Tečaj XXII.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja T»»b četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld,. za pol leta 1 ;ld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina ae pošilja upravništru v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hat. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobi se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr , dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Čemu?
Ko je deželni šolski svet čitateljem „Slov. Gospodarja" vže znane ukaze delal in izdajal, s katerimi se je hotelo vedno več in več nemščine vriniti v naše slov. ljudske šole, niso nas nič zaslišali, ali se vsaj na naše sklepe in mnenja niso ozirali. Sklepali so o nas, pa preko naše glave!
Kakor pa smo Slovenci mirne in krotke duše, ki raji krivico prenašamo, kakor krivico storimo, vendar ne dopuščamo nikomur, da se dotakne našega čez vse ljubljenega maternega jezika. Tako so tudi ukazi deželnega šolskega sveta, s katerimi se je vrivala nemščina v naše šole na škodo poduku in posebno maternemu slov. jeziku, vzbudili povsod med slovenskim ljudstvom veliko nevoljo.
In slovensko ljudstvo se je vzdignilo, in se vzdiguje, da postavnim potom zabrani. prenapeto in za to škodljivo vrivanje nemškega jezika v slov. šolo, katero vrivanje je celo nepostavno!
In glejte! Komaj so dotične vloge prišle v Gradec in na Dunaj, pride se k nam Slovencem, rekoč, naj še vendar zopet in zopet premislimo, odstopimo od svojih sklepov in pustimo nemščini še dalje v naših šolah prvo mesto.
Tako so dobili v Celjskem okraji od okrajnega šolskega sveta v Celji razni občinski predstojniki naslednje dopise :
„Štev. 858. G. občinskemu predstojniku v .................
V začasno rešitev po tamošnjem občinskem odboru neposredno pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu in pri visokem c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk izročene vloge
dne ........ 1888 zadevajoče prošnjo za od-
strambo poduka v nemškem jeziku kot obveznega predmeta iz tamošnje ljudske šole, se Vaše blagorodje naprosi, zadevo v seji tamošnjega občinskega odbora še j e d e n k r a t obravnavati, oziroma o taisti sklepati in ta sklep tu sem
brž ko brž naznaniti, in tudi dotični sejni zapisnik vposlati, da se dalje predloži".
Nadalje se govorj o potrebi nemščine za vsakega slovenskega Stajarca itd., kar je nam vže vse prav dobro znano iz pokojnega Celjskega lisjaka. \
Nekatera občt»ska predstojništva so na io koj poslala okrajnemu šolskemu svetu zahtevane zapisnike '^iste občinske seje, v kateri se je sklenilo, da s"e stori postavnim potom konec vsakemu siljenju k učenju nemškega jezika, ter so rekli, da se jim ne zdi potrebno še ene seje sklicati in sopet o isti reči sklepati. Kar se je enkrat sklenilo, to se je itak dobro premislilo; kar se je pa po tehtnem premisleku enkrat sklenilo, od tega se tudi ne bo odstopilo.
Tako odločno ravnanje občinskih predstojnikov se nam zdi čisto pametno in pravilno, pričakovati je toraj, da bodo vsi predstojniki ravno tako storili.
Da bi nemščina „vsakemu slovenskemu Štajarcu" tako potrebna bila, kakor je človeku potrebna milost božja k večnemu zveličanju, tega tudi ne bo nikdo trdil. Ali naj bode! Mi nismo zoper nemščino, samo tam in tako se nam je naj daje, da nam ne bo na škodo. Na predebelem „cmoku" se zadavi človek in nemško učenje, če je prenapeto, je za slov. otroke več, kakor debel cmok.
Komur je nemški jezik potreben, ta se bode ga itak naučil, posebno ker se bo nemški jezik učil na naših šolah še tudi naprej, kolikor se na pameten način podučevati more in kolikor to postava dopušča. Na tem bi našim sreč-nišim nemškim sosedom lehko bilo zadosti, saj njim ne vsiljuje nihče slov. jezika, nam pa se vsiljuje nemški še več, ko je treba.
Cemu toraj, še enkrat in zopet enkrat obravnavati in sklepati o poduku o nemščini v naših obč. zastopih, kjer se je vže enkrat sklenilo, da se naj ta poduk uredi po postavnih predpisih? Mi res ne vemo, čemu!
I. D.
Nova podružnica sv. Cirila ¡11 Metoda.
(Konec.)
Na to začne razlagati v jedrnatih bespdah začetek velike družbe sv. Cirila in Metoda s sedežem v Ljubljani in nje podružnic, opiše njih namen, razloži vzrok vstanovitve podružnice pri sv. Lenartu, omeni nevarnost, ki preti glede vere in maternega jezika naši mladini v šoli od strani nemškega šulvereina, izlasti tam kjer so učitelji udje tega „vereina" in od njega vlečejo judeževe groše za potujčevanje slovenske mladeži. Za tem opozori one, ki se hočejo dobro podučiti o nemškem šulvereinu na izvrsten govor, katerega je imel naš slavni drž poslanec, kanonik g. dr. Gregorec, dne 3. maja t. 1. v državni zbornici. Le-ta je priobčen po steno-grafienem zapisnikn pričenši z 20. štv. „Slov. Gosp." Na to spodbuja k delavnosti, pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. To je bila želja rajnega Slomšeka in to je tudi volja Njih ekscelence našega sedanjega milostljivega kneza in škofa Jakoba Maksimilijana, katero so razodeli ob času, ko so jih obiskali letos zastopniki glavne družbe sv. Cirila in Metoda. Ce to dosežemo, smemo upati, da ne izgine naše ljudstvo iz vrste narodov in v ta namen naj raste, cvete, sad rodi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Lenartu in po slovenskih goricah!
Konečno še povzame besedo bi. g, sodnik Karol Wenger in z lepodonečim glasom v krasni slovenščini priporoča družbo sv. Cirila in Metoda, naj z nje pomočjo smo in ostanemo zvesti državljani in verni Slovenci. Za srčne besede donela je preblagemu gospodu živahna zahvala od strani poslušalcev z burnimi živio! Spoznali so ljudje, da imajo v osebi sodnikovi gospoda, katerega srce bije za blagor Avstrije in izročenega mu ljudstva. Slava mu!
Zdaj se je vršila volitev začasnega odbora. Ker je g. sodnik zarad obilnega svojega dela odločno se branil vzprejeti predsedništvo, bili so enoglasno v odbor zbrani: prvomestni-kom g. Ivan Bohanec, kaplan pri sv. Lenartu, njegovim namestnikom g. Peter Mesarec, tajnikom g. dr. Leščnik, odvetnik pri sv. Lenartu in blagajnikom g. Matija Suman, posestnik v Lormanji.
Po volitvi sklene g. predsednik zborovanje s trikratnim živio in slava Nj. Veličanstvu pre-svitlemu cesarju Francu Jožefu I.
Po zborovanji pristopilo je še veliko udov k družbi. Slovenec se zaveda in gre na dan.
To poročilo priobčimo tem rajši, ker želimo, da postane nova podružnica v resnici ognjišče, o katerem se zbera rado pošteno, slov. ljudstvo lepih slov. goric ter se ogreva za dobro slovensko, versko šolo.
Gospodarske stvari.
Pleve in krma za živino.
Zima je blizu in treba bode k malu živino zapreti v hlev ter ji tukaj postreči čez dolgo zimo tje do spomladi. To je veliko časa in veliko se pospravi v njem v želodec živine. V tem je v časih, posebno kedar ima človek več živine in je ne more spraviti v denar že jeseni, treba gledati gospodarju, da jo preživi in tako, da ne trpi živina, gospodarju pa vendar ni treba kupovati krme, ako je je malo ali vsaj premalo pridelal za toliko in toliko glav živine, ki je ima pri jaslih.
Ni mala taka skrb in zato sodimo, da bode enemu ali drugemu naših bralcev prav, če ga opozorimo —na pleve. V resnici pa pleve niso brez vsega pri krmi. Ako se polaga živini v redu in v pravem času nekaj plev, služijo ji, kakor uči skušnja, kaj dobro. Iz ene strani povživa živina drugo klajo bolje, ako dobi semtertje tudi kaj plev v želodec, iz druge strani pa je plev pri vsaki hiši in če se spravijo dobro, žre jih živina prav rada.
Pleve pa so v tem lehko ržene, pšenične, ovsene, samo ječmenove niso za živino, kajti teh ne mara. Živina žre pleve prav rada, če niso preveč suhe, veliko ljubše so jej, kakor slama. To pa pride od toga, ker so pleve meeje in nimajo toliko surovine v sebi, kakor je ima , slama.
Korist plev pa izvira iz tega, ker je treba \ živini veliko krme, predno se ji napolni želo-! dec in le ta dobra, tečna klaja se požre od živine naglo, ne da se poprej dobro preziveče in zato gre potlej je veliko iz želodca brez vse koristi. Ako se pa primeša tej klaji nekaj plev ter se primejo le-te klaje, tedaj žre živinče bolj polagoma in vslini klajo od vseh strani bolje. Želodec dobi jo zato že bolj rabljivo vase in ležje jo prekuha.
Najboljše so pač pšenične pleve ali tudi ržene in ovsene so dobre, samo pri rženih je vmešan večkrat prah in druga nesnaga in zato so nekaj manj vredne, kar se tiče prebavljanja j v želodci živinčet. Pleve ozimin pa je najbolj priporočati za klajo, ker so nekaj trdniše in ! je v njih nekaj več mašče. Ječmenove pleve ne služijo prav, ker se lehko zapičijo v goltanci ali v črevesih in nasledek bi bil vnetje čreves v živinčetu. Temu se pač nekoliko opomore, ako se polijejo s kropom, predno se primešajo drugi klaji.
Pri tem moramo pa eno opomeniti in naše bralce prosimo, da tega ne prezrejo; ako je bilo žito nezdravo, snetljivo, tedaj niso pleve i za živinsko klajo. Take bi bile živini nevarne i za zdravje in torej gospodarju na škodo.
Žulji pri živini.
Kedar je vreme deževno, prigodi se rado, da dobi vprežna živina žulje. Homot in še brž jarem je tedaj ji prav nevaren. Da ti konj ali vol tak dan ne dobi žulja, namaži mu vrat, kjer pride v dotiko s liomotom ali jarmom z navadnim žganjem, potem pa še potegni par krati z mjilom ali žajfo po namazanem delu in ni se bati, da dobi živinče žulj. Ko bi bila živina pa ves den v jarmu, tedaj še bode dobro, ako se ponovi isto mazilo tudi opoludne.
Zvečer pa je potlej dobro, ako vzameš ter-pentina ter namažeš z njim živini vrat, se ve, da ne na debelo. Živina nam je dobra pomočnica pri delu, glejmo torej, da ji ne delamo brez sile težave in jo obvarujemo, kjer nam je koli mogoče, bolečine. Skoda bila bi naša in v časih po lastni krivnji.
Sejmovi. Dne 25. oktobra na Bregu v Ptuji in na Bizeljskem. Dne 27. oktobra v Po-ličanah. Dne 29. oktobra v Št. Juriji na juž. žel., na Muti. v Koračicih, v Koprivnici, v Cmu-reku in v Slov. Bistrici. Dne 31. oktobra v Imenem. Dne 2. novembra v Stradnu, v Podčetrtku in v Vitanji. Dne 3. novembra v Piše-cah in v Poličanah.
Dopisi.
Iz Celja. (Jalova prerokovanja) Državni zbor začel je 24. t m. zopet zborovati. Slovenski poslanci, naprej Kranjski, došli so tje močno zavedajoč se, da so oni in pa hrvatski poslanci rešili ministerstvo pretečega mu pogina glasujoči za novi davek na žganje. Dne 16. junija t. 1. poročali so v „Slov. Narod" tako le: „Nevarnost je bila eminentna, da pade § 2. b, z njim vred pa zakon, ministerstvo in državnozborska večina. In res, novi davek bil je vsprejet v odločilni seji 2. junija samo z 12 glasi večine. Za davek glasovalo je 11 slovenskih (baron Goedel je proti glasoval, dr. Gre-gorec pa ni hotel navzoč biti) in 6 hrvatskih poslancev. Vsa osoda novega davka in mini-sterstva bila je v rokah ovih 17 jugoslovanskih poslancev. Odločili so se za davek, za Taaffeja. lvaj so pridobili za to svojim volilcem? Nemško-konservativni poslanci priborili so ali ohranili neobdačeno žganje za domače potrebe, sicer so hoteli zoper novi zakon glasovati. Jednako postopali so poljski poslanci ter so pridobili 23 milijonov goldinarjev, kateri se do leta 1911 izplačuje iz davka na žganje kot odškodnina nekojim grajščakom in mestom za njih posebne žganjarske pravice. Le slovenski poslanci prišli so domov — prazni. V tolažbo nevoljnim vo lilcem poslal je teh „perovodja" —j— v „Slov. Narod" prerokovanje: „Vroča žganjarska borba bode tudi Slovencem donašala vidne koristi • . ,
| tudi slovenskemu narodu je pričakovati za nje-; gove duševne in gmotne interese le ugodnih uspehov." Čudno, isti „perovodja", ki se je dne 2. junija toliko bal za Taaffeja. pisal je mesec poprej, ko je šlo za Gautscha, tako: „Vest, da odstopi celo ministerstvo, če se Gautschu izjavi nezaupnica, ni imela upliva na slovenskih poslancev ukrepe .... grožnja o odstopu kabineta pustila jih je silno hladnokrvne . . . ministerstvo se je udalo, uspeh dotičnih obravnav, v kolikor se tičejo slovenskih terjatev, bil Je povoljen, podrobnosti razkrivati ne smem, dejanske pridobitve kmalu pridejo na dan." In dne 4. maja piše —lj—, „da so precizne zahteve slovenskih poslancev in vladna zagotovila storjena posredovalcema grofu Hohen-vvartu in Groholskomu v prvi vrsti zadevala ne Krajnske, temveč sosednje kronovine. . . . Dotičnih obljub ni dal samo naučni minister, temveč poroštvo za njih točno izvršitev prevzel je kabinetov prvomestnik." Taaffe in Slovenci (razven dr. Gregoreca) glasovali so za Gautscha! No, to je koš praznih obljub, — jalovih prerokovanj. Niti pičica od njih se ni izvršila. Slovenski poslanci, naprej Kranjski, so na Dunaji zopet do^tal pogoreli.
Iz Šoštanja. (Cesarska si avnost.) Kakor drugod, tako smo tudi pri nas obhajali štirdesetletnico vladanja Njih veličanstva slavno, kolikor so nam tukajšnje razmere in naše skromne moči dopuščale. Že v soboto popoludne, ko je začel večernice pritrkovati pri tukajšnji župnijski cerkvi, v tem hipu oglasili so se tudi topiči s prijaznega griča nad Šoštanjem tako imenovanih goric, iz cerkvenega stolpa vihrala je cesarska a iz bližnje lipe pa slovenska zastava. Drugi dan je bila nedelja. Čeravno je precej prostorna tukajšnja župnijska cerkev, vendar bila je polna vernega ljudstva pri božji službi. Na konci sv. maše zapela se je zahvalna pesem „Te Deum" in pevci so zapeli cesarsko pesem, a godba zaigrala je cesarsko himno, med sv. mašo pokali so topiči na bližnjem hribu, da je odmevalo čez gore in doline. Na vrtu gostilne g. M. Tajnika je bilo za ostalo slavnost pripravljeno. Nad odrom za pevce je bila krasna slika Njih veličanstva okrašena z venci iz zarnih cvetlic, oder pa s cesarskimi in slovenskimi zastavami ter z mnogim zelenjem, v sredi odra bila je lira s krasnim slovenskim vencem ovenčana. — Kmalu po tretji uri popoludne so se začeli gostje zbirati, koji so prihajali od vseh strani, tudi več preč. g. duhovnikov, z domačim preč. g župnikom na čelu, je počastilo našo družbo s svojo navzočnostjo. — Predsednik Šaleške čitalnice g. Ivan Vošnjak pozdravi došle goste in se jim zahvali za mnogobrojno udeležbo. V precej obširnem in jedernatem govoru povdarja pomen današnje slavnosti ter delovanje in zasluge Njih veličanstva skoz celih
štirdeset let za vse avstrijske narode, posebej pa še za slovenski narod, ter h koncu svojega govora zakliče Njih veličanstvu presv. cesarju trikrat živio, topiči so se v tem na bližnjem hribu oglasili ter gromoviti živio še povekšali, godba pa je zasvirala cesarsko himno. S tem pričela se je slavnost, navdušeni govori in iskrene na-pitnice vršile so se ena za drugo, vmes pa je pevski zbor nas prav izborno kratkočasil s svojim ubranim petjem. Tako nam je hitro potekel čas in prišla je hladna noč s svojo temno odejo, na bližnjem hribu začele so rakete švigati v zračno višavo, pod hribom blizo slavnosti prižgal se je umetaljni ogenj ter v raznih barvah čarobno razsvetljeval nočno tmino. — Bilo je že pozno v noč, ko smo se spomnili, da je že čas za odhod. Segli smo si še edenkrat v bratovsko roko ter se podali proti domu z željo, naj bi milostljivi Bog našemu milemu vladarju dal še živeti mnogo let do skrajne meje človeškega življenja.	D.
Iz podnožja slov. Pohorja. (Občni zbor.) [Konec.] Večina je uže mislila, da je Vuhreško podružnico zadušila nemčurska sapa. Toda naenkrat je ona na novič oživela z novim odborom dne 23. septembra. Ta dan zbralo se je v g. Pahernik-ovi hiši v precejšnjem številu gostov iz obližja, posebno pa iz trde v slovenščini, kakor „Kapa", stoječe Ribnice. Praznovala je podružnica tukajšnja 40-letnico Njih veličanstva Franca Jožefa I. V jederni in za-nimljivi besedi povedal nam je preč. g. dekan Jazbee najvažnejše dogodke iz vladarstva cesarjevega. Povzdignil je posebno njegovo do-brotljivost, radodarnost za cerkve in šole, za razna društva itd. Postavil nam je Njih veličanstvo našega cesarja za vzgled delavnosti in tudi pravega kristjana. Zakaj naš cesar ni, kakor novošegni nazovi-olikanci, malomaren ali bolje „nič maren" za krščanske zapovedi in dolžnosti, marveč kjer koli je, bodi si doma ali na potovanji, povsod gre o praznikih in nedeljah k sv. maši. Tudi sv. spovedi se ne izogib-lje. Posnemajmo ga, vrli Slovenci, saj smo mu bili zmirom verni in vdani, kakor pesnik Jovan Vesel-Koseski poje: „Hrib in hrast se omaja, — Slovencu zvestoba ne gane!" Po trikratnem „živeli" presv. cesarju Francu Jožefu I. nagovoril je goste župnik Remšniški, steber Slovencem v tem okraji, gosp. J. Z. Razložil nam je znamenitost „družbe sv. Cirila in Metoda" za nas Slovence, posebno tukajšnje in nevarnost, katera nam preti od „pruskega šulvereina". Ta ima povsod vže tukaj „svoje kremplje" zravno pri šolah in drugih društvih, katera bi mu naj pomagala v ponemčevanji slovenskega naroda. Povedal nam je tudi način, kako naj delujemo za to družbo. Opisal je žalostno stanje šolsko za tukajšnje Slovence ter povedal namen, zakaj vplačujemo vsi, kateri se damo vpisati v to
družbo. Celi svoj govor vedel je gospod govornik s prav umestnimi recili prav dobro zabeliti. Po trikatnem „slava" na „družbo sv. Cirila in Metoda", vpisali so se v družbo neki novi udje. Izbral se je novi odbor enoglasno. Izrekla se je zahvala prejšnjemu, posebno velikemu dobrotniku in bivšemu predsedniku J. Paherniku mlaj. On je preobložen z drugimi raznimi opravili ter je odložil predsedništvo. Ko so se še neki udje o tem in onem pomenili in izrazili željo v kratkem se spet sniti, razšli so se veseli brez „plesa do belega dne!" in ž njimi tudi
Zadrečan.
Iz Ptuja. Nekdaj vsegamogočnemu in za tega voljo jako prevzetnemu dr. Strafelli prodali so Leskošekovi dediči 12. t m. veliki del posestev vsled eksekucije. Ker so mu grajščino in posestva na Hrvatskem že pred prodali, ostalo pa še pride 24. t. m. na boben, bode kmalo rešen vseh skrbij. Ker ima ta gospod odzdaj več časa kakor ga je imel svoje dni, lehko bi ga Ptujčani spet si naredili za župana in ravnatelja pri hranilnici. Ali ga zdaj ne marajo? Kje so prijatelji v sili in stiski?
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Včeraj, dne 24. oktobra so se drž. poslanci sešli na novo, jesensko zborovanje. Dela jim ne manjka, naj glasneje bodo pač. kakor po navadi, razprave o drž. proračunu za prihodnje leto in mogoče, da tudi v razpravi o ponovljenji vojaške postave. Nemški liberalni poslanci upajo, da spravijo v tem grofa Taaffe in z njim sedanjo večino v drž. zboru na tla ter da splezejo njih veljaki na minister-ske stole. Mogoče je vse. — Na poti iz Rima je prišel zadnjo nedeljo pruski princ Henrik, brat cesarja Viljema, na Dnnaj ter je bil, kakor poprej nemški cesar, gost presvitlega cesarja. Imel je tu par lepih dni, potem pa se je vrnil domov, v Darmstadt. — Naši nemški sosedje, Gornji Štajarci, so imeli v tem meseci na večih krajih zborovanja in so jim njih konservativni poslanci na drobno razkazovali, česa da so ali pa jim še želi dobiti prej v dež. in sedaj v drž. zboru. Če sodimo po govorih princa Liech-tensteina in drugih poslancev, ni misli, da odstopijo od verske šole, liberalci bi to se ve, da najrajši videli. — VCelovci ima dne 14. novembra tamošnja podružnica sv. Cirila in Metoda cesarjevo slavnost in družba sv. Mohorja odkrije prav isti den spomenik na grobu msgr. Andreja Einspielerja. — Za Koroško nastavi se za naprej 5 novih avskultantov na c. kr. okr. sodnijah, njim bode znanje slov. jezika potreba. No nekaj je to in čudno, da še pride le sedaj v dotičnih krogih izpoznanje, da sodnik ne velja, če ne zna jezika, ki ga govori ljudstvo, s katerim ima opravka. — Kranjski dež. zbor še je le
pondeljek, dne 22. oktobra, sklenil svoje delo. Letos so bile v njem skoraj vse seje mirne, le dve, trikrat so nemški poslanci nekaj pozarož-ljali pa jim ni bila prav resnica, saj se večina slov. poslancev ogiblje z vso skrbjo vsega, kar bi vtegnilo napeti nemške živce. Brž pa je tudi tako najbolj prav. — Sadna razstava v Ljubljani se jim je dobro obnesla in se je sadje, ki je bilo na razstavi, včeraj, dne 24. oktobra, vse razprodalo. — Slov. dekliška šola v Gorici, ki jo vzdržuje društvo „Sloga", šteje sedaj 94 otrok, v otroški vrt pa je 50 otrok vpisanih. — S Primorja podajo se sedaj še po gostem revna dekleta čez morje v Aleksandrijo in večni Bog vedi, česa tam iščejo. Resnica pa je, da taka ženska, če se povrne še kedaj domov, ni več nič kaj prida doma. Tej razvadi bode pač treba zapreti vrata ! — Mestni zastop v Trstu misli „častno" pozdraviti društvo „pro patria", ko ima le-to svoje zborovanje 11. novembra. Druga pač tu ni mogoče, saj „gliha vkup štriha," — Hrvaška stranka prava ima le malo število dež. poslancev ali še ti niso jedini v tem, kako naj se ravnajo nasproti „narodni", po pravem le madiaronski večini v saboru ali dež. zboru v Zagreou. Nesloga je pač stari greh slov. ljudstev! — Oger-ski minister, Koloman Tisza, se hvali, da je proračun za poslednje leto jako ugoden ter da bode k malu konec primankljaja. Mi verjamemo, da je vse lepo, toda brž ko ne le na papirji, na konci leta bode pa blizu vse drugače.
Vunanje države. V Rimu je sedaj zopet tiho. Veselje o času, ko je bil nemški cesar v ozidji mesta, je bilo na oko veliko, vendar pa se trdi, da ga je bilo veliko le bolj „na silo". Kralj Umberto se je vrnil k malu, ko se je nemški cesar odpeljal, nazaj v mesto Monza, Vidno je, da se v Rimu ne čuti prav doma, v tem tudi poslej ne bode lehko drugače, kajti „Večno mesto" gre po pravem le sv. Očetu in prihod nemškega cesarja v tem ni in ne more preobrnoti reda. — V Madridu, glavnem mestu katoliške Španije, pričakuje se den na den novo ministerstvo ali ni še gotovo, da pride do tega, kajti doslenje ima še veliko veljavnih poslancev za se. — Na Francoskem iztrgava sedanja vlada čedalje več šol kat. cerkvi in nič ne pomaga, če se tudi upirajo zoper to stariši sami. Vlada ima moč in kjer ji ne gre z lepa, dela pa jim silo. Tako je bilo une dni v mestu Ver-sailles, s silo so vzeli otroke iz šole čč. usmiljenih sester ter so jih potem „gnali" v posvetno šolo. Grof Bismarck se je precej potem, ko se je vrnil s svojim cesarjem iz Rima, podal v Friedrichsruhe k očetu, knezu Bismarcku. Tam ostane nekaj dni, da si odpočije ter poroča očetu, kako in kaj je bilo na tem imenitnem potovanji. Bo li železni kancelar zadovoljniši s tem potovanjem, kakor je bil s potovanjem v Rusijo? Človeku bi bilo skorej ljubše, če mu
ne bode srce preveč zadovoljno. — Ruski car in carica sta še vedno v Kavkaškem pogorji, vidno jima d6 dobro bivanje pri nepokvarjenem gorskem ljudstvu. — Bolgarija je sedaj precej na miru in zato dela vlada najbolj na to, da si vredi dež. blagajnice in hvali se, da letos ne bo veliko primanjkljaja. — Turčijo nagovarja italijanski poslanik, grof Blanc, naj se pridruži tripelalijanci, t. j. zvezi Avstrije, Nemčije in Italije ali grof nima sreče, kajti sultan se boji, da pride potem v zamero pri Rusih in ta mu je nevarniša, kakor katere druge države. To je že resnica. — Srbski kralj se je vrnil z Dunaja v Beligrad in misli se, da stoji poslej sedanje, Risticevo ministerstvo trdneje, kakor le kedaj poprej. Drugi pa imajo o tem čisto drugo, nasprotno misel. No bodi temu, kakor že koli, prijazno ostane najmlajše kraljestvo svoji stari sosedi, Avstriji. — Grška kraljica se je vrnila domov, v stare Atene in ostane poslej doma, kajti 251etnica vladanja kralja je blizu. — Na obalih Afrike so zajeli veliko la-dijo, polno vjetih zamorcev. Bilo jih je 86, izmed njih pa je troje jih dobilo v boji smrtno rano.
Za poduk in kratek čas.
Spominčica „Nezabime".
(Pripovedka iz Slov. gOric.)
Nabira vojakov je bila. Vzeli so v vojake tudi jedinega sinu uboge vdove. Miroslav, tako mu je bilo ime, je žaloval, da mora ljubo mater zapustiti. Mati je dejala: „Sinko moj, le hodi v Božjem imenu med vojake, saj znaš, da Bog zapoveduje — cesarja ubogati v vseh rečeh, na-me pa ne zabi, „spominčico": „Nezabime" si vrami s seboj k vojakom, in ako treba tudi v boj!" Mati in sin se poslovita in on odide ves žaloston proti odkazanemu mestu.
Miroslav je verno služil cesarja. Vsi ga ljubijo in spoštujejo radi hrabrosti, pobožnosti in značajnosti.
Nekoč pa pride nenadoma list do Miroslava. Bil je od matere. V listu mati sina po-zivlje domu, ker leži na smrtni postelji; zabi-čavlje mu : „Ako ljubi mater svojo, naj si izprosi dovoljenje za odpust, da pride k bolni materi". Na koncu je stalo ime spominčice: „Nezabime".
Miroslav prosi, pokazavši oni list, a ni dobil dovoljenja obiskati mater.
Pride drugo pismo. Tudi sedaj prosi zastonj. Miroslava je trla velika žalost pri tem, premišljeval je na vse strani, kak6 bi jo ukrenil, da bi obiskal mater. Konečno sklene za nekaj dni — ubegniti.
Kar je sklenil, je storil. Postal je torej begun. Prišel je srečno domu. Matere ni več
našel med živimi. Sovaščani so mu rekli: „Išči na mirodvoru najnovejšo gomilo, ondi počiva tvoja draga mati". O kako je Miroslavu ta vest pretresla dušo, kar naravnost je hitel na mirodvor, tamkaj pokleknil na grob drage matere in molil prisrčno. Konečnoje dejal: „Draga mati! Nisem imel sreče vas več živih na tem svetu videti; a radi ljubezni do vas, postal sem begun; dejali ste mi odhajajočemu: „Nezabime", to spominčico si vzami s seboj. Radi tega sklenem tukaj na grobu vašem, da ne grem odtod, dokler ne priraste cvetlica iz groba vašega; prvo si vzamem v spomin".
Miroslav pričakuje v molitvi prve cvetlice. In v resnici priluka iznad groba lepokrasna — plava roža „Nezabime".
Te spominčice se Miroslav razveseli že radi materinega reka: Ne zabi me. Z velikim spoštovanjem utrga jedno cvetko, shrani jo na prsi, poljubi materin grob in se poda zopet proti mestu, od koder je pobegnil.
Miroslava so že na vseh straneh iskali. Konečno ga zasačijo in odvedejo k sodniji.
Vsi njegovi višji so žalovali nad Mirosla-vovim činom in premišljevali: Kaj ga je k temu napotilo. Pri sodniji vprašan po vzroku pobega, je odgovoril: „Nezabime" je vzrok, da sem postal begun.	(Konec prih.)
Smešnica 43. „Prosim", reče krojač gospodu, ki mu je bil še za obleko na dolgu, „prosim, gospod, plačajte mi svoj dolg!" „Ali", vpraša ga gospod, „ali vi nimate nič dolgov?" „Ne, hvala Bogu, nimam jih", reče na to krojač s ponosom. „No, tedaj pa že lehko čakate", odvrne gospod, prijemaje za kljuko.
Razne stvari.
(Samostanska obljuba.) Njih eksce-lencija mil. knezoškof so vzprejeli dnes, 25. oktobra, prvo samostansko obljubo 10 novink čč. šolskih sester v Mariboru.
(Čitalnica v Celju) ima v nedeljo 28. t. m. zvečer točno ob 8. uri občni zbor. Na dnevnem redu je nagovor predsednikov, poročilo tajnikovo, knjižničarjevo in blagajnikovo. Volitev računskih pregledovalcev, predsednika in odbora ter slučajni predlogi. P. n. gg. udje se prosijo da pridejo k zboru v obilnem številu.
(Volilo.) Pok. č. g. Jurij Marinko, župnik v Sromljah, je volil dijaškemu semenišču v Mariboru 50 gld.
(V p o k o j e n j e.) Gosp. Fr. Kmetič, c. kr. okr. sodnik v Ormoži, stopi v stalni pokoj.
(Slov. šola.) Ministerstvo za uk in bo-gočastje je tudi občinama pri sv. Marjeti in sv. Marku blizu Ptuja na njijino prošnjo sedaj odgovorilo. Odgovor je enak, kakor je bil občine v Šmarji in ostane torej v njijinih šolah pri starem, t, j. slov. poučevanji.
(V katoliško cerkev) vstopila je zadnjo nedeljo Julijana Skrilec v Ljutomeru. Ona je bila lutrovske vere ter stanuje pri J. Karba, posestniku na Krapji. Njena sestra Ana je bila pa istotako že leta 1886 stopila v naročje sv. katoliške cerkve.
(I z v r s t e nj e.) Občini Golobinjak in Planina stopite z novim letom iz Kozjanskega okraja v Sevniški okraj.
(Slovstvo.) J. Stritarjevih zbranih spisov je prišel doslej že 58. zvezek na svitlo, dvoje pa jih še pride.
(Dijaška kuhinja za vboge dijake v Ptuj i) hoče tudi v tekočem šolskem letu 1888/9 podpirati vboge, toda ob enem tudi pridne in podpore vredne dijake na tukajšnji gimnaziji! Ker je pa blagajnica omenjene kuhinje prazna in ptujskim Slovencem tudi ni mogoče vse stroške poravnati, poživljamo toraj vse rodoljube si. ptujskega okraja pa tudi druge prijatelje učeče se mladine, da podpirajo naš zavod. Posebno prosimo čč. gg. duhovnike, da priporočajo naše podvzetje premožnejšim kmetom, oziroma starišem dijakov —, da vsaj, če ne v denarju, vendar s poljskimi pridelki podpirajo dijaško kuhinjo v Ptuji. F. M. v imenu oskrbništva „dijaške kuhinje" v Ptuji.
(Strah božji gin e v a.) Človek bi mislil, da hoče Ptuj veliki Dunaj posnemati. Pretekli teden se je neka točajka vsled ljubosumnosti in nesrečne ljubezni z žveplenkami ostrupila, da je čez par dni v bolnišnici umrla, druga to čajka pa je zaradi žaijenja svoje časti tudi hotela s fosforom ostrupiti se, a je premalo po-užila, ter se zdaj zvija v groznih bolečinah.
(Vinska trgatev) se je po Halozah povsod začela. Žalibog, da ni več opazovati pri tem veselem opravilu onega živahnega gibanja kakor nekdaj. Kjer je klestila toča in perono-spera rast trsovo in zorenje grozdja zaprečila, stiskavajo jako kisel mošt. Po drugod se bode pa pridelalo manj kakor lani.
(Nesreča.) V sredo, dne 17. oktobra se je J. Golob, posestnik pri sv. Juriji na Pesnici, peljal na vozu, obloženim z jabolki. Potoma pa sta se mu vola splašila, mož je skočil z voza, da bi ju vstavil ali v tem je tako nesrečno padel na obraz, da je tretji den potem umrl.
(Pesja prepoved.) Kakor smo že poročali, klatil se je po Celjskem mestu in okolici črn sumljiv pes, katerega je Marjančnik na Polulah vstrelil, ker je pse in ljudi grizel. Preiskava pokazala je, da bi bil znal v resnici stečen biti, zato sta mestni urad Celjski za mesto, c. kr. okrajno glavarstvo Celjsko pa za sledeče občine: Celjska okolica, Skofljaves, Teharje, Laško, sv. Krištof in Petrovče vse pse ; na tri mesece t. j. do 5. januarja 1. 1889 kon-i tumacirala ali v prepoved dala. Posestnikom psov
v teli občinah treba paziti, da njili psi ne bodo letali okoli brez brnic, ker bi sami utegnili ostri kazni ali globi do 500 gld. ali zaporu do 3 mesecev zapasti.
(Požar.) V noči 16. oktobra sta bila okoli Ptuja dva požara v Mestnem vrhu in v Pod-vincih. V prvem kraji je pogorelo poslopje Jurija Nemca in še po vrhu 140 gld. v denarji, na drugem pa J. Toplaku stanovanje in gospodarsko poslopje.
(Duhovske spremembe.) C. g. Fr. Klepač, provizor v Razborji, je dobil župnijo v Razborji. Č. g. Marko Tomažič, kaplan v Pilštanji, gre za kaplana v Trbovlje in č. g, Blaž Kukovič, kaplan v Trbovljah pride za I. kaplana Reichenburg. Č. g. Karol Tribnik, kaplan v Teharji, ostane na svojem mestu.
Lcterijns številke :
V	Trstu 20. oktobra 1SS8: 84, 44, 40, 89, 5
V	Lincu „ „	52, 25, 1, 14, 31
FrabUo.
Društveniki gornje Savinjske posojilnice v Mozirji se uljudno k izvanrednemu občnemu zboru na dan 4. novembra 1888 ob 3. uri popoldan, kateri se bode izvršil v pisarni društva s sledečim dnevnim redom:
1.	Prebere se zapisnik zadnjega občnega zbora.
2.	Sklepanje o podpori za zdravnika, kateri se bode tukaj nastavljal in novo požarno brambo.
3.	Posamezni nasveti.	Odbor.
Dražba cerkvenega vina.
Dne 30. vinotoka t. 1. ob 9. uri dopoludne se bode novo vino Hajdinske cerkve v Majbergu in Tranbergu po očitni dražbi brez sodov prodajalo.
J. Kolednik, župnik.
Cerkveno vino
pozno nabrano in jako dobro, bo se v torek dne 13. novembra t. 1. ob 9. uri predpoludne v tukajšnji cerkveni kleti po dražbi prodajalo.
Cerkveno ureflstojiiišivo sv, Jakoba v slov. goricah.
1-3	A. Fišer, župnik.
Dražba cerkvenega vina
i> polovnjaleov se v Framu vrši dne 2. novembra ob 10. uri predpoludne.
Sini. ftabcrc,
Vinska dražba.
Dne 30. oktobra prodajalo se bode po dražbi pri sv. Petru blizu 3č» Stai-tinjttliov letošnjega sladkega vina v polovnjakih z železnim obročjem. Tudi se še dobodo dobra mizna vina.
Marko < ■ laser,
častni kanonik.
Ljutomersko cerkveno vino
s posodo vred, bode se letos prodajalo proti gotovem plačilu v torek dne 30. oktobra začenši ob 9. uri predpoludnem v župnijski kleti. V Ljutomeru dne 20. oktobra 1888.
Cerkveno predstojništvo.
¥7n.
Usojam si s tem naznanjati, da sem
prodajalnico sukna
in
rokotvornega blaga
gosp. Emanuela Mayr na tukajšnjem trgu, voglju stolne ulice kupil in jo bo-dem na pošten in soliden način nadaljeval.
Posebno dozvoljujem si opombo, da mi je mogoče kupcem s prav nizkimi cenami ustreči, ker sem prodajalnico pod ugodnimi pogoji prevzel in tudi sem dobro blago kupil.
Za blagovoljni pohod proseč
Z odličnim spoštovanjem
i_3	Janez N. Skraba.
Maj "boljši molitvenikl
vezani v usnje, žamet, kristal in kost v nemškem in slov. jeziku od 25 kr. do 6 gld. priporoča na izbor
Andrej Platzer, poprej Edvard Ferlinc
v Mariboru na Dr., gosposke ulice štv. 3,
prodajalnica papirja, pisalnih reči, šolskih knjig in drugih šolskih reči. Vsi molitveniki se dobro vežejo v usnje za 50 kr. in več.	2-11
— 344 —
JWagnaitilo —
v zadevi mite Borlskega mosta, katera se da v najem.
Vsled sejinega sklepa z dne 6. t. m. se s tem še enkrat razpiše mita Borlskega mosta.
Iz tega namena vrši se dne 23. oktobra 1888 predpoldan ob U. uri zopet očitna dražba in se dražbeni pogoji lehko tukaj vsaki dan uvidijo.
Mita se da v najem na 8 leta, to je od 1. januvarija 1889 do konca decembra 1891 z izklicno ceno 2000 gld. za vsako leto.
Okrajni odbor Ptujslii,
dne 7. oktobra 1888.	3-3
ISvarjenje! Frave Marijaceljske žel. kapljice se večkrat kvarjajo in ponarejajo. Znamenje, (la so prave, mora vsaka steklenica v rudečem, z gornjo varstveno marko previdenem zavitku biti in v poduku, ki je pridjan vsaki steklenici, mora še opomnjeno biti, da je v tiskarni II. Gnseka v Kromerižu tiskan.
Prave se dobč: Anssee: lekar K. Lang; Celje: lekar .T. Kupferschmied; Fiirstenfeld: A. Schrokenfnx: Juden-burg: K. Unger; Gradec: A. Nedved; Glcichenberg: Dr. Ernst Furst.	27—52
Zahvala in priporočba.
Podpisani zahvaljuje se častitemu p. n občinstvu in znancem za dosedaj mu skazano zaupanje in uljudno naznanja, da je prevzel obceznano gostilnico
„zur alten Bierquelle"
(poštne ulice)
in prosi za obilno obiskovanje.
Točil bodem izvrstno Grotz-ovo marčno pivo in stregel častitim gostom z okusnimi jedrni in izvrstnim vinom.
S spoštovanjem
7-10	II. Spatzek.
NB. V soboto in nedeljo zajutrek.
Naj se naročijo po pošti z dopisnico ali s pismom telo ln kerv čistilne posladkorjene glasovite
iarijaceijske krogljice.
Iz najimenitnejših zelišč Izdelane Marijaceljske krogljice dokazale so že pri mnogih boleznih tisočkrat čudovitno svojo moč. Vsaki dan dobimo zahvalna pisma od ljudi, kateri so le po Ma-rijaccljskih krogljicali ozdraveli, zato bi biti morale v vsakem hramu, ker ostanejo vedno sveže in ker so posladkorjene.
Posebno zdravilo so pri lie-prebavljivosti, zabasanju, žolču, rumenici, pomanjkanju slasti pri jedi, zlezenici, ieternici, Itemero-idah, tvorstvn, bolu v hrbtu, mrz-Varstvena ma-ka. lici, zaslilieuju, Ženskih boleznih in na koži, omotici, zgagi, tvorili, glavobolu, glistah, debelosti. Naredijo dobro krv in tek.
Cena: 1 škatlja s 40 kroglami stane 4« kr. En svitek s 3 škatljicami, 120 komadičev, le i gld. (5 svit-

Radenska slatina je edina mineralna voda na svetu, katera ima toliko litija v sebi, zato se^^^ rabi posebno proti protinu, žolčji in me-A! hurji bolezni. Vsled obilja ogljikove kisline in natra se priporoča tudi^^i^vt pri želodčni bolezni, hemeroji-,^. \ dah in nahodih. RadenskeJ*^. ^¡V železne kopelji za^^^\ ^NV^^r ^ blednico in žen-	-a^
Prospekti brezplačno in frank o v kopališči Radenskem j
na Stajarskem.	is—2C
Zaloga v vseh večih specer. prodajalnicah in gostilnicah.

Marijaceljske kapljice sa želodec,
izvrstne pri vseh boleznih v želodcu.
Neprekosijivo sredstvo zoper pomanjkanje slasti pri jedi, slab želo-, dec, urak, smrad iz ust. vetrove, ri-ganje, kolike, želodčni katar, zgago, pesek v mehurju, preveliko slinjenje. zlatenico, bljuvanje, glavobol, čo pride iz želodca, želodčni krč, za-j basanje', prenapolnjenje želodca z | jedmi ali pijačo, gliste, zlezenico. je-jternico in hemeroide. Cena stekle-
__Juice s podukom 3o kr., dvojna stekl.
Varstvena znamka 60 kr. Osrednje pošiljateljice lekarne Karla Brady v Kromerižu (Moravsko). Marijaceljske kapljice niso tajno zdravilo. Obstojni deli so pri vsaki steklenici v poduku napovedani.
Prav« He (Inlte v vseli lekarnah.
kov le 4 gld.) s podukom kako se rabijo.
Svarilo: Te izvrstno Marijaceljske krogljice se le z varstveno znamko prav in po pošti dobijo, le pod naslovom :
Iiöwen-Apotheke in Wien,
"VIII. .Tosefstädterstrasee 30.
D^- Tudi se dobiva v tej lekarni in po pošti pri protinu in revmatizmu gotovo delujoči protinski duh, steklenica ii 80 kr., kakor tudi za kašelj, pljučne in prsne bolezni glasovit terpotečki sok z apno-železom, steklenica ä 1 gld. I« kr.
D^S" Ta imenitna zdravila razpošiljajo se vsaki dan po vsej Avstriji.	12—50
Prosi se za natančen naslov: Ime, kraj. zadnjo pošto in deželo.
Gospodarstvena priloga.
Priložena od kat. tiskovnega društva43. štev. „Slov, Gospodarja".
L. 1888.	25. oktobra.	Štev. 10.
Obrtni strokovni šoli v Ljubljani.
Ne vemo. čemu je to dobro, da se v novem času zapira kmečkim otrokom pot v srednje šole. Čudno je to gotovo, kajti iz ene strani pšejo se otroci v ljudske šole, celo s silo, iz druge pa se jim brani učiti se še dalje, če so se navzeli veselja do učenja. V tem je pač nekaj pomoči v novih strokovnih šolah, v katere še je tudi kmečkim otrokom pot odprta. Taki se odprete v malih dneh v Ljubljani. Za dnes podamo našim bralcem načrt naukov v teh šolah, pridr-žimo pa si še besedo o njiji za drugo mesto. Načrt pa je ta-le:
A.	Strokovna šola za lesno industrijo. Šola za lesni obrt ima štiri letne tečaje, v katerih se bodo učenci teoretično in praktično poučevali v najvažnejših strokah lesne industrije. V začetku bodo se otvorili naslednji oddelki: Za mizarstvo (umetno in stavbeno mizarstvo), za rezbarstvo. podobarstvo in za strugarstvo, pozneje se bode pridružilo tesarstvo, kolarstvo, gradnja žag in mlinov ter pletenje košaric. V prvem letniku imajo vsi oddelki iz večine skupni pouk, pozneje se pa ločijo učenci po navedenih strokah. Poučevalo se bode v naslednjih predmetih: krščanski nauk, slovenski in nemški jezik, računstvo, obrtno knjigovodstvo, poslovni sestavki, tehnologija, mehanika, arhitektonsko oblikoslovje, geometrija in geometrijsko risanje, elementarno prosto risanje, prosto risanje po modelih, projektivno risanje, modelovanje, lepopisje in praktični pouk.
Učenci so redni ali pa izvenredni; prvi obiskujejo šolo v vseh predmetih, drugi pa so upisani le v nekaterih strokah. TJstopiti morajo v to šolo le tisti mladenči, ki so dovršili osnovne šole in ki so prekoračili 14. leto. Ker je praktični pouk posebne važnosti ter se morajo učenci v teku štirih let izuriti v svoji stroki, kakor pri najboljšem mojstru, treba je, da so telesno zdravi. Spričevalo o dovršeni šoli daje učencu pravico do samostojnega zvrševa-nja dotičnega obrta, tedaj je veljavno kot spričevalo za dokaz sposobnosti. Učenci ne plačujejo nobene šolnine ne vzprejemnine.
B.	Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipek ima dva letna tečaja, v katerih se bode poučevalo umetno vezenje (belo in pisano) ter šivanje čipek. Za ke-kljanje (pletenje) čipek ne bode oddelka. Učenke
se bodo priučile vsem važnim strokam umetnega vezenja na podlagi dobrih uzorcev in zakonov umetnosti. Poučevalo se bode v naslednjih predmetih : Slovenščina, nemščina, računstvo, knjigovodstvo, tehnologija vezenja, oblikoslovje umetnega vezenja, elementarno risanje, strokovno risanje, nauk o ornamentih in o zlogu ter praktični pouk. Učenke so redne in izven-jedne slušateljice. Izvenredne učenke morajo obiskovati le nekatere stroke, kakor to določi sporazumno ž njimi vodstvo šole. Redne učenke morajo dovršiti 14. leto in dokončati osnovno šolo. Šolnine ni nobene. Potrebni materijal dobe redne učenke od šolskega vodstva brezplačno izvenredne slušateljice pa morajo same skrbeti za risarske in druge potrebščine.
Učenci in učenke za oba zavoda vzpreje-majo se zdaj v pisarnici trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, od 20. oktobra dalje pa v šolski pisarnici v Virantovi hiši, Zvezdarske ulice.
Šoli se otvorite dne 5. novembra t. 1. — Toliko o načrtu poučevanja v teh dveh, za kmečki stan več ali manj imenitnih šol. Kdor more svoje otroke v katero poslati, stori prav, če se posluži že letos te lepe priložnosti.
Sadje in njegova korist.
Več je več. Dobro je, če si človek pridela sadje, bolje, če ga spravi v denar, najbolje pa je, ako si ga obrne v prid tako, da se mu vse, kar je s sadjem v zvezi, obrne na dobro. Glasilo c. kr. kmetijske družbe v Gorici piše o dobrem ravnanji s sadjem in pravi, da še to ni zadosti, če kmetovalec prideluje lepo sadje; on ga mora znati tudi hraniti, in sveže ali suho, ali kot mošt, ali vkuhano, ali na kak drugačen način pripravljeno, kolikor je mogoče, dobro izkoristiti.
Da se pa more sadje, kolikor je mogoče, drago oddajati, treba pred vsem, da se o pravem času potrga, in na naraven, različnim sadnim vrstam vgoden način ohrani. V tem oziru delajo kmetovalci še mnogo napak, ne trgajo sadja z roko, ampak otresajo ga ali celo klatijo, še preden je na drevesu dozorelo. Ce klatimo sadje s kolom, poškodujemo ga tem bolj, čem trdneje se drži veje, ker je še nezrelo; ono pade na tla, dobi madeže in začne kmalu na potolčenih mestih gnjiti; zraven tega pa

poškodujemo in polomimo mnogo vejic, ki bi vtegnile sadunosne biti v prihodnjem letu.
Če otresamo sadje, počepa na tla, se po-tolče in kmalu bo segnjilo na ranjenih mestih. S tem izgubi skoro vso vrednost za kupčijo, ker nikdo ne mara za nagnjilo sadje. Plemenito, za kupčijo odmenjeno sadje, katero se ima dolgo ohraniti, ker mu cena porase, čim pozneje ga prinesemo na trg, moramo po vsakem načinu z roko trgati. Za to rabimo najpriležniše navadne lestvice, katere vtikamo lahko med vejevje; sadje pa nabirajmo v platnen predpasnik s pasom pritrjenim čez levo ramo. Vsak sadjerejec mora sprevideti, da se z roko nabrano, neoma-deževano plemenito sadje dalje ohrani, in da se, ker je čisto in zdravo, še enkrat dražje ali še več plačuje, kakor oklačeno ali otreseno, omadeževano in nagnjilo sadje.
Tudi to je pozvedel in preračunil lahko uže vsak sadjerejec, da je več zgubil s tem, če je plemenito sadje klatil ali otresal, ker je vsled tega madežasto in nagnjilo in so se tudi drevesa poškodovala, kakor bi bil potrosil za skrbno nabiranje. Tem više se moramo čuditi, da ni škoda še vseh kmetovalcev spametila, ampak da tu pa tam še marsikdo sadje klati in otresa.
Vsaka sadna vrsta naj se tudi o pravem času pobira. Skušnje nas uč£, da moramo poletna jabelka in poletne hruške ^potrgati, kakor hitro so rumenikasto pobarvajo, preden so popolnoma zrele; če jih pustimo na drevesu popolnoma dozoreti, postanejo kmalu prezrele, mokaste ali pa testene, se ne drže dolgo, ne moremo jih daleč razpošiljati in vsled vsega tega pada njihova cena. Jesenska in zimska jabelka in hruške pa naj dozore na drevesu in nikdar jih ne trgajmo pred oktobrom. Ce pobiramo tako sadje prezgodaj, zgrbanči se nam, bo pusto in ostane brezsočno.
Sadje za domačo rabo: jabelka in hruške, ki se porabijo za mošt, naj dozori na drevesu in lahko jih skrbno otresamo, saj jih takoj po rabimo. Na drevesu dozorelo mostno sadje ima več sladorja v sebi, daje torej bolji, vstrajniši mošt, kakor praskavo, kislo, ne popolnoma zrelo sadje. Kedar imamo breskve ali marelice daleč pošiljati, moramo jih potrgati, preden dozore. Ce jih pa mislimo kmalu použiti, potrgajmo jih prav previdno tedaj, kedar dobe uže močneji duh, pa mehkeji lup in se sad lahko odpušča od veje.
Crešnje naj se potrgajo zrele pri lepem vremenu; če so prezrele, zgube lepo barvo in gnjijejo rade. Češplje, slive in mirabele naj se trgajo zajutra zgodaj in če jih imamo daleč pošiljati, kedar so popolnoma razvite in imajo svojo polno barvo, pa da so še trdikaste; kedar jih trgamo, prijemajmo samo za repek in ne dotikajmo se sadu, da ne pobrišemo onega prašca,
s katerim so nadihnjene; obrisane češplje in slive niso več tako vabljive.
Tiste češplje, katere porabimo za slivovec ali za čežano (povidlo), otresimo še le tedaj z drevesa, kedar so temno-modre, vele in zgrban-čene; takrat so zrele, sladora polne in dajejo dober slivovec in dobro čežano; nasprotno so pa rudečkaste češplje, kakoršnje vidimo večkrat na trgih, le na pol ali za silo zrele, torej kisle in nezdrave.	(Konec prih.)
Nekaj o nevarnostih naše vinoreje.
Žalosten nam je pogled v našo bodočnost narodnega gospodarstva, ker temu preti poraz glavnega vira pridobitja — to je: poraz naše vinoreje. Kak pomen in kak upliv pa da bo imel le ta na razvoj gospodarskega blagostanja cele dežele, lehko si pač vsak razumnik sam preračuni. Naš mali Štajar šteje 34.056 ha. goric, v kojih se je do sedaj v srednjem letu mnogo nad 400.000 hI. vina pridelalo. Vrednost tega pridelka jasno priča, da je le ta do sedaj da-val tisočim in tisočim ljudem vsakdanji kruh.
Sedaj pa preti „trtna uš" in pa „strupena rosa" vinorejo naše mile domovine do cela pokončati.
Osem let je tega, kar se je bila trtna uš v prvo na Bizeljskem poleg Brežic našla. Srce se ti mora od žalosti krčiti, ako pogledaš sedaj prej tako slavno vinsko pokrajino, in se domisliš, kako krasna in od narave obdarjena je bila le-ta še pred osmimi leti! Prej lepe in rodne gorice, so sedaj prave puščave — trnje in golo kamenje sta namestila blago vinsko trto. Zbog tega se v£, da so propale prej trdne kmetije in revščina vlada povsod.
Pa taista žalostna bodočnost čaka vse nase vinorodne pokrajine. Kuga se namreč tako hitro širi, da so že sedaj okuženi 4 okraji in da je že dozdaj nad 2000 oralov goric popolnoma po končanih. Vsak, komur je razvoj tega prenevarnega mrčesa znan, mora prepričanje izreči, da prej, kakor mine eno desetletje, se ne bodo niti pri nas več o vinoreji moglo govoriti.
Do sedaj se je vsaj sploh upalo, da se bodo oni kraji, ki so od okuženih oddaljeni še nekaj let branili in da se bodo med tem ame-rikanski zasadi zasadili in se na ta način sploh te nesteče zavarovali, toda nemila usoda je hotela drugače.
Lani in letos pokazala se je namreč po vsem vinorodnem Stajarji nesrečna glivica „strupena rosa". Zbog te prikazni je bilo navzlic jako ugodnemu vremenu lansko vino jako kislo; letos pa je pokončala le-ta blizu vso nado ubogega vinorejca.
Že od meseca avgusta so bile zbog strupene rose naše gorice, kakor bi bile opaljene;
perje je bilo po vsem suho, deloma pa je od-palo: grozdje je bilo brez barve in trdo — da bi bilo treba kija. kajti preša bi ne zadostovala. Ta bolezen pokazala se je le leta 1878 v Evropi, pri nas pa še le zadnji dve leti. Glivica prezimi v podobi tako imenovanih „Oos-por" in se na ta način od leta, do leta znova pokaže. Sila, s kojo se pa ta bolezen širi, je edino odvisna od poletnega vremena. Toplo in poleg mokrotno vreme, kakor je bilo letos meseca junija in julija, ji zelo ugaja. Ta bolezen se ve, da strašno slabo trti upliva in strokovnjaki pravijo, da ako se pet let tje po vrsti pokaže, da trs popolnoma vsahne. Ako se pridruži pa tej glivici še trtna uš, potem se trta v par letih posuši.
Strokovnjaki so se trudili in trudili, da bi vendar znašli vspešna sredstva tem trtnim sovražnikomi. „Poleg trtne uši vspešno vinorejo gojiti je le mogoče s kulturo amerikanske trte; strupene rose nas pa le obvaruje škropljenje precej v pomladi naših trt z vodo, kojo se primeša bakreni vitrijol in apnena voda!"
Ali kaj pomagajo slepcu očali, ker tudi s temi ne vidi in tako je tudi semtertje z našim vinorejcem. Sredstva so mu znana ali noče jih porabiti!
Sveta dolžnost je pa vseh stanov, da pomagajo ubogemu ratarju iz te stiske, kajti je tesno materijalni blagor le-tega z vsemi sloji človeške družbe.
SVeta dolžnost je visoki vladi, da ustanovi brž ko mogoče po vseh okuženih pokrajinah državne trtnice, da se ljudstvo tu praktično v potrebnem delu podučuje in da se doma pridela potrebni materijal. Praktično se morajo viničarji poučevati, kako je jim postopati, da se obvarujejo strupene rose.
Ubogi narod v veliki si zadregi in skrajni čas je, da se ti da zaželena pomoč, kajti tudi v izseljenji ti ni rešitve, ker ti ni rešitve, ker druge, posebno pa južne dežele bore se s tisto tužno osodo!	—olč.
Dopisi.
Iz spodnje Malonedeljske okolice. (S p r e-
membe. Napredovanje. Letina.) V prvih tednih jeseni se gode v naših kmečkih družinah velike, v časi sila imenitne spremembe. Iz marsikatere se preseli namreč v teh dneh ali fantič ali pa tudi mladenič v mesto, da začne tam novo življenje, fantič v šolo, mladenič v kosarno, ali kakor mi pravimo, služit cesarja. Nju nobeden še ne pozna doslej mesta veliko, še manj pa poznata življenje, katero se jima odpira. To jima nudi svoje slasti, pa zapleta ju tudi v svoje nevarnosti. Tak, kakor je prišel z doma v mesto, ne vrne se nobeden več v svojo družino. Zdrava na telesu, zdrava na
duhu, krščanska Slovenca, poln žep šmarnih dvajsetic pa tudi polno glavo lepih naukov, tako gresta z doma ali pa se potlej vrneta, če že ne bolja, vsaj taka še kedaj k ljubim sta-rišem? Skušnja kaže, da se zgodi to primeroma redko; po gostem jima vzame mesto zdravje telesa, še večkrat pa zdravje duše. Akoravno se sedaj odhajajoča mladež v mestu privadi tujega jezika, vendar upamo in se nadjamo, da se s tem nikoli noče bahati, ampak vselej zvesta ostati kot vrli sinovi naše majke Slave! Vse hvale vredno je, da naša mladina že nekaj časa sem kaj vrlo napreduje. Bere pridno slov. časopise iz tukajšnjega leposlovnega bralnega društva. O pobojih in pretepih se le redko kedaj sliši. Pozabiti ne smemo tudi blagih mož, koji v naši sredini neutrudljivo in uspešno delujejo za ves blagor in miloto jezika slovenskega. ter tako rekoč polagajo temeljni kamen narodnej omiki. Zali Bog, da se nahajajo taki ljudje, ki so se bili na tujem duha nemškuta-rije navlekli, ter so potlej doma iz neumne ba-harije svoj materni jezik zaničevali. V tem, kakor pravimo, je sedaj že veliko bolje, ali se nahaja vendar-le še tu in tam kaka puhla glava, ki meni. da je kaj več od svojih rojakov za to, ker lomi za silo kak tuj jezik. Tako revše ne pomisli, da mu zato ne rodi zemlja le betve več in se mu davek ne zniža le za vinar ne, ako zmerja jezik svojih starišev ali pomaga zatirati svoje rojake, tlačeč jih v tuje škornje. Letina se je pri nas po srednjem obnesla. Ozi-mina, rž in pšenica ste vsled na spomlad dolgo trajajočega snega močno izprideni. Pomladnji sadeži, koruza, krompir, ječmen, proso in oves so obrodili po srednjem. Posebno pa je ajda dobro obetala obilnega pridelka, pa v prvih dnevih t. m. nam jo je nenavadno močen jug skorej do cela omlatil. Sena je bilo zastran pomanjkanja dežja prav malo, a obilnejši pridelek je bil otave, ali njo je po odlašanji košnje večina posestnikov prav blatno pospravila. Sadja ravno pri nas letos ni na izobilje, pač pa v gornjem delu župnije bodo nekateri posestniki potegnili za-nj lepo svoto denarja. Vinska trta obeta ne ravno veliko, pa še to zastran deževja ne bode veliko boljše od lanskega. Vreme je bilo zadnje dni jako neugodno, vsled česar so se kmetje z delom močno zakasnili, vendar pa, kakor je navada, slov. kmetič rad upa, da nam ljubi Bog da zopet ugodnega vremena. Pustimo tedaj gospodariti božjej previdnosti, ki z eno roko jemlje, z dvema pa daje.
Živički.
Iz Juršinec pri sv. Lovrencu v si. gor. (Vinskim kupcem.) Ker bomo letoš pri nas vsled zadnje hude zime, peronospore in vremenskih nezgod zopet imeli slabo vinsko leto, bi more biti gospode, ki potrebujejo izborno vinsko kapljo, ali za se ali za trgovino, zanimalo
zvedeti, da še se izvrstna kaplja iz letnikov 85 in 86 pri nas tu in tam hrani. Tako na primer imajo še v Murašeaku starino Malo-nedeljski domoljubi, g. Božič, Mihalič, Kupljen, Slana in še drugi; pri nas g. Grebenec, Fras, Kupčič in še več drugih. Tudi podpisani za-more še postreči s petimi štrtinjaki 85. in toliko štrtinov 86. leta. Vino je jako fino iz najboljše lege imenitnega Muraščaku in Preroda. Zato gospoda, komur drago, hajdi po-nj, da ga ne zamudite, zakaj kakor vse kaže, bomo zna-biti morali mnogo let čakati, preden zopet kaj enakega priraste. v	Foštar.
Iz Gornjega Štnjarskega. (Zgodnja zima.) Varal sem se, ko sem se sprva — prišel sem namreč dne 10. julija t. 1. sem gor v medvedovo deželo, — dan za dnevom tolažil, da pričakam enkrat topleji letni čas, ali zastonj, doplote ni, in ko pogledam v koledar, videl sem, da smo že v jeseni, in tolažil sem se še znova, in tolažili so me drugi z veselim in prijaznim jesenskim časom, ki bi neki imel priti. Ali oh osoda! Zopet sem se varal, ali takrat mi ni bilo treba koledarja, da bi videl, ob kakem času da živim. Bilo je dne 6. t. m , ko se po zajutreku, zapustivši svoje borno stanovanje, na potu za svojim poslom, ozrem po visokih planinah, ki nas tukaj obdajejo. kak prizori Skoro lastnemu očesn nisem zaupal, pa kaj čuda, saj spodnje-štajarsko oko ni kaj tacega ob tem času videti vajeno, — vse velikanske planine so s snegom pokrite. Ali ni dolgo trajalo. začelo je zopet snežiti in sneži neprenehoma, da človek misli, da je ob božiči. Tedaj prijaznega letnega in jesenskega časa, kakorš-njega so moji rojaki, v blaženi spodnje-štajar-ski, imeti vajeni, nisem dočakal in z nadalnjo tolažbo na nje je preč, ker sneg, ki ga je do-zdaj, že tudi v to ozko dolinico, kjer stoji majhno mestece, v kojem sem se, ne svojevoljno tedaj menda začasno naselil, do gležnja, po planinah pa do pol metra visoko nametalo, ne bo se lahko umaknil. Toplomer, ki je zlezel do 0, ne sodi na to. Tedaj kožuh na se. pa mirno trpeti do spomladi, to je zadnja tolažba, in še kaj!	Gočevski.
Iz Slatine. (Žganje.) Pri smrtni postelji pred nekaj tedni umrlega, žganju vdanega siro-mačeka F. se živo spominjam dveh krščanskih resnic. F. je živel siromašno, smilil se je vsakemu, ki ga je videl po zimi vsega premrz-njenega z zobmi klepetati, kadar je hodil prosit s preljuknjenimi škornji in raztrgano tenko obleko. In vendar mu nisi smel razun skuhe in kruha dati ne denarja, ne obleke, ker je dal vse zn nesrečno žganje. Ta pijača ga je tudi v grob spravila. Prišel je bojda iz krčme in je še tudi v Heinrichov hlev prišantusal in — po njem je bilo. V mladosti je bil ves dru-
gačen. dokler je prišel v krivične roke. Pri vojakih si je bil namreč 700 gold. zaslužil in ko je prišel nazaj domu, hotel je ga prijateljem par bokalov plačati. Vsi bi se bili dobro imeli in on bi bil znabiti še zdaj dober gospodar, pa — kaj je napravil ž njim tisti krčmar? F. se ga je bil že nalezel in zdaj je pulil krčmar de-setak za desetakom iz njega. Kolikorkrat ga je vprašal, če je še kaj na dolg. vsakokrat mu je odgovoril: „toti firkelj še". Iz desetaka pa ni dobil pijanec nič nazaj. Tako je plačeval za bokal po 10 do 20 gld. Ni bilo torej čudno, da je v 2 mesecih vseh 700 gld. zapravil, ob enem se mu je tudi, ko se je streznil, začelo od žalosti nekoliko mešati. V žganji je iska-tolažbe, našel je pa smrtv Kako resnične so tedaj Slomšekove besede: Cujte, čujte, kaj žganje dela in da kdor se po božji postavi ne drž. lepe čednosti, treznosti, bo gotovo nesrečen. — Ponesrečil se je tudi krivični krčmar. Na pri-sleparjenem denarji ni bilo božjega blagoslova! Prišel je ob kremo in ob vse in se potem nei kod potepal in je s tem potrdil, da je resničen pregovor; 1 krivičen krajcar požre 99 pravičnih. Te reči sem slišal od sosedov že velikrat.
Raznoterosti.
(Poprava.) V zadnji „Gosp. prilogi" stalo je v vrsti teh, ki so vzprejeli darilo pri konjski razstavi v^ Št. Lenartu v slov. gor. po krivem ime: J. Čeh, bilo bi imelo stati J. Čuček.
(Sadna razstava.) Na Dunaji je bila prve dni velika sadna razstava za vse avstrijske dežele. Bila je bogata a ni poplačala stroškov. ki so bili za-njo potrebni. Celih 20.00O fl. je izgube.
(Preloženje sejma.) Vsled dopisa pre-častitega knezo-škofijstva v Mariboru, ne bode pri sv. Martinu na Paki, v nedeljo dne 11. novembra kramarski sejem, ampak v ponedeljek, dne 12. novembra 1888.
Tržna cena
preteklega tedna za 100 kilogramov.
Mesta	Pšenica		M «	Ječmen	Oves		Turšica		Proso		Ajda	
	fl.	kr.	fl. kr.	fl. kr.	fl.!	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor hkti.	6	20	4 30	4 10	2 ¡70		4	50	5	—	4	—
Ptuj ....	6	50	5 70	5 30	5 ¡40		6	30	G	10	6	
Celje . . .	8	—	6 30	7 80	6 25		G	75	7	—	7	20
Gradec . .	8	05	5 90	6-	6	45	t;	55		—	—	—
Ljubljana .	T	34	6 60	6 54	5	83	7 86		—	—	—	—
Celovec . .	8	14	6 —	5 90	5	95	7 75		—	—	—	—
Dunaj . . .	7	50	6 50	6 ¡90	6	—	5 ¡70		—	—	—	—
Pešt ....	8	85	7 10 i	5 ,80	5	80	6	1