(ZJutraiftj? Izdanje.) 4i. številka. V Trstu, v soboto dne 7» aprila 1S94. Tccaj XIX „EDIMONT" izhaja po trikrat na teden v Šestih iziUnjih ob torkih, «>«tr(klli in Mobolall. /jutranje iziUnje izhaja oli G. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. — Obojno ir* diuij« Rl»ni>: ia jeilt-n aiiM*r t — Iivm AthU. T. 1.40 ta tri ine , f M) a . , 4.— ix pol li>ta . 5, . . » S.— IX v« lrt.1 . 1". . . - Na naroćbe brei priložene naročnine •e na jemlje oiir. Posamične številke se dobivajo v prodajalntcah tobaka r Trn'u po 3 nvć, p Gorici po 3 nvč\, Sobotno večerno izdnnje r Trutu S nč„ i» Oorici 4 nč. EDINOST Olasilo slovenskega političnega drnitva za Primorsko. Ogla»i se računijo po tirifu v petitu; za naslove t debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vr tii. Poilaivi, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi nij se poiiljajo uredništvu; ulica Caserma št. 18. Vsako pismo m ira biti frankovano, ker nefrankovsuM se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uproeniilro, ulica Cascr-ma lit. Odprte reklamacije so proste poštnine, „ V rti i nimf i je mof!" 1 položaju. Državni zbor se je sešel zopet, da nadaljnje svojo zakonodavno delovanje, /usedanje trajalo baje do konca meseca majn. Ker bode v tej dobi dognati veliko proračunsko razpravo, preostane gotovo le malo časa za plodonosno zakonodavstvo v pravem pomenu te besede. Proračunska razprava daje poslancem jedino priliko, da morejo povdarjati mnogovrstno Žolje in pritožbe svojih volilcev. Te prilike poslužujejo se gg. poslanci v obili meri, ker vedo, da je vodenje poslanca o proračunski razpravi vo-lilcem nekako merilo, po katerem sodijo sposobnost, dobro voljo in tudi značaj po-slanca. Oziri na javno inenenje prisilijo o proračunski razpravi do zgovornosti celo take poslance, kateri si sicer vse božjo loto bore malo belijo svoje lasi za koristi svojih volilcev. Ta stari ukoreninjeni običaj provzroča, da je vsakoletna proračunska razprava v prvi vrsti politiška razprava, in četudi strogi gosp. predsednik še tako pridno opozarja govornike, da naj se drže stvari, t. j. proračuna, ogromna večina njih uiu uhaja ven-dar-le na Širno politiško poljo. Te navado, ali razvade, ali pa tudi potrebo izvestno ne odpravi niti sedanja doba „nepolitiSke politike". Narobe: mi smo uverjeni do dna svoje duge, da tudi letošnja proračunska razprava zruši do tal vodilno načelo koalicije, zahtevajoče, da naj bi se poslanci izogibali vsem politiškim vprašanjem. To načelo ne obvelja gotovo, ker sploh ne more obveljati. Sosebno aastopniki slovanskih plemen avstrijskih se nikakor ne smejo ukloniti tej zahtevi. Celo poslanec profesor Š u k 1 j e rekel je v seji minolega četrtka poslanske zbornice, da so slovanski poslanci pripravljeni lojalno podpirati koalicijo, (!!!) a le v tem slučaju, ako jim bode mogoče primerno braniti koristi s v o j e ga nar o d a. A tu ne Binemo pre ;roti, da stoji poslanec Šuklje na čelu onim slovenskim poslaneem, ki so ostali v koaliciji, ki so šli toraj v narodnem samozalajevanju do skrajne meje. Toraj tudi profesor Šuklje, ta zvesti pristaš sedanjega zistema in nasprotnik VBakornemu narodnemu radikalizmu, se ui mogel ob svojem poklonu pred koalicijo izogniti, da ne bi udaril na polittško in narodno struno. On je pripravljen in hoče služiti kouliciji, a stavlja zajedno pogoj, da inu ista do- PODLISTEK. 18 Kmetski upor. Z|tdovln»ka povest iz šestnajstega veka. Spisal Avgust Honoa. Preložil I. P. Planinski. (Dalje). — Hvala za vprašanje, botra Kata, domov greva iz vasi, odgovori dekletce, vrteč cvet mej ustinicama, in postoji, starec pa nekaj za mrmra ! — A kakova sila vaju čaka doma, iz-pregovori zopet Kata ; stopita malo k nam, vem, da Jurku ne bo škodovala kaplja vina. Starec se nasmehne, pokima in zopet zamrmra nekoliko besedij. Ali naj greva, oče ? vpraša Jana starca. — Ej naj bo v božjem imenu, ker je nedelja in botra Kata dobra duša. Oče in hči zavijeta na drorišče. — Hvaljen Bog in Mati božja! pozdravlja dekletce, starec pa mrmra za njo: — Hvaljen Bog ! — Amen ! odzdravlja Ilija, sedi Jurko, sedi ! Pij, kolikor Ti drago ! Starec obrne glavo proti strani, odkoder je cul odzdrav, vzravna glavo, kakor da bi voli skrbeti za koristi svojega naroda. Nočemo preiskovati, v koliko je g. poslanec Suklje pri tej svoji zahtevi upošteval le stari običaj, da se povodom proračunske razpravo tudi najzmernejši poslanci postavijo na neko odločnejše stališče, in v koliko ga je resnična skrb za koristi svojega naroda primorala do te izjave. Ne, mi hočemo verjeti g. poslancu Šukljcju, da ga je resna volja pospeševali koristi slovenskega naroda; in zato jemljemo zadovoljstvom na znanje izjavo tega poslanca, da je slovenskim zastopnikom tudi pod znamenjem koalicije, dolžnost, skrbeti za koristi svojega naroda. Ker pa Bi ne moremo misliti, da „koristi naroda" obsegajo samo skrb za preskrbljevanje s pitno vodo, za uravnavo in vzdržovanjo dobrih ccst, za po-končavanje trtne uši, subvencije za razne gospodarske in obrtuijške potrebo itd., ampak da „koristi naroda" poseznjo tudi na politiško, narodno in kulturno polje, in ker si no moremo misliti, da je gospod profesor isurtil le prazno frazo v tolažbo svojim vo-lilccm: sklicujemo so torej na gospoda Šu-kljeja samega v dokaz, da je nezmisolno zahtevati od narodov avstrijskih, da naj bi se izogibali narodnim in političkim vprašanjem. Da jo gospodarsko in kulturno življenje tesno spojeno s politiškimi načeli in nazori, to nam jo očividno dokazalo žo minulo kratko zasedanje, ko je prišla v razpravo postava o kupčiji z premičninami nu obroke in ko bo koalirane stranke glasovale jednu proti drugi. Da ni mogoče uveljaviti načelo „izogibanja narodnim in politiškim vprašanjem", to nam je dokazala toraj že minulost, iu to nam dokaže tudi bodočnost ob vsaki priliki. To nam dokaže ravnokar zapričeta proračunska razprava, katera bode, kakor vsako leto, eminentno politiškega značaja; a še očividneje se pokaže to, ko bode glusovati o konkretnih predlogih ali postavnih načrtih. Mogoče in celo vorojetno je, da bo-doeo zasedanje 110 donesu posebne nevarnosti za koalicijo, kajti odmerjena je tako na kratko, da zmaga komaj proručun iu morda še valutno vprašanje, zakon o lokalnih železnicah in trgovinsko pogodbo. Kar se tiče vprašanja lokalnih železnic in trgovskih pogodcb je vladi zagotovljena večina iu tudi ob vprašanji uravnave valuto ae najbrže ne izpodtakne, dasi nam je pri- rad pogledal gospodarja in dobrovoljno se nasmehnivši izpregovori : — Bog ti plačaj, Ilija! Hčerka mu mej tem sname vrečo s hrbta in klobuk z glave, pa posadi starca nu klop, a sodnik mu primakne vrč. Jurko potegne dvakrat, tleskne z jezikom in vrnivši sodniku vrč, obriše si z rokavom brke. Jana steče po stopnicah k botri Kati in se nasloni k nji, ne zmene se, kako jo je gizdalin Andro hotel z očmi pojesti. — Kako se imaš, Jurko ? praša Ilija, od Velikenoči te že nisem videl — Kako se imam ? nasmehne se starec, kakor je travi brez rose, tako je človeku brez očij. Nihče te ne veže, a zaprt si, pred teboj pot do konca sveta, a niti od nosa dalje ti ni moči. Gorje, dragi ljudje, gorje, kadar ne vidiš niti solnca niti meseca niti belega dne. Dolgo me nisi videl, da da! Ne hodim dosti po svetu. Čemu bi ? Če ne vidiš, čemu bi svetu kazal svoje gorje ? Ali hvala Bogu, da imam le Jano, svojo Jano. Minoli mesec je nekako deset let, odkar so mi črne koze vzele vid. Moja pokojnica je še živela, a Jana je skakala po dvorišči s piškami. To je bila sreča! Videl sem solnce in zeleno travo in čakovati ob tej priliki hudih in vročih borb. 0 proračunu niti no govorimo, kajti na to ni niti misliti, da zbornica ne bi dovolila proračuna. Z jesenskim zasedanjem pa nam jc pričakovati v zbornici viharnih časov in najbrže tudi — sprememb. Do jeseni bo bo vlada še lahko odlašala z vprašanjem volilne reforme, dalje pa ne. In tedaj nastopijo resni časi za sedanji zi-stem, tedaj bode tnoraln vladu nastopiti z odprtim vizirjem in tudi stranke ne bodo innglo« več prikrivati in potajevati svojih načel. Sedanje polu/en je se nam kaže torej kot nekako premirje do — prihodnje jeseni. Politiške vesti. Državni zbor. (Poslanska zbornica). O glavni razpravi proračuna v seji dno 5. t, m. govorilo je 7 poslancev, med katerimi, kakor smo že omenili, jo bil prvi govornik inladočeški poslanec Pacak. Isti pričel je svoj govor, omenjajoč demonstracij Madjarov o Košutovi smrti in potem je dokazal, da nas Ogri nudkriljujejo toliko v politiškem, kolikor v gospodarskem obziru in konečno je pobijal izjavo ministerskega predsednika, kateri jo bil rekol, da „no pozna češkega vprašanju". Konservativec Kulteneggor dokazal je, da žalostno gospodarstveno stanje sili kmetski atan v naročje socijalizma. — Posl. Šuklje je izjavil, da v Hohenwarto-vem kljubu ostavši poslanci radi lojal-uo podpirajo koalicijo, samo, ako se jim omogoči, da morejo varovati intereso svojega naroda. (Kak6 neki P Stavec.) Slovenci sploh bo iz splošnih političkih vzrokov proti splošnemu volilnemu pravu v današnji dobi (?) ; „a narodnostni prepiri umakniti se morajo socijalneinu gibanju1' — Posl. grof Fran Coronini interpelovnl je trgovinskega ministra, zakaj se ni vŠtela želoznica Gorica-Ajdovščina med iste, katero naj bi dobile državno podporo. Vodja Nemcev na Češkem, dr. Schmey-kal, umrl jo dno 5. t. m. v Pragi. (Pokojni bil je celih 34 let duša iu vodja Nemcev na Češkem). Ko je dospela vost o njegovi smrti ob 5'/» na Dunaj, bil jo klub združene levice baš zbran v seji. Kazni poslanci zahtevali so, dnznav.-i o Schmeykulli jako malo vtisa, kajti prebivalstvo je tako-rekoč že privajeno, slišati sleherni dan o novem atentatu. — Kakor so se prepričali strokovnjaki na lira mosta, morala je inu ti bomba le malo hitalov (projektilov) v sebi, vsled r-esar tudi »koda v kavarni Foy«-l ni tak6 velika, kakor se jo mislilo v prvem treuotku, ker se jo bomba razpočila m a pred oknom. Na bližnjih poslopjih razbila so se okna vsled razpoka. Minister notranjih poslov, Kaynal, obiskal je ranjene osebe v bolnici „Charitč" ; natakar Tomaao menda kmalu ozdravi, jako težko pa je ranjen pisatelj Tallide. — Vsi pariški liati zahtevajo, da vlada vendar že jedenkrat zatre anarhiste. Različne vesti. Nemški cesar n« Dunaju. Dnć 5. t. m. oglašeno službeno poročilo javlja, da pride nemški cesar dne 13. t. m, prihodnji petek, na Dunaj. Nastani se na dunajskem dvoru. Na kolodvaru sprejme ga naš cesar z nadvojvodi. Istega dne popoldan ogleda si Viljelm II. husarski polk, katerega je pol-kovnik-lastnik, v Josefstadtski konjiški vojašnici. V vojašnici udeleži se tudi zajutreka s častniki istega polka, potem obišče vse posamične nadvojvode, stanujoče na Dunaju. Ob 9. uri zvečer bode dvorni slavnostni obed njemu na čast in po obedu slovesna operna predstava v 6pernem gledališču. Cesar Viljelm odpotuje v soboto (14. t. m) ob ll1/, uri dop. na petelinov lov v južno Nemčijo. Imenovanje in potrjene izvolitve. Kakor poroča službena „VViener Ztg.'*, imenoval je minisier trgovine vsled predloga tržaške trgovinske in obrtne komore Baltugara Mimbellija pristavom pri tržuški pomorski oblasti. Potrdil je izvolitve prisednikom za trgovinske zbornice v Trstu, Povinju, Zadru, Splitu in Dubrovniku : Florija, Pazzeja, Budi-niča, Rocca, Ei. Florija, Tarabocchije, Ri-smonde, Giaje in Milinoviča, Gledališki večer, ki ga napravi tukajšnja Slovanska Čitalnica danes, dne 7, aprila 1894, v svojih prostorih, vzbudil je splošno zanimanje, mej tukajšnjimi Slovani, In to po vsej pravici ! Dokler pogrešamo mi v Trstu slovensko gledišče, slovensko opero, zaslužijo vso pozornost občinstva taki večeri, kakoršnega napravi naša Slovanska Čitalnica danes. Pela se bo ta večer v drugič slovenska opera, ki se je prva pela v Trstu v splošno zadoščenje in pri kateri so engažovane najboljši moči. Opozarjamo, da je ustop dovoljen ne le udom čitalnice, ampak slovanskemu občinstvu sploh. Nadejati se je obile udeležbe tembloj, ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Ustanovni shod „Kmetijske družbe" za Tast in okolico bode jutri, v nedeljo 8. t. m. v dvorani Ma)!y, ulica Torrentu šr. 10, začenši ob U'1, uri zjutraj. K teinu shodu vabljeni so vsi oni mestni in okoličanski rodoljubjo, kojim je do tega, da se ustanovi to za nas vužno društvo. Naj bi ne manjkali posebno naši okoličanski posestniki in vinogradniki, zajedno pa naj tudi delujejo na to, da se udeleži shoda kar je le več mogoče našega ljudstva iz okolice, katero se peča s kmetijstvom. Povdarjati nam jo še enkrat, da jo ustanovitev prepotrclmo kmetijsko družbu zavistni od zadostnega števila udeležencev pri ustanovnem shodu. Zapletla. Včorajšno številko „Primorskega lista" zaseglo je državno pnivdnišivo zaradi uvodnega članka „Goriške raz more" Uredništvo priredilo jo drugo izdanju. Diocezanske viesti. Častnim kanonikom imenovana sta čč. gg. Ivan \VoIf, /upnik pri sv. Ignaciju v Gorici in dekun Kormin-fcki, Anton Zernic. — (J. g. Ivan Kodermne, kapelan v Ločniku, imenovan jo vikarjem na otoku Morosini; na njegovo mesto pride k. g. Evgen Jordan, doslej provizor v Ilon-kah. — C. g. Ivan Roječ, kapelan v Sol-kanu, premlščen jo v Bilje za vikarskega provizorja. Prisega škofov. Predvčerajšnjim sta sla prisegla v roke cesarja novoimenovana škofa Andrej Š t e r k za Kik iti dr. ilar-celie za Dubiovuik. Dividenda Tržaško posojilnice in hranilnice, izplačuje se od danes naprej v za- družnem uradu, Via Molin Piccolo 1, T. nadstropje. «Goriška ljudska posojilnica nam je doposlala »voj obračun za X. upravno leto Dohodkov je imela posojilnica v ini-nolem letu gld. 81.070, in ravno toliko tudi stroškov. Iz goriškega okraja (Prošnja Dobravam v za lastno solo — laška šola v Podgori). Dopisnik v „Edinosti" štev 3-t primorja Dobrav ces Podgorci; š do, ki naj hi -e ustanovila v Dobravljah 7. obstoječo laško šolo v Podgnri in pride do sklepa, da c. kr. okr. šolski svet v Gorici ne postopa pravično in sicer, da je bolj naklonjen Italijanom, nogo Slovencem. Čuden tak sklep tembolj, ker v okr. šol, svetu ne Bedi noben ud italijanskega rodu niti mišljenja ; razven predsednika, sc-h toj i iz samih trdih, večinoma odločno slovenskih udov. V gorskem okraju so zgolj slovenske Sole, izvzeniM ločniško in pred par leti novoustanovljeno jednorazredno šolo v Pod gori. Že večkrat se je oporekalo potrebi laSke šole v 1'odgcri in vendar govori že marsikak razlog za isto šolo. Kes je sicer, da so laški otroci v Podgori tudi italijanski podaniki, za katere nima dolžnost skrbeti c. kr. šol. svet slovenskega okraja ; res je morda tudi, da v Podgori rii postavnega števila italijanskih otrok za šolo ugodnih ; — na drugi sirani pa je zopet gola resnica, da bi „Lega nnzionale" nemudoma ustanovila v Podgori laško šolo, ako bi jo ne bil ustanovil šolski svet. Ali bi bila „Legina" šola v Podgori manjše zlo, neg) je luška šola, vzdrževana po okr. šol. svetu t Na to vprašanje naj nekoliko odgovorim v pomislek vsem onim, ki štejejo okr, Sol. svetu v toliko zlo, da je v Podgori ustanovil laško šolo, v katero zahajajo zgolj Inški otroci. Ako bi bila v Podgori „Legina" šola, lovili bi se v njo tudi slovenski otroci in to na ravno take načine, nn kiikoišne love v tržaški okolici slovenske otroke v „Legine" otroške vrtce in laške vsporednice na ljudskih šolah, Koliko slovenskih otrok, ki hodi sedaj v slov. šolo v Podgori, bi hodilo sicer v „Legino" šolo ? Ali ne bi bili vb! oni otroci zgubljeni za slovenski narod ? In kak duh vlada v „Leginih" šolali — je pač znano. Koliko hujskanja, koliko zla bi prov-zročila „Legina" šola v Podgori — znali bi proračunati jedino lo Podgorci, poznajući svoje razmero. To bi bil prvi razlog, ki opravičuje okr. sol. svet, da jo ustanovil v Podgori laško šolo, katera no vzgaja hujskačev proti slovenskim vnščanoin, med katerimi žive. Drugi razleg pa bi bil ta-le : Slovenci v Gorici in Trstu prosijo za slovenske šolo, katere jitn dotična meBtna šolska sveta nočeta ustanoviti. Slovenski okr. Sol. svet v Gorici je z ustanovitvijo laške šole v Podgori dal dokaz, kako vse drugače — pravičneje — postopa proti Lahom, nego postopajo laSki mestni šol, Bveti proti Slovencem. Morda Be niso goriški Lahi v srcu jezili nad slov. šol svetom, ker je v Podgori ustanovil laško šolo — in iz ravno istih razlogov, kutere sem navedel ? Kdo ve, ali ni ravno postopanje slov. šol. sveta uplivalo na c. kr. dež. šol. svet, da je bil ugodno rešil slovenske prošnje za slovonBko šolo v Gorici ? Z ozirom na omenjene —■ gotovo tehtne razloge — mora pač vsak razmere po-znajoč mislec le odobravati ustanovitev luške podružne jednorazredno šole v Podgori kot moder sklep c. kr. okr. šolskdga sveta v Gorici, Kdor drugačo želi, geni le vodo na mlin društva .,Lega nazionalo". O drugih trditvah g. d pisnika v omenjenem dopisu pa se mi ne vidi potrebno govoriti, ker so stvari tuko malenkostne, da ne spadajo v javno glasilo primorskih Slovencev. Iz *kofije pri Dekanih se nam piše : V nedeljo dne 1. aprila okoli 3. ure po-poludne iznenadilo nas je pevsko društvo „Slavec ' iz Hicmanj s celim odborom in z društveno zastavo na čelu. Ustavili so se pri gosp. Španjoletu, da se nekoliko oddahnejo ter na to nadaljujejo svojo pot k veselici, katero je ta dan priredila narodna „Čitalnica" v Dekanih. Pred odhodom zapoje celo društvo (86 mož) par krasnih zborov. Čudili smo se izvrstnim glasovom, posebno čvrstim basom in čistim, donečim tenorjem. Društvo si ni zastonj nadelo imena „Slavec", saj so to sami pravi siavčki. V hipu zbrala so je okolu pevcev velika množica Škofijcev, tet prosila pevce, da jih še mnogokrat obiščejo, ter se svojim lepim petjem pripomorejo v probujo nekaterih naših zaspancev. Ko pevovodja naznani, da je treba odriniti, vzdigne se celo društvo ter veselih obrazov odkoraka proti Dekanom, Dospevši blizo vasi, pride jim nasproti odbor „Čitalnice" Gosp. Josip Piciga pozdravi z navdušenimi besedami društvo , Slavec", na kar se mu zahvali go^p, pevovodja „Slavca". Med sviranjem vesele koračnice podali smo se vsi skupaj v Čitalnične prostore. Po izvršenem vsporedu je tudi društvo „Slavec" zapelo na odru krasno pesem „Ob Adriji sinji" tak6 Čvrsto in lepo, da jo je moralo dvakrat ponavljati — Društvo bilo je povsod simpatično pozdravljano in tudi mi kličemo mu iz dna srca : ,,Živi, cveti, rasi, pevsko društvo „Slavec'1 ob vratih naše ljubljene Istre ! t" Koledar. Danes (7.) : Herman sp.; Eberhart, pušč. — Jutri (8.): 2. povelikonočna ned. Dioniz, šk. — V ponedeljek (9.) : Marija Klefa ; Dimitrij, m, — Mlaj. — Solnce izide ob 5. uri 35 mim., zatoni ob G. uri 31 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 15.5 stop., ob 2 pop. 18 stop. Sodnijsko. kletni kovač Peter Filippint iz Trsta prijavil je zadnje dni min, decembra meseca okrajni bolniški blagajni, da je bolan; vsled tega tekla mu je od istega dneva bolniška podpora. Dnć 2. januvarja t. 1. pa je ovadil nekdo Filippinija pri bolniški blagajni, da ga je videl na novega leta dan na plesu. Poklicali so „bolnika1, na opravičenje in res je prišel isti takoj, toda obnašal se je tako brezobrazno, da so ga morali s silo odpraviti iz pisarne. O tej priliki pretil se je F. pri-gledniku Lipoviču, da ga umori. Dnć 5. t. m. dobil je Filippini zaradi nevarnega pretenja 2 meseca težke ječe. Policijsko. 561etnega težaka Ivana F. iz Dobručeve pri Idriji, službujočega pri južni železnici, našli so stražarji pijanega in spečega na tlaku v ulici Belvedcre. Ko so ga preiskali stražarji, našli so pri njem pur kg. kave in komadič prirezanega lesa, pripravljenega nalašč zato, da je vrtal žnjim vreče, napolnjene s kavo. Nezvestega težaka pridržali So v zaporu. — Dnć fj. t. m. popoludne pretepel je mizarski pomočnik Matej Antončič 7 letnega Viktorja Brimšnika, stanujočega v ulici Mozza št. 2, s polenom tak6 nečloveško, da so morali dečka odpeljati v bolnico, zdravit si široko rano na zatilniku. Vročekrvnega Anton-čiča izprašali so na policiji, potem pa so ga pustili na prosto, dokler ne bode pozvan pred sodišče. Vabilo na zabavni večer, katerega priredi pevsko društvo „N a b r e ž i n a" v čast svojemu povovodji v soboto dne 7. aprila 1894 v prostorih gostilne g. Ivana Grudna. Ker g. Avgust Tance res požrtvovalno izvršuje svojo nalogo kot pevovodja in je vsem jako priljeuljen zbok svoje prijaznosti, smemo pričakovati obilne udeležbe. Odbor. Vabilo V nedeljo dne 8. t. m. ob ti. uri zvečer bode v prostorih „Delal. podp. društva" volilni shod, katerega naj se v obilnem številu udeleže udje in udinje tega društva. Ivan II v a s t j a, načelnik. Najnovejše vesti. New-York 6. Razburjenje med pre-mogokopi v Pensilvaniji je veliko. Došel je ukaz, da se zapro vsi uporniki, ali pa postrele. Včeraj je bilo umorjenih 10 štrajkujočih, med temi je bilo 8 Ogrov. Beligrad 6. Položaj novega minister-stva je kritičen. Minister vnanjili poslov Lozanič aamerujo dati svojo ostavko. „Od-jfk" objavlja pismo bi.všega min. predsednika Sitnica, s katerem protestuje energično proti trditvi, da je bil prevzel ^miiiistersko predsedstvo vsled nagovarjanja po razkraliu Milanu, — To dni zaplenjenih je mnogo inozemskih listov, ker se boji vlada, da bi utegnili motiti javui mir in red v Srbiji. Praga 6. Deželno gledališče ostane danes zaprto zuradi pogreba Schmcykalovega. V Pragi izhajajoči listi nemški so črno obrobljeni. /. Dunaja dospelo je mnogo brzojavk Svoje sožalje izjavili so ministri in zastopniki raznih strank. Goroninijev klub in klub Poljakov poslala sta brzojavnim potom svoje sožaljenje predsedništvu kluba levice. Tudi češki listi objavljajo sočutne članke o pokojnem Schmevkalu. Trgovinski brzojavi. Bndlnpeitl«. Pšenica za spomlad 7'35—7 37, za jesnn 7'5l> — 7 5*. Koruza za jnli-august 5'0'i ilo 5Ui Oves za spomlad 1*2 do 7*2.1. Pšenica nova od ti kil. t'. 7'!'» 7-30, od 7S kil. f. iM), od 13 kil. f. 7 »5 7 ju, od HO ki', t :\V> 7-.;o. od SI kil. »br. T-iiO Ri 5- 5 B'4 ; oves novi . 40. .Ječmen tJ 5">—0- - ; proso 41 —4' 0. Ponudite in pnpruševanje po pšenici sredne Prodalo se je Hjo mt. st po trdnih stalnih cenah. Vreme lepo. PrA||». Nrialiiiiiani sladkor: Mirno Za april 16*iO, if/45. Nova r bii september 15"«0. Hii4lM|*ertt». Špirit, 16'SO —17' llntre. Kavu Santo* good average za april 10 .'2'i, za avgu.it 1 1. 50, Hamburg Santos good average za april 8i\"i0, maj Si- , september 80'— stalno. Dunajska borsa 6. aprila 1894. včeraj danes Državni dolg v papirju . , . 98 70 *J8'5i „ „v srebru . . . 98"35 983.'i Avstrijska renta v zlatu . . . 119''20 119'M „ „ v kronah . . 98']5 98-iij Kreditne akcije ...... 368'25 8.17 * — London 10 Lst....... 124-80 12170 Napoleoni........ 9'92 9'iil1/, 100 mark......... 61-20 61*. 0 1' 0 italj. lir........43 56 4tt'5i SVOJI K SVOJIM! Cnetilna Cink«" staroznann pod imenom „Bel-UUSIIIIId „mii , ladonna". poleg kavarne „Fa- bi is", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izbirna vioa, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tudi v no na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostilni Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dvanajsti ii murvah", priporoča se slavnemu občinstva za obilen obisk — Točijo se tamo do- mača izvrstna vina. 104 23 Mlekarna Frana Bržins ^^kemTvi:4^". panillu v hiši Jakoba Brunnerja št. G (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (trisna) smetann. Martin Kno ^azza Oiovanni št. 1. ima trgo- IVlanill l\l&B| vino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. pfl7flr I N. zniuijaiu si. obč instvu. da sem odprl rUalll . Via Lazzaretto vecchio st. I2.prodajalnioo sadja in zalsnjave. Prodajam tudi vino v stak-lanicah, mlako, smatano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker imam veliko zalogo blaga I. vrste. Priporočam se st. občinstvu za obilen obisk. Z velepoštovanjem G2 27 Natevi Furlnn. Prodajalnica jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Jožef Carna Piazza della Caserma št. 1, (uhod Via Ghega) Cl. Kavarni ••®ommerc'°" ,n ..Tadasoo" v ulici rvaval lil čssenna glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Na iazpolago so časopisi v raznih slovonskih jezikih. Dobra postrežba. — Zi obilen obisk se priporoča Anton &orli Cl. kavarnar, Bojansko posojilno in tonno društvo vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno ptedajftlaieo (v ulici Helvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadruinikora, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo druitveno krčmo v Rojanu (poprtj Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtoin in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo mesnico v Kojanu (poprej Pertotova) kjer su prodaja goveje in telečje meso, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnemu občinstvu tn udom. jOtijT i\ovi člani ^ se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od ti — 7 ure zvečer in ob nedeljah od 9- 10 ure predp. 104-6 Gostilna „Pri lepem razgledu" Alojziju se priporoč i najtoj loje slavnemu občinstvu. Toči so prav dobro črno vino po 38 nvč, liter. t20j II novi prodajalniciftij:»y^7;"r, ulica Hurriern it. 'J. je naprodaj najlineje blugo po ugodni ceni. Sladkor, kuva riž in moka vedno svežn. Olje ntjflnej, domače in fino. Tes eninn v velikem izboru kolikor napnlitansku tolikor domača jako dobra. (261 Gostilna JI Tolooratfl^^is.^ vi,,:: ;, 28 nvč. belo po 32 nvč. V družine po 20 nvč. od jednega litra višje. Izborna kuhinja. Sprejemajo 'so naročila na obede in večerje po zmernih cenah, Podpisani so nadeja terej, da ga uodo gostjo obiskavali v velikem številu. Uduni 20 5 V. CovHelch. Lastnik politično društvo „Edinost* Izdavatelj in odgovorni urednik: Maku Cotic. - Tiska 0. Amati sinovi.