Knjievnost. 253
vsa sredstva, s katerimi se slepi narod, in ki vedoma pie neresnico, ker je zato plaan od Grozda. Jutri zopet sedem, da izlaem svojo vsakdanjo la o narodovih idealih" (str. 47) pravi uka. On slui Grozdovi stranki s sovratvom in z zanievanjem, a dela zanjo kot asnikar za kruh. Tako se noruje Cankar iz narodnih voditeljev" in iz strankarskega asopisja. Posebno ironino pa obdeluje slovansko vzajemnost, katere zastopnica je klepetava Mrmoljevka. Tako je jedro vse komedije negativnega, razdiravnega znaaja. To je strupena kislina, ki razjeda vse, kar narodna in napredna druba slavi v visokodoneih puhlicah. Ob koncu pa, ko se voditelji" med seboj v ljuti borbi razpro, odpade uka od svojega gospodarja in vodi tolpo razjarjenega ljudstva, ki razbija svojim voditeljem" ipe. In v tem je edina pozitivna ideja te komedije". Vao polno mizo bodo zasedli tisti pozabljeni hlapci, tisti zavrenci in razcapanci. Raztrgajte svoje proklamacije, otresite se skrbi za narod in njegov blagor! Zakaj naroda" ni ve!
In ni ve hlapcev in ni ve zavrencev....."
(str. 95). To bote gledali! Kadar se vzbudi v hlapcih gospod, v sunjih kralj! Dragi moj, kadar ne bo ve naroda"; kadar bodo samo ljudje,
sami svoji, predrzni in ponosni....., kralji v
cunjah! Takrat ne bo ve tega naroda, ki caplja na razlinih uzdah, ki je na prodaj za gro, za usluen smehljaj . . .!"
To so ideje Cankarjeve komedije". On.sovrai prvatvo", katero se razvija iz sedanjih druabnih razmer, in hoe splono enakost vseh posameznikov. Vsako delovanje za javni blagor se mu zdi hinavsko, in poten je le oni, ki dela sam zase in se nikamor ne vtika, kakor nerodni Gornik.
Mnogo dobrega je povedal Cankar v tej ko-mediji". Puhlo praznoto misli, s katero izgovarja izobraenstvo" svoje vsakdanje fraze, je hudo oigosal in svoje osebe oznail z najostrejimi rtami. A v vsem je pretiraval. Splona izprijenost ni tolika, kot jo slika, dasi se res dobe posamezniki, ki so prav podobni njegovim osebam. Prizori so prisiljeni, govori sicer duhovito sestavljeni, a nenaravni. Iz vsake osebe gleda karikatura pri vsakem gibljeju, in to je pretirano in neumetniko. Na odru bi se ta komedija" najbre ne obnesla, ker ni pisana za navadno, ampak le za rafinirano obinstvo. dr. E. L.
Ilijada. Povest slovenski mladini. Prosto po Homerju pripoveduje Andrej Kragelj. Cena 1 K 40 v. V Gorici. Tiskala in zaloila Narodna tiskarna" 1900. Str. 267. G. profesor Kragelj je srednjeolski mladini pa ustregel s to knjiico. Res, da ta prevod nikakor ne podaja pesnike lepote divne Homerovo epopeje, ker ni zloen v pesniki meri. Tudi kot pripomoek za prevajanje v oli ga dijaki ne morejo rabiti, ker je isto prosto stiliziran. Koristen pa bo mladini,
ker iz njega spozna na lahek in prijeten nain vso vsebino Iliadino, zlasti e zato, ker so poglavja tako razdeljena kakor v izvirniku. Gimnazijski mladini priporoamo to knjiico. Saj dijak v izvirniku itak ne more preitati vsega speva, celotno vsebino pa mora poznati. Ob koncu je pridejan alfabetien tolma vanejih osebnih imen.
Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak, c. kr gimnazijski profesor. Prvi del. Korespondenno pismo. V Ljubljani 1900.
Ta knjiga znai lep napredek slovenske znanosti. Zanimajo se zanjo tudi uenjaki drugih slovanskih narodov in se izraajo o njej zelo pohvalno. Gradiva obsega knjiga toliko, da se bo vsak le s strahom in skrbjo zael iz nje uiti. Zdi se nam, da je g. pisatelj imel namen, naj bi se njegova Slovenska stenografija" rabila le kot olska knjiga. Kajti samouk bi morda izgubil pogum, preden bi zmagal tako obilico tvarine. Pa tudi nekatera pravila niso izraena dovolj popularno za samouka; zlasti temeljni nauki stenografije so obdelani nekamo preve na kratko. To pa olski knjigi kar ni ne zmanjuje vrednosti. e bi se kdo vendarle hotel sam uiti iz prof. Novakove knjige, lahko kot uvod proui prof. Bezenkovo Slovensko stenografijo".
Hvalevredna misel je bila, da je g. profesor Fr. Novak sestavil tako obirno uno knjigo o korespondennem pismu. Ne samo, da se bo po njegovem navodu lahko zelo hitro pisalo, ampak slovenski stenografi- zaetniki zdaj ne bodo imeli ve izkunjave, da bi si sami izmiljali kratice, kojih bi morda za njimi nihe ne znal brati. V g. Novakovi Slovenski stenografiji" je namre nakopienih toliko kratic, da bi jih za korespondenno pismo ve ne bilo mogoe iznajti.
Posebno pohvalo zasluijo tabele koncem knjige. Tu je vse tako jasno in precizno, da je veselje citati. Tako krasnega stenograma niti nemke ste-nografine knjige nimajo, dasi nemki tisk slovi vsled natannosti in lepih oblik.
elimo samo, da bi temu prvemu delu kmalu sledil drugi, in da bi se mogli o njem istotako pohvalno izraziti. J. G.
Hrvaka knjievnost.
Prvi hrvatski katolicki sastanak obdravan u Zagrebu dne 3., 4. i 5. rujna godine 1900. Uredio po elji sredinjega odbora Stjepan K o-reni, tajnik sredinjega odbora. U Zagrebu. Tisak C. Albrechta (Jos. Wittasek) 1900. 8. Str. 429. Prvi hrvaki katoliki shod je bil velike vanosti za slovanski jug. Na njem se je selo poleg vseh hrvakih kofov mnogo hrvakega izobraenstva. Tu so se razpravljala poglavitna kulturna vpraanja nae dobe, tu se je
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si