MAJ 95 “ letnik 26 ■ brezplačna # NUK TURJAŠKA 1 61000 LJUBLJANA GLASBENE MLADINE SLOVENIJE BELTINSKA BANDA godci iz režije gr^jppo folkloristico / valsi'"7esia—. 'folk rn LJUDSKI PEVCI IN GODCI Z NOTRANJSKE LIVE FOLK MUSIČ ^ASP %ZALOi& kaSGte lahko naročite tudi pri Glasbeni mladim Slovenj % 4* n Jgi\s IZ VSEBINE kronika...........................2 -11 od leta i 964 do leta 1982 zapisali so 2-11 spomini 12-13 miloš poljanšek: moja generacija janez bitenc: med scilo in karibdo matija tercelj: padlo je na plodna tla cvetko butkovič: bila je živa misel kronika.............................14-23 od ieta 1983 do leta 1994 zapisali so.......................14 - 23 in naprej..............................24 pogovor s sedanjim predsednikom glasbene mladine Slovenije nenadom firštom zahvala 25 IMPRESUM Uredništvo: Srečko Meh (odgovorni urednik), Kaja Šivic (glavna urednica), Bogdan Benigar, Branka Novak, Miha Hvastija (lektor). Oblikovanje in tehnično urejanje: Igor Resnik. Priprava: Jabolko Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Izdajatelj in založnik: Glasbena mladina Slovenije, naslov uredništva: Revija GM, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana, telefon: 061/1317-039, fax: 061/322-570 Naročnina: za drugo polletje (štiri številke) 1.000 SIT. Odpovedi sprejemamo pisno za naslednje obračunsko obdobje. Številka žiro računa: SDK Ljubljana, 50101-678-49381. Jubilejno številko sta vsebinsko oblikovali Suzana Ograjenšek in Kaja Šivic, likovno podobo ji je dal Igor Resnik. Fotografije iz arhiva Glasbene mladine Slovenije in Revije GM so delo Lada Jakše (tudi naslovnica), Franceta Modica, Miha Čelarja, Milana Mrčuna, Jožeta Suhadolnika, Žiga Koritnika, Boža Dolenca, Tihomirja Pinterja, Franca Križnarja, Janka Rabita, Žarka Goloba, Darka Hacka, Slavke Božič. Revijo sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Brezplačna jubilejna številka je izšla ob finančni pomoči Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Po mnenju Ministrstva za kulturo številka 415-171/92 mb sodi revija Glasbena mladina med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. letnik 25, brezplačna jubilejna številka, maj 1995 prav Glasbena mladina Tri desetletja neprekinjenega delovanja je za vsako društvo lepo obdobje, še posebej, če so njegove aktivnosti namenjene mladim, in Glasbena mladina že s samim imenom jamči za to, da se bo ukvarjala z mladino - z mladimi glasbeniki, z mlado glasbo, z glasbo za mlade... Kaj vse si lahko predstavljamo pod tem imenom, o katerem je bilo v vseh deželah, kjer se je dejavnost zasidrala, veliko premlevanj in diskusij! Osnovna dilema je že v samih začetkih bila med tem, ali naj bi Glasbena mladina bila gibanje mladih ali dejavnost za mlade. Utemeljitelja zamisli sta bila starejša gospoda, direktorja velikih glasbenih hiš, ki sta želela mladim omogočiti čim pogostejši stik s kvalitetno glasbo. Njuna funkcija je bila kot nalašč za to, da sta programsko in cenovno vrhunske koncerte približala mladim poslušalcem, kar je bil v nemirnih in krutih časih sredi tega stoletja dobrodošel obliž na duševne rane. Zbiranje mladih ob glasbi pa je dobilo tudi drugačne razsežnosti. Mladi niso samo hodili poslušat, kar jim je bilo ponujeno, ampak so začeli sami krojiti program, ki so si ga želeli. In to je bil tudi pravi namen osnovne zamisli Glasbene mladine. Dejavnost je prerasla v gibanje, mladi so osnovali glasbene klube, ansamble, se vključili v vodstva in sooblikovali programe. Enako seje dogajalo pri nas. Kot povsod po svetu so se tudi pri nas časi spreminjali-od tistih, ki so bili naklonjeni gibanjem, do sedanjih, ki podpirajo profesionalizem. Tako po prvih začetkih, ko so ravnatelji glasbenih šol in direktorji glasbenih hiš pripravljali pedagoško oblikovane programe za mlade poslušalce, prek razgibanega delovanja osnovnih skupnosti Glasbenih mladin po Sloveniji, v katere se je vključevalo veliko mladih glasbenikov in organizatorjev, položaj v zadnjih letih govori v prid rednemu strokovnemu delu z jasnimi cilji. Osnovni cilj pa se ni spremenil in najbrž smo si v njem vsi edini - čimveč kvalitetne glasbe čimvečjemu številu mladih. A kako? Tu pa se mnenja lahko krešejo in naj se le krešejo, kajti to pomeni, da Glasbena mladina obstaja, da živi. In prav to smo želeli dokazati s pričujočo številko, ki smo jo nalašč oblikovali kot kroniko. Neverjetno zanimivo seje potopiti v arhive, v pretekle letnike revije, iskati, morda tudi podoživljali... A dalj ko brskaš, bolj se zavedaš, kako silno občutljiva oblika je kronika. Vse najti je nemogoče, še manj je mogoče objaviti vse, kar najdeš. Kako torej narediti izbor, kako povedati vsem, ki se v kroniki ne najdejo, da to ni namenoma. Tista prava kronika, ki bi lahko stala na častnem mestu vseh knjižnic in arhivov, bi bila zajetna knjiga. Laže bi bilo namreč našteti tiste glasbenike, muzikologe, animatorje in organizatorje, ki se nikoli niso približali Glasbeni mladini, kot tiste, ki so v njej sodelovali. In prav to je tisto, na kar je lahko naša Glasbena mladina posebej ponosna. V naši deželici, ki se rada pohvali s svojo kulturo, Glasbena mladina prav gotovo prispeva bistven delež kulturnega osveščanja. Navsezadnje o tem pričajo polne koncertne dvorane, v katerih je vse več mladega občinstva, in glasbeni programi, ki predstavljajo vse več mladih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Naloga Glasbene mladine, da povezuje natopajoče, glasbo in poslušalce, ni lahka, a zato rezultati dajejo toliko večje zadovoljstvo. Srčno upam, da ne le organizatorjem, ampak tudi uiistopajočim, občinstvu in glasbi! Kaja Šivic Ciril CvetKo. ZAPISALI SO... •» * r* k»T ! Alf] Qo konec besedo, dve sami mladini: vam in . za vas' smo se pripravljeni posvetiti bolj in bolj organizirano, kot doslej. Vaša ja organizacija in vaši bodo uspehi. Sprejmile jo zatorej kot nekaj, Var bo .^pešno živelo in delovalo predvsem z vašo pomočjo in yašo dobro voljo. Samo tedaj, Že boste v vsebini dela m osnovnih težnjah Glasbenefrnladlne Slovenije začutili resnpjn nezamenljiva komponentno vašega zorenja, bp njeno gibanje našlo prava tla in hkrati opravičilo ka svoj obstoj in delovanje. ... , - l $ ■»'£ '■ MILOŠ POLJANŠEK (iz Uvodnih kronika ’69 • ’94 oktober V vojnem času v Palači lepih umetnosti v Bruslju priredijo prvi koncert, ki nosi klico glas-benomladinske ideje. Pobudnika in tvorca ideje in organizacije sta direktorja osrednjih koncertnih hiš v Parizu in Informativne številke Glasbene > " '' mladine/ maj 1970) V _• * • 4 • -.T# 'g. " * i * , - ^ C '• popisati morango, da so bile do ustanovnega. občnega zbor V okviru 7. mladinskega kulturnega tedna je t 22. maja v Križankah prvič izveden Dan 5 Glasbene mladine Slovenije, ki se ga udeležijo mladi iz vse Slovenije. Nastopijo orkester Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje, folklorna skupina France Marolt, orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Antona Kolarja s solistoma flavtistko Ireno Grafenauer in harfistom Jožetom Pikljem, prireditev pa sklene Mladinski pevski zbor Maribora pod vodstvom Branka Rajštra. Uspeh prireditve potrdi možnost, da bi prireditev postala tradicionalna. avgust V Svetovnem orkestru Mednarodne zveze Glasbenih mladin, ki od leta 1970 vsako poletje zbere okrog sto mladih glasbenikov z vseh koncev sveta, tokrat prvo flavto igra Irena Grafenauer. koncertu Križankah S kviza o Mozartu Uai i _ orkester sF m Anton r mai Prireditev Dan Glasbene mladine v Križankah gosti več kot tisoč petsto učencev in dijakov iz vse Slovenije, sodelujejo pa orkester Slovenske filharmonije, baletni ansambel SNG Maribor, mladinski zbor RTV Ljubljana in Jazz band Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane. V studiu A ljubljanske radiotelevizije na finalu kviza Ipavci, Lisinski in Mokranjac, na katerem sodelujeta dve srbski in dve slovenski ekipi, zmaga ekipa Osnovne šole Janka Premrla Vojka iz Kopra. junij.................................... V atriju Trubarjevega antikvariata Glasbena mladina Ljubljane in Glasbena mladina Slovenije prvič pripravita ciklus komornih koncertov Junijske serenade, ki naj bi zapolnile poletno praznino v ljubljanskem kulturnem življenju. avgust Glasbena mladina Slovenije v Domačiji slikarja Lojzeta Veberiča v Seliščih v Prlekiji pripravi prvi Glasbeni tabor GM: glasbeniki se pridružijo likovnikom, ki so vasico odkrili že nekaj let prej. Tu se pod mentorstvom Uroša Lajovica in Tomaža Lorenza deset dni izpopolnjuje več kot dvajset mladih glasbenikov, med njimi Primorski študentski oktet in baročni akademski trio, deluje pa tudi skupina animatorjev. Uspeh in odmev tabora sta povod za daljnosežne načrte... V tem času dvajsetletni slovenski tolkalec Darko Gorenc sodeluje v Svetovnem orkestru, ki to poletje deluje v centru Orford v Kana-ek/Pa Kviza o Ipavcih december Ob desetletnici GM Maribor Radio Maribor prvič predvaja polurno oddajo Glasbena mladina, ki je nato redno na sporedu vsake štiri tedne. september Na Osnovni šoli v Žirovnici učitelj glasbe Slavko Mežek, udeleženec Poletnega tabora GM v Seliščih, začenja organizirati koncertno dejavnost. oktober Glasbena mladina Slovenije prične z abonmajem komornih koncertov Mladi mladim. Na prvem koncertu tega cikla se v dvorani Slovenske filharmonije predstavi mlada pianistka Marina Horak. Uradno ustanovijo Glasbeno mladino Jesenice. . , MHoSMlejn*. ^^KaCianVSe'iŠa' Oktet v Seliščih januar Izide tematska številka Ipavci, Lisinski, Mokarnjac avtoric Monike Kartin, Marije Pergar in Alenke Keršovan, ki skupaj s posnetki na magnetofonskem traku predstavlja gradivo za naslednji kviz. Na tekmovanje se prijavi 51 osnovnošolskih ekip iz vse Slovenije. di. Orkester sodeluje v enem največjih festivalov, organizira- nem v počastitev 25. obletnice Or-forda, in uspešno nastopi tudi pred 80.000 glavo množico. januar Kot gradivo za kviz izide posebna številka Glasbene mladine o Beli Bartoku avtoric Monike Kartin in Alenke Keršovan. Gradivo obsega poleg revije tudi magentofonski trak s posnetki zvočnih primerov. Na kviz se prijavi 38 osnovnošolskih ekip iz vse Slovenije. marec Z ustanovitvenim koncertov v Zrečah zaživi Glasbena mladina v Slovenskih Konjicah. S prvo konferenco Glasbene mladine v Gornji Radgoni začne to društvo tudi formalno delovati. V Ljubljani pripravijo tematsko konferen- 3 represenlotives of JMS take pari in the F(JM Congress in Augsburg. 1974 - IV. International JM Competition in Belgrade brings ihe lirst prize to the 17 years old Slovenian flutist Irena Grafenauer. 1975 -JMS organizes its first quiz on Mozart - 53 teams compete. First JM Day - open air concerl of several ensem-bles and orcheslras, which becomes Iradilional. Irena Grafenauer is first flutist Worid Orchestra. co Glasbene mladine Slovenije Kultura samoupravne socialistične dmžbe ter mesto in vloga Glasbene mladine. kronika 1974-77 ZAPISALI SO glasbena mladina jo pri nas zaživela v lanskem šolskerp letu. Obiskali so nas priznani glasbeniki. Poslušali smo koncert harfistke Ravja Uršičeve, ogledali smo si filmsko; ( predstavo Mozartove Cirobne piščali, nadvse prisrčflno ndm je Edi Majaron s svojim Jackom • predstavil instrument četo, zabavali pa smo se tudi ob predvajanju lutkovnih mojstrov v uprizoritvi BasHena in Bastiene. Letošnje šolsko leto smo na glasbenem področju začeli zelo uspešno. Obrškal na& je priznani oktet Gallus. ' Ko smo, zvedele, da bomo poslušali koncert, smo se ozrle po razredu in takoj nam je bilo jasno, da tudi med sošolci ni posebnega navdušenja. Le zakaj koncert, ko pa vsi vedo, da zelo radi poslušamo zabavno glasbo? Že po uvodnem nagovor« č|ana okteta Gallus Jožetp Humra smo začutile, da se nam obeta kar zanimiva glasbena prireditev. Pevci so nam vsebino posameznih skladb živo * predstavili. ^Zazdelo se nam je, kot da nam jih slikajo z vejilom glasbenim čopičem. ,Poslušqli smo petje slavčka, reganje žab/hrzanje irskega konja... Bile smo navdušene... Ko smo zapuščale šolsko avlo, smo bile,bogatejše za spoznanje, da tudi koncert lahko navduši tako mlade poslušalce, kot smo mi..' •jVV". ■* . ’*•' iV- j' NASTJA, ELIČA IN VALERIJA z Osnovne "^iole Mojstrana (p/as Gorenjske, november ©sak muzikalen pevec čuti nagnjenje do koncertnega petja, prav gotovo ga ne mislim "opustiti. Žal je naš kulturni prostorja to I delovanje kar pretesen, zato je moje koncertno nastopanje omejeno skoraj izključno na koncerte Glasbene mladine. Težave so seveda hjdi s.fBrmini zaradi preidpjoslten&sti v operni ANICA PUSAR JERIČ (intervju, izpod peresa Kaje Šivic v rubriki Predstavljamo ■letošnje Prešernove nagrajence. Glasbena mladina, marec 1979) tno poveže slovensko literaturo in glasbo z začetka našega stoletja in privabi 46 ekip. december Na programsko-volilni konferenci Glasbene mladine Slovenije izvolijo za novega predsednika Borisa Bavdka. Animator Slavko Mežek v Selištih Glasbena mladina Ljubljane dobi današnje ime Glasbena mladina ljubljanska. junij........................................... Na finalu kviza o Beli Bartoku, ki ga posname in predvaja TV Ljubljana, zmaga ekipa Osnovne šole Franjo Vrunč iz Slovenj Gradca. julij........................................... Na drugem Poletnem glasbenem taboru v Domačiji Lojzeta Veberiča v Seliščih sodeluje 27 mladih glasbenikov pod vodstvom Edija Majarona in Tomaža Lorenza. Poleg številnih komornih točk pripravijo tudi Mozartovo komorno opero Bastien in Bastiena z lutkami, ki jih izdela Agata Freyer. Televizija Ljubljana pripravi dve oddaji o taboru in ju predvaja v decembru. avgust Prvič samostojno izide programska knjižica Glasbene mladine Slovenije. Festival Koroško poletje v Avstriji posvetijo Leonardu Bernsteinu. Na tem festivalu slavnega dirigenta in skladatelja obišče delegacija Glasbene mladine Slovenije in ga prosi za podpis v njegovo knjigo Srečne ure ob glasbi, ki je v prevodu Marijana Lipovška spomladi tega leta izšla pri Mladinski knjigi. Finale kviza o Beli Barlčku oktober Kot tretja številka osmega letnika revije GM izide gradivo za kviz o Novih akordih; avtorja sta Tomaž in Jože Faganel. Izčrpno gradivo, ki ponuja tudi posnetke na traku, spre- Bernstein Podpisuje svojo knjigo april Na aprilskem koncertu Mladi mladim se iredstavi najmlajša generacija slovenskih skladateljev: Brina Jež, Uroš Rojko, Vladimir Hrovat, Jani Golob, Bor Turel in Peter Kopač. Na finalu kviza Novi akordi v dvorani Slovenske filharmonije zmaga ekipa Osnovne šole Milojka Štrukelj iz Nove Gorice. julij.............................................. Tretji Poletni tabor Glasbene mladine se preseli v Videm ob Ščavnici, tu deset dni potekata animatorski tečaj in tečaj komorne igre za triindvajset mladih pod vodstvom Edija Majarona. september Boris Bavdek Glasbena mladina Slovenije ustanovi svoj komorni zbor, ki prične z delom pod vodstvom dirigenta Tomaža Faganela. Namesto Junijskih serenad zaradi zapletov s terminom to Ifr 1976 -Quiz on composers Ipavci, Lisinski, Mokranjac - 51 leams compele. First cycle of chamber mušic concerts June Serenades in Ljubljana. First JMS Summer Čamp in the village Selisči. The 20 years old percussionist Darko Gorenc in World Orchestra 1977 - 38 leams compete in the quii on Bela Bartok. C, MIRIM tel««"«; leto prvič potekajo Jesenske serenade, spet v sodelovanju Glasbene mladine ljubljanske s Trubarjevim antikvariatom - jesenski termin se izkaže kot primeren in obvelja do danes. oktober Na kvizu Glasbene mladine Srbije Komorna glasba od renesanse do 20. stoletja v Beogradu zmaga ekipa Osnovne šole Franjo Vrunč iz Slovenj Gradca. ilustrira vpraj^ mladine pri nas in je gostil številne mlade glasbenike z vsega sveta. avgust XXX. Kongres FIJM v Zagrebu pod naslovom Srečanje kultur Kongres priredijo v Jugoslaviji v počastitev srebrne obletnice Glasbene mladine Jugoslavije. Sodeluje devetintrideset držav, programski del obseže več kot petdeset koncertov in predavanj po raznih lokacijah v Zagrebu in okolici; nekaj jih je tudi v Zagorju, Istri in Sloveniji. december Teden glasbene mladine V počastitev desetletnice GMS se od 7. do 18. decembra vrstijo številne prireditve: tematska konferenca na temo o jazzu, redni letni občni zbor Glasbene mladine ljubljanske, fina- Kvintet Taffanel na Jesenicah nenavadne teme prijavi samo 15 ekip. Tretji Dan glasbene mladine obeleži prireditev v Unionski dvorani, na kateri sodelujejo Akademski pevski zbor Tone le glasbenomladin skega kviza Jazz v Veliki dvorani Slovenske filharmo- k nije, na kate- M rem zmaga fantovska trojica iz Tomšič, Akademska folklorna skupina France Marolt in Ljubljanski oktet. junij...................................... Prične se jubilejni deseti Poletni Finale kviza Novi akordi oktober ■ november Gostovanje francoskega pihalnega kvinte ta Paul Taffanel iz Pariza pri Glasbeni mladini Slovenije - glasbeniki izvedejo štirinajst šolskih in tri večerne koncerte (Semič, Črnomelj, Ljubljana, Celje, Velenje, Šoštanj, Maribor, Ljutomer, Varaždin, Kranj, Tržič, Jesenice, Postojna, Ajdovščina). Novega mesta, redna seja predsedstva zvezne konference Glasbene mladine Jugoslavije, Mladi Izide knjiga Kurta Pahlena Poslušam in razumem glasbo, ki jo je prevedel dr. Primož Kuret in založila Glasbena mladina Slovenije. maj Kot sedma številka devetega letnika revije GM ■zide tematska številka o jazzu, gradivo za kviz, ki so ga pripravili Urška Čop, Lado Jakša in Metka Zupančič. Na kviz se zaradi za šole mednarodni glasbeni tabor v Grožnjami v Istri. Kulturni center v Grožnjanu je v teh letih postal simbol Glasbene Second Summer Camp in Selišči - TV shools 2 programmes. Representatives of JMS visit leonard Bernstein during the Carinthion Summer and show him the Slovenian translation of his book Joy of Musič. mladim: nastop Akademskega komornega zbora Kranj v dvorani Slovenske filhar- ZAPISALI SO... (gladina bi morala imeti čimveč neposrednih stikov z glasbo; ne je le poslušati, ampak se z njo čimveč aktivno ukvarjati. Dirigent mora imeti veliko stikov z mladino, kajti tudi to sodi v vzgojo naših bodočih poslušalcev. Zadnja leta opažam, da se mladina nekako razdeljuje med tiste, ki nočejo slišati za klasično glasbo in so privrženi rock glasbi, in tiste, ki se ukvarjajo ali poslušajo le resno glas-bo. Nočem reči, da je slabo, če se mladina ukvarja z rock glasbo. Toda znati bi morali prav skozi njo zbuditi zanimanje teh mladih za poslušanje resne glasbe." ANTON NANUT (intervju izpod peresa Monike Kartin v rubriki Predstavljamo letošnje Prešernove nagrajence, Glasbena mladina, marec 1979) ^Jkoraj neopazno za širšo javnost/ naročnikom pa zvesto dostavljana v rednih presledkih izhaja Glasbena mladina, revija Glasbene mladine Slovenije, marca letos 5. številka 9. letnika. Na videz takšno kot dosedanje, kljub ne prevelikemu obsegu nenavadno polno vsebine. S tehtno, lahko bi rekli kleno besedo, ki pa nikakor ni pusta, pripoveduje o - vsem. To se pravi: o vsem, kar zadeva glabo. Glasbo v vsej širini: od ljudske, tudi amaterske, prek klasične pa do jazza in pop glasbe... Po tem, da ta revija obravnava vse glasbeno, je gotovo edinstvena pri nas. Zato bi si zaslužila več splošne pozornosti. Da bi jo jemali v roke vsi, ki jim je za glasbo, in se v njej poučevali in izpopolnjevali v marsičem, kar jih zanima, a še niso tako in toliko vedeli. JOŽE STABEJ IMladina v glasbi, DELO, april 1979) zovski orkester ZGBI Ljubljana in folklorna skupina Tine Rožanc. avgust Glasbeni mladini Slovenije in Ljubljane skupaj z ljubljansko enoto Zavoda za šolstvo v okviru seminarja za glasbene pedagoge ljubljanskih in obljubljanskih osnovnih šol predstavita del programa za sezono, ki prihaja. oktober Revija GM v tem letniku uvede novo rubri- Otvoritev Kongresa FIJM v Zagrebu monije prenaša radio Ljubljana, slavnostna seja izdajateljskega sveta revije GM ob desetletnici, programsko volilna kon- HSS^pr ,z,ldnie S kviza o jazzu ferenca Republiške konference Glasbene mladine Slovenije, na kateri za novega predsednika izvolijo Slavka Mežka, jubilejni koncert tenorista Mitje Gregorača ob 30 - letnici umetniškega delovanja. februar Avstrijski zvezni mladinski simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Ernsta Maer-zendorferja gostuje v Črnomlju, Ljubljani, Novi Gorici. Ob 200. obletnici slovenske opere Peter Be-djanič pripravi gradivo za kviz Glasbene mladine z naslovom Slovenska opera. Gradivo izide kot osma številka letnika 79/80 revije GM skupaj z zvočnimi posnetki na traku. Na ta kviz se prijavi rekordnih 108 ekip. Slovenska predstavnica v biroju (predsedstvu) Mednarodne zveze Glasbenih mladin, Metka Zupančič obišče Glasbeno mladino Kanade, ki praznuje tridesetletnico. maj Tokratni Dan GM v ljubljanski dvorani Union popestrijo Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana, Harmonikarski orkester Vide Pregare, jaz- ko Sestavljamo revijo GM z obiskom na osnovni šoli Ivana Potrča v Ljubljani, kjer izredno prizadeven aktiv Glasbene mladine vodi pedagoginja Bronka Sax. Oddaja Iz dela glasbene mladine na prvem programu ljubljanskega radia zvočno ilustrira novo rubriko v reviji Naš skladatelj in portrete živečih slovenskih skladateljev predstavlja s pogovori in glasbo. december Na finalu kviza Slovenska opera v mariborski operni hiši zmaga ekipa Osnovne šole iz Križevec pri Ljutomeru, prireditev pa pospremi izvedba opere Slovo od mladosti Danila Švare. april Na novo ustanovijo Glasbeno mladino Nove Gorice. maj Na koncertu mladih skladateljev, ki ga organizirata Glasbena mladina ljubljanska in Akademija za glasbo, se predstavijo študentje kompozicije Mitja Reichenberg, Aleš Strajner, Igor Majcen, Pavel Merljak, Brina Jež - Brezavšček, Uroš Rojko in Aldo Kumar. Kot sedma številka enajstega letnika revije GM izide gradivo za kviz Glasbeni barok, kate- rega avtor je dr. Janez Hoefler. V tem letu se organizatorji na podlagi priporočila Zavoda za šolstvo odločijo, da kviz postane bienalen, zato tematska številka izide brez pedagoške priprave in zvočnih posnetkov. V kongresnem centru Sava v Beogradu potekajo Srečanja glasbene mladine Jugoslavije. Slovenijo zastopajo vokalna skupina Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane Ancilla vocis, Tomaž Domicelj in skupina Buldogi. november Glasbena mladina Belgije v Liegeu priredi mednarodno posvetovanje o vlogi Glasbene mladine v vzgojnem sistemu, ki se ga iz Slovenije udeležijo Darja Frelih, Ida Virt in Kaja Šivic. Ravno v tistem času pri nas uvedemo usmerjeno izobraževanje. december Na Konferenci Glasbene mladine Slovenije izvolijo za novo predsednico Metko Zupančič. Pianistka Dubravka Tomšič - Srebotnjak ob petintridesetletnici umetniškega delovanja poleg jubilejnega koncerta pripravi tudi splet šolsko uro dolgih nastopov, na katerih mladim poslušalcem predstavi dela Mozarta in Chopina. 1982 marec Glasbena mladina Slovenije priredi okroglo mizo o svoji programski dejavnosti, ki se je udeležijo organizatorji koncertov, glasbeni pedagogi, glasbeni poustvarjalci in aktivni glasbeni mladinci iz vse Slovenije. april V Črnomlju pripravijo premiero prve slovenske mladinske rock opere Maček Muri Silvestra Mihelčiča maj Ekipi Glasbene mladine Ajdovščine in Novega mesta si na finalu kviza Glasbene mla- dine Srbije Od New Orleansa do rock jazza z ekipo Glasbene mladine Novega Sada razdelita prvo mesto. i Glasbena mladina Slovenije priredi J okroglo mizo o reviji GM, ki pa je I slabo obiskana. Dan glasbene I mladine to pot a prvič gosti mla-de iz vse Slove- I nije v Cankarjevem domu. Na —- dveh koncertih v srednji dvorani se mladim predstavi- I jo kontrabasistka Rumiana Ri- I barska, pihalni kvartet Noe- I turno, klarinetist Uroš Lajevec, ' Partizanski pevski zbor in učenci Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje z jazzovskim orkestrom. Za dokaz, da je Dan Glasbene mladine odprt za vse glasbene smeri, k poskrbi nastop mlade novova- I lovske skupine Buldo-gi, ki zaključi drugi koncert. september izide ponatis tematske številke o Baroku, tokrat s i pedagoško pripra- i vo in posnetki. 1 Na kviz se prija- I vi 91 ekip. M oktober § a Osamosvojitev Glasbene m | mladine Ko- 1 per od tamkaj- 1 | šnjega Društva ' prijateljev glas-be. Republiško konferenco 1 Glasbene mladine Slovenije 1 gosti novozgrajeni Cankarjev dom - novoizvoljeni predsednik poslane Zdravko Hribar. Glasbena mladina tudi prvič pripravi simfonično matinejo z orkestrom Slovenske filharmonije v veliki dvorani Cankarjevega doma -glasbeni mladinci Novega mesta, Lju bi ja ne in Škofje Loke zasedejo tisoč tristo tri sedeže. december Na finalu kviza Barok veliko dvorano Cankarjeve- ■ ga doma napolnijo mladi iz ■ vse Slovenije. Finale je zdru- ■ žen s koncertom organistke I Angele Tomanič, ki mladim I predstavi inštmment v dvora-I ni, na kvizu, ki sledi, pa pred I kamerami zmaga ekipa Rock opera Maček Muri Finale kviz« “ Osnovne šole Loče pri Poljčanah. t prvem koncertu, ki ga organizira Glasbena mladina Koper, nastopi ansambel Istranova v dvorani Mladinskega kulturnega centra v Kopru. • lana 1978 - Summer Camp N; moves to another village. Quiz on New Chords (Slovenian mušic magazine) - 46 leams compete. June Serenades become traditional and move to September under the name of Autumn Serenades. In Belgrade the Slovenian leam winns the Serbian quiz on Chamber mušic from Renaissance to the 20lh cenlur/. French woodwind quintet Taffanel tours in Slovenia. 1979 - JMS lakes part in the XXX. F|)M Congress in Zogreb. JMS celebrates ils 1 Oth anniversaiy with a whole week of performances and conlerences. In quiz on Jazz 15 leams compete. Miloš Poljanšek.......................................................... MOJA GENERACIJA V letošnjem letu številnih obletnic seje med njimi z rahlo zamudo znašla ne tako zelo polemična in udarna, zato pa po svoji vsebini nadvse žlahtna petindvajsetletnica republiške organizacije Glasbene mladine. Prav njena humana vloga, ki sem jo v samem začetku komajda slutil, meje ob povabilu, naj sodelujem in prevzamem njeno vodstvo, najbolj pritegnila in navsezadnje odločilno vplivala na moja ravnanja. Generacija, kiji pripadam, se je neverjetno težko prebijala skozi takratne hude čase II. svetovne vojne. Njeno zlo nas je prizadevalo, kjerkoli smo bili: kot begunce s Štajerske, dijake v okupirani Ljubljani, v vrstah osvobodilnega boja ali koncentracijskih taboriščih. Ko sem zvedel za zgodbo, kako so se mladi ljudje v deželah Beneluksa, Francije in morda še kje z glasbo uprli zlu in nasilju vojne, sem bil prevzet. Bil sem prepričan, da je samo tako mogoče odgovoriti na krvave dogodke in ohraniti človekovo dostojanstvo, samo glasba lahko napolni praznino človekove duševne načetosti, samo glasba... Spomnil sem se Vercorsove zgodbe s pomenljivim naslovom Molčanje morja, v kateri se nemški častnik sooči z drugačnim svetom, svetom francoske družine. "Nekega večera - šel sem v svojo sobo po tobak, sem slišal, kako je zadonel glas harmonija. Nekdo je igral Osmi preludij in fugo, ki se ju je učila moja nečakinja pred polomom... Ni igrala ona... Zaigral je samo preludij. Vstal je in se vrnil k ognju. “Nič ni večjega od tega, ” je rekel s svojim zamolklim glasom, ki ni bil veliko močnejši od mrmranja. Nič ni večjega...” Tako je glasba med vojno zbližala predstavnika dveh vojskujočih se narodov! Danes sem prepričan, da je tedanje začetnike gibanja in sam začetek aktivnosti Glasbene mladine prevzemala trdna volja in neomahljiva želja, pomagati mladim do lepote glasbe, do neslutenih širin zadovoljstva in notranje pretresenosti. Pričarati jim tisti neznani svet človekovega usvarjalnega duha, ki šele z razstrtjem zadnjih skrivnosti glasbe odgovori na vprašanja njegove notranjosti. M i, ki smo se lotili dela, smo vedeli za nekatera neusklajena prizadevanja. Glasbeni pedagogi in ustanove s področja reproduktivne glasbe so pripravljali prireditve, ki niso bile nepomembne. So pa bile vendarle samo izraz spontane želje po glasbi, ne da bi temeljile na dolgoročnejših, za posamezne starostne skupine načrtovanih programih. Prav la postopnost in raznovrstnost programov širom po Sloveniji iz dveh pomembnih centrov, Ljubljane in Maribora, ki ji je utirala pot izkušnja takratne širše domovine, je razširjala in utrjevala našo organizacijo. Lahko bi govoril o več etapah, o krizah in vzponih, ki so jih zaznamovale vedno nove generacije organizatorjev in animatorjev Glasbene mladine. Pojavljali so se vedno novi obrazi, ves čas je bila gonilna sila mladost in njena zavzetost. Če je v nekem kraju korak nekoliko zastal, pa se je v drugem pojavila nova “sila”, polna zagnanosti. Podobne razlike so se v tem času kazale v vsebini našega glasila, ki je tako po notranjosti kot tudi po likovni plati danes zgleden glasbeni mesečnik. Zavestno se izmikam naštevanju imen tvorcev in nosilcev razvoja Glasbene mladine Slovenije. Preveč bi jih bilo in še bi komu storil krivico. Veliko jih je v naši organizaciji dozorelo in so danes doma ali v svetu ugledni strokovnjaki in celo znanstveniki. Še bolj pa je pomembno, da so prvo glasbeno uveljavitev prek Glasbene mladine doživeli mnogi mladi glasbeni talenti, ki so medtem prerasli v uveljavljene ustvarjalne in poustvarjalne osebnosti. Z vsem spoštovanjem se spominjam tistih delavcev v naši organizaciji, ki jih danes ni več med nami, a so s svojimi prizadevanji prav tako zaznamovali petindvajsetletno pot Glasbene mladine v Sloveniji. Naj se povrnem k uvodni misli. Če je Glasbena mladina krepila plemeniti duh mladih v veliki vojni v nekaterih predelih Evrope in zaradi svoje humane vloge sčasoma prerasla v svetovno gibanje, so danes znova nastale razmere, ko morajo mladi kar se da prisluhniti glasbi in njeni duhovni vrednosti. Samo tak človek se lahko upre nečloveku in spreminja njegove slabosti na bolje. Čestitka naši organizaciji z željo, da prav tako vztrajno, uspešno in ustvarjalno preživi novih petindvajset let! Janez Bitenc............... MED SCILO IN KARIBDO Precej časa je že preteklo in marsikaj je ostalo nekje v megli, a nekaj spominov na začetke tega gibanja je le še živih, tisto, kar se je pri nas dogajalo še pred ustanavljanjem Glasbene mladine v Ljubljani - pravim ustanavljanjem zato, ker je bil to dolg proces - je bila hoja po hribih in dolinah. Ko seje zasadila ta misel, ki naj bi jo prenesli na naša tla, se je pojavilo kup zadržkov in peripetij. Pa ne morda hote, kajti ne bi mogel trditi, da je bila takratna družba, kakor jo danes obsojamo, mačehovsko razpoložena do ideje. Mislim, da mi sami nanjo nismo bili dovolj pripravljeni, da v nas še ni dozorela misel, kako naj bi ta Glasbena mladina zgledala. Že samo ime nam je bilo nekako tuje in spominjam se, da smo razmišljali, kako bi jo drugače poimenovali, a nismo našli primernejšega imena... Tako je šlo medScilo in Karibdo-da, ne, zakaj da, zakaj ne. Zdelo se nam je, da vendar že brez te krovne organizacije počnemo vse tisto, kar naj bi prinesla Glasbena mladina. Sam sem na primer leta 1956 na Radiu Ljubljana ustanovil mladinsko in otroško glasbeno uredništvo in kar tri zbore, s katerimi smo ogromno nastopali. Vsi tisti, ki smo se lotili ustanavljanja Glasbene mladine, smo bili zavzeti in pridni delavci na tem področju, in čisto odkrito moram povedati, da se nam je zdelo kar nekako odveč, da bi se spravili pod neko kupolo, ki bi lahko naše delo institucionalno ožila. Sem pa prepričan, da je bil vzrok za našo negotovost tudi značilna slovenska “zaplankanost”, navezanost vsakega od nas na svoj vrtiček, na lastno delo, in smo se najbrž zbali, da se ne bi ti plotovi podrli. Sam sem v Glasbeni mladini že od vsega začetka sodeloval pri prirejanju nastopov, največ z zbori. V Pionirskem domu smo imeli za to lepe priložnosti in emblem Glasbene mladine nam je pomagal, da smo lahko te akcije zajeli še širše kot prej. Prirejali smo tudi operne predstave, operna biša nam je takrat na šimko odprla vrata. Spominjam se, da sva z Matijem Terčeljem odšla v Črnomelj in sva tam organizirala črnomaljsko mladež, da je prišla na mladinsko predstavo v ljubljansko Opero. V veliko spodbudo nam je bilo, ko smo videli srečne obraze otrok, ki so prvič sedeli na rdečih oblazinjenih sedežih in uživali ob predstavi. To nam je dalo novih moči, da smo se zbirali in iskali možnosti za nadaljnje delo, tudi finančne, kajti podpore je bilo zelo malo. Veliko prostovoljnega dela smo vložili v rvali-zacijoglasbenomladinske ideje, s tem pa najbrž toliko več veselja... grvs-m« ■ • .".i Nekoliko pozneje je bilo ustanavljanje slovenske Glasbene mladine prav tako težak porod kot prej ljubljanske. Nešteto sestankov smo imeli pri Milošu Poljanšku in moram reči, da se je prav on močno zagrel za to dejavnost in s svojo organizacijsko podkovanostjo pomagal do prvih potrebnih dokumentov in do delovnih mest. Takrat je zares steklo. Potem pa je že prišlo do prvih številk biltena in pozneje do tistega, kar je dalo Glasbeni mladini po mojem mnenju najbolj plemenito in žlahtno oznako za obstoj in iz česar so se rojevale tudi organizacijske in vsebinske oblike - do revije Glasbena mladina. Prepričan sem, da je bila ob začetnih poskusih in malo uveljavljenih konkretnih nalogah revija tista, ki je uokvirila kasnejšo dejavnost. Matija Terčelj............................................................ PADLO JE NA PLODNA TLA f O Glasbeni mladini sem vedel toliko, kolikor sem prebral v tisku predvsem iz drugih republik, kjer so jo že imeli. Bilo mi je všeč, z osnovnimi cilji sem se strinjal. Vedno sem čutil, da je treba vso mladino glasbeno vzgajati. Glasbena vzgoja zame pomeni precejšen del splošne vzgoje in odlik, ki naj bi jih človek imel. Nekoč je prišel k meni Ciril Cvetko in rekel, da bi dobro tudi pri nas ustanoviti Glasbeno mladino. Pripravljen sem bil sodelovati pri tem gibanju, čeprav sem imel takrat ogromno dela - postal sem novopečen ravnatelj velike glasbene šole... No, potem smo to Glasbeno mladino osnovali, seveda brez vsakega proračuna, kot se je pač takrat to počelo. Potem skušaš plavati in smo plavali. Telefon je šel na račun šole, pošta tudi, administracija mi je pomagala, čeprav sem moral lepo prositi, potni stoškipa so seveda šli iz naših žepov. Premišljeval sem, kako bi spodbudil akcije. Ker so mi bile glasbene šole blizu, sem prosil prof. Daijo Kajfež, da napiše vzorec komentiranih nastopov, kakršne smo na Glasbeni šoli Vič že prirejali za osnovne šole. Sodil sem, naj bi Glasbena mladina začela pri začetku, to pa so osnovne šole. Vzorec smo razpolali drugim glasbenim šolam s prošnjo, naj tudi one razmišljajo o tej temi in začnejo s podobnimi akcijami. Padlo je na plodna tla, ne povsod, ampak marsikje se je obdržalo do danes. Najbolj mi je ostalo v spominu, kako smo v Črnomlju, kjer smo ustanavljali Glasbeno mladino, prišli v stik s tamkajšnjimi prijaznimi ljudmi, pa tudi njihovo revščino. Rekel sem si, če koga, moramo te otroke pripeljati v Ljubljano! In sem se zaklel, da bom to naredil in sem tudi res naredil, čeprav težko. Pomagal je tudi Ciril Cvetko in tako smo nekega lepega pomladnega dne pripeljali z avtobusi v Ljubljano belokrajnske osnovnošolce. Ko sem prišel v parter in se ozrl navzgor, videl tiste žareče oči, čutil, kako so bili vsi tiho, kakšen dogodek je to zanje, so mi bili tisti trenutki plačilo za vse, kar sem neprijetnega doživel pri tem delu. Zame je bilo to čudovito doživetje. Najbrž smo si enotni, da ima glasba na človeka velik vpliv, zato ima svoj smisel tudi Glasbena mladina. Že zaradi tega bi jo morala družba krepko podpreti. Brez nje bi bili prav gotovo veliko revnejši. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se krajša možnost glasbene vzgoje celo v osnovnih šolah. Mislim, da bi v naši šoli morala prodreti misel o ustreznem mestu vzgoje. Obilje snovi, ki ga mora otrok obvladati, in prednost tega znanja odrivata vzgojo. Bojim se, da tu nismo srečne roke, še nikoli nisem toliko slišal o nasilju mladih nad mladimi kot zadnje čase. To pa opozarja tiste, ki imajo odločati o vzgoji, da pošteno razmisli- jo. Sam sem dvakrat preverjal statistike in med udeleženci pouka v glasbenih šolah prestopništvo ni obstajalo. To veliko pove. Poglejte, znanje na glasbenih šolah in akademijah raste, v splošnem šolstvu pa glasbeno znanje usiha. Veliko premalo se družba in predvsem mediji zanimajo za uspehe učencev in študentov glasbe, tekmovalcev, premalo jih popularizirajo. O vsakem športnem klubu je več napisanega! Kultura je vendar eden najpomembnejših elementov za predstavitev naroda. In na svojo smo zares lahko ponosni. Cvetko Budkovič........ BILA JE ŽIVA MISEL | V aktivnost sem se vključil, ko je Glasbena mladina že kakšni dve leti delovala. K menije takrat prišel Matija Terčelj in me nagovoril, da pomagam. Očitno smo bili ravnatelji glasbenih šol primerni storiti kaj tudi na ’ splošnoizobraževalnem področju-pa administracijo smo imeli.... Pomagalo pa je tudi Društvo glasbenih umetnikov pa Zveza kul-tumoprosvetnih organizacij... Ampak akcije je izvajala Glasbena mladina. Prirejali smo koncerte in nastope, poudaijali predstavitev del - komentar o skladatelju, o obliki, o izvajalcih, tako da smo vzpostavili neposreden stik med poslušalcem in izvajalci. To je bilo zelo koristno, glavni vzgojni moment. Tako so mladi spoznavali literaturo, obdobja, zasedbe... Zanimanje za te programe je bilo veliko. Tudi v Mariboru je bila dejavnost že zelo razvita. Z mano se je povezat Aleksander Lajovic, ki je tam skrbel za Glasbeno mladino. Nato so me kooptirali v glavni odbor v Beogradu, kjer so odgovarjali za vso takratno Jugoslavjo. Ta povezava je bila močnejša, tam so bili že dalj časa oiganizirani, imeli so izgleda tudi več denarja. Tako smo se trudili kakšni dve leti in kar nekako nam je uspevalo. Nekaj simbolične denarne podpore, ki smo jo dobivali, smo pošiljali organizatorjem akcij, tako da so programi živeli. Sčasoma pa se je delovanje tako izkristaliziralo, da je situacija slonela samo na nekaj ljudeh. Tistih nekaj pa je moralo vleči cel ta voz in začel sem razmišljati, da tako ne bo šlo. Ali stvar vzame v roke neka močnejša organizacija, ali pa ta sama organizacija dobi večja pooblastila z ustreznimi finančnimi sredstvi. S tajnico Janjo Lovrenčičevo sva se odpravila na CK k Ivu Tavčarju, ki je bil obenem tudi predsednik Zveze kultumo-prosvetnih organizacij. Pokazal je razumevanje in obljubil, da se bo zavzel za to stvar in bomo v Sloveniji ustanovili republiško organizacijo. Nad idejo se je navdušil tudi takratni predsednik kultumo-prosvetnega zlx>ra Miloš Poljanšek, ki je postal predsednik Glasbene mladine Slovenije. Na ta način je nastalo trdno politično zaledje, organizacijska oblika pa je pripeljala Janeza Hoflerja in Milana Stibilja. Šele tedaj lahko govorimo o sredstvih, ljudeh, ki so delali samo za to stvar, gibanje se je razširilo po Sloveniji in dosežki so bili vse večji. Bilo je zanimanje, bila je živa misel, ki se je razpredla v samo mladino. Če mladina nekaj sprejme, to obstaja in se razvija, kar se vidi še danes. Naša Glasbena mladina ima revijo, ima povezavo z zunanjim svetom. Seveda bi bili brez Glasbene mladine dosti revnejši, čeprav ni le ona veliko naredila, ampak tudi druge ustanove. Ima pa prav Glasbena mladina to posebnost, da se ukvaija predvsem z mladino, in naj bi se že od takrat, ko se otrok rodi. V prvih letih se oblikuje osebnost in takrat bi bilo treba otroka “okužiti” z glasbo. Druga naloga Glasbene mladine pa je predstavljati čim kvalitetnejša dela in ta zasidrati v zavest mladih ljudi. |£Ja|veqe priznanje, ki ga v ■ tem jubilejnem trenutku lah- ji ko izrečemo glasbeni rpla- **• dini, je prav gotovo želja, da bi se mladi tako, kot so se povezali v glasbi in za glasbo, povezali tudi na drugih, področjih umetniškega ustvarjanja. In zato ne le znotraj domovina, temveč tgdi tako, kot si je to prizadevala glasbena mladina v .sedaj že tradicionalnih medrepubliških in mednarodnih ‘•glasbenih srečanjih in akcijah. Napredno jedro mfadine naj bi tako v glasbi kot v literaturi, likovni Umetnosti ali gledališču v prihodnje še odločneje iskalo resnico in lepoto, plemenitilo in bogatilo svojo osebnost in sprejemalo umetnost tako, kot jo sprejema naša Zveza komunistov - kot mogočno sredstvo delavskega razreda v boju za svojo osvoboditev in za nastariak svobodne skupnosti združenih proizvajalcev, pa najsi gre za katerokoli zvrst glasbenega ustvarjanja. MITJA ROTOVNIK, člari izvršnega odbora republiške konference SZDL (V bitki za pravo glasbeno kulturo, Jubilejna številka Glasbene mladine, december 1979) . ZAPISALI SO... danes mi je živo pred očmi, kakšno veselje nas je navdajal?, ko smo listali po prvi številki Glasbene mladine, še vsej sveži in tu in tam prijetno "popacani" s tiskarsko barvo. To je bilo na pomlad leta 1970 in to, kar je bilo pred nami, je bila šele poskus-na številka, vlita v svinec, in tudi njen naslov je bil zgolj poskusen. A izkazalo se je, da je bil s to številko našemu čas&pisu in naši reviji položen mnogo pomembnejši temelj, kot smo si takrat predstavljali... JANEZ HOFLER (Edina v Jugoslaviji, Jubilejna številka Glasbene mladine, december 1979) Glasbeni mladini Srbije in Beograda priredita medrepubliški festival novih glasbenom-ladinskih programov, na katerem Slovenska °uo Omerze! Terlep in Bogdana Herman Glasbena mladina sodeluje s programom Slovenske ljudske pesmi in glasbila, ki ga izvedejo Bogdana Herman, Mira Omerzel Terlep in Matija Terlep. Dan Glasbene mladine poteka v veliki dvorani Cankarjevega doma. Na njem nastopijo pianist Benjamin Šaver, oktet dijakov Srednje glasbene šole v Ljubljani, organist Hubert Bergant, komorni zbor Gaudeamus in Plesni orkester radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška. avgust Na novo obujeno občinsko društvo Glasbene mladine iz Nove Gorice uspešno prebudi poletno zaspano mesto s tridnevno prireditvijo Goriško kulturno poletje, na kateri se predstavijo mladi slikarji in glasbeniki, ne manjka pa tudi filmskih in gledaliških dogodkov (gledališče Ane Monro iz Ljubljane, gledališče Soča iz Kanala). poletje Glasbena mladina Jesenic priredi prva Poletna glasbena srečanja - ciklus večernih koncertov v Markovi cerkvi poleg Prešernove hiše v Vrbi. september Glasbena mladina Slovenije uvrsti na spored glasbeno pravljico Bolna muca, ki jo pod mentorstvom svoje učiteljice in avtorice pravljice Anice lljaš izvajajo učenci Osnovne šole Franjo Vrunč iz Slovenj Gradca. študentov glasbe, katerega soorganizator je poleg Skupnosti glasbenih šol Slovenije in Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije tudi Glasbena mladina Slovenije, to pot prvič poteka po trienalnem sistemu: odtlej je eno leto namenjeno godalom, pihalom, trobilom in kitaram, naslednje instrumentalnim in vokalnim skupinam, komornim orkestrom in pevskim zborom, tretje pa klavirju, harfi, soloma Jesenski serenadi petju in harmoniki. maj Kot osma številka štirinajstega letnika revije GM izide gradivo za kviz Slovenska ljudska glasba, katerega avtorica je Mira Omerzel - Terlep. H gradivu sodijo tudi kasete z zvočnimi primeri in komentar. Na kviz se prijavi 99 ekip. Na dveh koncertih ob Dnevu Glasbene mladine se mladi iz vse Slovenije zberejo v veliki dvorani Cankarjevega doma, kjer nastopijo violinistka Marija Antič, pianistka Ivona Sojat ter klavirski trio, mladinski pevski zbor in jazz orkester Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. junij.................................... Glasbena mladina Bele krajine organizira svoj prvi glasbeni tabor v Starem trgu ob Kolpi. Glasbena mladina Slovenije in Cankarjev dom pred festivalom jazza, ki v tem letu praznuje srebrni jubilej, organizirata “glasbeno delavnico” (workshop), ki jo vodi ameriški trobentač Dennis Gonzales. avgust Prvič v zgodovini Mednarodne zveze Glasbenih mladin izide publikacija v treh jezikih (francoščini, angleščini in španščini), ki je namenjena vsem organizacijam Glasbene mladine po svetu. Bilten se imenuje Forte, zgleduje A Ivan Marin marec Trinajsto tekmovanje slovenskih učencev in pa se tudi po naši reviji GM in poleg glasbe-nomladinskih novic z vsega sveta vključuje tudi tematske članke. Skupina gram širši, saj sta v veliki dvorani Cankarjevega doma izvedeni dve prireditvi. Na prvi, ki je namenjena osnovnošolcem, nastopijo skupine učencev z različnih slovenskih šol z glasbeno scenskimi predstavami: osnovnošolci iz Slovenj-gradca z glasbeno oktober Na programsko-volilni konferenci izvolijo za novega predsednika Glasbene mladine Slovenije Ivana Marina. december Na finaiu kviza na temo Slovenska ljudska glasba v veliki dvorani Cankarjevega doma zmaga ekipa Osnovne šole iz Dekanov V programu, ki spremlja prireditev, nastopijo Haloške pevke, Beltinska banda, izdelovalec trstenk Franc Laporšek iz Podlehnika pri Ptuju, Mira in Matija Terlep ter folklorne skupine Emona, Tine Rožanc in France Marolt. lujejo učenci različnih osnovnih šol iz občine. avgust Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega v Velenju, Glasbena mladina Slovenije in Glasbena mladina Velenja priredijo Teden kitare, ki obnovi delo, ki je v Sloveniji na tem področju zastalo leta 1979. Prireditev Goriško kulturno poletje v tem letu doseže vrhunec v tednu, v katerem predstavi več kot trideset glasbenih, plesnih, likovnih in gledaliških programov. oktober v okviru prireditev ob evropskem letu glasbe je drugi jesenski koncert iz cikla Mladi mladim posvečen glasbi najmlajše slovenske skladateljske generacije. EVROPSKO LETO GLASBE marec Glasbena mladina Hrastnika, ki sicer deluje že dlje časa, tudi uradno potrdi svoj obstoj. april Glasbena mladina ljubljanska v sklopu Mladi mladim organizira koncert mladih dirigentov in solistov z orkestrom radiotelevizije Ljubljana, ki se je bil ravnokar vrnil s pettedenske turneje po Združenih državah Amerike. Publiki se predstavijo mlada dirigenta Marko Gašperčič in Višnja Kajgana, ter oboist Matej Šarc in pianistka Ingrid Silič. maj Na prvi Drugi godbi Glasbena mladina Slovenije sodeluje z jazzovsko delavnico, ki jo vodijo trije ameriški glasbeniki, trobentača Dennis Gonzales in Rob Braxlee ter bobnar Gerard Bendix. Zadnji koncert sezone iz cikla Mladim mladim je v okvim prireditev ob Evropskem letu glasbe zasnovan bolj široko: v Ljubljani gostuje simfonični orkester konservatorija Giuseppe Tartini iz Trsta pod vodstvom mladega tržaškega dirigenta Stojana Kureta, kot solisti pa nastopijo italijanska harfistka Jasna Corrado - Merlak, flavtist Cveto Kobal in organist Mau-ro Macri. rudi ob Dnevu glasbene mladine je pro- februar Glasbena mladina Slovenije izda gradivo za kviz Glasba med narodno osvobodilnim bojem na Slovenskem, ki ga pripravi Ciril Cvetko. Gradivo izide kot tematska številka revije GM, poleg tega pa sta pripravljeni tudi dve kaseti zvočnih posnetkov. Na kviz se prijavi 92 osnovnošolskih ekip. spomladi Glasbena mladina Zagreb sodeluje v akciji zbiranja prostovoljnih prispevkov za izgradnjo splošne bolnišnice Maribor s koncertom v mariborski stolnici, pravljico Bolna muca ter osnovnošolci iz Trbovelj z musica-lom Salon Ex-pon, vmes pa se predstavi Orrfova skupina iz Žirovnice. Na drugi prireditvi za srednješolce nastopi Zabavni orkester Glasbene mladine Bele krajine pod vodstvom Silvestra Mihelčiča, skupina Viva la mušica in Jani Kovačič. Glasbena mladina Hrastnik pripravi glasbeni kviz za učence od prvega do četrtega razreda osnovnih šol, na katerem sode- na katerem sodelujejo organist Mario Penzar in 1980 - 3 conceris of the Godalni kvartet Glas- Auslrion Symphonic Youlh Ochestra in Slovenia. bene mladine Za- The Slovenian member o( FUM Board Melka Zupančič visils JM Canada on the occasion ol its 30lh anniversary. Quiz on Slovenian opera - 108 teams compele. JMS magazine Glasbena mladina is now issued in 20.000 examples pet number. 1982 - JM Day, Symphonic Matinees and the finale of the quiz move inlo the newly built Cultural Center In ljubljena. Quil on Baroque - 91 teams compete. 1984 - Quiz on Slovenian •raditional mušic - 99 leams compele. greb. marec Glasbena mladina ljubljanska v okvim cikla Mladi mladim priredi koncert, na kronika 1983-86 ZAPISALI SO fjjVimo organizirania koncertne sezone se na Glasbeni matici 2e dolgo govori o iniciativah, krncffJji bile spodbudpfe, a tudi ne alternativne kontprtni sezonh Ob preurejanju^olskih ’ prosforov se je začelo konkretno misliti na uporabo šolske, t.j, Gallusove dvorane, ter se je v ta namen' tudi prenesel sem koncertni klavir iz male dvorane Kulturnega doma. Pri vsem terh 'snovanju pa je . obenem padla zamisel, aa bi bili ti koncerti namenjeni mja- JSi dim' ■ Kot začetni poskus neke orgp- " nizirane glasbeni dejavnosti 1 v šolskih prostorih |e tudi p& j posredovanju Glasbene mla-dine Slovenije izbira padla na sestavi, ki ju redko zasledimo "na koncertnih odrlji:, duo’ vio|inq - kitara ter kvartet vfdončel... ■ ALEKSANDER ROJC rtA* (Zakaj se ne bi tudi pri nas organizirala 1» Glasbena mladina?, Primorski dnevnik, april 1982) ’’ ”:i "*• " t! i ■ ■>,« Mf >*,r V ^ h¥-s ©piskal nas je simfonični orkester SGBŠ Iz Jlj ubija ne, ki ga.vodi Franci Rizmal. Orkester šteje 53 mladih glasbetiikbv in obstaja že tri leta. Pw*lušoli smc>‘več skladb različnih , skladateljev. Simfoniki so mi bili zelo všeč. Še najbolj same presenetili s skladbami, ki ne • sodijo v simfonično glasbo, z Avsehiki, jazzom ^ , k ’ * c > vte'*- ' ■ • ip,Nabavnimi melodijan^. Instrumenti šo bili, , lepi, najlepša pd se mi je zdela harfa... Glasba mi v trenutkih stiske in bolečine pomeni- 'MIHAELA GELD/8 . c Osnovne Sole 17. oktober v Beltincih, Revija 'GM', marec 1988) :-sV*.v ';jQesel!lo bi me, če bi <študentje).odnesli v" razumevanje glasb? kot neke OMnetnosti, ki je-pravzaprav sama po sebi nerazložljiva, vendar, neizogibne*« življenju nekega kroga in -tudi pospmeznika. Srečen tisti,Jdoi-to ima. - • Veste’ 'to niso prazne besede, ker je vprašanje, ' ali se z glasbjj res-ukvarjate, ali,stq re*ip ' jtalno z njo, alr je zo vas samo’slyar poklica, v v\» ali pa Samo priložnostna zacteva. - In nO|ljubie bi mi bilo, če bi kolikor I« mogoče ^jjsr^jphfcjfiili ljubezen do glasbe." , ' MARIJAN LIPOVŠEK (m Pogovora ^fllp 'mvtorice Nataše Kriievcov, Revija GM, april 1990j ' katerem trije mladi solisti, pianistka Tatjana Ognjanovič, trombonist Dušan Krajnc in obo-istka Veronika Škerjanec nastopijo z orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovica. Na treh Simfoničnih matinejah za najmlajše v Veliki dvorani Cankarjevega doma orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Franca Rizmala predstavi Respighije-vo suito Ptički in Prokofjeva glasbeno pripovedko Peter in volk (besedilo pripoveduje igralec Janez Bermež). Lojze Veberič sprejema priznanje junij...................................... Glasbena mladina ljubljanska v reviji GM objavi načrt za svojo programsko akcijo Zborovska pravda, junij ■ julij Drugi Teden kitare v Velenju se podaljša na deset dni, mentorji pa so Jerko Novak, Istvan Romer in Lado Planko. Hkrati se mu pridruži tudi Tečaj za male komorne ansamble s kitaro, katerega mentor je Tomaž Lorenz. avgust Prvič v mednaro- godbf^ banda Drugi april Na programski konferenci Glasbene mladine Slovenije (tokrat v Kapelici na Kersnikovi v Ljubljani) izvajalci predstavijo tri nove programe: Žarko Ignjatovič program Kitara drugače, plesna skupina Akt iz Celja program Prepir med udi ter skupina Pro mušica ti-bicinia iz Maribora predstavitev baročnih blokflavt različnih velikosti. Ti programi nato uspešno gostujejo po slovenskih šolah. maj Dan Glasbene mladine obeležita koncerta v Srednji dvorani Cankarjevega doma. Izvajalci so kantavtor Dušan Uršič in skupina Ayllu, ki izvaja južnoameriško glasbo. Dan Glasbene mladine, ki bi moral pomeniti srečanje glasbenih mladincev z vseh vetrov, se tako prične reducirali le v enega izmed koncertov v okviru prireditev ob Mladinskem kulturnem tednu, V ljubljanskih križankah poteka druga Druga godba, tokrat z več slovenskimi izvajalci. Spet je organizator Center interesnih dejavnosti mladih v Ljubljani, Glasbena mladina Slovenije pa sodeluje z organizacijo večera slovenske ljudske glasbe (Beltinska banda Kociper - Miško Baranja) in jazzovske delavnice, ki jo vodi kontrabasist Peter Ko-wald iz Nemčije. Violinistka Ana Rabinova dno sestavljenem Mediteranskem orkestru mladih, ki deluje v Marseillu pod vodstvom Michela Tabachnika, sodeluje slovenski glasbenik, pozavnist Dušan Krajnc. avgust Slikar Lojze Veberič ob svoji petdesetletnici in ob desetletnici prvega poletnega tabora Glasbene mladine Slovenije pripravi praznovanje na svoji Domačiji v Seliščih. Ob tem dogodku pripravi razstavo svojih del, koncert pa mu pripravijo nekateri udeleženci nekdanjih taborov Glasbene mladine. Ob tej priliki Veberič Glasbeni mladini Slovenije podari eno svojih slik. V Velenju v tem mesecu pripravijo vrsto poletnih glasbenih šol, prvič tudi mednarodno violinsko šolo, ki jo vodi Igor Ozim. Prireditev Goriško kulturno poletje se skrči na en sam kulturni dan. september V Mali dvorani Cankarjevega doma na posebnem koncertu Glasbene mladine Slovenije nastopi zmagovalka 16. mednarodnega tekmovanja Glasbene mladine v Beogradu, violinistka Ana Rabinova iz Moskve, ki pozneje gostuje v Ljubljani kot velika zvezda (in seveda se takrat niti organizatorji niti kritiki ne spomnijo, da je že bila v Ljubljani!). J^_PZ Maribor na finalu kviza Glasba NOB na S,ovenim režiji omaga LT3^r^RaiS,erP° oktober Revija GM razširi svojo shemo in prične sodelovati z Radiom Študent z dvostransko rubriko Tolpe bumov. december V Unionski dvorani v Mariboru poteka finale kviza Glasba narodno osvobodilnega boja na Slovenskem, na katerem zmaga ekipa iz Novega mesta. Posnetek prireditve dva dni kasneje predvaja televizija. V Kulturnem domu Španski borci učenci Glasbene šole Moste-Polje pod mentorstvom Vil-dane in Vlada Repšeta v sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko izvedejo premiero glasbene pravljice Nekaj, česar še ni bilo. Ana Vidovit v Velenju Center interesnih dejavnostih mladih v Ljubljani in Glasbena mladina Slovenije v skupni založbi pod naslovom Druga godba izdata kaseto prekmurske ljudske glasbe Beltinska banda Kociper - Miško Baranja s posnetki, ki so nastali na Drugi godbi (1986) na koncertu v Viteški dvorani Križank. Kaseta je opremljena z razlago muzikologa Igorja Cvetka. julij............................... Teden kitare in komorne glasbe v Velenju, ki se ponovno raztegne na deset dni, se preimenuje v Poletni tabor Glasbene mladine. Na njem poleg glasbenih tečajev pripravijo tudi koncerte, na katerih se predstavijo tako učenci kot mentorji, na velenjskem Gradu pa razstavo ob petnajsti obletnici umetniškega sodelovanja violinista Tomaža Lorenza v komornih zasedbah s kitaro ter razstavo slovenskega izdelovalca kitar Mirka Hotka. Tečajema kitare in komorne glasbe se pridruži tudi tečaj harmonike, ki ga vodi znani slovenski harmonikar Franc Žibert, ki sicer deluje v Nemčiji. julij ■ avgust V Mediteranskem orkestru mladih na jugu Francije tokrat sodelujeta klarinetist Jože Kotar in fagotist Zoran Mitev. oktober Glasbena mladina ljubljanska prične izvajati novo akcijo Glasbena značka za prve razrede osnovnih šol, ki jo oblikuje prof. Hedvika Vospernik. december Ustanovni občni zbor na novo postavljene Glasbene mladine Trbovlje pospremi koncert harfistke Mojce Zlobko in flavtista Cveta Kobala. S štirimi Simfoničnimi matinejami, na katerih mladi poslušajo Musorgskega Slike z razstave z orkestrom slovenske filharmonije pod vodstvom nemškega dirigenta Christiana Kluttiga s komentarjem Mateje Koležnik, se sklene leto, v katerem je bogat ciklus 12 Simfoničnih matinej poslušalo več kot 13000 mladih. Cvel° Kobal in Mojca Zlobko V ljubljanskih Križankah poteka tretja Druga godba, kjer Glasbena mladina Slovenije spet sodeluje z organizacijo večera slovenske ljudske glasile (Godci iz Rezije) in glasbene delavnice pod vodstvom Lada Jakše. januar 198S - In ihe frame ol ihe V Torinu nastopita flav- Irodilional concert cycle The Voung lo ihe tist Cveto Kobal in Young, JM Ljubljana organizes a concert ol Radio harfistka Mojca Orchestra wilh 2 young conduclors and 2 young soloisls. JMS helps Ihe organizes of ihe lirsl internalional festival Thal Olher Musič wilh a jazz vvorkshop, led by 3 American musicians. TheJM Day presenls fresh produclion ol regionalJM organizalions. First Guitar Week in Velenje - beginning ol ihe new JM Summer Comp. 1986 -JAAS organizes ihe jazz workshop and ihe evening of Slovenian Iradilional mušic al Thal Olher Musič festival. The second Gui-lar Week in Velenje indudes ihe course of chamber mušic. For ihe firsl lime o Slovenian young musician lokes part in the Mediterranean Orchestra under Michel Tabachnik. 92 teams compele in the quiz on The mušic of the Liberation War in Slovenia. Zlobko na pre-vem koncertu cikla izmenjav med sloven-skmi in italijanskimi glasbeniki, ki jo pripravi Kul- Ljubljane gq večja mesta.,," TOMAŽ LORENZ fiz članka Jesenske serenade Romane Šlibar, Dnevnik, september 1991)^ ZAPISALI SO... ^Jlasbena mladina Slovenije morda ne bi dosegla tako zgvidljivih uspehov, če ne bi ves čas (^tajala čvrsto povezana s kulturnimi ustanovami, društvi, organizacijami in * mnogimi odličnimi posamezniki, ki so se zavedali pomena in trajpih vrednot glasbene kulture ter vpliva glasbene izobrazbe na mlade generacije, na njihovo kasnejšo zvestobo muziki skozi življenje. Glasbena mladina Slovenije je dosegld tako prepričljiv uspeh tudi spričo dejstva, da je nenehno težilcr k1 visokim ciljem in mednarodni kvlitetni ravnj mnogih prireditev. MARIJAN ZLOBEC (Glasbena mladina Slovenije - 20 let razširjanja dobre glasbe, Delo, maj 1990) ^Jpomini, ki me vežejo na Glasbeno mladino, so predvsem osebne narave. Obarvarv so s prijetnimi občutki in bolj ko moj glasbeno-mladinski čas polzi v preteklost, tembolj rožnati so utrinki neke pretekle sedanjosti. V prvi vrsti se ti spomini vežejo na ljudi, na prijateljstva, na neskončne diskusije o glasbi, o nas samih, na kreativni kaos, ki je vladal v naši pisarni, na entuziazem, s katerim smo sprejemali glasbeno mladino in lastno mladost. Pa tudi na koncerte, kvize, tremo, ki smo jo " imeli pred vsako večjo akcijo, veselje, ki je vladalo, če je uspela, nestrpnost, s katero smo pričakovali -kritike, ponos, če je v radiu bila na sporedu oddaja Iz deta Glasbene •mladine. V spominu mi je ostala Glasbena mladina kot ’ veliki Ml, čeprav bi bilo težko konkretno ©povedati, kdo vse se je nahajal v tej množici... ALENKA KERŠOVAN (Dvajset let kasneje.... Revija GM,‘‘julij 1990) © je kaj lahko resnično v ponos naši novi slovenski državici, je to kulkira. In če predstavljajo tradicionalne Jesenske serenade še ta|AmjeEK moia pa, da je glasba bi- • slveni del življenja, usiyari prostor za resnično plemenitenje, za seznanjanje z novim, nendvctdnirp, pogosto drznim, nepreverjenim? Kakp lahko' zdrži v neprestanem prepričevanju* da je^jeno delovanje potrebno, koristno?.Zahodfl& Glasbene mladihe so se očitno večkrat zlomile prav ob teh čereh, naša si jekljufe vsem težavam vendarle izborila vse fisfo, prostor pod soncem, možnost, do ostaja zvgstd sama sebi, čemur se ji, upam, šfc dolgo fie bo treba odreči. METIfA ZUPANČIČ (Enkrat GM -1najbržj za vselej GM?, Revija GM, april 1995j /e-Verfriete, ©M in trg, gospodarstvo torej, ali še druv;-gaČg.-k*ako lahko ide:' alistična, zagnana,- » 24 , amlsioioznd ■ skupina 4; ^ ^UDA C.RCA, HLADA grla PRIJATELJČEK MOZART spomladi Plečnikova transverzala Glasbene mladine ljubljanske poveže Plečnikove ljubljanske stvaritve z glasbo. Prvi | koncert izvede pihalna godba iz Vevč, ki na Tromostovju odigra baročno suito. Sledijo še koncerti v Križankah, v Plečnikovih cerkvah v Spodnji Šiški pri Sv. Frančišku, v cerkvi Sv. Cirila in Metoda za Bežigradom in v cerkvici na Barju, v stavbi Zavarovalnice na Miklošočevi ulici, na stopnišču Ustavnega sodišča v Beethovnovi ulici, v čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice, na Žalah, na grajskih Šancah in na Olimpijinem stadionu. Prijateljček Mozart - projekt oživljanja zvezka za pevske zbore, ki ga izda Glasbena mladina ljubljanska. marec Glasbena mladina ljubljanska v ciklu Mladi mladim priredi avtorski večer skladateljice Brine Jež - Brezavšček. V soorganizaciji Glasbene mladine Slovenije Glasbena mladina Jesenic gosti na glasbenem večeai v Kosovi graščini kontrabasista Mi-chela Veroneseja in čembalista Luca Ferri-nija iz Trsta, mlada umetnika konec meseca gostujeta tudi v Ljubljani v dvoranici Magistrata. Glasbena mladina ljubljanska sklene ciklus treh jazzovskih koncertov v veliki dvorani Slovenske filharmonije, ki jih pripravi skupaj z Big Bandom RTV Slovenija, dirigentom Jožetom Privškom in avtorjem veznega besedila Petrom Amaliettijem. april V ciklu Mladi mladim se predstavita slovenski glasbenici, ki delujeta v Veliki Britaniji, sestri Tatjana Lipovšek (violina) in Nataša Lipovšek (klavir). april Glasbena mladina Avstrije organizira Prvi teden otroške glasbe - Kinderklang 92, ki se ga udeležijo skupine malih glasbenikov iz sedmih evropskih držav. Kot predstavnik Glasbene mladine Slovenije nastopi Otroško plesno gledališče Mali harlekin iz Celja pod vodstvom Ane Vovk Pezdir, ki izvede glasbeno plesni program z naslovom Pojoče skrinjice, oblikovan na slovenskih ljudskih vižah. maj Glasbena mladina Slovenije organizira 24. Mladinski kulturni teden. Deset različnih glasbenih prireditev obišče 2500 mladih iz vse Slovenije. Osma Druga godba predstavi poleg vrste zanimivih tujih glasbenikov tudi tri mlade slovenske skupine, ki gojijo slovensko ljudsko glasbo - Marko bando iz Prekmurja, Piščace iz Istre in Kurjo kožo s Štajerske. Na tem festivalu Glasbena mladina Slovenije sodeluje tu- di s Cankarjevim domom, ki Drugi godbi doda prvi koncert - slavne Les Negresses ver-tes (la koncert izdatno podpre Francoski kulturni center v Ljubljani). Festival pripelje v Slovenijo še glasbenike iz Italije, Avstrije, Francije, Velike Britanije, Združenih držav in Gane. Zbor Veter Glasbene mladine ljubljanske pod vodstvom nove zborovodkinje Mihaele Pihler na 10. Mednarodnem pevskem festivalu v Celju dobi srebrno plaketo. Glasbena mladina Slovenije, ki jo zastopata podpredsednik Silvester Mihelčič in muzikolo-ginja, članica uredniškega odbora revije GM Veronika Brvar, se na 47. zasedanju Mednarodne organizacije glasbene mladine v Barceloni predstavi kot samostojna organizacija (ravno ob trideseti obletnici Glasbene mladine Jugoslavije). To leto v Velenju uspešno poteka tradicionalni desetdnevni Poletni tabor Glasbene mladine s šolami kitare, harmonike in komorne igre. julij ■ avgust V Mediteranskem orkestru sodeluje vio-linstka Nina Ostaševski. V Svetovnem zboru, ki tokrat deluje v Španiji, pojeta Darja Vevoda in Egon Bajt. september V tej sezoni Glasbena mladina ljubljanska koncerte mladih glasbenikov iz galerije Equr-na preseli v Grafični center Tivoli in jih preimenuje v Muza pri muzi. december Glasbena mladina ljubljanska priredi koncert nagrajencev državnega tekmovanja mladih glasbenikov, ki je potekalo spomladi v Celju. V veliki dvorani Slovenske filharmonije se z orkestrom predstavijo violinist Vuk Kra-kovič, violončelist Gregor Marinko in pianistka Diana Tanovič. 1993 januar Druga godba v sodelovanju z Radiom Študent pripravi koncert newyorškega kitarista Marca Ribota. Glasbena mladina Kopra pripravi mednarodni seminar flavte. Vsak mesec en dan intenzivnega seminarskega dela na Glasbeni šoli Koper vodi italijanska flavtistka Luisa Sello, profesorica s tržaškega glasbenega konservatorija. februar Glasbena mladina Maribora v Unionski dvorani v Mariboru priredi večerni koncert mlade pianistke Nataše Majer z orkestrom SNG Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Robinsona. marec Skupina Trinajsto prase gostuje pri Glasbe-ni mladini frankofonske Belgije. Na koncertni Pianistka Nataša turneji s programom Godčevske viže predstavi slovensko ljudsko glasbo (s komentarjem o Sloveniji in njenih geografskih in kulturnih značilnostih) z dvajsetimi šolskimi in dvema večernima koncertoma v osmih belgijskih mestih. april Glasbena mladina Jesenic otvori novo dvoranico svojega lutkovnega gledališča na Hrušici s premierno uprizoritvijo lutkovne predstave Butalci, maj V okviru Študentskih kulturnih dnevov, ki jih v Križankah priredi Študentska organizacija v Ljubljani, pod okriljem Glasbene mladine Slovenije nastopijo kvartet Flavte brez meja, trobilci iz Bjelovarja ter duo Luca Ferrini (čembalo) in Michele Veronese (kontrabas) iz Trsta. Na volilni konferenci Glasbene mladine Slovenije postane novi predsednik Nenad Firšt. maj • junij Festival Druga godba tokrat prvič poteka brez večera slovenske ljudske glasbe Zato pa se v ljubljanskih Križankah predstavijo odlični muzikanti iz Albanije, Egipta in Burki-ne Fasso, ki gojijo svojo etnično glasbo. Pridružijo se jjim še glasbeniki drugih zvrsti iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Rusije, Nizozemske in Združenih držav Amerike. V Črnomlju v Beli krajini dva delovna tedna prebije Nizozemski nacionalni mladinski orkester, ki pod vodstvom svojega dirigenta, Roberta Benzija naštudira zahteven program. V organizaciji Glasbene mladine Bele krajine in Glasbene mladine Slovenije orkester nastopi na koncertih v Črnomlju, Brežicah in Mariboru, kot solist se mu pridruži odlični ruski violinist Boris Belkin. julij ■ avgust Na devetdnevnem Poletnem taboru Glasbene mladine se tečajem harmonike, kitare in komorne igre pridruži tečaj Pustolovščina, ki ji pravimo interpretacija profesorice Marine Horak. V Mediteranskem orkestru mladih tokrat marec Na dveh Evropskih koncertih prvonagrajencev nacionalnih tekmovanj Češke, Nemčije, Norveške in Slovenije, ki ju priredijo TEMSIG (organizacija Tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov), Glasbena mladina Slovenije in Glasbena mladina Maribora v Ljubljani in Mariboru, nastopijo slovenske glasbenice saksofonist-ka Betka Kotnik, pianistka Nataša Majer in v triu, ki zastopa Češko, violinistka Monika Re-denšek. Glasbena mladina Madžarske kot soorgani-zatorka Pomladnega festivala v okviru Meseca kulture v Budimpešti organizira srečanje mladih glasbenikov z naslovom Evropa je ena in ena je njena mladina, na katerem nastopi tudi slovenski kvartet Flavte brez meja. Na koncert Zborovski pevci zborovskim pevcem, ki v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske poteka vsako pomlad že od leta 1988, MeMPZ Veter povabi MeMPZ Tehnik iz Celja. Na petem letnem koncertu zbor Veter nastopi . •' Jfu 9' f i«1 1 f i Slovenski "trio" v Mediteranskem orkestru Jure Vovk ter tolkalca Barbara Kresnik in Jernej Šurbek. 1993 - Slovenian V Svetovnem zboru, to group TheThirteenlh Pig tours in Belgium poletje V Južni Ameri- wilh 20 school concerts. JMJesenice opens its own kj> spet pojejo Ber- pod vodstvom svoje nove zborovodkinje Urše Lah. maj ■ junij Jubilejno deseto Drugo godbo v Preddverju Križank otvori kon- Puppet theolre. In Bela krajina (SE Slovenia) the National Youth Orchestra of Holland spends two working weeks and gives four concerts in Slovenia. JM New Zealand sends loJMS lwo boxes of small instruments (or relugees from Bosnia. 1994 - In Budapest Slovenian quorlel Flutes unlimited plays for the Spring festival of JM Hungary. lOth That Other Musič festival is officially opened by the Mayor of Ljubljana and (he Minister of culture of Slovenia, in the programme perform musicians from France, Russia, Holland, Greot Brilain, USA, Zimbabve, Mali and Slovenia. 3 Slovenian musicians in Mediterranean Orcheslra, 3 Slovenian singers In VVorld Choir in South America. narda Cerar, Tamara Žagar in Boris Rener. sodelujeta klarinetista Dušan Sodja in Andrej Zupan. V Svetovnem zboru, ki deluje v Lilleham-merju na Norveškem, pojejo sopranistka Bernarda Cerar, altistka Tamara Žagar in basist Boris Rener. avgust Generalna skupščina Mednarodne zveze Glasbenih mladin na zasedanju v Quitu dokončno sprejme Glasbeno mladino Slovenije za svojo samostojno polnopravno članico z vsemi pravicami in obveznostmi. oktober Obisk predstavnikov Glasbene mladine Bela krajina pri Glasbeni mladini Danske. november Glasbena mladina Slovenije od Glasbene mladine Nove Zelandije prejme dva paketa malih glasbil kot odmev na akcijo zbiranja glasbil za mlade pregnance, ki živijo v Sloveniji. Glasbilca animatorji uporabijo za glasbeno animacijo v nekaterih zbirnih centrih. 1994 cert slovenske skupine Tolovaj Mataj in bretonskega orkestra dud in bombard Ba-gad Kemperle. Slavnostni govornik je kulturni minister Sergij Pelhan, festival pa slavnostno odpre ljubljanski župan Jože Stergar. Tokratni festival pripelje v Slovenijo glasbenike iz Rusije, Francije, Nizozemske, Velike Britanije, Združenih držav, Zimbabveja in Malija. julij........................................ Poletni tabor Glasbene mladine v Velenju poteka po ustaljenem redu, vzporedno potekajo tečaji harmonike, kitare in komorne igre, kot mentor komornih skupin tokrat Tomaža Lorenza zamenja Volodja Balžalorsky. julij ■ avgust V Mediteranskem orkestru mladih tokrat sodelujejo kar trije slovenski glasbeniki: oboist otvaria 10. Drugo godbo kron i ka 1992-*94 Kam naj bi se dejavnost Glasbene mladine po tolikih letih pestrega delovanja in najrazličnejših akcij razvijala, smo povprašali sedanjega predsednika Glasbene mladine Slovenije, Nenada Firšta: Pedagoški vidik Vsekakor je iz kronike razvidno, da se je situacija vseskozi razvijala v različne smeri, od začetnega navdušenja za delo z mladimi do zelo urejenih akcij. Kar se mi danes zdi bistveno in sem že večkrat poudaril, je usmerjanje Glasbene mladine v dejavnost, s katero bi čimvečje število mladih na nek organiziran način informirala o situaciji v glasbeni kulturi. Evidentno je, da je še vedno velik del mlade populacije neinformiran oziroma nima dovolj možnosti priti do informacij o glasbi, bodisi kot del učnega procesa ali kot del splošne kulture, ki jo bo prejkoslej potreboval. To pomeni, da v današnji situaciji, ki nam ponuja ogromno dogodkov - ne vem, če je bila kdaj ponudba bolj pestra in množična, kot je danes - v Sloveniji, ki navsezadnje teritorialno ni tako velika, še vedno obstaja kar nekaj belih lis. Delovno bi tak načrt pomeinoval nacionalni program glasbenomladinske kulture, praktično pa si ga predstavljam kot selekcionirano ponudbo dogodkov, ki bi bila jih. Današnja družbena ureditev temu sicer ni pretirano naklonjena, ampak dokler obstajajo sanje, imamo kaj početi. Gotovo je največji odstotek naše ciljne publike med otroki, in tem naj bi čimveč ponudili, da bi se lahko nato sami odločili, kakšno kulturo bodo uživali. Na tem področju je pomembna tudi vloga revije, ki jo Glasbena mladina vsa ta leta kar uspešno oblikuje. Dobro bi bilo tovrstne informacije, predvsem pedagogom, še intenzivirati. Podpora mladim glasbenikom Poleg didaktične plati mislim, da je naloga Glasbene mladine pomagati mladim glasbenikom do izmenjave informacij, izkušenj. Tiste, ki se potencialno odločajo za profesionalno pot, naj bi predstavljala širši javnosti in tako nudila nove informacije tudi publiki. Zdi se mi, da na tej ravni Glasbena mladina kar uspešno deluje, kar dokazujejo številne akcije, zlasti v zadnjem obdobju, gotovo pa bo v tej smeri tudi nadaljevala. Novi principi, ki se pojavljajo in razvijajo na področju koncertnega menedžementa, prinašajo tudi nove izkušnje, ki jih Glasbena mladina mora upoštevati. Seveda pa svoje dejavnosti še naprej ne bo izvajala na način, ki ga uporabljajo koncertne posredovalnice in agencije. Povezovanje Perspektivo Glasbene mladine Slovenije vidim tudi v povezovanju z Glasbenimi mladinami v drugih deželah, zlasti z dejansko dostopna vsem šoloobveznim mladim, in ne bi temeljila na marketinških prijemih, ki so danes zelo popularni. V končni fazi bi to moralo pomeniti, da ima mlad človek, ko preneha z obveznim šolanjem (do konca srednje šole), za sabo toliko in toliko ustreznih informacij o glasbi. Se pravi, da je nekajkrat poslušal komorne skupine, da mu je nekdo povedal, na kakšen način ta glasba funkcionira v času in proštom, da je bil v operi, da je poslušal simfonični orkester v živo, da je imel možnost spoznati, kaj se v glasbi dogaja novega, da je informiran s stanjem na sceni etnične glasbe ... Vse to danes ni vsem dostopno. Mladi ljudje, ki živijo v prestolnici ali v večjih mestih, so nekoliko na boljšem, vendar mislim, da bi možnosti, o katerih sem govoril, morale biti del odraščanja in kot take na razpolago prav vsakomur, na enak način, kot je vsakomur dostopen pouk matematike, ne glede na to, ali je rojen tu ali tam. Na ta način bi pridobili bolj informirane poslušalce, kajti najširša baza so še vedno poslušalci. Ne bi rad uporabljal besede izobraževanje, raje informiranje, ustvarjanje določene potrebe, ki bi na koncu rezultirala v tem, da ima človek drugačen estetski pogled na življenje. Ni treba, da smo vsi tako zelo glasbeno izobraženi, da ločimo med Bachovimi in Mozartovimi finesami, vendar če človek v najobčutljivejših letih ni seznanjen o tem, da obstaja glasba, ki je nekoliko drugačna od tiste, ki nam jo servirajo lokalne pa tudi osrednje radijske postaje - tu mislim na kvalitativno izredno nizko raven zabavne glasbe - zelo težko pričakujemo, da bo kot odrasel človek s profiliranimi interesi poslušal kvalitetnejšo glasbo. Sam se prepričan, da je to za človekovo osebnost hendikep, da je prikrajšan. Morda je zamisel, ki jo pestujem, utopična: želel bi si, da bi Glasbena mladina Slovenije s pomočjo področnih Glasbenih mladin, kjer te obstajajo, pripravljala komentirane koncerte po vseh slovenskih kra- INNAPREJ? najbližjimi. Zelo dobrodošla bi bila hitrejša in izčrpnejša izmenjava informacij, pa izmenjava gostovanj, udeležencev poletnih tečajev. Tu imamo možnosti z našim poletnim taborom, za katerega pa sem prepričan, da bi lahko bil še veliko boljši. Sam vidim bistvo takega tatora v spoznavanju novih ljudi, pridobivanju direktnih novih informacij in izkušenj. Zgoščen desetdnevni pouk je osnova, še pomembneje od tega pa je, da spoznaš nove ljudi iz desetih drugih držav. Nekateri glasbeni tabori v svetu so že vrsto let izjemno uspešni. Kaj je tam osnova? Atraktivna lokacija, dolge poletne noči in zelo dober kader. Kader seveda imamo, programe pa bi kazalo razširiti. V tečaj inštrumenta se lahko vključiš na sto različnih koncih. Zanimivost poletnega tabora pa je v drugačnem programu, v mešanih ansamblih, mednarodnem orkestru... S taborom, kakršen je danes, še ne smemo biti zadovoljni, prav tako ne z izmenjavo informacij. Ustvarjalnost Nekatere Glasbene mladine v zahodni Evropi se intenzivno ukvarjajo s predstavljanjem mladih glasbenikov do 18 let na neke vrste revijah, ki imajo ponekod celo tekmovalen značaj. V poštev prihajajo prav vse zvrsti, še posebej vsakršna avtorska glasba, se pravi ustvarjalnost. Ustvarjalnost mladih je občutljiva kategorija. Tu gre za velike potenciale, ki občasno potrebujejo zunanje spodbude. Tak festival je nedvomno lahko spodbuda, kajti brez možnosti javnega nastopanja je težko razvijati ustvarjalnost. Pri nas se z ustvarjalnostjo nihče načrtno ne ukvarja in sploh ne bi bilo slabo, če bi jo nekdo spremljal, netendenciozno usmerjal, podpiral. Gotovo je Glasbena mladina med tistimi, ki so poklicani za tako dejavnost, seveda pa ne edina. Prizadevati bi si morali za razvoj ustvarjalnih ljudi, saj imajo ti praviloma kvalitetnejši odnos do življenja. ■ S zahvala vsem, ki so prijazno pripomogli k prazničnim prireditvam ob obletnici Glasbene mladine Slovenije: Slovenski filharmoniji Društvu slovenskih skladateljev Tiskarni Povše Triu Lorenz in Evi Novšak Houška Trobilnemu kvartetu Gallus Jerku Novaku Cvetu Kobalu Ladu Jakši Pihalnemu triu Slowind Bogdani Herman Mateji Koležnik Vladu Kreslinu Zlatku Siliču Jožetu Pirmanu ter mladim ansamblom MeMPZ Veter iz Ljubljane, Kvartetu harf iz Kopra, Tamburaškemu orkestru iz Črnomlja, skupini Camerata Carniola iz Kranja, Godalnemu kvartetu bratov Feguš iz Maribora, Marko bandi iz Prekmurja, Mednarodnemu otroškemu orkestru YEM iz prostora Alpe Jadran, Mladinskemu pihalnemu orkestru iz Celja in Mladinskemu pihalnemu orkestru iz Zagorja. m l.HS/86/l XVI GLASBA V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU NA SLOVENSKEM GLASBENE MLADINE SLOVENIJE