MUZEJ3K I RA v;: TEL J I "T7' I n M f i. _ i. . . J j , . i , St. 9 1 Paš v Trsta, t sredo H i9 mt, - Leto VI. i MMce Lt L 6.50 Ar Hroko«** fai<»re. Rokopisi se ae vračajo. Kefranklrana pkma trn ne sprejemafo. — Last, zjdo2ba te tisk TIskarne »Edinost*, Podnredniitvo r Gorici: ulica Giosu* Cardncci ft.7, La — TelsL It. 327 Glavni tn odgovorni urednik: prof. Filip Perle. Laici 1928. Nočemo tu govoriti z glasom proroka, ampak samo povedati, kar nam je obljubljeno in kar se mora zgoditi in na kar lahko sklepamo po danih razmerah. Jasno je, da nam bo leto 1928. dalo ogromno novega, tako da ga že danes lahko imenujemo «leto boja». Na gospodarskem, kulturnem in političnem polju * se bo razvil pravcati boj. Letos se bodo skoraj po vsem svetu vršile volitve. Svet se bo spremenil v volišče in državljani li^ao tu lahko pokazali, od koga, -iako in kam naj bodo vodjem, dosežejo svoj ideal, mir, delo m odpravo gospodarskih m političnih depresij. Nemčija, Francija, Poljska mogoče tudi Anglija bodo imele volitve v parlament, a Amerika in Argenti-nija si bosta volili predsednika. Francija je začela svoje volitve oziroma volilni boj s propagando. Ni mogoče še razločiti, a predvideva se leva orientacija. Kljub temu, da so komunisti precej pogoreli ter da komunistična internacionala poka na vseh koncih in krajih, ni to vplivalo na delavske mase. Vidimo pa, da se vrste zmernejših fstruj jačijo, in baš to so one struje, ki najbolj vpijejo po svobodni trgovini in izmenjavi izdelkov. So to delavske mase, ki nosijo težo krize na lastnih ramenih. Misliti moramo, naj bo orijentacija že takšna kot hoče, da do izprememi* pride, kajti vse stremi za zboljšanjem položaja človeštva, za odpravo nevarnosti vojne ter za mirnim sožitjem na podlagi dela in tolerance. Leto 1928. bo videlo vrhunec krize, v tem letu mora začeti doba boljšanja, »sedem dobrih let iz svetega pisma» začne svoj pohod v letošnjem letu. Tako se sklepa, se želi in upa... V gospodarstvu vidimo, da ves svet hiti k racionalizaciji in organizaciji produktov in trga. Italija, Nemčija, Anglija, Če-hoslovaška, Avstrija in Francija nam vsak dan javljajo svoje uspehe na polju organizacije. Nemčija koraka pred drugimi narodi; svojo industrijo je koncentrirala in reorganizirala tako, da danes prodira na trg in si ga osvaja. A za letos nam obljublja presenetljive napredke na polju produkcije in uprave. Tehnični organizaciji sledi trgovinska in ta se izvaja pri vseh narodih z vso vnemo. Italija ne zaostaja. Z zlato liro je postavila podlago in le ta bo vplivala na koncentracijo produkcije, kar je prvi in najboljši korak do racionalizacije. Vsi šibki elementi, ki so v konkurenčnem boju, bodo sicer izginili, a na njihovo mesto so stopile mogočne organizacije s trgom ter organizirano produkcijo. Splošno stremi danes svet z vso vnemo za tem, kako znižati stroške in ovreči vse, kar ovira svobodno izmenjavo. Na gospo-darsko-političnem polju b >mo na m ogli najbrž tudi zaznamovati boj proti carinskim zidom ter aktivno sodelovanje Rusije na obnovi svetovnega gospodarstva po eni strani, a na drugi boj Anglije z Ameriko za gospodarsko nadvlado. Torišče bo posebno Indija, oziroma ves Daljni vzhod. A večji del Evrope se bo zakopal v resno delo ter poizkusil doseči podiago za gospodarsko sodelovanje evropskih držav v boju zoper ameriško prodiranje na stari kontinent. Evropa si mnogo obeta od tega, a uspehe bo dosegla le, ako bo malo bolj širokogrudna v svojih delih. Nove volitve prinesejo nova ljudi, mogoče z bolj širok mi nazori ali vsaj z voljo pomagati in ne delati ovir razvoju. Končno morajo vsi uvideti, da je Ewo-pa preveč okostenela v nazorih in nima po vojni >e pravega zmisla za resno delo. Gospodi« rs ka preosnova, zboljšanje p?"- I- kcije :n reorganizacija tr^a m/ Jejo va, ki se letos uresii.čljo, v koi Uvi se bo mo-v doi>i enega ieta. A i-id' na političnem polju '»o anogo novega, ki bo korakalo vzporedno z gospodarsko i ko. Skoraj gotovo doživimo v p Rusije v svetovne zadeve. T' i j men je je splošno in tudi j" sami namigujejo oziroma s: r" vide vajo, da mora do tega priti v njihovem lastnem interesu. Nemčija, katera z vso silo prodira, bo zasegla Balkan in od tu Malo Azijo. Nemški produkti so že povsod in se občutno opaža njeno prodiranje. V Rusiji je ona skoraj izključni dobavitelj ter tudi kulturno prodira na bližnji vzhod. Pričakuje se tudi tu boj, od katerega bo Imel kon-sument vsaj v začetku dobiček. Posebno Balkan bo torišče zapada in vzhoda v boju penetracije nemških produktov. Tudi naša država bo morala tam izvojevati boj in upamo, da dobro, kajti njena izvozna industrija zavzema vedno večje možnosti konkurence s svojo organizacijo, trgovinsko in produkcijsko. Z nado gledamo v novo leto, ker vidimo, da bo tudi za nas nekaj drobtinic, več zaslužka ter mirnejše in boljše delo. Emmyn» Mpitti krali ia krita na letaliSfei ▼ Ciampton RIM, 10. Danes predpoldne sta si afganistanski kralj in kraljica ogledala letališče v Ciampi-nu. Visoka gosta sta prispela na moderno urejeno letališče skupno s kraljem Viktorjem Ema-nuelom, kraljico Heleno, prestolonaslednikom Humbertom in s spremstvi, vojaškimi in civilnimi, obeh kraljevskih hiš. Sredi poija so bila razvrščena letala posameznih skvadrilij. Kraljevski gostje so bili sprejeti z vojaškimi častmi, nakar jih je general D« Pinedo, poveljnik rimske zračne cone, spremljal po letališču in jim razkazoval posamezna letala. Kraljevski gostje so se po zanimivem ogledu skvadrilij podali na posebno tribuno sredi letališča ter od tam opazovali nekatere spretne evolucije letal. Popoldne si je afganistanski kralj ogledal vojašnico karabi-nirjev, ki nosi ime po prvem italijanskem kralju Viktorju E-manuelu II. Kralja sta spremljala italijanski kralj in prestolonaslednik. Ob 14.30 so prispeli gostje v avtomobilih v vojašnico, kjer so bili sprejeti z afganistansko himno. Nato se je vršila vojaška parada orožniškj^i gojencev. Pod večer je rimski guverner priredil uglednim gostom sijajem sprejem na Kapi-tolju, ob 20. pa se je vršil na afganistanskem poslaništvu; (svečan obed, katerega so se udeležili italijanski kralj in kraljica, predsednik vlade in drugi. Po obedu pa je bil sprejem, kateremu so prisostvovali diploma-iični zbor in druge ugledne politične in diplomatične osebnosti. Neumestno poročanje o velikem iašistovskem sveta in rimski list RIM, 10. V poslednjih dneh so prinesli vsi listi pod raznimi naslovi vest o prihodnjem zasedanju velikega fašistovskega sveta. « Pooblaščen i smo, pravi ;Tribuna», proglasiti tako postopanje novinarjev na polju političnih informacij kot jneu-mestno in nelepo. posebno pa še radi tega, ker se gre za najvišjo instanco fašizma in ker niso bile v tem pogledu dane ni kake natančne in kontrolirane vesti. Pravzaprav ne pride v tem slučaju v poštev samo ne-umestnost, ampak skrajna lah-komišljenost in težek prestopek proti onim predpisom resnosti ii discipline, po kateri bi se moral vedno ravnati italijanski iisk napram fašistovskemu režimu, posebno pa še fašistovski t'.sk.» Zdravnik kcnSniran RIM, 10. Pokrajinska konfina-cijska komisija v Vercelli je sklonila konfinirati za dobo petih let zdravnika-kirurga Ilek-lorja Seibaldija radi nemoralnega in pogubnega delovanja, kL ga je izvrševal proti socialnemu in družinskemu redu, ker je poskrbel mnogo splavov, ki jih je sodnijska oblast že ugotovila in strogo kaznovala. Velika tatvina v Milan* MILAN, 10. Na korzu Magen-ta so neznani tatovi preluknjali zid skladišča kožuhov in odnesli za pol milijona lir blag«.. Itaka Jima" rtmsla thtttri sorja RIM, 10. Govor grškega zunanjega ministra Mihalakopulosa in študija «Italija in Balkan*, katero je objavil sotrudnik pariške «Information* G. Ancel, dajejo ravnatelju rimske «Tribune« Davanzatiju povod, da se danes na uvodnem mestu spet vrača k balkanskemu vprašanju. V uvodu svojega članka pravi Forges Davanzati, da se splača primerjati običajne protiitali-janske in balkanske absurdnosti francoskega pisatelja z u-merjenimi in natančnimi izjavami, katere je podal grški zunanji minister Mihalakopulos v Solunu. Dočim hoče prof. Ancel predočiti italijansko politiko kot imperialistično in kot povzročiteljico zmešnjav na Balkanu, je dokazal graki zunanji minister, da je mir na Balkanu mogoč edino le, če izginejo politične tendence, katere podpira baš francoska politika. Nato navaja člankar glavne misli iz izjav grškega zunanjega ministra in se vprašuje, kaj neki pomenijo te izjave. Obenem si odgovarja, da je namreč obstojala na Balkanu politika, poosebljena v Mali antanti, ki; je hotela izločiti nekatere balkanske države iz skupne politike ter podpreti neko balkansko državo v njenem stremljenju za dosego hegemonije. Ta država je Jugoslavija, ki je poskušala podvreči svoji hegemoniji Grčijo, Bolgarijo in Albanijo. Član k ar se vprašuje nadalje, katera je ona velika država, ki je podpirala in vzela pod: svoje varstvo Malo antanto. — Francija! Ko je bila gravitacijski center Male antante Praga in ko je hotel francoski generalni štab potom Češkega generalnega štaba podčiniti tudi v vojaškem pogledu Malo antanto francoskim vojaškim direktivam, je smatrala celo Jugoslavija to za preveliko breme. Zato se ji je izmaknila in se naslonila na prijateljsko pogodbo z Italijo, ki je bila ravno takrat sklenjena in nepričakovano ter pred časno naznanjena v Beogradu tekom sestanka Male antante. Pa še eno vprašanje: Katera je ona velika država, ki je pozneje podpirala politiko Jugoslavije, stremečo za hegemonijo na Balkanu — Francija! O tem pričajo sklenitev francosko-ju-goslovenske pogodbe, ki je razburila celo Francoze, postopanje napram Grčiji, kateri je delala celo finančne ovire, in nastopanje napram Bolgariji, katero bi rada videla v podrejeni zvezi z Jugoslavijo. Lahko si je predstaviti, kaj bi se bilo zgodilo z Albanijo, če bi ne bilo Italije. Čeprav je Italija, — nadaljuje Davanzati, — edina velika jadranska država in zato neposredno zainteresirana na Balkanu, ne nosi nikake odgovornosti za ono politiko zmede. Des-orijentacija, ki je bila v tako veliki meri poskušena pod pokroviteljstvom Francije, ni stvar Italije. Ker ni Francija na Balkanu prav nič prizadeta, je baš njeno vmešavanje izrazito imperialističnega značaja. Rimski «Tribuni« poročajo iz Pariza: Sotrudnik lista «Infor-mation» G. Ancel je objavil pod naslovom «Italija in Balkan« knjigo, v kateri proučuje balkansko vprašanje na splošno in z vidika odnošajev politike rimske vlade. G. Anzel, katerega sodba je na splošno le malo naklonjena naši politični akciji, nadaljuje Davanzati, je bila že večkrat citirana. On obtožuje kar Italijo, da si je nade i a nalogo nadaljevati z diplomatičnimi metodami nekdanje srednje Evrope, s tem, da neprestano zažiga balkanski ogenj. Pisatelj zagovarja mnenje, da se morajo balkanski narodi združiti ter zgraditi nepremagljivo- fronto proti aspira-cijam Rima. G. Ancel, ki je profesor na zavodu za visoke mednarodne Šiudije, zaključuje svojo knjigo z opazko, ki ni ravno v čast resnemu učenjaku: Za fašistovski imperializem obstoja samo ena resna nevarnost: Mir, red in združenje vseh kmetskih demokracij, iz katerih je sestavljen Balkan. PspeSku radkllka - RIM, 10. Današnji «Osaervato-r« Romano» objavlja encikliko Pija XI., v kateri nastopa papež proti močnemu gibanju, ki stremi za ujedinjenjem vseh vernikov brez razlike in ne glede na njihovo versko pripadnost. Papež priznava in odobrava splošno sočasno stremljenje za večjo mednarodno edinost, obžaluje pa, da se hoče to stremljenje prenesti tudi s političnega na versko polje, družeč pravo vero s krivimi vera-.mi, češ da so vse vere enako .dobre in hvalevredne. Mnogi bi radi dosegli neko zmotno edinost med kristjani, posebno med onimi, ki se imenujejo pankristjani, ter hočejo porušiti temelje katoliške vere. Papež poziva škofe, naj nastopajo proti tem pogubnim zmotam in naj pojasnjujejo svojim vernikom načela prave verske edinosti, za katero je treba stremeti. Nato dokazuje papež, da je prava vera katoliška vera, dočim bi razkolniki radi dosegli edinost potom sporazuma o nekaterih osnovnih točkah. Tega pa katoliška cerkev ne more dopustiti, ker si ni mogoče misliti krščanske družbe, v kateri bi vsak član lahko po svoje razlagal. verske resnice. Versko e-dinost, pravi papež v svoji enci-kliki, je mogoče doseči samo potom povratka razkolnikov v naročje rimske cerkve, ki je e-dina prava cerkev Jezusa Kristusa in iz katere so oni izstopili. Papež zaključuje svojo encikliko z vročim pozivom na ločene sinove in z Željo, ua bi kmalu napočil oni dan, ko se vsi povrnejo v očetovsko naročje Petrovega naslednika. Italijanska zibi&Ssa ladja ustavljena v bližini Korzika VIAREGGIO, 9. Ribiški parnik «Annina», last bratov Larini iz Viareggia, je bila včeraj ustavljena od neke francoske topni-čarke v teritorialnih vodah Korzike in odvedena v Bastio. Poveljnik parnika Andrej Forna-ciari in posadka, ki šteje dvanajst mož, so bili pridržani in so na razpolago oblastem. Čast mrtvih in deset ranjenih sadi avtomobilske nesreče MODENA, 9. Na križišču Rana pri Fuorglicine se je nocoj ob 17. prevrnil kamion, natrpan z izletniki, ker so kolesa zdr-čala na ovinku po opolzkem blatu. Vozilo se je prevrnilo v obcestni jarek in pokopalo pod sabo mnogo izletnikov; šest jih je umrlo, drugih deset, ki so jih izvlekli izpod težkega kamiona, pa je ranjenih. Trije med njimi so zadobili smrtno nevarne poškodbe. Nesreča REGGIO CALABRIA, 10. Nekateri kmetje so se vozili na vozu, ki sta ga vlekla dva vola. Ko so hoteli prebresti hudournik pri kraju Rocca Imperiale, je voda radi viharja nenadoma narastla; valovi so prevrnili voz in odnesli dva kmeta, ki sta žalostno utonila. .os vivandi* med Vatika-in Čehosievaško ni bil še podpisan PRAGA, 10. Glasilo slovaške ljudske stranke «Slovak» doznava, da «modus vivendi» med Vatikanom in čehoslovaško vlado še ni bil podpisan. Dosežen je bil že skoro sporazum, v poslednjih dneh pa so se pojavile nove težkoče. Glasom vesti, ki jo je prinesel «Nedelni List», bo imenovan za čehoslovaškega poslanika pri Vatikanu dr. Roztočil, sedanji referent za cerkvene zadeve pri čehoslovaškem zunanjem ministrstvu. Voditelji sovjetska opozicije pregnani . BERLIN, 10. Iz Moskve poročajo, da so bili voditelji sovjetske opozicije, ki so bili izgnani iz komunstčne stranke, deloma obsojeni na pregnanstvo. Število obsojencev znaša 50, od katerih bodo nekateri popolnoma ločeni drug od drugega. Med obsojenci je tudi Trocki, ki je bil pregnan za dobo treh let. Vlada mu bo nakazovala mesečno 9 rubljev. Ekspozć ministra Mfa o Jugoslavenski vojski fin mor- notici BEOGRAD, 10. Danes dopoldne je po krajšem odmoru povodom pravoslavnih božičnih praznikov plenum finančnega odbora spet nadaljeval svoje delo. Razpravljal je danes o proračunu ministrstva vojske in mornarice. Minister general Hadžič je po otvoritvi seje podal obširno poročilo o stanju ju-goslovenske vojske in mornarice. NaglaŠal je, da so znašale potrebe njegovega ministrstva po prvotnem predlogu 3 milijarde 936 milijonov dinarjev. Ta svota je bila v resnici potrebna, vendar pa se je morala radi finančnega stanja izvršiti redukcija in je bil proračun vojnega in mornariškega ministrstva zmanjšan na Z milijardi 428 milijonov 571 tisoč 226 dinarjev, torej za približno poldrugo milijardo. Letošnji proračun presega lanskega za o-krog 80 milijonov dinarjev. Povišanje proračuna je, bilo potrebno radi stalnih potreb, saj pa je tudi lanski proračun bil nezadosten in so se morah najti naknadni krediti. Izračun j eno je bilo, da bo stal en vojak državo dnevno 7 dinarjev, radi draginje in večjih potreb v južni Srbiji pa bo ta številka nekoliko večja. Osebni izdatki se napram lanskim ne bodo spremenili. Minister je dejal, da bi se moralo za zadostitev vseh potreb vojske najeti posojilo v višini 1 milijarde 100 milijonov dinarjev. Nadalje je omenil, da so bili povečani krediti za letalstvo in mornarico. Letalstvu se po vsem svetu posveča največja. pozornost in je morala temu zgledu slediti tudi jugoslo-venska država. Minister je ugotovil, da napreduje tudi jugo-slovenska mornarica, ki pa sicer ne razpolaga z mnogimi sredstvi. Tozadevno je že izdelan načrt za dolgo vrsto let. Končno je omenil disciplino, ki vlada med jugoslovenskimi vojaki. Po govorih opozicijonalnih poslancev je spet povzel besedo minister, ki je dejal, da se nahaja v vojni akademiji v Beogradu polovica Srbov, drugo polovico pa tvorijo Hrvatje in Slovenci. Mornariška akademija v Dubrovniku pa ima največ Slovencev in Hrvatov, Srbi pa so le trije ali štirje. Zatem je omenil, da Šteje jugoslovenska vojska 109.575 mož, v slučaju potrebe pa se lahko mobilizira vojska, ki bo štela 1 milijon 500 tisoč mož. Samomor uglednega ljubljanskega zdravnika LJUBLJANA, 10. Danes opoldne si je šef-zdravnik bolniške zavarovalnice dr. Demeter Blei-weis v kopalnici na svojem domu vzel življenje. Pognal si je kroglo v desno sence. Zdravnik dr. Vereani, ki je takoj prihitel na pomoč, nesrečneža ni mogel več rešiti. Vest o tragični smrti dr. Bleiweisa je vzbudila v vsej ljubljanski javnosti globoko obžalovanje. Vzrok tragičnega dejanja uglednega in priznanega zdravnika ter odličnega znanstvenega delavca ni znan, verjetno pa je, da ga je spravila v prostovoljno smrt srčna nervoza in vnetje reberne mrene, na katerih je že dalj časa bolehal. Premirje na Kitajskem? LONDON, 9. «Times» prinaša vest iz Pekinga, da je tamkajšnji ministrski predsednik izjavil kitajskim novinarjem, da bo bržkone v kratkem zavladal mir med severno in južno kitajsko vlado. Zaenkrat je bilo med o-bema armadama proglašeno premirje. Z druge strani pa doznava o-menjeni londonski list, da je general Čang-Kaj-Šek, ki je, kot zrrano, prevzel vrhovno vodstvo armade južnih nacionalistov, izjavil, da je njegov edini cilj, nadaljevati voji; - proti severnim nacionalistom. Po zaklju-čitvi vojne pa se bo spet umaknil v ozadje. TIRANA, 10. S 1. januarja je stopil v veljavo novi kazenski zakonik, ki je bil sestavljen po italijanskem kazenskem zakoniku. Mnogoženstvo je bilo prepovedano in so bili odpravljeni tudi drugi nedostatkl dosedanjega zakonika. Francoski parlament Piičetek novega zasedanja PARIZ, 10. Danes ob 15. uri sta se pričeli zasedanji poslanske zbornice in senata. Pomembno je pred vsem zasedanja zbornice, ki je, kot znano, njeno poslednje zasedanje. Poslanska zbornica se bo bavila predvsem s finančnimi vprašanji in 24. januarja je bil določen za tozadevne interpelacije. Na ta dan se pripravlja z vso vnemo tako opozicija kot vlada. V krogih vlade pravijo, da pripravlja Poincare za ta dan tudi vladni volilni proglas, ki se bo baje nanašal na rešitev finančne krize. Novi romunski poslanik v Rimu BUKAREŠT, 9. Regentski svet je podpisal ukaz o imenovanju Dimitrija Ghika, sedanjega glavnega tajnika ministrstva za zunanje zadeve, za novega romunskega poslanika na rimskem dvoru. Sedanji posianik Lahovary bo v kratkem zapustil svoje mesto. LONDON, 9. Newyorški listi poročajo, da je nastala včeraj v rudniku Peadod v West Franfortu (Illinois) v globini 350 metrov silna eksplozija, radi katere je bilo zasutih okrog sto rudarjev. Štiri ure nato se delavski rešilni oddelki še niso mogli dokopati do njih in se še ne ve, ali so našli smrt pod u-sadom ali jih je ta le docela ločil od ostalega sveta. Politične beležke Priprave za vciitve na Poljskem. Vcliini jprmjxami Volilne priprave na Poljskem so v polnem razmahu. Poljska socialistična stranka je izdala volilni proglas, v katerem razlaga svoj program, ki je posvečen pred vsem aktualnim vprašanjem, kakor so n. pr. vprašanja delavstva, poljedelstva, nacionalne politike, državnega proračuna, vojske in žensko vprašanje. Posebno pažnjo pa posveča stranka v svojem proglasu poljedelskemu vprašanju. Glede narodnostnih vprašanj pravi, da bo v bodočem parlamentu delala za teritorialno samoupravo onih delov poljsko države, kjer je drugorodno prebivalstvo v veČini, osobito v vi-lanskem okraju. Jako Čudno jo pa, da v proglasu ni prav nič o-menjeno o cerkvenem vprašanju. «Robotnik», glavni organ poljske socialistične stranke, priob-ču je poročilo o razgovoru, ki ga je imel sotrudnik lista s podpredsednikom senata Woznic-kim o volilnem programu stranke «Wyzwolenie». V tem poročilu je rečeno, da bo program te stranke ostal bistveno neiz-premenjen, to se pravi, da bo stranka tudi v bodočnosti posvečala največjo pažnjo poljedelskemu vprašanju. Zanimivo je pa, da dela Wyzwolenie na to, da se odpravi senat, daljo zah-eva, da mora predsednika republike voliti narod, da se morajo državni uradniki izbijati v narodnostnem okvirju in končno zahteva ločitev cerkve od države. V razgovoru s so-trudnikom «Robotnika» je Woz-nicki izrazil svoje nezadovoljstvo nam načinom sestavljanja vladnih kandidatnih seznamov, to je vladnih volilnih blokov, in je izjavil, da to sili njegovo stranko, da izvrši načelno revizijo svojih itak kritičnih odnošajev napram vladi. Kakor se da sklepati iz tega, so stranke opozicije začele uvi-devati, da bodo vladni bloki z obrazovanjem večjih koalicij dosegli pri volitvah gotov uspeh. Tudi če bi se opozicijskim strankam posrečilo stvoriti lastne bloke, kakor bi bil n. pr. blok krščanske demokracije in narodne demokracije v Varšavi, bi ti bloki ne bili dovolj močni, da bi tvorili izdaten protiutež napram vladnim blokom. Razeni tega imajo vladne stranke jako dobro zaslombo pri svojem časopisju, ki je bolje organizirano od opozicijskega in sme ostreje nastopati proti svojim nasprotnikom nego je to dovoljeno opozicijskemu časopisju, ki bi moralo pred vsem napadati maršala Pilsudskega, česar pa z ozirom na ugled, ki ga uživ » ta mož na Poljskem, ne sme gati. IL •EDINOST* V dne It. Ja^ua DNEVNE VESTI *e veseli Jake h znašel na pomolu Venezia. kjer je toM&o Časa kolovrati] ob bregu. dokler cd naposled krenil e prave poti in 3rtrbimk-tiil v hladno vodo. Tako se je mahoma znašel y zelo neprijetnem ki nevarnem položaju. Dr ni njegova prigoda žalostno končala, se ima Gio zahvaliti čuvaju čolnar-nice vesiarskeg*i kluba «Adria» Henriku Depas*. ki je k «reči zapazil njegovo zadrego, mu naglo pri hitel na pomoč ter ga pravočasno spravil na kopno. Ker pa se je mož k)jod) temu pošteno napil slane vode in je radi strahu in napora onemogel, ie bil poklican na lice mesta zdravnik reSiine postaje, ki mu je podal prvo pomoč. Ko je prišel nekoliko k sebi. je bil Oio, moker od zunaj in od znotraj, prepeljan v mestno bolnišnico. kjer si l>o v par dneh popolnoma opomogel, Če si pri hladni ko-peii ni nakopal kakega nevarnega prehlada. Dve nezgodi pri del«. Včeraj popoldne okoli 16. ure se je pripetila v tovarni olja Gaslini pri Sv. Andreju huda nezgoda, pri kateri bi bil skoro prišel ob življenje lfMe&ni mehanik Marij Sterle, »tamijoč v Kopru. Fant je popravljal z vartfnkn aparatom železno posodo, ki je bila napolnjena z zgt>ŠB«iiin zrakom. Med delom se je posoda iz neznanega vzroka r&epo&hi s silnim pokom in Sterle se je zjgrudil na tla težko ranjen; drobici so mu zlomili in grozno razfneaarili levo nogo pod ko-lenotn ten- ga ranih na mnogih mestih po rokah. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je nesrečnega mladeniča za silo obvezal ter ga dal nato prejeti jati v mestno bolnišnico. Siromak se bo moral zdraviti kakih 10 tednov. — V prosti luk i Duca D'Aosta, k>er je delal pri novem skladišč^ ki ga gradi podjetje Zelco & Locatelli, je 24-letni teftak Josip Sterpin, srtanujoč v Skednju £ t. 780, včeraj popoldne prišel i>o nesreči z levo nogo pod kolo va-gondka za prevažanje materijala ter pM tem zadobil hude poškodbe, radi katerih se bo moral zdraviti kakih 14 dni. Bil je prepeljan v me* t no bolnišnico. Vesti z Goriškega Danes je nenadoma preminul gospod Anton Jelenec trgovec in posestnik v Logatcu Pogreb se bo vršil 11. januarja ob 3 pop. iz sanatorija S. Giusto. GORICA, 10. januarja 1928. žaiujoff otrci in sorodniki ' " ' ■ - "•■s--- ^ - ■'> ' '.j:" -":'>•i. v' t'.^U v - Otoontei sofaeta teta V čem j se je vrnila v dvorani porotnih obravnav svečana o-tvoritev novega »odneha leta. fivečanoeti »o prisostvovali predstavniki vseh oblaste v. Ob 10. uri je otvori 1 predsednik pHzivnega sodišče Margara evečanost ter dal takoj nato besedo generalnemu državnemu pravdniku Mandruzzatu. V dolgem govoru je podal ta poslednji obris sodnega delovanja v preteklem letu. iz katereg-a o-brisa posnemljemo nekatere najznačilnejše podatke. Med drugim je glavni državni pravd-nik naglašal, da se je število nezakonskih otrok enatno pomnožilo. Ukrepi, ki otežujejo zopetno pridobivanje italijanskega državljanstva onih. ki so sprejeli državljanstvo kake druge države, da dosežejo s tem razporoko, so znatno skrčili izigravanje zakona. Na drugi strani p« je zelo narastlo število ločitev. Močno je poskočilo tudi število konkurznih postopanj, a hudodelstvo je v splošnem padlo in se je položaj v tem pogledu zholjšal. Na drugi strani pa se množi število zločin k, in to ne gre le na račun otrokomorov. temveč narašča število še drugih ženskih zločinov. Kriva je zabloda, v katero je zašlo sedanje ženstvo in popolnoma drugačni bodo rezultati v tem pogledu — je naglašal govornik — ko ženska opusti svoje u-metno obnašanje, kot bi bila moški, ter se vrne k svoji naravni misiji v hišo, kjer bo mogla gojiti najčistejša čustva ter biti navdihovalka k dobremu. Važne so tudi besede, ki jih je državni pravdnik izrekel na naslov porot. Izkazale so se kot popolnoma zastarele ustanove, ki niso sposobne za nikako reformo več, tako da bo treba poroto odpraviti, ker je praksa dokazala, da je pravosodju škodljiva ustanova. Po glavnem državnem pravdniku je povzel besedo zopet prvi predsednik tribuna!a Margara. V svojem govoru se je poslovil od vseh oblastev — imenovan je za glavnega državnega pravdnika v Genovi — ter proglasil ob zaključku novo sodno leto za otvorjeno v imenu Nj. V. kralja Viktorja Emanuela III. Reforma parlamenta Na prihodnjih zasedanjih ministrskega sveta in velikega fasi-stovskega sveta, se ho razpravljalo tudi o reformi parlamenta, ki je bila sklenjena že v lanskem letu in ki naj predstavlja prvi korak prehoda od dosedanjega demokratičnega sistema h korpcara-tivnemu predstavništvu in h korporativni državi. Kot se poroča iz Rima. je pravosodni minister on. Rocto že pred več dnevi predložil načelniku vlade tozadevno poročilo ter je imel z njim in s podtajnikom za korporacije že nekoliko pogovorov o tej zaseani reformi. Zagotavlja se sedaj, da bo izdelal načrt za pre-uredbo volilnega reda g. M us so lini sam in da se ho vršila razprava v velikem fašistovskem svetu na podlagi njegovega lastnega načrta. Pred otvorile uzoritoga semnja v TrfNlsu Le še malo dni je do otvoritve vzorčnega semn ja v Tri polisu. O-bota se in že pojavlja tudi živahno turistično Pihanje, ki ho spremljalo gospodarski, industrijski in prometni pokret, kateri bo združen s semnjem. Povodom te prireditve se podajo v Tripolis številne skupine tehnikov in turistov. V zvezi z vsem tem je treba opo/oriti na pomen in važnost, ki jo ima semenjska izkaznica, katera služi tudi kot potni list za v Tripolitaniio. Izkaznica je strogo osebna in veljavna le pod pogojem, da je opremljena s sliko in PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman is kanadske prošlosti (95) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. BližaM so se glavnim vratom palače, ki so se odprla pred njimi Vi tecbaj se )e David šele ozrl okoli eefee. Saj nd, da bi nosil glavo tako trdo pokanju, je pomislil. V veži »o bili le nekateri straž-nflri in aekoftko voja&ov. Od zunaj ye prihajal nejasen dum, ki je mogel irvirata te od mnogoštevilne moofcke. Prestopil je prag in obstal na kamenitom tlaku pred-tfnria, aa vrbu zimanjih stopnic Skoro vse mestno prebi-je sililo spodaj pred »ji01 gledalo. Pa rriti sedaj ni povsem občutil uti&iioče Drizornoeti BifiMfttrvo lastnoročnim podpisom, ki ga mora overiti kaka kr. kvestura kraljevine. To overovljenje pa ni potrebno za one, ki se podajo v Tripolis po direktni progi Siracusa -Tripoli in se vrnejo po iati poti. Izkaznic« daje tudi pravico do brezplačnega vstopa, na sejmišče in stane 25 lir. Za vet čas semnja, t. j. od 20. januarja do 10. aprila t. I., je dovoljen popust 50% za vozne listke iz vseh postaj kraljevine za tja in nazaj. Dovoljeno je tudi izdajanje listkov za tja in nazaj s tem, da se prizadeti lahko vrne v kako drugo postajo, ki jo označi, ko kupi listek, lnozemci lahko zapustijo državo preko kake druge mednarodne tranzitne postaje, in ne iste, preko katere so prišli v Italijo. Vozni listki veljajo za 30 dni, če so bili izdani na Polotoku rn na Sardiniji, a 15 dni, če so bili izdani na Siciliji. Za povratek pa so listki veljavni le pod pogojem, da imajo pečat ustanove «Ente Autouomo Fiera di Tripoli», ki ga ta pritisne proti plačilu 10 lir. Isto-tako mora biti listek prepečaten od železniškega urada ali agencije one postaje, kjer se povratna vožnja začne. Tudi plovne dmžfce dovoljujejo oh času semnja 50% popusta. Uvedena je bilo tudi posebna izkaznica za olajšanje bivanja v Tripolisu. To izkaznico dobi brezplačno, kdor kupi izkaznico-potni list ter vezni listek za tja in nazaj. Ta posebna izkaznica daje pravico do znižane voznino po železnicah v koloniji, do nižjih cen na avtomobilih ter do popusitov po hotelih, restavracijah, glediščih itd. PROIZVODNJA MEDICINALNXH SPESIALITET Prefektura opozarja prizadete, da so na podlagi brzojavke št. 41556-20400/58018 od 30. XII. 1927., ki jo je poslalo notranje ministrstvo, glavno ravnateljstvo javnega 2idravstva, roki, o katerih govorijo čl. 40., 47. in 48. pravilnika od 3. marca 1927, št. 478 za izvršitev kr. ukaza od 7. avgusta 1925, št. 1732 o proizvodnji medicinalnih specia-Irtet. podaljšani do 31. marca t. X Rojstva, smrti in poroke v Trstn Dne 9. t. m. se je rodilo v našem me^tu 11 otrok, in sice-r t> moškega in 5 ženskega spola. V istem dnevu je umrlo 18 oseb. TRŽAŠKI BLAGOVNI T3C Trst. dne 10. jan. 192?. Uradni cenik današnjega trga je bil: Zeles>j3va: artičoke 70-75 lir za 100 komadov; korenje «>0-90 lir za stot; cvetno zeJie (»0-100; navadno zelje 140; kartijoli 100^120; vrzo-te O5-80; cikorija «50-80; čebula 90-100; sla tik i zeleni janež 40-100; Ic-čike 40-400; krompir 70-85; paradižnik 280-300; radič 2^0-350; sladka repa 45-60; kisla repa 80; selen i še len 140-240; špinaČa 160-500; «topinambour» 60-90; Valerija na 3*30-450; bruseljske vrzote 440. Sad|e: limoaie 28-30 lir za zaboj; mandarini 120-380 lir za kvintal; jabolka 60-400; hruške 120-600; suhe češplje 280-320. Vse cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje. Tržni dan miren. Kupčije srednje najboljše okrog radija in južnega sadja. Zelje zelo mirno in slabejMfe kot zadnje dni. Krompir je vzbujal precejšnje zanimanje. Iz tržaškega življenja V morje je padel. Radi prevelikega prijateljstva do vinske kapljice je 63-Ietni Jakob Oio, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni sp. St. 626, sinoči doživel prav neprijetno prigodo. Ni znano, ali je mož praznoval včeraj kak god ali je mogoče zadel v loteriji, dejstvo je, da se je prav pošteno na srk al opojnega trtnega soka. Ko je čutil, da ga ima zadosti pod klobukom, je krenil proti morskemu nabrežju, mogoče z^ namenom, da bi se naužil svežega zraku, mogoče je pa tudi, da sploh ni vedel, kam ga nosijo noge. Naj bo tako ali tako, okoli 19. ure se drame niti vsebujoče vloge, ki jo je igral v njej on sam; drugam so v tistem trenutku gledale njegove oči: pogumno in neustrašeno, ne brigaje se za ves porap okoli niti za preteče poglede, ki so ga bili zasledovali, je po stopnicah k njemu hitel dobri'kajoči se psiček potepuh in prijateljski mahal z nečednim repom. Tako je stal tu na visokem mestu pred palačo sam kakor je bil Bigot določil v naprej: Šest čevljev nad glavami množice, odet v škrlatno rdečem plašču. Svetli lasje so se mu lesketali v sohicu, na licih mu je pa igral smehljaj, ko je gJeda) dobrikajočega se peička. Vpričo tisočerih oči, ki »o ga gledale, je ostal popolnoma miren m brezbrižen. Najhujši B&goitov sovražnik bi ne bil mog«} itumdti učinkovitejšega protiudarca vojaškemu blesku in vsemu pompozne m u napuhu. V tem trenutku ni množica več mislila na kaznitai voz ia na bič ree®o videla to ©red Goriške tssestfie vesti Smrtna besa. V7 sanatoriju Sv. .lusta je včeraj nenadoma umrl g. Anton Jelenec, trgovec iz Logatca, kateri je pred kratkiii? prišel po trgovskih opravkih v G carico in /bolel. Njegovi družini na-še sožalje! Smrt c^avnika goriške »Mohorjeve dražb»». Včeraj ob 4. uri popoldne je umrl v g-eriteki bolnišaiici upravi-tedj goriške »Mohorjeve družben g. Ciril Kofemač. Bil je §e zelo mlad, dcana iz Cerknega, miren in tih mladenič. Dovršil je gimnazijske študije v Škofovskem zavodu v §t. Vidu nad Ljubljano; sledil je notranjemu klicu svojega nagnenja ter je vstopil v semenišče, v katere«! je dovršil bogo-elofvne nauke. Ni pa mogel prevzeti radi bolezni izvrševanja duhcvsicrga poklica. Dolgo čaisa se je zdravil v zdravilišču Sv. Ju-sta, nekoliko okreval, se lotil dela, pa ga je smrt prestrigla v najlepšem snovanju njegovih načrtov. — Naj irai sveti večna luič! Obisk šolskega skrbnika v Gorici Jutri, v četrtek, obišsče Gk>rico £cteke skrbnik za tukajšnji crfcraj prof. ccmm. Mendino. Ob devetih in četrt se bodo zbrali vsi ljudsko-■šolHki učitelji v sobi Čitalnice (Gabi netto d i lettura). S^ai&moi aH nepravitoost Včeraj smo poročali v našem listu o Ealostnem koncu 60-letnega Padovaaia, ki je stanoval v ulici Seminario Št. 3 in ki je sel iskat večnega spanja v hladne in deroče valove Soče. Danes pa moramo vnovič predložiti našim čitateljem vest o — višaj navidezno posku-Sanem samomoru nemškega rudarja Ivana Doliniga, starega 47 let, iz Rajblja na bivšem Koroškem. Rudar DoHnig je bil že v«ič let bolan; bolezen na očesu* si je bil nakopal pri svojem delu pri prekopavanju predora, kjer neprestani prepih marsikateremu uniči zdravje. In tako se je zgodilo, da se je Dollnig napotil v soboto v Gorico, da obišče kakega vestnega zdravnika. Ker pa je doepel v Go^ rico šele zvečer, si je poiskal primerno gostilno in zahteval prenočišče. Našel ga je v gostilni pri Marzini, ki leži prav na vogalu ulice Seminario in že na Corso Verdi št. 1., in ki jo ima »edaj v najemu zn-ani vipavski rojak Če-bron iz Batuj. Dollnig je odSel v svojo sobo in se zafxrl. Nihče ni več mislil nanj. Nenadoma — bilo je okrog 11. ure zvečer — se začuje zuffiaj na ulici pod oknom one sobe. v kateri je prenočeval Dollnig, kot bi nekaj težkega padla na tlak, hkratu pa zazvenči razbita šipa v pritličju. Domači u&ktžbe-nec, neki Franc Pirjevec, ne ve-do"č, kaj se je bilo zgodilo, in misleč, da je kak ponočnjak, ki je malo globoko pogledal v kozarec, iz nerodnosti razft>il šipo na ulici, je pritekel ven, da bi mu jo storil — po vseh krščanskih pravicah — plačati. Pa kako se začudi, ko najde na tleh vzdihujočega gosta. Uslužbenec pokliče gospodarja in seboj le človeka, in psička. Se nmogo let so se ljudje spominjali prizora, ki se jim je bil nudil tedaj. Celo vojakom so se omilile mrke poteze, ko so opazovali pote-pulSkega psička, ki je vdano tegel na tla pred Davidovimi nogami in ga gledal z neomajanim zaupanjem*. Šepetajoče mrmranje, pomešano s posameznimi ogorčenimi vzkliki, je Eaftumelo med množico, ki se je zadela razburjati. Tedaj je Davida in psička naglo oklenil venec vojaštva in ju za&rtt gledalcem. Ko se je znova razprostrl, ni fciio psička več. Toda David at bil ve« tisti David, ki je stopil iz jetniške celice, niti ni hita. množica več tista rmnoijca, la se je zbrala z namenom, da ga zasramtuje in zahteva zanj najhujfio kazen. Osupnila ga je njegova lastna hlad nokrvnosri in bolj z zanimanjem kot e strahom in grano je opazoval tesno stmiene »vrste Vodakov ki ta spravi z vso uslužnostjo skrbnega gostilničarja rudarja v gostilno, hotec ga spraviti v njegovo sobo, kajti mislil je, da se je gost v mestu zakasnil in po nerodnosti padel. Toda ko pridejo pred so-bina vrata, jih najdejo zaprta. Na vprašanje, kje ima rudar Dollnig ključ, ta ni znal povedati. Iskal je nekaj časa po žepih, nato pa ni vedel kaj reči. Gostilničar mu je moa-al dati radi tega drugo sobo. Istočasno pa, videč, da gost krvavi na roki in po nogah, je dal poklicati Zekni križ ki bi naj ranjenca odpeljal v bolni.^ico. Nad vse čttdno se mu je zdelo skrivnostno in zagonetno ter bojazljivo obnašamje go*=ta, kateri je bil nasprotno pred nekaj lirami, ko se je nahajal še v gostilni, tako prijazen in zgovoren, llkiatu pa je poklical tudi nekega ključa vi j|ii-čairja, da bi odpil ^cbo, katere ključ je — po lraienju vst4i — raztreseni goet izgubil. Ko pa je dospeli ključavničar, je takoj ugotovil da leži ključ od znotraj v zaklenjenih vrafm. K-ako jo i o mogoče?! Na neben način ni m ogel g»o«t skozi zap.ta v ral a iz sobe in potem v mesto, istočasno pa se je vtem zasvetila misel. Skczi okno je moral. In že je nekdo rekel: «Z okna je padci ali pa skočil.» In res, ko so sli vnovi*C na ulico, so zagledali a gostovi cA>.i okno o-i-prto. Tr«l>a k bilo ir-jnest-i lesjrv, po kateri je domaČi uai užbe-nec zlezel skozi okno v >obo in nato odprl vrata. Ko je nato go^iMKiar restavracije, vprašal go^ta, kako da se je moglo kaj takšnega diti, da je padci na ulico, je ta, izogibajoč se nekaj časa podobnim vprašanjem, pričel praviti, da ni mogel zaspati radi svoje bole bile izvršene rLa. ta da imeie nekaj skupnih značilnosti, ki so pričale, da je tal povsod le eden in isti njSi oče. Njegoša ^značilnost je bila. da j« vlamljal skozi oknia; ko priišel v sobe, je navadno stresel nekoliku praška, ki je imel to lastnost, da je poglobil spanje onih, ki .-k> s«>ali v «obi. Znak da je bilo tako. je dejstvo, da je vladal v sob ah. ka-moa- je bil vlomil, močan, čuden duh. Kljub vsemu temu pa zapazili nekateri ter videli, da c nosil na sebi vojaško obleko. Si - ..v ljal se je posebno ratl na zlftlunine in denar. Ko so bile napravljene o\ tdbo na kviejstui-v. so kmalu po zaslugi marešjala Paluml>a pi: t li. Pri njem so dobili precejšno vr-u-to denarja. Na vprašanje, kje je dobil denar, je odgovarjal, da so mu ga podarili neki prijatetji i^ Ti-st^, katerih imena j*i ni hotel izdati. Nastopilo je več prič. Obtoženec je bil že večkrat pred kaznovan. Državni pravdnik je zahteval, naj ga obsodijo na 6 let in 3 mesece zapora ter na 3 leta posebnega policijskega nadzorstva. Sodišče pa ga je obsodilo na 4 Teta in 8 mesecev zapora ter na 2 leti posebnega policijskega nadzorstva. Obtoženec .Marcich se je precej nasilno obnašal. RENČE Zaprl fe f»e«tiloo Začasno je zaprl v frakciji 7a-goni e»vosjo gostilno. znano pr»d imenom- «*Pri Titi». Ivan S tepa n- ČTČ. IDRIJA Kako je hi\o v letu 1927? V Idriji se je v letu 1927 izvršilo 44 po-mk. Rojenih je bilo 128. Jt-mirlo pa ji*je> 8U wei>. Torej znaša razlika med umrlimi in novimi meščani 30. Priselilo se je v problem letu v Idrijo 135 ljudi, izselilo pa se jih je 109. ______ BORZNO POROČILO Amsterdam 7t>0-7d«i. Belgija 2i>2-Francija 74.25-74.55, l>ondon 92.08-l>2.28, New York 18.87-18.93, Španija 324-330, Švica 363.50-365.50 Atene 24.75-25.25, Berlin 447.75-453.75. Bukareš-t 11.50-11.90, Piagai 55.90-56.20, Ogrska 3*-u>-334. Dunaj 262.25-270.26, Zagrreb 33.32K-33.52^. Uradna cena zlata {d. 1.) 3^5.07. ZDRAVNIK ordinira od 1. januarja v Trstu tf a S. Lazzaro 231! (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 V Kabrežini orfea same rmM C(j 14—18 {na lastnem domu) ZUt^^Na ASbart Povh ; Trat, Vin Marr'ni 46 Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja i in prodaja zlateniuo. — Cene zmerne, i HSk OBROKE n Obteke, palelols, timinl pia- » m Sii, tkanine, perila, platno, g M dem ki, gil£tsv volnonl pu3- g i tovar, blago volom* I. t. d. | S Znižane cene! Pogoji ugodni! IVIc Soma 3, III. nadstropja | ■i m i, opomin, da bi je ne pozabila do poslednjih dni svojega življenja. Glas na stopnicah je utihnil in na mesto njega se je oglasilo počasno rof>oteJije bobnov. Mrk in preteč ropot je bil to, da je Davidu začela ledemeti Kri po fcilah. Spomnil se je na otožni glas divjaških tam-tom bobnov, ki pojejo žalostinke za mrtviana v pustinjskih taboriščih. In bila je to tudi zdaj pogrebna tožba bobnov, ki jo je bil slišal ie mnogokrat, ko je korakal v sprevodu proti vojaškemu pokopališču. Po taktu teh t?la*r>v sla. se mu bližala dva častnika. Kakor dve velevažni sovi sta, je pomislil David. Obetala sta pri njem vsak po eni strani kakor dva tesana krpa ter se Bgratite šele <*> nenadnem tresku bobnov. Smotreno pta drug za dragim začela trgati raz Darvi-dovo tinifoTBno leekečo zlikane gumbe. " Čudna neopisna Čustva so oi>- vladovala Davidovo mišljenje. Hotel se je glasno zakroliotati in obenem suniti s stisnjenimi pestmi v smešno res=na obraza častnikov. Nekaj neizmerno smešnega je bilo v njunem ponašanju, ko sta mu trgala gumbe s sv-ečanostjo, kakor da ibi poklainiala krvavo žrtev ku,-ketmu božanstvu. Pomiloval je nesrečne gumbe, ko so se svetli i U čisti kotalili po stopnicah navzdol. Opazil je, da ima eden častaiikov kratke m čokate prste, drogi fva; dolge in koščene. Vse to je bilo zarr otroško sme>5no. Navzlic mu se je porajalo v njem nci.a nepomano togotno čustvo, ki m. je sililo, da bi udaril p*> njiJl A petsUni. Le z železno v*djo se q inojel brzdati. Ko sta potrgala gum4>e, 84a mH odvzela še plašč naposled sraj1-« co da je staJ pre-d