Leto LVin. iteunka Z57. D UuDijom, v sreao n. novemoro \ffi. cena om 1*50 Isfcaja vsak dan popoldne, isvssail astfsli« Is praznike. — Isssratfc do 30 petit i 2 D, do 100 vrst i D 50 p, večji Inserati petit vrata 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-#oru. — lnseratni davek posebej. — yvSlottnskl Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Dpravnlfttvoi Knallova ulloa *trv. s, prlUlt\; — Telefon štev. 304« «= Oredatstvo: Enaflora ulica ŠU 5,1. aadatropje. — Telelon Slov. 34. mm ■V Poštnina platana v gotovini. Naš pravi odgovor Wapram sistematičnemu zatiranju naših rojakov v Italiji moremo dati le en uspešen odgovor in to je: sistematičen odgovor celokupnega naroda. Zunanja politika naše vlade ima in mora imeti gotove smernice, gotove ozi-re, vse to moramo razumeti, će se postavimo na mednarodno stališče. Toda v čisto gotovih slučajih se pri vseh državah vladna in narodna politika ne moreta kriti in v takih slučajih organiziran odpor celega naroda več zaleže kot najspretnejša vladna politika. Edino polje, na katerem pridemo lahko zaenkrat Italijanom do živega, je gospodarsko. Italija nujno rabi odjemalcev za svoj človeški materijal, s katerim ne ve kam, in za svoje proizvode. Oni dan, ko bi vsi naši trgovci sklenili, da ne naroče niti za eno liro blaga več v Italiji, oziroma bi naše občinstvo prenehalo s kupovanjem laškega blaga, bi se morala spremeniti laška politika napram Jugoslovenom v Italiji. Kar se tiče naseljevanja, oziroma prihajanja laških delavcev k nam, smo zaenkrat še na varnem, gorje pa, če bi naša vlada v tem vprašanju popustila. Lahi bi pričeli s sistematskim naseljeva_ njem. nato bi zahtevali svoje Šole. njih vlada bi to zahtevo našla kot samo ob sebi umljivo in komaj bi to dosegli, bi se tok laških izseljencev, ki se sedaj vali v Južno Ameriko in Francijo, obrnil proti nam. Ne smemo si predstavljati, da hodijo iz Italije samo revni sezonski delavci, izseljujejo se tudi premožne se-ljaške rodbine, ki jih domovina ne more več rediti. Ti si kupujejo v inozemstvu novo kmetijo. Tako se je v zadnjih letih v Franciji naselilo na tisoče rodbin in v dveh srezih je že skoraj polovica Italijanov. Kot rečeno, k sreči italijanskega iz-seljeniškega vprašanja pri nas še ni. če bi v tem odnehali, se Italijanov nikoli več ne odkrižamo. Dokler pa traja zatiranje naših bra_ tov pod Italijo, smo jim v stanu, ako hočemo, občutno pomagati na ta način, da ne kupujemo laških izdelkov in s tem tako škodimo laški zunanji trgovini. Le potom gospodarskega boikota zaenkrat lahko vplivamo na laško vlado, da spremeni svojo politiko napram Jugoslove-nom, ki jih je ugrabila njih domovini. Nihče nas ne more siliti, da kupujemo laške proizvode! Oni naš trgovec, ki jih naroča, oni naš rojak, ki jih kup^ie, vrši s tem izdajstvo na lastnem narodu. Le predobro pa je znano, da navaden klic v časopisu prav nič ne pomaga. Treba je, da stvar sestematično propagirajo in predvsem organizirajo naša društva (pri tem mislimo predvsem na narodno-obrambna društva). Navadna prepoved ali grožnja je v takem slučaju nezmiselna, kajti ostane le na papirju. Treba je v teh društvih organizirati poseben gospodarski odsek, ki najprvo iz Čisto gospodarskega stališča presodi vprašanje. Najprvo je treba sestaviti (ozir. pregledati) bilanco vrst blaga, ki ga Italija uvaža k nam. Vprašanje je, ali se med tem blagom nahaja tudi blago take vrste, ki ga ni mogoče nadomestiti z importom od drugod. To je menda pred vsem južno sadje (citro-ne, pomaranče, fige, datlji itd.). Smorre-no gospodarska akcija bi gotovo našla druge eksportne dežele tudi za to blago, saj dobivamo itak že pomaranče iz Španske in fige iz Grčije. Pri tej akciij je predvsem treba kalkulirati s cenami. Pri najmanj isti višini cen je konkurenca mogoča in bo uspešna. Italijanskega manufaktumega blaga smo se kolikor toliko že rešili. Le vsled najhujše bede prisiljeni smo plačevali Lahom za njih slabo blago v prvih letih po prevratu nezaslišne cene. Kar se pa tiče ostalega blaga, dobimo boljše drugod, zatorej proč z laškim blagom! Narodno obrambni odsek, ki naj se bavi z organizacijo našega gospodarskega odpora, mora postati na potanko do vsem ozemlju razpredena bojna organizacija. Imeti bo morala predvsem zaupnike na carini, ki bodo točno javljali centrali imena trgovcev, ki trgujejo z Italijo in vrsto blaga, ki ga naročujejo. Treba bo nato preštudirati vzroke, zakai ti trgovci kupujejo v Italiji, in če so enkrat vzroki odkriti, jih je treba pobijati in vsakemu takemu trgovcu osebno dati možnost, da se prepriča, da pri naročevanju blaga ne-italiianskega izvora ravno toliko lahko zasluži kot pri laškem blagu. Upostavitev take akcije bo trajala mesece. Če jo bodo vodili pravi Ijud- Jalov ottovor zunanjega ministra Naš zunanji minister pravi, da nima pravice vmešavati se v notranje zadeve Italije. — Po njegovem mnenja napad na «Edi-nost» ne pomeni napada na Slovence« Beograd, 10. novembra. (Izv.) Za danas- . izjavil, da se je tamošnji narod pod vnli-njo skupsčniko sejo je vladalo izredno veli- I vom germanizacije ravno tako preganjal, ko zanimanje. Naval občinstva v narodno skupščino je bil ogromen, vendar pa je policija dovolila vstop na galerijo le malemu številu PudL O početku seje se je opazila v skupščinski dvorani velika napetost. Odgovor zunanjega ministra dr. Ninčića se je pričakoval z največjim zanimanjem, vendar pa so njegova izvajanja razočarala vse prisotne. Po izvršenih formalnostih je poslanec dr. Hohnjec utemeljeval svoje vprašanje zaradi dogodkov v Italiji ter naglašal, da so tamošnji naši rojaki Jugosloveni že od početka svojega obstoja. (Burno odobravan:e.) Navajal je. kako nasilje morajo prenašati Jugosloveni v Italiji in da se ž njimi postopa popolnoma protipravno. Izrazil je pričako vanje, da bo vlada zaščitila interese našega živija v Italiji Za njim ie govoril zunanji minister dr. Ninčič, ki je izjavil, da mu je znan napad na »Edinost« v Trstu, ravnotako pa mu ie tudi znano, da ta napad ne pomenia napada na Slovence (?!). (Veliko ogorčenje. Sveto-zar Pribičevlc: Vi sle se ustrašili!) Znano mu je, da so se izgredi v Trstu izvršili proti izrecni naredbi Mussolinija. (Poslanec S m odej: Policija pa je vse dovolila!) Radi tega incidenta je bilo aretiranih 26 fašistov. (Posi. S m ode j: Potem pa so bili izpuščeni!) Na drugi odstavek interpelacije, kaj misli vlada podvzeti v zaščito naše narodne .Tianjšine v Italiji, je dr Ninčič zatrjeval, da mu nobena mednarodna pogodba ne dopušča vmešavanja v notranje razmere Italije. (Velik hrup. Klici: Tako govori Mussolini! PosL dr. Zanič: »Eviva dr. Ninčič!) Nadalje ie naglašal zunanu minsiter. da želi naša država živeti v miru z Italijo. (Svetozar Pribtčević: »Povejte, zakaj tako strahopetno govorite? Govorite svobodno!«) Dr. Ninčič je nadaljeval, da v interesu dobrih in prijateljskih odnošaiev med našo državo In ItalUc obžalujte incidente v Zagrebu !n v drugih mestih. Na te besede ie nastal v zbornici velik hrup in slišali so se ogorčeni protesti. Hrup ie trajal več minut Po govoru zunanjega ministra dr. Nin-eiča. ki je napravil zelo slab -vtis na vse prisotne, je govoril po->la.Ti«c đr. Pivko, ki je v početku navajal zgodovino naselje vanja slovanskih pokrajin v Primorju ter kakor se eedaj pod Italijo. Slovani so upali, da jim bo Italija pomagala upreti se germanizaciji zlasti med vojno, radi česar je tudi sara osnoval dobrovoljsko legijo na italijanski fronti. Po Kobaridu so slovanski polki leta 1918. v tem zaupanju zrušili avstrijsko fronto na Pl&vL Za tem so Narodni fcveti v Trstu, Gorici in Pulju sami pozvali v Primorje italijansko vojsko. Ta je prišla k nam z belimi zastavami. Kmalu nato pa se je pričelo preganjanje našega življa s strani Italije in namesto prijateljstva so Jugosloveni doživeti le sovraštvo. Dr. Pivko je nato omenjal pozi? Narodnega doma v Trstu ter drugo strahovit« zločine, ki jih vrši fašizem nađ našim življem. Izjavil je da smo sklenili sicer rapallsko pogodbo In dobili nenaravno mejo, ki pa tndi Italiji ne bo nič koristila in ki le onemogoča življenje našega obmejnega prebivalstva. Tudi pri gospodarskih pogajanjih z Italijo smo popustili na vsi črti. Obveznosti, ki smo jih prevzeli t nettunskimi dogovori, so istota-ko zelo težke, kar se bo najbolje videlo po njlUovJ ratifikaciji. Glede incidenta v tiskarni r,Edim>st« je naglašal. da je bi! si stematlčno izveden od italijanskih fašistov. Z odgovorom zunanjega ministra se ne mO-re zadovoljiti, ker noče ničesar ukreniti v zaščito našega življa v Italiji. Nato je govoril po»L Grga Angjelino vič. ki je tetotako opozarjal, da bi bilo pred-vsem potrebno, da Fe Btnaooiina oprosti in opraviči pri naši vladi. Samo v tem slnčaju bi bilo umljivo stališče, ki ga je v svojem govoru zavzel zunanji minister dr. Ninčič. To se ne pravi vmešavati se v italijanske notranje zađeve, ako purovemo prijateljsko italiiansko vlado, nai našemu narodu zajamči življenje, mir in varnost. Prijatelj stvo z Italijo ne pomenja. da bi se tamkaj smel preganjati naš živelj, kakor se poljubi kakemu banditu. Zato se z odgovorom zunanjega mi-nrstra ne more zadovoljiti. Po govoru posl. Angrjelinoviča je skupščina prešla na cinemi red ter je v debat: o invalidskem zagonu govoril kot prvi posi. Dragotin Rankovlč. Med debato o Lnvarid-s--kf.m zagonu se je skupščinska dvorana izpraznila ter je tnđi vlada odšla v svoje prostore k seji. na kateri je razpravljala o odgovoru zunanjega ministra dr. Ninčiča. Ukinjenje UuMjanske poštne direkcije Slovenske pošte pridejo pod Zagreb. — Beograd, 10. novembra. (Izv.) V ministrstvu pošte in brzojava raz-motrivajo o redukciji poštnih uradpi-kov. Ministrstvo pošte ima sedaj osem ravnateljstev in sicer v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Splitu. Cetiniu in Skoplju. Ukinila nai bi se štiri ravnateljstva in sicer v Skoplju, na Cettnju, v Splitu in Ljubljani, tako da bi ostalo samo beogradsko za Srbijo, južno Srbijo in Crnogo-ro, novosadsko za Vojvodino in Srem, sarajevsko za Bosno in Hercegovino ter zagrebško za Hrvatsko, Slavonijo. Slovenijo in Dalmacijo. Ta redukcija bi imela tudi to posledico, da bi se del uradništva moral premestiti eventuel-no v druge resore. V poštni službi bi se obdržalo samo toliko uradnikov, ko- I likor je potrebno, ker smatra rninistr-I stvo pošte in brzojava, da ima prevelik ■ uradniški aparat. Kakor zatrjujejo, bi j omenjena redukcija prinesla 60 milijo-; nov dinarjev prihranka in s tem denarjem bi se potem zgradili novi poštni I uradi v manjših krajih ter izpopolnil brzojavni promet. Ministrstvo pošte in brzojava bi se uredilo na podlaoi ko-mercijalizaciie. — Ta vest bo izzvala v Sloveniji gotovo orkan ogorčenja in nevolje. Razmere na poštah so že sedaj neznosne, naj prično še reducirati v poštni službi uradništvo, pa dobimo poste, kakor svoje dni v Turčiji. Opažati pa je obenem tendenca, vse višje urade spraviti iz Ljubljane. Čemu to? Smoter je jasen: okrepiti Zagreb na stroške Ljubljane! Jusoslovensba vlada se opravičuje Preiskava radi incidenta v Zagreba, — Zagrebški veliki župan in policijski ravnatelj odstopita? — Prepovedan protestni shod na beogradski univerzi« — Beograd, 10, novembra (Irv.) Notranje ministrstvo je odredilo vsem policijskim oblastem, naj preprečijo v bodoče vsakršne demonstracije proti Italiji. Po nalogu notranjega ministrstva vrši zagrebška policija strogo preiskavo zaradi zažiga italijanske zastave povodom nedeljskih demonstracij / Zagrebu. Včeraj je bilo notranje ministrstvo v neprestani zvezi s zagrebškim policijskim ravnateljstvom. Vladni krogi trdijo, da so zagrebške izgrede povzročili frankovci In federalisti, da bi spravili vlado v neprijeten položaj. Radičevci so sporočili radikalom, da pri manifestacijah proti Italiji niso sodelovali elementi, naklonjeni sporazumu. To pa nI točno, ker so pri manifesta-cijah oficijelno sodelovali tudi zastopniki je. bo morala imeti uspeh. Korist od nje bodo pa imeli med drugim tudi naši zasužnjeni bratje onkraj meJe. radikalov in radičevcev, zlasti na zborovanju pred vseučiliščem, kjer Je vladala popolna esodušnost. Očita se zlasti skupini Hrvatskega narodnega federalističnega saveza, &l Je bila posebno netaktna, šef zagrebške policije se je včeraj oprostil pri italijanskemu generalnem konzulu v Zagrebu zaradi nedeljskih incidentov. Snoci Je vlada tudi naročila našemu poslaniku t Rimu, naj se oprosti pri Italijanski vladi zaradi setiga italijanske zastave v Zagrebu. Vladal krogi izjavljajo, da so zagrebški Incidenti znatno oslabili naie stališče napram Italiji. Vsled sežiga italijanske zastave m razbitja sip na zasebnem stanovanju italijanskega generalnega konzula je zagrebška policija aretirala šest dijakov in nekega uradnika, preti katerim se Je včeraj res dan vodila pretakava. Včeraj sta Imela zunanji in notranji minister skupno konferenco e ministrskim J predsednikom Pašičem ter je bilo ob tej priliki sklenjeno, da se izvede najenergičnej-ša preiskava zaradi incidentov v Zagrebu, ki so ustvarili za našo državo zelo neprijeten položaj napram Italiji. Pričakuje se. da bosta veliki župan in sef policije v Zagrebu odstavljena. Za današnjo sejo Narodne skupščine je vladalo v vseh političnih in diplomatičnih krogih veliko zanimanja. Zunanji minister dr. Ninčič je takoj po otvoritvi seje odgovoril na interpelacijo dr. žerjava in druglfc poslancev v zadevi tržaških dogodkov. — Beograd 10. novembra (Izv.) Rek- tor beogradske univerze je odklonil tlovvv ljenje dijakom za prireditev protestnega shoda proti Italiji v univerzitetnih prost> rib. — Zagreb, 10. novembru t Izv.) Rad! Jie-deljskih rncidentov v Zagrebu se nahaja v policijskih zaporih še vedno 7 dijakov. Zaradi tega je sklenil akcijski odbor akademske omladine, da gre danes k velikemu županu in zahtev«, naj sc aretirani dijaki ?z. puste }% zapora ter vodi pre&kava nadalje, V slučaju, da. veliki župan ne ugodi tej za« htevL, je dijaštvo fklsjrtfo, da stopi ob 11» dopoldne v stavko. j- Podatek Ferdinanda Roburžana v Bolgarijo? Pred demisijo Cankova. — Vlada makedonstvujočih. — Abdikacija kralja Borisa, povratek kralja Ferdinanda in drja. Rado- slavova. — Sofija, 10. nov. (Izv.) V dobro informiranih političnih krogih zatrjujejo, da se | pripravlja v Bolgariji velik politični prevrat. Vlada profesorja Cankova je popolno ma dogoapodarila in je vprašanje najbližje bodočnosti, da poda demisijo. Politične stranke t>o med sabo tako nesložne. da. ni pričakovati, da bi mogle odločilno poseči v tok in razvoj dogrodkov. Edini faktor, ki je močan dovolj, da prihaja tu v po6tev, je makedonska revolucijom arna organizacija, takozvani makedonstvujoči. Ti so činitelji najbližje bodočnosti: Kot gotovo dej«tvv» je smatrari. da prevzamejo ti po od*»U't>»i kabineta Canknv. s čemer jo računati morda ne v nekaj tednih, marveč nemara *> % nekaj dneh, vso državno oblast v svoje roke. Javna tajnost je. da nameravajo v tem slučaju poklicati zopet na prestol bivšega kralja Ferdinanda. Kraj Boris bt se zaenkrat odpovedal kroni, predaedništvo mtfiL strskega sveta pa bi prevzel dr. Radoela. vov. ki je Bolgarijo zapletel v svetovno vojno na nemsko-avstrijsKi strani m itvl sedaj v prognanstvu v Nemčiji. Fašisti demolirali jugoslavenski konzulat v Zadru — Beograd, 10. novembra. (Izv.) Po vesteh, ki so došle iz zanesljivega vira, ki pa se niso oficijelno potrjene, je v Zadrti italijanska lašistovska tolpa napadla naš konzulat Vršile so se velike demonstracije proti naši državi in kakor pci'^ajc nekatere vesti, je bil naš konzulat demoliran. Odkrita zarota proti romunskemu kralju — Bukarešta, 10. novembra. (Izv.) Kralj te odpotoval v Gaiac, odkoder se je odpeljal s svojo jahto v ustje Donave na lov. Za njeseovo potovanje so bile ukrenjene obširne varnostne odredbe. Pri policijski raciji so izsledili v neki gostimi tajno komunistično skupino. Komunisti so se uprli policiji, na katero so pričeli streljati z revolverji. V boju ie bil neki policijski stražnik ranjen. Nato je došel policiji na pomoč oddelek vojaštva. Med teroristi in vojaštvom se je razvil boj. v katerem so teroristi metali ročne granate. En vojak je bil težko ranjen. Kasneje se je posrečilo prijeti vse teroriste. — Bukarešta. 9. novembra. (Izv.) Policija je izdala o odkritju zarote proti kralju Ferdinandu poročilo, ki pravi, da so snoči nekoliko pred povratkom kralja z lova ob ustju Donave izsledili v Galacu tajno skupino komunistov. k\ so streljali na policijo in ranili enega policijskega stražnika. Dva policijska stražnika sta aretirala enega izmed teroristov, ki je nato zagnal ročno granato. Pri tem je bil en vojak ranjen. Na mesto je bil odposlan oddelek vojaštva, nakar se je posrečilo aretirati vse teroriste. PRED DIJAŠKIM ŠTRAJKOM V ZAGREBU — Zagreb, 10. novembra. (Izv.) Name* sto dijaške deputacije jc odšel k velikemu županu danes dopoldne prorektor univerze dr. Marko Kostrenčić, ki je zahteval, naj se izpuste radi nedeljskih incidentov včeraj aretirani dijaki, kakor tudi nadaljnih osem dijakov, ki so bili aretirani danes. Popoldne ima akcijski odbor celokupnega dijaštva se« stanek, na katerem bo sklepal z ozirom na odgovor velikega župana ali stopi dijaitvo jutri v stavko ali pa opusti vsako na dalj no akcijo. IZKOPAN MUZEJ V SOFIJI Sofija, 9. novembra, s. Neznani vlomilci so izTOpali zgodovinski arheolosnčni muzej ▼ stari moSejt Med drugimi so ukradli mnogo starinskega denarja v vrednost! več milijonov levov ter zlato sobo Aleksandra Velikega. Celo osobje muzeja je bilo aretirano, ker le brez dvoma, da je mogla izvršiti tatvino le oseba, ki so ji znane krajevne prilike FRANCOSKA POLITIKA V SIRIJI — Pariz, 9. novembra. (Izv.) Listi objavljajo Izjavo novega vrhovnega komisarja za Sirijo Haurida Jouvenela, ki naglasa, da smatra kot svojo prvo dolžnost pomiriti in organizirati Sirijo, da bo mogla dobiti avto- nomno ustavo. Francija H SC mor« odrcoi mandatu, ki ga ?e dobila nad Siriio od Zvezo narodov. Vrhovni komisar mora biti v Siriji razsodnik med raznimi narodi in zastopnik raznih verstev. Vsak napad proti tej njegovi nalogi pa se mora zaueti. Francija hoče v Siriji delovati sperazumno z Anglijo m Turčijo. m~i ..■"'_!.; v . i r,, .. ,u., .. , ■ iui ■ * Borzna poročila Ljubljanska borza LESNI TRG. bukovi hlodi In. od 35 cm prem. na*,, od 3.50—4.50 ni frc. Posr. trs. 1 vatf. 440, 440; frizi od 5—is cm od 25—60 frc, m. trs. 1290,1300; hrastovi dueli, 53, 60, 70. 80 mm frc. m. —, 1300 : 300 m* tramov moote J/3 od 3/3—5/7, 1/3 od 6/7—9/11 frc. n. p. 330. ŽITO. Pšeniw* baćka 77, ico. n. p.. I vag., dt-nar 345, bi ago 245, zakl;. 245; koruza stara, par. Novi Sad, Maco 170. koruza umetno sušena, par. Novi Sad. blasro 152.50, kor ura, nova, kv. gar. Slovenija, par. Novi Sad, blago 112, koruza umetno sušena, par. Postojna, trs., bhso 195. koruza stara ico. srem-ska, , 3 vagone, denar 145, blago 150, zalrij. 145, proso dom., fco. prek. post., blago 315, oves dvojno resetan, fco. slav. post., blago 170, otrobi drobni, par. Postojna, trs., blago 170, krompir, be!, lt;p, fco. prek.n. post., denar 75; laneno seme fco. prekm. post, de-, nar 520, laneno olie, ico. Ljubljana, sod. pos., denar 1650, 2e!okr. ico. n. p., blago 180. kostanj, divji, n. p., denar 50. jezice, fco., n. p., denar 200: seno, sladko, stisnjeno, fco. staj, p. blago 7p. slarca stisnjeni blago 90L EFEKTI 2H% dri. rent. za \'ojuo škodo 324 uit dcc.: 7% invest. posojilo iz L 1921 74—76; Celjska posojilnica d. d. 200—205; Ljubljana ska kreditna banka 220; Mcrkantilna banka 100—103—102; Prva hrvatska štedionica 965; Kreditni zavod 175—195; Strojne to* varne in livarne 120; Nihag d. d, 38—40; Združene pairnice 120—126; Stavbna dru ž* ba d. d. Ljubljana 100—110: šeiir d d. RS do 148; 4^96 kom, za d. dež. banke 20—22; 4lA% zaat. L kr. dež. banke 20—22. Zagrebška borza Devize: Curih 10.588—10.938, Pragj 1 «6.69—168.69, Pariz 223—227, Ncwyorll 56.175—56.775, London 273—275. Milam 222.67—225.07. Berlin 13.4025—18.5025. Du. naj 792—802. / V a 1 n t e : doiar Ffft fflf, Efekti: ?% invest nos. 1931 77—7S, 2%% drž. rente 321—325, 231—322, Ljubljanska kreditna 220, Centralna banka —__4 Hrv. esk. banka 122—123, Kreditna banka Z*b. 135—138, Hipotekama bunka 68M—69, Jusobanka 109—110, Praitediona 955— 957.50, Slavenska banka 49— 50. Eksploatacija 51—54, Drava dd. Osijek 250. Šećerana« Osijek 405, Isls dd. 60—65, Nihag 35, Ga*-man 400—415, Slaveks 147. Slavonija 42— 43, Trboveljska 340, Untoti 410—415, Vevč* 120. 48—50. Inozemske borze Curih. 10. nov. Borza: Beograd 9.JO, Pariz 20.55. London 25.15, Newyork 518.875^ Milan 20.575, Praga 15.375, Dunaj 73.15. Trst, 10. novembra Predborza: Boo* grad 44.725—44.80, Pariz 99.50—100, London 122.30—122.50, Neuvork 25.175—25,275, Praga 74.50—75, Curih 4*5—488. Dunai 3Gf do 360.' stran 2 •SLOVENSKI NAROD« dne 11. novembra 1325. Stev. 257 „Sunefi z bodalom" o nemšRo fronto Senzacijonalna pravda v Monakovem. K odstopu cesarja Da so soc. dcinokratje 7. novembra zali te vali odstop cesarja, je res. Rekli so, da izstopijo iz vlade, ako se ne izpolnijo vse njihove zahteve... Glede vprašanja o odstopu cesarja ir.eni priča, da se je pripetila generalu Oionerju v njegovi izpovedi pomota. Priča je rekel Maxu ven Baden: ako hočete rešiti monarhijo kot institucijo, morate skrbeti, da cesar odide. Ako cesar ne gre, je vsa institucija pri kraju. Glede Gronerjeve zveze z Ebertom nasproti revoluciji pojasnjuje priča, da Ebcrt ni hotel pobijati revolucijo, pač pa je mislil, kako se bo treba ubraniti proti jurišajočim masam. Zavedajoči se proletarijata se je drugače obnašal ... Najhujši strup Bajka o sunku z bodalom je najhujši strup, na katerem Nemčija še boluje. Nemčija se je porušila, ker njeno vodstvo v hudem času ni bilo ne vojaško in ne politično tako dobro, kakor bi bilo moralo biti. Ljudstvo je izkrvavelo in je bilo vedno slabše, dočim je bil sovražnik vedno močnejši. Nič več nismo imeli ne jedi in ne pijače, zato je bilo splošno razpoloženje za konec. Ne moremo več!... Izjave izvedenca Kot izvedenec je zaslišan tajni svetnik dr. D e 1 b r u c k. Pod »sunkom z bodalom« razume or., napasti zavratno zmagovito ali vsaj v ravnotežju še gibajočo se armado z.U pa povečati že obstoječi poraz ob še trajajočem boju. Mogoče je omejiti očitek tudi na to, da je revolucija neugodno vplivala na premirje in mir. Pa tudi se mora priznati neugodno učinkovanje revolucionarnega gibanja na zaključek premirja in miru. Vo;no smo izgubili s tem. da je dala velika ofenziva, na katero smo stavili vse svoje upe, v marcu 1918. sicer slavne taktične rezultate, pa nikakih strategičnih. Da ofenziva nf uspela, na tem je krivda v težkih pomotah vodstva. Odločilna točka je, da se ni mogla uspešno izvesti spomladanska oienziva leta 1918. Od tu dalje je šlo samo za to, kedaj pridemo do miru. Po tem pa je tudi pričelo upadanje sil in sicer iz ozadja, ker ni bilo več dobrega in zanesljivega nadomestila... Učinkovit nastop agitacije vidi izvedenec šele poleti I91S. Z druge strani se poudarja, da tiči ta agitacija že v narodnem značaju soc. demokracije. Izvedenec pravi na to: Da je hila narodna misel res prisotna v soc. demokraciji, za to nI sijajnejšega spričevala od onega z dne 4. avgusta 1914. Kajti ako bi ne bilo globoko nacionalnega čut-stva v srcu teh ljudi, bi ne bil sledil nastop za vojne kredite... Nadalje izvaja poleg drugega izvedenec, da je izvršila inicijativo za agitacijo za sporazumni mir s strani najvišjega armadne-ga vodstva. Treba preudariti strašnost gospodarske bede, prehrana in preskrbo na fronti, prepričanje, da pridemo lahko do wniru, samo če pošteno hočemo, grozovite izgube, občutek, da je zmaga nam sovražno fronto nedosežna, spoznanje nezadostnega učinkovanja podmorniške vojne, potem spoznanje, kako je bilo javno rrmenje nalagano in tudi voditelji govorice, kako prihajajo iz Amerike vedno večje mase, kako ima sovražnik vedno več tankov in letal, ako vse to pomislimo, nam postane jasno, da je moralo slediti iz vsega tega grozijo moralično razkrojenje fronte — V korist Hohenzollerncem Profesor dr. D e I b r ii c k nadaljuje: Princ Max von Baden je naznanil odstop cesarja na došlo mu brzojavko, v kateri je bilo rečeno, da se je cesar odločil za odstop, samo oblike ze to še ni dobil. Princ Max von Baden je storil prav, ker je hotel preprečiti prelivanje krvi v Berlinu, in si je stekel tako največje zasluge za Hohenzol-lernce. Ako se danes kraljevski princi svobodno gibljejo v deželi, je bilo to mogoče samo. ker niso bile strasti do skrajnosti napete, kar pa bi se bilo zgodilo potom boja. Umikanje tožitelja Zvezke s »sunkom z bodalom« smatra Izvedenec za potvarjanjc zgodovine. Stranka, ki toži, se že nekako umika, ker je izdala nadalnji zvezek, ki izvaja, da je razkrojeva-nje fronte pripisati tudi drugim vzrokom. Tako se ne meče več vsa krivda na socijalno demokracijo... Sklep samomorstra K tezam tožene stranke pravi, da bi bilo treba v 8. protitezi formulirati zadnji stavek tako-Ie: Nastop visokomorskega brodovja 28. oktobra 1918. proti angleški mornarici je bil sklep samomorstva, ki se ga ni smelo nadevati masi in najmanj masi posadke na visokomorskem brodovju. Voja-škopsihologično tak sklep ni bil razložljiv. O notranjem sovražniku Odvetnik grof Pestalozza citira iz majeve ga zvezka »Sudd. Monatshefte« 1924. članek »Učinek sunka z bodalom«, ki trdi, da je bilo »po angleških svedočbah vsako nemško brodovno podjetje tekom vojne Angležem izdano, predno se je izvršilo...« Poleg pol sveta zunaj smo imeli najbolj nevarnega sovražnika v notranjosti. Ta notranji sovražnik je končno z zunanjimi dosegel, da se je uničevala volja sovražnikov, pa tudi oborožene sile smatrala za vse-nemško bajko... Na podlagi materijala se lahko dokaže, da najnevarnejši vojni sovražnik nI bila Anglija, ampak stranka neodvisnih socijalistov___Vsako ljudstvo pride lahko po nesrečnih političnih, vojaških ali gospodarskih razmerah v položaj, da se nahaja trenoteno nasproti nepremagljivim silam. Toda ljudstvo, v katerem eden mero-dajnih delov prebivalstva zmage noče, pade v trajno suženjstvo... Delbruck pravi nato, da je bila napaka, ker se le pojmovalo sovražnika kot enotno ljudstvo. Ni dvoma, da :e notranji sovražnik nevarnejši od zunanjega, toda sovražnik v notranjosti je postal nevaren in poguben šele v trenotku, ko je irrel zunanji sovražnik dejansko zmago fe v rokah. Prosta resnica leži pred nami, da dejansko nismo sprejeli miru, ki nam je bil ponuđen. »Zmage ne hoteti«. s to trditvijo se nekaj zakriva. Industrijsko delavstvo ni hotelo zmage zavoievalne vojne, .pač pa zmago obrambnega boja... Štrajki, odpori in izdajalci tudi drugod Izvedenec sodni svetnik dr. L. Herz iz Berlina trdi. da so bili tudi v drugih državah odporni in revolucionarni pojavi. Tako je lahourska stranka v Angliji že avgusta 1914. sklenila proklamacijo proti vojni. Straiki so bili in zahteval se je brezaneksij-ski mir. V francoski armadi so nastali upori po izjalovljeni ofenzivi pri Nivellu. Razpoloženje v delavskih krogih kaže povsodi enak temeljni značaj... Na strani sovražnikov tudi ni manjkalo izdajalcev. Vsak udarec ogromnega, na Pariz naperjenega topa, je bil 24 ur pozneje nemškemu vodstvu točno sporočen. Volja za obrambo do konca Povsodi po vseh deželah so bili pristaši sporazumnega in zmagovitega miru, militarizma in pacifizma, naciionaiizma in internacionalizma. Povsodi je vreio v delavskih masah... Ali je čudno potem, da je bilo tudi v Nemčiji tako? — — Ni res, da volje do zmage v Nemčiji koncem vojne m biio več. Ako bi se bila pripustila objava resnice, da je naš položaj še zelo ogrožen in da potrebuje polne napetosti naše sile, potem bi ne bila volja za nadaljevanje boja ponehala. Volja za obrambo je živela do konca. Vojna izgubljena 18. julija 1918 Glede obdolžitve hujskanja in rovarenja izvaja izvedenec, da treba vprašati, kedaj je doseglo to huiskanjc in rovarenje uspeh? To zadeva vprašanje =sunka z bodalom«. Govoriti se da o sunku v fronto samo takrat, ako je izgubo vojne pripisati rovarenju. Vojna je bila Izgubljena, ko se le tretji ofenzivni sunek ponesrečil in je imel protl-sunek aliirancev 18. julija 1918. poln uspeh. Nikdo ne more trditi in tudi ni trdil, da bi bil provzročil te poraze duh čet, ki bi bil trpel. Nesposobnost vlade Kapetan Fikentscher je pisal v časopisu »Politischc und militarische Zeitfragen* glede upora v mornarici: Do poloma morale pri mornarjih bi ne bilo došlo, kljub vsemu rovarenju, ako bi ne bila klaverna nesposobnost naše vlade v političnem vodstvu ljudstva baš pri dobrih elementih posadke izpodkopaval vero v zmago nase poštene stvari od tedna do tedna... Vprašanje, ali bi se bilo s preprečen jem velike pomorske bitke kaj izpremenilo v izidu vojne, treba zanikati... Sicer pa ni bila nikaka sramota, izgubiti vojno proti petim kontinentom. Ako so zmagovalci prisilili premagance pod kavdmski jarem, ne zadene očitek onih, ki so bili poraženi po junaških bojih. Odstop cesarja Govorilo se je tudi o tem, da so debate o odstopit cesarja učinkovale usodno. V vsem ljudstvu smo si bili na jasnem, da Je nemogoče, da bi cesar po izgubljeni vojni ostal na prestolu. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 20. url. Torek 10. novembra: Zavrto (generalka). Sreda, II. novembra: Za narodov blagor. (Premijera.) Red A. Četrtek, 12. novembra: Zimska pravljica. Red B. Petek, 13. novembra: Za narodov blagor. Eed E. Sobota, 14. novembra: ob 17. pop- Ifigeni-ja na Tavridi. Dijaška predstava. Izven. Nedeljo, 15. novembra: ob 15. pop. Krpan mlajši. Izven. — Ob 20. zvečer: Periferija. Izven. Ponedeljek, 16. novembra zaprto. Torek, 17. novembra: Zapeljivka, premijera 25-letnica umetniškega delovanja gospe Poloni ce Ju van ove. Izven. OPERA: Začetek ob % 20 uri zvečer. Torek 10. novembra: Aida. Red B. Sreda 11. novembra: Manon. Red C. Četrtek 12. novembra zaprto. Petek, 13. novembra: Mrtve oči. Red D. Sobota, 14. novembra: Povratek. Red F. Nedelja. 15. novembra ob 15. pop. Netopir, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 16. novembra: Don Juan. Red A. Seznam predavanj na Ljudski visoki šoli v Trbovljah Slovesna otvoritev 15. novembra 1925. Redna predavanja od 15. novembra dalje. Kuratorij Ljudske visoke šole v Trbovljah imenovan od Zveze kulturnih društev za ljubljansko oblas-t v Ljubljani z odlokom št 341 dne 1. novembra t. 1. Iz Trbovelj. Predsednik: :nž. Julij Pauer, rudnkški ravnatelj TPD. Podpredsednik: Gustav Vodu-šek, bivši nadzornik Ln šolski ravnatelj v p. Tajnic: Anton Podbevšek, pisatelj. Blagajnik: Robert Plavšak. šolski upravitelj. Odborniki: dr. Janez Jcnšterle, zdravnik, dr. Tone Cizelj, zdravnik, Alojz Bučar, šolski upravitelj, gospa Dragica Grilc-»Dostalova, šolska -upraviteljica, gdč, Ana Lapornjk, šolska upravitelj ca. Iz Hrastnika. Odborniki* inž. Friderik Drolc, rudniški ravnatelj TPD. Franc Lcbar, šolski upravitelj, gdč Hermina Lunder, šolska •upraviteljica. Iz Zagorja. Odborniki: inž. Franc Loško t, rudniški ravnatelj TPD, Franjo Golob, šolski -upravitelj, Janko Levstik, šolski upravitelj. Program. Sistematičao delo ZKD za ljubljansko cblast v Trbovljah v leta 1924/25 je povzročilo, da so pričeli krajevni činitelji razmišljali, kako se naj bi započeto delo med delavstvom nadaljevalo, vendar pa na bolj širokem temelju, da bi bili prosvetni uspehi še veliko boljši. Zaključek tega premišljevanja je bil ta, da se je osnovala Ljudska visoka šola, katere kuratorij je imenovala že omenjena ZKD. Ko je kuratorij razmišljal, kakšne smernice se naj bi dale Ljudski visoki šoli, ki mora bit: po svojem pomenu šola za življenje, je bil končno soglasnega mnenja, da naj stremijo trjene smernice edioole za kultiviranjem človeka, ki se naj navadi samostojno misliti in ocenjevati življenje, da bo zmožen vživeti se v dušo drugega človeka in bo postal trdnega, zaokroženega značaja, na kratko individualnost. Zaradi vsega tega se je posvetila v tekočem šolskem letu posebna pažnja domoznanstvu v najširšem pomenu besede, ker »to je, česar nam manjka«, lahko rečemo po Grundt-wigu, ustanovitelju Ljudske visoke šole na Danskem: »Profesor, učenjak, ne more biti vsakdo in tudi ni treba, toda jugosloven-ski državljani, izobraženi in kaj prida državljani bi morali biti vsi.« V seznamu predavanj, ki smo se jih namenit točno opredeliti s skupnim razmišljanjem poslušalcev in predavateljev, so navedena samo redna predavanja, ne pa izredna, ki se bodo tudi vršila. Redna predavanja, ki so v seznamu, se bodo vršila po možnosti vsa- ko nedeljo popoldne, izredna pa med tednom. Poleg tega se bo Ljudska visoka šola potrudila, da bo njena knjižnica kar najbolj dorastla nastalim razmeram, da bo lahko vsakdo prišel do primernega čtiva. Naša kulturna institucija bo raztezala svoj delokrog tudi na Hrastnik ki na Zagorje, kjer se bodo prav tako vršila predavanja, po možnosti pa tudi na Litijo. Izobraževanje najširših ljudskih plasti je postalo tudi v Jugoslaviji sitno pereče, česar se zaveda zlasti trboveljska Ljudska visoka šola, ki je menda doslej po svojem ustroju edina te vrste pri nas. Zato pa pričakuje sadov svojega delovanja predvsem pri tistih, katerim je namenjena: najširšim ljudskim plastem v rudarskih revirjih. (Seznam predavanj sledi.) — O ciljih in potih ljudske visoke šole je pričel pri nas prvi govoriti vseučrliški profesor dr. Karel Oz-vald v brošuri »O potrebi nove socijalno-eti ne orijentacije: »Prav pojmovana naloga ljudske visoke šole, to postaja vedno bolj jasno, je ta, da se mladini v pošoiski dobi m pa odraslim obojega spola na znanstven, a vendar razumljrv način govori in proži prilika za porazgovor o visokih vprašanjih, ki se tičejo življenja in ki stopajo pred vsakogar — ne toliko v kolikor izvršuješ ta ali oni poklic, ampak osobito v kolikor si človek, oziroma sočlovek, državljan, Slovenec, svetovljan. Ljudska visoka šola ne podajaj torej teoretskega znanja, to je suhih znanstvenih resnic s tega ali onega področja, in tudi ne poklicnega, to je takega znanja, ki bi se dalo v doucniko-vera poklicu praktično porabiti; kaj takega ima gojiti strokovna ali ljudska in meščanska šola ali v, ta namen prirejeni >teč3ji«. Ljudska visoka šola marveč podajaj svojim poslušalcem, kakor premišljeno svetuje znameniti filozof in socijolog M. Scheler znanstvo v takih živih sintezah, da bo moglo celega človeka, ne samo njegovega razuma, Lzobraiževati ki oblikovati, njegovo dušo oplojevati in bogatiti. Zato pa bi s pravim duhom prešinjena ljudska visoka šola bila najbolj poklicano izobraževališčc za vse plasti našega naroda, osobito za delavca, ki je ob modernem načinu industrijskega dela postal stroj, moral postati stroj, ker je to delo čestokrat takšno, da ga ne izvršuje človek, temveč — samo njegova roka ali noga. In glede delavca se izobra-j ževalni problem glasi: na kak način bi kdo, ki je v izvrševanju svojega poklica kolesce, izven poklica lahko bil obenem človek? — Premijera Cankarjeve komedije Za narodov blagor , ki je bila zaradi obolelosti g. Pečka odložena, bo definitivno v sredo, dne 11. t. m., ob osmi uri zvečer v ljubljanskem dramskem gledališču. Režira g. Skrbmžek. Igrajo p. n. gg.: Ščuko — Skrbim šok. Gornik — Levar, dr. Grozd — Cesar, Katarina — Juvanova, Matilda — ša-ričeva, dr. Gruden — Peček, Helena — Medvedova, Mrmolja — Gregorin, Klander — Plut. Mrmoljevka _ Rakarjeva, Sirotka — Jerman. Kadvec — Jam, Kremžar — Lipah, Stebelce — DrenOvec, mlad človek — Sancin, hišna — Gorjupova, I. svetnik — Danilo, II. svetnik — Medven, III. evet-nik _ Smerkolj, sluga — Košič. — Petindvajsetletnica umetniškega delovanja gospe Polonlce Juvanove bo v ljubljanski drami v torek, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer. Jubilantka nastopi ob tej priliki v glavni vlogi nove Golarjove štiridejanjske drame »Zapeljivka*. — Opera. Plesni večer. Naša dva najbolj priljubljena plesalca umetnika Lidija W i s i a k o v a in Vaclav V1 č e k, učenka in učitelj, sta priredila včeraj v operi večer komornih plesov. Privabila sta nepričakovano veliko število raznovrstne publike. Nekateri so se zanima-i za kostume, drugi za plesalko, tretji za plesalca, četrti za način izražanja, peti zopet za kaj drugega, dvomim pa, da jih je bilo mnogo, ki bi prodrli v smisel podanih kreacij, zlasti v Mu-sorgskega »Slike z razstave*. — Zanimivo je bilo pred vsem iskanje novih izrazov telesa, ki naj bi oduševljeni ilustrirali čimnaj-bolj jasno temeljno razpoloženje muzike ter obenem bili tudi skladni z njeno melanično. V. I. Križanovska: 97 V kraljestvu nesmrtnih Roman. Kreon se je kmalu obvladal in lotil dela, kakor da moje lepote niti ne vidi. V tem, ko je on gnetei glino ko je Kvarta — stara vestalka, ki je morala biti vedno navzoča — navdušeno spletala girlande za Vestin oltar, sem začela ogledovati Kreona ter ga primerjati z drugimi znanimi mladimi Rimljani. Vse prednosti so bile na Grloovi strani. Stari Rimljani večinoma .liso bili posebno lepi. Bili so sred.ije, mišieaste in krepke postave, oglatih obrazov in kodrastih las. Kreon pa je bil visak, stasit in gibčen kakor mlada jelka. Gosti, temnoplavi kodri so obdajali njegova bela, nežna lica čisto grškega tipa. Temno-modre oči so bile čudovito nežne in čaroo ne. Izvzemši modre oči, je bil zelo siičen Narajam, in čim bolj sem ga gledala, tem bolj mi je ugajal. Nekoč mi je prišlo na misel povedati mu, da govorim tudi grško. Bil jc ves navdušen in začela sva kramljati, malo sicer — zakaj Kvarti to ni bilo po volji — vendar pa dovolj, da sva se sprijaznila in prebila led. Kreon je bil tako spreten, da je znal vedno skrivaj spregovoriti z menoj in me pogledati tako, da mi jc začelo srce močno utripati. Nekoč sem opazila, da je položil Kreon svoje nodte na mizo za Kvartinim hrbtom. In ko ie šel ponj, se je naenkrat ustavil, iztegnil obe roki proti stari vestalki ter io srdito premeril od nog do glave. Žile na čelu so se mu napele. Začudeno sem ga gledala. Lahko si pa mislite mojo grozo, ko sem opazila, da je Kvarta zatisnila oči, naslonila glavo na mizo in zaspala. — Kreon! Kaj si čarovnik? — sem zašepetala. — Zakaj si to storil? Kreon se m! ie naglo približa!. — Zato, ker hočem vsaj za hip odstraniti to vsiljivo pričo rn ti povedati, Licinija, da brez tebe ne morem več živeti da hrepenim Po tebi in da bi te rad vsaj enkrat poljubil V njegovih očeh ie gorela strast. Predrto sem mogla odgovoriti, me Je objel in strastno poljubil. Nato se je ia videz mirno vrnil k delu m za-šepetal, da me obožuje in da me reši strašnega življenja v hramu s pomočjo svojega prijatelja, indijskega modrijana, ki ga ie naučil hipnotizirati Kvarto. Obljubil mi je, da skupaj pobegneva, če le čuti moje srce zanj to, kar čuti njegovo zame. Pristala sem na vse. Tisti hip se mi je zdeto življenje vestalke neznosno in grozno. Domenila sva se, da bo Kreon čez nekaj dni zopet hipnotiziral Kvarto. Nato je mladenič zbudil Kvarto, ki menda niti opazila ni, da ie spala. Po tem dogodku sva imela še več sličnih pogovorov, in Kreon mi je sporočil, da mu je Indijec obljubil svojo pomoč m da pobegneva z njegovo ladjo, čim prispe v Ostio. Dotlej pa da morava nekaj mesecev Še potrpet* Ko je bil kip dovršen, je zbudil splošno občudovanje. Oče je bil tako navdušen, da je naročil Kreonu, naj naredi Še enega za dom ve-stalk. Prvi kip je pa dal takoj prenesti v svoj atrij. Zdaj pa ti lahko pokažem ta kip, če hočeš. — Kaj? Kip ie v tvojih rokah? — je vzkliknil Supramati presenečeno. — Da, v mojih! Iz nadaljnega pripovedovanja spoznaš, kako sem ga dobila, Pojdiva. Nara ie vstala, odšla v svojo sobo, stopila k velikemu ogledalu in pritisnila na skrito proži-no. V steni so se odprla tarna vrata. Oba sta stopila v neko temno sobo in vrata so se takoj zopet zaprla. Nato je zažarela na stropu električna luč m Supramati se je prepričal, da je v veliki, okrogli sobi brez oken. Sredi sobe je stal na visokem podstavku kip iz belega marmorja. Supramati je v nepopisnem oduševljenju nehote vzkliknil. Samo roka velikega umetnika, ki jo vodi tn navdahne ljubezen, lahko ustvari tako umetnino. Življenje je trpetalo v tem marmorju, ustnice so se držale na smeh, globoko izklesane oči so pa vplivale na gledalca kakor resnične velike, plave oči. Pod divnhni, izredno nežnimi gubami tunike so se skrivale klasične oblike mladega telesa. Umetniško draptrana halja je bila tako tenka hi prozorna, da bi človek mislil, da je pristna gnali ritmično in dinamično linijo. Stremljenje po teh novih izrazih ie zavedlo mestoma predaleč, da se je lepota gibov, ki so vendar vedno prvi pogoj estetičnega kretanja, in naj se to imenuje ples ali ne, umaknila sem-tertam oglatim, včasih na ostri meji med umetnostjo in njenim nasprotjem stoječim Izrazom. K točnešl ilustraciji v skladbah skritih misli pripomore v nemali meri čim-najbolj primerno kostumiranje. Po mojem mnenju je ta pripomoček večallmanj nepri-kladen, ker bi moralo telo brez kakršnegakoli, na zunaj vplrvajočega sredstva povedati vse, kar si je umetnik zamis.il. Seveda bi to bilo brez karakterističnih kostumov, v božanski nagoti, dokaj težje. Vlčku treba priznati, da je duhovit, globoko premi- -joč umetnik - plesalec, stremeč po najviš ih ciljih in da je našel v svoji nadarjeni učenki sebe vredno družico. Njegovo telo kaže fino kulturo vseh partij. Prav dobra je tudi njegova učenka. Nekateri deli njenih nog so morda zbog prevelike trenaže mišično preveč razviti, vendar pa plesalke to niti najmanj ne ovira pri prednašanju na bolj pro-iinjenih telesnih izrazov. Publika je pri »Slikah z razstave« bila mestoma hladna, ker vsled teme ni mogla slediti tiskanemu programu, pa tudi brez komentarja ni mogla vseh slik razumeti. Priznati pa je treba, da ilustriranje teh Musorgskega slik nI tako enostavno, kakor bi povprečen gledalec to mislil. Iz ostalega programa so najbolj ogrele one točke, kjer je prišel do veljave ples v običajnem smislu svojega pomena, na primer v prav subtilnem, zares lepem A'e-trčku«, Kekuoku« in »Srbskemu plesu«. — Originalni in zelo slikoviti kostumi F. Kralja so umetniške kreacije svo'e vrste in delajo čast tudi ateljeju Seljakove. Omeniti treba tudi dovolj umetniško klavirsko podavanje posamnih pijes. Publike, kakor rečeno, je bilo mnogo, predvsem zlasti navdušenih prijateljev in lepoteželjne nfadlne, Verujem, da so bili zadovoljni vsi z včerajšnjim večerom. Slišim, da se umetnika hočeta napotiti s svojim programom v Zagreb, Beograd itd. Želim jima najlepših uspehov. — Recitacijskl večer v ponedePek na šentjakobskem odru. Splošna nezadovoljnost s sedanjimi razmerami v naši literaturi in kulturi sploh je dala povod za recitaciiskl večer, ki se je vršil dne 9. t. m. na šentjakobskem gledališkem odru. Prireditelji, med katerimi je prevzel vlogo nekakega tolmača umetniških stremljenj stud. pni!. Srečkf Kosovel, so povedali v glavnem to, da se zavedajo duševne krize sodobnega last nega duševnega življenja, kar se pozna tudi v kulturnih zavodih: v gledališču, na uni< verzi in drugod. Po tem, deloma cankarjan-sko pobarvanem, vendar še dosti zanosnetn predavanju je sledilo čitanje pesmi, črtic tet odlomkov v prozi in dramatski oblik. Recitirali so gg.: Silvester Skerl, Ivo Gra h o r, Vinko K o Š a k, Janez Žagar in Src čko Kosovel. Branje je bilo s prav malenkostnimi utrinki dolgovezno, urrudl'ivo In prazno. — Nocojšnji recitacijski večer, na katerem nastopijo gg.: Milan P! mat, Janez Žagar, Slavko J a n in Ciril D e -bevec s prednašanjero odlomkov iz resničnih pesnikov, obeta nekaj prav zanimivih točk. Na sporedu so: Prešeren (Uvod h »Krstu pri Savici«), Fran Levstik (Ubežni kral), Ivan Cankar (Fant je videl rožo. Pohujšanje v dolini šentflorijanski), Župančič (Z vlakom, Naše pismo), Novačan (Mait-re bourreau), Sophokles (Ojdipus). Shakespeare (Hamlet) in Schiller (Marija Stuart) itd. Program tega večera sam na sebi priporoča prireditev, ki se vrši ob 20. v Flori-janskl ulici. — Prva dijaška predstava v letošnji se zoni bo v soboto, dne 14. t. m. ob 4. url Popoldne v ljubljanskem dramskem gleda lišču. Uprizori se Goethejova dramska pes ni rev ~Tr!gen1ja na Tavridi«. Cene za ti predstavo so znatno znižane ter bodo Ii-: ki v predprodaji od četrtka dalje pri dnevn blagajni v operi. Predstava je namenjen? v prvi vrt-ti mladini srednjih in strokovnih So!, vabljeno pa je tudi ostalo občinstvo. — Petdesetletnica Cankarjevega roj. stva. Tekom te sezone poteče 50 let, kar j« bil rojen eden največjih slovenskih pišate Ijev in dramatikov Ivan Cankar. Naroane gledališče v Ljubljani s=e bo spominjalo t« obletnice z uprizoritvijo nekaterih pokol nikovih del. Prvo pride na vrsto dne 11. t m. Uprizori se v novi zasedbi in režiji sa. tirična komedija »Za narodov blacror«. Po sneje v sezoni bodo sledili ^»Hlapci« ln pt. možnosti »Lepa Vida«. Na repertoarju p« ostane še nadalje pisateljeva farsa vPohn; šnje v dolini Sentflorijanskic. - ------J^Z-ZJmZ m 4 Supramati se je z drhtečim srcem zagledal v ta kip. Zdel se mu je zelo znan. Ponovil se h pri njem isti fenomen, kakor takrat, ko je prvič zagledal Ebramarja. Tisti hip so se pojavile v njegovem spominu v nekem nepojmljivem kao>,t slike neznanih mest, sob in oseb. Supramati je skušal premagati to mučno čustvo in zato se je še bolj zagledal v kip. Da, to je bil Narin obraz, izklesan do najmanjše poteze. In vendar je bila neka razlika, ki je ni mogel ugotoviti. Je-li shujšala ali pa se ie spremenil izraz na njenem obrazu, vsekakor pa ni bilo zdaj v njenih potezah več tiste čarobnosti, ki se jc poznala na marmornatem obrazu. — Nara! Si in nisi! — je zašepetal. Nara je zadrtitela in dvignila glavo. — Res je! Nara sem, toda ne več Licinija. V mojih potezah ni več mladostne brezbrižnosti in tudi v duši ni več tiste svežosri ki je pozabila na minulost, ne pozna bodočnosti in se pod zaščito vestalke nedolžno naslaja nad sedanjostjo. Zdaj ie pa v mojih očeh kljub lepoti grenkoba težkih preizkušenj, ki sem jih morala prestati tekom sto-letii. Izgubila sem najdražje življenjske darove: veselje do sedanjosti in zaupanje v bodočnost. Minulost mi ne gre iz spomina, nj^ne rane in bridkosti ostanejo vedno žive. Znana mi je bodoč-nost in sedanjost me več ne veseli. Zdaj pa pojdiva! Nadaljevati hočem svojo povest, ker bi jo rada danes končala »SLOVENSKI NAROD« dne ll. novembra 1920. Stran 3 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 10 novembra 1925. Kočevsko šolsko vprašanje. Klerikalizem je bil še vedno in dosledno nepošten in lažnjiv. Vsa gniloba človeške notranje sprijenosti spremlja vsa dejanja in nehanja oseb in strank, ki jih politično vodi klerikalizem. Nosilec nacijonalne nemške politike, ki je bila protivna naši jugosloven-ski državni misli je bil od nekdaj nemški kočevski učitelj. Po prevratu se je tu pod šolsko in farovško egido snovala »Kočevska republika« in klicala zunanji svet na pomoč. V znani kočevski himni so nanizane vse protidržavne tendence nemške inteligence na Kočevskem. Mali jezikovni otok — 10.000 Nemcev — brez močnejše gospodarske osnove — m klerikalni slovenski narod, prebujen in prosvetljen po sveti katoliški cerkvi, kot pravi SLS, ni bil sposoben tekom 100 let narodno asimilirati teh par tisoč Nemcev. Po tem presojaj nacijonalno prodirajočo moč cerkve m klerikalizma. To vprašanje je sestavno pričela reševati prosvetna uprava pod vodstvom dr. Pestotnika. ki ga klerikalizem toliko sovraži, da bi ga rad vtopil v žlici vode. Po njegovi inicijativi so se bavile s kočevskim vprašanjem z vidika nacijonalnega šolstva in prosvete ankete šolnikov m manjšinjskih delavcev in so bili napravljeni primerni sklepi v interesu nacijonalne in državne stvari. Pa pride SLS. Sklene, da treba ta pokret ki ga odobravajo vsi zavedni Slovenci na Kočevskem, ostaviti, da treba vseh 20 nacijonalnih nemških učiteljev in učiteliic zopet poklicati na Kočevsko. Doslej so se po zaslugi SLS že vrnile tri učne osebe (Moditz, rlren, Suscbterschitz). druge skoro gotovo še pridejo. Za protinarodno politiko na Kočevskem delamo odgovorno celokupno delegacijo in ves izvršilni odbor SLS. Napredno javnost pa samo opozar-iamo, da nai pri klerikalizmu zna dobro in kritično ločiti besede in dejanja: Na Kočevskem vpostavlja nem-štvo. v Ljubljani manifestira proti fašizmu, ubil je Simona Gregorčiča in drage, po njegovi smrti praviio: bil ie umetnik, naš je bil z vso dušo. Hinav-ščma in laž sega tudi na druga polja: snujejo se centralne dijaške podporne akcije, po tihem pa klerikalizem daje svojim ljudem navodila, da naj podpirajo edino le dijaštvo, ki je organizirano v klerikalnih društvih. V zadnjem času brakirajo klerikalci po Ljubljani s prodajo nekih srečk za revne dijake. To je čisto klerikalna zadeva, pri prodaji pa lažejo, da je to podjetje naprednega in nacijonalnega dijaštva. Klerikalizem je ln ostane na vseh poljih ude.istvovaiiia dosleden sam sebi: prevara, zvitost, laž. zahrbtno?t, nasilnost so temeljne poteze v načinu delovanja. Zato se držimo slovenski naciionalisti in naprednjak! HavHčko-vejra $resla: Nič jim ne veruj, nic jim ne daj! — Ogorčenje med kočevskimi Slovenci proti posl. Škulju. Iz Kočevja nam pišejo: Sobotni uvodnik »Slovenskega Naroda«, da prodaja klerikalni poslanec Škulj življenjske interese in bodočnost kočevskega Slovenstva za nemške krogljice, je povzročil v vseh' tukajšnjih narodnih krogih resno vznemirjenje, ki prehaja v ogorčenje. Kočevski pristaši SLS izjavljajo, da ne morejo verjeti, da si je poslanec Škulj drznil mistificirati ministra, ker prestavitev bivših pangerrnanskih učiteljev iz nemškega v neškodljivo slovensko ozemlje zahteva tudi eminenten državni interes, s katerm se skladajo nacijonalni interesi in soglašajo vsi narodni Slovenci brez razlike strank. Pri tem razpoloženju je odpotoval v nedeljo v Beograd kočevski župan dr. Sajovic, ki rma poleg intervencije za železniško zvezo tudi naJogo, da se na merodajnem mestu v Beogradu informira, Če je Škuljeva intervencija v prilog par-germanskih učiteljev pri ministru Vukiče-viču dejstvo ali ne. — Komisija Društva narodov v Beogradu. Včeraj popoldne ie prispela v Beograd komisija Društva narodov, ki bo vodila preiskavo o grško - bolgarskem konfliktu. Na kolodvoru so jo sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva in inozemskih poslaništev, člani komisije so se nastanili v hotelu »Palače«. Danes so odpotovali na grško - bolgarsko mejo. — Odlikovanje. Z ukazom ministrstva prosvete jc odlikovana z redom sv. Save četrte vrste miss Ladv Cunard iz Benetk. — Nove nabave za bolnice. Ministrstvo narodnega zdravja je odobrilo večje kredite za nove nabave zdravstvenega materijala in instrumentov, ki se bodo razdelili bolnicam. — Konferenca udruženja rezervnih častnikov. V nedeljo dopoldne je imelo u^lrtfze-nje rezervnih častnikov v Beogradu kratko konferenco. Po diskusiji o invalidskem zakonu so rezervni častniki delegirali člana uprave inž. Kotlajića za pogajanja s klubom bivših aktivnih častnikov - vojnih invalidov, da se doseže skupen nastop glede remedure invalidskega zakona v prid obema skupinama. — Posnemanja vredno. Liu'?I'anski meščan ie poslal Jugoslovenski Matici dopisnico sledeče vsebine: *Z ozirom na nesramni atentat lahonov na tiskarno »Edinost« v Trstu prijavljam svoj pristop k .Jugoslovenski Matici. Kratek, a silno umesten odgovor. Živeli posnemaki! — Davek na ročno delo. Pišejo nam: Naša davčna oblast si je vzela menda patent na to. da moramo plačevati davke vedno nazaj. Kie naj si uboga^tožinčad vzame denar, da plača davek kar za sedem mesecev nazaj, a ker je za njo odgovoren gospodar, nastane pri večini njih Isto vprašanje. Gospodarji imajo, razen bogatašev, tako pičle dohodke, da bi najraje svojo služkinjo ali hlapca odpustili, ko bi le mogli izhajati brez njih, služinčad pa si zasluži komaj za obleko in obutev. To je nezaslišano! Najznačilnejše pri vsem tem pa ie to, da moramo prijavo kolkovati s 5 Din. Torej ista krivična taksa, kakor pri napovedi dohodnine. — Nova glavna agrarna poverjenlštva. Ministrstvo agrarne reforme je obveščeno, da so se nanovo otvorila glavna agrarna poverjenlštva v Splitu in na Cetinju. Za začasnega šefa agrarnega poverieništva v Splitu je postavljen g. Miličič. V ministrstvu se pripravlja ukaz o postavljanju potrebnega osobja. — Kulturnoprosvetna akcija med delavstvom. Te dni se je vršila konferenca predstavnikov centralne uprave ujedinjenih delavskih sindikatov in glavnega tajništva delavskih zbornic, na kateri se je razpravljalo o kultura op rosvetni akciji med delavstvom. Izbran je poseben odbor, kojega naloga je izdelati podroben načrt te akcije. — Iz Vač pri Litiji nam poročajo: Dne S. t. m. ie za vedno zatisnil svoje trudne oči posestnik Janez K i m o v e c, tast tajnika poštne direkcije v Ljubljani Frana Matjana, v visoki starosti 85 leL Bil je mož starega kova, plemeneitega srca in kremenitega značaja. Mož je stal celo svoje življenje v vrstah naprednjakov. Bodi možu - značaju ohranjen časten spomin! — Hrastnik. Kam 15. novembra t 1.? Brez razlike vsi v Narodni dom, kjer vpri-zori dramatični odsek vojnih invalidov, podružnica Ljubljana, ob 4. popoldne veseloigro »Tit Grom«. Po predstavi prosta zabava s plesom, šaljiva pošta ter licitacija živega prešička. Zabave željni pridejo na svoj račun. Dobiček te prireditve je namenjen podpornemu skladu v prid božićnice svojim rednim članom in članicam. Zatorej vsi na invalidsko prireditev ,da s tem pomagate ubogim žrtvam, ki s solznimi očmi prosijo podpore in usmiljenja. Prosimo obi-le udeležbe. — Odbor. 1020/n — Izkaz o stanju hranilnih vlog. Finančna delegacija objavlja, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulatavnih hranilnicah v Sloveniji za tretje četrtletje 1925« v eni prihodnjih številk Uradnega lista. — Tiskovna pravda med radičevci in disidenti. V Zagrebu se je včeraj pričela tiskovna pravda na tožbo urednika Radićeve-ga »Doma« Rudolfa Hercega proti odgovornemu uredniku >,Republikanske Slobode«, glasila Radičevih disidentov, ki je pisala o Hercegu, da je plagijator. Obtoženi odgovorni urednik »Republikanske Slobode« je predlagal sodišču, naj se zaslišijo strokovnjaki, jeli Herceg v istini plagijator. Sodišče ;.e predlog sprejelo in je bila razprava v to svrho preložena. — Ljudska naivnost. V selu Bibina ie seljak Vinko Civič odšel k nekemu mazaču, da ga reši revmatizma. Mazač mu je svetoval, da naj noge drži tri ure v gnoju. Gnoj mu je izžgal noge in napravil tako težke rane, da je lahkoverni seljak vsled zastruplje-nja krvi umrl. — Zopet smrtna obsodba v Bjelovarju. V pomladi leta 1920. je bil izvršen roparski umor v selu Gornje Plav.iice pri Bjelovarju nad zakoncema Ivanom in Amalijo Golubić, ki sta imela gostilno v omenjenem kraju. Dne 22. marca so ju našli mrtva. Bila sta nasilno umorjena ter jima je morilec prereza! vrat. Sum je padel na odpuščenega narednika xMiIoša Maksimovića. proti kateremu so kazale vse indicije. Maksimovič je simuliral blaznost in odpravili so ga v norišnico Stenjevac na motrenje. Od tu je pobegnil in se skrival v Srbiji, kjer je zagrešil nov zločin. Tu so ga prijeli in odpravili nazaj v Bjelovar. Pri ponovni razpravi je zanikal vsako krivdo, vendar so bili dokazi proti njemu takšni, da ga je sodišče spoznalo krivim in ga obsodilo na smrt na vešalih. — Kapetan Carlier prepeljan v Požare-vac. Kakor znano, je bil francoski kapetan Carlier radi umora švicarskega trgovca Isellija obsojen pred beogradskim sodiščem na 20 let ječe. Sedaj je bil prepeljan v zapore v Požarevac. Carlier še vedno trdi, da je nedolžen. Pusti si rasti brado in pravi, da si jo ne da obriti, dokler se ne izkaže njegova nedolžnost. !z Lj — Novoimenovani honorarni nastavnik juridične fakultete g. vladni svetnik dr. Rudolf Andrejka ima v četrtek 12. t. m. ob 18. v zbornični dvorani univerze svoje nastopno predavanje: Nove razvojne smeri v našem upravnem postopanju. — Vprašanje ljubljanskega kolodvora. Pred nedavnim časom je priobčil rSiov. Narod« članek o vpiaianju lj ubij saškega kolodvora. Točnim izvajanjem in utemeljenim pred'ogorn Cankarja mora potrditi vsakdo, ki mu je procvit Ljubljane na srcu. Le v eni točki bi si dovolil staviti spre-minjcvalni predlog. Clankar označuje čisto pravilno načrte za prestavitev glavnega kolodvora na ljubljansko polje za fantastične že iz financijelnih ozirov in se zavzema za to, da ostane glavni kolodvor tam, kjer je, a da se ga modernizira in temeljito predela, tako da ostane osebni kolodvor v centrumu Ljubljane na sedanjem mestu, kurilnice da se prenesejo v §Kko ob Kamniško progo, tovorni kolodvor pa premesti v Zalog. Vsemu je pritrditi iz utemeljenih, pa tuda nujnih' razlogov. Le glede osebnega kolodvora bi bilo bo!} priporočljivo, da se zgradi povsem novo moderno poslopje z glavnim vhodom v osi sedaj tako lepo urejene Miklošičeve ceste, staro poslopje pa porabi za druge namene, gisarne ali za stanovanja železničarjev. Zsl novo koiodvonsko poslopje je tu dovolj prostora, saj bi segalo lahko do Dunajske ceste, kjer bi imelo biti drugo glavno pročelje s prinrernim trgom pred njim. Progo bi bilo treba pogrezrriti pod zemljo aH pa dvigniti nad cestni nivo, tako da bi postal prehod čez železniški tir na Dunajski cesd že enkrat prost in neoviran. Želeti je res, da se končno prestopi od besed do dejanj. To vprašanje ne sme več izginiti z dnevnega reda in se mora rešiti v najkrajšem času. Zahteva to interes Ljubljane in naraščajoči promet Ljubljana mora postati središče tujskega prometa v naši alpski Sloveniji. Od tu vodijo stranske proge in ste v osrčja naših planin, v Kamnišlco Bistrico, na Jezersko, na Ljubelj, na Bled, v Bohinj in Kranjsko goro. V dobi avtomobilizma iščejo tujci udobnejših bivališč v večjih centrih, odkoder jim je z avtom seveda le zabava, voziti se na izlete na točke, sloveče po svojih naravnih krasotah. Toda ti centri morajo razpolagati z udobnimi prometnimi napravami, pred vsem tudi z modernimi kolodvori. Treba bo pa tudi prilagoditi vozni red zahtevam po pospeševanju tujskega prometa, kakor to dela na pr. Italija, kjer si tujec rad, pa tudi prisiljen og'eda važnejša mesta med več ur dolgimi postanki vlakov. — S—s. — Pozor rodoljubi! Šentpeterska moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo 15. t m. običajni Martinov večer v vseh restavracijski prostorih g. I. Majdiča na glavnem kolodvoru. Spored zelo bogat. Začetek ob 19., konec ob 2. uri. Vstop prost. Pridite! 1919/n i ► Iz Celja —c Sestanek članov SDS v Celju - Okolici bo v četrtek 12. t. m. pri Neradu v Gaber j n. —c Nemški otroški vrtec nameravajo, kakor se čuje, osnovati celjski posilinemci v cvangeljskem župnišču. Samo če bodo našli kaj nemških otrok. —c Za olepšanje mesta. Pred palačo hrvatske štedionice urejujejo cesto. Napravili bodo tudi hodnik za pešce ter zasadili mali park za železnico. Ta del niesta bo zelo čeden in ličen. —c Invalidsko protestno zborovanje. V nedeljo dopoldne so zborovali v celjskem Narodnem domu invalidi. Protestiralo se je proti nameravanemu invalidskemu zakonu. Zborovanje je vodil g. Finžgar iz Celja. Gospod Štete iz Ljubljane je govoril o občih zahtevah in težnjah invalidov, gospod Tome je tolmačil načrt zakona in predlagal spremembe, g. Bonač pa jc nastopil kot zastopnik Zveze bivših vojakov in izrazil solidarnost z invalidi. Z zborovanja ie bila poslana kralju zahvalna brzojavka, sklenjena pa je bila tudi primerna resolucija in poslana ministru za socijalno politiko ter vsem skupščinskim klubom. —c Smrtna kosa. V javni bolnici sta preminuli poletna gospa Amalija Jelen, soproga pelicifskega detektiva, ter 401etna Ana Hajnšek, žena posestnika od Sv. Eme. N. v m. p.! —c Gledališče. V petek 13. t. m. se vprl-zeri Molierova komedija :>Prevarani soprog«. —c Celonočno teleionsko službo nameravajo v kratkem uvesti v Celju. S tem bi bilo ustreženo željam in potrebam našega prebivalstva. —c Policija je aretirala brezposelnega pleskarskega pomočnika I. Pibrovca, ki se je v soboto ponoči splazil v poslopje srez-kega poglavarstva ter si hote! tam dati opraviti. Bil pa je pravočasno pregnan po hišnici. —c Proračun okoliške občine celjske za leto 1926. Skupni stroški so predvideni z Din 568.100, dohodki z Din 139.500. Kredit za novo šolo je iz proračuna izločen. Sklene se naprositi davčno oblastvo, da sestavi seznam davčnih obvezancev okoliške občine in sicer ločeno z ozirom na najemninski in direktni davek. V prihodnji občinski seji se bo sklepalo o enkratnem kritju stroškov za nevo šolo. Proračunski primanjklja Din 428.600 naj se krije s 300% doklado na vse davke, z 260% doklado na užitnino od vina in vinskega mošta ter z občinskimi taksami. —c Enorazredno osnovno šolo v Svetini nad Celjem bodo razširili v dvorazrednico. Monstre proces na Cetinju Pred sodiščem na Cetinju se vrši pravcati monstre proces proti 43 osebam, obdol-ženiin raznih zločinov in umorov. Na podlagi amnestije kralja Aleksandra povodom njegovega bivanja v črni gori so bili po-miložčeni vsi odmetniki, razen onih, ki so zagrešili težje zločine. Vseh 43 obtožencev je obdolženih 12 umorov ter več poskušenih umorov. Med žrtvami odmetnikov sta bila tudi vojak Stijeno Vugričić in orožnik Dušan Vučko-vic*. Vsi ostali, ki so bih* umorjen, 10 po številu, so bili seljak! iz raznih krajev Crne gore. Umorjeni so bil! mod drugim Zarija !n Ilija Božovič, Ivo Mihajlovič, Pavle Papo. vič in drugi. Odmetniki so svoje žrtve ubili v borbi ali jih (pa zverinsko mučili. Obtoženi so razdeljeni v dve sfenpini, ena Šteje 29, druga 14 odmertnikov. Sestavljena sta tudi dva senata. Obtoženec pa brani sest odvetnikov. Med obtoženci Je tudi mladenka Stoja Markovič, adoptivna hčerka proslulega odvetnika dr. Vukašina Markovica. Njo in nekega dečka, bivšega gimnazijalca, je Markovič zavlekel med od-me;i : Cd Ponziana 5 : 2 — Pulj: US Grion : US Triestina 5:1 — Na a reprezentanca v Rimu. Jugo-slovenska raprezentanca je odpotovala v Rim, kjer nastopi jutri v sredo proti reprezentanci mesta Rim. Po vsej priliki bo tc tekma Zagreba proti Rimu. Iz Rima se vra-Sa naša raprezentanca v petek in prispe na mejo V soboto. Najbrže igra nato naša reprezentanca eno tekmo v Ljubljani. 1 ŽARSICA KOT O G NJE G A SEC. Berlitu skema inženjer ju l\ K. Lehmannu so je po* srcčilo konstruirati žernico, ki ima v sebi letraklorid kot sredstvo proti ogjiju. Pri izbruhu požara se vrže žarnica v ogenj in plamen takoj ugasne. — Lchmann dela te žarnice iz starih, pregorelih žarnic. Poziv jugoslovsnskim književnicima i umjstnicinra (Utemeljenje Jugoslavenske Sekcije sAsso ciation litteraire et tirtistique Internatio« nale.)*) Zakonska zaštita prava literarnih i um-jetnikih autora na njihovu duševnu svojinu od eminentne su važnosti za razvitak naSe kulture. Ova zaštita treba da bude idealna I materiialnrt. Autor je suvereni vlasnik I apsolutni gospodar literarnog i i:;njetničko^ diela, ko.ij je niklo u sJs^KOVOJ dusevnosti, a materijalno iskoriSćivanje KVOf du.Ševnoc I iizičnojr rada, pri čemu mu u praksi pomaže nakladnik. reproJucent i raspačava^ treba da umjetniku i književniku pruži životna sredstva, da sc ncdijeljenoma snagom uzmogne posvetiti svome primarnom stvaralačkom pozivu. U sveopćem .ie dakle interesu, da sa ovo životno pitani?, koje je u našoj državi još sasvim nesredieno. napokon riješi jednim zakonom o zaštiti autorskih prava, koji će i nama omogućiti, da kao »osrednji stu« pimo a kolo svih kulturnih naroda svijeta ^amo zakon daje slobodu. Slobodna izmjena duševnih dobara sa inozemstvom, koja je danas zbog nepovjerenja u pravni sigurnosti kod nas veoma oteščana, učinit će nam s jedne strane: razprostranit će po svijetu preko tako stečenih veza diela naših zaštićenih autora. Kod Ministarstva Prosvjete spremljen je načrt za zakon o zaštiti autorskih prava, o kojem će se tražiti mišljenje onih. kojih se zakon tiče. t. j. naiih autora svih '^rana književnosti i umjetnosti. Ovi treba da se udruZe u iednu jaku organizaciju, kako bi se njihova riječ uistinu uvažila pri konačnoj redakci'i toga zakonskog načrta. U tu svrhu bit će vsakako najbolje, da se stvori Jugoslavenska Sekcija Medjuna-rodnog Književnog i U/njetničkog Udruženja. Ovoj mogu pristupili već postoieće organizacije i društva duševnih radnika, poduzeća na autorskom pravu zaintereso-vano kao i pojedinci. Kako taj pristup nije skopčan sa nikakovim poteškoćama, mora se očekivati, da ni jedan od Upravnih Odbora po;cdinih organizacija neće propustiti prilik, da na tako laki naćin osigura interese svojih članova u tome velikom i moćnom Udruženju. Na sastanku, ko.'i jc bio pozvan dne 11. oktobra o. s. u svrhu utemeljenja Jugoslavenske Sekcije Medjunarodnog Krizev-nog i Umjetničkog Udruženja, nisu stvoreni nikakovi zakliučki, jer su prisutni delegati željeli, da dadu prilike i ostalim pozvanim organizacijama (napose onima Izvan Zagreba) da aktivno sudjeluju kod utemeljenja. Pozivaju se stoga ponovno sva književnička i umjetnička udruženja, organizacije na autorskom pravu interesi ranih poduzetnika, kao i pojedine ličnosti, kojih se izravno ili neizravno tiče autorsko pravo, da izašaliu svoga delegata (ili ovlaštenika u Zagrebu) na sastanak, koji će se obdrža-vati u srijedu dne 4. novembra o. sr. u 6 sati navečer u prostorijama Društva Hrvatskih Književnika u Zagrebu, Gundulićcva 7/1. '*) Medjunarodno Književno i Umjetničko Uruženjc sa sjedištem u Parizu, osnovano je već god 1878. pod protektoratom Viktora Mugoa. Ono propagira Ideju zaštite duševne svojine kao jednog od najsvetijih prava vlasništva. Kongresima, koje obdr-žava svake godine u raznim velikim jrra-dovima svijeta, uspostavlja I podražaje Udruženje bratske veze medju autorima svih naroda. Njegovim moćnim vezama Ima 'da zahvalimo Bernsku Konevencliu za Internacionalnu zaštitu autorskih prava, te zamjerna poboljšanja zakonskih ustanova za zaštitu .duSevne svoiine u x>oieChas«. Ta človek je bil unet pred bojevnik godbs črncev In njihovih plesov. Na novo spreieta plesna godba je dobila ime po nJem. Godba je prišla najprvo kot »chas-godba« v Newyork. kjer se e pretvorila fonetičnim potom v »jazz-godoo« in to ime hodi sedaj po celem svetu okoli. Osebnost žene »Osebnost napravi človeka vplivnejšega in uspešnejšega kakor njegovi sosedje in čar osebnosti se izliva kot fin parfem ter obdaja zlasti ženo s posebno mičnostjo. Zato je osebnost za ženo važnejša nego lepota m ž njo čestokrat doseže več kakor z modrosto. S svojo izrazito osebnostjo se povspe lahke do prijetnega stališča, pridobiva prijateljice, prijatelje, čestilce. ljubimce in moža.« Tako govori J. B. VVolott v svoji knjigi, ki je baš izšla v Londonu o vrednosti osebnosti. Navaja vrsto vzgledov, ko so žene z močno osebnostjo dosegle velike uspehe in priporoča .nladim damam, ki si hočejo priboriti dobro eksistenco, da naj goje svojo osebnost. V ojačenje osebnosti priporoča, naj si žena vsak dan stavi določena vprašana m nanja odgovori. Na primer: Ali nosiš barve, ki so tvojemu pojavu najprikladnejše? — Ali imaš toaleto, v kateri si res elegantna? — Ali si v hoji, v držanju, v frizuri in drugih podrobnostih izoblikovala svojo osebno noto? — Ali je tvojo zdravje tako trdno, da zadoščae zahtevam tvojejra poklica in tvoje pozicije? — AH se držiš ravno? — Ali zveni tvoj glas prijetno, ai moraš poskusiti, da si svoj organ zboljšaš? — Ali nI tvoj smeh prazen ali nepri eten? — Ali se izcgiblješ v svoji govorici vseh navadnih in pretiranih Izrazov? — AH si vedno uljudna in postrežna pri svojem poslu? — Ali si v občevanju z ljudmi prijazna, taktna in odkritosrčna? — Pisatelj meni, da ako bi si žena vsak dan stavila taka vprašanja, bi si prigojila trdno osebnost In dosegla določeni ideal. Za pisatelja je idealna žena ona, ki stoji telesno in duševno na višku, je stara 35 let, visoka 165 cm in tehta 128 funtov. Tufhankamnova krsta odprta Angleški listi poročajo, da bo znani egip-tolog Carter v navzočnosti zastopnika Anglije in zastopnika Egipta dne 15. decembra orvoril kovinsko krsto, v kateri počiva mirnija kralja Tutankamna. S tem svečanim činom bo kronan in zaključen uspeh lorda Carnavona, ki Je odkril kraljevsko grobnico v Luksorju. Lord Carnavon je, kakor znano, z nenavadno žilavostjo več nego deset let iskal kraljevsko grobnico in jo končno pied tremi leti odkril v bližini Luksora. Otvoritev grobnice je dala ogromno dela in je trajala nad poldrugo leto. V roke raziskovalcev je padla masa neprecenljivih relikvij, katere so bile shranjene v muzeju v Kairi, ne da bi popre je vmes posegla angleška vlada. Tragična smrt Je med tem doletela lorda Carnarvona in v grob sta mu sledila tudi dva zvesta njegova soraziskovalca in asistenta. Raizskovanja ie nadaljeval egip-tolog Carter, eden najtemeljite'ših poznavalcev staroegipčanske kulture, ki je pred nekaj meseci odprl zadnja vrata grobnice, upajoč, da naleti na krsto legendarnega faraona. Egiptolog v svojem prepričanju ni bil razočaran. V sredini grobnice je stal krasen sarkofag in napisi nad njim so pričali, da je mrtvec v krsti Tutankamon, naslednik kralja Ehnatona. Sarkofag so odprli. mesto mumije pa !e Carter naletel na drugo kcvinsko krsto, v kateri domnevno leži mumija. Ta kovinska krsta bo odprta dne 15. decembra. Prihodnji mesec dvigne o mumijo pravljičnega egiptovskega kralja iz groba, v katerem že počiva več nego pet tisoč let. Angleška in egipčanska vlada se še nista zedinili o nadaljnji usodi zemeljskih preostankov kralja Tutankamna- Britanski muzej v Londonu in veliki egipčanski muzej v Kairi zahtevata balzamirano truplo glaso-vitega kralja zase. Ver;ano je, da bo to pot rrorala popustiti egipčanska vlada In da bo mumija kralja Tutankamna romala v londonski muzej, k er bo postavljena za stekleno okno. Z napetostjo se tako v Londonu, kakor v Kairi pričakuje 15. december. Seveda pa tudi niso izključena presenečenja. Mogoče je vsekakor, da se v krsti niti ne nahaja mumija Tutankamna, Kakor znano, je nedavno neki glasoviti ameriški egiptolog razrešil več hiroglifskih pisem, katera je baje naslovila vdova Tutankamna na kral a Hetitov. V teh pismih ie baje podjetna vladarica prosila kralja Hetitov. da na.; ji pošlje enega svojih sinov, s katerim bi se poročila, v Egipt. Razrešenje biroglifov je vzbudilo v krogih učenjakov veliko pozornost. Londonski listi poročajo, da gre za po-tvorbo. kajti razrešeni hiroglifi so bili nastali v mnogo poznejšem času in je brezdvomno, da niso od Tutankamnove Žene. POZOR Opotar|a1s m. da eden pt> nogavic s Žigom tn znamko (rdečo, modro alt zlato) „Mju6« traja kakor itirje pati dragih. Kupite eden par in prepričajte M. — Nogavice bret ! f* .ključ* to ponire j en t * Brade grenadir je v v blazin) za ribe k Ko je bavarski princ Maksimilijan po rojstvu svojega sina. poznejšega kralja Lndo-vika I. Bavarskega, pregledoval svoj regiment >Elzas«. se je silno razjezil, ko je videl pred seboj grenadirje brez brad. On ie strogo zapovedal, da mora vse moštvo nositi brade. Tu pa sta stopila pred niega dva korporala in mu izročila blazino za zlbeb novorojenčka in ta blazina je bila napolnjena z bradami grenadiriev. Princ Maksimilijan se je nasmejal, sprejel poklonjeno tla-zino, pohvalil grenadirje ic ukazal, da .im morajo kmalu zrasti nove brade. • Stanovanja za družine s številno de-co. Društvo za gradbo družinskih hi< v Curinu ie ob Priesenbergu postavilo stanovanjske kolonije za družine s številno deco. Takoj se je pokazalo, da se s tem preskrba velikih družin s stanovanjem izborno rešuje. Doslej je tam 58 enodružinskih hiš in 6 dvodružinskih. Kolonija se nahaia sredi sadnega drevja in kaže vseskozi prav prijazno lice. Hiše so opremljene moderno \r so poceni. Najemnina za enodružinsko listane največ 1350 frankov. Pri vsaki hi - l je še 300 do 10\X) m* zemljišča za vrtove. Nadalje je neka stanovanjska družba postavila prvo skupino 44 stanovanj. Tako je okoli Friesenbersa nastalo že malo mestece. Sedaj mislijo še na zgradbo prometnega omrežja z mestom. Tako Švicarji uspešno rešujejo stanovanjsko bedo. jg naš najboljši domači informačni »avod ima v vseh mestih zanesljive poverjenika daje informacije o vsem, posebno pa že o itnovnem staaju denarnih zavodov, trgov-sho - industrijskih podjetij in privatnih oseb -ove informacije so točne, iscrpne in brat se nahaja v vuka Karadžića sj 11., Beograd -ov telefon je 6-25, a brzojavni naal. Argns Edin ujM S Siialii strtii st It Josip Peteiinca znamke gritzner, adler, p h oiiix za rodbino, obrt in industrijo. — Posamezni delt za •troje in kolesa, Lamerz igle. lstotam najboljši Švicarski pletllni stroji dubied LJUBLJANA m blizu Prešernovega spomenika Krojače za veliko delo sprejme cblačilnica Čeh. Ponik* ve«Trebnje. Dolenjsko. Posojilo da miren zakonski par brez otrok za stanovanje 1—2 sob s kuhinjo; naj* raje v Rožni dolini ali na Tržaški cesti. — Dophi pod «Snažn ost/4245» na upravo «Slov. Naroda*. Strojepiska zmožna slovenskega m nemškega jezika — išče služ jc : gte ti'di na deže* Ponudbe pod «Strojepi* ska/4247* na upravo «SL Narod* ». Strojar in mehanik oženjen brez otrok, prvo« vrstna moč, zdrav, išče mesto strojnika pri več« jtm podjetju. — Ponud* be na: g.fvana Kataliniči, brodograditelja v TrogL* m (Dalmacija). 42 U Blagajmčarka Z večletno prakso išče službo v trgovini ali ho» telu; gre tudi izven Ljuo« liane. — Dopisi pod «B1»* g? jničarka/4237» na upr. «Slov. Naroda*. Mi Mnaiti tthfri kakor tudi filci v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah |rilis*ilimt,a^irta,Lii^tS^tnj?1 Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA« Pletilne strofe lastnega in najnovejšega patenta nemškega izdelka, poljubne vrste najfinejše kakovosti, kakor 1ud na vi jalne krtačne aparate z vsemi potrebščinami, i opol ni pouk v pletenju na željo s stan vanjem, popra i'a n popo na prenovitev starih strojev, nudi in vabi na ogled strojev v 1 j sini nalogi kot najboljšo reklamo in sigurno pridobitev vsakega reflektanta. Fran Kos v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5* Zastopnik največjih to varen za Jugoslavijo« Kopoite sretke za Sokolski Tabor!! cannnnrjuiJLO ji juuuuuuuuuuuLfuunL iuui n n n inrojnr- Dr. Tone Jamar se le preselil na Miklošičevo cesto, novo palačo 0DZD (bolnička blagajna) == nasproti sodoftjl. ===== - 42S2 LJUBLJANA Telefon OSO Selenburgova ulica Že!ezna postelja kompletna — se ugndno proda. Dopisi pod «Po* stelja/4246» na upra/o ctSIov. Narooa*. Opremljeno sobo s hrano oddam solidne« mu gospodu. Dopisi pod «Soba s hrano/4244» na upravo «Slov. Naroda*. 2500 Din posojila &če uradnik proti mesec« ni vrnitvi Din 500.— z obrestmi. — Dopisi pod «Din 2.500/4243» na upr. •Slov. Naroda*. Skladiščnik z dolgoletno prakso, iz« urjen v Špecerijski trgo* vini — išče mesta pri večji tvrdkL — Dopisi pod .Skladiščnik 4282» na upravo «Slov. Nar.». Posestvo (rodovitno) eno ure od železniške postaje, na le« nem kraju tik farne cer« k ve, 4 orale vinograda, 5 oralov sadonosnika, nji« ve. velik travnik, ugodno naprodaj. — Ponudbe na upravo * Slov. Naroda* pod cSt*jersko/4188». Matematiko poučujem. — Dopisi pod «Matematika/4248» na upravo «SIov. Naroda*. Sveže ribje olje najboljše znamke — se dobi v lekarni dr. G. Pic coli, Ljubljana, Dunajska cesta 6. — Naročila se točno izvršujejo. 205/L Trgovci in gostilničarji kupujte najceneje air na Mestnem trgu št. 13 in v Šolskem drevoredu (se« menišče). — Pri odjemu 5 kg računamo: I a d. ementalski sir a Din 36; Ila d. ementalski sir i Din 30; razpokani ement Din 25. — lstotam doM* te čajno maslo «JAGO« DA* in druge mlečne iz* delke. — Združene mle* karne d. dL, Ljubljana, Maistrova ulic« 10. 4235 Naznanilo preselitve cvetličarne iierzmanski/ P. n. občinstva vljudno naznanjam, da sem se preselil iz Prešernove ulice 5 — na Stari trg 3 ===== Obenem se vsem cenj. odjemalcem zahvaljujem za zaupanje ter se priporočam Se za-naprej za okusno urejanje svežih cvetlic, šopkov tn vencev po nizki cenL ^ č<* t k. i c. popoff se tope dobi v vook bo) š