0 Št. 168 (15.896) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK le znfel i*"« "T~*" ’ 7096 AA 60090201 OSREDNJA KNJI$NICA VREČKA VILHARJA ‘trg revolucije 1 ' ZAC 31 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 V TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA CH)AD - Ul. Ristori 28 • Tel. 0432/731190________ » ■ ere POSMNAPUČANAV GOTOVH 1500 LIR Stimpe in apedMone abbonamenlo postato. Comma26,arL2,lBgge5<895.RMedTheelB SREDA, 16. JULIJA 1997 Strni scenarij z novimi igraki? Sandor Tence Dogodkom, posebno v politiki, je treba vedno dati primerno težo. To velja tudi za »afero« tre-benskega odlagališča, ki je po nepotrebnem dobila politično razsežnost in posledično medijsko pozornost. S tem nočemo trditi, da je zadeva nepomembna, sodila pa bi v redno vsakdanjo upravo, ko bi le občinska uprava zastavila vprašanje drugače in predvsem bolj premišljeno. Z zelo površno izdelanim sanacijskim načrtom je Občina sama zabredla v močvirje, iz katerega sedaj ne zna ali ne more najti pravega izhoda. Načrtovano odlagališče izkopnin sodi v zaščiteno, ozemlje bodočega Kraškega parka, prekriti hočejo nekatera zemljišča, ki z nekdanjo deponijo nimajo nic skupnega, mestna uprava bi pred štirimi leti lahko izkoristila poldrugo milijardo lir iz deželnih blagajn za sanacijo področja. To so samo nekatere pomanjkljivosti načrta, s katerimi se občinski svetovalci (prej v komisijah, nato v skupščini) ukvarjajo že skoraj dva meseca. Ce bi bila uprava bolj pazljiva, bi lahko ta Cas izkoristili v druge namene. Ker se je paC vprašanje zal izrodilo v politični problem, ne moremo mimo ugotovitve, da je sklep o Trebčah spravil v težave Illyjevo koalicijo. Na eni strani imamo županovo listo, ki podpira odprtje odlagališča (to je tudi stališče desnice), na drugi Oljko, v kateri vse bolj naraščajo dvomi in pomisleki nad tem posegom, ki mu Trebenci bolj ali manj odločno nasprotujejo. Političnih aspektov ne gre dramatizirati, kot dela desnica, ki pri tem seveda izkorišča svojo opozicijsko vlogo. Za II-lyjevo zavezništvo pa hočeš nočeš predstavljajo Trebče že prvi alarmni zvonec, ki ga ne gre podcenjevati. V prejšnji mandatni dobi je Zupan upravičeno očital opoziciji, da zavira in hromi delo občinskega sveta, izsilil je volitve in sedaj imamo novo skupščino. Bilo bi res klavrno, ko bi se ponavljal isti scenarij, a z drugimi igralci. To se pravi, da bi nekdanjo (zaviralno) vlogo opozicije po novem igrala večina. LJUBLJANA / DR2AVNI IZBOR RATIFICIRAL POGODBO, EU SPOROČILA SEZNAM KANDIDATK Slovenija bliže Evropi Za asociacijsko pogodbo se je izreklo 70 poslancev, proti je bilo SNS, vzdržano po SDS Poleg Slovenije so kandidatke še Češko, Poljsko, Estonijo, Madžarsko in Ciper ZDA pozdravljajo ustavne spremembe v Republiki Sloveniji TRST - »ZDA pozdravljajo sklep slovenskega parlamenta o spremembi ustave, s katerim je Slovenija naredila najbrž odločilni korak za vstop v Evropsko unijo«. Tako je ameriški ambasador v Ljubljani Viktor Jackovich sinoči iz Trsta komentiral odločitev slovenskega državnega zbora, ocenil pa je tudi nedavni madridski vrh držav Članic zveze NATO. Ameriški diplomat se je skupno s kolegom, Clintonovim svetovalcem Richardom Schifterjem, udeležil tržaških pogovorov prredstavnikov SECI-Pobude za kooperacijo v vzhodni in južni Evropi. Ameriška predstavnika, ki ju je spremljal nekdanji avstrijski podkancler Busek, sta se srečala z županom Riccardom Illyjem, s predsednikom FJK Giancarlo Cruderjem ter z delegacijo deželnih podjetnikov. Na 3. strani LJUBLJANA, STRASBOURG - Slovenija je od včeraj bliže Evropski uniji: če ne bo presenečenj, bo najkasneje leta 2002 postala njena polnopravna Članica. Včerajšnji dan, 15, julij, bo tako ostal zapisan kot pomemben dan v slovenski zgodovini. Včeraj popoldne je namreč državni zbor s 70 glasovi od 85 prisotnih poslancev (proti so bili 3 glasovi, verjetno Jelinčičeve SDS, med vzdržanimi pa je bila glavnina iz vrst SDS) ratificiral asociacijsko pogodbo z EU, ki vključuje tudi Solanov dokument, in tako izpolnil osnovne pogoje za začetek pogajanj o rednemu Članstvu v Uniji. Poslanci so izpeljali razpravo z veliko mero odgovornosti, Čeprav tudi včeraj ni manjkalo trenutkov napetosti, še zlasti v popoldanskih urah, ko je bilo treba odobriti interpretacijo pogodbe v zvezi s prodajami nepremičnin in preprečiti dve referendumski pobudi, ki bi razpravo o ratifikaciji zavlekli za nekaj mesecev. Predsednik vla- de Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora Janez Podobnik in zunanji minister Zoran Thaler so izrazili veliko zadovoljstvo zaradi včerajšnjega sklepa, ki daje Sloveniji stvarne možnosti za evropsko integracijo v Cim hitrejših rokih. Skoraj istočasno pa se je v Strasbourgu sestala Evropska komisija, ki je razpravljala o seznamu držav, s keaterimi naj bi prihodnje leto začeli pogajanja za polnopravno Članstvo. Teh držav je 6 in sicer Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Poljska in Slovenija. Danes bo komisija svoj predlog predložila evropskemu parlamentu, prihodnji teden pa zunanjim ministrom držav Članic EU. KonCni seznam kandidatk za članstvo naj bi sprejeli na vrhu Evropske unije decembra v Luksemburgu, januarja prihodnjega leta pa naj bi se začela pogajanja o članstvu. Nove članice naj bi EU sprejela najverjetneje leta 2002. Na 7. strani Ugoden razvoj zavzemanj za rešitev dnevnika Zavzemanja za rešitev Primorskega dnevnika oz. za zagotovitev posojila Zadrugi Primorski dnevnik so prišla v zadnjih dneh do zelo zadovoljive točke. Skupno predstavništvo Slovencev v Italiji je dodobra preučilo nove pogoje, ki jih je izoblikovalo vodstvo Nove tržaške kreditne banke. Gre za zahtevo po osebnih jamstvih, na osnovi katerih je banka pripravljena nakazati ustrezno posojilo Zadrugi Primorski dnevnik. V konkretnem je zbiranje jamstev oz. zagotovitev ustreznega števila garantov že zelo blizu zastavljenega cilja, tako da je pričakovati, da bo operacija srečno izpeljana v naslednjih dneh, kar je med drugim tudi že skoraj zadnji termin (zaradi rokov, ki jih mora spoštovati družba Prae, založnik Primorskega dnevnika). Celotna operacija reševanja Primorskega dnevnika je precej kompleksna, spodbudna pa je ugotovitev, da je manjšina pokazala, da zna biti kos novim izzivom. WASHINGTON / ŽALOVANJE V SVETU MODE Stilist Versace umorjen pred svojo vilo v Miamiju VVASHINGTON - Sloviti italijanski modni stilist Gianni Versace je včeraj zjutraj kot običajno odšel v bližnjo kavarno, nedaleč od svoje razkošne palače v rezidencni Četrti Miami Bea-cha. Kave ni popil, kupil je nekaj revij in se vrnil proti hiši, vendar vanjo •ni utegnil stopiti: potem ko je odprl vrtna vrata, je vanj ustrelil okrog 20-25 let star mladenič, zadel ga je v glavo. Versace je padel na tla, neznanec je še enkrat pomeril vanj, tudi druga krogla je zadela glavo. Reševalci so prišli izredno hitro, vendar mu niso mogli vec pomagati. Policija je prepričana, da gre za premišljen umor, ne pa za kakšen poskus ropa, vendar zaenkrat ne pozna razlogov tega tragičnega dejanja, ki je odjeknilo po vsem svetu. Na 7. strani Danes v Primorskem dnevniku Tovornjak v avtobus: 7 mrtvih Na avtocesti pri Pescari se je tovornjak silovito zaletel v ustavljen avtobus. V nesreči je sedem ljudi izgubilo življenje. - Stran 2 Zeleni škuner v Trstu Zeleni škuner naravovarstvene organizacije Le-gambiente je včeraj priplul v Trst. V prihodnjih dneh bo opravil vrsto analiz o Čistosti morja. Stran 4 Gorica: sodne težave odbornika Občinski odbornik Claudio Pesco bo moral pred sodnika, ker je disciplinsko ukrepal proti redarju, ki mu je naprtil globo. Stran 8 Katja Ražen »srebrna« Zarjina lokostrelka Katja Ražem je na državnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu osvojila srebrno medaljo med mladinkami. Stran 9 DSL o volilnem zakonu FJK Vodstvo DSL je izdelalo svoje predloge o novi volilni zakonodaji Furlanije-Julijske krajine. Stran 10 Velika previdnost vlade in sindikatov RIM - Vlada, sindikati in podjetniki so včeraj zaceli pogajanja o najbolj zahtevnem poglavju reforme socialne države, reformi pokojninskega sistema. Prvi dan soočanj so udeleženci ocenili dokaj pozitivno, poudarili pa so, da bodo morali poglobiti vsa poglavja. Vlada je nakazala kot pot soočanja ločitev pokojnin od socialne pomoči. Pokojnine bi kot doslej krili s prispevki delavcev in delodajalce, sredstva za socialno pomoč pa bodo v breme države, ki jih bo krila z davčnim prilivom. Konfederalni sindikati so ocenili, da je vladna usmeritev z metodološkega vidika koretna, industrijci pa so poudarili, da so predvsem poslušali, kako vlada namerava doseči zastavljeni cilj. Bolj skeptični so bili predstavniki manjših sindikatov. Na 2. strani Končna tudi v Trstu nov prodajni con tor keramike in kopalniške opreme 1000 m2 razstavnega prostora takojšnja dobava, neverjetne cene UGODNOST in STIL TRST - Strada della Rosandra 40 tel./fax 040/813719 - 813716 odprto od ponedeljka do sobote 'X MittelFest'97 i Gledališče, ples, glasba, poezija, lutke in filmi Srednjeevrope 6. izvedba ČEDAD 19. - 27. JULIJA Sodelujejo skupine iz AVSTRIJE BOSNE-HERCEGOVINE ČEŠKE REPUBBUCA HRVAŠKE-ITALIJE MAKEDONIJE- POLJSKE SLOVAŠKE'SLOVENIJE MADŽARSKE LUTKE V NADIŠKIH DOLINAH OD 16. DO 27. JULIJA Za informacije: tel. 0432.701198 www.abelettronica.it/mittelfest Sreda, 16. julija 1997 ITALIJA, GOSPODARSTVO 2 RIM / POGAJANJA ZA REFORMO SOCIALNE DRŽAVE Pokojnine bodo ločili od socialne pomoči Konfederalni sidnikati pozitivno ocenili prvo srečanje RIM - Vlada, sindikati in delodajalci so včeraj začeli postopno in previdno pogajanja o najbolj zahtevnem poglavju reforme socialne države. Vsi se namreč zavedajo, da bi prevelika naglica lahko otežila ali celo onemogočila dogovor, ki je za Italijo in njen gospodarski in družbeni ustroj odločilnega pomena. Prvi dan pogovorov o pokojninskem sistemu je bil po oceni vseh udeležencev pozitiven, prav tako jasno pa je, da bo treba najtrše orehe streti z dodatnimi pogajani in poglobitvami, ki bodo trajala vsaj do septembra. Vlada se je včeraj dopoldne srečala najprej z vodstvom konfederalnih sindikatov, popoldne pa se je pogovorila z industrije! in manjšimi sindikalnimi organizacijami. Srečanje s konfederalnimi sindikati je bilo pripravljeno v ponedeljek zvečer med zaupnim srečanjem v vili Madama, kjer so se dogovorili, da se ne bodo takoj lotili problema morebitnega klestenja, ampak bodo najprej razdelili problem na dva dela. Vlada je namreč sklenila, da udejani zakon iz leta 1989, ki je predvidel ločitev pokojninskega sistema od socialne pomoči. V tem smislu je po poročanju agencij vlada izoblikovala osnutek dokumenta, iz katerega izhaja, da bodo odslej pokojnine krili s prispevki de- lavcev in delodajalcev, sredstva za socialno pomoč pa naj bi krili z davčnim prilivom. Vse to seveda ne bo vplivalo na skupni izdatek države, slika izdatkov pa bo jasnejša. V poglavje socialne pomoči sodijo invalidnine, prispevki brezposelnim, integracije minimalnih pokojnin, da ne padejo pod raven preživetja. Ti izdatki so bili doslej v breme skrbstvenemu zavodu Inps, odslej naj bi jih prevzela država. Tajniki Cgil, Cisl in Uil Sergio Cofferati, Sergio D'Antoni in Pietro Larizza so pozitivno ocenili pristop vlade, ki je po njihovih izja-vah«metodološko korekten«. Dodali pa so vsekakor, da bo dogovor o reformi socialne države, če bo do doghovora prišlo, celovit in bo mo-raj zaobjeti vsa poglavja. Dodali so tudi, da bo treba vsa načeta poglavja poglobiti s tehničnega vidika. Podtajnik pri predsedstvu vlade Filippo Micheli ni hotel potrditi domev, o katerih so se razpisali časopisi, da bo treba oklestiti skrbstvene izdatke za okoli sedem tisoč milijard lir na leto. »O številkah ne bom govoril,« je rekel Micheli in dodal, da bi govor o številkah samo otežil pogajanja. Veliko previdnost je priporočil tudi minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi, ki je med najbolj vnetimi zagovorniki reforme socialne države. Opozoril je, da se vsi sogovorniki zavedaju nujnosti dogovora, ta cilj pa bo mogoče doseči z nekaj dobro pripravljenimi srečanji. Tudi Ciampi se ni hotel spuščati v navajanje številk. Rekel je samo, da morajo pokojnine rasti vzporedno s plačami. Plače naj bi se po predvidevanju vlade ovrednotile za 2,1 odstotka, medtem ko naj bi izdatki za pokojnine brez posegov zrasli za 3,6 odstotka. Rast skrbstvenih izdatkov je zato. po Ciampijevem mnenju treba omejiti na 2,1%. Popoldne se je vlada srečala s podjetniki, ki so bili znatno manj agresivni kot v prejšnjih dneh. Direktor Confindustrie Innocenzo Ci-polletta je menil, da bodo industrij-ci prisluhnili vladnemu izvajanju. »Naše zahteve so znane. Vendar tokratno omizje ni tako, da bi vsakdo, ki prisede, nekaj zahteval. Pri tem omizju mora vlada pojasniti, kako misli doseči cilj, ki si ga je zastavila.« Podjetnike je miril tudi minister za industrijo Pierluigi Bersani, ki je menil, da se je »končal boksarski del soočanja z industrijci«. Po Bersanijevi oceni tudi industrijci niso zahtevali radikalnih rešitev po ameriškem vzorcu, ampak so pokazali pripravljenost na dialog in na iskanje rešitev, ki bi bile sprejemljive za vse. RIM / PO NEURADNIH NOVICAH D’Alema se je sestal z Di Pietrom Bivši sodnik dolži Berlusconija, da je za kulisami zrežiral napad inženirja D'Adama RIM - Protagonista nista potrdila, toda vse kaže, da sta se tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema in bivši minister in bivši sodnik Antonio Di Pietro včeraj srečala v Rimu na domu enega od sodelavcev Massima D’Aleme. Govorila naj bi predvsem o reformi ustave (Di Pietro je bil kritičen na osnutek, ki ga je izoblikovala dvodomna komisija), pa tudi o morebitne političnem angažiranju bivšega ministra. Ko so se začele širiti domneve o srečanju med tajnikom DSL in bivšim ministrom, je D’Alema najprej ostro demantiral, Di- Pietro pa sploh ni odgovoril na vprašanja novinarjev. Nato, ko so novinarji odkrili očividce srečanja, pa so iz krogov DSL poluradno potrdili, da je do pogovora prišlo. Srečanje med Di Pietrom in Dilemo naj bi bil organiziral podtajnik v ministrstvu za javna dela Antonio Bargone, ki se je zbližal z Di Pietrom v času, ko je bivši sodnik vodil to ministrstvo. D’Alema in Di Pietro naj bi se sešla na domu Bargonejevega osebnega tajnika, ki stanuje v istem poslopju, kjer živi tudi odgovorni urednik tednika Panorama Giuliano Ferrara. Bargone ni hotel neposredno potrditi novinarjem pogovora, vendar ga ni niti zanikal. Odločno pa je demantiral, da bi poleg D’Aleme in Di Pietra še kdo sodeloval na srečanju. Baje sta D’Alema in Di Pietro preučila mo- žnost, da bi organizirala novo srečanje o ustavnih reformah in novi usmeritvi države, podobno onemu, ki ga je bivši minister pred dobrim mesecem priredil na univerzi v Castel-lanzi, ko je podprl D’Alemov predlog o večinskem volilnem sistemu v dveh krogih. Po novicah časopisnih agencij se tajnik DSL in bivši sodnik včeraj nista dotaknila težav, s katerimi se spoprijema v teh dneh Antonio Di Pietro. Bivši sodnik pa naj bi se bil vsekakor zahvalil D’Alemi za solidarnost. Tajnik Hrasta je v zadnjih dneh večkrat javno poudaril, da ne verjame v vpletenost Antonia Di Pietra v afere, ki v teh dneh polnijo časopise. Pozval je k umirjenosti in obenem poudaril pomembno delo, ki ga je Di Pietro opravil v razkrivanju podkupninske afere. Di Pietro je o svojih težavah pisal v rubriki na tedniku Oggi. Ne da bi imenoval predsednika Forza Italia, je Di Pietro v rubriki dovolj jasno obtožil Berlusconija, da je za kulisami zrežiral napad inž.D’Adama. S tem napadom naj bi se Berlusconi hotel znebiti enega od potencialno najnevarnejših političnih tekmecev. Na to izvajanje je predsednik senatorjev FI Enrico La Loggia pripomnil, da se Di Pietro še ni pomeril na nobenih vlitvah, poslanka Tiziana Parenti pa dodal, da Di Pietro piše same »norosti«. PESCARA / NA AVTOCESTI RIM / ZAKLJUČKI DRŽAVNEGA TOŽILSTVA MILAN / VOJNI ZLOČINI Tovornjak se je silovito zaletel v avtobus: 7 mrtvih Nihče ni vohunil za Beriusconijem Predsednika FI baje nalagal tehnik, ki je »odkril« prisluškovalno napravo Vojaško tožilstvo zahteva proces proti Saevveckeju PESCARA - Italijanske avtoceste so zahtevale že spet velik krvni davek. Včeraj opoldne je na avtocesti pri Pescari tovornjak silovito trčil v avtobus, ki je bil ustavljen na odstavnem pasu avtoceste. V nesreči je izgubilo življenje sedem ljudi, veliko pa jih je bilo ranjenih. Med temi so tudi agenti policijske izvidnice in mehanik," ki so skušali pomagati avtobusu v težavah. Nesreča se je pripetila na avtocesti Roma-Pescara in sicer na viaduktu blizu izstopne postaje Busi. Tovornjak se je silovito zaletel v avtobus, ki je bil ustavljen na odstavnem pasu. Vzrok tragedije ni jasen, saj je voznik avtobusa s pomočjo policistov postavil predpisa- ne signale. Morda je voznika tovornjaka obšla slabost ali pa ga je zajel spanec, dejstvo je, da je samo v zadnjem trenutku opazil opozorilne signale. Tedaj pa se ni mogel več izogniti trčenju. Sunek je bil tako silovit, da je avtobus vrglo nekaj metrov naprej. Težko vozilo se je zaletelo v avto policijske izvidnice in v vozilo mehanika. V trčenju je bilo Sest potnikov avotbusa na mestu mrtvih, sedmi pa je umrl po prevozu v bolnišnico. Potniki so bili priletni Rimljani, ki so se odpravljali na letovanje. Hudo ranjen je bil tudi eden od policistov. Voznik tovornjaka je zastražen v bolnici. Osumljen je nenaklepnega umora v obtežil-nih okoliščinah. RIM - Nihče ni vohunil za predsednikom Forza Italia Silviom Berlusconijem. Voditelja italijanske opozicije naj bi opeharili, ko so ga prepričali, da je bila v njegovem zasebnem uradu v Ul. Plebiscite v Rimu prisluškovalna naprava. Do tega zaključka je prišlo rimsko tožilstvo, ki je raziskalo okohščine najdbe prisluškovalne naprave v Berlusconijevem uradu. Odkritje naprave je ob koncu marca dvignilo veliko prahu, opozicija je o celotni zadevi zahtevala in dosegla debato v parlamentu. Po oceni rimskega tožilstva, ki je zahtevalo arhiviranje postopka vsaj kar zadeva hipotezo vohunjenja, nihče ni skusal prisluškovati Berlusconijevim pogovorom. Zelo verjetno je tehnik, ki ga je Berlusconi poklical, da bi »prečistil« sedež Forza Italia, opeharil predsednika opozicijskega zavezništva. Naprava, ki so jo odkrili v Berlusconijevem uradu in ki jo je nato predsednik FI izročil tožilstvu, ni bila primerna za prisluškovanje pogovorom. To naj bi potrjevale ugotovitve speciedi-ziranega oddelka policije. Zaradi tega po mnenju rimskega tožilstva ni osnovan sum, da je hotel kdo prisluškovati Berlusconijevim pogovorom in vtikati nos v njegovo zasebno življenje. V sporočilu rimskega tožilstva je rečeno, da so protislovne novice o odkritju prisluškovalne na; prave, že v samem začetku privedle tudi do hipoteze o goljufiji. Tožilstvo navaja predvsem dejstvo, da podjetje, ki mu je Berlusconi zaupal »čiščenje« ni imelo nobene izkušnje s prisluškovalnimi napravami, da ni bilo zelo jasno, v kakšnih okoliščinah je tehnik Paolo Izzi, ki je opravil delo, spoznal čuvaja poslopja, kjer ima Berlusconi urade, poleg tega pa je bilo o samem odkritju prisluškovalne naprave veliko nejasnosti. Afera torej nima nobenega političnega aspekta. Domnevno »goljufijo« -če bo sodnik za predhodni postopek osvojil tezo državnega tožilstva - pa bo moralo poglobiti rimsko okrožno tožilstvo. Novinarji so včeraj iskali stik s tehnikom Paolom Izzijem, a zaman. Avtomatska tajnica podjetja je vseh »obvestila«, da je tehnik službeno odstoten. TURIN - V Italiji bi lahko v kratkem sodili Se enemu od nacističnih krvnikov zaradi medvojnih zločinov. Turinsko vojaško tožilstvo je namreč včeraj zahtevalo, formalno obtožbo in proces proti bivšemu esesovskemu stotniku Theu Saevveckeju zaradi vojnih zločinov, ki jih je zagrešil v obdobju 1944-45 v Milanu. Bivši esesovec je obtožen »umora italijanskih državljanov«. Obtožba zadeva ustrelitev 15 italijanskih jetnikov, ki so jih pobili na milanskem Trgu Loreto. Represalija je bila kruti odgovor na akcijo partizanskih gapistov. Preiskavo o odgovornosti bivšega esesovca je vodil osebno šef vojaškega tožilstva Pier Paolo Rivello (milansko vojaško tožilstvo je pristojno tudi za Milan). Po njegovi oceni je Raevvecke zasnoval represalijo, saj naj bi pripravil seznam obsojenih na ustrelitev, poleg tega naj bi pred eksekucijo osebno preveril, da so bili pred eksekucijskim vodom ljudje, ki jih je zapisal smrti. »Zbrali smo dva tisoč strani dokaznega gradiva in zaslišali številne priče,« je povedal novinarjem tožilec. Med dokaznim gradivom je tudi poročilo tedanjega milanskega prefekta Piera Parinija notranjemu ministru Salojske republike in Benitu Mussoliniju, v katerih je republikinski predstavnik poudarjal, da so eksekucijo odredili Nemci, ki so povsem »prezrli« tamkajšnja predstavnike Salojske republike. Podobno poročilo je v Salo poslalo tudi poveljstvo republikinske garde. Tem dokumentom je tožilstvo dodalo pričevanja očividcev in drugo dokazno gradivo. 15. JULIJ 1997 v LIRAH 5 valuta nakupni prodajni 5 m m ameriški dolar 1717,00 1762,00 nemška marka 961,00 981,00 mmm N --g- • funt šterling 2911,00 2966,00 5 o norveška krona švedska krona 228,00 217,00 238.00 227.00 < i: 2E TI y « 2 N cc kanadski dolar 1249,00 1289,00 portugalski eskudo 9,13 10,03 nizozemski gulden 847,00 872,00 avstrjski šiling 135,50 140,00 o španska pezeta 11,03 12,13 < grška drahma 5,90 6,70 IM irski šterling 2580,00 2660,00 /ir\ japonski jen 14,73 15,63 avstralski dolar 1229,00 1299,00 g I madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 9,75 11,50 15. JULIJ 1997 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1723.00 963.00 283.00 848.00 46,23 2885.00 2577.00 251.00 6,01 1248.00 1168.00 135,59 10,45 1753.00 981.00 293.00 873.00 48,03 2965.00 2672.00 261.00 6,61 1283.00 1193.00 140,09 10,75 | '■ | 15. JULIJ 1997 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1743,150 EKU 1919,210 nemška marka 971,390 francoski frank 287,710 funt šterling 2937,560 nizozemski gulden 862,820 belgijski frank 47,045 španska pezeta 11,525 danska krona 254,940 irski funt 2618,040 grška drahma 6,200 portugalski eskudo 9,623 kanadski dolar 1274,700 japonski jen 15,247 švicarski frank 1184,370 avstrijski šiling 138,060 norveška krona 232,220 švedska krona 223,290 finska marka 329,000 15. JULIJ 1997 INDEKS MIB-30: +0,04 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 14.988 +1,09 Montedison 1.133 -1,22 Bca di Roma 1.557 +9,33 Olivetti 467 -1,59 Bca Fideuram 5.739 -3,49 Parmalat 2.429 -2,68 Benetton 26.357 -1,50 Pirelli Spa 4.447 +2,89 Comit 4.415 +1,14 Ras 14.468 +0,92 Čred it 3.678 -1,07 Rolo 23.439 +0,18 Edison 8.665 -1,51 Saipem 9.377 -0,49 Fiat 6.411 -0,09 San Paolo To 14.276 -1,42 Generali 33.500 +1,31 Sirti 9.594 -0,64 Imi 15.954 -0,21 Štet 10.650 +1,36 Ina 2.589 -0,53 TIM 5.638 -1,94 Italgas 5.344 +0,05 Telecom Ita 5.920 +1,71 La Fondiaria 7.791 +2,90 Mediaset 7.556 -0,81 Mediobanca 11.340 -1,38 Mediolanum 21.419 -3,09 POBUDA SEČI / IZJAVA AMBASADORJA ZDA V SLOVENIJI VZHODNI KRAS / ŽE O PROBLEMU ODLAGALIŠČA »Slovenija je lahko zgled vzhodni Evropi« Na županstvu srečanje z gospodarstveniki iz FJK Trebče: Občina izgubila sredstva Jutri spet soočenje v pristojni svetovalski komisiji - Na potezi sedaj lllyjeva uprava Srečanje zastopnikov SEČI s tržaškimi in deželnimi gospodarstveniki (Foto KROMA) Včeraj se je mudila na obisku v Trstu delegacija zveze SEČI (Pobude za kooperacijo v južni in vzhodni Evropi), s katero hoCejo ZDA spodbuditi gospodarski razvoj in tudi politično stabilnost v tem delu Evrope. Pobudo SEČI so doslej podprle Albanija, Bosna-Hercegovino, Bolgarija, Hrvaška, Slovenija, Grčija, Madžarska, Makedonija, Moldova, Romunija in Turčija. V delegaciji, ki se je srečala z Zupanom Riccardom Illyjem, s predsednikom Dežele Giancar-lom Cruderjem in s predstavniki tržaškega in deželnega gospodarstva, sta bila Clintonov svetovalec Richard Schifter, koordinator SEČI Erhard Busek (nekdanji avstrijski podkancler) ter ameriški veleposlanik v Sloveniji Viktor Jackovich. In prav Jackovich je v krajši izjavi sinoči pozdravil znane ustavne spremembe, s katerimi je Slovenija prav vCeraj naredila izredno pomemben korak na poti vključevanja v Evropsko zvezo. Sklep slovenskega parlamenta - je poudaril ameriški diplomat - je lahko zgled za vso vzhodno Evropo, saj dokazuje, kako je treba vstopati EU in sprejamati njena načela in pravila. Glede priključitve Slovenije v vojaško zvezo Nato pa je Jackovich dejal naslednje: Slovenija v Madridu ni padla na izpitu in tudi ni bila deležna negativne ocene, paC pa je prevladalo stališče, ki je bilo v tem trenutku najboljše za zavezništvo; Vključitev v Nato je sedaj odvisna od Slovenije same in od njene sposobnosti, da ohrani sedanjo usmeritev in da spoštuje vse sprejete obve- ze. Sem prepričan - je zaključil zastopnik Bele hiše - da bo Slovenija zanesljivo prihodnji kandidat za vstop v vojaško zavezništvo. V pogovoru z Illyjem in z zastopniki ekonomskega življenja pa je Jackovich izrecno izpostavil odločitev slovenskega parlamenta, ki bo po njegovem imela pozitivne učinke zlasti za Italijo, še posebno pa za Trst in za vso Furlanijo-Julijsko krajino. Schifter, ki je asistent zunanje ministrice Made-leine Albraight, je stalno poudarjaj vlogo, ki jo mora odigrati Trst v odnosu zlasti do Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Povabil je predsednika Dežele Cru-derja na vrh ' strokovnjakov, politikov in gospodarstvenikov držav Članic SEČI, ki bo v začetku septembra v Bukarešti. Srečanja se bo menda udeležil tudi Illy, ki je glavni pobudnik včerajšnjih srečanj in razgovorov. Na sestanku na županstvu (srečanja se je udeležil tudi zastopnik NTKB Orto-lan) je tekla beseda tudi o vlogi zahodnega bančnega sistema pri gospodarskem razvoju vzhodne in južne Evrope. Italijanske hanke (izjemi sta CRT, ki ima predstavništvo v Zagrebu in turinski S. Paolo, ki se uveljavlja na Madžarskem) so na tem področju po splošnem mnenju zelo pasivne in skrajni Cas je, da začenjajo »prodirati« na Vzhod... S.T. Občina bi lahko na osnovi t.i. deželnega zakona o Krasu leta 1992 ali leto pozneje sanirala nekdanje odlagališče smeti pri Trehcah. Tega ni naredila in je zato izgubila tozadevna finančna sredstva, ki jih je v ta namen dala na razpolago deželna uprava. Za pozabljivost, Ce jo lahko tako sploh imenujemo, nosi odgovornost uprava, ki jo je takrat vodil melonar-ski župan Giulio Staffieri. Sesti člen deželnega zakona št. 16 iz leta 1992 pooblašča Deželo, da podeljuje izredna financiranja občinam (poldruga milijarda lir) in zainteresiranim javnim ustanovam za realizacijo načrta in za izvajanje posegov za sanacijo območij, na katerih so bila odlagališča trdih mestnih odpadkov. Člen je vse do danes ostal mrtva točka, že leta 1994 pa je deželna uprava ta denar uporabila v druge namene. Na to je med predsi-noCnjo sejo tržaškega občinskega sveta opozoril Peter MoCnik (Oljka-SSk), vCeraj pa je zadevo potrdil njegov načelnik Giorgio De Rosa, ki se je o vprašanju pozanimal na deželnem knjigovodstvu. Neverjetno je, kako je lahko Občina zamudila to priložnost, s katero bi se danes morda izognila marsikateri nepotrebni polemiki. Zvoniti po toči pa je nesmiselno! O neskoCni zgodbi usode nekdanjega trebenskega odlagališča se bo jutri znova ukvarjala občinska komisija za urbanistiko, ki je zadevo že obravnavala, a brez konkretnih sklepov. Svetovalci pričakujejo, da bo odbor s pristojno odbornico Ondino Barduzzi na nek način odgovoril na pomisleke, ki so prišli do izraza na ponedeljkovi občinski seji. Uprava se je namreč doslej skoraj v celoti naslanjala na predlog, ki ga je izdelalo specializirano podjetje Tecpram, s posledicami, ki so vsem pred oCmi. Temu naj dodamo, da bi v primeru odobritve sklepa o Trebčah na tamkajšnji deponiji odlagati le izkopnine in ne zidarskih odpadkov, ki bi jih morali še naprej odvažati na Goriško oziroma v Furlanijo. In to vse dokler ne bodo pristojna telesa prižgala zeleno luC za tri nova odlagališča v devinsko-na-brežinski občini (dve pri Sesljanu in eno pri Križu). Posl. Jurci (DSL) na okrogli mizi o novih perspektivah Trsta Poslanec Lanfranco Turci, ki pri vsedržavnem vodstvu DSL odgovarja za gospodarska vprašanja, bo jutri v Trstu, kjer se bo soočil s problemi in težavami pa tudi z novimi perspektivami tržaške stvarnosti. Po srečanju z najvidnejšimi predstavniki mesta se bo Turci ob 18. uri udeležil posveta, ki bo na pobudo tržaškega Hrasta v hotelu Savoia Excelsior in ki bo posvečen vlogi podjetij v bodočnosti Trsta. Okrogle mize, ki jo bo vodil podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, se bosta poleg Turčija udeležila tudi predsednik tržaških in-dustrijcev Federico Pacorini in predsednik združenja obrtnikov CNA Roberto Cosolini. rTRGOVINSKA ZBORNICA / ZA TR2ASKO POKRAJINO Plinsko olje po znižani ceni V treh letih naj bi razdelili 80 milijonov litrov plinskega olja Po bencinu po znižani ceni se Trstu kmalu obeta tudi bencin po znižani ceni. tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je računsko sodišče pred dnevi registriralo pravilnik o uvedbi goriva po znižani ceni za lastnike vozil na dizlski pogon. Pred razdeljevanjem ustreznih bonov bo treba sedaj le še počakati, da Uradni list objavi izvršilni odlok s podpisom ministra za industrijo Ber-sanija. Po objavi bo stekla procedura o razdeljevanju bonov za nakup plinskega olja po znižani ceni, ki ga bodo prejeli vsi prebivalci tržaške pokrajine, ki bodo zaprosili za bone. Ukrep so pričakovali že dalj Časa. Junija 1995 je bil namreC podpisan ustrezni zakonski odlok, o katerem so se posamezna ministrstva ugodno izrekla. Po zakonu bo tržaški pokraji- ni nakazanih 80 milijonov litrov plinskega olja za triletje 1996-1998. Tržaška trgovinska zbornica v svojem sporočilu meni, da bi moral novi odlok veljati za obdobje 1997-2000, saj je večji del prvotno predvidenega obdobja že mimo. »Ta sprememba ni nemogoča, saj se je nekaj podpbnega pred leti že dogodilo z gorivom po znižani ceni v goriški pokrajini. Po mnenju predsednika tržaške trgovinske zhomice Adalberta Donag-gia naj bi Tržačani s plinskim oljem po znižani ceni v treh letih prištedili kar 70 milijard lir. Vso operacijo razdeljevanja bonov bo spet upravljala trgovinska zbornica s Posebnim podjetjem za bencin po znižani ceni, ki si je v teh letih nabrala na tem področju že dobre izkušnje. V ARZENALU SV. MARKA V nesreči pri delu si je huje poškodoval nogo V katinarsko bolnišnico so vCeraj okrog 13.30 sprejeli na zdravljenje 53-letnega Vladimira Jurinci-cha, ki je imel precej Poškodovano levo nogo, na kateri mu je zijala široka in globoka rana. Ce rte bo komplikacij, bo okreval v približno 25 dneh. Jurincich, ki prebiva v Ul. Gadoma 3, se je ponesrečil v arzenalu sv. Nlarka, kjer je delal za Podjetje International Marine Service iz Doline. Na kraj nezgode je prihitelo osebje Rdečega križa, letečega oddelka kvesture ter krajevnega zdravstvenega podjetja (oddelek za rtesrece pri delu). Po prvih izsledkih je Jurinci-cha poškodoval stroj, ki ga je upravljal 33-letni Mauro Mosenghini iz Ul. Lazzaretto Vecchio 9. Jurincich je bil v bližini stroja, vendar naj bi se nenadoma premaknil. Česa hujšega ga je obvarovala posebna obutev, s katero je bil opremljen. Pri Nabrežini ga je vlak povozil do smrti PredsinoCnjim okrog 22. ure je na progi med Križem ter Nabrežino vlak do smrti povozil 71-letnega Alda Cauza iz Naselja S. Mauro. Strojevodja se je zavedel, da je neka oseba končala pod kolesa, vendar veC ur niso mogli najti ponesrečenca. Poleg tega je bil Cauz, ki je bil doma iz Caneve di Sacile iz porde-nonske pokrajine, brez dokumentov. Pri identifikaciji je pomagal neCak, ki je prijavil, da se je stric oddaljil od doma. Ni še ja-• snoo, Ce je šlo za nesrečo ali za usodno odločitev. KonCala je pod avto V Ul. Carducci, v višini hišne številke 29, se je ponesrečila 74-Ietna Leda Corso iz Ul. Madonna del Mare. Priletna ženska je končala pod avtomobil znamke citroen. Odpeljali so jo v katinarsko bolnišnico, kjer se bo zdravila 30 dni. __________UMOR V UL. RAFFINERIA_____________ Marino Oleni v hišnem priporu Osumljen je navajanja k prostituciji - Obtožujejo ga tri dekleta Mario Oleni je v hišnem priporu. Tako je odločil sodnik za predhodne preiskave Fabrizio Rigo po včerajšnjem zashševanju, na katerem je Olenijev zagovornik Caltiga-ris trdil, da je pripor neutemeljen, Ceš da ni dovolj indicev: zahteval je, da njegovega varovanca izpustijo iz zapora ali da mu vsaj dodelijo hišni pripor. Rigo je sprejel drugo zahtevo. Oleni je vpleten v tragični dogodek, do katerega je nedavno prišlo v Ul. Raffineria, kjer je Giuliana Regelli porinila skozi okno svojo mater. Osumljen je navajanja k prostituciji (ne pa izkoriščanja prostitucije). Posamezne sobe velikega stanovanja v UL Raffineria, ki ga je imel v najem in v katerem je prebivala tudi Regellijeva, naj bi namreC dajal v podnajem tudi nekaterim dekletom (nekatera naj bi se zdravila pri centrih za mentalno zdravje). Calligaris pravi, da naj bi se res ukvarjale s prostitucijo, vendar ne v hiši. Na vsak način je Oleni zavrnil vse obtožbe. Proti njemu so pričala tri dekleta, med katerimi je bila tudi Regellijeva, a po Calligarisovem mnenju pričevanja niso odločujoča, Ceš da so precej splošna. Izgnali so pet tujcev Finančni stražniki so v dveh ločenih akcijah ustavili pet tujcev iz Vzhodne Evrope, ki so ilegalno prešli mejo. V prvi so agenti iz Prebenega blizu mejnega prehoda ustavili mladi Bolgarki, ki sta malo pred tem po tamkajšnjem gozdnatem področju prišli na italijansko stran in sta bili namenjeni proti Mackoljam. Pri sebi sta imeti potna tista, ki so ju izdale bolgarske oblasti, vendar hrež potrebnega vstopnega vizuma, zato so ju odpeljali do mejnega prehoda pri Rabojezu, od koder so ju izgnali v sosednjo Slovenijo. V drugi operaciji je patrulja službe 117, ki je odvisna od miljskega poveljstva finančne straže, nedaleč od glavne ceste opazila tri mladeniče. Hoditi so po stezi, ki teCe vzporedno z glavno cesto proti Trstu, njihovo početje je bilo sumljivo in so jih ustavili. Pokazali so potne tiste, biti so iz Moldavije, vendar so biti dokumenti kot v primem Bolgark brez vizuma za vstop v Italijo. Bili so precej izmučeni in tudi brez sredstev za preživljanje. Odpeljali so jih do Rabojeza, njihova pot na Zahod se je končala, morati so se vrniti v Slovenijo. Zaradi mamila pred sodnika Na videmskem sodišču sta se znašla 25-letna Massimo Velci in 20-letni Stefano Pierro iz Trsta, zagovarjati sta se morala zaradi posesti mamila. V noči med 17. in 18. majem so ju v Lignanu Sabbiadoro ustaviti agenti iz Palmanove, imela sta 66 tabletk ecstasyja. Proces se je končal z dogovorno kaznijo, leto dni zapora (pogojno) in 5 milijonov tir globe. Jutri tradicionalni koncert pred cerkvijo na Proseku Jutri bo prosesko godbeno društvo priredilo že tradicionalni poletni koncert pred domačo cerkvijo Sv. Martina ob izteku nadvse uspešne sezone. Prvič se je proseška godba predstavila s celovečernim koncertom pred cerkvijo na Proseku leta 1981 in sicer 9. septembra in nato koncerte ponovila, razen leta 1984 vse do leta 1988. Po štiriletnem premoru so naši godbeniki 9. julija 1993 spet obudili to lepo poletno tradicijo, da se predstavijo zvestim poslušalcem pod milim nebom v zaledju domače cerkve Sv. Martina. Tokrat bo poleg domače godbe nastopil tudi šolski pihalni orkester glasbenih šol iz Doline, Nabrežine in Proseka, ki delujejo v sodelovanju z Glasbeno matico »M. Kogoj« iz Trsta. Naj omenimo še, da ta nastop ne bo zaključil sezone Godbenega društva Prosek, saj čaka godbenike konec tedna še pomembno gostovanje v Gromu (BG) v čudoviti dolini Val Seriana, kjer bodo izvedli, pod vestno taktirko dirigenta Aljoše Starca, celovečerni koncert ob priliki proslav ob 100-letnici ustanovitve tamkajšnje godbe, s katero ima proseška godba že vrsto let prijateljske stike. O poteku gostovanja pa bomo še poročali. M.R. Pozor na lažne redarje Poveljstvo mestnih redarjev opozarja še posebno priletne osebe, naj ne zaupajo osebam, ki se pojavljajo na domovih in se predstavljajo kot mestni redarji. Pod pretvezo, da zbirajo informacije, si očitno ogledujejo stanovanja z namenom, da jih kasneje obiščejo, seveda kot tatovi. Mestni redarji so namreC vedno v uniformi, poleg tega so opremljeni s posebno izkaznico, na kateri je tudi fotografija. POLETNI CENTRI ZA OTROKE / V PROSTORIH DOLINSKE ŠOLE Otroci spoznavajo pester živalski svet Od 2. julija so že imeli vrsto ekskurzij in izletov V prostorih dolinske osnovne Sole in vrtca že od 2. julija preživlja svoja poletna jutra in popoldneve štiriinpetdeset slovenskih in nekaj italijanskih otrok iz vrtca in osnovne Sole. Pravzaprav se otroci iz poletnega centra velikokrat podajajo na izlete in ekskurzije, tako da prostor njihovih dejavnosti presega poslopje in igrišče dolinske šole. Na najrazličnejše izlete odhajajo predvsem najstrejši. Otroci so namreč na podlagi starosti porazdeljeni v tri skupine, ki jih koordinira Maja Pečar, za vsako skupino pa posebej skrbita ena animatorka in asistentka. Dejavnosti v vsaki skupini povezuje skupna nit in sicer živalski svet. Živali v tržaškem akvariju, živali v ribogojnici, živali na bazovski kmetiji, v Mira- -'.t' ■' -»C! " ^ s/' marskem parku, v živalskem vrtu v Lignanu in seveda živali na porisanih listih in živali iz blaga, uokvirjajo letošnji poletni center v Dolini, ki se bo nadaljeval tja do 25. julija. Dolinski otroci se v poletnem centru kopajo bodisi v svojih treh Aktivne počitnice mladih v campingu pri Gradežu V sklopu delovanja Zadružnega centra za socialno dejavnost je konec junija in v prvih dneh tega meseca skupina mladih preživljala svoje počitnice v kampingu Punta Spin v Gradežu. Za koordiniranje dvotedenskega bivanja v šotorih je v izmenah skrbelo pet vzgojiteljev Zadružnega centra za socialno dejavnost, ki se za prirejanje tovrstnega kampiranja opredeljuje že nekaj let. Rekreacijskemu smislu takih letovanj se namreč pridružuje še poglavitni cilj razvijanja lastne samostojnosti pri opravljanju vsakdanjih opravil. Dejansko so mladi s posebnimi potrebami, ki so se udeležili letovanja, svoj dan doživljali povsem aktivno. Ob ekskurzijah v Marano lagunare, Oglej, sprehodih po Gradežu, popoldanskem kopanju v morju in bazenu, je dan potekal s pripravljenjem obedov, nakupovanjem v trgovini, sodelovanjem z animatorji v kampingu ipd. V primerih nenaklonjenega vremena se je skupina podajala v Gradež, dnevi pa so dosegli svoj višek z večernim zahajanjem v diskoteko in k videoigram. Udeleženci gradeškega kampiranja, ki so se na letovanje podali s kombijem 20. junija, so se v Trst vrnili 4. julija. Zadružni center za socialno dejavnost pa posveča poletni čas vrsti drugih nalog, saj nudi sodelovanje svojih operaterjev različnim poletnim letovanjem za mlade. (JPC) bazenih, kot pa v morju. S šolabusom zahajajo namreč na plaže v Milje, vročino pa blažijo tudi pod krošnjami dreves tržaških vil Revol-tella in Engelman, ter parka Globojner. V drugem tednu iztekanja dejavnosti so se podali na obisk v poletno središče, ki se odvija v dijaškem domu Srečko Kosovel, v ponedeljek, 14. julija pa je otroke dolinskega poletnega centra obiskal dolinski župan s podžupanom (z njima so se tudi slikali -foto Balbi/KROMA), saj prireja dolinsko poletno središče ravno dolinska občinska uprava. V središču tečejo sicer tudi priprave na zadnji dan skupnih počitnic, oziroma na zaključno prireditev, ki ostaja seveda skrivnost do 25. julija... JPC ZRELOSTNI IZPITI / ZNANSTVENI LICEJ F. PREŠERNA Marinka, igralka in odličnjakinja »Šestdesetica« Marinko Kodrič ljubi jezike, o bo izbralo študij ekonomije Ko se je 15. maja lani na odru Ma- rijinega doma pri Sv. Ivanu pojavila dolgonoga in dolgolasa blondinka Gina, oblečena v črno minikrilce in krvavo rdečih ustnic, je moškemu delu mladega občinstva zastal dih. Gina je bila ena od protagonistov komedije Woodyja Allena Sence in megla, ki so jo skupno uprizorili dijaki znanstvenega liceja Franceta Prešerna in italijanskega zavoda Volta v okviru zanimivega in predvsem zelo obetavnega sodelovanja med šolama. Gini je svojo postavo, podobo, gib in glas takrat »posodila« Marinka Kodrič. Dobro leto po tistem uspešnem gledališkem nastopu se je dijakinja znanstvenega liceja izkazala z novim, še večjim in tudi pomembnejšim uspehom: »šestdeseti-co« na maturi. Ob začetku pogovora, le nekaj minut potem, ko je izvedela za oceno, je v predverju šolskega poslopja na Vrdelski cesti kar sama spomnila na gledališki dogodek iz Marijinega doma: »Zakaj bi me morali spet slikati? Pa saj ste že objavili mojo sliko lani, ob naši šolski predstavi, in to kar na prvi strani!« Res je: v četrtek, 16. maja lani, jo je na barvni fotografiji videti, kako se s krvavo rdečimi ustnicami obrača do drugega, moškega protagonista. Oba sedita na klopci, Gina-Marinka s prekrižanimi nogami v slogu Sharon Stone... Ko je pred nekaj dnevi sedela v šolski klopi ih pisala maturitetno nalogo iz matematike, jo je bilo »zelo strah«. »Najhujše je bilo med prvo in drugo pisno nalogo. Bili smo še utrujeni po prvi nalogi, najhujše, matematika, pa je moralo šele priti,« je povedala. In vendar se nad nalogama ni hudovala. Nasprotno: »Zelo sem bila zadovoljna z izbiro literarnega naslova v slovenščini. Boljšega skoraj bi ne mogli izbrati, saj smo avtorje, o katerih je bil govor v naslovu, dobro poznali, ker smo jih obravnavali med šolskim letom. Pa tudi matematika ni bila pretirano težka.« Pri ustnem izpitu je odgovarjala na vprašanja iz dveh literarnih predmetov, slovenščine in italijanščine, kar se na zrelostnih izpitih ne dogaja prav pogostoma. Marinka je povedala, da ji je bila literatura vedno pri srcu, in da so med poukom pri obeh predmetih dobro obdelali snov. Kako ji je slovenščina pri srcu, dovolj zgovorno pove podatek, da je na letošnjem vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo nagrado zasedla 18. mesto. Gledališče in jeziki sta torej njena konjička. O gledališču smo nekaj že zapisali, kar se jezikov tiče pa je z Marinko takole: v šoli je študirala angleščino in se je izpopolnjevala tudi v Angliji, »ogromno let« pa že študira tudi nemščino in francoščino. Ob tolikšnem zanimanju za jezike bi človek pričakoval, da bo študij nadaljevala na Visoki šoli za prevajalce in tolmače ali na drugi podobni šoli, pa je Marinka drugačnega mnenja: pred odhodom na maturantski izlet je »jemala v poštev študij na ekonomski fakulteti.« Zakaj? Zakaj ne jeziki? Marinka je bila zelo jasna: »Mislim, da je jezik neke vrste sredstvo: nekaj se naučiš, da lahko nato tisto sporočiš v tistem jeziku. Jezik torej ni sam sebi cilj.« VARSTVO OKOLJA / PRIPLUL JE V TRST Zeleni škuner o čistosti morske vode Na današnji tiskovni konferenci bodo objavili rezultate analiz morja v FJK Včeraj je priplul v tržaško gambiente, bo ostal v Trstu prireja milanski Zavod za razi-pristanišče zeleni škuner do jutri. skovanje okolja. V okviru te Cattolica (na sliki KROMA), Izvedenci zelenega škunerja pobude so že pregledali 135 ki bo do 24. avgusta, bodo medtem danes na tiskov- italijanskih obalnih občin, pri opravljal v Jadranskem in v ni konferenci predstavili anali- čemer niso analizirali le čisto-Jonskem morju preglede o Ci- ze o čistosti morja v Furlaniji- s ti morja, temveč so upoštevali stosti morske vode in okolja. Julijski krajini. Legambiente tudi druge elemente, kot na Škuner, ki ga upravlja nara- sodeluje letos tudi pri pobudi primer kvaliteto plaže in vovarstvena organizacija Le- Ehosistem in počitnice, ki jo udobnost. Po zbranih podatih je bil za najbolj kvalitetno morsko letoviščarsko mesto proglašen Gradež. Poleg tega Legambiente sodeluje tudi pri akciji Varno morje, ki jo vodi ekološki oddelek karabinjerjev proti onesnaženju morja. Kdor bi morebiti opazil znake onesnaženja, lahko pokliče zeleno številko zelenega škunerja 167-253608. Legambiente bo nato obvestila karabinjerje. DREVI KONCERT ZADRSKIH VOKALISTOV IN GLASBENIKOV Klopa Leut v Sfivnem Drevi bo ob 21. uri na Borjaču v Slivnem nastopila klapa Leut iz Zadra (na sliki). Večer organizira glasbeno združenje Ars Nova. Klapo Leut sestavlja pet vokalistov, ki so obenem tudi glasbeniki in med nastopom igrajo na mandolino, kitare in harmoniko. Skupina bo slavila v kratkem tudi 15 let delovanja. Na svoji umetniški poti so posneli tri kasete, izdali dva videospota in nastopili po Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, Hrvaški in Madžarski. Drevi bodo izvajali dalmatinske narodne pesmi, zabavne in evergree-ne. Prvič je torej pri nas klapa Leut iz Zadra, ki bo poslušalce popeljala iz dvorišča pri Terčonovih med valove dalmatinskega morja. (Igor Malalan) 2. Fotografski natečaj »Helleborus« Skupina prostovoljcev Devin-Nabrežina-Sv. Križ (Sekcija za ekologijo in prosti čas] prireja 2. fotografski natečaj »Helleborus«. Natečaj je namenjen vsem, ki ljubijo naravo in jo želijo varovati ter iščejo v njej manj znane in vidne obraze, a prav zato še bolj zanimive. Fotografija se nam zdi tisto sredstvo, ki najbolje združuje neposrednost z refleksijo, spodbuja pozorno opazovanje, odkriva naše čustovanje in ga spodbuja. Na ta način tudi bolje spoznavamo okolje, v katerem živimo, ker ga ujamemo v sliko, ki je pritegnila nas in jo lahko tudi pokažemo drugim. Skupina prostovoljcev . abi k udeležbi na Drugi fotografski natečaj »Heleborus«, ki ima letos naslov: Staro in novo na Krasu, od Križa do Trimave. Fotografije bodo razstavljene v Občinski knjižnici v Nabrežini in v okrivu Vaškega praznika sv. Roka, 15. avgusta letos. Natečaj, ki ga prirejamo pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina, je odprt otrokom in odraslim, občanom in sosedom, ljubiteljem in profesionalcem. Slike so lahko barvne in črnobele, format ne sme presegati mere 30 x 40 cm: motiv mora biti posnet v občini Devin-Nabrežina ali v Križu. Vsak udeležence lahko pošlje največ 4 slike, ki morajo imeti na hrbtni strani naslednje podatke: ime in priimek, starost, naslov in telefon, kraj posnetka. Sodelovanje ne predvideva vpisnine, vendar se je treba predhodno javiti na sedežu CEO, Naselje sv. Mavra v Seslja-nu od 10. julija do 1. avgusta po naslednjem urniku: od ponedeljka do petka od 16.00 do 18.00. Selekcijo bo opravila kvalificirana žirija, nagrajevanje pa je predvideno v okviru praznovanja sv. Roka v Nabrežini in sicer 15. avgusta. Za dodatna pojasnila glede fotografskega natečaja lahko telefonirate na številko 299616 (ponedeljek-petek 16.00 -18.00) ali 299001 v večernih urah. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 16. julija 1997 KARMEN Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.46 - Dolžina dneva 15.10 - Luna vzide ob 17.25 in zatone ob 2.36 Jutri, ČETRTEK, 17. julija 1997 ALEŠ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1019,7 mb narašča, veter 14,4 km na uro severovzhodnik, vlaga 70-od-stotna, nebo rahlo poo-blačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessan-dro Cernigoi, Denise Ba-stijancic, Alfrede Bonazza, Erič Qosja, Paolo Wald. UMRLI SO: 77-letna Rosa Sabadin, 90-letna Filo-mena Coslovich, 63-letna Luče Carlevaris, 86-letna Irene Halikovvska, 75-letna Loreta Ranieri. KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini Danes, 16. julija, ob 21. uri pri Petelinovih, v Zgoniku št. 6 Paolo Paolin & i Rocciosi Balkanizacija 97. V slučaju slabega vremena bo prireditev v športno kulturnem centru v Zgoniku OTS AKS NOVA •'-novo vabi na večer DALMATINSKIH PESMI Nastopa: KLAPA LEUT iz Zadra Danes, 16. julija, ob 21. uri v SLIVNEM, na borjaču pri Terčonovih LEKARNE Od PONEDELJKA, 14. do SOBOTE, 19. julija 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, L argo Sonjino 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 (na prostem) »Missione im-possibile«, r. Brian De Palma, i. Tom Cruise, Jon Voight. EKCELSIOR AZZURRA - 18.20, 20.10, 22.00 »Le mani forti«, r. F. Bernini. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Transfer pe-ricoloso«, r. Francis Girod, i. Daniel Auteil, Anne Pa-rillaud. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Danes zaprto. Jutri: 18.00, 20.00, 22.10 »Hamlet«. ALCIONE - 20.00, 22.00 »II senso di Smilla p er la neve«. M PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na zaključni koncert pred cerkvijo Sv. Martina na Proseku jutri, 17. t. m., ob 20.30. Sodelujejo gojenci glasbenih šol iz Doline, Nabrežine in Proseka. ZSKD IN KD LIPA - Bazovica vabita na ogled prdstave Eduarda de Fi-lippa »FILUMENA MA-TURANO«. Dramaturška priredba in režija Mario Uršič. V glavnih vlogah: Miranda Caharija in Livio Bogateč. Jutri, 17. julija 1997, ob 21. uri na dvorišču pri Županovih (Bazovica 32). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na ogled prdstave Eduarda de Filippa »FILUMENA MATURANO«. Dramaturška priredba in režija Mario Uršič. V glavnih vlogah: Miranda Caharija in Livio Bogateč. V soboto, 19 julija 1997, ob 21. uri na borjaču pri Terčonovih v Slivnem. □ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek Kras prireja od jutri, 17. do 21. julija v Zgoniku PRAZNIK TISKA. Jutri, 17. t. m., ansambel Časi. Petek, 18 t. m., Zamejski Kvintet. Sobota, 19. t. m., Adria Kvintet. Nedelja, 20. Status Symbol. Ponedeljek, 21 t. m., ansambel Showest (country-rock band). F.C. PRIMORJE priredi na Proseku »ŠPORTNI PRAZNIK«. Petek, 18. 7., ob 21. uri plesna šola Club Diamante in ples z ansam- 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 660438). (tel. Za dostavljanje zdravil Ha dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. 1 Informacije koristnikom - TELECOM italia Nekateri naši koristniki so nas obvestili o primerih, da se po domovih predstavljajo osebe kot uslužbenci TELECOM-a Italia in zahtevajo plačilo predujma na telefonske račune. Opozarjamo naše koristnike, da Telecom Italia NI nikoli vnovčevala na tak način, saj se plačila telefonskih računov vršijo le preko poštnih uradov, bančnih okenc, Bancobola in neposredno iz bančnih tekočih računov. Priporočamo torej našim koristnikom, naj ne nasedajo osebam, ki zahtevajo predujem in sporočijo na št. 118 tovrstne primere ter even-tuelno obvestijo tudi pristojne sodne organe. ' TELECOM W ITALIA blom Guba Libre. Sobota, 19. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Nedelja, 20. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet. Ponedeljek, 21. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. Petek, 25. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Sobota, 26. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Guba Libre. Nedelja, 27. 7., ob 19. uri koncert Godbe iz Proseka, ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet. Ponedeljek, 28. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. KD LONJER-KATINA- RA prireja OTROŠKI POLETNI CENTER od ponedeljka, 21. julija, do petka, 1. avgusta na sedežu društva v Lonjerju (urnik 8.00 - 13.00). Za informacije in vpisovanje sta na razpolago Jana (910178) in Vesna (91085oj. Pokličite čimprej! LIKOVNE DELAVNICE ustvarjalnosti in poglobljenega stika z naravo bodo potekale v Štanjelu na Krasu za mlade od 16 do 26 let od 21. do 25. julija 1997. Delavnice obsegajo likovno-psihološke delavnice (oblikovanje gline, risanje in slikanje, vaje poglabljanja vase, žganje gline v naravi), delavnica grafičnega oblikovanja, delavnica raziskovanje nevidnih razsežnosti narave, tia projekcija s poezijo Andi 96 in »dotik neba«. Organizirana je prahrana in prenočišče. Informacije na tel. št. 00386-67-65321. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA sporoča, da so na razpolago brošure ob 100-letnici društva. Zainteresirani naj se javijo vsak ponedeljek in četrtek, ob 20.30 na sedežu društva, oz. na tel. št. 201187. REPENTABORSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanjuz z ZGO-NIŠKO, organizira letovanje v toplicah za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Letovanje se bo vršilo v Levico Terme (Trento) od 13. 9. 1997 do 27. 9. 1997. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina in tržaške občine - Zahodni Kras. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure do najkasneje 21. julija 1997, kjer bodo izpolnili prijavnico in dobili podrobnejše informacije. ZSKD obvešča, da je tržaški urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 14. ure. Od 28. julija do 14. avgusta pa bo urad zaprt zaradi poletnega dopusta. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje "vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1997. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (Ul. Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad odprt od 7.7. do 31.8. od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31. 8., pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. septembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta za-radni letnega dopusta. g SPISKE VEŠfj GLASBENA MATICA -Šola »M. Kogoj« sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 97/98, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure do 29. julija. DTTZG »Žiga Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. 1., 2. in 3. SEPTEMBRA bo od 10. do 12. ure v veži na sedežu DTTZG »Žige Zoisa« knjižni sejem. Na njem hodo dijaki lahko prodali oz. kupili rabljene učbenike po ugodnih cenah. K sodelovanju vabimo vse dijake. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu juliju in avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. SKD Primorec Trebče čestita Sari Covolo in Selmi Kralj ob opravljeni maturi ter jima želi še mnogo nadaljnjih življenjskih uspehov. Na tržaški univerzi je postala inženirka za prevoze Lara Tinta Iskreno ji čestitajo nona Marija, nono Tone, Zdenko, Maja, Goran, Iztok in Demšarjevi Na tržaški fakulteti za inženierijo je diplomirala Lara Tinta Za uspeh ji čestitajo mama, oče, Eva in Vasco E3 ČESTITKE Dolgoletnemu podpredsedniku ALBERTU Furlanu čestitamo in želimo še mnogo zdravih in aktivnih let ob priliki 70. rojstnega dne, odborniki in člani KD Rovte-Kolonkovec. Danes praznuje v Bar ko vij ah naš dragi ALBIN Umek rojstni dan. Nazdravljamo mu vsi, ki ga imamo radi posebno pa Andrej in Martin. Tudi GIORGH, ki je včeraj slavila rojstni dan ji želimo vse najboljše. KRISTIANU Legiši ob uspešno opravljeni maturi čestitajo in želijo vse najboljše v nadaljnji življenjski poti nona Ivanka, Evgen in Ariella. Igralkam TJAŠI Gruden, MARTINI Kufersin, TANJI Blasina in igralcu DEVANU Jagodicu ob zelo uspešno opravljenem maturitetnem izpitu iskreno čestita SZ Sloga. MALI OGLASI tel. 040-7796333 23-LETNA slovenka nudim varstvo za otroke, zaželjena slovenska družina. Tel. 040/912491. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica. Tel. 00386/6789311 NA OPČINAH prodam večjo vilo (260 kv. m) in negovan park (1500 kv. m), zelo mirno okolje, veliko obdelanega Kraškega kamna, zaradi izselitve. Tel. 040/211844 ali 0041937513389. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi v vročih poletnih dneh. Tel. 040/232151 ali 03388634644. DOMAČE VINO, belo in črno prodam po ugodni ceni. Tel. 228982 (Zabrežec). KOMERCIALNISTICNI urad išče sodelavca/ko, ki ga veseli samostojni poklic. Potrebna diploma ekonomske fakultete, starost največ 30 let - volja do izpopolnjevanja. Perspektivni pogoji. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »komercialist«. PRODAJAM kosilnico, cena po dogovoru. Tel. 208936. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka i e- do sobote od IV. do IV. ure PRODAJAMO SKLADIŠČE na Opčinah. Za informacije pokličite na tel. št. 212658. POHIŠTVO KORŠIČ ul. S. Cilino 38 - Trst, vam nudi raznovrstno pohištvo po zelo ugodni ceni . Tel. 54390 ali 575145. PRODAJAM novogradnjo trosobnih apartmajev v Portorožu in Cr-varju ter dvosobnih v Opatiji. Za informacije tel. (0481) 30802 ob ponedeljkih, sredah in petkih med 12. in 14. uro. NA IGRIŠČU ŠD SOKOL v Nabrežini je po končanem turinirju 24 ur odbojke ostalo nekaj stvari (med temi brisača, majčka, dva zgornja dela trenirke...). Kdor jih pogreša naj se zglasi pri organizatorkah. PRODAM 8 zvočnikov JBL, 2 ojačevalca, 1 crosso-ver, 1 suond processor, vse v super dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 417937 - v večernih urah. MLAD PAR išče hišico, z drvoriščem ali vrtom, tudi potrebno popravil. Tel. 040/421106 ali 040/226900 ob uri kosila. PO UGODNI CENI prodajam harmoniko Victoria, po 120 »bassi sciolti«. Tel. 040/299577. PRODAJAMO nove strešnike po polovični ceni za površino 50 kv. m. Tel. 040/299577. PRODAJAM KNJIGE za 3., 4. in 5. razred trgovskega zavoda. Tel. 225879 ob uri kosila. NUJNO IŠČEM izkušeno ženo, ki bi nudila pomoč pri gospodinjskih delih. Tel. 251031 ob večernih urah. PRODAM veliko popravilo avtomobilov znane avtomobilistične hiše. Tel. 393148. DAJEMO V NAJEM opremljeno stanovanje na zahodnem Krasu. Tel. št. 225320, v večernih urah. KUPIM knjige za prvi razred Liceja »F. Prešeren« -jezikovna smer. Tel. 231037. OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, aluminiaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO je odprl Purič Romano, Repen 13. OSMICO sta odprla Mario Gruden in Ondina, Sa-matorca 17. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICO sta odprla Slavko in Magda Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICO je odprl Branko Slavec, Mačkolje 133. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. NA OPČINAH »Pri Kvr-tičeveh« so odprli OSMICO. ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. OSMICO je odprl Košuta Boris v Sv. Križu. opremljeno avtomehanično delavnico s pooblastilom za PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti Borisa Debeljuha daruje mama 50.000 lir za kapelo pri Laj-nerjih. Ob 4. obletnici smrti moža Giovannija Kocijančiča daruje žena Justina 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Igorja in no-nota Rikota darujeta Nora in mama 200.000 lir za SKD Barkovlje. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 od ponedeljka do petka. TOPOLOVO / V NEDELJO OB VELIKI UDELEŽBI ZGONIŠKI POLETNI VEČERI / DREVI Postaja praznovala izmišljeno obletnico Pester spored z glasbo, poezijo in videoprojekcijami V nedeljo zvečer je bil v Topolovem spominski večer »ob 80-letnici« Postaje. Obletnica je seveda izmišljena, danes bi s sodobnim tehnološkim izrazom rekli »virtualna«. To pa ni preprečilo povsem realne povezave med tretjo vsedržavno radijsko mrežo, radiom Onde furla-ne in radiom Slovenija, ki so istočasno poročali o dogodku. Se en dokaz o iznajdljivosti te manifestacije, ki se je medtem prevesila že v tretji teden. Tudi drugi konec tedna je privabil v Topolovo izredno število obiskovalcev, ki so bili priCa številnim kulturnim dogodkom, v ozadju (morda je bolj primerno reci v ospredju) pa so bile inštalacije umetnikov, s katerimi sta na izviren način opremljeni vas in okolica. V petek sta pod noC z glasbenim in plesnim izvajanjem nastopili Wanda Moretti in Federica Chiu-ch, ki je po izvoru domačinka iz Dolenjega v občini Sentlenart. Skupina urednikov revije »Cor-rispondenze« je nato ped-stavila originalen pesniški nastop z naslovom »I nodi del fare«, v katerem je bil izpostavljen kontrast med ubranostjo poezije in hrupom disko glasbe. V soboto je bila na vrsti goriška skupina Darbar Matra z izvajanjem indijske glasbe, zvečer pa so bile na sporedu videoprojek-cije Paola Comuzzija, Carla Delveda, Gioigia Canto-nija in Benedetta Parisija. Letošnji julijski večeri so na žalost le prehladni oz. muhasti, a za nekoliko bolj poletno vzdušje v zgoniški občini je poskrbelo KD Rdeča zvezda z bogatim kulturnim sporedom »Poletnih večerov«, ki so se pričeli 4. julija s koncertom vokalne skupine »Odmevi«. Drevi ob 21. uri pa bo v domačem okolju pri Petelinovih v Zgoniku predstava »Balkanizacija ’97« v zamisli in izvedbi Paola Paolina in skupine »I Rocciosi«. Skupina obstaja že veC kot leto dni in se ukvarja z raznoraznimi glasbenimi in neglasbenimi zvrstmi. Predstava je namreč splet glasbenih utrinkov evropskih narodov, vse pa je pomešano še z dobrim kabaretom. Lani je skupina izvedla predsta- vo »Kontaminacija«, letos pa, v nekakem nadaljevanju in poglabljanju prejšnje, se predstava imenuje »Balkanizacija ’97«. Za podrobnejši oris nove predstave pa smo za informacije povprašali kar prof. Paolina. »Balkanizacija ’97 je mogoCe nekoliko bolj folk-popu-lamo obarvana predstava. V njej nastopajo pihala, harmonika, balkanski ritmi in pa tudi gorenjski valčki in polke ter yiddi-sh glasba. Pesmi sicer vedno predstavim nekoliko prenovljene, nekatere spajam tudi v celoto in poskrbim za pravo plesno vzdušje. To je bistvena razlika med prejšnjo Kontaminacijo, v kateri smo v veCji meri predstavili naše originalne glasbene zamisli, in tokratno predstavo.« Kaj pa o kabaretu? »Mi pravzaprav nismo prava gledališka skupina. Ponavadi prizore kar improviziramo, čeprav se naš kabaret naslanja bolj na tržaško problematiko in celo nekatere pesmi so nastale prav iz tega področja. Radi pa sežemo tudi v druge kulture, od srednjeevropske do balkanske. V Petelinovi domačiji pa bomo izrabili tudi izredno lepo dvorišče za prizorišče.« Torej tako, tokrat je skupina zašla v balkanske ritme, ki pa pravzaprav nam niso zelo tuji. Paolo Paolin & I Rocciosi bodo tudi poskrbeli za približno dve uri dobrega počutja in razvedrila. Pan Se zlasti je bil zanimiv večer s tržaškim pesnikom in bivšim predsednikom supine 85 Robertom Dede-narom (na sliki), ki se je predstavil v »čakalnici« (vsaka postaja, kot se spodobi, ima svojo Čakalnico), nekdanjem seniku, ki nudi pesniškemu izvajanju večjo zbranost, vsekakor pa tudi sugestivnejše okolje kot marsikateri salon. Nedelja je potekla v znamenju obiska prebivalcev Livka, ki so se podali Cez odprto mejo na izlet »Cez namišljeno Črto« (3. avgusta bo izlet v drugo smer iz Topolovega na Livek), zvečer pa sta svoje videoprojekcije predvajala Bill Morrison in John Duncan. (du) Program videmskega poletja nam danes zveCer ponuja izredno priložnost, da prisluhnemo argentinskim tangom v izvajanju slavne italjanske pevke Milve. Maria Ilva Blolcati, to je njeno pravo ime, z Mino prav gotovo najboljši ženski glas italijanske glasbene scene zadnjih desetletij, se je približala tangu pred trinajstimi leti. Takrat se je bila srečala z Astorjem Piazzol-lom, najboljšim in najbolj znanim izvajalcem argentinske glasbe v povojnem obdobju. Ban-doneon Piazzolle in Milvin glas sta se odlično dopolnjevala. Skupaj sta pripravila svetovno turnejo, ki je štartala iz pariškega gledališča 01ympia in bila deležna slavospevov tako s strani kritikov kot publike. To sodelovanje je prineslo tudi do nekaj plošč in drugih koncertov. Tango je Milvi ostal močno pri srcu, toliko, da se je letos ponovno lotila te južnoameriške glasbe. V tem prvem polletju je Milva posnela dve plošči, prvo popolnoma posvečeno neapeljski pesmi, drugo pa je posvetila minulemu Astorju Piazzolli. Milva ponuja v tem albumu, ki ga je posnela s profesorjem Gi- bonom Kremerjem in njegovo skupino antologijo skladb slavnega bandoneista. Odtod tudi zamisel o novi seriji koncertov z imenom El Tango, ki je dejansko nadaljevanje dela začetega pred trinajstimi leti. Koncerti so se zaceli včeraj v Genovi, drevi pa bo Milva ob 21.15 nastopila na trgu Matteot-ti v Vidmu. Milvo bodo spremljali bandoneist Daniel Bi-nelli, bivši sodelavec Piazzolle in njegov Quinteto Argentino, ki ga sestavljajo prva violina Julio Grana, kitarist Martin Va-squez, pianist Sergio Balderra- bano in kontrabasist Enrique Guerra. Program je izredno bogat in zajema kar šestnajst Piazzolo-vih skladb ter tri skladbe samega Binellija, od Balada para mi muerte do Libertanga, Od Balade para un loco do Mumukija in A los que fueron. Po Milvinem nastopu se bo videmska poletna noC nadaljevala v bližnji palači Morpurgo, kjer bo Ugo Dighero, sicer elan komične skupine i Broncoviz, ki bo predstavil dva Pojeva monologa in sicer »Prvi čudež Je-zušeka« in »La parpaja topola«. AW SINJI VRH / MEDNARODNA LIKOVNA DELAVNICA Uspeh letošnje »Slovenije odprte za umetnost« Na Sinjem vrhu na Gori nad Vipavsko dolino, v nebeško lepem okolju, na domačiji mladega kmeta z Gore Hieronima Vidmarja se je v nedeljo, 29. junija, končala likovna delavnica Slovenija odprta za umetnost. Le dan prej so organizatorji na Goro medse povabili prijatelje, predstavnike sponzorjev in novinarje in takega praznika na Gori že dolgo ne pomnijo, saj se je na lepem prostoru Vidmarjevega kmečkega turizma zbralo nad osemsto ljudi. Na »dnevu odprtih vrat«, kot imenujejo srečanje likovnikov z mediji in obiskovalci ter ljubitelji lepe umetnosti, so med drugimi nastopili tudi mladi glasbeniki iz Gorice, ki imajo svoj ansambel Floating points, sestavljajo pa ga Matjaž Klemše, Aleš Vodopivec, Peter Gus in Aleksander Popov. V soboto je prisotne tudi nagovoril ajdovski Zupan Kazimir Bavec, nastopili pa so tudi Klarisa Jovanovič in Veno Dolenc ter tenorist Marko Kobal. Znani primorski slikar, ki pa zadnja leta živi na Gorenjskem, a mu dežela bolj hladnih ljudi ni utišala burje in zasenčila prešernega primorskega sonca v njem, Klavdij Tutta (na sliki), je vodja projekta, ki bi mu sedaj le še stežka smeli reci, da gre za slikarsko kolonijo. Sam uveljavljen slikar, saj ga zelo dobro poznamo tudi v zamejskem kulturnem prostoru, Klavdij Tutta namreč trdno verjame, da Slovenija lahko postane tudi pomembno središče za likovne umetnike vsega sveta. Prav zato tudi njegova odločitev, da vsako leto organizira mednarodno likovno delavnico, na katero vabi uveljavljene umetnike iz tujine in iz Slovenije. V pogovoru mi je Klavdij, kateremu sta pri projektu pomagala še Klementina Golija in Etko Tutta, oba akademska slikarja, povedal, da naraje vabi slikarje, ki slovenskemu Človeku lahko pričarajo sodobno likovno umetnost v svetu. To mu je letos zares uspelo, saj se je na Sinjem vrhu zbralo letos okrog trideset slikarjev iz petnajstih držav in med njimi so bili nekateri likovniki zares izjemni, več udeležencev je namreč že sodelovalo na beneškem bienalu, veC jih je že prejelo pomembne mednarodne nagrade, ki so tudi dobro zagotovilo, da so vredni predstavniki sodobne likovne pripovedi in so- dobnih likovnih struj. Za bralca teh vrstic bi bilo najbrž utrujajoče, Ce bi naštel vse udeležence, zato se bom omejil samo na nekatere in med temi bi na prvo mesto zagotovo postavil italijanskega Častnega gosta likovne delavnice na Sinjem vrhu. Carmello Zotti je namreč že uveljavljen italijanski slikar, ki je tudi na Gori dokazal, da je njegovo sodobno slikarstvo na meji med eksistencialno figuraliko in abstrakcijo lep primer današnjega italjanskega slikarstva. Nemka Brigitte Brand, ki zelo rad slika vleika platna interierjev, se pravi notranjih prostorov, je na Sinjem vrhu uspela narediti nekaj izjemnih platen, na katerih njene nežno obarvane stene govorijo o globoki notranji harmoniji slikarke same in o potrebi, da njene prostore naseli človek. Nizozemec Fritz Klop-pers je s svojo geomehic-no abstrakcijo na monok-romatiCnih ploskvah vnesel nemalo nemiru na Sinji vrh, medtem ko je Rus Jurij Izosimov vse prisotne oCaral s svojimi večjimi deli in tudi s svojim veselim pepe-vanjem v likovni delavnici. Od slovenskih umetnikov so bili na Sinjem vrhu kipar Stane Jarm, ki je tudi napravil imeniten lesen kip matere z otrokom, ki bo odslej pozdravil vsakega obiskovalca Vidmarjeve kmetije, in nekaj Čudovitih razpel, križev, Jožef VršCaj, ki je doslej delal imenitne kocke iz pleksiglasa, je sedaj šel v posodabljanju svoje umetnosti še dlje in v pravo smer, Kajtna Simon, Jože Tisnikar (Častni gost), ki s svojimi krokarji in mrtvo-živimi ljudmi vedno pretrese, ekzo-tiCni domačin arabskega rodu Karim Azad ter Vinko Tušek pa so samo še dokazali, da sodobna slovenska likovna umetnost sledi svetovnim tokovom v umetnosti. Seveda so na Sinjem vrhu delali tudi organizatorji likovne delavnice Etko Tutta, ki vedno bolj izpolnjuje svojo slikarsko govorico, Klavdija Golija, ki svoje abstraktne slike vehementno napolnjuje z življenjem in Klavdij Tutta, vodja projekta. Klavdij Tutta je na Sinjem vrhu napravil nekaj zelo lepih grafik, pa Čeprav je svoje delo zadnje čase predvsem preusmeril v barvanje lesa. Vsakdo, ki ga sodobna umetnost kolikor toliko zanima, si lahko na Sinjem vrhu na Gori na Vidmarjevi domačiji ogleda stalno zbirko, ki se iz leta v leto veCa in bo Cez nekaj let gotovo najpomembnejša zbirka likovnega slikarstva na Primorskem. Klavdij Tutta namerava s svojimi mednarodnimi likovnimi delavnicami Slovenija odprta za mnetnost nadaljevati in mi mu seveda damo prav, saj je ta delavnica, za razliko od drugih, odprta predvsem sodobnim tokovom v umetnosti in tudi kraj, kjer se umetniki med seboj spoznajo, navežejo stike, izmenjajo mnenja. Klavdij Tutta mi je dejal, da bosta naslednje leto na Sinji vrh povabljena najmanj dva slovenska umetnika iz zamejstva. Naj ob koncu povem še podatek, da za financiranje projekta Slovenija odprta za umetnost poskrbijo slovenski sponzorji, povečini so to primorska podjetja, katerim potem umetniki pustijo vsak po eno likovno delo, eno umetniško delo pa ostane na Vidmarjevi domačiji prijaznega gospodarja Hieronima, ki je razumel, da se sodobna umetnost prav nic ne bije s kmečkim turizmom, na katerem smo sicer prevečkrat vajeni osladnih in kičastih krajinskih motivov. Klavdij Tutta seveda veliko Časa porabi za organizacijo mednarodne likovne delavnice Slovenija odprta za umetnost. Po tem, kar smo videli, in ob podatku, da so umetniki z vseh strani sveta na Sinjem vrhu naredili okrog 120 večjih platen in okrog trideset plastik, smo lahko njegovega dela samo veseli. Jurij Paljk __________ BRUSELJ / POLEG CIPRA, ESTONIJE, CESKE, POLJSKE IN MADŽARSKE__ Komisija vključila tudi Slovenijo v seznam kandidatk za članstvo EU Danes bo Santer predstavil predloge Evropskemu parlamentu, prihodnji teden pa zunanjim ministrom STRASBOURG - »Slovenski parlament je pri-družitveni sporazum z Evropsko unijo ratificiral ob pravem Času, saj je bil to osnovni pogoj, da Slovenija lahko pristopi k pogajanjem o včlanitvi,« je včeraj v Strasbourgu izjavila tiskovna predstavnica Evropske komisije. Komisija je danes po polurni razpravi sprejela sveženj dokumentov o širitvi, t.i. Agendo 2000, v kateri je priporočila začetek pogajanj s šestimi kandidatkami: Ciprom, Češko, Estonijo, Madžarsko, Poljsko in Slovenijo, se je izvedelo iz virov EU. Ista predstavnica komisije je pojasnila, da je bila ratifikacija pridružitvene-ga sporazuma v slovenskem parlamentu pomembna zato, ker je Slovenija s tem »dokazala, da si resnično želi članstva v uniji«. »Če parlament danes ne bi ratificiral pri-družitvenega sporazuma, bi lahko podvomili tudi o tem, Ce bi bil nekoč kasneje pripravljen ratificirati sporazum o Članstvu,« je poudarila. Dodala je, da lahko Evropska unija zdaj v odnosih s Slovenijo pozornost preusmeri na druga, bolj vsebinska področja, ker je formalni pogoj izpolnjen. Viri komisije pa so tudi poudarih, da bi po pravno-formakri plati za Slovenijo s stališča unije zadostovalo, Ce bi sporazum ratificirala do decembra letos, ko bodo vodje petnajstih držav Članic sprejeli merodajno odločitev o tem, s katerimi kandidatkami bodo januarja prihodnje leto začeli pristopna pogajanja. Samo dejanje ratifikacije namreč ni vplivalo na siceršnjo pozitivno oceno pripravljenosti kandidatke, ki temelji na ustrezni stopnji demokratizacije, zaščite manjšin in človekovih pravic, utečenega tržnega gospodarstva in prilagojenosti nacionalne zakonodaje evropskim standardom. Luksemburški premier Jean-Claude Juncker, Cigar država predseduje Evropski uniji, je v današnjem pogovoru za nemški radio NDR 4 dejal, da se države kandidatke k EU ne bodo priključile hkrati ter da bodo pogajanja s kandidatkami potekala'posamično in ne skupinsko. Danes bo, kot rečeno, evropska komisija predložila svoje stališče o širitvi EU Evropskemu parlamentu, prihodnji teden bodo o tem razpravljali zunanji ministri, dokončni sklep pa bodo sprejeli predsedniki vlad v Luksemburgu decembra letos, januarja prihodnjega leta se bodo začela pogajanja, nove Članice pa naj bi vstopile v EU leta 2001 ah najverjetneje leta 2002. Predsednik Evropske komisije Santer je vsekakor mnenja, da bo medtem potrebna nova medvladna konferenca, na kateri naj bi strukture Evropske unije prilagodili večjemu številu elanov. Treba bo tudi prilagoditi proračun, saj bogate države Zahodne Evrope po vstopu novih Članic ne bodo mogle veC računati na tako izdatne prispevke za kmetijstvo in za razvoj manj razvitih območij. Državni zbor včeraj z veliko večino ratificiral asociacijsko pogodbo z EU LJUBLJANA - Državni zbor je na 11. izredni seji s 70 glasovi za in tremi proti od skupno 85 navzočih ratificiral sporazum o pridruženem članstvu z Evropsko unijo. DZ je skupaj s predlogom zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma sprejel tudi interpretativno deklaracijo. V njej ugotavlja, da nobene od določb evropskega sporazuma o pridružitvi v nobenem primeru ni mogoče razlagati na način, da je državljanom držav Članic EU v Sloveniji zagotovljena višja raven pravic kot državljanom Slovenije. Protirati-fikacijskemu zakonu so glasovali poslanci Jelinčičeve SNS, medtem ko so se številni poslanci Janševe SDS vzdržali, predvsem zaradi interpretacije, s katero je predsednik zbora Janez Podobnik predlagal zavrnitev predlogov o referendumu. DZ je poleg tega sprejel še dva dodatna sklepa. Z enim sklepom je pojasnil, da se štiriletni rok iz priloge 13 evropskega sproazuma, gre za t.i. španski kompromis, ra- zume tako, da bo Slovenija ob koncu četrtega leta po začetku veljavnosti sporazuma o pridružitvi sprejela potrebne ukrepe, s katerimi bo najkasneje do uveljavitve sporazuma o polnopravnem članstvu zagotovila državljanom EU pravico do nakupa nepremičnin na nediskriminatomi osnovi. Poslanska skupina SDS je sicer predlagala, da bi državni zbor sprejel amandma k zakonu o ratifikaciji z isto vsebino, vendar pa je večina poslancev takšen predlog zavrnila in podprla sprejetje sklepa. Drugi sklep pa se nanaša na del španskega kompromisa, ki doloCa, da imajo tisti državljani EU, ki so tri leta bivali na ozemlju Slovenije, pravico do nakupa nepremičnin v Sloveniji ob uveljavitvi evropskega sporazuma. S sklepom so poslanci vladi naložih, naj določi postopke in kriterije, pod katerimi bodo ti državljani uveljavljali pravico do nakupa nepremičnin, ki se ugotavlja na podlagi nacionalne zakonodaje. Poslanke in poslanci državnega zbora, kot omenjeno so pred prehodom na tretjo obravnavo predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma na predlog predsednika DZ Janeza Podobnika s 50 glasovi "za" in tremi "proti" podprli mnenje sekretariata DZ za zakonodajo in pravne zadeve ter zavrnili referendumski pobudi za zbiranje podpisov v podporo vložitvi zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, Id sta ju na podlagi veC kot 200 podpisov volivcev vložila nekdanji poslanec Marjan Poljšak ter Gibanje 23. december. Po odobritvi ratifikacijskega zakona je predsednik vlade Janez Drnovšek izrazil zadovoljstvo ikn poudaril, da Čakajo Slovenijo sedaj težke naloge, da bo v prihodnjihtreh letih uredila vse, da bo tudi lahko postala polnmop-pravna Članica EU. Tudi zunanji minister Zoran Thaler, ki je v svojem vCerjašnjem posegu v parlamentu še zlasti poudaril odgovornost strank, ki so podpisale dogovor o ratifikaciji, je bil po včerajšnjem glasovanju vidno zadovoljen. VVASHINGTON / V JUTRANJIH URAH V REZIDENCNI ČETRTI MIAMI BEACHA Neznanec umoril Versaceja Slovitega italijanskega modnega kreatorja je mladi morilec pričakal pred vhodnimi vrati in vanj dvakrat ustrelil - Policija je prepričana, da gre za načrtovan umor, vendar zaenkrat niti približno ne pozna razlogov Policija pred Versacejevo vilo v Miami Beachu (telefoto AP) Dve desetletji je krojil svetovno modo VVASHINGTON - Medtem ko so se v Rimu pripravljali na modno revijo »Zenske pod zvezdami«, ki naj bi jo danes tudi oddajali po televiziji (vendar so se odločili, da jo odpovedo) in na kateri bi dekleta morala razkazati prav Versacejeve kreacije, je kot strela z jasnega prišla novica, da so slovitega italijanskega modnega stilista umorili: včeraj zjutraj ga je pred njegovo razkošno hišo v rezidenCni četrti Miamija ustrelil neznanec. Versaceja so odpeljali v bolnišnico, vendar mu ni mogel nihše veC pomagati. Načelnik tamkajšnje policije Richard Berreto je povedal, da ni šlo za nikakršen rop ali poskus ropa, temveč za premišljen umor. Zaenkrat razpolagajo z dokaj skromnimi podatki. Očividcev je bilo sicer veC, vendar so znali povedati le to, da je bil morilec bele polti, star okrog 20-25 let, nosil je belo majico, črne hlačke, bezbol-sko Čepico in nahrbtnik. Ena od prič je dejala, da je mirno pomeril v žrtev v trenutku, ko je odpirala vrtna vrata, in jo zadel v glavo. Ko je 50-letni Ver-sace padel na tla, je mladenič še enkrat pritisnil na petelina, tudi drugi strel ga je zadel v glavo. Berreto ni hotel odgovoriti na vprašanje, Ce je preiskavo prevzela FBI: »Lahko povem le to, da skušamo ugotoviti razlog umora.« Po poročanju tamkajšnje televizije so nahrbtnik in nekaj obleke, podobne tisti, ki jo je nosil morilec, našli na nekem parkitišCu v bližini. Umor, ki je pretresel ves svet mode, in ne samo mode, se je pripetil okrog 9. ure pred razkošno vilo, ki jo je sam Ver-sace restavriral, za kar je potrošil težke milijarde. Ravnokar se je vračal domov, bil je v neki bližnji kavarni, kamor je zahajal vsak dan. Običajno je tudi popil kavo, včeraj pa kave ni naročil, kupil je pet revij in odšel. »Svoje prisotnosti v Miami Beachu ni nikoli skrival«, je povedal eden od sosedov, »tudi ni sprejel kakšnih posebnih ukrepov za svojo varnost«. V hiši, v kateri se je zadrževal zlasti julija, so na počitnice hodili tudi sestra Donatella in brat Santo, ki je zlasti skrbel za finančno plat vseh dejavnosti družine. Delniško podjetje »Gianni Versace« je namreč strogo družinsko (Gianni, Santo in Donatella), ima sedež v Milanu, vplačani kapital pa znaša 12 mi- lijard lir. Promet je leta 1994 dosegel 1.175 milijard lir, najveCja tržišča pa so Evropa (36%), Italija (23%), Severna Amerika (18%), Japonska (9%). Vseh butikov po svetu imajo 138, prodajnih točk je 345, katerim je treba dodati še 2.600 butikov Istante, Versus, »jeans Versace« itd. Za Versaceja pa je delalo še na desetine drugih podjetij, v kateri je grupa imela večino ali jih je delno kontrolirala (ukvarjajo se torbicami, dragulji, urami, parfemi, kravatami, usnjenimi iz-deli, artikli za dom itd.). MILAN - Gianni Versace je pokukal v svet oblačil v domaCi krojaC-nici, ki jo je vodila mama Franca. Risal je modele, ki so jih nato prodajali v družinski trgovini v Apuliji. Dvakrat ali trikrat letno se je peljal v Pariz, da bi pri tamkajšnjih mojstrih spoznal, kako se modi streže. Bilo mu je 26 let, ko se je v začetku sedemdesetih let preselil v Milan. Delal je za številna podjetja oblačil v Lombardiji, Liguriji, Piemontu in Markah. Takrat se je tudi zaCelo njegovo sodelovanje z gledališkimi hišami in operami, za katere je pripravil številne kostume. Samostojno podjetje je ustanovil leta 1976, ko je prispel v Milan tudi brat Santo. Dve leti kasneje je pripravil prvi delile z lastnim imenom. Istočasno je odprl svojo prvo trgovino; sedaj jih njegova grupa šteje kakih tisoč. O velikanskem uspehu, ki ga je doživel v svetu mode priča tudi podatek, da je prvo leto dejavnosti ustvaril za 20 milijard lir prometa, leta 1995 pa je promet grupe Versace znašal že 1.200 milijard lir. Sprva je bila njegova moda zelo agresivna, nekonvencionalna, eksotična. NekoC je izjavil: »Klasična moda je svetohlinska, prihodnost je v punku.« Ustvarjal je usnjena oblačila in najkrajša minikrila. Pri njem so se oblačili številni hol-lywoodski zvezdniki in rock pevci, kot sta na primer Sting in Elton John. Pred dvema letoma pa je prišlo do preokreta: Versace se je raznežil, njegove stvaritve so postale mnogo bolj umirjene, manj izzivalne. Kot da bi slutil bližnji konec. POKRAJINA / NOVI UPRAVITELJI APT GORICA / OBČINSKI SVET GLEDALIŠČE / NA GRADU Cilj je preureditev javnih prevozov Pokrajinsko avtobusno podjetje morajo še letos preoblikovati v delniško družbo Župan bo poročal o rezultatih misije v Strasbourgu Po prepirih premirje v večini Nocoj drama L Pirandella To bo zadnji tekmovalni nastop V soboto bodo podelili nagrade Na Pokrajini je predsednik Giorgio Brandolin vCeraj predstavil nove upravitelje pokrajinskega avtobusnega podjetja APT. Predsednik bo 60-letni dr. Ario Rupeni (na sliki - foto Bumbaca), Goričan, ki živi v Toskani in Rimu, kjer se je uveljavil kot izvedenec na področju organiziranja tehnoloških in socialnih storitev, ki jih nudijo javne uprave. Ponaša se lahko z res zajetnim spiskom izkušenj, saj je avtor številnih publikacij in tudi konkretnih načrtov organiziranja družb za upravljanje javnih storitev. Prav te izkušnje bodo dragocene za kompleksni postopek preosnove APT, ki ga bodo morali novi upravitelji izvesti že pred koncem tega leta. Z dr. Rupenijem, ki je dejal, da se z veseljem vrača v Gorico, bodo v upravnem odboru še inž. s specializacijo v prevozih Elio Candussi, dr. Karlo Devetak kot izvedenec za marketing, odvetnik Giuliano Lucigrai in podjetnik v avtoprevoz-ništvu blaga Paolo Polh. Prvi trije so iz Gorice, Polh iz TržiCa. Na predstavitvi je Brandolin podčrtal, da je upravitelje imenoval izključno na osnovi specifičnih pristojnosti in resnosti ne pa po navodilih tega ali onega strankarskega tajništva. Da je temu tako priCa tudi dejstvo, da je zaprosil župana Gorice in TržiCa, naj mu onadva predlagata po eno ime, in da se je o imenovanjih nato posvetoval še z drugimi župani v pokrajini. S tem je raje kot politični pripadnosti dal prednost inštitucijam in upraviteljem, ki pred- stavljajo neposredno vez z občani, obenem pa je hotel po tej poti poudariti tudi zavzetost za enotnost pokrajine in skupno reševanje problemov, ki zanimajo vse občine na teritoriju. Sam dr. Rupeni je poudaril, da predstavlja ta postopek veliko novost v upravni praksi v Italiji in da je tudi zaradi tega z veseljem sprejel imenovanje. Dejal je, da povsem soglaša s smernicami pokrajinske uprave glede racionalizacije in preosnove v organizaciji javnega prevoza in napovedal, da bo že v soboto sklical prvo sejo upravnega sveta. Glavno nalogo novih upraviteljev APT je nakazal odbornik za prevoze Edi Minin. Deželni zakon dodeljuje pokrajinam pristojnost, da z natečajem oddajo koncesije za upravljanje javnih prevozov na svojem ozemlju s prvim januarjem prihodnjega leta. APT je danes javno podjetje v lasti Pokrajine in kot tako ne more konkurirati pri razpisu, saj bi to pomenilo, da Pokrajina posredno sodeluje na licitaciji, ki jo sama razpiše. Podjetje se bo torej moralo pred koncem tega leta preoblikovati v delniško družbo, v kateri Pokrajina ne bo veC soudeležena. Glede tega. je podčrtal Minin, bo morala nova uprava v nekaj mesecih uresničiti to. Cesar prejšnji pokrajinski upravitelji niso znali ali hoteli v dolgih letih. Naloga novih upraviteljev APT bo, da v zelo kratkem Času predlagajo ustrezne rešitve (privatizacija? delniška družba z javnim in zasebnim kapitalom a brez neposrdne soudeležbe Pokrajine?), pri čemer bo treba ob gospodarski učinkovitosti novega podjetja zagotoviti tudi socialno funkcijo javnega prevoza, saj gre za javno storitev, ki je ni vselej mogoCe upravljati izključno na osnovi ekonomske raCunice. »To je izziv, ki ga upravitelji APT zavestno sprejemajo in za katerega se tudi pokrajinski upravitelji zavedamo, da predstavlja preizkusni kamen za verodostojnost našega programa prenove«, je zaključil Brandolin. Danes ob 17.30 je sklicana seja goriškega občinskega sveta. Na dnevnem redu ni sporne točke zamenjave predsednika sveta, o Čemer v večinski koa-liciji še niso dosegli soglasja. Čeprav je politično razčiščevanje v teku in skušajo štiri stranke zavezništva dati videz strnjene in glede programskih, smernic složne koalicije, ostaja še vedno odprt problem nategovanja vrvi med desnim krilom (NZ) in sredinskim (CCD-CDU). Od razpleta tega merjenja sil odvisi tudi izbira novega predsednika, pri Čemer se v sami Forza Italia, stranki relativne večine v koaliciji, pojavljajo različne težnje in morda osebne ambicije. Problem predsednika so zato zamrznili in naj bi ga konkretno naCeli šele v septembru. Na današnji seji je pričakovati županovo informacijo b rezultatih včerajšnjega obiska v Stra-sbourgu, kjer so skupaj s koordinatorjem Teritorialnega pakta Bevilacquo in novogoriškim županom Špacapanom pri Evropskem parlamentu skušali pridobiti neposredno financiranje načrta za prestrukturiranje obmejnega gospodarstva v trenutku odprave carinskih pregrad, ki ogroža 3 tisoč delovnih mest na obeh straneh meje. V nadaljevanju seje bodo na vrsti svetovalska vprašanja, imenovanje preglednikov občinskih računov, proračunske spremembe in sprememba pravilnika za zasedbo javnih površin. Festival amaterskih gledališč na gradu se izteka. Drevi ob 21.15 je napovedan še zadnji tekmovalni nastop, v soboto pa bo še zadnji večer z nagrajevanjem in predstavo izven tekmovalne selekcije. Skupina »La Formica« iz Verone bo drevi predstavila eno najbolj znanih Piran-dellovih del »La vita che ti diedi« (Življenje, ki sem ti ga dala). To je drama matere, M je sedem let živela loCeno od sina, vsak dan sanjala o njem in ohranjala spomin nanj. Ob vrnitvi stopi pred njo povsem druga oseba, tujec. Materine sanje se v nekem smislu nadaljujejo tudi po sinovi smrti: prepričana je namreč, da je umrla tuja oseba, ki je začasno prevzela sinovo mesto. Podob- SODIŠČE / ZARADI ZLORABE POLOŽAJA Odbornika Pešca čaka proces Ukrepal naj bi proti mestnemu redarju, ki mu je naprtil globo Občinski odbornik v Gorici Claudio Pesco (na sliki) se bo moral pred sodnikom zagovarjati zaradi zlorabe položaja oziroma uradnih pooblastil v funkciji odbornika. Sodnik za predhodne obravnave dr. Scaramuzza je vCeraj ugotovil, da obstaja dovolj ute-mejenih razlogov za sodno obravnavo, ki bo sicer šele 23. oktobra 1988. Pešca je pred sodnika privedel dogodek, ki se je pripetil ob pustu. Takrat naj bi kot odbornik za mestno policijo skušal uvesti disciplinski postopek proti občinskemu redarju, ki mu je naprtil globo, ker je Pesco parkiral svoj osebni avto na pločniku. Sodnik je vCeraj zaslišal še podčastnika redarjev Massima Compassija (druge priCe je zaslišal že na prejšnjih obravnavah) in na osnovi zbranega gradiva odredil, naj se proti odborniku nadaljuje sodni postopek. Zadeva utegne imeti posledice v upravi župana Valentija. Pešca, ki ga je v odbor predlagalo Nacionalno zavezništvo, bi iz politične oportunosti morali nadomestiti, kar odpira nov problem v političnih ravnotežjih znotraj večinske koalicije na občini. NOVICE Novi urniki servisa SGZ Slovensko gospodarsko združenje v Gorici sporoča, da je vsled reorganizacije delovanja uradov in zaradi vedno večjih in številnejših obveznosti, ki jih morajo vsak dan izpolnjevati za stranke, s 1. julijem stopil v veljavo umik servisa z draženja: ob ponedeljkih in sredah od 8. do 16. ure neprekinjeno, ob torkih in četrtkih od 8. do 12. ure, ob petkih in sobotah zaprto. Tudi telefon bo deloval v Času zgoraj navedenega urnika. Za posebne sestanke in dogovore izven uradnega urnika je potreben predhodni dogovor. Stranke prosijo, da se v svojo korist držijo umika in navedenih navodil. Kulturna srečanja»Avostanis« V knjigami»Equilibri«v Semeniški ulici 8 v Gorici bodo nocoj ob 21. uri priredili javno srečanje za predstavitev kulturnih sreCanj»Avo-stanis«, ki bodo v juliju, avgustu in septembru v kraju Villacaccia di Lestizza pri Codroipu. Spored srečanj obsega gledališke, glasbene, literarne in likovne prireditve pod skupnim geslom»cen-ce cunfins«(brez meja). Nocoj jih bosta predstavila novinarja in organizatorja Federico Rossi in Paolo Medeossi. Steve Lacy nocoj v Kanalu V okviru festivala Kontrada 97 je nocoj ob 21. uri v Kanalu napovedan koncert glasbene skupine Steveja Lacyja. Skupina ima mednarodno zasedbo. Poleg Lacyja (saksofon) in Marca Abram-sa (akustični bas) nastopata še Bruno Marini (bariton sax) iz Italije in Zlatko Kaučič (bobni) Slovenija. V primeru slabega vremena bo koncert v Delavskem domu v Desklah. ■ GRADEŽ / ZGORELA HIŠA Požar je bil podtaknjen Aretiran Giovanni Corbatto Ogenj, ki je predvčerajšnjim razdejal staro večnadstropno poslopje v zgodovinskem jedru Gradeža tik ob baziliki sv. Evfemije, je bil namerno podtaknjen. Do tega zaključka so vCeraj prišli gasilski tehniki, gradeški karabinjerji pa so že izsledili in aretirali domnevnega storilca. Ogenj naj bi zanetil 48-letni Giovanni Corbatto, ki je tudi sam stanoval v enem od stanovanj starega poslopja. Karabinjerji naj bi našli dovolj indicev, po katerih naj bi moški zanetil ogenj s pomočjo alkohola. Corbatto je v preteklosti imel že opravka s pravico tudi zaradi hudih zločinov, kot sta umor in rop. Leta 1984 je ubil sostanovalca Silvana Boe- ma, znanega z vzdevkom “Cucaracha”. Obsodili so ga na 10 let zapora. Leta 1988 je prišel spet na prostost zaradi poteka roka pripora (zaradi prizivov obsodba še ni bila polnomoCna) a je zagrešil rop, zaradi katerega so ga ponovno spravili v keho. Razloge za požig raziskujejo karabinjerji. Morda je šlo za nerazsodno demonstrativno akcijo proti občini, od katere je možakar v preteklosti zahteval stanovanje. Hiša v kateri je živel je last zasebnikov (teh je zaradi dedovanj menda kar 90). Povedati gre tudi, da so bili gasilci še vCeraj zaposleni z gašenjem ognja, ki je ponovno vzplamtel med ruševinami pogorišča. STEKLINA / PREVENTIVNA AKCIJA Cepljenje psov v Doberdobu in Sovodnjah Poročali smo že, da se je na Goriškem pričela akcija obveznega cepljenja psov proti gozdni steklini. Akcija poteka v vseh občinah v pokrajini. V občini Doberdob bodo cepljenje izvajali jutri, 17. julija, od 9. do 11. ure na prostoru pri osnovni šoli v Doberdobu; cepljenuje bodo ponovili tudi v petek, 18. julija, in sicer od 9. do 10. ure pri šoli v Doberdobu in od 10.15 do 11. ure na Poljanah; v soboto, 19. julija, bodo cepili pse na PalkišCu od 9. do 10. ure (pri spomeniku) in od 10.15 do 11. ure v Jamljah pri nekdanji šoli. V občini Sovodnje bo cepljenje v petek, 18. julija, od 9.30 do 11. ure pri nogometnem igrišču v Sovodnjah, v pone- deljek, 21. julija, pa bodo pse cepili od 9. do 10.30 na Vrhu (pri gostilni Pri lovcu); od 10.45 do 11. ure v Gabrjah na glavnem trgu, od 11. do 12. ure na Peci (kotalkališče) in od 12.15 do 12.30 v Rupi (pri otroškem vrtcu). V Sovodnjah bodo cepljenje ponovili 29. julija. V števerjanski občini so cepljenje že izvedli, ponovili pa ga bodo še 30. julija od 11. do 12. ure pri osnovni šoli. V Gorici bo cepljenje od 24. julija dalje na prostoru ob občinski klavnici v Kraški ulici. Lastnike psov gre opozoriti, da je cepljenje obvezno in, na navedenih mestih, brezplačno in da so za kršilce predvidene slane globe. no reagira tudi ženska, s katero je imel sin razmerje in ki pričakuje otroka. Skupina »La Formica« je bila te dni na dolgi turneji na Siciliji prav z omenjenim delom. Režiser je Gherardo Coltri, nastopajo pa Laura Salani, Nadia Minieri, Elena An-dreoli, Milva Sandrini, Gherardo Coltri, Lara Mar-tinelli, Davide Mrchesini, Anna Maria Coldebella in Fabio D’Alberto. V soboto, 19. t.m., bo razglasitev zmagovalcev in podehtev nagrad zatem pa predstava »Vivo o morto o ... X«. Gre za delo Goričana Paola Cicute, v izvedbi eksperimentalnega gledališča »Terzo Teatra«, ki je tudi organizator amaterskega festivala na gradu. KINO GORICA VHTORIA 1 in 3 zaprto zaradi dopusta. CORSO zaprto. E3 ČESTITKE Bruno Stekar v Steverja-nu je danes dopolnil 70 let Dolgoletnemu predsedniku in zvestemu elanu izrekajo prisrčne Čestitke odborniki KD Briški grič. Pridružujejo se pevci moškega zbora Briški griC - A. Paglavec. ^ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo podružnica v Doberdobu v petek, 18. julija, zaprta. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo umik tehničnega urada s 1. avgustom sledeči: ob ponedeljkih in Četrtkih od 12. do 13.30 in ob torkih in sredah od 16. do 18. ure. H_____________IZLETI SPDG priredi v soboto, 19., in nedeljo, 20. t.m., izlet v Dolomite z vzponom na Antelao. Prijave in informacije pri Vladotu. [1 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Car-duccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - CENTRALE, Trg republike 26, tel. 410341. POGREBI Danes: 10.30, Pietro Me-deot iz splošne bolnišnice v Slovrenc; 13.15, Gualtiero Pocar iz splošne bolnišnice vKrmin. Ob izgubi dragega očeta Konrada Hvale izrekajo iskreno sožalje Klavdiji in družini mešani pevski zbor, PD Podgora in skupina Akord. ŠPORT r KOLESARSTVO / PO FRANCIJIH Ullrich blestel na Pirenejih Nemec prevzel rumeno majico - Pantani spet OK ANDORRA- Nemški kolesar Jan Ullrich je v deseti, 252, 5 kilomeha dolgi etapi dirke po Franciji od Luchona do Andorre pokazal, zakaj ga imajo strakovnjaki za prvega favorita. V eni najtežjih etap, ki je vsebovala kar šest gorskih ciljev, je v velikem slogu premagal vse tekmece in tako slekel rumeno majico Francozu Cedricu Vasseuru. Z minuto in sedem sekund zaostanka je drugo mesto zasedel Italijan-Marco Pantani, tretji pa je bil z istim zaostankom Francoz Richard Virenque, ki je prevzel vodstvo v točkovanju gorskih ciljev. Lanski zmagovalec Danec Bjarne Riis je na cilj prišel kot peti, njegov zaostanek hi minute in 22 sekund pa bržkone poneni, da je izgubil vse možnosti za ponoven uspeh. Ekipa Telekoma, za katerega vozita tako Ullrich kot Riis, je ves čas desete etape nadzorovala položaj. Tudi po pobegu dveh kolesarjev, ki v skupnem seštevku sicer nista bila nevarna, so Nemci organizirali lov, ki je bil kmalu uspešen. Pravi boj pa se je začel 63 kilometrov pred ciljem, na začetku vzpona na najvišjo točko letošnjega toura, Fort d‘Envalir (2407 m). Najboljši so se kmalu prebih v ospredje, ko pa ju Riisu začelo zmanjkovati moči, je direktor Telekoma Belgijec VValter Godehoot dotedanjemu Rusovemu pomočniku Ulhichu dal zeleno luč za napad: »Jan je bil danes tako močan, da ga ni bilo smigla zadrževati ob meni. Odslej bom jaz pomagal njemu,« je na cilju dejal lanski zmagovalec Riis. Ullrich, nekdanji amaterski svetovni prvak, je tako postal novi nemški športni junak, večina shokovnjakov pa 23-let-nemu kolesarju iz Mer-dingena napoveduje blestečo kariero in ga ima za naslednika legendarnega Spanca Miguela Indurai-na. Zanimivo je, da Nemci na največji kolesarski dirki še niso dosegli skupne zmage, doslej je bil pred dvajsetimi leti najbližji Dietrich Thurau, ki je 15 dni nosil rumeno majico. Osemnajsti julij 1995 je bil eden od črnih dni kolesarskega športa. Na dirki po Franciji se je namreč smrtno ponesrečil nekdanji olimpijski prvak Italijan Fabio Casartelli. V deseti etapi letošnje dirke so se kolesarji na mestu nesreče ustavili in spomin nanj počastili z minuto molka. Izidi 10. etape: 1. Jan Ullrich (Nem) 7:46:07, 2. Marco Pantani (Ita) +1:07, 3. Richard Viren-que (Fra) isti čas, 4. Fran-cesco Casagrande (Ita) 2:00, 5. Bjame Riis (Dan) 3:22, 6. Laurent Dufaux (Švi) 3:26, 7. Jose Maria Jimenez (Spa) 3:45, 8. Femando Escartin (Spa), 9. Abraham Olano (Spa), 10. Alberto Elli (Ita) isti čas. Skupni vrstni red: 1. Ullrich 55:00:54; 2. Vi-renque +2:38; 3. Olano 4:46; 4. Riis 4:53; 5. Pantani 5:29; 6. Escartin 5:46; 7. Dufaux 6:02; 8. Oscar Camenzind (Svi) 6:59; 9. Casagrande 7:20; 10. Cedric Vasseur (Fra) 7:30. POLJSKO LOKOSTRELSTVO / DRŽAVNO PRVENSTVO Katja Rožem (Zarja) 2. med mladinkami Za zmagovalko zaostala za 13 krogov Moreno Granzotto soliden 21. med člani Zarjina lokostrelka Katja Ražem je na državnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu v Gortini d’Ampezzo osvojila naslov državne podpr-vakinje med mladinkami. Za še ne osemnajstletno Bazovko je bil to prvi nastop na DP, lahko torej rečemo, da ji je uspel zadetek v polno. Za zmagovalko Anno lattici je po 24 tarčah v lovskem in poljskem sheljanju z rezultatom 245 zaostala za 13 krogov, pred tretjeu-vrščeno Eleno Barbi pa je imela štiri kroge prednosti. V absolutni konkurenci je Ražmova med 40 tekmovalkami zasedla 17. mesto. Med mladinkami je imelo pravico do nastopa na DP osem tekmovalk z najboljšimi sezonskimi rezultati, nastopilo pa jih je šest. »Na prvenstvo sem se odpravila brez pravih obremenitev, saj se s poljskim lokostrelstvom ukvarjam bolj občasno, bolj me veseli sheljanje v zvrsti FITA. Upala sem sicer na visoko uvrstitev, recimo drugo ali hetje mesto. Streljala sem v skladu s svojimi zmožnostmi, recimo srednje dobro in uspelo mi je,« nam je o svojem lepem uspehu povedala Katja. V Gortini d’Ampezzo je Zarjine barve, poleg Ražmove, zastopal tudi Moreno Granzotto, ki je med člani v zelo ostri konkurenci 44 tekmovalcev pristal na solidnem 21. mestu, na absolutni lestvici pa je bil med 95 konkurenti šthindvajseti, saj so bili boljši od njega samo še dva veterana in en mladinec. »Ge bi se na prvenstvo lahko boljše pripravil, bi bil lahko dosegel precej boljšo uvrstitev, recimo med prvih osem. Imel sem dober občutek, bil sem zelo koncentriran, sheljal sem dobro, vendar se pozna, da zaradi službenih obveznosti premalo treniram. Se težje pa je pozimi, ko zaradi 'pomanjkanja pokritega vadbenega prostora sploh ne morem ustrezno vaditi,« se je pritožil Moreno. Velja omeniti, da je naslov prvaka med člani osvojil Michele Frangilli pred Andreo Parentijem. Oba sta bila skupaj s Tržičanom Bisianijem člana italijanske olimpijske odprave v Atlanti. Izidi, člani: 1. Michele Frangilli 324 krogov, 2. Andrtea Parenti 320, 3. Marco Ciliano 319, 21. Moreno Granzotto 298. Mladinke: 1. Anna lattici 263 krogov, 2. Katja Ražem 245, 3. Elena Barbi 241. Nasi Tjaša Gruden, Iztok Furlanič, Rado Šušteršič, Micaela Faimann so uspešno opravili maturitetno preizkušnjo. Čestitamo jim in jim želimo še veliko bodočih zadoščenj. Odbojkarsko društvo Bor BILJARD Vanja Jogan se izboljšuje Vanja Jogan, kijev tej sezoni v biljardu prestopil iz 2. v l. kategorijo, je konec tedna v kraju San Giorgio in Bosco v Padovi dosegel svojo letošnjo najboljšo uvrstitev. Na 11. preizkušnji odprtega prvenstva v pool biljardu je namreč osvojil odlično 3. mesto. S tem rezultatom pa je izboljšal svoj Položaj na skupni lestvici. V konkurenci 300 tekmovalcev je sedaj na 7. mestu. Po zmagah nad Canna-tom (Padova) z 9:8, Nacca-tijem (Vicenza) z 9:7 in Put-tonom (Treviso) z 9:5 je Jogan izgubil v polfinalu s kasnejšim zmagovalcem Spil-lerjem (5:9). Jogan si je delil 3. mesto z Ljubljančanom Brankom Jelačinom. Jogana čaka sedaj še 12. preizkušnja v Campodarse-gu (Padova), v polovici avgusta pa bo zaposlen na mednarodnem turnirju v Celovcu. KOŠARKA / RAZVESELJIVA VEST Domovci bodo igrali v C2 ligi Za Bor skoraj nobenih možnosti Domovi košarkarji bodo v ga vložili v lanski sezoni in tu-prihodnji sezoni vendarle na- di za rezultate, ki so jih dose-stopili v C2 ligi. V taboru go- gli. Zdaj pa bo seveda potreb-riških košarkarjev so ves čas no razmišljati o okrepitvah, če-po nesrečnem koncu dodatnih prav Semolič meni, da je lan-kvaiifikacij za napredovanje še sko ogrodje ekipe dovolj kvali-vedno upali, da bodo v višjo letno tudi za nastop v višjem jJ-14. IV l-M.VOV4.JLVVlllA V IVA**, V*-*-* JT -- -- J ~ je v C2 ligo vključila še pred na primer končal z nastopi, iztekom roka za vpis. ki zapa- vendar za sedaj še ne morem de v soboto. ničesar povedati.« »V možnost prestopa smo V prihodnji C2 ligi bo nestalno upali, presenetil nas je stopilo 20 moštev, ki jih bodo kvečjemu način, kako je do te- razdelili v dve skupini. Ključ ga prišlo. Federacija je namreč za sestavo skupin še ni znan, spremenila tradicionalne kri- gotovo pa jih ne bodo delili na terije za sestavo prednostnih osnovi geografekie razdalje, lestvic, s tem, da ni v ligo po- Malo možnosti pa ima Bor normo vključila vseh moštev, Radenska, ki na lestvici »reki so lani izpadle iz C2 lige, zerv« zaseda 3. mesto. Pal!, ampak je raje dala prednost Pordenone naj bi se v soboto četrtoligašem,« nam je poja- ne vpisalo, a kaže, da so drugi snil prvi mož Domove košarke klubi z negotovim finančnim Livio Semolič. Pri Domu položajem (Spilimbergo) ven-doživljajo prestop kot povsem darle rešili svoje probleme, zaslužen rezultat za hud, ki so Upanje vsekakor še obstaja. OBJEKTI / PRIDOBITEV Na 1. maju rase igrišče za odbojko na mivki Na stadionu 1. maj bo bržkone že čez nekaj dni zraslo stalno igrišče za odbojko na mivki. S pomočjo posojil, ki so bila zbrana med člani, je vodstvo SZ Bor pred dnevi po ugodni ceni odkupilo in pripeljalo na stadion mivko, ki so jo na »Roccu« uporabljali v okviru tekmovanja »bea-ch« na prireditvi Triestesportshovv. Na delu je tudi že bager, ki bo pripravil »bazen«, ki ga bodo pokrili z gramozom, nato pa še z mivko. Nov objekt bo upravljal Borov odbojkarski klub, namenjen pa bo članom, lahko pa ga bodo dajati v najem tudi zunanjim uporabnikom. »Obratovati« naj bi začel že med letošnjim poletjem, razmišljajo pa tudi, da bi otvoritev sovpadala z organizacijo kakega turnirja. Na košarkarskem turnirju 3:3 KD Grad danes polfinalne tekme Na igrišču ob Prosvetnem domu na Opčinah že nekaj časa poteka turnir 3:3 v košarki za moške, ki ga prheja KD Grad od Banov. Danes bodo na vrsti polfinalni boji z naslednjim sporedom: ob 19.30 od 9. do 12. mesta; ob 20.00 od 5". do 8. mesta: Elfi - Dino team; Grad 1 - Mandrioi; ob 20.30 od 1. do 4. mesta: Alcatel - Grad 2; Shark team - Cicibor 2. Igra se do 41 točk ati pa 20 minut. Finalne tekme bodo na sporedu v petek. Na turnirju nastopajo tako aktivni kot bivši košarkarji. r TRST / DAVČNA UTAJA h Zaradi »stare« Triesfine preiskali sedež 50 klubov Finančni stražniki sumijo, da je klub ponarejal pogodbe . Triestina predsednika valjala dejanski. Finančni Raffaela De Riuia in stražniki so pregledali se-športnega vodje Nika Sa- deže društev, kot so Ca-lerna je že zdavnaj gliari, Piacenza, Lazio, »pokopana« (propadla je Udinese, Bari, Empoli, leta 1994, na njenih te- Lecce, Venezia, Lucche-meljih: pa je zrasla se- se, Cosenza, Padova, Reg-danja Nuova Triestina), gina, Palermo, Siena, Pi-vendar pa, kot kaže, bo sloiese, Alessandria, treba o njej še pisati. Fi- Avellino, Pavia, Massese, nančni stražniki iz Trsta, Ospitaletto, Messina in ki vodijo preiskavo v zve- sedeže drugih manjših zi s polomom stare Trie- klubov, strne, so namreč odredili Pregled dokumentov preiskavo na sedežih 50 naj bi celo pokazal, da je nogometnih klubov, s ka- Triestina sklepala pogod-terimi je imelo poslovne be za neobstoječe igralce, stike nekdanje vodstvo Finančni stražniki me-tržašjcega kluba. Med nijo, da ni šlo za posa-preiskavo je namreč priš- mezne primere, temveč lo na dan, da je Triestina za sistematično procedu-pri sklepanju odškodnin ro, ki jo je mogoče pripi-za prestop lastnih igral- sati »celotnemu nogo-cev v druge klube utaje- metnemu svetu«. .Vsa vala davke, s tem, da vpletena društva za-uradna cena ni odgo- vračajo vse sume. NOVICE 1 Kam bo šel Baggio? VIDEM - Skoraj hi tisoč ljudi je na osrednjem trgu San Giacomo v Vidmu pričakalo Udineseje-ve nogometaše na uradni predstavitvi moštva. Glavni argument je bil seveda Roberto Baggio. Večinski delničar kluba Gianpaolo Pozzo je izjavil, da je njegovo društvu ponudilo Milanu ugodno kupčijo, a je zanikal govorice, da bo Udinese za Baggia odstopil Milanu Danca Hel-vega in napadalca Poggija. Vse kaže vsekakor, da s prestopom »codina« v Udinese ne bo nič. Milanov pooblaščeni upravitelj Antonio Gallia-ni je namreč le nekaj minut pred Pozzovim nastopom v Vidmu izjavil, da se je njegov klub glede Baggia že dogovoril z Bologno, končna beseda pa, da vsekakor pripada igralcu. Zvečer je predsednik Bologne Gazzoni dejal, da je Baggiu že ponudil zelo ugodno dveletno pogodbo, nogometaš pa bo svojo odločitev sporočil danes ob 13. uri na zboru Milanovega moštva. Kljub negotovosti v zvezi z »nakupom leta« je bilo ozračje včeraj v Vidmu praznično. Strokovnjaki vsekakor ocenjujejo, da bo Udinese težko ponovil lansko uvrstitev. Najmočnejša točka moštva bo tudi v prihodnji sezoni napad. Bierhoff, Amoruso in Poggi so igralci evropskega formata, ki bodo tudi v pokalu UEFA odigrali svojo vlogo. Tega pa ni mogoče trdita za ostale igralce. Še posebej težko bo nadomestiti Rossitta in Sergia. Stojkovič ne more iz svoje kože TOKIO - Nekdanji reprezentant ZR Jugoslavije Dragan Stojkovič, ki igra v japonski ligi v ekipi Nagoya Grampus Eight, na naslednjih štirih tekmah ne bo smel igrati, ker je užalil sodnika. Tiskovni predstavnik lige Hiroshi Kazayama je dejal, da je prejšnjo sredo sodnik Shinichiro Obata dvaintridesetletnemu Stojkoviču pokazal rumeni karton zaradi prekrška, nakar je Stojkovič iz sodnikovih rok izpulil karton in ga ozmerjal z nedostojnimi besedami. Kazayama novinarjem ni želel izdati, kakšen besednjak je uporabil Stojkovič, ki je bil zaradi takega vedenja kaznovan že drugič v tej sezoni, prvič 7. maja. Nagoya je šele na 13. mestu, v ligi pa je 17 klubov. Stojkovič v letošnji sezoni še ni zadel gola, čeprav je bil od leta 1994, ko je prišel v klub, najboljši shelec moštva. Obvestili PRIMOTOR KLUB obvešča člane, da bo seja danes, 16. julija, ob 21. uri v baru Petaros v Borštu. SK BRDINA ’ organizira športne dneve v naravi. Informacije in prijave na sedežu kluba danes, 16. t m., od 20. do 21. ure. SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA prireja od 28. julija do 1. avgusta na igriščih in v objektih SD Breg v Dolini NOGOMETNI KAMP ’97 za dečke in deklice, rojene 1986 in mlajše. Vabljeni k udeležbi vsi, ki bi se radi zabavali v prijetni in sproščeni družbi. Za informacije in prijave: Občinski športni center, tel. 227044, ali Fabio Zenna-ro, tel. 232194 po 20. uri. SKGZ / DEŽELNI SVET Ocena o aktualnih vprašanjih manjšine Pavšič napovedal sanacijske ukrepe v okviru zveze Ponedeljkova seja deželnega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze je bila prvenstveno namenjena oceni trenutnega položaja slovenske manjšine v Italiji s poudarkom na nekaterih najbolj akutnih vprašanjih. V dolgem in razčlenjenem poročilu je predsednik Rudi PavSiC po eni strani analiziral zadnje dogodke predvsem v zvezi z zaščitnim zakonom in odnosom Slovenije do manjšine, po drugi pa informiral zbrane o nekaterih posegih, ki jih je SKGZ opravila samostojno ali v povezavi s sorodno organizacijo SSO, vsekakor v domeni s skupnim predstavništvom. Med perečimi vprašanji je Pavšič izpostavil rešitev Primorskega dnevnika, kar predstavlja izpit za celotno manjšino. Poudaril je pomen koncepta zadruge kot izraz vseh Slovencev, ki živijo v Italiji. Skupna prizadevanja za rešitev PD trajajo že mesece, v zaključni fazi so prišli na dan novi predlogi, v sedanji pa je nujno, da se dnevnik reši, zato je pozval vse prisotne, da k temu pripomorejo. Obširneje je Pavšič govoril o finančnem položaju lastne organizacije in napovedal, da bo posebna komisija v kratkem podrobno proučila vse možnosti preživetja in izdelala sanacijski naCrt. V kolikor iz Slovenije ne V ponedeljek se je v tržaški gregorčičevi dvorani zbral deželni svet SKGZ (f. KROMA) bo prišlo ve C sredstev -kot je poudaril Pavšič, SKGZ in njene članice večji del potrebnega denarja Črpajo iz tega vira -se bo že jeseni potrebno odločiti za boleCe ukrepe (ukinjanje delovnih mest, kot je bilo kasneje ek-splecitirana). Zbrane je k razpravi spodbudila predvsem najava o sanacijskih ukrepih, glede tega je bil marsikdo mnenja, da bi morali v krizni situaciji pregledati organizirano dejavnost manjšine v širšem pomenu (na samo tisto, ki je neposredno vezana na SKGZ) in se na osnovi sedanjih okoliščin in potreb, predvsem pa z ozirom na per- spektive, odločiti o 'porazdelitvi potrebnih sredstev. Krizno stanje naj bi bilo hkrati izziv tudi za vsebinsko preureditev nekaterih organizacij. Tajništvo je za ponedeljkovo sejo pripravilo tudi seznam kandidatov za načelnike komisij Zveze oz. za odgovorne ža določene resorje. Ker glede predlaganih ni bilo ugovorov, so bili za načelnike komisij določeni: Livio Semolič (šolstvo), Nives Košuta (kultura), Boris Siega (gospodarstvo), Ivan Peterlin (šport), Nevenka Pečar (socialna vprašanja), Vojmir Tavčar (tisk), Ace Mermolja (vse-binsko-idejna vprašanja) in trojka Iztok Pečar, Franc Fabec in Flavio Primožič, ki bo vodila mladinsko sekcijo. Za stike z javnostjo bosta odgovorna Viljem Cerno in Edvin Švab (sprejeta je bila sugestija, da bi go-riški pokrajinski odbor določil še elana za Goriško), problematiki vezani na statut se bo zaenkrat posvečalo deželno tajništvo, za namestnika tajnika in »de faeto« desetega člana deželnega tajništva je bil določen Igor Gabrovec. Ob zaključku seje je deželno tajništvo še negativno ocenilo stališča goriškega občinskega sveta o zaščitnem zakonu. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Festival operete Danes, 16. t. m., ob 20.30 opereta »Kneginja Čardaša«. Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča Verdi. Orkester vodi Julian Ko-vatchev, zbor pa Franco Monego. Režija in koreografija Gino Landi. Ponovitve v soboto, 19. in v petek, 25. t. m., ob 20.30 ter v nedeljo, 27. t. m, ob 18. uri. V Četrtek, 17. t. m., ob 20.30 bo v Dvorani Tripcovich nastopila Zizi Jeanmaire s predstavo »Zizi«. Nastopa Ballet National De Marseille Roland Petit. Koreografija Roland Petit. Ponovitvi v petek, 18. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 20. t. m., ob 18. uri. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500): v teku je predprodaja vstopnic za sledeCe operete: »V deželi zvončkov« (od 26.7. do 3.8.), Broadway Memories (22. in 23.7.) ter »Mi-longa Boulevard (od 7. do 10.8.). Miramarski grad - Luči in zvoki V ponedeljek, 21. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Kino V nedeljo, 20. t. m., ob 21.30 bodo na gradu sv. Justa predvajali film »Nirvana«. ___________KOROŠKA_______________ BEKSTANJ Grajska Arena: danes, 16. t. m., ob 20. uri »NoC v Veroni«. Jutri, 17. t. m., ob 20. uri nastopajo »Golden Gospel Sisters«. V soboto, 19. t. m., ob 20. uri nastopa Wolf-gang Ambros. OSOJE Samostanska cerkev: danes, 16. t. m., ob 21. uri cerkvena opera »Izgubljeni sin«. ______POLITIKA / SESTANEK DEŽELNEGA VODSTVA_ DSL snuje predloge za novo deželno volilno zakonodajo Mehanizem za izvolitev slovenskega deželnega svetovalca VIDEM - V vodstvenih telesih deželne DSL se nadaljuje soočenje 6 novi deželni volilni zakonodaji, ki je, kot znano, pod velikim vprašajem. Odvisno bo pač od tega, Ce bo parlament z ustavnim zakonom pravočasno spremenil statut FJK, ki trenutno določa obveznost proporčnega volilnega sistema. O tem bo jutri tekla beseda v senatu, ki naj bi .odobril predlog ustavne komisije, nakar bo vprašanje romalo v zbornico. V primeru, da parlament ne bo prižgal zelene luCi večinskemu volilnemu sistemu, bo deželno vodstvo Hrasta zagovarjalo predlog, ki so ga izdelali Renzo Travanut, Miloš Budin in Sergio Cadorini. Gre za volilni sistem, ki, s pomočjo volilnih povezav, določa oblikovanje koalicij; če nobena od strank (ali koalicij) v prvem krogu ne preseže 50 odst. bo čez dva tedna potreben drugi krog, v katerem bosta sodelovali stranki (ah koaliciji), ki sta v prvem krogu dobih največ glasov. Zmagovita koalicija bo do- bila 55 odst. mandatov (33 svetovalcev), kar bo zajamčilo stabilne deželne vlade. Voli-lec FJK bo tako imel možnost, da predhodno izbere politično stranko (ali koalicijo), ki naj bi po njegovem vodila Deželo. Zakonski predlog vsebuje tudi norme, ki omogočajo izvolitev svetovalca slovenske manjšine, pod pogojem, da je kandidatura deležna dovolj konsenza in da ščiti zemljepisno reprezentančnost posameznih volilnih okrajev. S tem volilnim sistemom, je bilo mnenja deželno vodstvo DSL, bomo slovenske kandidate postavili v enakopravni položaj z drugimi kandidati. S tem bi deželna volilna zakonodaja zagotavljala vsem enake možnosti. Ce bo parlament v dvojem branju spremenil deželni statut pa bo DSL predlagala »mešano« volilno zakonodajo večinskega sistema z močno proporčno korekturo. Tudi v tem primeru naj bi zakon dopustil možnost dvojnega volilnega kroga. Industrije! opozarjajo na potrebo po spremembah Na srečanju vodstva združenja industrijcev FJK, ki je bilo v Gorici, so bila v ospredju nekatera aktualna vprašanja, ki se nanašajo na prihodnost krajevnega gospodarstva. Kot v svojem sporočilu pravi predsednik združenja Andrea Pittini, so potrdili potrebo, da industrij-ci preko svoje organizacije v vse večji meri nudijo konkretne oprijeme pri pohticnem načrtovanju in javni upravi. Ne gre samo za izraze dobre volje, pravi Pittini, saj so že stopih na to pot: dokaz sta Ambrosettijev bačrt »Proti letu 2.000« ter naCrt »BodoCi Trst«, ki ga je v imenu »Assindustrie giuhane« predstavil predsednik Pacorini Na zasedanju so tudi soglasno potrdih potrebo po »prenovi« javne uprave, ki mora postati učinkovitejša. Kljub prizadevanju in resnosti deželnega odbora, pravi Pittini, pa zadnji ukrepi, kot npr. zaposlitev 250 uslužbencev za javne urade, na žalost kažejo drugačno usmeritev. Načeli so tudi reformo deželnega kreditnega sistema in iznesh vrsto pripomb, kot na primer glede finančne družbe Friuha. Predsednik Pittini na koncu svojega poročila opozarja na potrebo po obnovi, pri Čemer si industrija prizadeva opraviti svojo vlogo vendar to ni dovolj, tudi drugi morajo s pogumom sprejemati odločitve, ki so uperjene preko leta 2.000. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Grad Sv. Justa Triestate 97 Danes, 16. t. m., ob 21.30 glasba v živo s skupino Pellizzari Ballaben & Giulia. Jutri, 17. t. m., ob 21. uri nastop skupine Nick Becattini & Serius Fun. V soboto, 19. t. m., ob 20.30 bo nastopil Filharmonski orkester iz Craiove. V Četrtek, 24. t. m., bo ob 21. uri nastopil kantavtor Samuele Bersani. Poletje pri Sv. Ivanu Jutri, 17. t.m., ob 21. uri veCer z DJ. Miramarski park Danes, 16. t. m., ob 21. uri bo v okviru Folke-sta nastopila skupina Gruppo Tzigano Ama-ro Suno. SLIVNO 1} Na borjaCu pri Terčonovih bo danes, 16. t. m., ob 21. uri veCer dalmatinskih pesmi s ; Klapo Leut iz Zadra. ZGONIK | Poletni večeri v zgoniški občini Danes, 16. t.m., pri Peterlinovih v Zgoniku št. 6: Paolo Paolin & I Rocciosi - Balkaniza-1 cija '97. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Za-vagno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13, 15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Galerija Cartesius: do 31. t. m. je na ogled razstava Graziana Romia. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secon-do Trofeo Paolo Diffidenti«. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigama (Travnik 25): razstavlja Herman KosiC. V ponedeljek, 21. t. m., ob 21.30 pa bo na vrsti »Mars Attacks!«. SESUAN Poletje v Sesljanu . Jutri, 17. t. m., ob 21.15 film »II paziente in-glese«. V Četrtek, 24. t.m., ob 21.15 predvajanje Walt DisneyeVega filma »II gobbo di Notre Dame«. ___________SLOVENIJA________________ SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela Sežanske kulturne prireditve Danes, 16. t. m., ob 18. uri lutkovna predstava »La tarima de Locombia« iz Kolumbije; ob 20.30 film »Usodni nagon«. PORTOROŽ V petek, 18. t. m., ob 20. uri bo v parku pred starim hotelom Palače srečanje z lutkami z Lutkovno skupino KUD Karol Pahor iz Pirana. Vstop prost. 4. Primorski poletni festival Danes, 16. t. m., ob 21.30 v Kopru, Pretorska palača: PF - SMG Ljubljana s premiero predstave D. Zlatar Freya »Tirza«. Režija Matjaž Pograjc; ob 18.30 v Kopru, park ob tržnici »Vrtiljak«. VETRINJ V samostanu: danes, 16. t. m., ob 20.30 Vetrinjsko glasbeno poletje«: »Piano - Percus-sionata«, Britten, Strawinsky, S trobi. TINJE Katoliški dom prosvete Dom Sodalitas: v soboto, 19. t. m., ob 9. uri zaCetek teCaja slikanja ikon. HODIŽE Pri Kokeju na Gori: v soboto, 19. t. m., ob 20. uri Veselica na Gori z ansamblom »Toni Hervol«. Folkest - Mednarodni festival etnične glasbe Na trgu Matteotti pa bo danes, 16. t. m., ob 21.15 Milva interpretirala Piazzollo. VERONA Arena V petek, 18. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. V nedeljo, 20. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. V sredo, 23. t. m., ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angelo Campori. ___________SLOVENIJA IZOLA Festival Mediteran V petek, 18. t.m., ob 21. uri bo na Manzio-lijevem trgu nastopila poletna plesna šola Izola. PORTOROŽ Avditorij - letno prizorišče V Četrtek, 17. t.m., ob 20. uri bo v parku pred starim hotelom koncert renesančne in baročne glasbe s skupino Poletne miniature. Vstop prost. V petek, 18. in v soboto, 19. t. m., ob 21. uri bo na sporedu XX Festival melodij morja in sonca. Informacije na tel. št. (0038666) 272068 in 747230. SLOVENIJA SEŽANA KC Srečka Kosovela: do 18. t.m. je na ogled razstava fotografa Maria Magajne »Dela 1944-1955«. PIRAN Galerija Meduza 2: do 1.8. je na ogled je razstava slovenskega slikarja V.Omana. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikarskih del Jaglenke M. Leban in Božidarja Ščurka. ____________KOROŠKA_______________ CELOVEC Kavarna Kamer: odprta je razstava Tatjane Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse 7): do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrija, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etnološka in žgodovinsko-socialna razstava »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava slik ir-risb Antona Repnika. TV SPORED Sreda, 16. julija 1997 RAI 3 slovenski program £ RAI 1 6.30 10.05 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.50 17.30 18.00 18.10 18.25 19.50 20.00 20.30 20.35 20.50 22.40 22.45 0.00 Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina (vodita Melba Ruffo in Stefane Ziantoni), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II cerchio della vendetta (vestem, ZDA '57, i. R. Scott, James Craig), vmes (11.30) dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina, vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Umor v oazi (i. Angela Lansbury) Dnevnik. 13.55 Gospodarstvo TV film: II giorno in cui voleranno le allodole (kom., ZDA ’79, r. R. Crenna, i. H. Gould) Mladinski variete poletni Solletico (vodita E. Fer-racini, Mauro Serio), risanke Richard Scarrv, Batman Nan.: Boy meets vrorld Dnevnik Risanke Nan.: Hai paura del buio? - Se bojiš teme? - Začarani flipper, 18.50 Velika dolina Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: La zingara TV film: Gane sdiolto 2 (dram., It-Fr. ’91, i. Berglo Castellitto, L. Tondi, 1. del) Dnevnik Aktualna oddaja: Uno di notte (vodi A. Purgatori) Dnevnik # RAI 2 §0 RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 {r Slovenija 2 Nad,: La traidora Variete za najmlajSe Nan.: Lassie Rubrika o zdravstvu Tg2 Nad.: (jun mio si a mu. 11.00 Santa Barbara, 11.45 dnevnik Variete: Ci vediamo in 13.00 14.00 15.25 16.15 17.20 18.15 18.40 19.00 19.50 20.30 20.50 22.35 22.40 TV (vodi P. Limiti) Dnevnik, 13.30 Navade in družina, 13.45 Zdravje Variete: Ci vediamo in Tv (vodi Paolo Limiti) Nan.: Bonanza 17.15 Dnevnik Nan.: Wolff, policaj v Berlinu, 18,10 Vreme Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Hunter Komični filmi S. Laurela in O. Hardyja Večerni dnevnik TV film: Caccia silenzio-sa (dram., ZDA '94, i. M. O’ Keefe, S. Karsenti) Izžrebanje lota Glasba: U2 23.30 0.30 Dnevnik in vreme, knjige, 0.05 Iz Parlamenta, 0.20 Nočni šport Aktualna oddaja RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.05 14.00 14.30 15.20 16.40 17.00 18.00 19.00 20.00 20.20 20.40 22.30 22.55 0.30 1.10 Jutranji dnevnik Film: Napolotani a Milano (kom.. It. '53) Aktualno: Tempo Nove-cento, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato) Dnevnik Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 nan. Man with a čarnem Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Kolesarstvo: Tour de France (11. etapa) Šport: SP v sabljanju Dok.: Geo magazine Nad.: In home della fa-miglia, 18.30 Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualna oddaja Nan.: Friends Variete: Comdominio Meditermneo (vodita S. Blady, P. Roversi) Dnevnik, deželne vesti Varieteja: II viaggiatore, 0.00 Kviz opolnoči Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario 6.00 6.50 8.50 12.30 13.30 14.00 15.00 15.35 17.45 18.55 19.30 20.35 22.40 0.45 Nad.: Lasciati amare TV film: Piazza di Spa-gna (kom.. It. ’53) Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Aktualno: CM c*e c’e s Otto il sole Nad.: Sentieri - Steze Film: II boom (kom.. It. ’63, i. A. Sordi) Kviz: OK, il prezzo d giu-sto (vodi L Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Glasba: Musiča e mare Film: Bella, ricca, lieve difetto fisico cerca anima gemella (kom., it. 73, i. C. Giufife, M. Mell) Pregled tiska,: CANALE 5 6.00 9.00 13.00 13.30 13.45 14.15 16.15 17.15 18.15 18,45 20.00 20.30 20.45 23.00 0.15 0.30 1.30 Na prvi strani, vremenska napoved Nan.: VVonder VVoman, 10.00 La donna, bionica, 11.00 Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho - Srečanja pod tušem, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful TV film: Marito nemico (dram., ZDA ’92, i. Jame-son Parker, Cheryl Ladd) Nan.: Sisters (i. Svroozie Kurtz) Nan.: Komisar Scali Nan.: Časa Vianello Variete: 6 del mestiere? (vodita Claudio Lippi in Luna Ravegnini) Dnevnik Variete: Paperissima Sprint (vodi Michelle Hunziker) Variete o modi in glasbi: Donna sotto le stelle (vodita Mara Venier in Gerry Scotti) Dnevnik Nočni dnevnik Nan.: Maledetta fortuna - Žrtve usode Sgarbi guotidiani Otroški variete, vmes Vremenska panorama Ciao ciao mattina Euronevvs Nan.: Mc Gyver Ra Včeraj, danes, jutri Film: Cento cuccioli da GEEl Videoring Tedenski izbor: nan. Ha- salvare (pust., Fr. '94) Odprti studio, 12,25 vajski detektiv (ZDA, 4. Šport studio, 12.50 Fatti epizoda) e misfatti Film: Kreg (Fr. 78, r. C. Nan.: Happy Days Židi, i. Louis De Funes, Otroški variete Ciao Ciao A, Girardot, M. Rich) Parade in risanke Dokumentarna nad.: Svet Variete: Mai dire TV čudes (Avstral., 10. del) Nan.: Hercules Poročila Variete za najmlajše in ri- TV igrica: Kolo sreče (po- sanke, 17.25 Giovani in- novitev) traprendenti Planet In Nan.: Prvi poljubi, 18,00 Poljudnoznanstvena se- Helene in njeni prijatelji rija: Svet narave (VB) - Johannina šala Oddaja madžarske TV: Odprti studio in vreme, Slovenski utrinki 18.50 Šport studio TV prodaja Nan.: Baywatch - Nevar- Videostrani ne počitnice (1. del) Obzornik Nan.: Mr. Cooper (i. Otroški program: S Kazi- Mark Curry) no do novih plesnih ko- Odprti studio rakov, 17.35 mladinska Film: Scuola di polizia 2 nad. Utonilo je sonce (1.) - Prima missione (kom., Nan.: Moesha (ZDA, ZDA ’85, i. S. Guttem- zadnja epizoda) berg, G. Gaynes) TV igrica: Kolo sreče Aktualno: Milan, legenda Včeraj, danes, jutri se nadaljuje Risanka Fatti e misfatti Dnevnik, vreme Italija 1 šport Šport Nanizanka: Star Trek Nanizanka: Cadfael (VB, r. G. Theakston, i. sir de-rek Jacobi, Sean Pertvvee) TELE 4 Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme Šport IBM 16.45, 19.30, 23.00 Do- Poletna noC. Nan.: Caro- godki in odmevi line v velemestu (ZDA, Oddaja o konjeništvu 17. epizoda) Nad.: Amando Nad.: Svilene sence Kfjfl Verde a nord-est (ZDA, 14. epizoda) Informacije v nemščini Videoring Superdog Black Videostrani Dnevnik v nemščini Euronevvs Tedenski izbor: Svet poroča Oddaja o turizmu: Homo turisticus Poletna noč. Nan.: Čarobne v velemestu (16. epizoda) Nanizanka: Svilene sence (ZDA, 13. epizoda) Ameriška dokumentarna serija: National geo-graphic (2. del) Filmski triki: Lutkarstvo Šport: Atletski miting za Grand Prix (prenos iz Nice) Omizje Slovenski jazz iz kluba Gajo: Sheila Jordan in Peter Mihelič Trio 20.30 21.15 22,00 23.30 Oddaja o umetnosti FBI Sotto epiesto sole Film: Capitani coraggiosi S9 Koper ® MONTECARLO 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Due come voi Nan.: Ironside Film: Ombre sul palco-scenico (kom., VB ’62) Nan.: Booker Nogomet: Turnir Irske (finale za 3. in 4. mesto, 23.00 finale za 1. in 2.) 15.00 16.35 18.00 18.45 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 21.15 22.40 23.55 Euronews Film: Zvoki ljubezni (N. Zelandija, ’86, i. J. Mclntosh) Program v slovenskem jeziku: Halo, pozvani ste Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Dragnet Vesolje je... Evropski ženski magazin: Bella donna Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Koprska kinoteka - Film: Maddalena (It. '40, r. -i. Vittorio De Si-ca, Carla Del Poggio) Resna glasba - Koncerti Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika r -\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila: 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Sreda vas gleda; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Studio ob 5-ih; 18.25 Kultura: 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Glasbeni utrip; 21.05 Svetovna reportaža; 21.25 Zbori; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov, pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Moped show; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava; 17.00 Hip-hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Cma kronika; 19.30 Z A. Rupel; 21.00 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Mojo blues. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbeni utrip; 17.00 Posnetki festivalov; 20.00 Pota našpe glasbe; 21.30 Ars an-tigua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Jazz; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8,30,9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30,19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Glasb, rubrika: Jaz tudiL.I; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12.30 OpPldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 18,45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 19.30-20.00 Glasba; 20.00 Teo Naklada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10,00 Pregled tiska; 10.15 Sigla sin-gel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11,00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14,20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.50 100%; 15.15 Fonorizzante; 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Mala knjižna polica; 8.50 Slov. glasba; 9.30 Izbrani listi, nato Romantične melodije; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, dram., A. Kurent, r. M. Sosič, 26. del), nato Potpuri; 12.00 Sestanek ob 12-ih, nato Tropicana;; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasb, predah; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zadnje Aleksandrinke; 15.15 Skupaj na pot; 16.00 Športne panoge; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Acid jazz; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18,30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koroška 18.10-9.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna: Glasbena, Primorski dimih Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija®primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Itahja: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG X r . SREDISCE 12 Sreda, 16. julija 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE SREDISCE ANTI- te 'tete A itmEKEre 66 666 KAflfcL ZMEREN MOLAN Ste? NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA "X OKLUZUA x CIKLONA c u r SuSSvS > VREMENSKA SLIKA Nad srednjo Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Nad nase kraje priteka v višinah s severozahodnimi vetrovi prehodno bolj suh zrak. »-S 1020 1020 „ °sLO STOCKHOLM '4/24 ° 10/M o HELSINKI 9/22 o. — DUBLIN :0BENHAVl) - 14/22° - O MOSKVA 9/19 ° S glditDONo ^1STER°AM 15/22 BERLIN 17/26 VARŠAVA 14/22 ^ °b=useu ° riPARIZ 14/24 « 1 o KIJEV -/- oPARIZ 12/26 A DUNAJ 14/24 1020 LIZBONA 19/28 .° Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.46. Dolžina dneva 15.10. MADRID 23/35 o ŽENEVA 12/22 LJUBLJANA »Z« ° MILANO — BEOGRAD 15/25 / ° 20/31 a- SPLIT -/- OSOFIJA 13/24 "'^'-SKOPJE o ____ 29 v '..ATENE 22/32 - V • . wXs Luna vzide ob 17.25 in zatone ob 2.36. "7 dj C PLIMOVANJE Danes: ob 2.21 najnižje -42 cm, ob 8.55 najvišje 14 cm, ob 13.38 najnižje -8 cm, ob 19.46 najvišje 42 cm. lutri: ob 2.54 najnižje -51 cm, ob 9.29 najvišje 23 cm, ob 14.32 najnižje -12 cm, ob 20.29 najvišje 47 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj. BIOPROGNOZA vP Vpliv vremena bo ugoden, le po nekaterih nižinah se bo sredi dneva pojavila soparnost. V noči na Četrtek bo spanje vremensko občutljivih ljudi moteno. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH 500 m. 1000 m. 1500 m. °C ..23 „18 „13 2000 m.. 2500 m 28641 °c ...9 ■e! DANES mgmmm TRBII PiiBP 0 KRANJSKA GORA 8/28 O TR2IC 10/22 K- O VIDEM 14/28 GORICA N. GORICA 14/27 O KRANJ Na Primorskem bo jasno, drugje delno jasno z zmerno oblačnostjo. Najnižje temperature od 10 do 15, navjisje do 23 do 28 stopinj Celzija. Danes bo ob Jadranu jasno. V krajih vzhodno od nas bodo popoldne posamezne nevihte. JUTRI