QSREONJA KNJIŽNICA CEUE ŽALEC, Šlandrov trg 17 plakete te|.; 03 / 71 03 833 priznanja GSM: Q41 / 837 61 7 ____ fl ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOŠIR LADISLAV KOSIR s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fax: 03/547 25 96 GSM: 041 666 468 Savinjske doline Leto !V • številka 3 • cena 250 SIT • 27. marec 2002 Osrednje teme Podjetništvo nima spola str. 8 Savinjske zgodbe Glasba, neskončno vesolje str. 25 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50 , faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 Nova akcija Ne zamudite! * Fi MESTNI PLINOVODI Umrl podpredsednik državnega zbora Savinjčani smo imeli v tem mandatu v državnem zboru dva poslanca. Anton Delak iz Žalca je bil v svojem drugem poslanskem mandatu celo podpredsednik državnega zbora in je bil tako eden glavnih sooblikovalcev dela slovenskega parlamenta. Nepričakovana smrt je 6. marca prekinila njegovo življenjsko pot, še polno načrtov in želja. V počastitev njegovega spomina sta bili žalni seji v državnem zboru in Žalcu, pred pogrebom v ožjem družinskem krogu pa je bila pri žalski mrliški vežici pogrebna slovesnost, na kateri sta bila tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor in predsednik stranke DeSUS Janko Kušar, (več na str. 2) Glede na velik volilni uspeh stranke DeSUS v 5. volilni enoti oziroma v volilnih okrajih 4. Anton Delak in 5-, bo imela Savinjska dolina tudi po Delakovi smrti dva poslanca. Le nekaj glasov manj kot Delak v 4. okraju je v 5. okraju prejel Franc Lenko iz Šentruperta (nekaj več kot 10 odstotkov volilnih upravičencev). Lenka je Republiška volilna komisija pozvala, če se strinja s prevzemom funkcije poslanca, nato pa ga je potrdil državni zbor. K.R. Občni zbor GZ Žalec Gasilska zveza Žalec bo imela letos že 47. občni zbor. Delegati vseh prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v zvezo, se bodo na občnem zboru sestali prihodnji petek, S. aprila, ob 19. uri v dvorani Doma krajanov v Taboru. Po izvolitvi delovnega predsedstva občnega zbora bodo poročila podali predsednik Franci Skok, poveljnik Franc Naraks, blagajnik ter predsednika nadzornega odbora in verifikacijske komisije. K. R. Stane Ropotar, Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198 - vzorčna prodaja keramičnih ploščic - polaganje keramičnih ploščic - svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov - knjigovodske storitve K OTRI K GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net GRADNJE IN SUKOPLCSKARSTVO SÈI*' o Igor KOTNIK, s.P. KOTfllX Nikole Teslo 6, 3310 Žalec - SUKOPLESKRRSKR IN ZIDRRSKR DELR - IZDELRVR VSEH VRST FflSRD (TOPLOTNE FfìSfìDE, TORSIÓNE FRSRDE) - RDRPTRCUE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DEIR NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO di/coA /eda m ivo že od /efa ž.96‘5 KOMPl€TN€FINBUZflCIJCOBJ€KTOV Nov poslanec Franc Lenko se je rodil 17. julija 1936 v Nazarjih. Po poklicu je inženir telekomunikacij, vse do upokojitve leta 1992 je bil zaposlen v Telekomu. Član DeSUS-a je od leta 1993, do lani je bil predsednik žalskega območnega odbora te stranke, zdaj pa je član tega odbora. Je tudi član upravnega odbora Društva upokojencev Prebold, med drugim pa je bil tudi večletni predse-d n i k Z Š A M Savinjske doline. V zadnjem času je bil član sveta za telekomunikacije, ki je posvetovalni organ Agencije za telekomunikacije in ministrstva za informacijsko družbo, vendar ta funkcija ni združljiva s poslansko, zato jo bo opustil. K. R. Ura naprej V noči s sobote na nedeljo bomo spet prešli na poletni čas. Ob 2. uri bomo urine kazalce premaknili na 3. uro. franc Lenko Marec podaja roko aprilu in že hitimo veliki noči naproti. Pred nami so nova doživetja, kijih lahko ponuja samo pomlad. Pomladni utrip je čutiti tudi v tej številki Utripa Savinjske doline, v kateri smo nekoliko več pozornosti namenili ženskam. Kaj bo v dolino prinesel april, boste lahko prebrali v naslednjem Utripu, ki bo izšel 24. aprila. POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA Na osnovi projekta Pomladansko urejanje okolja, katerega nosilca sta Ministrstvo za okolje in prostor in 'Diristična zveza Slovenije, se bodo turistična društva vključila v pomladansko urejanje okolja v soboto, 6.aprila. Združeni narodi so letošnje leto razglasili za mednarodno leto ekotu-rizma in gora, zato bodo skupaj s planinskimi društvi pripravili pohode na planinske postojanke, ob tem pa bodo počistili poti. Z delom bo začela v teh dneh tudi turistična patrulja, ki bo opozarjala na slabe in dobre strani naše doline v povezavi s turistično ponudbo. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10 Nagradna igra za nakup nad 2GG0 S!T! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Matej Nareks, Drapšinova 7, Celje 2. Jože Brdnik, Trnava 24, Gomilsko 3. Eva Potočnik, Kasaze 71/a, Petrovče jiurnidn lokacije: Šempeter* Vransko Vojnik • Žalec • Parižlje Velenje »Šmarje pri Jelšah Veniše» Celje Štorman - Gostilne, Restavracije, Hotela, Slaščičarska delavnica Tel.:+386(0)3 70 38 300 Fax:+386(0)3 70 38 320 www.gos-storman.si OGLAŠUJTE V 9 771580 096004 NEMŠKA BETONSKA KRITINA . ISO 9001 • 30-LETNA GARANCIJA . VRHUNSKA KAKOVOST . VEČ KOT 20 BARVNIH ODTENKOV . BARVNA OBSTOJNOST NELSKAMP Zastopa in prodaja: ARETTA, d. o. o. ljKJ n 1.590 SIT/m V aprilu dodaten popust!) Ul. talcev 1/a, Žalec, tel.: 03/710 18 50 Cena ne vsebuje DDV. NELSKAMP SICG CREATONE H NARAVNO ..VODILNO ^ SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO - svetovanje - sanacija vseh vrst streh - 10-letna garancija na dela Igor GOMINŠEK s.p. X\° ' Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC d°' tel./faks: 03/ 571 76 36 vJV®’ mobitel: 041/646-091 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX Branko ZOTTEL, S.p. mlini zagrozdja Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 m,,ni za |abolka mobitel: 041 635 868 Ostaja velika praznina 0 izobraževanju starejših Ob smrti poslanca in podpredsednika državnega zbora je bila v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu žalna seja. Spomin na njegovo življenje in delo so obudili župan Lojze Posedel, predsednik območnega odbora zveze borcev Rado Cilenšek, predsednik žalskih upokojencev Ernest Ramšak in predstavnik občinskega odbora DeSUS Ivan Jelen. “Vest o njegovi nepričakovani smrti nas je prizadela. Z njegovo smrtjo smo izgubili someščana, znanca, soborca, prijatelja in človeka, ki je v svojem življenju zagovarjal smernice razvoja na vseh področjih. Ob spominu na mnogo snovanj, načrtov in poti za prihodnost iz ozadja stopi tudi čas, ki je v sinu slovenske primorske zemlje izoblikoval mladostniške sanje po svobodni domovini,” je na žalni seji med drugim dejal župan Lojze Posedel in na kratko orisal njegovo življenjsko pot. Ob smrti kolega je spregovoril tudi vodja poslanske skupine DeSUS Ivan Kebrič. Zapustil jih je v težkih časih, je povedal, ko morajo ponovno dokazovati pozitivno vlogo narodnoosvobodilnega boja in sredi prizadevanja za strpnost in sožitje, ki edina zagotavljata življenje v miru. Pred pogrebom v ožjem družin- skem krogu so spomin na pokojnika obudili predsednik državnega zbora Borut Pahor, predsednik DeSUS-a Janko Kušar, v imenu skupnosti borcev vojske državne varnosti pa se je od Antona Delaka poslovil predsednik Franjo Marošek in nazadnje žalski župan. Borec, gospodarstvenik in ugleden politik Anton Delak se je rodil leta 1927 v Trstu, kot petleten fantič pa je z družino prišel v Savinjsko dolino. Že v začetku druge svetovne vojne se je vključil v narodnoosvobodilno vojno in v Grižah opravljal kurirske in obveščevalne naloge. Avgusta 1944. leta je odšel v partizane, njegovo partizansko ime je bilo Igor, v vojski državne varnosti pa je ostal do leta 1952. Dosegel je čin kapetana prve klase ter bil med drugim odlikovan z medaljo za hrabrost in ordenom za zasluge naroda. Po vrnitvi iz vojske je ob delu doštudiral, kot diplomiran pravnik je služboval na večih odgovornih mestih v gospodarstvu, najprej v bančništvu, bil pa je tudi direktor Juteksa in Ferralita. Šest let je bil predsednik skupščine občine Žalec. Po nesoglasjih z družbenopolitičnim vodstvom se je za nekaj časa umaknil iz politike, ob spremembi sistema pa se je vključil v Demokratično stranko upokojencev. Bil je tudi predsednik društva upokojencev Žalec, ki se je pod njegovim vodstvom reorganiziralo in okrepilo. Leta 1996 je kandidiral za poslanca, bil izvoljen in postal vodja poslanske skupine DeSUS. Uspešen je bil tudi v drugem mandatu, ko so mu zaupali celo mesto podpredsednika državnega zbora. Zadnjega slovesa pred žalsko mrliško vežico so se med drugim udeležili tudi nekateri poslanci. Kot je v poslovilnem govoru povedal predsednik državnega zbora Borut Pahor, se niso zbrali zaradi protokola, ampak ker je bil ne le njihov kolega, pač pa tudi dober prijatelj. Povedal je, da sta se še pred kratkim s Tonetom Delakom sklanjala nad programom obveznosti in da je bil kar malo užaljen, ko ga je vprašal, ali bo uspel pri vsem tem toliko pomagati. Po Delakovem mnenju je parlament v tem času v najboljši kondiciji. Borut Pahor je še posebej izpostavil Delakovo življenjsko vedrino, dobronamernost in poštenost. Tildi predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije Janko Kušar je poudaril Delakovo zavzemanje za strpnost in povedal, da je imel v življenju še veliko načrtov. Ob igranju libojske godbe so žaro pokojnega Delaka do groba pospremili le prapori in ožja družina. K. R., foto: T. T. Žalski svetniki jutri o poslovanju v preteklem letu Svetniki občine Žalec se bodo jutri sestali na 29. redni seji. Najprej bodo obravnavali zaključni račun proračuna občine Žalec za leto 2001, po katerem je bilo vseh prihodkov lani 1.951.177.766,76 tolarjev, odhodkov pa 1.976.114.878,77. Proračunski primanjkljaj je tako znašal nekaj manj kot 25 milijonov tolarjev. Zatem se bodo svetniki seznanili s poročili o poslovanju javnih zavodov ter društev, zvez in humanitarnih organizacij, ki delujejo v žalski občini. Med poročili bo tudi poslovanje javnega zavoda Zavod za kulturo Žalec, ki je tik pred reorganizacijo. Iz zavoda bosta nastala javni zavod Medobčinska splošna knjižnica, katerega soustanoviteljice so vse spodnjesavinjske občine, ter Zavod za kulturo, šport in turizem, katerega ustanoviteljica je samo Občina Žalec. Zavod za kulturo v lanskem letu beleži izgubo v višini 7.119.189,36 tolarjev, vsa izguba pa je nastala v enoti Knjižnica, o čemer so govorili na razširjeni seji sveta tega zavoda, ki so se je udeležili tudi žalski, polzelski, preboldski in vranski župan. Izguba v splošni medobčinski knjižnici je nastala zaradi neplačevanja obveznosti občin ustanoviteljic zavoda. V celoti je svoje obveznosti poravnala le občina Žalec. Zaradi tega so v preteklem mesecu zaposleni v zavodu dobili plače z zamikom, vprašanje pa je tudi, kako bo s plačami v tem mesecu. Župani, ki so sodelovali na seji sveta zavoda, so poudarili, da je financiranje medobčinske knjižnice v prihodnje rešeno in v okviru novega zakona o knjižničarstvu, da pa se je potrebno za izgubo kot posledico neplačevanja obveznosti v letih 1999, 2000 in 2001 posebej dogovoriti, kakšne so dejanjske obveznosti občin. Po njihovem mnenju pogodbe, ki naj bi jih obvezovale k poravnavanju obveznosti, niso bile korektno sestavljene, njihova izposojeva-lišča niso prejemala novih knjig, po njihovih besedah so bila celo “zanemarjena", občina Žalec pa bi morala plačevati večji delež, ker ima knjižnica v njej sedež in zato občina prejema nekaj več proračunskih sredstev. V minulem tednu se je vodstvo zavoda sestalo s posameznimi župani in pristojnimi občinskimi odbori, da bi se dogovorili za način pokritja nastale izgube zavoda. K. R. OBČINA ŽALEC ŽVPAN OBVESTILO Občina Žalec obvešča o zaključku RAZPISA ZA ZBIRALE POBUD ZA SOFINANCIRANJE IZDELAVE PROSTORSKIH IZVEDBENIH NAČRTOV (PIN) NA OBMOČJU OBČINE ŽALEC (razpis, objavljen v septembrski številki glasila Utrip v letu 2001): Po pretečenem razpisnem roku za zbiranje pobud (od 1. do 31.10.2001) je Občina Žalec pridobila od vseh KS in MS potrdila o zbranih pobudah iz objavljenega razpisa ter na podlagi teh potrdil ugotovila, da na vsem območju občine Žalec ni bilo podane nobene pobude za sofinanciranje izdelave PIN. Zaradi tega Občina Žalec ni sprejela sklepa o izboru pobude za dodelitev sofinanciranih sredstev. Poročilo o poteku in zaključku razpisa je na svoji seji obravnaval tudi Odbor za okolje in prostor ter komunalne zadeve pri Občinskem svetu Občine Žalec. S tem se je predmetni razpis zaključil. Novi razpis za leto 2003 bo predvidoma objavljen letos, prav tako v sep-stembrski številki glasila Utrip in na lokalni kabelski TV. Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. Andragoški center Slovenije je v sodelovanju z Inštitutom za mednarodno sodelovanje nemške Zveze ljudskih univerz iz Bonna in Občino Žalec pripravil v žalskem hotelu seminar o izobraževanju starejših. (Štiridnevnega seminarja so se udeležili predstavniki ljudskih univerz ter nevladnih in drugih organizacij za izobraževanje odraslih iz Avstrije, Hrvaške, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Romunije, Rusije in Slovenije. Udeleženci seminarja so izmenjali izkušnje in razpravljali o vsebinah ter organiziranju izobraževanja starejših v sodelujočih državah, govorili pa so tudi o možnostih za pripravo in prijavo skupnih projektov na ravni Evropske unije in drugih. Izhodišče za razpravo so bili štirje nosilni referati, ki so jih pripravili: Jumbo Herq z Nizozemske, dr. Michael Knauf iz Dusseldorfa, dr. Toshio Ohsako iz Hamburga in dr. Dušan Findeesen z ljubljanske Univerze za III življenjsko obdobje. Poleg strokovnega dela so si ude- leženci seminarja prvi dan ogledali tudi rimsko nekropolo v (c)empetru in jamo Pekel, večerjo pa je pripravilo društvo kmečkih žena Ponikva. Zvečer jih je sprejel še žalski župan Lojze Posedel, pozdravili pa so jih tudi nova direktorica UPI Ljudske univerze Žalec Franja Centrih, predsednik Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec Janez Meglič ter Emilija Pešec. Ogledali so si Uidi prostore žalske univerze za HI. življenjsko obdobje. K. R. OBČINA ŽALEC Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora POMLADANSKO URtyAtyE IN ČIŠČENJE OKOIJA “Vsežalska” čistilna akcija bo v večini potekala v soboto, 6. aprila; - začetek ob 9- uri, zaključek predvidoma ob 11. uri. Organizator akcije je Občina Žalec v sodelovanju s KS, društvi, nevladnimi organizacijami ter podjetji, delujočimi na različnih okoljskih področjih. Akcija je usmerjena na čiščenje okolice cest, javnih poti med in skozi kraje, vasi, ulice, okolice pešpoti, planinske poti, planinske in druge domove ter javne objekte, nabrežja in struge potokov, reke, ribnike, gozdne površine, nabrežja in okolico železniške proge, zavarovana naravna območja (Jama Pekel, Ribnik Vrbje, reka Ložnica, Ponikovski kras)... Območje KS oz. MS Lokacija Zbirno mesto Galicija Brežine potokov in obcestne površine v KS 1. pri OŠ Vel. Pirešica Gotovlje Gozdovi v okolici graščine Plevna 2. pri Zadružnem domu Galicija pri graščini Plevna Griže Potoki Artišnica, Zibika, naselje Zabukovica 1. pri Domu Svobode Griže Levec Potok Ložnica 2. pri Minervi na sedežu ŠD Levec Liboje Potok Soteska in ribnik v Slov. dolu pri trgovini SM Liboje Petrovče Okolica cest in železnice skozi pri OŠ Petrovče, izvedba naselja KS Petrovče akcije 13. april Ponikva Potoki in okolica cest in gozdov ob cestah 1. pri Lovcu, Studence 19 Šempeter Okolica cest in poti v KS v smeri Jame Pekel 2. na AP Studence-Vrhe 3. pri Banovšek, Ponikva 24 na igrišču Rega Podlog Vrbje Brežina Savinje, Struge in ribnik Vrbje na igrišču Vrbje Žalec 1. Okolica ŠC Žalec in obvoznice 1. za I. OŠ Žalec 2. brežina Ložnice 2. pri gasilskem domu Ložnica LD Žalec Gozd ob cesti Sv. Jedrt-Gotovlje, Sv. Jedrt-Zalog pri Lovskem domu Rinka PD Žalec in okolico ceste Sv. Jedrt-Ponikva Planinske poti in okolica domov na sedežu PD, Aškerčeva ulica na Gori in Bukovici 13, Žalec RD Šempeter Brežina Savinje od Plevčaka dol vodno pri Tenis centru Zupanc VOC, d.d., Celje Brežine državnih cest v občini Žalec izvedba akcije 5. april Namen “vsežalske” čistilne akcije je očistiti in urediti okolje tako, da bo privlačno za prebivalce kot tudi za obiskovalce ter prispevati k ozaveščanju in s tem h kakovosti življenja. Vabimo vas, da se v čim večjemu številu udeležite tudi letošnje akcije in na ta način izkažete vaš odgovoren odnos do narave in prispevate k urejenemu, čistemu, prijaznemu okolju. Sanacije divjih odlagališč, urejanje javnih površin, zasajevanje; sanacije divjih odlagališč že potekajo v sodelovanju s KS, občani so vabljeni, da svoja opažanja posredujejo tajnikom KS. Zbiranje kosovnih odpadkov; akcije zbiranja po posameznih naseljih v letošnjem letu ne bo več. Vsi kosovni odpadki se zbirajo na reciklažnem dvorišču Občine Žalec, ki je urejeno na prostoru podjetja Surovina, d.d., Žalec. Vsem občanom občine Žalec je dana možnost brezplačne oddaje, in sicer vsak delovni dan od 9- do 18. ure in ob sobotah od 9- do 14. ure. Nevami odpadki; akcija bo potekala spomladi (predvidoma v aprilu) in jeseni podobno. Do izvedbe akcije hranijo občani vse nevarne odpadke doma. Oddaja vseh odpadkov je brezplačna. Azbestni odpadki - salonitna strešna kritina; občina tudi letos financira odvoz in deponiranje 5 mJ zabojnika odpadnih salonitnih plošč za gospodinjstva v občini. Za izvedbo odvoza se na občini pridobi evidenčni list, s katerim se zagotovi brezplačen odvoz. Zbiranje starega papirja na OŠ; občina sofinancira zbiranje starega papirja v višini 8 SIT/kg. Zbiranje odpadnih baterij na OŠ; občina organizira in finančno spodbuja zbiranje odpadnih baterij na OŠ. Višina sofinanciranja je 15 SIT/baterijo in 1 SIT/gumbno baterijo. Predavanje na temo “Sistem ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Žalec” v času ene šolske ure je ponujeno vsem OŠ, hkrati jih poskušamo animirati za izvedbo raziskovalne naloge - Divja odlagališča nekoč in danes, za izdelavo katere je ponujena tudi denarna nagrada. Dve predavanji sta že bili izvedeni na OŠ Griže, kjer poteka tudi zbiranje baterij in se izdeluje raziskovalna naloga. Pripravila: VODJA ODDELKA Višja svetovalka za komunalni nadzor Aleksander Žolnir, univ. dipl. inž. Simona Bolarič, univ. dipl. inž. Zbiranje nevarnih odpadkov Reciklažno dvorišče Surovine v Vrbju ---------1/---- Občina Žalec marec 2002 l*M £ > J* ifl / t *!•••! ■ r * 'k Jmm *M j Cvetlična tržnica v Vrbju Začetek pomladi je tudi po večini savinjskih krajev čas čiščenja in urejanja okolja. Da bi bili kraji in vasi poleti še lepši ter med drugim privlačnejši za turiste, turistična društva pripravljajo tako imenovane cvetlične tržnice, kjer občanom ponujajo cvetje po ugodnejši ceni. Za takšno akcijo so se odločili tudi v Turističnem društvu Vrbje, ki je bilo ustanovljeno pred kra- tkim. V središču vasi so minulo soboto dopoldne vaščani lahko kupovali cvetje po ugodnejši ceni, vsaki hiši pa je turistično društvo podarilo eno bršljanko. Zanimanje Vrbenčanov za cvetje je bilo precejšnje, česar so bili še posebej veseli člani turističnega društva in vodstva krajevne skupnosti, saj bo njihova vas, potem ko je bila urejena cesta skozi središče, z obilico cvetja na oknih in balkonih še lepša. K. R. Kulturni praznik v Levcu V februarju je Turistično kulturno društvo Levec v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravilo prireditev Prešeren skozi čas. Program je bil sestavljen tako, da so vsebine kronološko predstavile delovanje Prešerna. Sodelovalo Pripravili olimpiado Na rednem občnem zboru so se sestali člani društva upokojencev Ponikva. Uvodoma je zbranim v dvorani zadružnega doma Ponikva zapel tamkajšnji moški pevski zbor, nato pa so pripravili pogovor na temo drog, ki se je je udeležil Uidi žalski župan Lojze Posedel. Predstavil je delo odbora in problematiko drog v Žalcu, o čemer sta govorili tudi Natalija Zupančič iz dnevnega centra Želva in Marjana Jager iz Zdravstvenega doma Žalec. Po pogovoru je sledil občini zbor. Iz poročila predsednika Antona Osolnika je razvidno, da so bili lani zelo aktivni člani društva. Pripravili so številna srečanja, piknike, tekmovanja in izlete. Še posebej so ponosni, da jim je uspelo izpeljati prvo olimpiado v petih športnih panogah. Tildi plan dela za letošnje leto je pester. Pripravili bodo kar 20 različnih aktivnosti od predavanj, tekmovanj, izletov, pohodov in razstav. T. Tavčar je 2$ nastopajočih, ki so na prijazen in inovativen način predstavili Prešernovo poezijo. Prireditev je turistično društvo izvedlo v sodelovanju z KO RK Levec, ki so tega dne pripravili Uidi srečanje krajanov, starih nad 70 let. Starejši krajani so bdi srečanja zelo veseli. Izrazili so zahvalo in zadovoljstvo nad delom društva in krajevnim odborom RK, saj menijo, da jim sodelovanje z mlajšimi generacijami prinaša novo kvaliteto v vsakdanjem življenju, ki že tako ali tako prehitro mineva. Takih in podobnih srečanj si želijo tudi v bodoče. K. R. TURISTIČNO DRUŠTVO PETROVČE in Zveza turističnih društev občine Žalec organizirata in vabita na CVETLIČNO TRŽNICO, ki bo v soboto, 20. aprila 2002, v parku Novo Celje od 9- ure dalje, kjer bo možno nabaviti različno balkonsko cvetje po zmernih cenah. Ob 11. uri bo predstavitev akcije Zveze turističnih društev občine Žalec z naslovom Najlepši kraj, hiša in kmetija. Vljudno vabljeni! Letos vse za zdravje Društvo upokojencev Vrbje je imelo konec februarja 3. redni občni zbor, na katerem so izvedli tudi volitve novega vodstva. Predsednica ostaja Pavlina Glušič, nekaj sprememb pa je v sestavi upravnega odbora, ki so ga s sedem povečali na devet članov. Za letošnje leto so si ponovno zastavili zelo zahteven plan dela, ki so ga naravnah v skladu z geslom Vse za zdravje. Tako so že izvedli kuharski tečaj, na katerem so se spoznah s pripravo zdrave hrane za starejše. V tem času pričenjajo s treningi v športnih disciplinah, odšh bodo na izlet, pripravili pa Uidi dve predavanji. Ob 1. oktobru bodo pripravili posebno prireditev, čeprav se je desetletje starejših že izteklo, vključevali pa se bodo Uidi v vse akcije občinske in repubhške zveze upokojencev. K. R. Malo sogovornikov V začetku tega meseca sta Društvo staršev za pomoč mladini in Žalski mladinski center, ki bo 1. aprila praznoval prvo obletnico delovanja, pripravila pogovor s Petrom Stefanov-skim, predstavnikom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tema pogovora je bila Hočem delo, ne podporo. Kljub aktualnosti problematike in možnostih, ki jih ponuja ministrstvo in so premalo znane med ljudmi, pa je bil obisk na tem srečanju zelo skromen. Malo je bilo mladih in tudi predstavnikov odgovornih služb. Jutri bo v prostorih Žalskega mladinskega centra še srečanje s predstavniki Centra za pomoč mladim iz Ljubljane, ki je na našem območju poznan predvsem po plakatih, njihov program pa zajema tudi mnoge druge dejavnosti, o katerih bodo spregovorili v Žalcu. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri. K. R. Iščete delo? Radi delate z mladimi, ste ustvarjalni, dinamični in polni idej? Bi radi sokreirali prosti čas mladih? Pokličite na tel. št.: 03/ 713 64 30. TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC Turistično društvo Žalec poziva vse, ki se ukvarjajo z izdelovanjem spominkov, da se javijo na javni natečaj za izbiro najboljših slovenskih turističnih spominkov v letu 2002, ki ga objavlja Turistična zveza Slovenije -Združenje spominkarjev Slovenije. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: • kulturno in naravno dediščino, • turistični objekt, • turistični kraj, • turistično regijo ah • Slovenijo kot turistično deshnacijo. Sodelujejo lahko samo spominki, ki jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo in so prvič javno predstavljeni. Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeh denarne nagrade. Za informacije pokličite Turistično društvo Žalec, tel.: 713 68 60. Garda iz Kolorada v Libojah Občina Žalec bo v petek, 19. aprila, gostila predstavnike Nacionalne garde iz Kolorada, ki so sestavni del oboroženih sil ZDA. Visoke goste iz tujine ter predstavnike Združenja slovenskih častnikov bo sprejel župan občine Žalec Lojze Posedel s sodelavci. Ob tej priložnosti si bodo gostje ogledah znamenitosti občine in v popoldanskih urah v okviru Projekta Vojska - vojski za Slovenijo in ob soglasju Generalštaba Slovenske vojske ter pomoči Centra vojaških šol izvedli strokovno vojaško predavanje v Domu Svobode v Libojah. Priprave za to zanimivo predavanje vodi v okviru Turističnega društva Liboje vodnik Matjaž Jazbec. M. C. Na Ttju raste šola. Nova šola kmalu pod streho Po lanskoletni položitvi temeljnega kamna za gradnjo podružnične osnovne šole in vrtca na Trju, ki bo nadomestila sedanji podružnici v Veliki Pirešici in Galiciji, dela potekajo po planu. Izvaja jih gradbeno podjetje Pluton. V teh dneh bo šola dobila streho, zato računajo, da bo prva faza zaključena jeseni in bodo lahko pričeli s poukom že v šolskem letu 2002/2003. Objekt je načrtovan tako, da bo omogočal uvedbo devetletke in sodoben način poučevanja. V prvi fazi bodo zgrajene štiri učilnice, dva kabineta in posebna učilnica za računalniški pouk v kombinaciji s knjižnico. Za predšolsko dejavnost oziroma vrtec bodo na razpolago tri igralnice, ena od njih za jash, poleg tega bodo v objektu vsi spremljajoči prostori, kot so garderobe, sanitarije, kuhinja z jedilnico in večnamenski prostor. V drugi fazi, katere investitor bo Krajevna skupnost Galicija, bodo zgrajeni še telovadnica in zunanja igrišča, za katera bosta sredstva prispevala tudi ministrstvo za šolstvo in občina Žalec. Po predračunu bo vrednost prve faze gradnje brez opreme 191 milijonov tolarjev, sofinancerja pa sta ministrstvo in občina. T. Tavčar Upokojenci lahko živijo pestro Društvo upokojencev Šempeter šteje 553 članov, skoraj 200 se jih je udeležilo nedavnega občnega zbora v dvorani Kmetijske zadruge. Društvo je zelo delovno, kar je bilo razbrati iz poročil predsednika Rudija Zupanca in predsednikov komisij za izletniško dejavnost ter šport in rekreacijo. Šempetrski upokojenci radi hodijo na izlete, ki jih organizira društvo, in vseh izletov se je lani udeležilo kar 386 članov. Za zdravje in dobro počutje skrbijo z rekreacijo, kolesarjenjem in tudi tekmovanji, na katerih posegajo po najvidnejših mestih na občinski in medobčinski ravni. Z ostatimi društvi in krajevno skupnostjo sodelujejo v akciji Vama pot v šolo, s krajevno skupnostjo in šolo pa so organizirah predavanje na temo drog. Veliko njihovih članov se izobražuje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje Žalec, kar jim omogoča še aktivnejše vključevanje v družbo. Člani društva obiskujejo tudi starejše in bolne upokojence. V program, ki so si ga zastaviti letošnje leto, so vključiti tudi lani zaradi slabega vremena odpovedan izlet na Grossglockner, kamor se bodo odpravili 31. julija. K. R. marec 2002 Občine Letošnji proračun pod streho Na 32. seji občinskega sveta občine Vransko, na kateri so svetniki obravnavali 13 točk dnevnega reda, so svetniki na začetku v drugem branju obravnavali Odlok o proračunu občine Vransko za leto 2002. K predlogu Odloka o proračunu je na seji župan Franc Sušnik vložil pismeni amandma, ki so ga tudi svetniki soglasno potrdili. Amandma se nanaša na stroškovno mesto izobraževanje. Ministra stvo za šolstvo, znanost in šport je občino Vransko pisno obvestilo o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje investicije v telovadnico OŠ Vransko, ki jo vodi Občina Vransko. Zato se na stroškovnem mestu izobraževanje odprli nov konto - študije o izvedljivosti projektov, investicijski inženiring v znesku 4,5 milijona tolarjev. Drugih pripomb na proračun za letošnje leto ni bilo. Letošnji prihodki in odhodki bodo znašali 309.902.841,54 tolarjev. Za občinsko upravo bo potrebno 37.931.606,66 tolarjev, za požarno varnost 7.335,400,00, zaščito in reševanje 500.000,00, kulturo 11.675.504,00, zdravstvo 6.430,000,00, otroško varstvo 47.300.000,00, socialno varstvo 8.238.760,00, izobraževanje 39.903.625,88, šport 6.800.000,00, za okolje in prostor 105.666,470,00, gospodarstvo in turizem 8.820.000,00, kmetijstvo 19-205.335,00, politične stranke 500.000,00 in za stanovanjsko gospodarstvo 4.600.000,00. V nadaljevanju so svetniki razpravljali o spremembah in dopolnitvah statuta občine Vransko, o spremembah volilnih enot v občini in v prvem branju obravnavah Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč in Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče v Celju. Po krajši razpravi so sprejeli pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v občini. Pravico do denarne pomoči uveljavlja tisti od staršev, pri katerem otrok živi. Pravico do denarne pomoči v višini 15.000 tolarjev za novorojenčka se uveljavlja s pisno vlogo pri Občinski upravi Vransko. Rok za vložitev pisne vloge je najkasneje v štirih mesecih po otrokovem rojstvu. Svetniki so dah tudi soglasje k imenovanju v. d. direktorice Anke Krčmar za vršilca dolžnosti direktorice Javnega zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec do imenovanja novega direktorja, ki bo izbran na osnovi javnega razpisa. Prav tako so svetniki soglašali z imenovanjem Magde Novak iz občine Polzela kot druge skupne predstavnice občin soustanoviteljic v svet zavoda Medobčinska matična knjižnica Žalec. X Tavčar Staro odstopa mesto novemu Stare hiše v centru Tabora, kjer so se dolga desetletja srečevali ljudje ob kozarčku vina, sklepali kupčije, si izmenjevali izkušnje, se prsili in kregali, zabavali in počeli vse, kar je značilno za gostilne, ni več. Pred kratkim so jo porušili in s tem naredili prostor za nov objekt, v katerem bo sedež Občine Tabor, pošta in še kaj. Hišo je pred časom kupila Občina, ki deluje v tesnih prostorih Doma krajanov, vendar z izgradnjo novega objekta niso mogli pričeti, dokler niso dobih zelene luči od Zavoda za naravno in kulturno dediščino. Nekdanja Mandelcova gostilna ima namreč dolgoletno zgodovino, saj je v te namene služila najmanj od leta 1890, kot ve povedati nekdanji lastnik Tone Tekavc, ki je v tej hiši živel 45 let. “Gostilno smo imeli še pred desetimi leti, ko sem zaradi amputacije nog postal invalidski upokojenec in Portret Toneta Tekavca bil prisiljen prenehati z gostinsko dejavnostjo. Že pred tem smo v soseščini zgradili novo hišo, tako da je bila stara bolj v breme kot korist. Ker je zanjo postala zainteresirana občina, smo jo prodah in na njenem mestu bo poslej stal nov, funkcionalen in potreben objekt, kar mi bo v veselje in zadoščenje, čeprav mi ob rušenju ni najbolj prijetno pri srcu,” pravi Tone Tekavc in pogleda hišo, ki je bila hiša njegovih prednikov in njega samega vse od leta I91O, ko so jo kupih od Kraševčevih. D. N. Tekavčeva - Mandelcova hiša dan pred dokončnim rušenjem — Tudi zabojnik v Orovi vasi je bil za vse kosovne odpadke premajhen Zbiranje kosovnih odpadkov V občini Polzela so med prvimi v Spodnji Savinjski dolini očistili okolje in poskrbeli za zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov. Akcija je potekala od 18. do 21. marca v vseh zaselkih občine. Občani so neuporabno belo tehniko, dotrajane kose pohištva, kolesa, pločevino in ostale večje odpadke, ki niso nevarni zdravju, oddali v 27 zabojnikov, ki so jih namestile Javne naprave Celje in jih nato odpeljale. Zbranih je bilo okoh 450 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. V polzelski občini načrtujejo spomladansko čiščenje okolja tudi nekatera društva. Zbiranje odpadkov, ki so zdravju nevarni, to so razna olja, barve, akomulatorji, zdravila in drugo, pa v občini načrtujejo prihodnji mesec. T. Tavčar Lepo obnovljena hiša OBČINA POLZELA Polzela 8, 3313 Polzela, tel: (03)703-32-15, tax: (03) 703-32-23 JAVNI RAZPIS Na 22. seji občinskega sveta Občine Polzela je bil sprejet proračun občine Polzela. Za kmetijstvo je v letu 2002 namenjenih 13,173 000,00 SIT. Razpis je namenjen vsem, ki so kmetijsko proizvodnjo prijaviti tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na obrazcu - Podatki o kmetijskem gospodarstvu. I. V občini Polzela so planirana sredstva, posredno preko kmetijskih in ostalih inštitucij: 1. Kmetijsko in gozdarsko izobraževanje 216.000 2. Pomoč kmetijam 2,000.000 3. Regresiranje obresti dolgoročnih posojil 957.000 4. Planiranje in izravnava zemljišč 400.000 5. Sofinanciranje osemenjevanja 320.000 6. Dežurna služba 230.000 n. Dodeljevanje sredstev na osnovi javnega razpisa 1. Pomoč kmetijam 2. Regresiranje realnih obresti dolgoročnih posojil Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti predložen predpisani obrazec, določen za posamezne namene in predpisana dokumentacija. Obrazci se dobijo na Občini Polzela, pri ga. Danici Antloga. Sredstva se izplačujejo samo do skupne vrednosti, določene za posamezne namene s tem razpisom. Vloge sprejema Občina Polzela po objavi v tem časopisu. Rok za oddajo vlog na osnovi javnega razpisa je do 15. aprila 2002. OBČINA POLZELA ŽUPAN, Ljubo ŽNIDAR, inž. grad. Nekdanje Hmezadovo posestvo Kmetijstvo Latkova vas na Groblji vse bolj spreminja svojo podobo. Za to so zaslužni novi lastniki, ki želijo polepšati svoje poslovne zgradbe in okolico. Svoje je k temu prispeval Republiški stanovanjski sklad, ki je povsem obnovil veliko in arhitekturno zanimivo nekdanjo Zadnikovo družinsko hišo (na sliki), v kateri že desetletja živi več družin, ki so bile zaposlene v Kmetijstvu Latkova vas. Z zgradbo upravlja žalski Sipro, obnovo pa je v celoti financiral Republiški stanovanjski sklad, ki je tudi lastnik te zgradbe. V preboldski občini je že sofinanciral tudi dela v dveh blokih. Na zgradbi na Groblji so bila zamenjana vsa okna in vrata, obnovljena streha in zamenjena kritina, na koncu pa še fasada, ki je v skladu s prvotno, ko je bila hiša zgrajena. Po neuradnih podatkih naj bi vrednost del znašala 30 milijonov tolarjev. Obnova obvezuje preboldsko občino, da poskrbi in obnovi sosednji objekt, katerega polovica je v njeni lasti. Z obnovo bo tudi vstop z magistralke na cesto za Prebold in Trbovlje dobil dokončno in predvsem polepšano podobo. D. N. fr r1 - ■ 1 i P t !L1 rr' ~—f"\ Park tehnične kulture Johan-Janez Puh Jutri že o letošnjem rebalansu Svetniki občine Vransko so na zadnji seji občinskega sveta med drugim sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine. Vanj sodi tudi programska zasnova parka tehnične kulture Johan - Janez Puh z avtodromom. Programska zasnova obravnava območje, ki leži južno od naselja Čeplje in ob vznožju Grmade. V naravi je to območje deloma gozdno, deloma kmetijsko zemljišče, v manjšem delu tudi stavbno zemljišče. Celotna površina znaša okoli 62 hektarov. V parku načrtujejo gradnjo avto-droma s parkirnimi površinami za okrog 20 tisoč obiskovalcev v času večjih prireditev. Predvidevajo izgradnjo in ureditev steze za dirko s štirimi razredi, vključeno je tudi območje šole, pohgon ter izletne steze v vseh zavojih, ki so ostrejši od 45 stopinj in imajo radij manjši od 300 metrov. Ob tem bo potrebno zgraditi servisne objekte s parkirnimi mesti za vozila tehničnega osebja, pristajalno ploščad za helikopter in parkirišče za bivalnike. Urediti bo potrebno tribune s končno kapaciteto do 50 tisoč ljudi, TV stolp, avtokamp, prenočitveni objekt za potrebe avtodroma in turističnih dejavnosti ter parkirna mesta za vozila obiskovalcev. V programski zasnovi so zajeti tudi krajinska ureditev nepozidanih površin, nov ribnik, poti, ciklodrom, kolesarsko-rekreacijske steze in drugo. Steza za dirko naj bi bila zgrajena z upoštevanjem norm FIM za krožne steze cestnih dirk, imela pa naj bi naslednje tehnične lastnosti: 3.800 metrov dolžine, minimalni radij 25 metrov, maksimalni pa 300 metrov, širina steze 10 metrov, na zahtevnih odsekih pa 15 metrov. Omogočala naj bi hitrosti do 200 km na uro. X Tavčar Jutri se bodo na 30. redni seji sestali svetniki občine Prebold. Na dnevnem redu bo predvidoma devet točk, tudi rebalans proračuna občine za leto 2002. Po obravnavi rebalansa bodo sklepali o predlogu financiranja obnove vodovodnih priključkov v občini Prebold ter o merilih, kriterijih in višini obveznega prispevka za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Oba predloga bosta v prvi obravnavi. Poleg vprašanj in pobud svetnikov bodo obravnavali tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov in o povračilih stroškov. D. N. Osnovna šola Vransko - Tabor OE Vransko Obveščamo starše otrok, starih od 1. do 6. leta, da bo vpis novincev za šolsko leto 2002/03 v vrtcu Vransko potekal od 2. do 20. aprila 2002 vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 15. ure. Občine marec 2002 Z občnega zbora Upokojenci zborovali V dvorani Kulturnega doma na Polzeli so se na občnem zboru sestali člani Društva upokojencev Polzela in drugi gostje. To društvo je v občini Polzela eno najbolj množičnih, šteje kar 787 članov. Lansko leto, ko je društvo praznovalo 50-letnico, so ta jubilej obeležili z mnogimi aktivnostmi na vseh področjih. Zelo uspešno so izvedli osrednjo prireditev, ki je bila v kristalni dvorani dvorca Šenek. Dejavnost društva je pohvalil tudi župan Ljubo Žnidar in predstavnica Zveze društev upokojencev Slovenije Jožica Bratuša, ki je pohvalila delo v društvu in prisrčno, odkrito in duhovito pripravljen občni zbor. Največji aplavz so udeleženci zbora namenili članici Kristini Posedel, ki je na pamet recitirala Aškerčevo balado Mutec Osojski. Neverjeten spomin in nato še duhovita pripoved v savinjskem narečju o dogajanju v polzelski občini je navdušila in razvrednotila udeležence zbora. Lanske 50-letnice se je v verzih spomnila tudi članica Marinka Ribič. T. Tavčar OBČINA BRASLOVČE Braslovče 29, 3314 Braslovče Tel: (03) 703 84 00, Fax: (03) 703 84 10 Občina Braslovče na podlagi 3- in 4. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. list RS št. 75/94) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov v ljubiteljski kulturni dejavnosti na območju občine Braslovče za leto 2002. 1 Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Braslovče, • da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti, • da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, • da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto, • da je predložen program namenjen čim večjemu številu uporabnikov, • da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in jo informirajo o dosežkih na tekmovanjih, če so se jih udeležili. 1 Višina razpisanih sredstev je 1.500.000 Sit in se namenijo za sofinanciranje naslednjih programov: • redna dejavnost društev, • sofinanciranje izvedbe kulturnih prireditev, • sodelovanje na medobčinskih in državnih tekmovanjih, • kulturna dejavnost predšolske in šolske mladine. 2 Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem in časom izvedbe na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu občine Braslovče, Braslovče 29, od ponedeljka do petka od 7. do 13- ure. Program mora biti finančno ovrednoten z navedbo vseh virov financiranja. 3 Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče. Na kuverti mora biti vidno označeno: "JAVNI RAZPIS - KULTURA". 1 Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave v časopisu. 2 Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30. dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Dušan Goričar GOSTIŠČE TROBEJ - FIIAČ in SLOVAN - FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pice, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel.: 839 14 50, faks: 839 14 59; Vransko, telyfaks: 527 54 30. Želimo vam vesele velikonočne praznike in se priporočamo! Dobro gospodarijo Pred dnevi je bila skupščina Javnega komunalnega podjetja Žalec, na kateri so med drugim pregledali poslovno in računovodsko poročilo o poslovanju v lanskem letu. Pozitiven rezultat so dosegli tako v osnovni dejavnosti kot pri dejavnostih za trg. V Javnem komunalnem podjetju Žalec so v lanskem letu prislužili 38 milijonov tolarjev dobička. Od tega bodo 10 milijonov delili po delitve- nem ključu BI, kar pomeni, da občini Žalec pripada 49% dobička, Polzeli 14%, Braslovčam 13%, Preboldu 11,8%, Vranskemu 8%, občini Tabor pa nekaj več kot 5%. V čistilni napravi Kasaze je 28 milijonov tolarjev dobička, katerega bodo porabili za nadaljnje urejanje. V vseh spodnjesavinjskih občinah bodo ves denar porabili namensko za izgradnjo komunalne infrastrukture. T. Tavčar Le delno sprejeti programi V začetku marca so se na 9-razširjeni seji zbrali člani Upravnega odbora Turistične zveze Spodnje Savinjske doline z župani in ostalimi predstavniki občin, da pregledajo zaključni račun zveze za leto 2001, obravnavajo program dela in finančni plan za leto 2002 in se pogovorijo o nadalj-nem delu in usodi TZSSD. Prisotne je najprej pozdravil predsednik zveze Vlado Rančigaj, zatem pa je spregovoril župan občine Prebold Vinko Debelak, ki je orisal gospodarsko stanje v občini ter razmere v turizmu. Po poročanju strokovnega delavca TZSSD Janeza Krofliča, ki je izpostavil tudi sklepe zadnje seje o ukinitvi tega delovnega mesta in slab odziv občin za dokončni dogovor, je zbrane znova nagovoril predsednik Vlado Rančigaj, ki je med drugim pojasnil razloge za sklic seje. Povedal je, da je bilo predhodno z župani Spodnje Savinjske doline dogovorjeno, da naj bi strokovni delavec opravljal svoje delo do usta- novitve Lokalne turistične organizacije (LTO) in da naj bi TZSSD predstavljala povezovalno nit na področju turizma v Spodnji Savinjski dolini, ki pa akcij ne bi izvajala brez predhodnega dogovora z občinami. Vendar LTO ni bila ustanovljena. Glede na novo strategijo v turizmu se v zvezi z ustanavljanjem LTO-jev pojavljajo tudi pomisleki, zato se njihovo ustanavljanje celo odsvetuje. V nadaljevanju seje je bilo veliko časa porabljenega za usklajevanje programov in sredstev, kar je na koncu prineslo kar za polovico okleščen finančni plan. Za redno dejavnost zveze se bo tako namesto 5.600.000,00 tolarjev, zagotovilo dva milijona manj. Izpadlo je tudi financiranje akcije Moja dežela, lepa in gostoljubna, izpadla so sredstva za promocijo, precej manj od planiranega pa je zagotovljenega denarja za posvet turističnih delavcev Slovenije, za vključevanje v evropske kolesarske povezave in nekatere druge programe. D. N. Tudi m Taboru Agenda 21 Na ponedeljkovi 27. seji občinskega sveta občine Tabor so svetniki obravnavali 13 točk dnevnega reda, med katerimi je bila tudi predstavitev zaključnega računa proračuna občine za leto 2001. Svetniki so pripravili tudi prvo obravnavo sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda osnovna šola Vransko-Tabor. Prva obravnava sprememb in dopolnitev je potekala tudi v zvezi s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Tabor. Pod 8. točko je bila predstavitev koncesijskega akta za oddajo koncesije za vrtec Tabor. V nadaljevanju je bil predstavljen delovni osnutek AGENDA 21, to je okoljevarstveni program, ki prikaže trenutno stanje in vizijo razvoja ter izboljšanja stanja. Predstavljeni so bdi tudi popravki idejnih projektov OŠ Tabor in oblikovanje predloga izbora. Poleg tega je bilo podano še poročilo inventurne komisije občine Tabor. Svetniki so na podlagi predlogov izbrali dobitnike občinskih priznanj za leto 2002. D. N. Gasilci obeh društev s podarjeno opremo Gasilci Braslovč in Rommerskirchena Gasilci PGD Braslovče so minuli konec tedna gostili svoje stanovske kolege iz nemškega mesta Rommerskirchena. Ob tej priliki so pripravili tečaj uporabe izoliranih dihalnih aparatov in njihovo vzdrževanje, ko le-ti niso v uporabi pod vodstvom poveljnika gasilcev mesta Rommerskircehna. Ob tem so gasilci iz Rommerskirchena podarili bra-slovškim gasilcem nekaj prepotrebne opreme. Ogledah so si tudi znamenitosti Savinjske doline in obiskali proizvajalca in opremljevalca gasilskih vozil podjetje Pušnik v Slovenski Bistrici. T. Tavčar Obvestilo občanom POPIS 2002 Popis prebivalstva, gospodinjstev, stavb in stanovanj bo potekal od 1. aprila do 15. aprila 2002. Na terenu se bodo zbirali podatki po dveh metodah: - po klasični metodi popisovanja, ko popisne vprašalnike izpolni za to posebej usposobljen popisovalec, - po metodi samopopisa, ko odgovore na večino vprašanj na popisnem vprašalniku za stanovanje P-2 in za osebo P-3 vpisuje popisovana oseba sama brez prisotnosti popisovalca. Posredovanje vseh podatkov je v Popisu 2002 obvezno za vse osebe, ki bodo popisane, razen podatkov o narodni/etični pripadnosti in veroizpovedi, katerih vprašanim, če tega ne bodo želeli, ne bo treba posredovati. Vsi podatki, zbrani s Popisom 2002, predstavljajo uradno tajnost. Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ne posreduje podatkov, ki se od njega zahtevajo s popisom, ah če poda nepravilne podatke. Območna popisna komisija REPUBLIKA SLOVENIJA tel.: (03) 71 35 180 UPRAVNA ENOTA ŽALEC faks: (03),71 35216 , „ v , v T X ue.zalec@gov.si Savinjske cete 5, Žalec, 3310 Žalec ... ., , , 1 http://www.gov.si/uezalec/ OBVESTILO ŠE SLABIH 5 MESECEV DO KONCA VELJAVNOSTI STARIH (MODRIH) POTNIH LISTOV Po podatkih iz evidence izdanih potnih hstov je doslej podalo vlogo za nov potni list 231.055 državljanov. Na dan 01. 03. 2001 je imelo star (modri) potni hst še 1.297.896 oseb. 916.906 državljanov je trenutno brez nove osebne izkaznice oziroma brez novega potnega lista, kar pomeni, da v kolikor si dokumentov ne bodo uredili, po 05. 08. 2002 ne bodo mogli v tujino. Ker se približuje čas velikonočnih in prvomajskih praznikov, pričakujemo porast vlog za nove dokumente, kar bo povečalo tudi čakalno dobo za njihovo izdelavo. Ocenjujemo, da se bo čakalna doba za nov potni hst v mesecih junij in juhj povečala na dva meseca, za osebno izkaznico pa ne en mesec. Svetujemo vam, da pred odhodom v tujino pravočasno preverite veljavnost vaših dokumentov, saj posamezne države zahtevajo ob vstopu na njihovo ozemlje potni hst, veljaven še določeno časovno obdobje - pol leta ah tri mesece. Tako mora imeti, na primer državljan Repubhke Slovenije za vstop na Dansko, v Francijo, na Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Sejšele itd., potni hst, veljaven vsaj še tri mesece, za vstop v Grčijo, Indonezijo, Malezijo, Mehiko, Slovaško, Tajsko, v Turčijo, ZDA pa potni hst, veljaven vsaj še pol leta (točnejše informacije lahko dobite na diplomatsko-konzu-lamih predstavništvih posameznih držav). Obenem vas obveščamo, da lahko državljani Repubhke Slovenije na podlagi sklenjenih meddržavnih pogodb potujejo z osebno izkaznico že v šest tujih držav, to je v Avstrijo, Italijo, na Hrvaško, Madžarsko, po novem pa tudi v Švico in v Lichtenstein. Delovne akcije TD Šempeter Pri TD Šempeter že ves mesec potekajo delovne akcije za dober start v novo turistično sezono. Opravili so že veliko prostovoljnih delovnih ur, zlasti za čiščenje Antičnega parka in njegove okolice ter kompleksa pri jami Pekel. Z veliko entuzijazma in dobre volje so opravili vse potrebno za lep izgled antičnega parka. V naš objektiv smo jih ujeh ob zaključku akcije, na kateri so odstranjevali zimsko zaščito z razstavljenih parkovnih eksponatov in čistih park. Enako prizadevni so bili tudi pri jami Pekel in na drugih področjih. Zavedajo se, da “dober glas seže v deveto vas”, kar prinaša tudi večji obisk. Predsednica društva Metka Vočko je dejala, da upajo vsaj na takšen obisk, kot je bil lansko leto. Bili pa bi zelo veseh, če bi te številke presegli, saj se zavedajo, da ljudje zaradi lastne finančne stiske vse manj trošijo denar za tisto, kar ni nujno potrebno za življenje. D. N. Z delovne akcije v Antičnem parku, na kateri so opravili vsa potrebna dela za začetek sezone. 6 marec 2002 Po DOLINI utrip Savinjske doline M Uspešno jubilejno leto Preboldski gasilci se lahko pohvalijo z uspešnim letom, ki so ga zaznamovale aktivnosti ob 80-letnici društva in nakup novega gasilskega avtomobila, ki so ga slovesno predali v uporabo ob počastitvi jubileja. O vseh aktivnostih in delu so govorili na nedavnem občnem zboru, ki je znova potrdil, da sodi PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka med tista gasilska društva, ki so po kadrih, znanju in gasilski tehniki v samem vrhu GZ Slovenije. Delo društva in celotna GZ Prebold prijetno preseneča tudi republiško vodstvo, saj so v vseh društvih preboldske zveze na vodstvenih funkcijah ljudje s podčastniškim in častniškim znanjem. V polni dvorani gasilskega doma je bilo ta večer povedanih veliko besed o vsestranski aktivnosti društva v minulem letu, ki ga je vodil Ob jubileju večji dom Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas bo letos praznovalo 100-letnico obstoja, na kar se pripravlja že nekaj časa. Že lansko leto so se lotili razširitve gasilskega doma, katerega značilnost je zanimiv stolp, ki spominja na cerkveni zvonik. Gasilski dom, ki je priljubljeno zbirališče vaščanov, je z dozidavo, enotno streho in simetrijo zgradbe postal zanimiv in tlorisno največji objekt v središču vasi. Večino dela so in ga bodo tudi v prihodnje opravili prostovoljno in s sredstvi sponzorjev. Dom naj bi dobil dokončno podobo do 29. junija, ko bodo praznovali svoj jubilej. Ob tej priložnosti bo novo pridobitev blagoslovil naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. D. N. Dom PGD Latkova vas v teh dneh upravni odbor na čelu s predsednikom Rudijem Hermanom in poveljnikom Brankom Verkom. Oba sta v svojih poročilih poudarila pomen lanskoletne pridobitve - novega gasilskega vozila, ki se je izkazalo za izredno uspešno v vseh intervencijah. Kako deluje in kakšne možnosti ima to vozilo, pa so gasilci spoznah tudi ob jesenski vaji GZ Prebold. Društvo je bilo uspešno tudi na področju izobraževanja in na tekmovanjih, kjer sta njihova članska desetina A in mladinska desetina zmagah na občinskem tekmovanju. Nadvse uspešni so bili tudi pionirji in pionirke. Po poročilih so gasilci potrdili plan dela za leto 2002, v katerega so zapisah obnovo starega gasilskega vozila FAP, nabavo potrebne opreme za novo vozilo, zlasti lestve, napeljavo phna za ogrevanje doma, dopolnitev opreme za boljšo požarno varnost in nabavo paradnih oblek. Poleg tega bodo praznovali z gasilci iz Oberradelberga, s katerimi že 30 let dobro sodelujejo, še naprej bodo uspešno sodelovali s pobratenim društvom Dol pri Hrastniku in se aktivno vključevali v vsa dela in akcije GZ Prebold. V razpravi je društvo pohvalil tudi Jože Veber, predsednik GZ Prebold, ki je ob tem izpostavil problematiko žensk - gasilk, saj ima samo eno društvo v preboldski zvezi tudi žensko desetino. Ob zaključku zbora so podelili društvena priznanja za dolgoletno delo v društvu. Za 40 let sta priznanje prejela Janez Stergar in Ivan Mraz. Ob tej priložnosti so v društvo sprejeh nidi 16 novih mladih članov. D. N. Članstvo narašča Člani občinskega odbora SLS Polzela so se sestali na drugem rednem občnem zboru, ki sta se ga udeležila tudi poslanec Jurij Malovrh in predsednik regijskega odbora Spodnje Savinjske doline Marjan Sever. V poročilu o delu občinskega odbora je Anton Mešič med drugim poudaril, da oblikovanje celostne podobe stranke in snovanje nove vsebinske strategije, kadrovske okrepitve in način dela prinašajo zelo optimistično in delovno razpoloženje v stranko. Povedal je tudi, da članstvo v stranki narašča. Med številne Predsednik 00 SLS Polzela Anton Mešič zadane naloge vsekakor sodijo priprave na lokalne in predsedniške volitve. T. T. Veterani tvorci samostojnosti Z nastopom Savinjskega okteta se je začel letošnji občni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo - Območnega združenja za Spodnjo Savinjsko dolino. Na zboru so ocenili aktivnosti minulega leta, spregovorili o svoji organizaciji in si zastavili nove naloge, ki naj bi njihovi organizaciji dale še večjo prepoznavnost in pomen. Veterane in druge udeležence občnega zbora, ki je bil v dvorani Gasilskega doma Žalec, je najprej pozdravil član predsedstva območnega združenja ZWS Zdenko Terpin, ki je podal poročilo zaradi bolezni odstotnega predsednika območnega združenja Lojzeta Kampuša. V dokaj obsežnem poročilu je Lojze Kampuš poudaril, da se s tokratnim občnim zborom zaključuje leto, ki so ga zaznamovale aktivnosti ob 10. oble- tnici naše države in vojne za samostojno Slovenijo. “Pred 10. leti je bilo potrebno verjeti, da so sanje o samostojni Sloveniji uresničljive, v kohkor imaš pogum, da jim greš naproti. Mi smo našim sanjam verjeli in jim sto- pili naproti, zato imamo danes našo državo Slovenijo. Prav zato se ne moremo in ne smemo sprijazniti s poskusi, da si zasluge za samostojno Slovenijo pripisujejo ljudje, ki jih v tistih težkih časih ni bilo med nami, nekateri pa so poskušali ta dejanja celo ovirati. Vsem, ki se danes tolčejo po prsih in zahtevajo svoj delež pri osamosvojitvi, moramo na vsakem koraku in vselej povedati, da smo tvorci nove samostojne države in da dogodkov izpred 10 let nismo pozabili. Za zmago so potrebna dejanja, za dejanja pa pogum. Ta pogum smo na našem območju pokazali že leta 1990, ko smo se uprh razorožitvi TO s strani JA. Na politično vodstvo občine in TO se je stopnjeval pritisk do pozne jeseni leta 1990, ko je prišlo do odločitve o disperziji oborožitve na tajne lokacije. Ih so izredno častno in pomembno vlogo odigrale domačije, pri katerih je bilo skrito in varovano orožje in strehvo vse do začetka vojne junija 1991- Del oborožitve je bil shranjen tudi v delovni organizaciji Minerva na Ložnici in v planinskem domu v Marija Reki.” V nadaljevanju je predsednik zapisal nekaj statističnih podatkov o članstvu, ki je od lanskega občnega zbora do letošnjega naraslo za IO6 članov in trenutno je včlanjenih 46l članov, kar pa je komaj četrtina vseh, ki imajo možnost pridobiti status vojnega veterana. Prav zato je stalna naloga organizacije vključevanje novih članov, ki so predhodno pridobili status vojnega veterana. Tega imajo zaenkrat 603 občani in občanke, kar pomeni, da bi tolikšno število lahko bilo tudi pri ZWS. V nadaljevanju poročila je bilo govora o aktivnostih, ki so potekale minulo leto. Lojze Kampuš pri tem ugotavlja, da so z realizacijo zastavljenih nalog lahko zadovoljni. Med najpomembnejše aktivnosti sodi udeležba na državni proslavi v Cerkljah na Dolenjskem, srečanje članstva v letnem gledališču Limberk, kjer je bila tudi podpisana listina o sodelovanju med vsemi tremi veteranskimi organizacijami v dolini, srečanje družin, ki so varovale orožje, udeležba na proslavi v Kopru ob 10. obletnici odhoda zadnjega vojaka JA iz Slovenije in priprava dokumentarnega videofilma, v katerem bodo prikazani najpomembnejši dogodki iz leta 1990/91-Kaseta naj bi bila dokončana do sredine maja. Do takrat naj bi se začela potrebna dela na obrambnem stolpu v Žalcu poleg cerkve, kjer naj bi bila z dokumentiranim gradivom in eksponati prikazana zgodovina bojev slovenskega naroda. Sicer pa je bilo združenje aktivno še na športnem področju ter pri zbiranju dokumentov, pisnega gradiva in eksponatov iz obdobja 1990/91, za kar sta zaslužni komisija za šport in komisija za zbiranje zgodovinskega materiala. Kampuš se je v poročilu zahvalil vsem, ki na kakršen koli način sodelujejo, pomagajo in podpirajo delo njihove organizacije. Poročilo predsednika sta dopolnila še predsednik komisije za šport Jože Golič in predsednik komisije za zbiranje zgodovinskega materiala Emil Pižom. Oba sta pozvala članstvo k večjemu sodelovanju. V nadaljevanju je zbranim spregovoril prvi mož ZWS Jože Kuzman, ki je pohvalil delo območne organizacije in povedal, da je v lanskem letu njihova zveza postala močnejša za več kot 2500 novih članov, ki so vključeni v 53 območnih združenj. Precej zanimivih podatkov o statusu in pravicah vojnih veteranov je podala Melanija Žvikart iz Upravne enote Žalec. Precej spodbudnih besed so izrekli tudi predstavnik ZZB NOV Spodnje Savinjske doline Viljem Petek, predsednik veteranskega zduženja Sever -Odbor Žalec Iztok Rumpf in predsednika Zveze slovenskih častnikov za Savinjsko dolino Henrik Kranjc. V programu dela za leto 2002 gre opozoriti na družabno in športno srečanje veteranov, ki bo 18. maja, in na srečanje članov in članic, ki so dobitniki priznanja Slovenska družina. Letos bodo organizatorji srečanja družine iz Dobrovelj. Seveda pa bo tudi letos več srečanj, sodelovanj, športnih tekmovanj z drugimi veteranskimi organizacijami, štabi in enotami Slovenske vojske in drugimi interesnimi združenji. Ob zaključku zbora je bil družaben večer, na katerem so obujali spomine na leto 1990 in 1991, sledila pa je še podelitev dveh priznanj za shranjevanje in varovanje orožja, katerega sta prejela Minerva in Planinsko društvo Prebold. D. Naraglav Na fotografiji: Podelitev priznanj Znak samostojnosti, ki so jih prejeli vsi navzoči člani, ostalim pa bo znak izročen ob kakšni drugi priložnosti. Srečanje veteranov društva Sever V Žalcu so se pred kratkim na občnem zboru zbrali vojni veterani, člani veteranskega društva Sever za celjsko območje. Društvo Sever združuje predvsem policiste, rezervne policiste ter državljane, ki so kot pripadniki organov za notranje zadeve ali kot prostovoljci sodelovali pri zaščiti demokratičnih procesov v Sloveniji ali v vojni za Slovenijo. Za območje občin Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko ima društvo Odbor Žalec, ki ga vodi Iztok Rumpf. Na občnem zboru, ki je potekal v sejni dvorani žalskega gasilskega doma, so si bili enotni, da so dese-tlet-nico vojne za Slovenijo dostojno proslavili. Udeležili so se tudi srečanja veteranov Slovenije, ki je bilo na letališču v Cerkljah. Glede programa za leto 2002 so dejali, da bo letošnje leto bolj umirjemo, saj ne bo praznovanj okroglih obletnic. Več pozornosti bodo namenih zbiranju gradiva za izdajo knjige o njihovem delu v času nastajanja samostojne Slovenije in pridobivanju novih članov, še zlasti med rezervnimi in aktivnimi policisti. Na srečanju so še povedali, da z urejanjem statusa vojnega veterana nimajo posebnih problemov, kar je zasluga dobrega dela delavcev policijske postaje in Upravne enote Žalec. Na zboru so bile opravljene tudi volitve. Za predsednika Odbora Žalec je bil ponovno izvoljen Iztok Rumpf, za namestnika Dušan Sluga, za praporščaka Marjan Zagoričnik, za ostale člane kolegija predsednika odbora pa Janez Šmogoc, Janez Mrak, Marko Magrič, Jože Ribič in Ludvik Miklavc. Ob koncu občnega zbora je predsednik društva Sever za celjsko območje Franc Bevc prisotnim veteranom podelil poseba priznanja Znak samostojnosti, ki ga podeljuje Združenje Sever - Zveza policijskih veteranskih društev Sever tistim članom, ki so aktivno delovali pri preprečevanju “mitinga resnice”, organiziranju manevrske strukture narodne zaščite afi v pripravah in v vojni za Slovenijo. D. N. Vojni votemi z izkaznicami Z zadnje podelitve izkaznic ZWS, kije bila v sejni sobi Občine Žalec. Zveza veteranov vojne za Slovenijo beleži že deveto leto svojega delovanja. Lani je bila slovesno obeležena 10-letnica slovenske osamosvojitvene vojne, ki je botrovala ustanovitvi te veteranske organizacije, ki uspešno deluje tudi v Spodnji Savinjski dolini in je med najaktivnejšimi v Sloveniji. Nedavno so v sejni sobi Občine Žalec pripravili krajšo slovesnost s podelitvijo članskih izkaznic vojnega veterana. Zbranim je spregovoril predsednik območne organizacije ZWS Spodnje Savinjske dohne Alojz Kampuš. Osvetlil je dogodke na čas, ki so prinesli slovensko samostojnost. Precej besed je namenil pomenu in namenu veteranske organizacije, ki v Spodnji Savinjski dolini šteje že preko 450 članov. Sicer pa ima možnost za pridobitev statusa vojnega veterana okrog 2000 ljudi, kar pomeni, da se bo članstvo v veteranski organizaciji še povečalo. Pri območnem združenju ZWS za Spodnjo Savinjsko dohno so se odločili, da bodo nove člane sprejemali večkrat na leto oziroma takoj, ko bo urejene formalnosti imelo dovolj vehko število veteranov. Vsekakor pa naj bi sprejem potekal s priložnostno slovesnostjo, kot je bilo tokrat. Po uvodnem govoru je Alojz Kampuš s praporščakom Milanom Vogrincem, novim članom veteranske organizacije podelil članske izkaznice. Tokrat jih je prejelo 22 veteranov, kmalu pa bo nova podelitev, saj jih nekaj še čaka na izkaznico. D. Naraglav Po DOLINI marec 2002 Srečanje župnijskih svetov v župnijah ter načrtujejo in pomagajo pri oznanjevanju, bogoslužju in dobrodelnosti. Prof. dr. Vinko Potočnik je predaval o bibličnem pojmovanju župnije in poslanstvu članov župnijskih pastoralnih svetov. V razpravi, ki je sledila in je potekala po skupinah, so govorili o oznanjevanju, bogoslužju in dobrodelnosti. Na koncu so voditelji posameznih skupin poročali o ugotovitvah, od katerih je bila predvsem zanimiva ugotovitev, da so kristjani sicer zelo naklonjeni praznovanju nedelj in cerkvenih praznikov in ne odobravajo, da so te dni odprte trgovine, kljub temu pa hodijo v tem času nakupovat. Srečanje so zaključili s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju daroval prof. dr. Vinko Potočnik. T. Tavčar V veroučni dvorani polzelske župnije je bilo srečanje pastoralnih svetov žalske dekanije, katero kot dekan vodi polzelski župnik Jože Kovačec. Dekanija obsega naslednje župnije: Petrovče, Galicija, Gotovlje, Griže, Žalec, Šempeter in Polzela. V vseh imajo pastoralne svete, ki obravnavajo stanje Dekan Jože Kovačec med pozdravnim nagovorom Rdeči križ na križu Tako bi morda v prispodobi lahko zapisali o tem, kar se je zgodilo v humanitarni organizaciji na republiškem nivoju, ki je zaradi očitanih ji nepravilnosti v poslovanju v blato potegnila tudi vse območne in krajevne organizacije, čeprav za to niso nič krive, zelo pa to občutijo in doživljajo na terenu številni poverjeniki. Ljudje izgubljajo zaupanje v njihovo organizacijo in niso več pripravljeni prispevati finančnih in materialnih sredstev za delovanje krajevnih in območnih organizacij, ki se še naprej trudijo pomagati pomoči potrebnim. Ob dejstvu, da republiški Rdeči križ razpolaga z 2,5 milijarde tolarjev na leto, je to po svoje razumljivo, vendar je ob tem potrebno vedeti, da le delček tega denarja dobijo tudi območne organizacije, ki so v pretežni meri odvisne od dotacij občin in lastnih prihodkov. O tem in o delu območne organizacije smo se pogovarjali s sekretarko območnega RK Žalec Majdo Pilih. Na vprašanje, kako so odreagirali, ko je v javnost prišla vest o domnevnih nepravilnostih Rdečega križa, Pilihova odgovarja: “Moram priznati, da smo bili naravnost šokiram, saj se nam še sanjalo ni, da bi bilo lahko kaj narobe. Nikakor ne morem biti ravnodušna nad temi dogodki, saj mečejo slabo luč na območno organizacijo in vse krajevne organizacije, ki so osnovne celice humanitarnega delovanja in delujejo izključno na prostovoljnosti. Ob vseh teh dogodkih, za katere sem zvedela iz medijev, sem resnično pretresena in užaljena, saj sem bila vedno ponosna, da delam na Rdečem križu. Prizadeti pa so tudi prostovoljci in aktivisti, ki delujejo na našem območju. Prostovoljci nam s terena sporočajo, da so ljudje v zadnjem času do njih zelo neprijazni, nestrpni, da veliko sprašujejo in da ne bodo več darovali prispevkov, tako da marsikoga pri pobiranju članarine odslovijo. So pa na srečo tudi takšni ljudje, ki vedo, da dogodki na republiški upravi nimajo nobene zveze s prostovoljci na terenu, da članarina, ki jo pobiramo, ostane v vsaki posamezni območni skupnosti in jo porabimo izključno za pakete in darila. V zadnjih desetih letih smo s svojim delom storili ogromno za dobro ime Rdečega križa in si pridobili županje. TU mislim predvsem na poplave, ki so nas pestile dvakrat, na begunce, na vojno, ... čez noč pa se je vse to spremenilo. Mislim, da je bila storjena ogromna škoda, ki je ne bo mogoče kmalu popraviti. Ob tem pa upamo, da bodo na terenu znali in hoteli ceniti naše delo, ki smo ga opravljah do sedaj in da nam bodo še naprej zaupali, saj bomo le tako uspešni v svojih prizadevanjih in za namene, zaradi katerih RK tudi obstaja.” Kakšne so relacije med republiškim RK in območnimi organizaciji in kaj pravzaprav dobijo le-te od uprave RK Slovenije, ki razpolaga z zajetno vrečo denarja? “Republiški RK je sestavljen iz 56 območnih združenj, ki delujejo samostojno, vsaj kar se tiče finančnih sredstev, pod okriljem republiške uprave. Območno združenje RK Žalec deluje na celotnem območju Spodnje Savinjske doline in povezuje 17 krajevnih organizacij, v katerih deluje približno 260 prostovoljcev, brez katerih naše delovanje ne bi moglo biti uspešno oziroma ne bi mogli izvajati humanitarnega poslanstva. Območno združenje se financira delno iz dotacij vseh šestih občin, delno pa iz programov, ki jih izvajamo. To je s področja krvodajalstva, prve pomoči, civilne zaščite, skratka iz pooblastil, ki nam jih je zaupala država. Sredstva občin so namenjena delno za materialne stroške in osebni dohodek enega profesionalnega delavca, vse ostalo pa območno združenje financira s pomočjo pridobljenih sredstev iz naslova izvajanja lastnega programa. Iz republiškega RK dobimo samo sredstva, ki jih po nekem ključu razdelijo ob Tednu RK in v materialni obliki iz akcije Nikoli sami, ko ob novem letu dobimo prehrambene pakete. Lani smo jih prejeli 368 in jih razdelili socialno ogroženim družinam in posameznikom. Poleg tega smo prejeli še finančna sredstva iz akcije Sosed sosedu in s tem denarjem kupih enotne pakete, s katerimi so ob novem lem naši aktivisti obdarili 850 starejših, bolnih in invalidnih oseb. S simboličnimi darili smo ob koncu leta, tako kot že nekaj let nazaj, obdarili učence D. osnovne šole Žalec, varovance varstveno-delovnega centra Golovec in MUC v Braslovčah. S sredstvi iz te akcije sta bila dva socialno ogrožena starostnika na 7-dnevnem oddihu na Debelem rtiču, kjer je letovalo tudi osem otrok iz socialno šibkih družin, kar je bilo financirano iz akcije Nikoh sami.” Področja, ki jih pokriva dejavnost Rdečega križa, so zelo obsežna. Kako bi strnili vaše delo in rezultate, ki ste jih dosegali v lanskem letu? “Hiter tempo življenja, številne stresne situacije, borba za preživetje oziroma ohranitev osnovne življenjske eksistence, naravne nesreče itd. so dejavniki, ki lahko v trenutku spremenijo sleherno življenje. Šele takrat se morda zavemo, da smo sami nemočni in da bolj kot kdaj koh prej potrebujemo sočloveka. Zavedajoč se tega dejstva v Rdečem križu, ostajamo zvesti tradiciji in namenjamo vedno večjo pozornost, časa in energije v uspešno izvajanje javnih pooblastil in tradicionalnih programov na socialnem področju, zdravstveno preventivni dejavnosti, delovanju ob naravnih in drugih nesrečah, prvi pomoči, krvodajalstvu, delu z mladimi, pomoči bolnim in invalidnim, starim in otrokom, Majda Pilih, sekretarka Območnega združenja RK Žalec skratka skrbi za krepitev socialne blaginje in humanih odnosov med ljudmi. Če izvzamem iz vsega le nekaj podatkov, je to dovolj za spoznanje, kako pomembno vlogo ima naša organizacija. V lanskem letu smo izpeljali 11 krvodajalskih akcij, na katerih se je odvzema udeležilo 1790 krvodajalcev. Na področju socialne dejavnosti je 270 prostovoljcev opravilo prek 6000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg zbiranja materialnih dobrin in drugih aktivnosti so obi- jejo med humanitarnimi organizacijami. Tem je treba povedati, kako je s tem. Ob tem moram povedati, da na občinski ravni dobro sodelujemo z Rdečim križem, se tudi skupaj z njimi in žalskim centrom za socialno delo sestajamo ter informiramo.” In kako Kartias pomaga socialno šibkim družinam in posameznikom? “Ob četrtkih dehmo hrano in obleko, v tem času bomo razdelili Uidi velikonočne pakete. Obiskujemo ostarele, tisti, ki pridejo po pomoč k nam, pa morajo prinesti ustrezna potrdila od centra za socialno delo, da so upravičeni do pomoči. Posredujemo tudi kakšno pohištvo, vendar moramo prej vedeti, kam ga bomo peljali. Za otroke iz socialno ogroženih družin plačamo tudi šolske potrebščine ah pomagamo pri plačilu šole v naravi, komu plačamo kakšno položnico, samega denarja pa ne dajemo. Ljudi razmeroma dobro poznamo in vemo, komu lahko pomagamo,” je povedal Ivan Arzenšek. Sicer pa je petrovška župnija sodelovala tudi na Jožefovem sejmu. Pripravili so srečelov, katerega izkupiček je bil prav tako zelo bogat -440.260 tolarjev. Ta denar bo namenjen obnovi kamnitega pročelja petrovške bazilike. Predračun za obnovo znaša kar 12 milijonov tolarjev. K. R., foto: T. T. Obiskovalce dobrodelnega koncerta je navdušila tudi žalska skupina Dominik. Dobrota ni sirota Verboten, Aleksander Jež in Alenka Lesjak, program pa sta z razmišljanji o dobroti povezovala Maja Šumej in Andrej Hofer. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Žalec Lojze Posedel, ob koncu pa se je vsem, ki so organizirali koncert, nastopajočim in tistim, ki so prispevali denarna sredstva, zahvalil dekan žalske dekanije Jože Kovačec. Ob koncu svoje zahvale je poudaril prepričanje, da vsaj eden slovenski pregovor ne drži, to je tisti, da je dobrota sirota, kar je dokazal tudi šesti dobrodelni koncert. Dekanijsko Karitas, ki povezuje šest župnijskih Karitas, vodi petrovski župnik Ivan Arzenšek, ki je povedal, da so od prodanih vstopnic letos zbrali 400.000 tolarjev, od sponzorjev pa še 900.000 tolarjev. Z zadnjim koncertom so do sedaj najbolj zadovoljni, pa tudi nastopajoči so bik zadovoljni z organizacijo in izvedbo. O tem, ah se tudi pri njihovem delu pozna kriza, ki je zajela Rdeči križ, je Ivan Arzenšek povedal: “Kriza se neposredno pri nas ne pozna. 1\t in tam smo sicer slišali kakšno pripombo, drugače pa med ljudmi nismo opažih dvoma o svojem delu, razen seveda pri tistih, ki ne razliku- Dekanijska Karitas Petrovče zbere večino sredstev za svoje humanitarno delovanje zbere s prispevki dobrotnikov in vsakoletnim humanitarnim koncertom Ljubezen je dobrota. Letošnji je bil že šesti, dvorana Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pa je bila skoraj premajhna za vse, ki so želeli prispevati svoj delež pomoči potrebnim in ob tem še uživati ob zanimivih nastopih mnogih znanih slovenskih skupin in pevcev. Peh in igrah so: ansambli Savinja, Dominik, Navihanke, Goličnik, Dori, Zmaji, Zupan, Vitezi Celjski, Franc Žerdoner s prijatelji, Natalija Ivan Arzenšek Brez krivde krivi skali številne osebe in družine in ob tem razdelili 798 prehrambenih paketov in 1680 kg pralnega praška. V sedmih zbiralnih akcijah rabljenih oblačil in obutve je v skladišče prišlo okrog 8 ton oblačil in obutve. Zanjo je v letu 2001 zaprosilo 144 družin. Na področju prve medicinske pomoči je bilo izpeljanih 12 tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil, ki se jih je udeležilo 267 kandidatov. Uspešne naloge so bile izpeljane tudi na področju zdravstvene vzgoje in podmladka RK. V tako imenovanih postajah RK, ki delujejo v vseh 17-tih krajevnih organizacijah enkrat mesečno, je bilo zabeleženih 2900 obiskov, ki so si dah izmeriti krvni tlak, sladkor v krvi in holesterol. Z njihovo pomočjo se oblikuje tudi mreža uporabnikov in darovalcev pomoči. Vse to in še mnogo več smo zmogli le z delovnimi in odgovornimi predsedniki krajevnih organizacij RK in njihovimi neutrudnimi aktivistkami in aktivisti, odgovornimi člani območnega odbora, Izvršnega odbora ter stokovno službo, ki je bila poleg rednega delovnega časa močno angažirana tudi številne popoldneve. Prav zato smo toliko bolj prizadeti ob dogodkih na republiškem nivoju, hkrati pa upamo, da bodo ljudje razumeli, da mi s tem nimamo opravka in da bodo v dobro pomoči potrebnih soljudi, še naprej imeh zaupanje v naše delo in nam pomagali uresničevati naše poslanstvo.” D. Naraglav Aktivistke in aktivisti krajevnih in območnih organizacij Rdečega križa se v zadnjem času pri svojem delu srečujejo z velikimi težavami na terenu. O tem so na zadnjem sestanku govorile tudi aktivistke KO RK Prebold, ki so potožile, da nekateri dosedanji člani Rdečega križa niso več pripravljeni sodelovati in plačevati članarine. Vzrok za odklonilno stališče so po besedah predsednice odbora Marije Kapus neljubi dogodki v republiškem odboru RKS. “Žalostno je, da se zaradi nepravilnega ravnanja posameznikov obdolži celotno organizacijo. Najbolj izpostavljene smo prav krajevne organizacije, ki imamo stik z ljudmi. KO RK Prebold se popolnoma distan- cira od dogajanj, ki so vrgla slabo luč na naše delovanje. Moram poudariti, da je zaradi zadnjih dogodkov v Ljubljani padla senca ne samo na delo aktivistov sedanje generacije, ampak tudi na delo naših predhodnikov, saj smo si z zavzetim in poštenim delom v dolgem obdobju po drugi svetovni vojni ustvarili organizacijo z ugledom pravične in poštene ustanove. Trudimo se, da kar najbolj vestno opravljamo svoje poslanstvo, to je pomoč ljudem v stiski. Prepričana sem, da bomo prebrodili to krizo, saj bodo ljudje spoznah, da z dogodki v Ljubljani nimamo nič skupnega. Čas pa bo pokazal, da RK kot organizacija nima nobenih ciljev, ki bi bila v nasprotju z našim poslanstvom”, je še v imenu vseh “svojih” aktivistk poudarila Marija Kapus. K. R. Gostilna s tradicijo PRIVOŠNIK Rimska cesta, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto Naročila za birme, obhajila in praznovanja obletnic. Ob sobotah in nedeljah vam nudimo kosila. Priporočamo jedi iz domače kašče. marec 2002 Osrednje teme Podjetništvo nima spola V marcu praznujemo mednarodni dan žena in materinski dan. Prvi poudarja pravico žensk do enakopravnega položaja v družbi, do enakih možnosti za izobraževanje, zaposlitev in prevzemanje odgovornih funkcij, drugi poudarja vlogo ženske kot matere. Nekateri menijo, da zaposlena ženska, še posebej podjetnica, ne more biti dobra mama, drugi so prepričani, da je večji delež žensk v podjetništvu in na vodilnih položajih nujen. Med slednjimi so promotorke poklicnega uveljavljanja žensk, ki so se prejšnji mesec zbrale v Žalcu. Zakaj in kako do večjega deleža žensk v podjetništvu in na drugih odgovornih položajih, smo se pogovarjali s promo-torko in direktorico Razvojne agencije Savinja Žalec Danico Jezovšek Korent. Katere ženske pravzaprav sodijo v kategorijo podjetnic? Danica Jezovšek Korent: “V to kategorijo štejemo lastnice in solastnice podjetij, samostojne podjetnice in kmečke ženske, ki so nosilke glavne ali dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Podjetništvo moramo razumeti v širšem pomenu besede, torej ne le na področju gospodarstva, ampak tudi negospodarstva. Podjetja s področja negospodarstva niso nujno profitna, na primer družinski servis oziroma socialna podjetja. Podjetništvo ali podjem je precej širši pojem, ki zajema poklicno uveljavljanje žensk na vseh področjih.” Ali se žensko podjetništvo razlikuje od moškega, zakaj ga je potrebno spodbujati? Danica Jezovšek Korent: “Ne, podjetništvo nikakor nima spola, po spolu se razlikujejo le nosilci te dejavnosti. In zakaj se potem vzpodbuja poklicno uveljavljanje žensk? Ker več kot polovico prebivalstva predstavljajo ženske, delež žensk kot nosilk podjetniške dejavnosti pa je zelo majhen. Povečevanje tega deleža je tudi z gospodarskega vidika priložnost, da prispevaš h gospodarskemu in socialnemu razvoju nekega okolja. Več žensk v podjetništvu pomeni večje število podjetij, s tem več novih delovnih mest, to pa pomeni ekonomski in hkrati tudi socialni razvoj države. V Evropski uniji je spodbujanje enakih možnosti eden od njenih nosilnih stebrov, vendar ne zaradi feminizma, ampak iz čisto ekonomskih in socialnih razlogov. Tako jim narekujejo ekonomski izračuni.” Ženske se pri poklicnem uveljavljanju večinoma srečujejo z več ovirami kot moški. Katere so največje ovire? Danica Jezovšek Korent: “Podjetništvo res nima spola, vendar pa so različni pogoji, pod katerimi se gredo podjetništvo ženske in moški. Ženska je običajno tudi mati in v družini jo čaka več dela kot moške. Dokler ji ne bomo pomagali, da bo razbremenjena te dvojne vloge, se število podjetnic ne bo bistveno povečalo. Največje ovire pa so v naših glavah in te moramo tudi ženske premagati najprej pri sebi. Živimo v patriarhalni družbi, v kateri se ženske vidijo najprej kot matere in žene. Morda je ta vloga že polo- žena v nas, kar je sicer normalno. Ženske rojevamo otroke in prav je, da smo matere. Vendar pa bi bilo prav tudi to, da opravila, ki jih lahko opravi kdo drug, v resnici opravi namesto nje. Ovira je tudi sam postopek ustanavljanja podjetja. Formalno je enak za ženske in moške, vendar pa ženske morda nimajo toliko vzpodbude v družini za tvegano podjetniško pot. Za to je potrebna podpora vse družine. Ah na primer vprašanje varstva otrok. Razen ponekod v večjih krajih vrtci pri nas popoldne niso odprti. Podjetnica pa nima le osemurnega delavnika. Pri nas še vedno nimamo družinskih servisov, ki bi pomagali ženskam. Gotovo so še druge ovire, ki pa jih nekatere vendarle uspešno premagujejo. Kot kažejo izkušnje, ženska, ki se odloči za podjetništvo, običajno doseže svoj cilj, čeprav mora ubrati tršo pot kot moški. Tako nam povedo podjetnice.” Ali naša družba ceni podjetnice? Danica Jezovšek Korent: “Podjetnica ima enako ceno v družbi, tega ne moremo zanikati. Problem so objektivne in subjektivne ovire pri vstopu na pot podjetništva. Te ovire bi želele odpraviti.” Kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi se pri nas več žensk ukva-rjalo s podjetništvom, kdo bi moral ukrepati? Danica Jezovšek Korent: “Ukrepanje se prične pri spreminjanju miselnosti. Od klasične patriarhalne vzgoje moramo storiti korak naprej k vzgoji, da smo v smislu poklicnega uveljavljanja moški in ženske enaki. To se začne že v vrtcu in nadaljuje v šolah. Potrebne so tudi dodatne vzpodbude, dokler ne bo večjega deleža žensk. Na političnem področju pravimo temu ženske kvote - te ne bi bile potrebne, če bi bil delež že približno enak. V prehodnem obdobju je potrebno dati ženskam dodatne spodbude. Na primer na področju svetovanja vsakemu podjetju sofinanciramo 50 odstotkov stroškov svetovanja. Naš pre- dlog je bil, da bi bil za ženske, ki stopajo na podjetniško pot, ta delež 75 odstotkov za toliko časa, dokler ne dosežemo enakega deleža. Podobno bi bilo pri drugih razpisih. To bi bil nek dodaten, ne izključujoč kriterij. Ta predlog, ki smo ga oblikovale na našem srečanju v Žalcu, bo preko centra za pospeševanje malega gospodarstva posredovan vsem, ki pripravljajo razne razpise.” Gotovo pa si vse ženske ne želijo zgolj poklicne kariere, mnoge bi najbrž z veseljem ostale doma in skrbele predvsem za otroke in družino. Koliko možnosti za to imajo pri nas ta čas? “Dejstvo je, da se morajo mnoge ženske odločiti za poklicno kariero oziroma iskanje službe, ker ni ekonomskih pogojev, da bi bile samo doma in skrbele za družine. To je problem družinske politike, ki se rešuje na državni ravni. Vendar pa bi morah omogočati tudi zaposlitve samo za nekaj ur na dan, tako da bi ženskam še vedno ostalo dovolj časa za družino. Smiselno bi jim bilo svetovati dejavnosti, ki bi jih lahko opravljale doma. Pri tem ne gre le za družinski proračun, ampak da se ženska tako poklicno uveljavi oziroma da izkoristi svoje sposobnosti. Če je zadovoljna s sabo, lahko osebnostno vehko pridobi in je tako še boljša mati. Pri nas tako imenovanih part-time zaposlitev še ni, čeprav že prihaja do določenih sprememb. Dejstvo je, da morajo nosilci dopolnilnih dejavnosti pri nas izpolnjevati vehko več pogojev kot v tujini, tako prostorskih kot drugih, zato se ženske v manjšem številu odločajo za tovrstno zaposlitev.” Svetovalke oziroma promotorke poklicnega uveljavljanja žensk ste v okviru tega projekta ustanovile svojo sekcijo, ustanovni zbor je bil prejšnji mesec v Žalcu, nekaj predlogov za spodbujanje ženskega podjetništva ste že oblikovale, kako pa v tem hipu ocenjujete, kakšne spodbude lahko ponudite ženskam? Danica Jezovšek Korent: “Žal je v tem trenutku premalo mehanizmov, da bi kot promotorka lahko ženskam ponudila dodatne spodbude za odločitev za podjetniško pot. V regiji smo pripravik dva projekta. Prvi je vzpostavitev mreže informacijskih pisarn za spodbujanje poklicnega uveljavljanja žensk v Savinjski regiji, v katerih bi lahko bila promotorka na razpolago ženskam, ki razmišlja o poklicni poti, drugi projekt pa je izoblikovanje modela družinskega servisa na primeru Celja. Nosilec tega projekta je RACIO, ta model pa bi potem širih na druga okolja. Ah bosta ta dva modela podprta, še ne vemo. Prijavili pa se bomo tudi na projekt PHARE 2000, ki bo objavljen v aprilu letos in ki je namenjen razvoju človeških virov. Kot pilotna regija bomo na razpisu sodelovali v okviru državnega preliminarnega razvojnega programa.” K. Rozman • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • Kariera, materinstvo ali oboje? Biti mati ni lahko, še težje je biti dobra mati in hkrati uspešna ženska. Enim to uspeva, drugim ne. Večina žensk, ki so matere, se običajno odpove karieri in dajo prednost materinstvu in vzgoji otrok. Kako pa o tem razmišljajo Savinjčanke? Tatjana Kores: “Sem mati s štirimi otroki. Veselila sem se njihove rasti in poti, jih vzgajala ter jim nudila največ, kar sem mogla, danes pa me obdajata žalost in bolečina, ki ju ne bi privoščila niti najhujšemu sovražniku. Sanje o pridnih in dobrih otrocih, ki mi bodo v veselje in ponos tudi na stara leta, so pokopale droge, ki neustavljivo raz-žirajo naše mesto in mladost naših otrok. Dva sta se uspela izvleči iz tega objema, druga dva ne in sta na starih poteh. Za to je kriva morda tudi potuha, ki jim jo daje družba in tudi mi - starši. Biti mati je lepo, vendar ko spoznaš, v kaj so zabredli tvoji otroci, bi bilo morda bolje, da jih ne bi rodila. Ker pa sem jim mati, jih imam kljub temu rada in trepetam zanje.” Zagorka Djuras: “Imam dva otroka, torej sem se opredelila za materinstvo. Oba sta sedaj že odrasla, saj je sin star 23, hčerka pa 24 let. Lahko rečem, da sem srečna mama, ki ima otroka, na katera sem res lahko ponosna. Materinstvo je Vf nekaj lepega, brez otrok bi bilo moje življenje gotovo duhovno siromašnej-še. Če bi imela na izbiro postati mati ah podrediti svoje življenje karieri, poslovnosti, bi se, takšna kot sem po naravi, zagotovo odločila za materinstvo. To prinaša veselje, živost družine in njeno trdnejšo zvezo, pa tudi skrb, bojazen, želje in vse, kar sodi k vzgoji. Seveda so tudi ženske, ki si ne upajo ah ne želijo prevzeti dolžnosti matere in zato usmerijo svojo energijo v kariero ah v kaj drugega.” Antonija Ocvirk: “Mislim, da je F JE I veliko odvi- |j§r‘St CN siki od posa-rnezne žen-- ske. Zase I mislim, da še M Bi Jm zdaleč nisem ^ens*