Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della L.berta (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST it. 49^— Ur NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. St. 464 TRST, ČETRTEK 5. SEPTEMBRA 1963, GORICA LET. XI. PO OPROSTILNI RAZSODBI TRENTINSKEGA SODIŠČA v Škodljivo odlašanje z ureditvijo južnotirolskega vprašanja Oprostitev obtoženih karabinjerov je izzvala val ogorčenja v avstrijskem tisku - »Komisija devetnajstih” zaključila svoje delo uniformirancem in je imel policaj vedno ^ vsakemu čutu pravičnosti. Noben Tirolec in brezpogojno prav. Danes pa vemo, da so ne bo nikdar pozabil, kar se je zgodilo v tudi varuhi reda včasih človeške osebe z j Trentu. In tudi v Južnem Tirolu bo pravi-vsemi hibami. Da je temu tako, dokazuje j ca zmagala.« obtožba proti nekaterim pripadnikom po- Precl deželnim sodiščem v Trentu se je sredi prejšnjega tedna zaključila razprava proti 10 karabiinjerom, ki so bili obtoženi, da so s pretepanjem in mučenjem skušali izsilili od nekaterih Južnih Tirolcev, kateri čakajo v milanskih zaporih na obravnavo, priznanje, da so posredno ali neposredno sodelovali pri znanih atentatih iz leta 1961. Med obtoženimi orožniki je bil tudi neki častnik in v,cč podčastnikov. Zaradi teh atentatov, ki so v Italiji in tudi v inozemstvu dvignili mnogo prahu, sedi sedaj v ječah več desetin Južnih Tirolcev, med njimi sam bivši glavni tajnik Južnotirolskc ljudske stranke dr. Stanek. Nekateri teh pripornikov pa so preko svojih odvetnikov vložili ovadbo proti karabi-njerom ter jih obtožili, da so zlorabili svojo oblast in jih med zasliševanji pretepali. Zadeva je tako prišla pred kazensko sodišče, ki pa je v četrtek prejšnjega tedna obložene karabinjere oprostilo. V razsodbi je rečeno, da osem obtožencev sploh ni zagrešilo nobenega kaznivega dejanja, dva obtoženca pa je rešila amnestija. KAJ PIŠEJO LISTI Oprostilna razsodba trentinskega sodišča je v avstrijskem tisku izzvala val ogorčenja. Oster komentar je objavilo tudi južno-tirolsko glasilo »Dolomiten«, ki izhaja v Bocnu. Med drugim pravi: »Bila je zgrešena razsodba. Jasno je, da je morala biti sprejeta na Južnem Tirolskem samo z od-norom. To bi moralo sodišče predvidevati. Namesto da bi razsodba vzela apostolom nasilja veter iz jader in da bi popolnoma ločila zapeljane in plašljivo izrabljene lz-vrševavce od zaplečnikov, ki sedijo na varnem, ni samo omajala pri političnih pripornikih zaupanja v pravico, ampak je dala zaušnico tudi tistim, ki kljub razočaranjem in obrekovanjem trdno verjamejo, da se lahko uspešno služi južnotirolsk! stvari samo z nesovražno in pametno, a hkrati odločno in pošteno politiko..« Avstrijski ^sti na pišejo, kako je samo no sebi umliivo. če so obtoženi orožniki in priče iz njih vrst zanikali vsako krivdo. Kdo 'bo pa pričal proti samemu sebi? Prav tako ie neraz'nnliivo — dodajajo avstrijski listi — če se kdo zeraža zaradi obtožbe n roti orožnikom. Sai niso vendar nedotak-rnvi in nezmotljivi vsi tisti ki nosijo ka-l n uniformo! V stari Avstriii in pod fašizmom je bil »civilist« neznansko daleč pod licije v Palermu, ki so za člane »mafije« ponarejali potne liste, ali pa primer s fi-nancarji iz Lodija, proti katerim je sedaj v teku sodna obravnava. IZJAVE POLITIKOV O razsodbi v Trentu so povedale svoje mnenje tudi nekatere avstrijske politične osebnosti. Tako je podtajnik v zunanjem ministrstvu dr. Steiner med drugim izjavil: »Razsodba je obžalovanja vredna tako s človeškega kol političnega vidika. Oprostilna razsodba je toliko manj razumljiva, ker je tudi tisti tisk, ki ne goji prijateljskih čustev do Južnih Tirolcev, priznal, da so karabinjer! dejansko pretepali. Nobenega dvoma ni, da pomeni udarec za tisto politiko, ki se trudi, da bi s pravnimi sredstvi našla rešitev južnotirolskega vprašanja. Gre vsekakor za najslabšo vest, ki smo jo prejeli po novem valu teroristične dejavnosti v Južnem Tirolu.« Tirolska vlada v Innsbrucku je po razsodbi izjavila: »Vest, da so bili orožniki v Trentu oproščeni, nas je globoko prizadela, čeprav je bilo neovržno dokazano, da so bili južnotirolski priporniki tepeni in da so bila priznanja izsiljena, ni bilo razsodbe, ki hi priznala krivdo. Tako je italijansko sodišče s svojim pravdo rekom zakrilo mučenja. Ne moremo verjeti, da italijan, sko ljudstvo soglaša s takim razvojem dogodkov. V fašistični Italiji bi takih procesov sploh ne bilo, v demokratični Italiji pa pomeni takšen proces izzivanje proti Vse pa kaže, da besede predsednika »komisije devetnajstih« niso za sedaj prav nič koristile pomirjenju v Južnem Tirolu, temveč da je zaradi oprostilne razsodbe ozračje ponovno postalo zelo napeto. Bombni napadi se nadaljujejo. Zadnji je bil v torek v zgodnjih jutranjih urah v Valtelini. Neznanci so položili veliko količino razstreliva pod električni opornik pri državni meji, ki je sto metrov oddaljen od švicarske in italijanske carinarnice. Opornik sc je kljub močni eksploziji samo nagnil. OBISK POSLANCA ROSSIJA Zanimivo je, da je prav isti dan, ko je bila izrečena razsodba, katera je dvignila toliko prahu, dospel na obisk v Bočen podpredsednik poslanske zbornice in predsednik znane »komisije devetnajstih« poslanec Paolo Rossi. Ta komisija je imela, kot znano nalogo, da prouči celotno južnotirolsko vprašanje ter sporoči vladi svoje zaključke in predloge. Ustanovljena je bila, ko je bil notranji minister poslanec Scelba in kmalu potem, ko so izbruhnili prvi teroristični atentati. Kot je izjavil sam predsednik Rossi, je komisija po dveh letih dela izpolnila svojo nalogo in bo v najkrajšem času o svojem deilu poročala vladi. V zvezi z novim valom teroristične dejavnosti je poslanec Rossi dejal, da je to »delo majhne im osamljene skupine fanatičnih skrajnežev, katere splošno obsoja tudi prebivavstvo nemškega jezika.« »Južnotirolska ljudska stranka — je pristavil socialdemokratski poslanec — je tudi obsodila atentatorje in uporabo sile. Odkrito pa mislim, da bi bilo koristno in bi ustrezalo čustvovanju ljudstva, če bi ta stranka še bolj odkrito ločila svojo odgovornost in bi hkrati ponovno poudarila svoje zaupanje v metodo lojalnih razprav.« Kar se dogaja v deželi —• je zaključil Paolo Rossi — pa ne sme komisije vznemirjati. Komisija mora čimprej objaviti svoje zaključke, tako da se bo videlo, kolik napredek je bil dosežen na poti poštenega razumevanja in mirnega sožitja, vse to pa v okviru nedotakljivosti državnih meja.« Oprostilna razsodba je imela med drugim za posledico, da so v Innsbrucku, glavnem mestu avstrijske Tirolske nastale demonstracije. Demonstranti so nosili transparente z naslednjimi napisi: »Trentinska razsodba sramota za Evropo,« »Svobodo za Južni Tirol«, »Karabinjeri = Gestapj 1963«. Večja skupina ljudi se je zbrala tudi pred italijanskim konzulatom. Policija je preprečila, da bi množica vdrla v prostore konzulata, vendar ni mogla ali pa (Nadaljevanje na 2. strani) Kateri so vzroki sedanjega stanja RADIO TRST A • NEDELJA, 8. septembra, oh: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše :»Mihec postane detektiv«, mladinska radijska zgodba (Saša Martelanc), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožni pesem. Zbor gojenk Šolskih sester iz Gorice; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 16.00 Dela velikih mojstrov — Hector Berlioz: Fantastična simfonija, op. 14; 17.00 Popoldanski ples; 18.00 Ki-noklub, filmski svet v besedi in glasbi; 21.00 Folklora z vsega sveta; 21.30 Skladba za godala. • PONEDELJSK, 9. septembra, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore: »Med mašami« (Niko Kuret); 18.30 Sodobni italijanski skladatelji: Lodovico Rocca; 19.15 Izvenevropska sporna ozemlja: »Bolivija« (Saša Martelanc); 20.30 Giuseppe Verdi: »Bitka pri Legnanu«, opera v štirih deajnjih. V odmoru pribl, ob 21.10 Opera, avtor in njegova doba (Gojniir Demšar). • TOREK, 10 septembra, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Potovanje po Italiji; 18.30 Slovenska simfonična glasba — Dane. Škerl: Serenada za godalni orkester. Orkester Slovenske Filharmonije dirigira Samo Hubad; 19.00 Violinist Dirio Ivicevich, pri klavirju Andro Giorgi; 19.15 Z mamico po sončnih stezicah; 21.00 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Klement Jug« -(Rafko Dolhar); 21.30 Od romantikov do impresionistov — Claude Debussv: La Mer, tri simfonične skice. • SREDA, II. septembra, ob: 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Za naše žene; 18.30 Simfonične pesnitve; 19.00 Baritonist Andrej Štrukelj. Na sporedu so samospevi Krsta Odaka; 19.15 Scipio Slata-per: »Moj Kras« (Janko Jež); 21.00 »Sreča v zakotju«, veseloigra v dveh dejanjih (Johann Nc-stroy - Mirko Javornik), igrajo člani RO; 23.00 Nova glasba — Karl Heinz Stockhausen: Spev mladeničev I (Pavle Merku). • ČETRTEK, 12. septembra, ob: 11.45 Glasbeno potovanje, po Evropi; 12.15 Znameniti gorniki v Julijskih Alpah: »Klement Jug« (Rafko Dolhar); 18.30 Koncert tria »Pro Musiča«; 19.00 Pevski zbori Julijske krajine - Furlanije; 19.15 »Potovanje na Mesec«, dramatična zgodba (Charles Chilton -Mirko Javornik), igrajo člani RO; 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške Filharmonije. Po koncertu — Obletnica meseca: Vinko Beličič: »Ob 100-letnici smrti pesnika Alfreda de Vignyja«. • PETEK, 13. septembra, ob: 11.45 Jugoslovanski orkestri in pevci; 12.15 Pogled na svet; 18.30 Iz del dunajskih klasikov; 19.00 Pianist Pavel Šivic: 5 skladb iz zbirke »Šest skladb za klavir«, igra avtor; 19.15 Zlato, tisočletni vladar sveta: »Sibir 'sko zlato« (Dušan Pertot); 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Uporni Baatniki — Claudio Gorlier: »Nova skupnost«. • SOBOTA, 14. septembra, ob: 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Za naše žene; 15.30 »Skrivnostni koncert«, radijska drama (Franco Elina - Desa Kraševec), igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil — poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.30 Tržaški skladatelji — »Carlu De Jncontrera in Aido Danieli« (Pavle Merku); 19.00 Franz Liszt v interpretaciji Ferruceia Buso-nija; 19.15 Na počitnicah; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Ljubljanski zvon«; 21.00 Vabilo na ples. TEDENSKI KOLEDARČEK 8, septembra, nedelja: Marija, Adrijan 9. septembra, ponedeljek: Peter, Marij 10. septembra, torek: Nikita, Nikolaj 11. septembra, sreda: Milan, Emilijan 12. septembra, četrtek: Silvin, Gvidon 13. septembra, petek: Filip, Virgilij 14. septembra, sobota: Jelenko, Ciprijun ZAHVALA GENERALNEGA KONZULA Od jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu smo prejeli naslednje pismo: Cenjeni g. urednik, s hvaležnostjo smo zasledovali pisanje Vašega cenjenega lista v zvezi z nesrečo, ki je tako težko prizadela Skopje, in z akcijo, ki ste jo pod vzeli v korist težko prizadetih prebivavcev. Sprejmite, prosim, izraze naše najgloblje hvaležnosti. Z odličnim spoštovan jem RUDI JANHUBA (Nadaljevanje s I. strani) ni znala preprečiti, da bi demonstranti s kamenji ne razbili šip na oknih. Proti temu vandalskemu dejanju je italijansko veleposlaništvo na Dunaju ostro protestiralo in se tudi pritožilo nad zadržanjem policije, češ da ni odločno nastopila proti demonstrantom, ki so poškodovali poslopje, kjer je sedež konzulata. Kaj naj si misli nepristranski opazova-vec glede na vse to, kar sc dogaja na Južnem Tirolskem? Uporabo sile pri reševanju političnih problemov mora vsak resničen demokrat na vsak način odločno obsojati. Atenlati, ki jih uprizarjajo tirolski skrajneži, prav gotovo ne bodo pospešili ureditve spornega vprašanja. Toda vsak resničen demokrat se mora hkrati vprašati, kje in kateri so vzroki današnjega stanja na Južnem Tirolskem. Italijanski tisk tudi v teh dneh rad vali vso krivdo na Južne Tirolce, češ da so konservativci, reakcionarji in celo nacisti. Kot dokaz navaja dejstvo, da je južnotirol- ZOPET ŠKANDALJČEK Mnogim drugim škandalom se je pridružil prejšnji teden še eden. Gre za razsipanje državnega denarja pri odboru za ra-ziskavanje jedrske energije. Demokrščan-ski tednik »Vita« je očital odborOvemu tajniku prof. Tppolitu, da je preskrbel državne dobave zasebni družbi »Archimedes«, pri kateri so bili glavni delničarji on, njegov oče in sorodniki. Minister Togni je prof. Ippolita odstavil in imenoval posebno komisijo, ki bo uvedla preiskavo. ČASTNI RUDAR Nikita Hruščov je na svojem obisku v Sloveniji prišel tudi v premogovno okrožje Velenje. Rudarji so sprejeli sovjetskega mogotca z burnim veseljem. Dali so mu naslov »častni rudar« in so mu darovali popolno rudarsko opremo; kramp seveda bolj majhen in z zlato konico. Hruščov se je brž preoblekel in se je pojavil na odru z besedami: »Upam, da me ne boste že danes poslali na delo.« Vse sc je smejalo šegavemu častnemu rudarju z zlatim kram-pičem. V ponedeljek je Hruščov po dvotedenskem obisku odletel z beograjskega letališča. Pred odletom je imel kratek poslovilni govor, v katerem je poudaril požrtvovalno , delo jugoslovansknga ljudstva za mir in socializem. Uradnega zaključnega obvestila o razgovorih med njim in Titom pa ni bilo. OCE EVROPSKE SKUPNOSTI Včeraj zjutraj je umrl v Metzu oče evropske skupnosti, francoski državnik Robert Schumann. Rojen je bil pred 77 leti v Luksemburgu. Po končanih pravnih študijah je še mlad stopil v politično življenje na strani katoliške republikanske stranke. S svojo bistroumnostjo in poštenostjo je prišel do velikega ugleda. Po vojni je pa igral še večjo vlogo in si je pridobil svetovni sloves kot ustanovitelj evropske premogovne in jeklarske skupnosti (CECA). Iz te se je razvila ideja evropske skupnosti, ki se po Schumannovi zaslugi utira zmagovito pot. ska manjšina organizirana v eni sami politični stranki. Nepristranski opazovavec pa bo brž ugotovil, da so ti očitki — vsaj kar zadeva ogromno večino Južnih Tirolcev —• prazni. Glavni in najvažnejši vzrok sedanjega stanja na Južnem Tirolskem je dejstvo, da se čuti tamkajšnje nemško govoreče prc-bivavstvo ogroženo v svoj,em narodnem in s tem tudi gospodarskem ter socialnem obstoju. Južno tirolska manjšina ne zahteva samo jezikovne enakopravnosti, temveč tudi avtonomijo, se pravi pravico, da na svojih rodnih tleh sama odloča o lastni gospodarski in socialni usodi. Mnogi Italijani — tudi na odgovornih mestih — smatrajo to zahtevo za nekakšen iredentizem in jo zalo odločno odklanjajo. Vprašanje ni novo, temveč sc vleče že več kot 15 let. Prav to odlašanje pa ima škodljive posledice, čimprej bo Italija to vprašanje načelno in praktično uredila v sporazumu s prizadeto manjšino, tembolj upravičeno bo lahko nastopila proti skrajnežem. Dokler bosta pa obstajali slepomišenje in oportunizem, bodo skrajneži imeli še vedno priliko, da ribarijo v kalnem. Pred novimi odločitvami v gospodarski politiki Gospodarski krogi po zaključku poletnih počitnic že obračajo oči na bližnjo politično jesen, ki bi morala prinesli Tlaliji novo sredinsko - levičarsko vlado ler nove odločitve v gospodarski politiki. Pri lem razmišljajo, kakšno stališče bodo zavzeli Krščanska demokracija, socialni demokrati in socialisti. Socialdemokratski program za gospodarsko politiko — pripominja Neue Zurcher Zeitung — v glavnem temelji na socialističnem revizionizmu, a nrogram socialistov na klasičnem socializmu. Zaradi tega prvi zagovarjajo zasebno nobudo in demokratično tradicijo, drugi na težijo k postopnemu podržavi jen ju kliučnih industrij in k javnemu nadzorstvu nad naložbami kapitalov. Podobno so socialni demokrati naklonjeni zgolj indikativnemu programiranju, medtem ko socialisti hočejo kvantitativno planiranie. Konkretno hoče socialdemokratska stranka povečanje dohodkov delavca, a socialistična stranka zahleva večjo udeležbo dela pri narodnem dohodku. Italijanska javnost — nadaljuje švicarski list — se vprašuje, ali bo nova vlada nada-'ievala obrat na levo iz Fanfaniicvih časov ali bo ubrala boli zmerno not. Krščanska demokraciia še čaka in razmišlja, raz-mišlia tudi o revolucionarnih ideiah Janeza XXTTT. ter o namenih, katere utegne imeti in objaviti Pavel VT. Oslreišemu o-bratu na levo ne bodo nasprotovali samo liberalci. k? imaio kot stranka malo pristašev marveč celotni blok. ki ere od industri-ie in trgovine do svobodnih poklicev. Pri sestavljanju nove vlade — zakliučuje dnevnik — bo seveda igrala vlogo tudi porazdelitev političnih in gospodarskih položajev katerih hočeio biti poleg Krščanske demokracije deležni socialisti, socialni demokrati in republikanci. Proti totalitarizmu med katoličani listov, v katerih se izraža katoliški svetovni nazor, toda katoličani in tudi slovenski katoličani imajo vso pravico, da izdajajo več takih listov — kolikor hočejo in kolikor jih zmorejo, ker si noben necerkveni slovenski katoliški list ne more in ne sme prisvajati monopola, da zastopa v političnem in v drugih pogledih vse slovenske katoličane. To je — milo rečeno — ne le domišljavost, s strani njegovih urednikov, ampak tudi nevaren pojav idejnega in političnega totalitarizma v katoliških vrstah, ki lahko povzroča samo razprtije med slovenskimi katoličani. Zato opozarjamo nanj cerkvene oblasti; čudimo se tudi vodstvu oddaj Radia Trst »A«, da je kaj takega dopustilo. Hkrati čutimo za svojo dolžnost, da takoj stopimo, tudi v imenu slovenske katoliške javnosti na prste takemu poskusu novega idejnega, demokraciji nasprotnega totalitarizma, v imenu zdravpga demokratičnega razvoja med slovenskimi katoličani na tukajšnjem ozemlju. Kurja i/ujna Kdo bi si mislil, da bodo kure in petelini sprožili val nasprotstva med Združenimi državami Amerike in med državami evropskega skupnega trga. še več: kurje kokodakanje prav resno ograža ponovno kandidaturo predsednika Kennedyja. Bravec bo prvi hip menil, da gre za kako potegavščino, zadeva je pa zelo resna. Države članice evropskega skupnega trga so namreč zvišale carine na uvoz perutnine iz Amerike v Evropo. Kokošji farmarji onstran Atlantika so prizadeti za približno 46 milijonov dolarjev. V strahu za svoj do- biček so se dvignili in so prisilili ameriško vlado, da je povišala carine na nekatere evropske uvozne predmete. Kurja vojna pa me kvari samo zunanjepolitičnih odnosov, ampak vpliva tudi na notranje politične odnose v Združenih državah samih. Velike kokošje farme so namreč osredotočene v nekaterih »kurjih državah« oib Mississipiju. V teh državah so volivci demokratično usmerjeni im so torej oddajali glasove za Kennedyja. Zdaj pa zahtevajo, naj doseže predsednik še nižje carine za njih kurje blago kot so veljale pred kurjo vojno. Grozijo, da bodo volili za republikance, če ne bo Kennedyjeva vlada bolj zaščitila njih koristi. Kokodakanje ob Atlantiku mora torej a-meriški predsednik prav resno upoštevati, da se ne razbije zveza z zapadno evropskimi državami in da se tudi njemu ne spodmaknejo tla. Tito v Ameriko Po odhodu Hruščova iz Jugoslavije in izjavi, da se ne bosta srečala s Kennedy-jem, se je spet načelo vprašanje Titovega obiska v Združenih državah. Kljub ponovnim zanikanjem se zdi, da se bosta vendarle sestala ameriški in jugoslovanski predsednik. ( Politični sestanek je tem bolj gotov, ker je Jugoslavija ostala na svojem nevezanem političnem stališču kljub ponovnim vabam sovjetskega voditelja. Zapadne države pa potrebujejo prav tako državo kot most z Vzhodom. Gotov je tudi Titov obisk v Južni Ameriki, čeprav so desničarske stranke v Braziliji dvignile ostro gonjo proti njegovemu prihodu. M uptiomiiju u doh Qlab&me lllafico G. Dušan Jakomin je predstavil v eni izmed verskih oddaj v radiu Trst »A« v mesecu avgustu francoski katoliški dnevnik »La Croix«, hkrati pa je žal izkoristil priložnost za zelo nekorektno politično izjavo, ki je morala nujno prizadeti vsakega trezno mislečega katoličana. V predavanju je na koncu primerjal »La Croix« vlogi »Katoliškega glasa« ter zaključil nekako takole; »Katoliški glas je bil, je in bo ostal edino glasilo slovenskih katoličanov na Tržaškem in Goriškem«. To je izjavil s posebnim poudarkom, ki je moral vzbuditi pozornost poslušavca. Nič nimamo proti temu, da si upa g. Dušan Jakomin primerjati velik in vsestransko, tudi idejno bogat dnevnik, kot ie »La Croix«, z v vsakem pogledu mnogo bolj skromnim »Katoliškim glasom«. Zbod-1° pa nas je, da je proglasil ta goriški list za edino glasilo katoličanov na našem o-zemlju, pri čemer mu je hotel zagotoviti to vlogo menda še za vso bodočnost. Kljub temu, da je bila njegova izjava prav odločna in jasna, pa vendar skriva v sebi veliko nejasnosti oziroma pravzaprav celo zmedo pojmov. Zakaj neki naj bi bil »Katoliški glas« danes in v bodoče edino glasilo slovenskih katoličanov na Tržaškem in Goriškem? To vlogo bi si lahko prisvajal le v primeru, da bi bil verski list, recimo da bi ga izdajala cerkvena oblast, n. pr. škofija ter bi bil uradno versko glasilo cerkvenega življenja in cerkvene hierarhije na tukajšnjem ozemlju, za slovenske vernike. Toda kot vemo, »Katoliški glas« ni verski list, ker prinaša v glavnem politične in druge neverske članke. Tako je v bistvu političen list, in potemtakem ne more biti edino glasilo slovenskih katoličanov. »Katoliški glas« tudi ni uradno in niti ne poluradno glasilo kake slovenske politične stranke, zato si ne more prisvajati niti pravice, da bi v političnem pogledu predstavljal večino katoliških Slovencev na tu-kajšnjem ozemlju, kaj šele vse. Dejstvo je, da je »Katoliški glas« pač le eden izmed Pregovori o ženskah Angleški psiholog doktor Champion je imel brez dvoma dosti časa na razpolago za svojega posebnega »konjička«. Trideset let je namreč zbiral reke in pregovore, ki so v navadi med raznimi narodi — o ženskah. i Dognal je, da so sicer zelo vljudni Azijci precej nasprotni ženskemu svetu. Med njimi velja splošno ta pregovor; »Ce hočeš dobre čevlje, nalbij nanje podplate iz ženskega jezika«. Indijec pa rabi v tem primeru rek; »Kjer je konj, tam je obložen voz; kjer je ženska, ondi je opravljanje.« Avstralski črnci pravijo: »Tri palce dolgi ženski jezik ubije 6 komolcev visokega moža.« Južni Amerikanec pove isto stvar z besedami : »Zenska zna ohraniti zase samo dvoje: svojo starost in česar ne ve.« V severni Afriki pa pravijo: »Kjer hudičeva zvijača odpove, tja pošlji žensko.« Omenjeni psiholog pa ni zbiral ženskih pregovorov proti moškim. Bržkone imajo ženske premalo časa, da bi se bavile z njimi. Ta leden se je začelo vpisovanje v šolo Glasbene Malice. Oh lej priložnosti smo naprosili njenega ravnatelja prot. Gojmirja Demšarja, naj nam kaj pove o važnem glasbeno-vzgojnem delu te šole. Kako sodite o uspehih šole Glasbene Matice? Pravzaprav bi moralo sodbo izreči občinstvo, predvsem starši, ki pošiljajo svoje otroke v našo šolo. Osebno sem mnenju, da je šola dosegla zadovoljno stopnjo, če vzamemo v olrzir, da razpolaga s skromnimi finančnimi sredstvi. Najbolj me zadovoljuje dejstvo, da imajo starši zaupanje v glas-beno-pedagoško delo naše ustanove, čemur je dokaz reden vsakoletni dotok novih gojencev. Prepričan pa sem, da bi se utegnil naš glasbeni zavod še močno razviti, če bi prejemal iz javnih fondov sredstva za vzdrževanje, kakor jih dobivajo italijanski glasbeni zavodi. Kaj nudi Vaša šola glasbeno nadarjenemu go jencu? Glasbeno nadarjenemu — a pripominjam tudi dovolj vztrajnemu in pridnemu gojencu — nudi naša šola možnost zaključene glasbene, izobrazbe. Razumljivo je, da je v okoliščinah, v katerih delujemo, takih gojencev, ki bi se hoteli poklicno izobraziti v glasbi, malo. Večina gojencev se zadovoljuje s tem, da prejme v naši šoli tisto glasbeno znanje, ki jim bo omogočilo, 'da se kol dobri glasbeni amaterji uveljavijo v našem kulturnem življenju ter pripomorejo k smotrnemu oblikovanju slovenskega glasbenega izživljanja na Trža- škem in Goriškem Saj je eden prvih naših namenov ravno ta, da bi se iz vrst gojencev šole Glasbene Matice, izoblikoval kvalitetni kadet za naše pevske zbore in orkestralne ansamble. Kako je urejena šola Glasbene Matice? I Glasbena šola, ki predstavlja eno najvažnejših dejavnosti Glasbene Matice, je urejena kot njej sorodne glasbene šole. Predpisan učni načrt predvideva študij glavnega predmeta (klavir, violina ali drugi orkestralni inštrumenti) ter obveznih stranskih predmetov (teorija, solfeggio, harmonija, glasbena zgodovina itd.). Pri prestopu v višji razred mora gojenec opraviti izpit, ki je obenem tudi kontrola strokovne in pedagoške sposobnosti in prizadevnosti učitelja. Javnost pa se seznani z uspehom gojencev pri vsakoletnih šolskih prireditvah. Da olajša revnejšim dijakom študij glasne, jim sola Glasbene Matice izposoja iz svojega arhiva note in inštrumente. Posebno važnost poagamo skupinskemu muziciranju, h kateremu skušamo pritegniti ne le svoje gojence, marveč tudi druge mladince, ki jih veseli sodelovanje v pevskem zboru in orkestru. Sodelovanje gojencev — zlasti tistih godalnega odseka — v orkestru, ima tehten pomen za vzgojo bodočih članov večjega slovenskega orkestralnega ansambla. Sodelovanje v pevskem zboru, za katero vlada ravno v našem mestu samem vso premalo zani-'n^jbja, smatramo za pomemben glasbeno-vzgojni činitelj ter zdravo ter plemenito razvedrilo, obenem pa so prav otroški pevski zbori edino trdno jamstvo proti usihanju zborovskega petja. Kot vemo, Imate v predavateljskem zboru odlične glasbenike, ki so si ustvarili Ime v koncertnem življenju, z Vami vred. Kaj bi povedali o njih? Delo glasbenih pedagogov, ki se udejstvujejo v šoli Glasbene Matice, je precej trdo. Predvsem velevajo okoliščine, da je vsak od njih precej več (Nadaljevanje na 9. strani) NEURJE, KAKRŠNEGA NE POMNIJO | doslej županov namestnik. Zanj je glasova noči med torkom in sr,edo je divjal j valo 11 od 15 svetovavcev, kolikor jih šte-nad Trstom, zlasti pa nad tržaškim Bregom 1 je občinski svet. štiri glasove je pa pre-in Miljami izredno hud vihar, ki je pustil za seboj strahotne posledice. Takšnega ne- urja in toliko dežja tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. V sredo zjutraj, ko se je nebo razjasnilo, so se videle in občutile posledice hude ure. Milje so bile popolnoma odrezane od Trsta. Zmanjkala je elektrika, v številne kleti in hiše je vdrla voda. V pristanišču je voda odnesla 30 m pomola. Cesta za Trst je bila neprevozna zaradi poplav in usadov. Iz Trsta je prva pomoč prišla po morju. Filobusni in sploh ves promet je bil ves dan ustavljen. Ogromno škodo je neurje povzročilo tudi v vaseh našega Brega. Najbolj prizadete pa so vasi Dolina, Boljunec,. Domjo in Oreh. Glinščica je prestopila bregove in poplavila mnogo stotin ha zemljišča. Pri Domju je deroča voda odnesla most, zaradi česar je onemogočen promet med mestom in Dolino. Voda je vdr'a v mnoge hiše, trgovine, hleve. Ponekod so se sta-novavci rešili tako, da so splazili na streho. Nekaj glav živine je utonilo. Pri Domju je neurje povzročilo tudi eno smrtno žrtev. Voda je odnesla barako, v kateri so spali ndkateri delavci, zaposleni pri gradnji neke tovarne. Od 4 delavcev je eden utonil, ostali pa so ranjeni. Precej škode je bilo tudi v mestu samem, Iker je voda drla v mnoge trgovine in nanesla vanje mnogo materiala. Neurje je povzročilo občutno škodo tudi na polju. Cdotna škoda pa znaša po prvih računih mnoge stotine milijonov lir. OBLETNICA BAZOVIŠKIH ŽRTEV Kakor vsako leto bo tudi letos v petek, 6. septembra, ob 19. uri v župni cerkvi v Bazovici maša zadušnica za bazoviške žrtve. Udeležili se je 'bodo tudi predstavniki Skupne slovenske liste ter mladinskih in kulturnih organizacij. Po maši bodo predstavniki položili venec na spomenik pri strelišču. Repentabor: IZVOLILI SO NOVEGA ŽUPANA V četrtek prejšnjega tedna je bila zopet izredna seja repen taibolrskega občinskega sveta. Ta se je namreč sestal, da iz svoje srede izvoli novega župana, ker je dosedanji, kot smo že poročali, odstopil. Pri drugem glasovanju je bil za župana izvoljen Milan Purič iz Velikega Repna, ki je bil Dr. VRTOVEC JOŽE (Jr.) SPECIALIST za ustna in zobna bolazni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trat, Ul. Mercadanta l/l. Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tol. 61-349 jel svetovavec Veljko Guštin, voditelj opozicije proti bivšemu županu Bizjaku. Po izvolitvi novega župana je svet moral izbrati še enega odbornika, ker je prejšnji tudi odstopil. Pri ožjem glasovanju sta svetovavca Alojz Milič in Veljko Guštin dobila enako število glasov (6), a izvoljen je bil prvi, ker je starejši. Novi župan je bil izvoljen na listi, katero so sestavljali člani oziroma simpatizerji KPI, bivše NSZ in neodvisni. Novi odbornik pa je bil izvoljen na Slovenski listi. Ta ima v svetu 3 svetovavce, medtem ko jih ima prva 12. GOSPODARSTVO NA TRŽAŠKEM Kot poroča Tržaška trgovinska zbornica, je Trst po narodnem dohodku na prebi-vavca na 4. m,estu v Italiji, čisti dohodek na Tržaškem ozemlju je leta 1961 dosegel 141 milijard lir, v videmsiki pokrajini 160 milijard in v gorišiki pokrajini 34 milijard lir. V tržaški pokrajini odpade majhen delež dohodka na kmetjistvo, medtem ko je ta delež precejšen v videmski in goriški pokrajini. Italijansko povprečje narodnega dohodka na prebivavca letno znaša 319 tisoč lir. V tržaški pokrajini znaša to poviprečje 474 tisoč lir, v videmski pokrajini 253 tisoč in v goriški pokrajini 295 tisoč lir. Trst je — kot rečeno — na četrtem mestu v državi, Videm na 52. in Gorica na 30. mestu. Videti je, da dežela Furlanija - Julijska krajina zaostaja za povprečjem vsedržavnega razvoja. V Trstu samem uspešno napreduje industrija, medtem ko je luka v zastoju. V prvih 7 mesecih letos je pomorski promet znašal 2 milijona 823 tisoč ton ali 150 tisoč manj kot v istem času lani. Železniški promet je obsegal 1 milijon 233 tisoč ton, to je 111 tisoč manj kot v ustrezajočem lanskem obdobju. V našem mestu je sedaj 4. študijski tečaj o prometnih zvezah v okviru Skupnega evropskega tržišča. Trajal bo do 14. septembra. Pri tem poudarjajo tudi tranzitno vlogo tržaške luke za zveze med SET-om in Prekomorjem. SODELOVANJE MED KOPROM IN REKO Predstavniki luk Koper in Reka so podpisali pogodbo za sodelovanje pri tranzitnem prometu. Kadar bodo imeli na Reki vse pomole zasedene, bodo tuje ladje preusmerili v Koper. 1 Pomorski promet na Reki je lani dosegel 4 milijone 600 tisoč ton. V prvih 7 mesecih letos je presegel 3 milijone 557 tisoč ton ter bi moral do konca leta narasti na 5 milijonov in pol. Na tranzit je v prvih 7 mesecih leta 1963 odpadlo 1 milijon 261 tisoč ali 600 tisoč ton več kot v istem času lami. V Kopru je letos pomorski promet dosegel okrog 420 tisoč ton ter bi moral do no razvijati 'kot doslej. Tako pravi sama luška uprava v pojasnilu, katero je objavil vodilni ljubljanski dnevnik. Železnica .bi stala le 4 milijarde dinarjev, a je niso vključili v novo jugoslovansko sedemletko ter luška uprava še ni mogla skleniti nobenega kreditnega dogovora ne za železnico ne za dopolnilne kapacitete v luki. Tranzit v Kopru je do ikonca julija '.etos znašal 35 tisoč ton. Ntskaj upanja so vzbudile vesti, da so pri finansiranju iko-prske železnice pripravljeni sodelovati Švicarji, Čehoslovaki in Madžari v zameno za luške storitve. Šolska obvestila N;i Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z čannstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, poteka vpisovanje za šolsko teto 1963/64 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzarctto vecchio 9/11, neprekinjeno do 25. septembra 1963. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s ■ilovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1962/63 dne 13. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. Na Državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu se budo začeli usposobljenostni izpiti 13. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1963/64 so vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Caravaggio 4, neprekinjeno do 25. septembra. Državna nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsino 8), obvešča, tla sc vrši vpisovanje učencev in učenk do vključno 25. septembra t.l. Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne Sole pri iv. Ivanu obvešča dijake, da sc vpisovanje za 11. in III. razred ter za I. razred enotne srednje šole nadaljuje do 25. septembra vsak delavnik od 10. do 12. ure. Učenci, ki se vpišejo v I, razred enotne srednje šole, morajo predložiti naslednje dokumente: I. Rojstni list iz anagraf. urada; 2. Potrdilo o precepljenju; 3. Potrdilo o zdravih očeh; 4. Zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo v tajništvu Šole. epiigimnazijeai-ekdnačrtomgj- Vpisovanje v slovensko učiteljišče v Trstu se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda. ZA SKOPJE Furlan Davorin, Grljan - I„ 2.000. SUBID Sliši se, da se bodo tudi letos odprla nova delovišča po nekaterih krajih vzhodne Benečije. Na pobudo vojnega ministrstva je minister za delo že odločil, naj se od-pro delovišča za popravo cest v občini At-timis. Isto ministrstvo je tudi dovolilo nove izdatke za ureditev in popravo ceste Subid -Prosnid. Prebivavsvo teh gospodarsko za-ostalih krajev upa, da bo dobilo kaj zaposlitve pri teh deloviščih. ŽABNICE V nedeljo smo izredno lepo obhajali svo- konca leta preseči 600 tisoč ton. Brez železnice do Prešnice pa se koprska luka v bodoče ne bo mogla tako naglo !n uspeš- je običajno »žegnanje.<. Takšnega kot letos pa že res dolgo nismo imeli; tako trdijo tudi naši stari očanci. ŠE TO BI MANJKALO! V gospodarskem oziru potiskajo različni činitelji goriško mesto vedno bolj v ozadje. Vedno bolj se pojavljajo glasovi o železniški progi, ki bi odrezala Gorico od mednarodnega tovornega prometa; velike industrije imajo že tako svoja središča v Tržiču; z novo deželno ureditvijo bo Videm pritegnil v svoje območje še vse agrarne pobude. Meščani se po pravici zaskrbljeno sprašujejo, kakšne gospodarske osnove p:i bodo še ostale Gorici? Imamo še nekaj trdnih denarnih zavo dov. Med te štejemo upravičeno v prvi vrsti starodavni Mont, katerega so ustanovili prvi goriški škofje, da so se meščani s pomočjo te hranilnice in posojilnice reševali iz klešč različnih pijavk. Z Montom so si pomagali do obstoja tudi mnogi goriški obrtniki in trgovci. Po vojni se je delovanje tega denarnega zavoda še bolj razmahnilo. Po načrtu, katerega je predložili bivši minister La Malfa, bi se pa morali v novo-ustanovljnnih deželah koncentrirati vsi bančni zavodi v deželnih središčih. Pojavila se je torej nova nevarnost, da bi morda ostala v Gorici le 'kaka Montova podružnica. Zato so nekateri m,estni svetovavci vložili na župana vprašanje, ali je res kaj resnice na tem, da bo tudi Montov sedež izginil iz Gorice. Župan je na pismo odgovori', da za sedaj še ni govora o tem, ker bo ureditev hranilnic in posojilnic, na podlagi deželnega 5. člena, spadala pod nadzorstvo deželne uprave. Ta pa, zaklju čuje župan svoj odgovor, bo gotovo upo-1 števala tudi koristi soške pokrajine, če jih bo — tako pa pravimo mi. RUPA V soboto, nedeljo in v ponedeljek zve čer je rupenska mladina imela svoje po-' znopoletno slavje. V prijetni hlad ob Vipavi je privabila izredno dosti zabave in tudi vrtenja željnih mladih ljudi. Veseli zvoki kvinteta in pevski duet Darija in Darkota so pa zabavali tudi starejše goste. Se bolj prijetno jih je pa zbadal v nosnice vabljivi vonj čevapčičev in ražnjičev, katere je neka zagrebška družba pohvalila, da so okusnejši od njihovih domačih. Skupne ude- S svojim obiskom sta nas razveselila zbor in godba z Jesenic. Že pri jutranji »konti« pod cerkveno lipo je godba uda-riia tako zvočne in poskočne motive, da je vsa vas prisluhnila. PopoMne je pa nastopil jeseniški zbor štirindvajsetih pevcev pod spretno roko pevovodje Poldeta Ulage. Dvorana pri Klinarju je bila polna do zadnjega kotička. Zbor je zapel dolgo vrsto pesmi, same lepe in domače. Poslušavce je tako navdušil, da je moral več pesmi ponavljati. Videli smo možake, katere so domači zvoki do sol>. ganili. Napovedovavec Švara je yes program spretno povezoval in tolmačil. Po dolgem času smo imeli Žabničani res leno »že^nanje« in nepričakovan kulturni popoldan. iežbe je bilo v vseh treh večerih nad 3000 ljudi. S spretno organizacijo, tudi po Tržaškem, so imeli rupenski fantje velik obisk tudi v ponedeljek ko so izvolili neizogibno lepotno »zvezdico«. Član prireditvenega odbora je v zaključnem nagovoru povedal, da je mladina organizirala to fantovsko slavje popolnoma samostojno, brez katerekoli »barve«. Po njihovem mnenju utegne biti to tudi vzrok, da so hotela nekatera javna g’asila celo plačilo za objavo o prireditvi. —0— Letošnje poletje je bilo v Goriški okolici kar 5 ali 6 podobnih prireditev. Prav goto vo vsi privoščimo, da se mladina pozaba va in raja na domačem plesišču kot pa da drvi z vespami na »brjarje« kam v Furlanijo ali še dalje. Želeli bi pa, da se mladi po naših vaseh izkažejo tudi s kakim lcul-l urnim nastopom poleg zgolj zabavnih točk. Organizativne zmožnosti so že tako pokazali. Potem bo opravičeno ime »slavje« ali ce (o »tabor« in ne bo raba te besede le izrabljanje njenega častitljivega pomena. Saj se je pripetilo, da je že posameznik vabil zaradi osebnega zaslužka na pijačo, jedačo in nles z velikimi vabili »I. ljudski tali r-r«. Ni še vsaka pivska družba ali zabavna skupina že narodni tabor. Novo šolsko leto se bo kmalu začelo, a marsikaj bi morala višja šolska oblast še urediti. Tu mislimo v prvi vrsti na srednje šole, ki v resnici so, pravno se pa šele spočenjajo. Slišali smo, da je računski dvor (Corte dei Conti) že pred dvema ali tremi meseci registriral odlok o sloven skih srednjih šo'ah; to pomeni zadnjo formalno potezo preden bi začele naše šole res svoje polno življenje. Danes ne bomo razpravljali o zakonu za slovein-ske šole, ki je po zaslugi nekaterih naših voditeljev in raznih Franceschinijev tak, kot je. Ugotoviti moramo le, da ni pristojno ministrstvo še do danes izdalo potrebnih izvršnih določb. Druga šolska zadeva je nova enotna nižja srednja šola, 'ki se bo odprla že letos. Načelno ugotavljamo na podlagi učnih načrtov za italijanske tovrstne šole, da bo nova šola poplitvila raven šolske izobrazbe, ne bo pa ustvarila množične izobrazbe, kriti večina slabih dijakov bo še tistih par dobrih pov'ekia navzdol. Ročna spretnost in »opazovanje narave«, morda celo skozi «olcke šipe, pa ne bo še ustvarila iz mladine razgledanih izobražencev, marveč le '■'obrečne trne. Zn naše višje srednje šo^e pa pomeni nova nižja šola počasno hiranje. ver ne bo iz nie dotoka. Ozrimo pa se še na praktično oživitev enotne nižje srednje šole v Gorici. Letos bo imela kot povsod le prve razrede. Dru- Jugoslovani imajo najboljšega evropskega telovadca Uspehi in neuspehi Julija meseca so jc Jugoslovan Miroslav Cerar vnovič vpisal v zlato knjigo najboljših telovadcev Evrope. Z blestečim izvajanjem si je zaslužil častni naslov. Zanimivo pa je, da je ravno od nastopa na bradlji Cerar pričakoval največ, saj je že na svetovnem prvenstvu prejel zlato svetinjo, za evropski pokal pa je lo vajo še izboljšal. Poleg prvega mestu v skupni oceni, je Miroslav Cerar osvojil še naslednje kolajne: 3 zlate (konj z ročaji, krogi skupno z Rusom Kerdemelidijem in Bolgarom Kapzasovom in drog skupno s Šahli-norn) I srebrno (preskok — zmagal je Ceh Krbec) in I bronasto (parter — zmagal je Italijan Meni-ehelli). Le v bradlji je Cerar, ki je branil naslov, katerega je osvojil v Luksemburški, popolnoma odpovedal, le.r tako dovolil, da je Italijan Carmu-nieei postal evropski prvak. Skupna lestvica' najboljših evropskih telovadcev jc naslednja: I. Cerar (Jug.) 57,75 točk, 2. šah Itn (SZ) 57,65, 3. Ker-demelidi (SZ) 57,45, 4. Meniehelli (It.) 57,05 in 5. Carminucci (It.) 56,95. V Luksemburgu je Cerar dosegel 58,05 točke, v Beogradu pa 0,30 točke manj. [zboljšal je svoje nastope v naslednjih disciplinah: za 0,10 na drogu in v konju z ročaji ter za 0,5 na krogih, poslabšal za 0,35 na bradlji, za 0,15 v perskoku in za 0,5 v parteru. Če bi ocenili osvojene svetinje, bi dobili naslednjo lestvico: I. Cerar 24 (4-1-1), 2. šahlin 17 (2-2-1), 3. Kerdcmelidi 8 (0-2-2), 4. Meniehelli 6 (1-0-1), 5. Carminucci, Kapzasov in Krbec (1-0-0 vsak) 5 točk in 8. Šrot (0-0-1) I. Spomnimo bravce, da so dosedaj osvojili evropsko prvenstvo naslednji telovadci: 1955 v Frankfurtu Rus Šahlin, 1957 v Parizu Španec Blume, 1959 v Kjobenhavnu Rus Titov ter leta 1961 v Luksemburški in zdaj v Beogradu Jugoslovan Cerar. Miroslav Cerar je nato, vedno v juliju, preizkušal svojo moč proti Japoncem, ki so glavni kandidati za končno- olimpijsko zmago. Cerar sc ni prav posebno izkazal, čeprav je osvojil tretje mesto za Onom (57,55) in Jamašitom (54,40) ter nanizal 56,30 točke. Poškodoval se je v preskoku (8,40) ter bil zato nekoliko slab v parteru (9,60), na krogih in na bradlji m uje spet zmanjkalo moči, ker je zabeležil samo 9,55 in 9,40, Dober je bil tako na konju kol na drogu. Čeprav je Cerar izreden telovadec, strokovnjaki menijo, da še ni popoln prvak. Miioslav Cerar je odličen tako na' drogu kol na konju, zelo dober na krogih, dober, čeprav nestalen, na bradlji, 5/o/fi Iti utice (Nadaljevanje s .?. strani) zaposlen kot šolniki na drugih zavodih. Poleg tega pa se večina njih udejstvuje na drugih glas- benih področjih izven ožjega okvira naše šole. Tako se je npr. Oskar Kjudcr uveljavil kot dirigent nekaterih vidnih orkestralnih ansamblov ter je prejel pri lem laskave ocene. Svetko Grgič in Ignacij Ota pa se uspešno udejstvujeta kol zborovodja pevskih zborov. Predaleč bi zašel, če bi se holel podrobneje ustavljati pri tem, a lahko rečem na splošno, da je delovanje učiteljev naše glasbene šole vsestransko zaznavno in jc skoraj ni kulturne prireditve v slovenskem zamejstvu, da ne bi tudi oni sodelovali. Kje sc vrši glasbeni pouk razen v Trstu? Razen v Trstu obstoja šola Glasbene Matice tudi v Gorici ter podružnice v Nabrežini, Proseku in Trebčah. Imate na programu za to šulsko leto kake po. (nemirnejše nastope Vaših gojencev doma in drugod, glede na to, da so se preteklo sezono prav postavili z gostovanjem v Beogradu in drugje? Kakor vsako leto bomo tudi v tej sezoni pripravili več šolskih nastopov v Trstu, Gorici in okoliških krajih. Predvidevamo pa tudi nekatera večja gostovanja naših gojencev, orkestra in zbora. Miroslava Cerarja le v parteru in v preskoku je nekoliko šibak. Strokovnjaki menijo, da z ocenama, ki jih je Cerar zabeležil tako v Beogradu kot v Monakovem, ne more računati v šesteroboju z najboljšimi na svetu na večji uspeh, kot je tretje mesto. Tudi v Evropi bo prej ali slej takšna »luknja« v ocenah lahko usodna. Kje je vzrok tega? Za poznavavea razmer, v katerih trenira Miro Cerar, je popolnoma jasen: v študijski telovadnici v Ljubljani ni osnovnih možnosti za vadbo obeh Cerar 'vih kritičnih orodij. Medtem ko so Elanovi drog, bradlja, konj in krogi dovršeni, pa zahtevne vajo v parterju sploh ni mogoče izvajati. Prav tako je zalet za preskok odločno prekratek. Kljub vsemu temu je zasluga Cerarja, da je izredno borben in v odločilnih trenutkih zelo zbran. Cerar pokaže lako premoč, da nasprotnike zmede, tako da r.e znajo izrabiti prednosti, katero jim Cerar nehote nudi. Zato upajo vsi Slovenci, Jugoslovani in Evropejci, da bo Cerar šc bolj izpilil svoje znanje ter da pos.'že v Tokiu v borbo za zlato kolajno. —0— lin ‘fveto f» Na pobočju Svete gore stoji še vedno visok železobetonski oporniik v obliki črke T, ki spominja na nekdanjo žičnico, katera je vodila z ovinka pod soškim mostom, na vrh. Po vojni, ko je bilo vse že obnovljeno, so se pojavljali glasovi, da bi bilo marsi- () MAJHNIH DUŠEVNIH BOLEZNIH Človek iha lahko telesne bolezni ali pa duševne. Zdravnik lahko ozdravi telesne bolezni, duševne pa v večini primerov lahko ozdravimo sami. ŽIVČNOST — Živčnost nas napravi nesrečne, ker ne moremo uživati nobenega veselja v življenju, naj si bo veliko ali majhno, če smo nervozni. Mož in žena se imata lahko rada, toda če je samo eden izmed njih nervozen, bo njuna ljubezen zasenčena z nenadnimi živčnimi napadi, prepiri in nerazumevanjem. Neka oseba je lahko zelo bogata in ima od življenja vse, kar hoče, toda če je živčna, se bo čutila nezadovoljno in nesrečno bolj kol kak revež, ki je brez denarja. Na srečo je lakih oseb, ki so resnično živčno bolne in ki so potrebne zdravniške pomoči, malo. Zaradi modernega življenja smo po večini samo nekoliko nemirni in preobremenjeni z delom. Hočemo napravili preveč stvari v enem dnevu in si želimo preveč lepili stvari in če jih nimamo, se čutimo nezadovoljne in nervozne. Kdor nima avta, ga hoče imeti, kdor ima majhen avlo, hoče imeti večjega, isto lahko rečemo za televizor, zabave, počitnice. Naravno je, da hočemo vsi vedno več stvari, da hočemo živeti vedno bolje, toda naši živci zbolijo, če se ves dan grizemo, ker nimamo tega ali onega, medtem ko ima naš bližnji vse. Vsi smo postali nekoliko preveč zahtevni: mnogim dekletom ni več dovolj, da je njihov fant dober in pošten, da ima zaposlitev in da jih ljubi. Zdijo si, da bi bil zelo lep, podoben kakemu filmskemu igravcu ali bogat, da bi postal kaka vplivna oseba, četudi so zaljubljene, so zato vedno nezadovoljne s lan lom, ki ga imajo; včasih ga zamenjajo, misleč, da so dobile boljšega, toda tudi z novim niso pooplnoma zadovoljne. To nezadovoljstvo kvari njihove živce. Če bi se zadovoljile s tem, kar imamo in bile nekoliko manj zahtevne, bi takoj postale tudi manj živčne. HITRA OBUPANOST - Mnoge izmed nas hitro obupajo, tudi zaradi najmanjših nevšečnosti. komu ustrezno in marsikomu dobičkanos-no, če bi se la zračna pol na goro obnovila. Na vrli je prihajalo vedno več ljudi, bodisi kot romarji na Sveto goro ali kot izletniki na Skalnico. Turisti katerekoli vrste pa prinašajo okraju velike dobičke. Podjetni ljudje in člani gostinskih združenj so se zatorej že pred leti uverili, da je potrebno popraviti pota na Sveto goro in morda tudi žičnico obnoviti. Podjetje Ribi iz Gorice, ki jc imelo prejšnjo v zakupu, se je ponudilo, da zgradi novo žično progo, seveda, z določenimi pogoji, da ostane določeno dobo let v njeni lasti. Bolj dalefkovidni domači ljudje so pa z račun ali, da bi lope dobičke pri vzpenjači obrnili v občinske turistične potrebe. Nekateri brumni nergači, češ da se bo z žičnico razmahnila božja pot, so utihnili spričo realnih dejstev. Novogoriška občina je že resno vzela v pretres načrte, inženirja Guadlingerja i/. Žabnic za traso nove vzpenjače. Držala se bo povečini stare smeri in se bodo uporabili tudi ostanki starih Objektov. Vlačilce žice, stroji in večje Kabine kot predvojne bodo ustrezale vsem modernim tehničnim potrebam. Na vrhnji postaji žičnice bo postavljen 'udi moderen hotel z veliko razgledno ploščadjo. Imel bo spočetka, prostora za 50 gostov, kar se ibo pozneje povečalo. Računajo, da bo za te hotelske objekte potrebnih 300 milijonov dinarjev. Za žičnico pa pravijo, da bo vlekla na goro še prej kot v dveh letih. Brž ko imajo kako težavo ali razočaranje’ in stvari krat imamo priliko brajiv časopisu o x!ogdokilv ki sc nam zdijo naravnost nemogoči: neko dekle je skušalo naredili samomor, ker ji oče ni dovolil, da se udeleži neke zabave. Ali je mogoče, da se za lako malenkost osemnajstletno dekle odpove življenju? Zdi se nemogoče, vendar se dogajajo podobne stvari. Ce nam prijatelj ne napravi usluge, za katero smo ga naprosile, ne postanemo samo hladne do njega, ampak tudi zagrenjene in obupane ob misli, da na svetu ni prijateljstva, da so vsi ljudje sebični in da se ne moremo zanašali na nikogar. Ce neki mladenič po enem tednu zapusti dekle, ker se je odločil za drugo, takoj omenjeno dekle prekomerno obupa, ne verjame nobenemu moškemu in smatra vse za nepoštene. Tako hitro obupujmo tudi zaradi neke druge majhne duševne bolezni: prevelike iluzije. Prehitro si delamo utvare in je zato naravno, da ostanemo večkrat razočarane. Skušajmo biti bolj objektivne in se ne navdušujmo čezmerno za vse stvari. Na ta način bodo ludi razočaranja manjša. LAHKOMISELNOST — Veliko slabega nastane v življenju prav zaradi lahkomiselnosti. Večkrat delamo stvari, ne da bi pomislile na posledice. Mlada žena zapusti moža in zbeži z drugim moškim, ne da bi pomislila samo malo na tiste posledice, ki jih bo zaradi tega imela vse življenje. Že zrel moški z ženo in odraslimi sinova zgublja glavo za mladimi dekleti in škoduje na ta način sebi in družini. Moral bi bili bolj preudaren in ne tako lahkomiseln. Lahkomiselnost ni tako majhna duševna bolezen in jo lahko ozdravimo samo, če se naučimo odlašati z raznimi odločitvami, ki bi bile lahko nevarne, za nekaj minut ali za kak dan. Preudarnost namreč obstoji v tem, da odložimo na drugi dan razne odločitve, ko bomo z mirnimi živci odločali tisto, kar bi prejšnjega dne, pod vplivom trenutne impulzivnosti, zgrešeno odločali. Ondina ŽENA EN BOM Za nase Pi. se naj mlajše WALDEMAR BONSELS Čebelica Maja Riše MIKI MUSTER 4 i I 28. Poleni se je Maja domislila rosne kaplje, in malce v strahu vprašala: »Ali je bila krogla vaša? Zelo žal mi je, da sem jo vrgla v travo!« »Rosno kapljico mislite?« je vprašal hrošč in se nekam pomilovalno namuznil. »Zaradi nje si nikar ne belite glave. Jaz sem se že napil, moja žena pa ne pije vode, ker je bolehna. Po kaj ste prišli?« 29. Preden se je Maja spomnila Kasandrinih naukov in odgovorila na zastavljeno vprašanje, jo je premagala radovednost. »Kako se imenuje ta krasna cvetlica? Bodite tako dobri in mi povejte!« je zaprosila, kar je mogla prijazno. Hrošč je zazibal bleščečo svetlo glavo na prsnem oklepu in si ogledal Majo od vrha do tal, Zasmejal se je, 30. »Gotovo ste šele včerajšnja?« je vprašal in se zabaval ob Majini nevednosti. »Oh, doma se t® nihče ne bi smejal, poučili bi me,« je pomislil’ Maja in se zavedla hroščeve nevljudnosti. Da, čebele so se lepše vedle. A tudi hrošček je bil dober in prijazen — ko je zagledal na Majinih ličil1 rdečico zadrege, ji je. začel razlagati. Ti 1 31. S poudarkom, kot ga imajo učitelji, je hrošč povedal Maji: »To je vrtnica, da boste drugič vedeli. Pred šestimi dnevi sva se z ženo naselila vanjo. In v tem času se je ob najini postrežbi zares lepo razvila.« Ko je opazil neugnano radovednost v Majinih očeh, jo je prijazno povabil: »Smem prositi, da si jo ogledate?« In dvignil je cvetni list. 32. Maja je premagala plahost in stopila v hro-ščevo stanovanje. Hodila je po tesnih sobanah z jasnordečimi, dehtečimi stenami, skozi katere je medic presevala mehka luč in ustvarjala živahne sence. Maja še nikoli ni videla tako lepega domovanja. »Res je ljubko pri vas,« je vzkliknila v odkritosrčnem navdušenju. »Oh, in kako čarobno diši tukaj!« 33. Hrošča je veselilo, da je njegov domek M«)1 tako po godu. Zato je čebelico gostoljubno P0". vabil: »Izvolile malce medu?« — »Zares bi sc 1,11 prileglo!« je bleknila Maja. Hrošč je izginil ^ neko steno. Maja je vsa srečna gledala ok° sebe. Pritiskala je lica 'k nežnim, prosojnim zast^ iom in globoko vdihavala sladki vonj. Prekrasn0' si je mislila. 34. Tedaj je Maja zaslišala hrošča, ki je dvignil za steno jezen hrušč. Odmaknila je malce nežni zastor in ugledala gostitelja, ki je nekoga nemilo pehal pred seboj in godrnjal: »Sodrga tatinska! Ven!« Droben glasek pa mu je ugovarjal: »Surovina ste! Prišla bom s tovarišicami in maščevale se vam bomo!« čemerno se je hrošč vrnil k Maji in ji ponudil med. 35. Maja se ga je kar malce bala in si je hitro zmašila kepico medu v usta. »Na koga se jezite?« je vprašala gostitelja, ki si je obrisal znoj s čela in nekoliko zrahljal zgornji prsni obroč, da bi laže dihal. »Govorile s praznimi usti!« je dejal hrošč. »Kdo vas pa razume?« Maja je hitela požirati, hrošč pa je srdito godrnjal. 36. »Mravlja je bila,« je razložil Maji. »Ali niis*' ta drobiž, da delamo in varčujemo zanje? Kair *| kole, brez pozdrava, brez olike vdere v shrarnb^ Ogorčen sem! Ko bi ne vedel, da nimajo prav. n,|« bone vzgoje, ne bi pomišjal reči, da so Maja se ni mogla misliti, da se utegne takle dr ben hrošč tako na vso moč razsrditi!