IZDAJA CP »GORENJSKI TTSK# p UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO HEZNIK . ODGOVORNI URED-KTJC GREGOR KOCIJAN • TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. RT? AN J, SREDA- 1. AVGUSTA TQ*2 §T. 87 I A L I S T I C N E ▲ O V N E G A LJUDSTVA-ZA T7TTATA OD OrTOHRA 1947 KOT tednik ud i 'anuakja 1956 KOT POLTEDNIK • OD l.JA-NUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH • LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GORENJSKO tm Jesenice sta se okrasila. Pni avgust; 19-11 Je za oba ta dva kraja pomenil začetek odkritega srgssiilisiu ga boja proti oku pa-tujim in domačim svobode. Okrog 50 j^nttkih delavcev, večinoma ko-■ ■HSrtsr, ki so bili že II) dni v legali in se organizirali v parti-umtko četo, je 1. avgusta na Me-(akUf prtilo v odprti boj proti *«-nvem. ki so «• ob znatnih i/-(«fc*b umaknili. Tudi pri Kranju te kila tisti dan ustanovljena pr-U partizanska četa in počil je fcrrl strel na sovražnika. Oi" takrat Je minilo enai odvajat tet. Jesniee, Kranj in skoraj-*» vsak kraj so širom po deželi M» spresfeniH svojo podobo. vZnsle so nove tovarne, elek-trarae, noyfc stanovanjska na.se-Ha. nemUt, issstovi, zdravstveni d--Smrt... Hkrati ob tem pa Je zra-S UmM nova generacija, potom-*rs izbojevane revolucije. To ni-b ree piani, brezposelni trpini Svreč zavestni, smeli svobodni V odločni člani nove družbe, bSrarJsvei srečnejših časov. *hki zgoraj: Spomenik na Ob-bsM (Možakija) kjer Je prfMo bei TL leti do prvega boja med ^emei in Jeseniškimi partizani. Ssdaj: Spomenik revolucije v Vanju, simbol nove ere PRVI OSNUTEK OBČINSKEGA STATUTA V NAŠEM OKRAJU Kranjska skupnost ljudi O tej pomembni listini bodo dali zadnjo besedo občani Prvi osnutek statuta občine Kranj je bil sestavljen na podlagi gradiva, ki ga je pripravila komisija za Izdelavo statuta pri ObLO Kranj. Osnutek obsega štiri dele. V prvem delu so temeljne določbe, ki obravnavajo definicijo občine in njeno območje, pojem občana, splošna načela o pravicah in dolžnostih občanov, gospodarskih ln družbenopolitičnih organizacij, načelo, da se v občini uresničujejo pravice ln dolžnosti v skladu z ustavo, zakoni ln statutom, sodelovanje med občinami itd. V drugem delu so opredeljeni družbeno-ekonomskl odnosi v proizvodnji in negospodarskih dejavnostih, proračun, skladi in združevanje sredstev, usmerjanje gospodarskega razvoja in prostorno planiranje, kreditiranje in zaposlovanje delovne sile. Tretji del zajema organizacijo občinske samouprave ,ki obsega občinsko skupščino z njenimi organi: predsednikom, sveti, komisijami ln upravnimi organi. Zadnji, četrti del pa določa oblike neposrednega samoupravljanja v občini: krajevne skupnosti, zbori občanov, referendum ln vloge SZDL. Prvi člen statuta določa, da je občina temeljna politično-terlto-rialna organizacija samouprave delovnega ljudstva ln temeljna družben o-ekonomska skupnost prebivavcev na njenem območju. Občina kot družbeno-ekonomska celota predstavlja tako skupnost, v kateri prevladuje socialistični sistem proizvodnje, družbena lastnina proizvajalnih sredstev s pravico samoupravljanja proizvajav-cev in sistem družbenega upravljanja na prosvetnem, kulturnem in socialnem področju. Pri politič-no-teritorialni opredelitvi pa gre za odnose oblasti v občini z vsemi političnimi institucijami: volivci, zbori občanov, občinska skupščina z njenimi organi, krajevne skupnosti, družbene organizacije, samostojne ustanove in referendum Občina je torej skupnost ljudi, ki jo povezuje prostor, na katerem ti ljudje prebivajo, skupna delavnost in skupne potrebe, obenem pa je pravno urejena. Navedena opredelitev občine temelji na določilih zakona o ureditvi občin in okrajev iz leta 1955. KDO BO OBČAN Z VSEMI PRAVICAMI? To pa seveda ne pomeni, da bi morala biti taka definicija tudi dokončna, saj o sami definiciji obstojajo sporna gledišča. Nato so poimensko našteta vsa naselja na območju občine. Statut določa, da je občan občine Kranj tisti državljan, ki stalno prebiva na njenem območju. V zvezi s tem določilom se je postavilo vprašanje, ali naj se priznajo občanu, ki dalj časa prebiva na območju občine, še posebne pravice. Priznanje posebnih pravic (npr. premoženjske) prebi vav-cem, ki že dalj časa prebivajo v občini, predstavlja nekdanjo domovinsko pravico. Uveljaviti tako pravice nasprotuje načelo svobodnega gibanja, enakopravnosti in enakosti vseh državljanov in potreba za oskrbo nepreskrbljenih državljanov na socialnojši osnovi. V dosedanji razpravi se je predvsem zastopalo gledišče, da naj se Dr i zna jo pravice le v okviru veljavnih predpisov, upoštevajoč sedanje materialne možnosti občine. Osrednji del prvega poglavja predstavljajo družbene naloge v občini. Te naloge so: vsklajevanjc posebnih in splošnih interesov, odločanje o vprašanjih skuonega interesa za življenje in delo državljanov, za gospodarski, kulturni, zdravstveni in socialni razvoj, zagotavljanje materialnega razvoja občine, vsklaievanje gosoodar-skega in družbenega razvoja, ustvarjanje materialnih in družbenih pogojev za osvoboditev dela in neposredno uresničevanje samoupravnih pravic na vseh področjih družbenega življenja. SE POSEBNA SKRB OBČINE BO: 0 Ustvarjanje materialnih in družbenih pogojev za razvoj proizvajalnih sil, gospodarskih in drugih delavnosti v skladu s posebnimi pogoji občine in potrebami gospodarstva kot celote, kakor tudi za delo in zaposlovanje ter dviganje produktivnosti dela. 9 Izenačevanje v okviru enotnega družheno-okonomske«a sistema pogojev dela in pridobivanja dohodka v delovnih organizacijah zaradi njihovega skladnega razvoja in kar popolno j še uremičit-ve načela nagrajevanja po delu. 0 Odločanje o višini in porabi sredstev, ki so v okviru razdelitve družbenega proizvoda, namenjena za kritje skupnih in splošnih potreb v občini. §j Odločanje o vlaganju sredstev za gospodarski in družbeni razvoj, (Nadaljevanje na 2. strani) PRED XII. GORENJSKIM SEJMOM Prvi skupen nastop ZAPOSLENIH INVALIDOV SLOVENIJE Ko se takole, nekaj dni pred otvoritvijo, sprehajamo po razstavnih prostorih Gorenjskega sejma, hc nam zdi skoraj nemogoče, da bi bila že ta petek lahko tu otvoritev poletnega sejma. Največ, kar lahko vidimo po hodnikih in razredih obeh šol, v katerih sejem gostuje, 60 police in stojala in le tu pa tam se kdo ukvarja z nameščanjem razstavnega blasja. No, kljub temu je odveč bojazen, da sejem ne bi bil pravočasno narod, ker je menda to, da se -zares« poprime šele v zadnji ali zadnjih dveh nočeh, že stalna praksa. Nekaj zaradi tega, ker je pač najlažje delati, ko so zares mudu nekateri razstavljavci pa so kolikor je le mogoče pozni zato, da bi konkurenčna podjetja ne videla, kaj bodo razstavili in prodajali. (To velja menda is prav posebno za izdelovavce pohištva). Že prod dnevi pa je bil v drugem nadstropju tekstilne šolo pripravljen en del razstave sloven-sk;h zavodov za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb. Ti bodo namreč letos prvič pripravili 6kupno razstavo. Prvi del razstave bodo sestavljali grafikoni in fotografije, ki bodo ponazarjali dejavnosti zavodov, njihove delavnice, število zaposlenih, odstotek invalidnosti, delovno sposobnost invalidov v primerjavi s popolnoma zdravimi ljudmi itd. Tu bo prikazano tudi, kako poteka rehabilitacija invalida. Razstava naj bi seznanila širok krog prebivavcev predvsem s tem, da invalidom ni zaprta pot za nadaljnji razvo) ampak imajo možnost, da se izpopolnjujejo in vključijo v delo. Drugi del razstave zajema najrazličnejše izdelke, ki prihaja jo iz invalidskih delavnic. Ker je dejavnost posameznih zavodov zelo različna, bo razstava dokaj pestra. Na njej bomo lahko videli predmete od izdelkov drobne galanterije, otroško konfekcije, pletarstva do tako zahtevnih izdelkov, kot so na primer bojlerji za gretje vode. V tretjem delu razstavnega prostora, ki je namenjen d/vajsotim zavodom za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb, bodo tj prodaiali svoje izdelke. NAŠA ZBORNICA JE 2E PRIČELA POSEGATI V GOSPODARSKE PROBLEME Prve konkretne akcije Kljub temu, da je bila gospodarska zbornica za okraj Kranj ustanova! jena šele sredi preteklega meseca, pa je že pričela aktivno posegati v naše gospodarsko življenje. Dokaz za to Je nedvomno lahko prav prva seja upravnega odbora, kjer so člani takoj po razpravi o nalogah m organizaciji gospodarske zbornice pričeli obravnavati problematiko našega izvoza v letošnjem prvem polletju. Prav tako Je gospodarska zbornica za okraj Kranj že sklenila, da bo prihodnji teden organizirala za gospodarske organizacije posebna posvetovanja. Tako bo v torek, 7. avgusta, v Kranju posvetovanje predstavnikov gostinskih gospodarsk;h organizacij. Na posvetovanju bodo razen nekaterih drugih ukrepov obravna- %nai in pojavi • Obrazi In pojavi • Obrazi ln pojavi * O v__-■-—---'-" Življenje in birokracija Vri vedo, da Tonetu življenjska Vs mi kila naklonjena, čeprav te N» mkoli ni pritoževal. 2e v T*nikih letih ga je prizadela huda in ga prisilila, da omeji ^j* želje x ozkim okvirom majh-rsjfir*. Ker ni izpolnjeval pogO' ^ Zs kakršnokoli redno pokojni- '. mm j> kila odobrena U. čim dlje se je vlekla politična kriza. Kakšen je sedaj alžirski skupni jezik in kdo je iz spora izvlekel debelejši konec? Alžirska vojska je v politični krizi zadržala zdrav razum in preprečila marsikje, da bi nasprotja prišla v bolj ialostni obliki do izraza. Položaj vojske se je utrdil. Ben Bela. ki ima v vrstah vojske precejšnjo podporo, je z izidom krize verjetno najmočnejša alžirska osebnost. Vojska je bila prva, ki je začasni alžirski vladi Izrekla nezaupanje in vztrajala pri uresničitvi tripoli-skih sklepov. Seveda tudi vojska kot alžirsko politično vodstvo nj enotna. Uradna stališča o izidu krize sc najrajši zatekaj« k molčanju. 7. vodstveno vlogo političnega odbora in sklicanjem Nacionalnega sveta alžirske revolucije bi ni i bila s majhnimi odstopanji uresničena Ben Belina linija. Seveda je spričo ra.-'i\ v vodstvu težko reči, če ne bedo nerazHilče-na politična načela nrišla do izraza v neki drugi obliki. Trenutno je najvažnejše, da Je -železna zavesa« med Alžirom is Oranom prebita In ni več htoscbne sklade za kstJmT^VJf veda iz virov--tn mnogo nezadovoljstva. y^y*W vedo povedati v jeoesiuL?**!^ kjer so se že pogovorili skkni proizvaja vet po Cešnjevk in v Brnikih boATV* l«0t krav molznic, ki J_L* aa leto okrog 6 milijo? •K/ mleka. To niso le a^rtj/ V že začeto delo. Prav £w***V posestvu kazali velik« »u* / 10 ali celo več hektarjev, jT*^!*" rih imajo znatno nad* ' oridelke bodisi pšenice. kultur. Mohsss^^ In drugih proizvodnja na velikih daje prve vidne uss^hsThZ?V^ pocenjuje stroške pnilm^ ¥ zagotavlja edino zniževanja een. Poslanci so ee is Predrta«. nili na svoje domova. konkretne probleme i* t^jš vidne uspehe v kmetijstvo« m/? da bodo v določenih orgaahncMjr vključujoč sem tudi IhnkJsi^^r Sčino, znali razne po Javo tekW** in zagovarjati pot razvoja - £ f i :^v:->;v::::::v::vv--:.v/.v;v;:, .V.V.-.V.\'.7,V.V. v.', v/. •.v.-.v.v. v. v.*, v. v nT B I lil « 1 AVGUSTA 1941 JE CANKARJEVA ČETA BILA NA OBRANCI NA MEŽAKLJI PRVO ODPRTO BITKO SLOVENSKIH PARTIZANOV PROTI NEMŠKIM ZAVOJEVAVCEM V taborišču Talarjevega voda | ukrepati drugače. S svojim vo-Jo bila tišina. Enakomerno diha- dem. ki jo bil komaj kaj večji nje spečih borcev je ni motilo, od nemško desetine, je zavzel po-i, potem ko sta odšla ostala ložaj blizu stene in tako napra-voda Cankarjeve čete na ru- vil Nemcem zasedo. Mislil je, da Udo akcijo v dolino, so bedeli dolgo v noč ln polegli sele, ko so nekaj čez polnoči zaslišali dvoje fsjeteih detonacij. Presekali sta tukno noči in se v odmevih nekajkratno ponoviji, vsakokrat šibkejše, dokler njim odmev ni zasad v tišini, ki je ponovno objela zemljo, kakor da se tam daleč spodaj ni zgodilo ničesar. Pa se Je! Most, ki so ga v Mostah pri Žirovnici ob okupaciji zgradili Italijanski vojaki, je bil uničen, drugi, cestni, pa demo poškodo- NefeaJ ur je že poteklo od tedaj. Zdaj so borci in borke spali. Le datlirni, bil je sam vodnik Tonček Tatar, je bedel. Sinoči mu is CiPngMCič, ki so ga klicali zdaj po partizansko Gorenje, zaupal vod in mu ukazal, naj s tovarili, ki so ostali -doma--, počisti in oradi taborišče. Storil je, kakor SSS jo bflo ukazano. Zo čez uro je btto taborišče urejeno, posoda in eiensžke lepo razmeščene, nahrbtniki ob vzglavjih spečih borcev na svojem mestu, drva ob ognji-Mu zložena kakor treba. Povsod fs bil vzoren red: če bi prišel tuj flsssk, bi prej ko ne mislil, da f* prišel med tabornike. Le puške •b spečih so govorile, da je tabo-psrtizsnsko. niže pod taboriščem, Od koder se jo videlo na pot pod ■trmo skalo, sta bedela stražarja ki neJi Jal ■ čas z občudovanjem Mboda zgodnjega jutra. Oglašale- so se prve ptice, kakor da bi • SOOjo pesmijo ugašale zadnje an prižigale jutro. Tam za ■s je že svetlikala sinja in se topila v zlatoru-Iz nje se je kakor velika kovinska krogla d vi ga-tn kmalu nato razlilo v ijino siepečo luč. Poletno ju-bn je zsžarelo v vsem svojem si-J»ju. Kdo neki bi ob taki lepoti Jk*fl vihar, ki se je potuhnjeno IfciaL Stražarja, oba mlada, ko-*»J odrasls fanta, je misel nosila ki Bled. k jezeru, kjer bi bilo lepo ob kopanju preživeti ta«, ki se Je obetal. Tedaj je nekje pod stražarskim kastam Ikrtnila vejica. Njuno knjsrjsnje se je razblinilo. Na-krsko sta pr^luhnila. Esrtki? Da. Koraki! - HsJl se vračajo, - sta pomi-Jhin jim« ie hotela pohiteti ^pnstt, ko sta skozi grmičevje stajd pod seboj zagledala sive taade Ksnsdf Zdrznila sta. so in za trenutek *suia kakor okamenela. Kr<" ju o z*a tn prikoval na mesto. Tra-"ta j« nekaj neskočno dolgih *sse*ko*. da je popustil in da £» po uničujočem presenečenju JAe zopet razsodno pomislila, S je njun« dolžnost. Sele potem "*se neslišno umaknila proti ta-SMfti fn vzdramila Tončka, ki se bodo Nemci zmedli. Pa se niso. Na kompndo, ki jo je bilo slišati do partizanskih položajev, se je kolona bliskovito razlezla in se pri žela k tlom, takoj nato pa se je bitka razbesnela. Z rafali odsekane vejice smrek so deževale na partizanske položaje. Sele sedaj je Tonček u videl, da bi bilo bolie spustiti Nemce mimo, saj se jim z vodom, ki je b;l po številu borcev najmanj petnajstkrat manjši v primerjavi s številom Nemcem, ne bo mogel dolgo upirati. Znanje, ki si ga je pridobil v vojski, je odpovedalo. Vojskovati se po načinu, kakor so ga učili v vojski, je bilo v partizanskih pogojih samomorilsko. Tako je čutil. Ni opazil, da jih sovražniki obkoljujejo. Moral bi računati na nemško premoč in vod že po prvih strelih, izstreljenih na sovražnika, umakniti. Tako pa je zdaj že pokalo za hrbtom partizanskih položajev. Bitka je besnela. Partizanom, četudi doslej niso utrpeli ne ranjenih ne mrtvih, je šlo vedno trše. Rafali in streli so odmevali od skal in napolnjevali ozračje s peklenskim hrupom. Nebo nad hribi pa je bilo globoko modro in mirno. Ni se menilo za hrup bitke ne za ljudi, ki so se bili na življenje in smrt. Alfonz, ki je bdi vzel puško in na Tončkov ukaz odhitel v Gregorčičevo taborišče, ni mogel več nazaj. Nemci so mu odrezali pot. Jezil se je na Tončka, zakaj ga je sploh poslal v Gregorčičevo taborišče, ko bi moral vedeti, da je prazno, saj se se nihče ni vrnil iz nočne akcije. — Kakšen nesmisel, pošiljati me... Zdaj je odrezan od drugih. Jeza mu ni pomagala. Tudi jeziti se je bilo nesmisel. Pomagati si mora sam. obiti Nemce in najti pot k svojim. Sklonjen je stekel čez čistino. Na oni strani je bilo zopet bukovje. K sreči na tej čistini ni bilo Nemcev. Nobenega m* videl. Vseeno pa je hitel. Samo še nekaj korakov ga je ločilo od nizkega gostega bukovja. Tam se bo prikril in razmislil, kako naj se izogne nevarnosti in se prebije do svojih. Tekel je. Bil Je že močno upehan in vedno hitreje je so pel. V ~ !t*md? — se je začudil v dre-Nvid. * Da, — sta rekla in se zastr-vanj. Jfcaasfc se je zbral. Hotel je ^tatt miren. Zaradi odgovorno-Jj. kl mu jo jo naložil Gregorji Posrečilo se mu je da je s **ta msrnostjo vplival tudi na ^dsrjs, ki sta ie vedno drhtela. Vz mrzličnosti so prebujali Vgs in z mirnim zadržanjem ^kveH, da so vstajali brez hrupa snaade zaradi nenadnega poja-^ sovražnika na stezi, globoko Jta tabor Učeni. Drhtenje živcev, * so je lotevalo zlasti tistih, ki Jspatt sezuti m so se zdaj naglo glisti, ni bilo znak strahu. Vzlic *taa pa so ga hoteli krotiti in * prikriti drug prod drugim. Ni- * sedeli, da se bo to drhtenje Nado samo od sebe, čim bodo *St prvi streli. thafiek Tolar, ki mu je Gre-sinoči zaupal vod. je naglo J^opaL Znanje, ki si ga je na-^* prt vojakih, mu je prišlo n» Borce je razporedil po po-2*0* * smrečju nad taboriščem. J** so ss k zemlji in se pri-a« spopad. Toda Nemci fjk astmo, ne da bi jih opazili. 2» Je Tonček z borci zavzel nov ^oža.V part^ana Alfonza, nekda-^jtaa FaftauJs v delavskem gle-J^sta, p« j« poslal v Gregorči-Isborisč« pogledat, če se je **ta že vrnil z nočne akcije, ^sbartsč je bilo troje. Razpore-2* es bila nedaleč drugo od dru-N«, tako da so se. če so vsi bor-, tavacti položaje, lahko strnila . taikrožno obrambno črto. Te J* PO ada j ni bilo mogoče zase-1« vodnik Tonček je moral njeno. Vseeno pa mu ni odprlo poti do tovarišev. Tja, kamor seje medtem prenesla bitka, ni več mogel. Ko se je napotil na stezo, je spoznal, da je še vedno odrezan od ostalih. Skrit za mogočno 6taro smreko je opazil, da so Nemci zavzeli nov položaj na Skalcah. Odločiti se je moral. Skrit za deblom smreke na obronku gozda je izbral najkrajšo in najbolj zanesljivo pot čez čistino. Trava jo bila dovolj visoka, da bi se lahko neopazen splazil do smrečja. Ze se je sklonil, ko 60 se iz smrečja prikazale nem. čelade. Ni mu ostalo drugega, kot da je legel v visoko travo in pripravil puško. Pet nabojev je imel; Štiri za Nemce in zadnjega zase. Njegova usoda je bila odvisna zdaj samo še od naključja . .. Bitka še ni prenehala. Nemcem je uspelo, da so vod razbili in ga razdvojili. Potem so streli postajali redkejši, utihnili pa niso. Talarjevo taborišče je še vedno samevalo nedotaknjeno. Se vedno je dajalo vtis skavtskega taborišča. Le ležišča so bila razmetana, taka. kakor so jih pustili, ko so pohiteli na položaje. Tudi odeje so bile še tam. Le redki ko jih vzeli s seboj. Vsi pa so bili prepričani, da se bodo vrnili. Poleg Ferdovega ležišča (Ferdo je bil sekretar skojevske organizacije) je ležala kitara. V škatli ob vzglavju je bil kakor navadno prenosni radijski sprejemnik, s katerim so že ves mesec zaman lovili Moskvo pa tudi druge zavezniške postaje. Niso jih moeli poslušati zaradi motenj, ki so jih povzročali Nemci. Le redkokdaj se jim je posrečilo ujeti London, a jih je prav tako razočaral kakor sovražnikove postaje. Tudi zavezniki so poročali o skoro nezadržnem nemškem prodiranju na vzhodni fronti. Njihova ocročila so Se razlikovala od nemških ramo po tem, ker so o nemfk;h prodorih in zmagah na vzhodu poročala nekaj dni kasneje kakor nemška. Ferdo, ki so ga Nemci prav tako kakor Alfonza in še nekatere druge odrezali od voda, ko se je le-ta neurejeno premaknil na nove položaje, je pravkar pritekel v taborišče. Ne bi prišel sem. da ga ni skrbelo za radijski sprejem nlk, ki ga je hotel rešiti in skriti pred Nemci. Na kitaro, kl Je bila doslej nerazdružljiv del njega samega, je pri tem popolnoma pozabil. - Ferdo! Ferdo! - ga je komaj slišno nekdo poklical. Odložil je škatlo z radijskim sprejemnikom ln se ozrl. Zagledal je Viktorja, delavca, ki je prišel pred leti iz Stor in se zaposlil na Jesenicah. Na partijskem sestanku ga je sooznal; tudi Viktor je bil komunist. - Ti, Viktor? - se je začudil zasoplemu tovarišu-. - Kje so drugi? - je Viktor iz~ eopel. - Umaknili so se. - Pojdiva! Najti jih morava. - Takoj. Samo radio skrijem. Odšla sta proti bukovju. Ferdo je odložil škatlo z radijskim nore- kdo, ki ga je ob prvih strelih partizanska krogla rahlo oplazila. Z okovanimi ^kornji je obdeloval partizanovi glavi, dokler se nekomu, ki je stal ob strani, to početje nad mrličema ni zagnu-silo. — Genug! — je vzkliknil in z bližnjega ležišča potegnil odejo in z njo pokril iznakaženi trupli. Pri tem je stopil na nekaj lesenega kar je za trenutek jokajoče zazvenelo in se potem pod njegovim škornjem strlo; bila je Ferdova kitara. Toda Nemcem se je še hotelo 'vjanja. Ko so se odvrnili od tel v svojo slavo posneti nekaj prizorov s te, prve odprte bitke z banditi v Sloveniji, pa se je ta bitka za Nemce tako klavrno končala. Nihče med njimi ni verjel, da so se sprva bili z enim samim partizanskim vodom. Tako žilavo se je upiral, naposled pa, ko so ga razpršili in obkolili, se neopazno izmuznil skozi obroč, kakor da bi se vdrl v zemljo. Kmalu potem, tega si niso znali razložiti, pa Jih je napadla močna banditska skupina, ki je vzrasla pred njimi kakor iz zem-1 ie in jih iznenadila, zmedla in !> gnala v beg. Niso vedeli, da u pel, so se spravili nad taborišče in ga začeli uničevati. Posode z mastjo in konzerve, ki so jih našli, so stlačili v nahrbtnike, vse drugo pa razbili. V svoj uničevalni posel so bili tako zaverovani, da se niso zmenili za bitko, ki se je znova razdivjala in se vedno bolj približevala taborišču. Sele skupina Nemcev, ki Je brezglavo bežala mimo in krogle, ki so gosto zasikale nad njimi, so jih vzdramile. - Was ist los? - so kriče vpraševali bežeče. - Zuruck! Banditen! Viole Bandi 'en! Pograbili so nahrbtnike, pozabili pa na zaboje z municijo in se zapodili za bežeči mi. Nekdo je omahnil. Za njim še eden. Pustili bi ju, kjer sta obležala, da se neki podoficir ni zadTl nad njimi, naj mrtva poberejo. Pobrali jemnikom pod neko bukev in ga so ju in ju kot dvoje butar vlekli pokril z vejami. Ko sta se vra- 6 fieboj. Ustavili so se šele v do- ča'a proti taborišču, ju je iznenadi! nemš-ki krik: - S-haut zwei Banditen! lini, neurejeno, kakor jih je pri-ncrol beg. Komandant 181. policijskega ba- bukovju se bo že odpočil, se Je bodril. Zato razen odrešilnega bukovja ni videl ničesar. — Halt! — Je od nekod zasikalo. Nehote je pogledal, a se še v istem trenutku pognal v mlado bukovje, ki Je bilo bolj podobno grmičevju kakor drevju. Čeprav je videl Nemca samo za hip, je Nemceva postava še vedno gorela pred njim: visok temnolas Nemec brez čelade in s fotografi m aparatom nad trebuhom. Smrtna lobanja na kapi ga je izdajala za gestapovca. V njegovi demici pa je jasno videl revolver. Vse se je zgodilo v drobcu sekunde. - Halt! Nato je počilo. Krogle so zasikale nad njim. Vrag je dobro meril, saj mu je prestrelil klobuk. Prav gotovo bi ga ubil, če bi Alfonz prej ne skočil v grapo, ki se je kakor nalašč pojavila pred njim. Naglo ee je spuščal po grapi navzdol in presenečen obstal. Bil je nad Tal ar je vi m taboriščem, pa je vso pot mislil, da se mu odmika, čeprav si je želel, da bi se vrnil vanj. Razgleda 1 se Je. Taborišče Je bilo prazno, a še vedno nedotak- staje na Jesenicah Clemens Drusehke je s stisnjenimi ustnicami in nasršenimi obrvmi nepremično strmel v razbiti fotografski aparat, s katerim je ho- Vrgla sta s« na tla v smeri, od taljona je bil bled. Molče je str-'koder sta slišala krik in priora- mel predse. Sef gestapovske povila puški. Od sovražnikov ju je očilo komaj trideset metrov. Ferdo j?er! Zapodili so se proti taborišču. Težko ranjena part'zana so odvlekli s seboj. Hoteli so ju odnesti v dolino, zakaj ukazano jim je bilo, naj ne pobijejo vseh bandi tov in naj skušajo pri gnati vsaj nekaj živih ujetnikov v dolino, da bi iz njih izvlekli skrivnosti o odporniškem gibanju med prebi-vavstvom. Toda oba sta izdihnila, še preden so Ju privlekli do taborišča. - Die zwei sind kal t! - je rekel nekdo in brcnil trupli. Kakor da bi s svojim zgledom dal znamenje. Je surovost popadla tudi druge, da so se začeli med seboj kosati v surovosti nad mrtvima partizanoma. Kljub temu da so s svojo premočjo partizansko obrambo razbili sta bila mrtva partizana prva, ki so Ju videli od blizu. Do tega trenutka niso ie nobenega ubili ne zajeli. Zato so se spravili nad njiju z nečloveškim besom, Ju obdelovali s škornji in puškinimi kopiti. Najbolj divje Je brcal truplo ne- so prišli napadenim na nomo" ranjenec vtaknil cev pušKe v usta in pritisnil na petelina. Ko so planili nadenj in mu iztrgali puško, so v cevi našli naboj. Sled udarno igle so videli. Da so ga zajeli, se imajo zahvaliti samo naboju, ki je sabotiral. Zajeti partizan se je pisal Finžgar. To ime si je zapomnil, da bi se lahko z njim pohvalil pred svojim nadrejenim poveljnikom, oziroma da bi V6aj nekoliko omilil neuspeh, ki ga je v prvi bitki proti upornikom doživel. — Rekel som vam, — ga je ošteval poveljnik, ko je kakor rekrut stal pred njim in ga poslušal kakor nebogljen šolarček, — rekel sem vam, že pred akcijo sem vam rekel, da no podcenjujte boja z banditi. Po izkušnjah iz bojev proti rdečim v Spandji sem vam svetoval, kako so bojujte. VI ste seveda vedeli več. Vzeli sto stvar neresno. Zato boste morali v trdo -šolo. Poslali vas bomo na rusko fronto. Tam bo več posla. Tam se boste izšolali. Poveljnik policijskih sil za zasedene predele Gorenjsko ln Koroške je trenutno tudi sam še vedno podcenjeval uporniško gibanje na tem »neznatnem-« koščku zemlje in verjel, da bodo brez težav opravili z njimi. Toda že prihodnji dnevi so dokazali, da se je motil. - Lahko greste, Herr Haupt-man, - Je odslovil poklapanega policijskega stotnika, ki je bil tak; kakor da bi iz poveljnikovih ust pravkar slišal svojo smrtno obsodbo. Brez besedo je odšel. Vrata za njim so se zaprla ... Skoro prav tedaj so v razdejanem partizanskem taborišču stali borci okrog mrtvih tovarišev. Smrt, o kateri doslej sploh niso razmišljali, jih je potrla. Niti na misel jim ni hodilo, da bo v njihovem boju smrt nenehna spre-ljevavka. Zdaj pa so čutili njeno b':,-inn; opozarjala jih je, da bo boj terjal tudi žrtve. In vendar se jim je misel na smrt upirala in bi najraje ne mislili nanjo. Potrti so molčali. Gregorčič je opazil njihovo potrtost. Rad bi jih odvrnil od trpkih misli in jim povedal nekaj vzpodbudnega, človeško toplega in močnega. Vlil bi jim rad v srca brnele ga optimizma, brez katerega bi bili nemočni v tem boju proti trpljenju, naporom in drugim težavam, ki jih čakajo na ^ti k svobodi. Vedel je, da se partizani, ki so se Vračali iz bodo obrazi njegovih borcev zjas- r.očne akcije in počivali na ne kem rovtu pod Obranco. Ko so zaslišali strele, so partizani uganili, da so Nemci napadli vod, ki je ostal -doma-. Partizanskega počitka je bilo konec. Gregorčič je brez oklevanja razporedil borce v strelce. Ta nenadni napad v precej raztegnjeni bojni črti je Nemce zmedel. Partizanskega napada s te strani niso pričakovali. Širina napadajoče vrste jih je premotila, da so partizane številčno precenjevali. Nemške vrste je zajela zmeda in niso jih mogli več urediti. Samo neka manjša skupina je imela nekaj več sreče. Zajela jc nekega bandita, ki se je do zadnjega branil... Dobro uro po vrnitvi v dolino je moral komandant 181. policijskega bataljona na Bled. Klical ga je poveljnik policijskih sil na zasedeno področje Gorenjske in Koroške. Policijski komandant je vedel, kaj ga čaka. Tolažil se je samo s tem, da je prvi vod zajel onega ranjenega partizana, ki se je sam spopadel s celotnim vodom in ga držal v šahu, dokler mu ni pošla municija. Sele potem so se mu lahko približali. A le tedaj bi ga ne dobili živega roke, saj so videli, da je tedaj Ijale. nili, čim bodo preboleli prve žrtve. Poznal jih Je. Večino med njimi tako dobro kakor sebe, saj so bili njegovi predvojni tovariši v dobrem in hudem. Zato bi jim prav zdaj rad povedal nekaj bodri 1 neg a in v njihovih srcih pr!^ žgal vero v prihodnost, tako, kakor je to znal vžgati Krištof njemu in tovarišem pred dvema mesecema na tisti konferenci v Ljubljani. Da, kakor Krištof bi moral znati govoriti, a kaj ko ni bil govornik, niti ni znal prerokovati. - Brez žrtev ni boja. Brez trp-Ijena ni svobode. Iz trpljenja in smrti bomo črpali moč za nove napore, dokler so ne prebijemo preko obojega do zmage. Delavci smo. Vajeni smo trpljenja, vajeni naporov, vajeni boja. Boj jo naša pot, dokler ne zmagamo... Mirno in brez zanosa je povedal to besede. Več ni povedal, samo spogledal se je s tovariši. Vsi so čutili, da se razumejo. V njihovih očeh se je utrnilo nekaj svetlega. Pozno zvečer so zapustili Me-žakljo in prečkali Radovno. Vzpeli so so na Pokljuko, kjer se jim je pridružil gorjanski vod. Nadaljevali so pot skozi hoste. Zvezdo nad vrhovi smrek so jih sprem- M1HA KL1NAR AVTOSERVIS JESENICE iskreno čestita vsem delovnim ljudem ob jeseniškem občinskem prazniku Poslužujte se naših uslug, cenenih, udobnih in hitrih prevozov 1 Vsem občanom jeseniške občine ob občinskem prazniku - 1. avgustu -iskreno čestita delovni kolektiv Parne pekarne in slaščičarne Jesenice Iz naših komun GIBANJE KOLIČINSKE PROIZVODNJE V prvem polletju še dokaj ugodno Brigadirji so pripravljeni Prva dni avgusta bo odšla na gradnjo avtomobilske ceste v Su-madljo nova mladinska delovna brigada z Gorenjske, ki jo bo sestavljalo 30 škofjeloških. 80 kranjskih in 10 jeseniških srednješot- i polletjem cev. !'o podatkih, ki smo jih do- i proizvodnje se Je ne.mreč glede bili na ObK LMS v Skoiji Loki, I n* to obdobje povečal le Ta 2,6 od-Je tamkajšnje število brigadirjev I stoika, medtem ko je bilo to pole zbrano in so pripravljeni zal večanje odhod. I večje. Izmed 16 industrijskih podjetij je bilo v prvih šestih mesecih glede količinske proizvodnjo nad planom osem gospodarskih organizacij, in sicer: Elektrarna Sava Kranj (58,1). Kovinar Kranj (83,4), Iskra Kranj (53.5). LIP Preddvor (61.5), Tekstilindtis Kranj (&1.4fc IBI Krrnj (51.1). Oljarica Bntof (60,0) in Gorenjski tUk Kranj (.r.7.6). Kljub temu. da je polovica m-dusIriK-kih gospodarskih organizacij polletni plan celo presegla, pa so se tudi tudi ta podjetja oročavala s številni problemi. Tako je na primer v Kovinarju slabo organiziran potek dela, kar Je r>°"; prejšnjih letih znatno i vzročilo zastoje v proltVodbJl I (zlasti v montati). PodieMe Ima Po podatkih sveta za industrijo nbr1n"krga ljudskega odbora Kranj si Industrijska podjetja v Irtoš-n'em prvem polletlu dosegla 49.9 (»dstnfka letnega plana količinske proizvodnje. Ta oroeenl je glede na vsakoletno večjo proizvodno dinamiko v drugem polletju sc dokaj ugoden: obenem pa je noro* t v o, da bo planirani obseg količinske proizvodnje za leto 1961 ob neizpremenienih pogojih tudi dosežen. Nekoliko slubšo sliko pa nam pokaže primerjava s prvim preteklega leta. Obser Kmetijska zadruga CešnJIca Je ena Izmed najmočnejilh zadrug v našem okraju. Lani jc doseglai nad 533 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Kar pa Je še bolj razveseljivo — v pos'ovnl sklad Je dodelila sorazmerno največ sredstev, kar dokazuje smotrno gospodarnost tega kolektiva. Vendar pa razvoj vse bolj sili zadruge, da se usmerjajo na svojo dejavnost, to Je v kmetijstvo. Lani Je Imela namreč ta zadruga skoraj 80 odstotkov dohodka Iz gozda. Zato se vse bolj iavzeolato za razširitev živinoreje, poljedelstva m drugih kmetijskih dejavnosti. Na sliki: Spravljanje sena bodo trenutno kar tako rešili, dokler pač nc bodo zgrajeni ustrezni prostori Vozila iz rok v roke V škofjeloški občini je 1249 motornih vozil Pred dnevi smo se na odseku •za notranje zadeve pri ObLO Škof j n Loka razgovarjali s prometnim referentom. Ker zadeve glede prometa že približno eno leto rešuje na občini (prej na okraju), nas je predvsem zanimalo, s čim imajo največ posla. Spričo številnih formalnosti in raznih spisov, imajo po občinah največ dela zaradi menjav vozil in prodaje oziroma lastniških sprememb. V prvih šestih mese- cih letos so v Skofji Loki obravnavali 191 takšnih primerov, največ- po v juniju — 51. V ostalem imajo promeuii referenti največ dela z novimi registracijami vozil in izdajanjem novih vozniških dovoljenj. V Skofji Loki so -v letošnjem prvem polletju na novo registrirali 113 motornih vozil, medtem ko je po zadnjih podatkih na območju občine vsega 1219 motornih vozil. Največ jc osebnih avtomobilov NA SEJI ObLO TRZIc Razprava o delitvi CD in OD Tržič, 31. Julija - Za danes popoldne (ob 17. url) je bila sklicana seja zbora proizvajavcev ObLO Tržič. Na dnevnem redu je bila predvidena samo ena točka dnevnega roda, in sicer razprava in sklepanje o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov gospodarskih organizacij nn območju trfti-fcko občine. Poročilo za sejo je pripravila komisija za izvajanje predpisov o delitvi CD, kl je že podrobneje analizirala poslovanje Vseh go-modarskih organizacij v trf.lškl občini Tn leto 1901. Dodobra pa ie pregledal« tudi sedan;e pravilnike B delitvi CD in OD. •lasti so, kako ee pravilniki uveljavljajo v praksi. Dosedanja splošna ugotovitev je, dn v trži-»kih podjetjih glede tega ni večjih anomalij in da so prnvilniki v veČini v skladu s smotrnim gospodarjenjem in predpisi. Takšna Ugotovitev šo zlasti velja za pravilnike o delitvi CD, kjer sta izjemi Ig pekarna in kmetijska zadruga Tržič, medtem ko je v pravilnikih o delitvi OD v več primerih nekaj manjših pomaniklii- V nekaterih gospodarskih organizacijah in bodo morali spreleti tudi nekatere sklepe, ki nnj bi koristili posameznim gospodarskim organizacijam pri niihovem delu v prihodnosti. - B. F. Dnfia volilna enota pred volitvami tržiC, :u,jilu\ - De**) j. volilna komisija pri ObLO Tržič sprejela predlog, kl so ga dali volivci druge volilne enolp v Tr*.lču na svojem zadniem -iboru. ki je bil pred dnevi. V tej enoti bodo morali namreč voliti novega odbornika za občinski zbor in so za kandidata predlagali in". Antona Trlbušena. Volitve bodo že 1?. nv-gusta. In sicer belo volivci 1«»,hko opravili svojo dolžnost «e od t. ure dalje. Razgovor o aktualnostih Tržič. 31. julija - Danes ob 12. uri je tu zasedalo predsedstvo ObSS Tržič. Člani pre-ViecVtva «o razpravljal! o problemih v tek.rtlini industriji, o nagraievaniu v državni upravi .in o problemih (544) in motoriev (539). medtem ko imajo v oblini 102 tovornj ks, 40 avtobusov. !) traktorjev. 6 traktorskih priklopnikov. 6 specialnih vozil in tri kamionske priklopnike. Zanimivo pa je, da je registracija novih vozil v zadnjem česa v malenkostnem ooedanju. .ker je ustavljen uvoz vozil iz inozemstva. Nadalje je bilo v nrvem polletju letos v škofjeloški občini izdanih 140 amaterskih vozni*kJh dovoljenj in 2 poklicni vozniški dovoli en j1.. Amaterskih voznikih dovolj bi bilo Iztisnih tudi več. če bi bila zmoeH!vo*t šofersko *ole večja. Za vsak te*aj je običajno ori Javi'enih več kandidatov, kot tftžave tudi s kooperacijsko proizvodnjo, ker se kooperanti ne zavedajo svojih dolžnosti. V Iskri so pritožujejo zaradi pomanjkanja materiala iz uvoza, primanjkuje jim tudi obratnih prostorov, in opreme. Pač pa predvidevajo izredno povečanje proizvodnje kon-Uktorjev v prostorih nekdanje tovarne ŠPIK Kranj. Povečali naj bi tudi proizvodnjo kinoprojektorjev. Podjetje gradi v Novem mestu tudi tovarno za proizvodnjo usmerniških naprav, ki bo pričela obratovati v jeseni. Tekstilindus Kreni pa ima težave s tem, ker rekonstrukcija predilnice, opleme-nitilniee in tkalnice časovno ne poteka tako. kakor je bilo predvideno. Mnogo težav pa so imele tiste gosoodarsk« organizacije, kl so v prvem polletju obtičale pod planom. Teko je na ori mer prišlo v tovarni Evoterm Kranj do proizvodnega iaoada predvsem zaradi nekaterih pogodbenih pomanjkljivosti oziroma zmanjšanja porabo exotermnih sredstev. Proizvodnjo opeko v Kranjskih opekarnah je v orejšniih mesecih oviralo slabo vreme. Tudi fluktuacija delavcev je slabo vplivala na delovno storilnost. Roleti Kranj pa primanjkuje suh-ga lesa za proizvodnjo več vrst izvoznih artiklov. Težave ima tudi pri osvajanju novih izvoznih proizvodov: kljub temu pa podjetje upa. da bo te probleme kmr.Iu odpravilo. Podjetju Standard Kranj je or 1-m?njkovalo surovih kož. zlasti onih. ki )ih po+Tebujejo za proiz-I vodji 16 zgornjega ushja. Pod pla-Uom 'e tUdI tovarna P!nn:ka Krani in Alka Dtiolje. ki junija ni ve* -Vatovala s oolno zmogljivostjo. , V tovarni gumijevih izdelkov Sava i Kranj pa ie izredno kritičnn nabava kavčuka, fcfcene ««*, aktiv~ nih saj in napftolena ZAPOSLOVANJE V JESENIŠKI OBČINI Največ težav je s sezonskimi delavci JESENICE, 31. JULIJA - Na včerajšnji seji občinske«* !JUd*» odbora Jesenice, so odborniki med drugim razpravljali o >reoreči nr-dal'nja *koda. so na »Crtanku sklenili, da t delom takoj začnejo, tako da bo obnovitev do jeleni že končana. Nekaj sredstev za te namene je prispevni tu di občinski ljudski odbor. - C. ■ 4 -..•»'•«. m ''HB'fv*. »j BO BOLJE RAZSVETLJENO Slaba vaška razsvetljava v Tu-, palicah je med vaščani dalj časa povzročala negodovanja. Tudi turistično razvijajoči se Preddvor terja bolje urejono razsvetljavo v ,>voji okolici, zato so sc dogovorili, da bodo uredili vaško raz-svetliavo. hkrati pa tudi napeljavo ob cesti II. reda Tupaliče —I Preddvor. Nekaj sredstev v te namene bo prispevala tudi krajevna skupnost, zato pričakujejo, da bo- - C. O nerentabilnem poslovanju obrtnega podjetja -Brivnica in česalnica« na Jesenicah in o likvidaciji podjetja smo že precej pisali tudi v našem listu. S 1. Julijem letos je likvidator na podlagi sklepa delavskega sveta Komunalnega servisa ?. Jesenic, likvidacijske komisije in sveta za obrt in industrijo pri ObLO začasno izročil vsa osnovna sredstva in drobni inventar Komunalnemu servisu. Tako samostojna ekonomska enota brivnica in česalnica pri Komunalnem servisu v redu posluje od 2. julija naprej. V času od 1. do 21. julija je brivnica in česalnica z 9 zaposlenimi pomočnicami in 6 vajenci dosegla iztržek v skupnem znesku 535.213 dinarjev. Iz tega podatka Je razvidno, da je bil v 16 delovnih 0 Te dni potekajo zadnje priprave za tradicionalno glasbeno-zabavno prireditev -BLED O TI MOJ BLED«, ki jo pripravlja za nedeljo zvečer blej jih lahko s-relmemo, predlog novega pravilnika nvtomoto šole pa Ido dela zaključena žc lete* predvideva, da bo vs*k tečaj lahko obiskovalo le 35-40 kandidn»ov I (doslej tudi nad 50). Zaradi šoier- j skih amaterskih izpitov se kaže vse večja potreba tudi v Selski dolini. predvsem v Železnikih. Zato že sedaj razmišljajo, kako bi v Železnikih lahko organizirali nekakšno podružnico avtomoto šole. - B. F. dneh na eno pormjčnieo eV**^ iztržek v zesku 59*80 ali 3712 dinarjev v rnm^jf* V Juniju Je bil g istim turi* vajencev in 11 r^riH^ticS * iztržek v znesku 50.400 din**-^ narjev, kar znese 70.688 da^-* na eno pomočnico v 3$ dneh ali 2718 dinarjev r»% moćnico dnevno. Ce primerjamo dosežen* ne iztržke na 1 pornoenie« * P niju ln juliju ugotovimo da danja ekonomska enoti *J&P in česalnica v juliju m^J. «* ono pomočnico *»evTK> ^CTSs*' za 994 dinarjev ali ^.sTZjP večji iztržek. To vs^cakcr^V lo. če upoštevamo, d« *7 S jr sezoni iztržek v juniju v Z** javi z ostalimi meoeci ^ večji. - M. 2. *^ žili zaradi dežja na r*edelw». • Na občinski zvej?^ smo zvedeli, da bo v ti»k tf menah letovalo okoU^L** otrok v domu srednj« tJzZ*' Bke šole v Piranu. V pg^tf* sko turistično društvo. Prire- TT-.f , 0tTOCi *« v«. fT ditev bo v Kazini dovljiške komune, v ,1,^ t* • Za enodnevne izlete, ki jih Bleda m1B<*lnJa- v trtKh 9* prireja poslovalnica -Izletni- 60 samo lz ^^Uiee. ^ ka- v Radovljici je med turi- • V ponedeljek popoirf-- te stl, kakor tudi med domačini lmel blejski gasi\Ydr^pTg*y veliko zanimanje. Ti izleti so d°k -mokre vajo«, m^Tmn^er v Kropo. Bohinj - slap Savica, kazali svoje veščine g, ^LZe- Beminje in Drago. bitni boj proti -rdeeorr^.^^ »Si Pono\ma uprizoritev -Ml- Unu-, klove Zale- na prostem v iz- |V taboru gozdne šol verlbi bt»gunjsklh amaterskih ze tabornikov Slove«ii^e ^r- begunjskih amaterskih ze tabornikov »v je žela veliko prizna- hinju poteka te dni gledavcev. Napovedana je ski tečaj za načelr. bHa na/nreč za pretekli sobot- v-edkov in čebelic. ModVr^v* nI večer, vendar so jo prelo- ležonci jih je 8 ia Gog%L]2 Podružablianje gozdne proizvodnje Domača predelava ribeza Na vrhu klanca, ki spominja na smuško skakalnico, zlasti če sc pelješ iz Radovljice proti Kranju, ko smo že opazili prve strehe radovljiških hiš in pustili za seboj Podvin. smo s »f.čkom- zavili na levo po fikoraj neopazni poti. Nekaj deset metrov od glavne cc.ste se začenja sadovnjak Rcisje KZ -Jelovice*, ki se razprostira na 32 hektarih. Večinoma jc zasejan z jablanami, le na 5 hektarih so nasadi črnega ribeza. Ko smo opazovali mošenjske pionirje pri obiranju ribeza se nam Za danes je ObO SZDL Skorja Loka sklical širši nosvet, na katerem se bodo predvsem pogovoril; o podružbljanju gozdne proizvodnje. Namen posveta je predvsem v tem. da bi izdelali podrobnejši -iM, kako bi se lotili dela. da bi j je pridružil agronom — sadjar . cvetenja toplejše bi ga bilo seve bila zadeva glede tega najhitreje TtNF, BFNFOiriC Popeljal nas je da več. Odkupuje ga -Slovenija-in kar najbolj smotrno urejena. bkozi sadovnjak, pravzaprav plan-'sadje... Letos pa nameravamo tažni nasad sadnega drevja, ki je edini, razen preddvorskega, na Gorenjskem. »Veste,«« - je začel- - -sprva smo imeli v tem sadovnjaku precej škode, ki nam jo je povzročila srnjad, ko še ni bilo ograje. Zdaj ntmamo te^a strahu, ocraja je dolga tri kilometre. Prve sadike so bile zasajene v 1959. letu. Letos obiramo le ribez ...«« • Koliko pa pridelate ribeza? -Lani ga Je bilo 3.000 kg, letos pa računamo, dn ?a bo za 7.000 kg vet-. Ce pa bi bilo vreme v času Vosti. Bržkone bodo odborniki ».bora proizvajavcev največ raz-J stinstva na območju triiške ob-pravljali prav o napakah, ki so .še čine. V Bohinju n. zlet planincev -železničarjev Jugoslavije V petek popoldne se bo Had Staro Fužino v Bohinju začel II. zlet planincov-žclezničarjev Jugoslavije pod pokroviteljstvom 2TP Izubijana in Nova Gorica. Pričakovati je, da se bo na zidnem mestu zbralo okoli 1000 že-Iczničarjev-planincev iz vse Jugoslavije. V soboto bodo tekmovali v orientacijskem pohodu, v Skupinah pa se bodo povzpeli na Vogar, Pršivec. k sedmerim tri-Rla\iskim jezerom in na gam Triglav. Po tem, ko bodo nagradili hajbolj* v orientacijskem pohodu, bo zvečer rajanje ob tabornem ognju. Isti večer pa bo priredilo bohinjsko turistično društvo tradicionalno kresno noč na jezeru. V nedeljo dopoldne pa bodo odkrili na Vogar j u spomenik padlim žolezničarjom-planinoem. St. S. NOVO ZDRUŽENO GRADBENO PODJETJE Te dni so se delavski sveti gradbenih podjetij Bled. -Gorenje- Radovljica in opekarna Dvorska vas odločili za skupno poslovanje v okviru novega, združenega podjetja. To novo podjetje, h kateremu adaj še ni hotelo pristopiti podjetje iz Bohinja, bo imelo letno predvidoma milijardo dinarjev prometa. Za letošnje leto pa imajo, kot pravijo, delo zagotovljeno. Za nemoteno samostojno poslovanje in prevzemanje del pa nameravajo sčasoma urediti v lastni režiji vse obrtniške delavnice. - St. S. V Strelišču v Kranju, kjer je že večje novo naselje Tiskanlne, isto podjetje gradi velik stanovanjski blok. V novem objektu bo 150 samskih sob in prostor za otroški vrtec, ki bo lahko sprejel okoli oO otrok. Posebnost samskega bloka bo v tem, da bodo v nJem tako moški (34 odstotkov) kot tudi ženske (70 odstotkov), kar doslej v podobnih samskih stanovanjskih blokih ni bila praksa. sami začeti s domačo, >trnTIt> a poizkusno predssavo^Ss* ' Poljčah. V bodoče, čs bT!st^ pa v Zadružnem domu v 5^ \em. Poizkusne vzore« bo«JV! reč poslali bližnjim «5^^ podjetjem. Morda vas bfiVZmr lo. da je na ha 2380 sadi/r?-* ki ga strojno obdelujemo^. • Obseg sadnega drevja, »Razen 32 ha tu v R*»uw «S Se 2 ha na Bledu, in^^ v kooperaciji s kmeti n» pr! Podnartu - • Kdaj pa bodo obrodil* ¥^ ne tu, v Resju? • Po natečaju naj N| ^ ^jj odplačevati anuitete ko rodnost šele čeg tri leta w»0 bomo potem nabrali na -rt^Zl^ taru 2 vagona jabolk.«. • In načrti? •Razen predvidene doma** F* delave ribeza nameravanvTr * robnem gozdu narediti rm-f^i da se bo odtekal hladni '< glavne ceste pa bomo tJS^-sadovnjak makadamakor«^ kar bo veljalo okoli tO« Xwoe & lastnih sredstev, tr MoaoeJ ^ bomo speljali vodovod in^' montažno hišico. - s. Škraksf Se niso za spoJitc\ Delovni kolektiv «*gkipc ..Ob žici okup lan* Ljubljane-. Za alpiniste ni min-sred poletja . pojH v Karavankah. mogočnih »« *™<* so , noau - J^J^^^m Tin; mladih In radostno razpo- ta načrtni Kerfh liabteljev In ob skovav- OZBI VISTER je trenutno v svoji življenjski formi sredi priprav za bližnje državno in evropsko prvenstvo v atletiki v Beogradu. Da b; se republiški In dr-iavni prvak v hitri hoji na 20 kilometrov rim bolje pripravil na bližnja pomembna srečanja, kjer bo moral hraniti težko priborjeni naslov državnega in republiškega prvaka, in ker jc njegova naloga teata* reprezentirati to panogo v evropskem merilu, je Ožbi Vister doslej za trening pretekel in prehodil že preko 1000 kilometrov. eev gora. Med nt;ml je prav gotovo na/ve: t; tih. ki hPijo od koče do koče in »ko prvenstvo, n* i'alost še do danes nI dobil ob-lj'ibl.?ene in upravičene štipendije. Čeprav smo takih postopkov RAZI'IS Šolski odbor osnovne .šole VO-KI.O razpisuje delovno mesto kuharice šolske mlečne kuhioje hi šolske čistilke. Lastnoročno napisano prošnjo kratkim življenjepisom pošljite do 10 avgusta 1962 na šolski odbor osnovne šole VOKLO. Plača po pravilniku. Pogoji: znanje v kuhanju vsaj veselje do kuhanja. Nastop službe takoj. Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj razpisuje naslednja delovna mesta: 1. gradbenega inšpektorja, 2. urbanističnega inšpektorja in 3. tržnega inšpektorja. . Za delovno mesto pod toč. 1. se zahteva gradbena fakulteta, za delovno mesto pod toč. 2. ekonomska fakulteta aH fakulteta za arhitekturo in za delovno mesto pod toč. 3. višja strokovna izobrazba. Za vsa delovna mesta sc zahteva tudi strokovni izpit iz ustrezne stroke. Razpis bo zaključen v 15 dneh po objavi. Kolikor mesta ne bodo zasedena, ostane razpis v veljavi do zasedbe teh mest. Kandidati naj v prošnji, kolkovani s 50 din, navedejo iolsko izobrazbo in dosedanje službovanje. Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj ki pov."."jfe vse na;?' - -e prejete plan:n«kega sveta od Kivnrovea do Kuma. ( Letos sredi poletne planinske sezone je opaziti v naših gorah razen domačih gornikov tudi izredno veliko tujih planincev, kl ne morejo prehvaliti lepote, veličin* m se prav posebej blagodejnega miru v naših gorah. Vmm i ubiteljem ln obiskovavcem na-|ših gora posebno prija tudi domačnost in gostoljubje v naših planinskih postojankah, malo manj pa nO zadovoljni s postrežbo in g zadnjem času svojo aktivnost tudi ureditvijo. y Razen planincev so poživili v zarinje4p času svojo aktivnost tudi plezavci m ..'.puristi, izmed katerih se najboljši pripravljajo na bližnje inozemske odprave, ki jih bodo izvedli v mesecu avgustu. Na Okrešlju v Logarski dolini so jo pravkar zaključil zelo uspešen alpinistični tečaj, ki ga j« or-i;.«niziral ;n izvedel AO Colje pod vodstvom trenutno najboljših ple-zavcev in alpinistov. Tečaja se je udeležilo preko 30 mladih plezav-cev in alpinistov iz številnih mladinskih in alpini^tičrrih odsekov s Koroške in Štajerske. Tečajniki, so pod izkušenim vodstvom preplezali števflr*} težke in mjbsžje smeri na Oltreslju in Jerrnanovih vratih. ' |* 1 ' t St Tr<3iutno je v VratHr znčetnMM alpinistični tečaj komisije za alpinizem PZS, ki bo trajal do konca meseca, pozneje bo prav tam e dala. Prek stranice visi plaič. Vse je seveda pripravil Pančenko, J**j godrnjavi kurir. Leto mlajii je od mene. Majhne, večno za-tkrnapa oči ima in velik nos. »Nos je po dedku,« pravi, »tudi obrfC« Edfari kubanski kozak v bateriji je nekje od Ust Labinska. Ogledujem njegov prikupni, rodrnjavi, vedno zaskrbljeni obraz in oMktfajo me nežni občutki. Tega mu, kajpnda, ne smem pokazati, M* bi napak. Pred vojno ljudje marsičesa niso vedeli. Mar je pred vojno HftrfJBfl »ploh vedel, kaj pomenijo čiste rjuhe? Ves čas vojne sem and Oslo posteljnino le v lazaretu, toda takrat mi je bilo prav ner**. Kakor v otroških letih: če si bolan, ti kuhajo najbolišc in Mjdaiat jadi. p* ne moreš jesti. In ko ozdraviš, ti je-*al zanje, ■jjp Zdravje torej! Zadnji pozirek!« Man v carsko posteljo, ki diii po senu in svežem perilu, v puhu. Takino veliko družinsko posteljo ni odnesti skozi vrata. Najbrž jo p-> ta\.jo že io. Prinesejo jo in šele kasneje zgradijo ilov-m v postelji, vendar ne morem zaspati. Pre-racam se sem in tja, vlečem plašč prek ušes ?e!em do sto. Toda komaj zadremam, planem r:'na me prebuja, vajen sem grmenja v snu loanleai nekdo diha v tilnik. Zato ne morem rlji na čisti rjuhi: misli mi roje po glavi, raz- S tako sistematično vzgojo naših mladih plezavcev in alpinistov bomo navdušiH m strmo pJp4rd- stfko velik del naše mT*d*ne. Najboljši plezavci in oJpindSJti plezajo najtežje, ekstremno težke cmeri v naših s-teniih Ln se tako načrtno pripravljajo za Se težje podvige v Dolomitih in Centralnih Alpah, kamor je namenjenih v mesecu avgustu več naših odprav in samostojnih navez. — 2. GLAS v vsako hišo IzatijevaaJe prednosti. Nevarna situacija, ki se Jc k sreči končala bm> posledic. Brezobzirni izsilje-vavee sc ni opravičil, temveč Jc pobegnil. Sel* nesreča bi ga moraš zadržala. Okvara na vozilu. Sofer-amater «e sam trudi, ds M odstranil e«rrar*, t*da zaman. Mimoidoči »e mu posmehujejo. nikogar pa ni, ki bi pomagal, čeprav vidi. da stoječe vozilo ovira proroci na cesti. Podobnih netovarišklh odnosov n« eesU bi lahko našteli precej in prav zaradi tega je razumljivo, da je v teh dneh že v pripravi širša prometna akcija, ki jo bomo imenovali »Tovarištva na cesti-. Kako naj bi se med v osni ki motornih vozil In OMfiani koristnfki cest ta akcija praktično odražala, je pred dnevi ž> razpravljala okrajna komisija za prometno vzgojo in varnost. Največ bodo pri tej akciji lahko pomagala AVTO-MOTO DRUŠTVA in združenje šoferjev in .'ivtomehanikov. ki naj bi organ i-zjraia razna predavanja, z,, vsebino katerih bodo pr.skrbeli republiški in okrajni organfi k' se ukvarjajo s pmm",i:ni zadevami. To obliko kulturno-prometne vzgoje naj bf v j<«eni vpeljali po Šolah. Posebna podkomisija pri okrajni komisiji za prometno vzgojo in varnost ima trn ukora j indejan učni načrt, kako naj bi potekala prometna vzgoja na osemletkah. Po tem osnutku bi v prvih štirih razredih spremljali prometno vzgojo vzporedno z ostaljm učnim programom, v petem in šestem razredu bi bila prometna dejavnost po krožkih, medtem ko bi bilo potrebno v zadnjih dveh letih osemletke uvesti prometno vzgojo kot obvezni učni predmet. Razen nekaterih bolj ali mani pomembnih zadev v okviru t« at-cije bo* vsekakor med pomembnejšimi okrajno medobčinsko tekmovanje šoloobveznih otrok no prireditvi »Pokaži, kaj vei o prometni vzgoji«. Bržkone bo prav ta prireditev lahko velikega pomena za vzgojo mladih in pr.iv s tem lahko največ dosežemo v bližnji akciji -Tovarištvo na cesti«. - F. ga Neptuna, Ilirije ;z Ljubljane in Prešerna iz Radovljice. Po pričakovanju so dornačini m vojill prvo mosto, medtem ko jc preše r novcem usp<-Io premagati IHrjane ter .•; tem zavzeti drugo mesto. , ft RFZULTATI - moški: Mm presto -- Orel (N) ^rasfs.-UsjrJanc (P) 2:2« c. TIcivc (N) 2:34,9, NOm prsno - Cente (P) 3:06,1. Seknla-r.Ič (P) 3:03,5, Slmčić (I) 3a»,2, 100 m metuljček - Vostnek (N) 1:18,8, ZvokelJ (I) 1:20^, Goršič (\) l:>f).2, W)ro prosto - Orel (N) Kralin (I) '29,4, Tkave * krmilu, zaradi česar je izgubi! ob* last nad vozilom. Avtomobil je zaneslo s ceste na njivo, kjer i^e je prevrnil. Materialna škoda na avtomobilu znaša okrog 200 tisoč dinarjev. Voznik in sopotnik sta bila vinjena. / \\-lOMOKil n\j v DREVO V nedeljo, 29. julija, ob 23.40 s« je primerila prometna nesreča na Cesti 1. maja pri Cirčah. — Voznik oce-bnega avtomobila Cvetko Medvesček iz Kranja je peljal proti Circam. Pri hiši št. 22 jo za. peljal na levo stran cestišča bi sg saletpi v drevo ob cesii. Soaofai. ca N. R. iz Kranja si je pri tojn 1 lesnih poškodb pa nI bdio, Ipoškodovala koleno in spodnjo čeljust. Odpeljali so Jo v ljubljansko bolnišnico. Skoda na avtomobilu znaša okrog 100 tisoč dinarjev. yy (iiin/ ii*Yi"n*11 "-'-** " ■ BRZINA IN OVLV«K V ponedeljek, M. jufrja, ob 13^0 sjtg *a v bližini vasi Helca hudo pon<*uećila moU>rist Ivan Berlot in sopotnik Ivan Sebal — ob« z Jeseni«-. Keriot zaradi prevelike hitrosti ni mogel izpeljati leveča ovinka. Trčil je v orx-<«tni karn««n. Pri padcu sta se motorist m sopotnik hudo poškodovala. Prepeljali so ju v jeserfi.ško boirtSnico. NF.PKKVIDNO PREHITEVANJE V ponedeljek. :i0. julija, ob 8.15 i<- prišlo ti Franceta F'rešerna na Jesenicah. — Ko je tovornjak last Mesarskega podjetja z Jesenic pri hi.si št. 20. začel zavijati na desno, ga je skušal voznik osebnega avtomobila, nemiški državljan Nor-bert Nachitgall, prehiteti po desni strani. Osebni avtomobil je z zidnjlm kolesom zadel v branik na prednji desni strani tovornjaka. Skoda na osebnem ovtornobilu znaša blizu 100 tisoč dinarjev, te- to c pggreZDem ko: kdaj. ko gradi io hi •rte sune. Ležim vr'/* j* ali ka«? OV to l t*pi ffjul očmi ' ■a tati. da mi med misijam o njih. ki so ostali na mostišču. Za t i snem oči in spet vidim vse pred seboj: bunker telefonskega oddelka, kamor jc treščila granata, pot skozi gozd do zadnjega grmića, mračno v/petino, kjer so Nemci in ki trepeta v svetlobi raket ... Ne, s spanjem ne bo nič. Obujem škornje, prek golili ramen si ogrnem plašč in odidem previ dro, da ne bi motil drug: M. na dvorišče. Obrnjeno jc proti Dnjestru in svetlo je kot podnevi. Hišna stena se beli in v pločevinastem vedru pod cevjo — s senco na robu kakor leman polmesec se lesketa voda. Po dežju je zrak svež in opojen. In tiho je, tako tiho! Kot da na svetu ne bi bilo vojne. Sedim na kamnu in si s plaščem odeneiu kolena. V bližini zaslišimi dihanje. Kosmat pes sedi na zadnjih šapah in previdno škili vame. »Pridi, mrcina, spoprijateljiva se malce.« V odgovor tiho za renči, črna ustnica se loči od modrikastih čekanov. Potem stopi prav blizu in z gobcem dregne v moje koleno. Počohljam ga po toplem, volaatern kožuhu Oranžni mesec pred nama se skrije za dimnik. Mesečina se kot dva madeža leskeče v pasjih očeh in v njih je nekaj prastarega, brezčasnega, kar jc bilo te pred nami in bo tudi še za nami. V Šoli smo se nekoč učili o faraonih. Petinštirideset minut šolske ure jc trajalo dlje kot dve stoletji. Perzija, Aleksander Veliki, Peisistratos, Likurgovi zakoni. Rim, Punske vojne, Hasdrubalovi izreki, stoletne vojne... Države so nastajale in propadale. Zdelo se nam je, da je čas poprej drvel s presenetljivo hitrostjo, in šele zdaj, v času našega pokolenja. ubral mirnejši korak. Vsakdo od nas jc imel pred seboj ie vse življenje, za seboj pa komaj Štirinajst ali petnajst let. To je mnogo, če se lahko spominjal ie vsa-kej-a dne, če io težko petinitirideset minut mirno presedeti v šolski klopi, če sanjal, da si že odrasel, čas pa teče neskočno počasi.. J Zdaj sem vojak že tretje leto. Mar so bila leta v starih časih tudi tako dolga? Mesec izgine za dimnikom, le še košček sije prek strehe. Koliko milijonov let že takole vzhaja in spet zahaja? Koliko milijonov let za nami bo še ubiral svojo vsakdanjo pot? Sicer pa je tako vseeno. Premražen vstanem s kamna, sočasno sc dvigne polovica meseca prek strehe. V hiii. na toplem, se prikrijem do glave, za trenutek v/drhtim in zaspim. * Prebudim sc pozno, sam v vsej h'Ki. prvi občutek — nikamor se mi ne mudi, za nic mi ni treba skrbeti. Lepo! Nekje jc vojna, toda sam sem Kot na dopu-tij. In še nekaj razveseljivega se je zgodilo včeraj: da postal s. m biterijski poveljnik! Ponoči je poklical odredni poveljnik Ja/.enko slovesno, ob bogati svečavi, so mi v prisotnosti štabnega načelnika sporočili novico. In zdaj le/.im v *Voki leseni postelji / novim dostojanstvom: nisem več vodni, temveč baterijski poveljnik. Okno so zagrnili z odejo, v hili je hladno in temačno, poškropijcoa, pliana tla vonjajo kiselkasto in Pančenko je pregnal muhe. da me ne prebude. Le ena brni nekje pod rtrOponl. l.ržim in prisluškujem svojim novim občutkom. — Smešno, pravzaprav jih nimam. Najbrž zato, ker še nc vem, kako se počuti takle baterijski poveljnik. Z nogama odrinem pla<č, pretegnem se na senu. Rjuha je nekam Zdrsela in zazeTtam do solz. Daleč, za Dnjcstrom. zagrmi top. Po zvoku Je nemška 105-mllimetrska havbica. Bos stopim k mizi prek ilovnatih tal. Natečfm si mleka, prav rumeno jc — mastno — piicm in prierizujerg pšenični kruh. Lepo je biti baterijski poveljnik, ko hi bil še vodkii. bi moral zdajle oditi in poročati, tako pa sc mi nikamor ne nnigi. Čeprav le majhen, sem vendarle poveljnik. Le eno je nepri jet ru>:; pogovoriti se moram s Kondratju-kom, baterijskim častnikom Vivisi jer od mene po činu in letih službovanja. Se pred vojno je dokončal topniško šolo v Odesi in odtlej je poročnik. Močno, kmečko postavo ima, krive noge jn iia&ploh moč le v ramenili . tud ma. toda če ga pogledaš, lahko kar misliš, kakšci si ne moreš misli rodili, kakršni s< navad in hoj* ko klicali Petka al Geor^jevič, Vludii Kondratjuka pa si je lahko predstavljali: rdečenosega, s Strle- otroci, takšni so. kot da so se , resni, redkih las, umerjenih močili plenic in jih niso nikdar : otroci so se imenovali Peter čimi ušesi (š*. kot da nima, tak- vlmi zobmi in krtačastimi lasmi, tikom. Tako je pač, česar človek inastim glavnikom s težavo češe lase, toda v naslednji minuti mu U spet štrlijo nad tilnikom m čelom. m riti'M f Ml •mi • I v » » GLAS STrtV. T. irrwH t?« Jack LOS DO IV Krištof Dimač « lri>edih Stanka *M t Nt iše: Janez GRUD£\ 127. Pred kočo so prišli prvi radovedneži. Vitel je škripal in *• Vrtel, vlekel pa ni ničesar. Kriš «» je počasi obračal. Nalo .te vzel kositrno vedro in škrtal z njim ob kamenje, ki sta ca bila navozlla podnevi. Po mestu se je raznesel glas, da sta končno našla glavni vir klondlškega zlata. 1?8 Iz Dausona so drli proM koči: med množico je bilo tudi led policajev. »Tovariši!- je začel Kriš, ko je bilo ljudstvo pred kočo. ..i!.- predaja i bomo lli zemljo za stavbišče.« Mi smo prišli po tisto, kar je v globini!« jc nekdo zakllcal. -Ne vem. kaj je v globini,.- jc odgovoril Kriš. 129. Razprodaja« sta začela 5000 delnic. Izvolili so odbor mesta so prinesli tehtnice, da so tehtali zlati prah. Vsakemu, ki plačal 10 dolarjev, so dali potrdilo. O mraku je bilo delo kasjJ? no. Kriš in Cok sta zadovoljno ogledovala vrečke, ki so va»*w2*I za 48.740 dolarjev zlatega prahu. To,pot za uvod nekaj cvetk s turističnih in gostinskih logov. • Začnimo kar s serviranjem turške kave. V navadi je, da v naših gostinskih obratih primaknejo skodelici kave še žličko in kozarec vode. Vse skupaj pa postavijo pred gosta na pladnju. — Ponekod pa so to navado zelo poenostavili. Turško kavo 6ervirajo kar brez vode in žličke, pa tudi pladnja gostu ne zaupajo. Se posebno boleči so pojavi — in teh je vedno več — da delajo v nekaterih gostinskih obratih med gosti kar preočitno razliko. Inozemskemu gostu servirajo turško kavo z vsem* rekviziti, domačim pa komajda zaupajo skodelico. - Navsezadnje plačujemo vsi z enakim dennriem! • Ondan me je zaneslo v Gozd Martuljk. Ko sem se popoldne hotel odpeljati z avtobusom proti Kranju, 6em zaman stikal za avtobusnim voznim redom. Vso vas som prečesal po dolcem in počez, voznega reda pa nikjer. Tako pomemben turistični kraj ga le ne bi smel pogrešati. Konec koncev je še vedno največ takih državljanov, ki nimajo svojih avtomobilov. Morda bi za vozni red — če se zanj ne zmeni avtobusno podjetje — poskrbelo tamkajšnje turistično društvo! • Naneslo jo tako. da som ondan obiskal muzej na bleiskem gradu. Ko 6cm pasel zijala po razstavljenih eksponatih, me je Pocukal za rokav neki Nizozenvv. »■Iz katerega stoletja pa so tele rože?« se je hudomušno nasmehnil in pokazal na klavrno in uvelo evetje v vazah, ki si zaman prizadeva poživiti razstavne prostor« 4p Skupinica tujcev se je pred dnevi sprehodila po Kranju. Zaneslo jih je v bližino Vodovodne-fia stolpa. Menda jih je ta še posebno zanimal, saj so ga poslikali iz vseh plati. Seveda so na tem sprehodu zašli tudi na cesto, ki Polje mimo Vodovodnoga stolpa na Rupo. Imenitno som se zabaval, ko sem jih gledal, kako čofo-tajo po blatu, preskakujejo velike luže in si namakajo noge. Pa so imeli ti ljudje s seboj kranjskega vodiča, ki je takole zagovarjal Poplavljeno cesto. -Od vodovodnega stolpa do Ru-Pe bodo zgradili žičnico, ki bo vozila ljudi čez poplavljeno področje. Kaj bi se vedno mučili s cestami!« Jaz bi pa le za silo zakrpal tisti kotanje z vodo. To ne bi bila po sebno draga investicija. Žičnico Pa jemljite za rezervo. • Ondan me je hudo zamikala jeseniška tržnica. Silno pripravna je, le posode za odpadke sem pogrešal. Ker odmetavajo odpadke — teh na trgih nikoli ne manjka -r Povsod naokrog, se po njih sprehajajo celi roji muh. Zelo zabavno m okusno, vendar bolj za muhe kot za ljudi! Vas pozdravlja Vaš »odičar Stanovanjska stiska na Vršiču Ob 50-letnici Tičarjevega doma Te dni brigadirji pridno gradijo atletske naprave, ki bodo letos dokončno urejene. Delo ■ glasba smeli IN SEVEDA TUDI ŠPORT — DVA POLČASA V BRIGADIRSKEM NASELJU »FRANCA VODOPIVCA« V KRANJU Bolj po naključju kot ne, sem pred dnevi zašel v tisti predel Kra-nla, kjer je najmanj prometa ali ali pa ga skoraj ni. Toda zmotil sem sc, kot se Jc že marsikdo, ki je tudi menil, da sta letno kopališče in letni kino »španska stena«, za katero je konec sveta. Prav v tem predelu Kranja Je že nekaj poletij nadvse živahno in prav tako jc tudi letos. Mladi brigadirji — graditelji — so neutrudljivi pri gradnji novega osrednega športnega stadiona v Kranju. ZVEZA PO TELEFONU Na drugi strani »španske stene« jc pod šotori 61 brigadirjev iz Zemuna in 45 iz Celja. Brigadirji so vešči rokovanja z lopatami in krampi. Prav s tem primitivnim orodjem, ki je kljub vsestranskemu napredku Še vedno mnogokrat nepogrešljivo, so mladinci in mladinke precej obsežno površino že spremenili v mikaven športni objekt, ki pa razumljivo šele dobiva pravo podobo. Doslej so že uredili glavno na-gomrtno igrišče, dve rokometni igrišči, teniško igrišče (eno je že urejeno, pet jih je še v gradnji), pričeli so že z deli za odbojkarska in košarkarska igrišča, še ta teden pa bo dograjeno pomožno nogometno igrišče. Ponekod seveda lopata in kramp ne zmoreta vsega, zato mladim graditeljem pomaga tudi podjetje »Gradiš« iz. Ljubljane, ki bo naredilo ograjo okrog celotnega športnega ob- hili letos vse do pretekle sobote Ijali jo bodo mladinci in mladin- odrezani od Kranja. Dopoldne so delali .popoldne pa so se kratkočasili na takšen ali drugačen način v naselju, včasih pa jim je bilo tudi vasovanje prijetno. Toda sedaj imajo zvezo s svetom, saj so dobili telefon. R' DNEVNI SPORED« azumljivo je, da me je pot zapeljala tudi v brigadirsko naselje, kjer so me sprejeli kot gosta in mi postregli s čašo piva. V razgovoru z brigadirji me je zanimalo marsikaj, vendar pa sem se nehote zagledal v oglasno desko in zagledal sestavek, ki naj bi bil kot nekakšen dnevni spored življenja v naselju. Toda zmotil sem se. Nalepljen jc bil spored predavanj, ki jih imajo brigadirji v popoldanskem času. Poleg tega pa sem kmalu nato našel nekakšen dnevni spored s približno naslednjo vsebino: glasba za dobro jutro, glasba za oddih in razvedrilo, vsak dan za vas, brigadirji čestitajo, glasba Za razvedrilo in glasba za ples. Torej vse v znamenju glasbe aH dobre volje, ee hočete, kar prav gotovo koristi tudi za uspešno delo. Seveda pa so jasni in topli večerni dnevi naj prijetnejši ob plesu. ke iz Zemuna in Kranja. Bržkone tudi ti ne bodo dokončali vseh del, ker bo zmanjkalo časa, vendar pa bo osrednji stadion v Kranju v glavnem dograjen in bodo za prihodnje ostala le se nekatera manjša in bolj ali manj postranska dela. - B. Fajon PRIHODNJO NEDELJO. DNE 5. AVGUSTA, bo planinsko društvo Jesenice pripravilo na Vršiču prijetno slavje, na katerem se bodo spominjali pomembnega jubileja — 50 — letnice Tičarjevega doma. Pred petdesetimi leti - 4. avgusta 1912 — je bila namreč na Vršiču otvoritev slovenskega planskega doma. ki so jo predstavniki planinskih organizacij tedaj proslavljali z izrednim navdušenjem. Slovenski planinski dom na Vršiču sta po svoje prizadeli obe svetovni vojni. Posebno druga ga je pustila skoraj popolnoma uničenega. Ko so ga jeseniški planmci po osvoboditvi obnovili, je dobil ime po najzaslužnejšem graditelju dr. Josipu Tičarju. Omenjeni dom so začeli graditi slovenski olaninci leta 1911 v izredno težkih pogojih. Pobudnik gradnje je bil zdravnik dr. Josip Tičar. tedanji župan in predsednik turističnega in planinskega društva v Kranjski gori. Ta gradnja je pomenila tudi simbol boja med nemštvom in slovenstvom. Dr. Tičar je razvijal svoj program pod r oslom »Nobene pedi slovenske -emlje tujcu brez boja« in je bil pri njegovem izvajanju deležen vsestranske pomoči pri prebivav-cih Kranjske gore in vseh tedanjih ljubiteljih slovenskih planin. Nemci so namreč žo leta 1899 zgradili na Močilih prvo planinsko postojanko, ki so jo po slavnem botaniku in ljubitelju gora imenovali Vossova koča. T*, sedaj imenuje Erjavčeva koč W Ob tej priložnosti se njmL*. zamisliti nad tem, da se nra prav na Vršiču že 50 let ni*' spremenilo. Kljub temu, da w* preko njega alpska cest«. «J^* vezuje Gomjesavsko dolin«**' Trento, ob kateri je preoejj^* skih in planinskih objektov**" Vršiču občutno primar^jtniu' ** mernih prostorov z* nadaljno in razvoj planinstva, alpiniJ** visokogorskega smučanj« ki***' veda še prav posebej domaJš^ in mednarodnega turizma >2£ tako ostaja neizkoriščeno no bogastvo, katerega v*Žan»T*v~ pomen so spoznali ljubitelji * že pred Valvasorjem. Proroet **** ko Vršiča je vedno močni**' tamkajšnje planinske poatob****' pa so postale pretesne. neujT!*** in nesodobne. To pa je ^_L/*n» na ugotovitev, ki je rudi'1*' vzrok temu. da 6e »ivjjZcu' Vršiču ne razmahne do pobs. re. Jhs. Tako gradnje centrov. ob tem, ko visokogorskih >i nas veljaiT*1^* da zaenkrat smemo o * r%l» pravljati. H"z*Dijamo na tis*«, C* ie imamo. Tudi na Vršič. ' idealna smučišča — rabna skozi pozabljamo na k} i, vse leto. Kaj jJ^J" torej le kazalo najti mc^noiu * tamkajšnjih obnovitev saj bi —j ~. — sorazmerno m-iv_' sredstva hitro obrestovala. ^* <*jekw jekta. In kaj naj pomeni mednaslov: I Zato bo avgusta prišla Zveza s telefonom«? Brigadirji so 'brigada - zadnja letos. t ETOS SE ENA IZMENA rigndirji, ki so sedaj v naselju, bodo zapustili šotore avgusta. Seveda pa s tem dnem stadion še ne bo dograjen. še ena Sestav- Brig 2 Osrednji športni stadion v Kranju bo ograjen, potrebna dela okrog tega pa opravlja gradbena pas Jetje »Gradiš« iz LJubljane Prebivavci Gorenjske obiščite. -aaiiimiii - a -■■ od 3. do 14. avgusta 1962 v Kranju Velika izbira blag* široke potrošnje, modna revija in pester večerni zabavni spored