#
2





Kot da se ~rke ne znajo ve~
dr`ati za roke
igrati med seboj
zveneti
za hip le preblisk.
Tebi povem. Zrušim se. Vse z menoj.
Samo še moj zakaj in kako.
Moj Gospod in moj Bog.
Edina resni~na beseda: Bog.
Samo še tvoja milost
nekemu premajhnemu srcu.
Samo še jecljajo~ da,
ki bi `elel biti krik v ve~nost;
danes, Gospod, zdajle, da-nes.
Vem, Gospod, prehitro si `elim tebe.
Vsa sem grešna. Dal si mi
okušati sladkosti `ivljenja v
tebi; v meni pa je rasel napuh.
In puš~ava, ki o~iš~uje. Spet sem tu.
Tema. Zvezdni utrinki - si ti - mi svetijo
na pot. Dolgo te nisem iskala. Potem
sem se iz blata pognala proti
tebi. Dolgo te `e iš~em. Prideš, pa
se spet umakneš in je mraz in
jokam. V`gi ogenj duše. Hrepenenje!
Pridi, Gospod! Tisti dan boš prišel in te
bom našla. Zdaj pa sem tako slabotna v
svoji veri, kot da bi dvomila v tvojo ljubezen.
Pridi, Gospod.
./ 	 	,


$

	




2


Gospod, sama ne bom nikoli zmogla dovolj lepote, da bi stopila pred tebe, ~e me ne oble~eš
ti v belino in ne izklešeš mojega obraza. Kdaj, Gospod? Pridi, pridi, moj Bog! Kri~i, da te
bom slišala. Ne, v srcu bom ustvarila tišino, da bom slišala tvoj šepet. Vse ti `elim dati.
Gospod, povej mi, kaj je moje vse? Kaj je hoditi za teboj, kaj je ljubezen? Peter je postal
skala šele, ko je (tri leta je hodil za teboj in te je zatajil) sre~al TVOJ POGLED ...
Jasno nebo. Spet no~.
Za hip dan. Potem?
Utrujena, Gospod,
od tega neizmernega
hrepenenja
odgovora
upora
`elje
po dnevih s Teboj.
Zakaj strah?
Gospod, odgovori mi,
prosim te,
~eprav si `e vse
`e tolikokrat
poskusil, povedal,
natrosil milosti,
da bi moral biti
ti tisti, ki se sprašuje,
ki vzdihuje. Ti bi moral
obupovati, jokati ali
morda smejati se.
Pa samo ljubiš vztrajno,
v neskon~nost,
in odpuš~aš.
Zakaj, Gospod?
 #
2


^eprav ni besed, Gospod ... pila sem bole~ino v tebi. Tvoja veli~ina. Strmim. ~ipke iz
kamna. Zelene tkanine gozda. Prozornost hite~ih valov. Srce poklekne. Sprejme. Doume.
Spomini. Še in še moj in naš zakaj. Boli sprejeti skrivnost? Gospod, kje si?
Tu sem, skrivnost jaz sam in le poni`ni me morejo spoznati. Zaupati, sprejeti, ljubiti,
verovati. Modrost. Pila sem tvojo skrivnost. Potem so zapele ptice in veter v vejah dreves
in metulji ples in spet si ti trosil po meni milosti in bila sem jaz spet jaz, ti, za en hip
prekipevajo~e ve~nosti.
Táko si me ustvaril? In me v trenutku objameš, preplaviš. Zdaj `e poznam ta plaz sre~e,
slap veselja, ki se vsuje v mojo dušo. V jasni, hladni zvezdnati no~i, ko s kolesom hitim
domov, me napolniš do solz v stotinki sekunde, ki je ve~na. Re~em DA, hvala, Gospod,
pridi! Ko si te `elim in grem v novo no~, da te najdem, morda ne prideš v svoji svobodi in
me poiš~eš drugi~. Morda s prvim snegom. Ali s pomladjo. Ne, ne samo tako.
Z rojstvom, s prihodom, s smrtjo in z vstajenjem prelomiš v globini duše `ivljenje in ga
spremeniš. Tako si `elim vsak dan zjutraj sesti k tebi, si globje vtisniti v spomin besede
`ivljenja ...! Še se bom trudila, bolj zavzeto, moj Gospod, ti pa bodi z menoj, daj mi milosti
in mo~i in ljubezni.
	



Razli~ni so duhovni darovi, Duh pa je isti. Razli~ne so slu`be, Gospod pa je isti. Razli~na
so dela, isti pa je Bog, ki dela v vseh. Vsakemu se daje razodetje Duha v korist vseh.
Enemu je po Duhu dana beseda modrosti, drugemu po istem Duhu beseda spoznanja. ¡...¿
Vse to pa dela isti Duh, ki daje vsakemu, kakor ho~e. (1 Kor 12, 4–11)
Srce je dehte~ samoten pomladni travnik tišine. Vonj me premami in sédem vanj. Samo
sem. Tudi s sne`enimi kristali v ledenem mrazu se razumem. Daj mi še zreti tihega
umiranja dneva, ko se ne`no v ve~eru rojeva no~ pod budnim o~esom lune in zvezd. Tudi to
je travnik iz lu~i in ljubezni. Vse drugo je v meni nerodovitna puš~ava. Ob~udovanje.
Priznanje. A v meni ne obrodi, saj sem premajhna. Tako lepo mi je v dehte~i pomladi,
da bi umrla, ~e bi morala še naprej hoditi in se vrteti in nikamor priti - ko pa sem `e vse
našla! - po tisti poti. Tu sem, le to vem, da mi je potrebno globoko zadihati in gledati v
Obli~je. To je moje. Modrost? Spoznanje? Vera? Premica? Ne premica. Vektor. Vektor
ljubezni. In vse drugo se zbistri.
	





Listam. Nazaj. Tudi naprej. ~rn spomin. Velik vprašaj. ~e ni v tebi, ne najdem odgovora
na zakaj. Na kako sprejeti vse to? Grem. Se potopim in samo nekaj iš~em v oceanu
trenutkov. Samo nekaj. Drugo, ~e je, je lepo, ~e ne, ni~ za to. Bodi ti z menoj, Gospod!
Po`ira me `ivljenje. Tako ne bo šlo. Duši me, trga me, ne zmorem mirnega hipa, nisem s
teboj, Gospod, in strah me je. Kako lahko je potegniti zaveso, glasno `iveti, hoditi mimo in
si govoriti, da gre tudi brez tebe ... en dan, drugi dan, vse te~e, `ivljenje gre naprej. Najprej
na trdo, nato vse la`je. Vedno ve~ hrupa v srcu ... tišina zadnjega zbogom šele razkrije spet
tvoj tihi klic ljubezni. Kri` za zaveso. Na zadnji zemljin dan samo bo spet mo~an kot grom
tvoj glas. Gluhi bodo slišali. Tišine mi daj! Ta lahkota pozabe me ubija. No~em pozabljati
nate! Danes spet solze. Z zaveso se za~ne odpirati tisto ~rno brezno, ki srka vase.
Okamenim. Usmili se me! Samo v tvoji ljubezni sem bela. Kli~em te. Smem te imenovati.
Pridi, Gospod, pridi! Glej, prihajam, Gospod, da izpolnim tvojo voljo
Trdovratno se vra~a
mrena ~ez o~i,
a lu~i ne more zakriti.
Verujem, Gospod!
V tem drobnem `ivljenju si ti.
Samo tiho zazrta v tvoj kri`
in ljubezen, ki vso vdanost in
zavest trpljenja, ki smrt okrona z
zlatom ve~nosti. Z one strani. S te
strani pa kri, moj Bog!
Dobro je, Gospod, da ne morem dojeti tvojega telesa in krvi. Kajti belina in rubin, kajti
kruh in vino, kajti ti, Gospod, ki prihajaš, je preve~. Duši. Vame pada tvoja skrivnost. Od
drobne kapljice se zvrti in kot da bi spil napoj ve~nosti za hip, ki ga ni, ko ga `eliš spet
prijeti, do`iveti, zadr`ati. Ker bi se stopilo srce in ne hotelo nikoli ve~ nazaj. Tu sem,
Gospod. Govôri!
2


 #
Dolgo pri~akovano
postane zaznamovano
z ad calendam graecam.
Plašno in tiho se rekam
obupa pridru`i, se v valove
svin~ene po`ene ptica.
Krila iz sanj.
Veter je neresni~nost.
Ko `e vidiš,
ko `e ~utiš,
te svin~eni val potopi.
Morda jutri vstaneš,
okrepljen `e tu in zdaj,
z novim spominom.
Odprto zrno spoznanj.
Na poti v Emavs sem. Skice `ivljenja. Najprej nezavedno s teboj. Potem ranjena v globino
z zlom in grehom, z izkušnjo smrti in teme, tudi trpljenja. Potem tvoja Beseda. Nisem te
še prepoznala. Potem tišina duhovnih vaj - prepoznala sem tvoj obraz. Potem so nova
trpljenja, tokrat v tvoji lu~i, utrjevala prijateljstvo in zaupanje s teboj. Spet tišina. @elja po
tebi. Gospod, okusila sem te. Obrni mi korak nazaj proti Jeruzalemu oznanjat, da `iviš!
Naj bo vsaj toliko lu~i v mojih dnevih, da bi lahko bil vsak dan pripet v ve~nost.
Naj bom mesto Ninive. Naj verujem nedoumljivi besedi obljube in ljubezni, Gospod. Naj
se trudim na poti k lu~i. Ti pa izlij milost name, moj Bog, odpusti mi temo srca, naj se
odlo~am zate. Daj mi spreobrnitve, krsta, puš~ave, da te bom lahko `ivela in prinašala in
verovala. Bodi mi vsak dan bli`ji, moj Gospod.
2


	




Nisem vedela, da so z Jagnjetovo krvjo namazani podboji mojih vrat. Nekega dne sem
obstala. Kot vkopana sem metala s sebe nesnago, grebla in umivala ... z vodo in duhom
sklenjena zaveza, kri na podbojih, vedno znova suho Rde~e morje za `ivljenje, ko roke nad
glavo in ko besede POJDI ... in ODPUŠ^ENI ... Voda iz krvi. Za tisti dan vstajenja.
Pepel na ~elu. Kri` v duši. ~emú, Gospod? Zakaj še ve~ - ime, bli`ina, milost? ... Jaz sem
jaz samo s teboj, ker sem naprodaj in me lahko kupi tudi smrt.
^e ne druga~e, zazida ~rnuh zid med menoj in teboj in ti rušiš; ko je meni vseeno, še vedno
rušiš. Vodiš moje korake. A ko odneham obra~ati pogled proti tebi in se obrnem k njemu,
ko se za~nem zgovarjati na zid - tudi ti obmolkneš in samo še upaš, da se vrnem.
Na novo me u~iš
hoditi, Gospod.
V takem ritmu
veselega takta
`e dolgo nisem
poslušala
utripanja
trenutkov.
Kaktusu si porezal
vse, razen rde~e
duše cvéta.
2


 #
Spet je sneg.
In padaš v moje
misli
od dale~.
Sédem
v mraz.
Prestrašena,
da se boš spet
dolgo, predolgo
mudil v meni.
Da boš spet
dolgo, predolgo
odmeval v meni.
Z zelenih listov
otresem belo te`o ...
nešteto brezte`nih
sne`ink,
skupaj prete`kih
za krhkost veje,
jo je sklonilo.
Spet se vzravna.
Izpod neba pa
pršijo na svet
sapice bele
v nedogled, morda ...
morda ... ne, ni upanja.
Ko bom znova prišla,
bo starka spet sklonjena.
2