TELETOM: CH«l»«a_3-j878 HO. 209, — ftTEV. 209. GLAS NARODA * list slovenskih Jdaycev v AmerikL Entered m Second Olaas Matter September 21, 1908, ti the Post Off** at Hew York, H. Y., under Act at OongrtM of March 8, 1870 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 7, 1934. — PETEK, 7. SEPTEMBRA 1934 TKLIFOW: OHelieo VOLUME=XLXL — LETNIK XLIL DESET ŠTRAJKARJEV UBITIH, DOSTI RANJENIH Drzno prorokovanje kanclerja Hitlerja NAD 360 TISOČ TEKSTILNIH DELAVCEV SE JE DO VČERAJ ODZVALO POZIVU NA ŠTRAJK Najbolj vroči spopadi so se vršili v North in South i EVA COO JE Carolini. — Stavkovni boj se nadaljuje ter je od ure do ure bolj odločen. — Delavski voditelji pravijo, da se bodo šele tedaj začeli pogajati, ko bodo vse tekstilne tovarne zaprte. WASHINGTON, D. C., 6. septembra. — Danes je bilo v stavki tekstilnih delavcev prelite dosti krvi. Deset delavcev, ki so se borili, da pridobe sebi in svojim družinam boljše življenje, je padlo na Jugu. Več ducatov moških in žensk je bilo ranjenih Cooperstown, N. Y., 6. sep-v pouličnih bojih. Navzlic temu pa delavci vedo, da tembra. — Eva Coo je bila da-se ne smejo umakniti, da ne smejo odnehati. Borba sPoz"ana , Akri^In umm:a . . i , ti- i« « Harryja Wrighta. Obsojena je se nadaljuje ter postaja od ure do ure bolj odločna. ,biia na 8mrt ter bo odvedena v OBSOJENA NA SMRT Usmrčena bo v tednu, ki se prične 15. oktobra. Njena pomočnica je bila obsojena na dvajset let ječe. HOOVER POZIVA K DOBRODEUU V Los Angeles je govoril za kampanjo za "občinski sklad". — Imenuje sedanji čas leta velike preiskušnje. armada Združenih držav ne ljubezni do bližnje*«. odgovarja niti ,k, številu, niti Tekom enega tedna je prej ^a„Jim zahtevam. Ml ji predsednik drugi«- javno 1 _ Po fvoji sedanji moei no za-pojasnil svoje mišljenj... Prvič dostuje niti za mirni eas, vsled je to ,x»jas,iil s svojim člankom * potrebno, da se lirma- bomo spuščali V nobena pogajanja, dokler ne bodo ,,V: ln .^t minut. Ko je v nekem maKazinu, v katerem ^j!;, ' j." n. i n Pri i .-i . i Z i• .načelnik izjavil, da JO je Ijoro- je i>od naslovom "Poziv ^ Mab, z\ i»a na lOJ,mH> ino/. rri —> - {ta sp<(iIIlala krivim, začeli svoClo- kritiziral politiko * t«'1; tak» Predsednikova komisija ne bo dosti opravila.--Sin£to1; \u\v tednu> k/ VI. 11 • - - t - i « začne s 15. oktobrom, umrla v IN jeni predlogi in nasveti zadevajo na gluha usesa. 'električnem stolu. Stavkovno vodstvo je namreč izjavilo: — Mi se ne j Porotniki so se posvetovidi bomo spuščali v nobena pogajanja, c zaprte vse tekstilne tovarne v deželi. VOJNI TAJNIK ZA VEČJO ARMADO Vojni tajnik Dern zahteva 165,000 vojakov. Armada mora biti najpopolnejše opremljena. Vojni tajnik George Derin, Los Angeles, CaL, G. septera-,ki s<* bo beležil Štiridnevnih bra. - Bivši premised 11 i k Hoo- :»"»nevrov, pri katerih bo ar- ver se je zavzemal za "občin- ma<]skus^a prazni ski sklad**, kot najboljše sred- !napad na New York, je rekel stvo za pomoč potrebnim ter!v Ran t tan vojašnici, redna je poživljal svoj«' poslušalce k PRAVI, DA BO NAZIJZEM TRAJAL NAJMANJ 1000 LET NUERENBERG, Nemčija. 6. septembra.—"Po tej revoluciji je oblika nemškega življenja za prihodnjih tisoč let uravnana," je rekel Reichsfueh-rer Hitler v svojem otvoritvenem govoru na kongresu nazijske stranke. — Okrajni voditelj Adolf Wagner je prebral Hitlerjevo proklamacijo. ŽENE MORAJO I *4 Volja vodstva vlade narodnega socijalizma je ne-' omahljiva in neomajana", je izjavil predsednik-kancler. "In 17 INDUSTRIJE z ozirom lia to sovraž- _ __niki, posebno oni onstran me- Jlj r.~77 j " T. T je, mislijo, da je 4,000,000 gla-Mussoum bo odstranil iz sov novarna opozicija, potem industrije vse žene. — se moremo samo smejati". Mož je pride jo na n jiho- prihodnji napad**, .•iv. 1 pravi dalje, 44 mora pregnati vo mesto in družine bo- , .- 7 , , 1 v. . v ^ — —« ^ zadnji ostanek te nenazi.iske do imele matere. svetovne filozofije. Narodni so- "" sijalizem ve, kaj hoče. Revo-Rim, Italija, G. septembra, lucija narodnega socijalizma Ministrski predsednik Musso- iohWnila FUril« ^ Ko rU ----^ ^ morato radiju i»oshin po celi Danes je zopet na tisoče delavcev obrnilo hrbet f,'kl1 dni o«lp<'ljati v deželi. tovarnam ter se pridružilo stavkujočim tovarišem. .?!?5-®nf Jn (.la hoft U8mi,i va5e pridobljene čednosti vržejo od skupni seji (vi I»«mtblja pri vsjiki prilož-jprobivalsn.a in o da na me_ general delnih klubov j110®11* zlasti l>ri K"spo«larskih jsta^ tatera so izpraznile žene, neral W( •bojih. I i v • x — --------• Rudolf 1 duše. 1 • * \ r .. ----------------sebe, — je rekel bivši predsed- d x • jw_ ,--it; na tristo petindvajset Lisoc. V raznih južnih mestih s Dvajset minut pozneje je bi- nik, — človeka prijetno gane,, ^ ^ sestri je bila mobiliziraa državna milica. Takozvani "lete- 1» njena tovarišica Martha ko vidi to veliko organizacijo; či švadroni" stavkarjev ne delujejo z uspehom 8a-'^!ft ob8ojona lia (lvajset ,et ▼ "i™ o0IU,10žitev italijanskega trinmvirat, v katerem bodo: Hermann Georing, ge-erner von Blomberg in stopijo možje in S tem zinanj- Budolf Hess, ki bodo kot nje-{šajo nezaposlenost t«*r dfigne- Kov izvrševalni direktorij. jo moralo prebivalstva. | bo najbrže tudi I Da Mussolini res to namera- *la se nazijska stranka j va, je razvidno iz uvodnega *>olj očisti ter bodo iz nje iz-članka Mussolinijevega lista ključeni vsi oni, ki za njo liiso *4 Popolo d'Italia", ki pravi tlovolJ vneti, med drugim: i smrti predsednika feld- — Žena, ki dela, vstvarja »»«r«ala von Hindenburga je problem prebivalstva (zniža- Postal Hitler popolni gospodar zapd V ledeno omaro, nje), kakor tudi brezposelno-,Nemčije ter je sedaj predsed-Nekaj ur po pogrebu je sti. Tam, kjer žensko i . -v. 1 •!• - ». leto 1935 izdanih mnogo manj Njihovi tovariši so pobegnili na varno in jih odnesli 'dovoljenj za prodajo žganja, s seboj. Petnajst delavcev je bilo ranjenih. j kakor za leto 1934, vsled česar V mnogih drugih mestih je prišlo do sličnih, če-i}>0 držav» .. . 1 1 la na davkih, tudi manj krvavih izgredov. ( , Sedanja dovoljenja zapade- V Greenville, S. C., je bil usmrčen neki štrajkar, j?,30- septembra .Do sjniaj je vzroca zavednost neoilvisnosti v Evropi, in s tem duševne in telesne na-'. Pari*, Francija, 6. septem- Ker Francija prieaku-zo- ie reKei, et pripadel Nemčiji, je c STRAŠEN ZLOČIN NA FARMI _ _ splošnem povzroča oje dejanje je priznal nekaj žensko delo politično in moral- ,v Saaru zahteva od Nemčije, po .pogrebu vpričo svojega 110 jezo> Obdržanje samo neka-!d.a stavi svoJe ponudbe za pla- terih bo plačano s krvjo mno- francoske lastnine pri rud- ur očeta. , . , A p, j i . bilo vposlanih zelo malo pro- neki drugi pa v Avgus.a, Ga. Dva delavca sta v ^ ^ obnovitev dovoljenj. Trion, Ga., podlegla poškodbam. Stavka je torej; Vzrok temu je gospodarski zahtevala doslej že deset človeških žrtev Načelnik stavkovnega odbora je rekel: Fulton, I1L, 5. septembra. ni zmage brez Deček je šerifu pri povedo- žJne. Toda val, da je prišel s svojim bra- 1 smrti. T . . .v * v-, tom domov h kosilu in ko staj <«Izhod žensk s polia dela bo Lastnik tovornih avtomobilov jedlat gtft ^tri zlezli v ledeno' brezdvomno povzročil gospo-Fred BI ink, star 4o let, je umo- |omaro iu zahtevali, da zapre- 'llarski spor p!ri mnogih d mži-nl sedem oseb, pralno Sa j |ta vrata Pmlno sta zopdt oba ^ £ mož bodo dvi policija prijela na mostu eežK/.-i„ „„ ^rot • ________. odšla Jia delo pobirat hmelj, jrniie svoje ponižane glave in Mississippi. Ko je Blink izpre-,8ta zopet vrata odprla, toda stokrat več družin bo stopilo videl, da svojmi zasledovalcem ;gestri sta pr08ili> da pu8tita y narodllo živijenje. Vzrok temu je gospodarski ne more ubežati, si je pognal :vrata zaprt^. Nato sta vrata P0!02?^1??^ 1" v glavo kroglo, toda se ni tež-|2opet zapPrla in odSla na delo. Ta na- ker mora biti . PristoJbi,ia » ko ranil. Prepeljali so ga v bol- ... 111 -i km 1 • •» j .1 celo leto naprej takoj plačana, nignjc« feier ie hladnokrvno I Cerivino se nahaja v okraj- ilja so nas globoko ganila.Morala.javnih uradnikov nie8to v obrokih. i priznal, da je na sosednji far- ^ 3*ci in drža\-ni tajnik bo se je Strahovito zrušila. Kdo ve, Če SO izgubili ra-| Trgovine z žganjem plačuje- umoril aijdem oseb. zum, ali Če «0 postali najeteži tekstilnih mogotcev. » dovoljenje $800 na leto, i Med mrtvimi so: farmer J. * r j restavranti in hoteli v -»r--\r— V South Carolini je bila včeraj mobilizirana vsa (Yorku pa $1200. narodna garda. V Lincoln County, N. C., je ^al šerif aretirati sedemdeset štrajkarjev. Za vzrok aretacije je nave- j del, da so se mudili na kompanijski lastnin*. ( VOJATŠVO PROTI UČITELJEM v New Hamilton, Harry Menje, Mrs. j Tim H. Corrick iz Des Moines, Iowa, Mrs. Walters in nek o-koli 70 let star mož. Štirje u-morjenci so ležali v luži krvi proti njemu dvignil obdolžbo umora. ZASTONJ SE JE VOZU življenje. OBNOVA POGAJANJ ZA DOLG nikih. Po versaillski pogodbi je Nemčija za slučaj, da narod glasuje za povratek Saara k Nemčiji, obvezana plačati Franciji za njeno lastnino. POGREB MRS. M00NEY San Francisco, OaL, 6. septembra. — Na prošnjo Thoma-sa J. Mooneya, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo v St. Washington, D. 0., 5. sep- Q»entin kaznilnici, bodo po-tembraV-— Poslnjofi državi pbnl obredi.m njegovo ma- tajnik R. Walton Mooro je na-!te!LV soboto.18 V.10 Opravljeni, znanil, da se bodo podajanja'. Kaznilniskl uradniki SO 1Z- zaradi ruskega dolga, ki so bi- fT'1'- d» n,maJ° P™?«« ^ liti, da bi se mogel njen sin tu- morjenci so v .u». arv. . 5. septe^ Jf^^^ ^"^tdi 'zastražen nSele^ pogre- na Hamiltonovi farmi. Blink je *>™- — 68 aogIMnem eaau zopet pneela. w najbrže svoje žrtve wstavil k 80 ze ®Q-krat peljal po I Scranton, Pa., 5. septembra. zidu in »h nato hladnokrvno železnici, ne da bi plačal. Ko STAVKA V TOKIO je bil zaradi istega prestopka zopet pripeljan pred sodnika, Tokio, Japonska, 5. septeni- ZOPET STAVKA V RAVAN Havana, 5. »eptem- V obeh Carolinah imajo toajl^rji veono »ned ^ ^ ZE^ 450 tovarn jih je 300 zaprtih. Izmed 1 70,000 de- je priši0 do raznih spopadov, lavcev jih štrajka 120,000. .Takoj pa so bili poklicani tru- •• li J J i , i perji, ki SO kmalu napravili stavka še vedno nadaljuje. \ — Srečen sem bil le tedaj, stavkalo je 11,000 uslužbencev delavci prišlo do pouličnih bo~ V Al&bami je zastavkalo petdeset odstotkov tek- red gtavkujoči učitelji zatrju j Šolski svet pa zatrjuje, da kadar sem se peljal z železni- pri poulični železnici in mest- jev, v katerih je bil eft delavee stilnih delavcev. *____ jejo, da je prišlo v šolo komaj se vrši pouk do 60 odstotkov, 'co, — je rekel Singer. nih busih. ubit, dragi pa nevtlUo raftjeE ga je obsodil na en mesec za- bra. — Unija prevoznih delav- bra. — Ko so pristaniški de-i Takoj pa so bili poklicani trn- 25 odstotkov otrok in da se pora. ;cev je razglasila stavko in za- lavci zopet zastavkali, je med ICAROD A' Glas Naroda" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 7,1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. A. = AltANUA KAZBUA ITALIJANSKE OKOVE _ _ Published by ^OTBOC PUBLISHING COMPANY 1A Owpontkn). U BuetfTfc. Tnu. aid •ddnaica of anore officer«: New Yarfc CUy, N. I. "SLAB NAHODA" ogoji o izplačilu obresti, o ]Kinoviii na-mestitvi italijanskih oficirjev in o ponovni otvoritvi za prtih italijanskih šol. Alhanska vlada se ni udala, marveč je zahtevala, da se italijanske vojne ladje brezpogojno umaknejo iz albanskih voda. Italija- jnom ni preostajalo nič druge- rezultate. Brez italijanske po-ga. kakor da se umaknejo. Pu- nw»Či se albanske državne bla-stili pa so pred Dračem s.* tri'gajne jioluijo. Albanija je da- Dobro. Dajte jkn dosti mlHta, kajii mleka je narave lastna tonika. Zgradi odpor, utrjuje prati nale-zenju. Zdravi vitamini nepi ■ i IJ i Čarovnijo, s hrano, ki je ukore najbolj popolna, kar je morete kopiti. 4 kozarce mleka na dan za vw-keicu otroka je povelje zdravja Indole* h sli UMI. Napotite torej svoje sirske tJKDAJ. da bedo pili ve# mleka. Je dobro zanje! Staro turško ječo in ostanke njenih žrtev \so odkrili delavci, ki so na državnem posestvu v Ljubi če v u pri Požare vcu prekopa val i del dvorišča. Ker nameravajo na dvorišču urediti vinsko klet, so delavci kopali globoko, naenkrat pa se je udrla pred njimi večja plast zemlje in v globini so se pokazali oboki debelega zidovja. Ko so nastalo jamo pregledali, so pod obokom starega zidovja našli 14 že močno razpadlih človeških o-kostij. Poleg kosti pa so našli tudi železne okove, razne verižice in druge okraske iz zlata in srebra. Iz vsega tega sklepa jo, da so odkrili neko starodavno turško ječo in ostanke njenih srbskih žrtev. Verska stavka v treh vaseh. vojne ladje. Albanska vlada je nos na najboljši j*>ti, da se po- zahtevala, da se tudi te tri la- polnoma osvobodi tudi financ- « Prebivalci vasi Sttfiee. Pr*jne -svobode, o kateri republikanci toliko tarnajo, da je zgubljena. * V zvezi s tem se pa po javi" vpraša nje: — f'egava svo-!i sam Hoover hvali v naši ustavi demokratično vlado večine. Ne oziraje «e na "zmotne luči", je bila sedanja vlada izvoljena z veliko večino, pa tudi pravilniki posameznik industrij so nastal L vsted sklepov večine. Ali so demokratje, ki so imeli pri zadnjih volitvah veliko večino že kdaj obžalovali, da so voli tve tako izpadle T Ali se smatrajo za iždane? Po našem mnenju so zadovoljni. C'e pa niso, imajo pri prihodnjih volitvah popolno svobodo popraviti svojo Po- „„ ------------- ... ------------------ . rasinskem grozila, da jih bo sicer napad- i,o lmlj odkrito vodi balkansko »rezu vodijo že tretje leto ver-la. Ialijalii so morali <>sramo- ,M,|itiko. Italija tega seveda ue sko stavko, tako da iz teh vasi, ceni izginiti. Italijanska «le- more mimo gledati, kajti Al-iki so vse pravoslavne, nihče rnonst racija psi ni izzvala sen- lian i ju prelista v Ija za njo naj- ne gr«> več v cerkev in da se zacije samo na Balkanu, nego važnejši del ravnotežja na Ja- tudi nihče več ne podvrže ku-v vsej K v ropi. Za poznavalce drami. Zato se more z vso go- kemu cerkvenemu obredu. V italijanske {»olitike so razlogi,tovostjo pričakovati, da bolta-Iteli vaseh ni več krstitev. cer če. Tudi jaz sem imel precejšnjo borbo ž njim in žalostno podlegel, pa me je pred popolnim porazom rešil prijatelj Lojze in me povabil, naj prised em. Vožnja ob desnem bregu Hudsona je jako prijetna, posebno v zgodnjih jutranjih u-rah. Pri Kingstomi zavije pot na levo proti Catskill gorovju ter se vije med visokimi gorami zdaj na levo, zdaj na desno in se zdi človeku, da j«* ne bo ne konca ne kraja. Navzlic temu smo pa v presenetljivo kratkem času zdrveli skozi mesto Oneonto ter mimo Coopers-towna. Worcester in Kast Worcester, divno Otisego jezero in Cherry Valley smo pustili za sel»oj in se bližali najstarejši slovenski farmerski naselbini na Vzhodu — Flv Creeku. Strašna rodbinska tragedija. te neuspele dtononst racije jas ni. Odkar so s«* začele balkanske države zbirati |»od okriljem balkanskega pakta, je začutila tudi Albanija, da je balkanska država in da mora pred vsem iskati svojih prijateljev in zaveznikov na Balkanu, ne pa na drugi strani Jadrana. Vedno odločnejši albanski na-cijonalizem je odločno proti italijanskemu varuštvu. Albanci so uvideli, da se njihova država pretvarja v italijansko kolonijo. Na vseh straneh so liaj začela še ln»lj pritiskati ua kvenih porok iu tudi ne obre- Albanijo, da jo prisili k pokorščini. Veliko vprašanje pa je. ali ji 1h> to sedaj še uspelo. dov pri pogrebih, spominskih in drugih slavah. Do te nenavadne verske stavk«* j«* prišlo pri delitvi cerkvene oi>čine. Ko NOVA ŽRTEV imoTAPsrvA'^lLiS^ ZtTŽ Žrtev tihoapstva še ni konec tn vasi J**1 dušeskrbstvo cer-in ga meiula tudi ne bo. Za- pri Zdravniku. Prebivalci man so vse stroge kazni, šte- Sušice, Pozlata in Belasnice so vilni smrtni primeri ne plaši-Is*1 odločitvi uprli ter zalite-jo ljudi, da bi odpustili skraj-|va,'» TiaJ cerkvene ob- no nevarni posel. Po noči je bil v eni vasi in «>ka- v Pinici ustreljen komaj 22. 1,p v ^Iravniku, so se va-letni Murk Jurij iz Novakov-,vsph trph vasi zarekli, da se pojavljale italijanske pro- ca v Medjumurju. Murk je ob110<"ei° 0,1 cerkve ničesar več, zjutraj prekoračil mejo, a j,lok,er bo OHtala v travniku. l>umi-Ijali so ga godci. Popival je z lijam. kako so rekli, če se niso njimi še doma in pri njih je s«-- obnesla jaliolka ali hruške, dela tudi Devičeva žena .Jela. Oboje je sicer božji dar, toda Ko se ga je Devič pošteno na- jaz sem bolj navdušen za ja-cukal. je odslovil gode«* in le- Itolčnik iu za hruševec kakor gel k počitku. Kmalu j«* pa ne- za sadež v opresui obliki, kdo tiho potrkal ua okno in Ledinski Janez je se vedno zašepetal: "Jela. pridi iz hiše, čvrsta korenina in lwi tak še pinesel selil ti bon bi »nov*'. l)e- najmanj dvajset ali trideset vič je planil iz Jjiše in zagledal let. pred njo sos<.«la Krsto Puja, \ Njegova žena so je pa po-kako beži. Devic se je vrnil v mladila. Večkrat sem že ohču-jhišo iu začel neusmiljeno pre- doval njeno spretnost iu tudi jtepati ženo, da bi spravil iz topot. Okoli enajste ure se nas nje resnico. Končno mu jc pri- je cela "romunda" pripodila znala, da ga je varala s sose- farmo, ob dvanajstih je bilo J dom. To je izbilo sodu dno, pa že za vse pripravljeno o-mož je pograbil debelo palico kusno in obilo kosilo, kakor da in udaril ženo tako močno po bi bili že tri dni vnaprej na-' glavi, da je kmalu izdihnila, j javi jeni. Devič se je sam prijavil orož-l Povedali si mi, da sem do-nikom. j spel baš o pravem času: da bo • I dre v i svatba pri Hribarju, kjer Samomor 12-letnega dečka, [se bo poročila domača hči in V vasi I^ežimiru blizu Krem- j svatba bo v Little Falls, kjer ske Mitrovice se je ustrelil zjbosta dve poroki naenkrat, v lovsko puško 12-letni Gjorgje' nedeljo zvečer pa v Slovenski Avramovi . Z animivo j<% da si dvorani veselica Samostojnega je lani končal življenje njegov farmerskega društva. 17-letni brat, ki je bil kot ob-| — No, Zgaga, — sem si mi-činski pisar poneveril večjo si i I, — to bo pa baš ]>ra,v za vsoto občinskega denarja. Za-j tvoje živce, ki si jih prišel od-kaj je šel v smrt Gjorgje Avra- počit iz newyorskega vrvenja. Ko sem se nekoliko stresel ob tej misli piv zatuli zunaj rog Auburn kare, istočasno pa izstopi neizogibni Matija in se tako strahovito zakroliota, da je vzvalovila juha na krožni- na mizi .movie se m (loguano. Stara granata povzročila tež-| ko nesrečo. | V vasi Krapnju blizu Sibe-nika se je pripetila strahovita nesreča. Otroci so našli staro I kili in da so kozarci avstrijsko granato in začeli 'zažvenketali. razbijati po nji s kamenjem. Naenkrat je granata eksplodi-jrala in razmesarila 15-letnega — Gootl bye, živci! — je bila moja poslednja sodba. Po kosilu gledam tukaj, gle- Ante Kalajsa, 5-letnega Roko dam tam, toda svoje nečakinje Jarama 111 3-letnega Krsto Ja-jHedvige nisem opazil. Povp-raraa. Štirje otroci so bili pa,dali so mi, da bo družica Hri-j ranjeni, od teli je Zorka J aram J bar je v 1 hčeri in da je ne bo tako težko, da bo najbrže tudi i pred "večerom, umrla. • I — Velika že mora biti, kaj ne? — Grozen samomor. Gospodinja mi pravi: Žrtev tihotapstva še m konec — °> rastp Pa ™ste. Ne predmestju povozil 21-letnega vem' w 1° bos so spoznal. Pa delavca Ante Samardzija iz ^ neka3! Ko smo .1' povedali, Like. Fant je prišel pred šti-j™1*1 te b,la skoro nesreča za-rimi meseci v Sarajevo, kjer se ?el?; f kar V barn mu pa sreča ni hotela nasme- \okat» da ^ skoro P°to' jati. Obupal je nad življenjem,1^1 ™smo n}0*h-in pripravil se je na samomor. I st> "^Pričakovano Enkrat so mu ga tovariši pre- Pokradla za menoj m mi za-prečili. Te dni ponoči je pa jtismla oei. Ker le nisem mogel kopal na železniškem tiru ja-!"2fmtl> kdo bi bil, se je 1Z- mo in legel v njo, glavo in eno JIV __—__i„x:i__4___x„: v 1: roko je pa položil na tračnice. Tako ga strojerodja ni mogel opaziti. Vlak je nesrečnežu odrezal glavo in roko. GLAS NARODA" zopet poiiljamo ▼ do-Uarfi hoče nlke ali prijatelje, to BDI $7 sa atari V belijo liste ne sokorasla in razcvitajoča se je stopila predme in me poredno gledala izza napolzaprtih itrepalnijc. Vse se je smehljalo na nji: oči, lica in ustnice, in vsa njena deviška postava. — Pa*si res jokala zame? — jo vprašam. Hipoma se ji zresni obraz in J mi reče odločno: — Nič me ni sram povedati, da sem. Vidite, prijatelji, to so trenutki, ki presdnijo človeka v srce. To so sladke kaplje, ki nam padajo v grenko čašo življenja. Žal, da je usoda ž njimi tako grozno skopa. * Dopoldne je bila pa poroka Svasnikovih sinov. Tndi o tem se bo mogoče dalo kaj zanimivega povedati. » ■ 1 1 11 » 11 £ ".0148 BASOPA" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 7, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. Ju FJMAYV BUI'S: 7JK KARAVANKAMI in VISOKIMI TURAMI V zvezdni poletni noči sem, burg) j«* mesto, za spoznanje večje o«l Ljubljane. Po sredmi mesta s«* uiogočuo vije reka Salica (Kalzach), čez katero se inogoeno dvigajo lepi mostovi. Solnograd je ]Kjznan po krasni okolici, solngraškili škofih in lepili cerkvah. llodil sem po ulicah sem tor tja ter končno prišel do jugoslovanskega konzulata. Vstop'l scin v sobo ter opazil veliko, znano moško postavo. In res, komaj sem dobro odprl oči, že j«* znani možakar prišel k meni hi v njem sem s]>oziial tovariša Vladka iz Ljubljane. Povedal mi je, da je prišel na konzulat po prelaznieo za Nemčijo. Tudi jaz sem prišel * tem uamenom. Srce mi je jm>-stalo toplejše od notranjega o-&nja, kajti zdaj sem imel ob strani tovariša, ki sem mu lali-ko zaupal. se napotil |>eš iz Beljaka po lepi cesti proti Smohorjti v Zil-ski dolini. V srebrni mesečini, ki se je razlivala po speči zemlji, so blestele za menoj Karavanke s Kepo in Golico, a lia levi strani pa očaki zlatorogo-vega kraljestva. Nekoliko proti desni pa Dobrač z Zilskimi Alpami. Pot me je vodila mimo ljuhkili naselj, prijaznih hišic, iz katerih se je tu pa tam prikazal kak slaboten žarek luči. Me^la je postala g«»stejša, zakrivši jasno iicImi z mlečno cesto, prej našteti utrinki so mi izginili izpred oči. Prišel selil do Smohorja, ki je bil nekdaj središče slovenskih Korotan-cev. Zdaj pa je že docela po-liemčen. Lepa asfaltna cesta" me je vodila v srebrni mesečini čez prelaz Kreuzlierg do Beleči j cz« Ta. Tu sem si poiskal prijazno prenočišče ]x>d košato lipo. Po široki jezerski gladini so sc gibale jadrnice, ki so puščali za >eboj cesto šumečih |M*n. Jezero je romantično, obdano vseskozi od gostili gozdov ki segajo do jezera; v ozadju se razprostirajo snežni vrhovi Alp. I>an se poraja in prvi žarki njegove luči silijo skozi okno preproste hiše v Zgorni Beli ((Ihervellach). Potrkam na duri in prikaže se majhna ženska }H»stava. Videti je bilo, da je že mnogo pretrpela, in ko je zaslišala slovensko govorico, je z veseljem za)»ela : ^Slovenec sem, tako je mati djala, ko me je pestovala Prijazna že-j niča ine je dobro pogostila s t kislim mlekom in lepo dišečo j slanino. Po okrepčilu sem sij. poslovil od prijazne ženice tc»r 11 se podal proti kolodvoru. i I Ko sem sedel v vlaku iu gle- J dal na levo in desno, sc mi je pridružil nihnl gospod. Predstavil se mi je z imenom Ae-man ter mi je dejal, da je Oeh po rodu. Povedal mi je marsikaj zanimivega. A razumela J sva se težko. Rekel je, da ne j»otrebuje drugega kakor češki -jezik. Rad sem mu verjel, di mu zadostuje materinščina,' akoravno je velik nedostatek, če si omejen na en sam jezik. Kajti v tujini kmalu spoznaš, da Ai brez znanja drugih jezikov enak ptici brez peroti. Po prijaznem razgovoru se je vlak kmalu ustavil v SoJnogradu. Izstopil sem. Naprej! Zopet sem korakal iz ulice v ulico. Nisem bil bas izredne volje, kajti povs<»d so mi kazali samo dalje in dalje. Solnograd (Salz- Rekord v brzini Popoldne sva nadaljevala pot proti Rosenheiuiu. Komaj sva dobro prekoračila mejo, že je prišel po cesti orožnik, gledajoč s pozornim očesom ]>o ljudeh, kakor bi iskal sumljivega človeka. Mislil sem si: Kako dobro je, da skrbe za varnost tujcev. Toda kmalu je prišel za nama; menda mu je dišalo, da mora danes nekaj u loviti. Ustavil naju je ter nama pregledal nadvse važne dokumente. Kasneje sva izvedela, da so imeli v bližini mladi hitler jevci nekak shod. Proti večeru sva se vsedla v vlak, ki naju je z naglico popeljal mimo Chiemskega jezera v Monako-vo. Ogledal sem si znamenitosti tega velikega, lepega mesta. Xasled njega due pa sva s tovarišem zo|»et sedela v vlaku, ki naju je po(>clja] mimo Ro- seuheinia v Kufstein na Tirolskem. Od tu sva nadaljevala | pot po krasni gorski dolinici mimo "Kaisergebirga" in Zeli am See-a do gorske postojanke pod. Sonblickom, n a z v a n e "Tanerntaof". — Klic mogočnih planin naju je vabil na snežnobele vrhove Visok i ii-Tur. Veličastno se dviga vrh Sonnblick a (3103 m) izmed svojih tovarišev z ostrim vrhom proti nebu. Ko se njegovi tovariši nižje proti dolini ode-vajo z zelenjem in cvetjem, no- DVE SIROTI Spiaal A. D. ENNERY 200 Note... PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAYIB Slovenska kwarnira (I'avW) V wile zveaek |x> .......... JU) 8 mladinskih prsmi < Ailatutf,.. JUt I Dve pesmi. 41'rclovef. > Za moški ■/.lM»r iu hariUui »Jo .... .20 ■%[ ir A NOVE PESMI S SPREMI JEVA-NJELM KLAVIRJA Aft uit rod Dih lotili (1'relovec) .HO meSam in moSki zbor Slovenski akordi (AilamP): II. T.vf»k .............. -75 Pomladanski odmevi, II. zv. .. .45 Ameriška slovenska Ura (Holuiun ...............L—j Orlovske blatne (Vodop'rer) . .l/JO j MOŠKI ZBOR THje mo&ki zbori (VavMČ) — Izdala Oliisbena MatI«H ... .40 Narodna nagrobniea (PavWi.. Gorski odmevi (Laliaruar) 2 zvezka . v................45 DVOGLASNO Nafti himni .................. MEŠANI ZBORI: Planinske, U ji lia ms r) II. t»PM*k ................ TrUe me&anl »bori. Izdala (ilas-Isrua Miuh n .............. .45 .45 letanja je dosegla Francozinja Helene Boucher, ki je preletela razdaljo 621 milj s povpreč no nagkico 254 viilj «a uro. Sta let. RAZNE PESMI S SPKEMLJEVA-* NJEM: Donovini (Foerster) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gornke ereUire. (Labarnar.) Če-* trero in ]M*tero rainib glasov .45 V pepelnlini nofi. mln k veselju; Sveta tiof5: Stražniki; Hvalite (iospoda; občutki; tieslo ...40 8. zrezek: TI osrečiti jo hot i (meSan zlior) ; Prijatelji in senca (mešan zbor); Stoj, solnčiee stoj; Kinetskl glas ...40 bwsv;. .■s^a-Kibnrj.aMnKhisiih i«! Ai^icm;;.*,^ triram • KiiMirjEiiMiMi sroiMiBroitif | P399aBHanSBK9ni K*hi|:=i,J,^••■ -KaijtMfirijiii:;;.: jihHJu^i.^ii^iii.^i^iHHtiFira^imiuiuiiaHiTrjf) WgrUIMMIWIliMIIMUIIlll »■liaMlllWIIWIIIIHa DomaČi rbud za meSau zbor CERKVENE PESMI: Cerkvene pesmi .1.— Priložnostne pesmi za cerkvene in društvene slavnoati.......M 13 meAani in 3 moški zbori — (A. Grum) ................1,— V pepelnjfni noti (H. Sattner) L— IS. Tantum Brco (Premrl) ____JSO i I (Sattner) ...................50 12 Pause Lknena Tantum Brc* Genitori. (Foerster) ........-50 Hvalite Oeapeie w njefovlfa svetoikih, 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl) .........40 MIsm in bonoran St. Joseph! — (Pogaclinlk).................40 Kyrie .........................00 K svetem« Rešujemo telesu — (Foerster) ..................40 Sv. Nikolaj .................... KOTE ZACITBE: KoCeUskl t Wnk v igranju na Bori pridejo, koračnica.........20 eitrah, 4 zrezki........... ^.^^'»»»iTOMPi^jiimiHuii'iiiwmffflOTimitt Slovenske narodne bmmikl zbor in pelje. (Bajuk) ............ NOTE ZA TAMBUSKSE: za tam- Na Goreojsknd je fletno L—1 .1 — Naročilo z Money ordrom pošljite na: KNJIGARNO "GLAS NARODA' 216 Vest^th 8treet VEW70KK, N. T. i ' i ti h « » r — Kako je mogel dvomiti o tem, ko jo zagledal toliko objokovano slepo sestro, ki jo je bitfa Henrika gotovo nalašč privedla k oknu f — Ali mu ni hotela s tem ret'i, tla je nje i nega gorja konec i Ali mu ni s tem tudi na- lil na krilili ljubezni je zaZ-enjal zopet upali, on, ki je bil že ves obupan. Take misli so mu rojile pu glavi, ko je hitel tlomov. ( e bi ga bil Pieard tisii hip dohitel, in nm sporočil, kako velika nevarnost mu preti, b: se bil vrnil Roger k doktorju Jleliertu in ga obvestil o vsem. TcMa lJi<-artl je zaman napenjal vse *ile, tla bi dohitel viteza de Va ud rev a. Roger je !»il že na ]»ragu svojega stanovanja, kt» je stal zvesti sluga še v ulici Saint Martin ves prestrašen nad tem, da ista ga policista iz si mogočni Sonnblick na svoiih ... vrhovih srebrno belo snežno o'mlplla> da 111 ^ njegovo pri- dejo, od katerih izžarevajo sre-1 zadevanje, da bi zopet našel ubogo Luizo 111 brili žarki solnea. Sonnblick seT da mu je hvaležna za vse to t ti zdi kakor mogočen viatlar, i Da, Roger je bil prepričan, da je prav proti kateremu se dvigajo s razumel dekličino misel; hotel je videti prošnjo njegovi nižje ležeči to-1 Obljubo večne zvestobe tudi v njenem po_ variši. Na desni strani dviga j jr]edii. ponosno svojo glavo Veliki Klek (3798 m), na levi pa Kchareck (3131 m) in Ankogel (3263 ni). V prijazni gorski postojanki Tauerhof sva dobila za tovariša dva mlada Ba-vari-a. Dejala sta nama, da sta preplezala steno Matterliorna, vrhove Dolomitov, \"isokili Tnr in tudi severno steno našega Triglava. Od postojanke Tauerahof siuo krenil proti veliki planinski koči pod vrhom stene. Tu smo prenočili. Jutranje solnce nas je dvignilo in napotilo k cilju. Zabijanje klinov in natezanje močne vrvi; Vitez de Vaudrev je hitel po stopnicah v Tik pod vrhom, kjer se nahaja! prvo nadstropje hiše, kjer je imel najeto sobico- Baš je bil zaprl vrata za seboj, ko je začni na ulici ropot. Stopil je k oknu in ga odprl. Na ulici je zagledal gruče ljudi, ki so se o nečem živahno pogovarjali. Kmalu je vedel, kaj to pomeni. Dve patrulji vojakov in policistov sta na obeli straneh ulice preiskovali "stanovanjske hiše, krčme in prenočevališča. Vse je kazalo, da iščejo nevarnega zločinca ali ubežnega jetnika. Mimoidoči so se pod oknom glasno pogovarjali o tem in njihov pogovor se je slišal skozi odprto okno. Nehote se je Roger umaknil in zaprl okno. In ves v skrbeh je začel posluškovati tru-šcu na ulici. Kolikor je mogel sklepati, so se biriči bližali hiši, kjer je stanoval. Naglo je pogledal-skozi okno iu res je zagledal gručo zijal, stoječih nasproti njegovega okna. veliko snežišče in ledenik, jo enemu naših tovarišev-plezal-cev spodrsnilo. V naglici je skočil moj tovariš Vladko za njim po plazu. Toda radi močnega skoka na snežišče, je zdrvela kopa snega nizdol in z njim tudi tovariš. Drvel je z veliko hitrostjo po približno JIM) m dolgem plazu, nakar ga je ta ]>ognal v debelo kamenje, J ki katerem se je valil približno 1- sekund. Hitro smo mu priskočili na )>oiuoč ter ga odvedli na varno mesto. Naslednjega dne sva nadaljevala s tovarišem pot po vrhovih Scharecka (3131 ni) mimo Puisburgerjeve koče nizdol v dolino proti Mallnitzu. Od tu naju je povedel vlak mimo Beljaka in Podrožiee nazaj v domovino. In tedaj sva spoznala, tla je najlepše in najljubše le doma. ČUDNA ŽIVČNA BOLEZEN Tokijski listi poročajo o čudnem dogodku z lK-letnini dekletom? Kida Sidooh je ljulv-Ijenka staršev in je z njimi vred šla gledat praznik cvetočih črešenj. Bila je zelo navdušena, pozneje razburjena in na poti proti domu pa je nenadno pričela plesati. Odplesala je po stopnicah v svojo sobico in notri plesala naprej. Mati je oil kraja mislila, da je dekle samo razposajeno. A ko ije opazila, tla presliši ^čerka vprašanja in pleše kakor v nezavesti, je pohitela po zdravnika. Tutli ta ni razumel stvari. Kida Sidooh je plesala do onemoglosti, dokler ni obležala in trdno zaspala. A ko se je zbudila, je pričela zopet in plesala ves dan brez prestanka do ponovne onemoglosti. Ko je prinašala mati kosilo, je plesalo dekle s skledo v roki. Najboljši tokijski strokovnjaki za živčne bolezni so ugotovili, da ima ples obliko poprej nepoznane neurose. Poslužili so se uspavala. A dekle je {Pobegnilo po dvodnevnem spanju od hiše. Našli so jo v oddaljeni plesni dvorani, kjer so vsi občudovali njeno neutrudljivost. Zdaj se pahaja reva v sana-toriju, kjer pleše ves čas, kadar ni pod vplivom popurje-valnih ali uspavalnih sredstev. Če ne bo bolezen izginila prav tako nepričakovano, kakor ,je nastopila, bo dekle najbrž zapisano smrti od izčrpanosti. Zgodovina medicine ne pozna nobenega podobnega primera. Obenem je že zaslišal korake biričev na hodniku, potem jki takoj glasen pogovor med krčmarjem in vojaki. Krčmar je trdil, da ne daje zavetišča zločincem, biriči so se pa sklicevali na svoja povelja in so hoteli kljub temu preiskati vso hišo. Ta prepir je privabil še bliže radovedneže. ki so že pritiskali v hišo. In poveljnik patrulje jih je moral dati potisniti lia ulico ter zakleniti vežna vrata. Potem je šla hišna preiskava zelo hitro. Kmalu so stali biriči pre'd vrati viteza de Vaudreva. Eden je udaril po vratih in za klical na ves glas: — V imenu kralja, odprite!-Potem je pa poklical krčmar ja in ga vpra — Izvolite mi povedati, gospod, kdo ste in odkod prihajate i Roger je prebledel in olicijski službi Tli poznal viteza. In tako je okleval z odgovorom. ko se je naenkrat prerinil naprej po* licist in stopil pred viteza, rekoč: — Si smem šteti v časi, tla vidim pred s« boj viteza tie Vaudreva i Po teh besedah je stopil naprej seržant in zaklirnl z odmerjenim glasom: — Saj baš gospoda viteza de Vaudreva moramo... Kar je planil Roger k njemu'in inu iztrgal bodalcc iz nožuirc. In držeč v roki ostro bodalo, se je hotel prebiti skozi kordon policistov in vojakov. — Nazaj! — je zakričal na ves glas. Biriči so prestrašeno olskočili. Komaj je stopil vitez nekaj korakov naprej, je imel zopet pred seboj živo steno. In njegov položaj se je slabšal, ker sta mu preostajala »amo dva izhoda. Lahko bi bil izpolnil svojo grožnjo in navalil na patruljo skoraj brez upa na zmago ali bi se pa udal biričeni. Kar sti se začuli novi koraki z ulice. Prihajala je še ena patrulja. liirič v veži ji je odprl vrata. M a rest in Nikomeil sta planila s svojmi agenti na sfopn išče. Vsi so se jim umaknili. Marest je stopil samozavestna preti viteza, rekoč: — Ali smem prositi gospoda viteza, da odide z menoj h grofu de Linieresu. Roger je molče stisnil bodalo, pripravljen planiti na policista. Marest sc pa niti ganil ni. Se vedno ulj ud no in držeč klobuk v roki je nadaljeval: — Gospod vitoz naj izvoli oprostiti ne-koliko robat način postopanja mojih agen-rov... O aretaciji ne more biti govora... Kazen tega, kar sem povedal gospodu vite-/ai glede želja gospoda grofa, je potrebno, ia ostanejo ti ljudje tu. Obrnil se je k policistom in jim zapove-daL naj zapuste kremo. Policisti in vojaki so molče odšli. Le seržant, ki mu je bil vitez iztrgal bodalo, se je ustavil na pragu in uprl pogled v viteza. Roger je razumel ta pogled in vrgel mu je bodalo k nogam- Potem je pa prekrižal roke na prsih in se obrnil k Marest 11, rekoč: — Storim, kar želi gospod grof. Lahko greste. Policist se je priklonil in ostal na svojem mestu. — Kaj pa to pomeni ? — je vprašal vitez samozavestno. — I11 zakaj se mi ne umaknete i Marest je zajecljal nekaj v opravičilo. Iz njegovih zmedenih besed je Roger spe^ šalče ima še en ključ od vrat vitezove sobe znal,da ima policist od grofa strogo povelje, ki ga mora točno izpolniti. — Saj vendar policijski ravnatelj ni mogel za povedat i, da me aretirajte in odvedite kot zločinca ? — je vzkliknil razburjeno. Marest se je molče priklonil. (Dalje prihodnjič.) Roger je stopil po prstih k vratom, nastavil je uho 11a nje in poslušal naslednji pogovor: — Ta popotnik je prišel včeraj, — je pravil krčmar, — in zagotavljam vas, da je na zunaj zelo dostojen fant... Sicer pa ima v staji svojega konja... To vam je lepa žival. .. — Je 'tloma ? " — Da... seveda, saj sem ga videl, ko je šel po stopnicah v svojo sobo. — Zakaj pa noče odpreti i — Ker najbrž spi. Tedaj je pa začel birič razbijati po vratih, a knemar je kričal: — Odprite nam, gospod popotnik; samo za hip. ti gospodje imajo povelje j^reiskati vse hiše- Birič je čedalje 'bolj razbijal po vratih. Slednjič je izjavil, da bo vrata razbil. Viteza je obšda divja jeza. Naglo je odprl vrata in obstal ponosno vzravnan na pragu- — Kdo je va-m dovolil razbijati to? — je vprašal osorno. Biriči so odskočili. Toda Topot je privabil j še druge. Tisti, ki je najbolysilil naprej, jej zbral ves (pogum in odgdvoril : ' tr. Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, Id vas bo zmerne« ti so zelo njigarna Naroda 9f "0LAB NARODA" HEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 7, 1934 IZGNANCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 25 16. poglavje. STAVKARJI STRAŽI JO SVOJEGA VODITELJA THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. V nedeljo dopoldne, se pelje Daniela s svojim bratom s poulično železnico k llerderjevim. Ko prideta oba do vile, Daniela zelo občuduje lepo stavbo, ki je stala na vrhu hribčka sredi velikega vrta. — Na zunaj napravi vila zelo ugoden utis, — pravi Daniela bratu. Brat se ji smeje. — Znotraj 1h>š šele videla — zato je že poskrbela Kati Herderjeva. Gresta skozi vrtna vrata ter stopata po široki peščeni poti proti glavnemu vhodu vile. — Torej, gospodična Herderjeva je smela hišo opremiti po svojem okusu? — vpraša Daniela poltiho. — Znotraj in zunaj je šlo vse po njenih željah. Ravnatelj Herder se mi je sicer malo jezno pritožil, da ima njegova hči' preveč priprostih navad svoje matere in bi bil rad, posebno Tekom stavke v MeUuffev, Ohio, so stavkokazi odvedli linijskega voditelja Okov Odella. družabno sobo, zelo razkošno opremil, toda svoji hčeri je pu- Njegovi tovariši so ga rešili ter privedli v stavkovni glavni stan. Tam so ga zastražili. stil proste roke. Njegova hči pa mnogo bolj ve kot oče. kako j mora izgledati v bogati hisL Poleg skromnosti, katero je podedovala po svoji materi, pa se je v mnogem ozira navzela ' tudi očetove odločnosti. ( Daniela od strani zvedavo opazuje bratovo obličje. Kadar je govoril o Kati Herderjcvi, je postal njegov glas vedno razgret in njegove oči so zažarele. — O ravnatelji vi hčeri si domišljuješ mnogo, kot se mi -vidi. "Je U O. . • i •vt* - . v . . i .v,* 'Kinu i Kuuiiiii iJi-uunmi njej si donnsljujem največ, kar si more domislje-i , . . . * * « * 'rov katerega ime je lir vati mlad mož o kakem dekletu, — pravi mirno, pa resno. ; fL Daniela mu ne more več odgovoriti, ker sta že prišla do glavnih vrat vile. Tu ju sprejme sluga v livreju. — Ali je gospoda doma? — vpraša Božo. — Da, gospod doktor in imani povelje, da vas in vašo gospodično sestro takoj pripeljem. Gospoda je v družabni Bobi. To je pomenilo, da ju bo Herderjeva družina domače Bprejela. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Sit WBST ltth STREET NEW ZOIK, H. I. pl&ite nam za cene voznih ustov, rezervacijo kabin, in pojasnila za potovanje a———■—■■ SHIPPING NEWS MOŽ, KI JE Z ZVERINAMI VZGAJAL LJUDI i. Tz Moskve prihaja vest, da mirno življenje in družabno je tamkaj umrl v 72. letu sta- veljavo, toda Durov Prosti Vladimir Leonidovie Du- eostal Durov tak mojster, da v zgodovini cirkusov in menažerij ni imel para. Sam jBarnum, ki je ]>oznal domala vse znamenitejše artiste sveta. kretanje parnikov za september, 193* 8. septembra: Volletidum v Boulogne sur M r Ue de Irance v Havre 11. septembra: Bremen v Bremen 12. septembra: Aquitania. v Cherbourg Manhattan v Mavre Humliurg v lianitiurt 14. septembra: Olympic v Oierbourg 15. septembra: Lafayette v Mavre Milwaukee v Hamburg Kf\ v flenoa Veiidam v Boulogne sur Mer 18. septembra: I'.iris v Havre Giirn|ja v Bremen M E aFC I®. septembra : Bremen v Bremen 29. septembra: Conte di S;Lvl« a v Oenoa lie de France v Havre 3. oktobra: Aquitania v Cherbourg tJeutsc-hlaml v Hamburg Pres. Hariling v Havre 5. oktobra: Olympic v (Mierlmnrg 6. oktobra: I Paris v Havre Kuropa v Brt-men St. I.oui« v Hamburg Vulcania v Ti nt 10. oktobra: Alanha.l:iri v Havre Hamburg v Hamburg Berengaria v Cherbourg 12. oktobra: Majestic v Cherbourg 13. oktobra: I-afayette v 11 a vrt lt> x v Genua V« end a m v Boulogne !>ur Mer 17. oktobra: I': fs. IJooaevelt v Mavre N" iv Yoik v Mami uig 19. septembra: Pres. Roosevelt v Havre Hamburg 19. < ktobra: Si iteiidaiii v Boulogne sur Mer 20. oktobra: H: —u .t-ii v Bra men II, Krajice v Havre 24. cktobra: \\ liihingtoii A>;uitania \ Havre Cherbourg če, krotilce in glumače, nisem i pa videl v cirkuški aretni ino slovelo jm> vsem svetu, dasi.tega nenavadnega poklica je je bil samo krotilec živali.; l)urova v prvi vrsti dovedla Vendar je bil Durov tudi znan-1 velika ljubezen do človeka, in ! f" V.1"1.* J ..... ... I. . . ' Icasuikaria. ki bi bil kos Dum stveno v svoji stroki na višku,to predvsem do ruskega clove- vu»» Durov je bil dejansko cirkuški časnikar svoje dobe, ki je znal brez. strahu povedati svoje mnenje. V vsej Rusiji ni bilo časnikarja, ki bi !>il znal , .. . .. , . , . , . iio akaaemicno lzonrazen 111 je i ki nn 111 vezuai z nieem, mar-1 , -v , , pokrita z dragimi preprogami. V nekem kotu stoie naslonia- , , ., .. , . ■ , , , , . , .sprotneise drezati v vsa zla po- v. • * i i* i i • vt i ,.. " zavzemal zelo viden socijalni vet- samo z dobro l>ose in le- ei iz usnja okoli okrogle mize. \a koncu veze vodijo v prvo j,; %111 • i i- i • • . , . v. Milic nadstropje široke stopnice iz mramorja. Tudi stopnice so bile in so se učili od njega Hagen-|ka, ki ga je želel s svojo satiro beck in mnogo drugih. in svojimi živalskimi predsta- Usoda Vladimirja Durova je'vami politično in liravno vzga-bila nenavadna. Bil je poto- ; jati. Vendar je Durova pri tem družine. Bil vodila tudi ljubezen do živali, Oba stopita za slugo v vežo, čije tla so bila iz mozaika in J™'0, z< , v . ...... . ... ... ]e akademicno izobrazen in je:ki jih 111 vezbal z bičem, mar- 20. septembra: Majestic v Cherbourg 22. septembra: Champlain v Havre Berengaria v Cbetbourg Saiurula v Trst 25. septembra: Statendam v Boulogne sur M« 26. septembra: Mauretania v Cherbourg Washington v Havre Albert Ba!(.in v Hamburg 25. oktobra: Albert Ballin v Hamburg 26. oktobra: Olympic v Cherbourg 27. oktobra: Euro pa v Bremen Cham plan v Havre Conte di Savoia v Genoa 31. oktobra: Berengaria v Cherbourg Ueutist-lkland v Hamburg polozajj, ki mu j<4 zagotavljal pirn ravnanjem. V dresuri ži- Miega življenja. Tako so pttkrite s težkimi preprogami. Slnga na desni strani veže odpre vrata in Daniela in Bozo stopita v veliko sobo, ki je bila opremljena s težkim hrastovim pohifitvom. Večji del parketnih tal je pokrivala težka perzijska preproga. Pri oknu v velikem naslonjaču sedi gospodar in bere časopis. Xjegova hči stoji pri mizi in si ogleduje nove knjige, njena mati sedi na divanu z ročnim delom v rokah. To je bila lepa druži tiska slika, ki sta jo videla pri svojem vstopu. Oba najprej pogledata prjazno. mlado dekle, ki stoji pri mizi. Njene in Božo ve oči se srečajo in za žare in Daniela opazi, d* obraz lepega dekleta nekoliko zardi, ko je zagledala nje-1 nega brata. Kati Herder napravi na Danielo takoj zelo dober litis. Ko : se pa njene oči — lepe temnomodre oči resno vpro v njene Oci, takoj govore z njenim srcem. Gospodar vstane šele čez hekaj časa. Sam si ni bil na jasnem, ako naj bi vstal. Dr. Falkner je bil vendar njegov uslužbenec in njegova sestra je iskala službe v njegovi hiši, tedaj mu po njegovem mnenju niti ni bilo treba vstati. Toda pogled njegove hčere ga požene kvišku. In poslušno gre obema nasproti, kajti njegova hči je dobro vedela, kaj se spodobi v odličnih hišah. O tem je bil prepričan. Tužinirja in njegovo sestro pozdravi z veliko prijaznostjo, ki pa kmalu (Ntstane malo predomača. Bozota lahno po-treplje po rami ter nekaj šaljivega pripomni o vremenu. Pri tem pa z velikim zanimanjem pogleduje lepo postavo Daniele. Bozo in Daniela pa sta položaj popolnoma obvladala in J poravnata s svojim obnašanjem, kar bi mogoče !yioirlo |J0Hta-' ti mučno. Nato se Božo pri kloni gospodinji, ki mu prijazno ponudi roko. Božo jo pripelje k svojim ustnicam, kar pri gospej povzroči majhno zadrego. Te trde, zdelane roke tudi niso bile vstvarjene, da bi se jih dotaknile moške ustnice. Ko je bila Se mlada, je morala trdo delati in pri nenadnem bogastvu njene roke še niso izgubile sledu po trdem delu. — Dobrodošli, gospod doktor; zelo lepo je to, da ste pripeljali s seboj svojo sestro. Božo ji pripelje sestro. — Mojo sestro zelo veseli vas obiskati, milosljiva gospa. In ko se sedaj tudi Daniela skloni čez njeno roko in ji pravi nekaj besed, pozdrav Bozoi gospodično Kati z dostojnim poklonom. Oči obeh se zopet zasvetijo. Kati lahno skloni glavo in mu pravi nekaj prijaznih pozdravnih besed. Nato pa se obrne k Danieli, kateri z nasmehom ponudi roko. — Zelo me veseli vas poznati, gospodična Falkner Prosim, sedite, — ji pravi ter tudi Božu pokaže stol. Medtem pa gospodar nepremično opazuje Danielo, ki mu zelo ugaja. Zelo mu je bil všeč njen nastop in njena elegantna zunanjost, kajti do vsega lepega in dostojanstvenega je bil zelo naklonjen. Toda ne pokaže, da kaj posebno občuduje. Vedno govori prijazno, toda lahko je bilo opaziti, da v družabnem občevanju ni bil izvežban. Toda brez odlašanja se dotakne poglavitne zadeve. — Torej, vaš gospod brat vam je povedal, da je v moji hiši treba zasesti mesto družabn^e moje hčere, gospodična Falkner. » Daniela se prikloni. — Da, gospod ravnatelj, moj brat mi je o tem govoril — Hm? In vi želite to službo T ~ Danieline ustnice se nekoliko zategnejo. Toda tedaj vidi proseče Katine oči in to zopet popravi očetovo nerodno ob-- i « .(Dalje prihodnjič.) W Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladim, S tem globusom vam je pH Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN f V premera meri glob 112 6 lnčeT. — Visok Je 10 Infie?. MODERN VZOREC UtASBN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DORE ZA — $1. "GLAS NARODA 75 CE STE XAMEXJEXI V JUGOSLAVIJO potujte popolnoma UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH FRENCH LINE EKSPRESNIH PARNIKIH: "ILE de FRANCE 8. sep. — 29. sep. — 20. okt PARIS 18. sep. — 6. okt ^jDurove predstave, ki so redno j •trajale po tri ure iu izpolnova- j lie ves spored, osvajale občin- j Jstvo oe samo z neverjetno iz- j , vežbanostjo živali (znano je,! da je na koncu sporeda vse- j loj odhajal skozi areno dolg] voz, s katerim so ravnale živa-[ li same, kakor so živali oprav- j ljala tudi vse delo na železni-j škili postajah in vlakih) mar-Iveč tudi z globokoumno satiro, j Tudi tisti, ki 111 vedri, da so j skriva v cirkuškem pajacu, ki j vodi to živalske predstave, strasten idealist, ki se jo odrekel premoženju in družabnemu položaju, da bi svojo iz-lobrazbo in svoja spoznanja na svoj način izkoristil v prid družbi — je nevtegoma zaslutil, da ima pred seboj nenavadnega človeka. — Durov j«1 spisal tudi več del o značaju in dresuri živali. živali so nosile na repu črn Ion i je najbolj nečloveški m Bivši carski vladi 111 njeni flor! najbolj nesmotrni izmed vseh birokraciji je bil Durov kaj-J Durova so neštetokrat vabi- kaznovalnih načinov v Evropi, pak trn v peti. Velikokrat sojli na gostovanje v inozemstvo. Vsi mlajši zločinci, in večino-ga aretirali in zaprli, a nikoli I Nastopal je v Ameriki, ohoža- ma so bili to le zločinci pod za dolgo, ker se vlada proti vali so ga na Angleškem, pre- vplivom trenutka, so se med njemu ni upala ostro nastopiti, potoval je vso Evropo. Nikjer iU*žkimi kaznenci v kolonijah v svesti si njegove ogromno ni skrival svojega političnega "vzgojili" za zločince iz nava-pri ljubljen ost i v vseh slojih mnenja, ki 11111 je dajal duška de. Zločinci iz navade pa se nl-ruske družbo. v svojih predstavah. |so na noben način poboljšali. Durov jo bil izredno duho-1 Kako SO mu jo godilo in kaj! Najslabše razmere pa so se vit. Njegovim predstavam so jo delal začasa boljšoviškega izeimJie v Kajeni (Francoski delali razne ovire, nadzorova- 'režima, ni skoraj me znanega. Gvajani) zaradi sistema ki ie la jih je-cenzura. Nekoč je pri-[Najbrž mu je veselje do sati- ] kaznelle0 CI1JA Za ličidaJjna navodtft in kart* pišite na — SLOVENIC puBusHiNccg. 1 LEO ZAKRAJSEK TRAVEL BUREAU GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc. 216 West 18th St.. New York City I 302 East 72nd St.. New York City cJreneh J^rte KONEC HUDIČEVEGA OTOKA kjer je bil za govornerja pro- že star. sluli reakcionar Hvostov. Vsi so pričakovali, da bo Durov v teku svoje predstavo določil prav posebno ulogo repom svo-Jjih varovancev (rep se imenu-i je po ruski "livost") in s tem j med občinstvom izzival krohot. Da bi preprečil vsako politično namigavanje, vsako po- Francoski parlament in se-litično satiro, se je moral Du- .mit sta sprejela novelo k fran-rov obvezati, da se bo vso'eoskemu kazenskemu zakoni-predstavo izogibal besedi iku, s katero bi se odpravila de-4' hvost'ker bi se predstava portac i ja težkih zločincev. V inače takoj ukinila. Durov je.bodoče naj bi bila najtežja ka-to obljubil. Obenem je predlo-1zen za takšne zločince poleg j žil oblastem vse točke svojega!giljotine ta, da bi morali pre- programs, med drugim na koncu pohod vseh svojih živali. (Stvar se je seveda takoj razve-: dela po vsem mestu in občinstvo, ki je napolnilo cirkus do zadnjega kotička, je nestrpno čakalo, kako si bo duhoviti Durov pomagal iz zagate. Durov je ta dan kar sipal dovti-pe, a višek vsega je bil ob koncu, ko so nastopile vse živali k slovesnemu obhodu. Med občinstvom je zaoril smeh: vse biti pet let v samotni celici in šele potem nadaljno kazen v skupnih kaznilnicah. Samo v tem primeru bi se deportacija izvajala izjemoma, Če bi šlo za to, da se mladostni zločinci odtegnejo vplivu zločinskih predelov velikih mest in odpravijo pod ugodnejšimi pogoji v kolonije. Na Francoskem so danes splošno prepričani, da je dosedanji nači deportacije v ko- jih v najstrožjem samotnem zaporu v ubijajoči tropski kliniki "ukrotili", so jih uporabljali za delo na plantažah ali na cestah. Jetniki so dobivali slabo hrano in še slabša "plačila", ki so pa vendar-It uničevala delovni trg v koloniji. Ker so bili potem uspehi tega dela še skromnejši nego hrana, jetnikov, ni čudno, da je Kajena v svojem razvoju za desetletja zaostala za razvojem Holandske in Britske Gvajane. Večina v kajenskih deport i-rancev so je civiliziranemu življenju tako odvadila, da jih ne morejo več poslati v Evropo. Armada spasa naj bi poskusila v primernejših kolonijah izšolati jih za poljedelsko delo. V te šole naj bi se v posameznih primerih poslali tudi mladostni zločinci, ki so še zmožni poti do poboljšan ja. Advertise in 'Glas Naroda'