PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 87 (13.025)
Trst, četrtek, 21. aprila 1988
Včeraj zjutraj se je končala ena najdaljših letalskih ugrabitev
Šiitski teroristi izpustili talce in baje nemoteno zapustili Alžirijo
Kuvajt, ki ni klonil izsiljevanju gusarjev, je čestital alžirski vladi Ugrabitelji so po mnenju nekaterih že na varnem v Libanonu ali v Iranu
ALŽIR — Včeraj zgodaj zjutraj se je srečno končalo eno najdaljših in najbolj dramatičnih letalskih ugrabitev. Šiitski teroristi, ki so pred šestnajstimi dnevi ugrabili kuvajtsko letalo, so izpustili vse' talce (31 potnikov in članov posadke) ter izginili neznano kam. Nekatere zahodne tiskovne agencije, vključno s kuvajtsko vlado, so prepričane, da so ugrabitelji že na varnem v Libanonu ali v Iranu, drugi pa so mnenja, da so teroristi, ki so med ugrabitvijo ubili dva kuvajtska državljana, še v Alžiriji. Dejstvo je vsekakor, da ugrabitelji, ki so sicer skoraj gotovo na prostosti, niso dosegli, da bi kuvajtska vlada osvobodila skupino zaprtih šiitskih skrajnežev, ki so sodelovali v atentatih proti nekaterim ambasadam zahodnih držav.
Zračni gusarji so izpustili talce nekaj po peti uri zjutraj. Do ključnega preobrata v napornih pogajanjih je prišlo nekaj čez polnočjo, ko se je alžirska vlada, baje po zeleni luči kuvajtskih oblasti, obvezala, da imajo teroristi, v zameno za izpustitev talcev, prosto pot. Nekaj minut pred peto uro je alžirska policija odstranila vse novinarje z letališča, ker očitno ni hotela, da bi očividci neposredno sledili razpletu dogajanj. In res nihče ni videl, kako so pravzaprav gusarji zapustili kuvajtski boeing. Alžirska televizija je posredovala mednarodni javnosti posnetke, v katerih se vidi kako izmučeni potniki in člani posadke zapuščajo ugrabljeno letalo. Od teroristov ne duha ne sluha. Očitno jim je alžirska vlada ob-
ljubila, da jih vsaj za sedaj ne bo preganjala, čeprav, kot že omenjeno, ni jasno, ali so lahko gusarji že zapustili državo. Potniki in člani posadke, ki so prestali to zelo težko in mučno preizkušnjo, so seveda izmučeni, njihovo zdravstveno stanje pa je glede na razmere še kar zadovoljivo.
Kuvajtski boeing 747, ki je odletel iz Bangkoka, so šiitski skrajneži (bilo jih je sedem) ugrabili v torek, 4. aprila. Na krovu je bilo poleg ugrabiteljev tedaj še 111 potnikov in članov posadke. Gusarji so prisilili pilota, da je pristal v iranskem mestu Mešhedu, kjer so letalo oskrbeli z gorivom, tako da je lahko po dramatičnem letu pristalo na Cipru in sicer na letališču v Larnaki. Teroristi so med ugrabitvijo ubili dva potnika, pripadnika kuvajtskih varnostnih sil, nakar je boeing po napornih pogajanjih in ob odločilnem posredovanju voditelja PLO Arafata vendarle odletelo v Alžir, kjer se je včeraj zjutraj na srečo ugrabitev končala.
Vest o razpletu dogodkov na alžirskem mednarodnem letališču je takoj ugodno odmevala v svetu. Kuvajtska vlada, ki ni klonila pred izsiljevanjem gusarjev, je nekaj ur po izpustitvi vseh talcev naslovila na alžirskega predsednika posebno poslanico, v kateri se zahvaljuje alžirskim oblastem za srečni konec tega terorističnega izpada. Mnoge države pa ne skrivajo zaskrbljenosti, da bi zračni gusarji enkrat na prostosti spet izvedli kako teroristično dejanje.
Cossiga v Turinu odločno obsodil Ruffillijev umor
TURIN' — Predsednik republike Cossiga je med svojim včerajšnjim uradnim obiskom v glavnem mestu Piemonta spet odločno pozval demokratične sile, -naj se enotno in odločno postavijo po robu novemu izbruhu terorističnega nasilja. Državni poglavar je na slavnostni seji deželne skupščine ter turinskega občinskega in pokrajinskega sveta ostro obsodil nedavni umor uglednega demokristjanskega senatorja in priznanega politologa Roberta Ruffillija, čeprav se ni hotel izjasniti, ali je šlo v Forliju po njegovem za osamljeno akcijo Rdečih brigad ali pa za nasilni izbruh, ki se natančno uokvirja v daljnoročni teroristični načrt. Francesco Cossiga se je v Turinu pred odhodom v Rim srečal tudi z nekaterimi sorodniki žrtev prevratniškega terorja.
Predsednik je včeraj obravnaval tudi kočljivo problematiko institucionalnih reform, ki jo je tako strokovno poglabljal pokojni senator Ruffilli. Cossiga je pred turinskimi izvoljenimi predstavniki podčrtal, da so nekatere reforme v teh pogojih res nujne, pri čemer pa se bosta morali v parlamentu in v državi ustvariti čim širša solidarnost in akcijska enotnost političnih ter družbenih sil. Državnega poglavarja so med obiskom Turina spremljali vsi najuglednejši piemontski politiki, Turinčani pa so ga navdušeno pozdravljali, čeprav je kvestura priredila res izjemne varnostne ukrepe.
Odločilna zmaga Michaela Dukakisa
NA 2. STRANI
□ □ □
Poslovilni govor Franceta Popita
NA 2. STRANI
□	D □'
Bližnjevzhodno
vprašanje
NA 3. STRANI
□	□ □
Slovensko vprašanje v programskih izjavah dosedanjih vlad
NA 4. STRANI
Splošna težnja po skupnem upravljanju prehodnega obdobja
Natta in Craxi s stvarnima posegoma uvedla razpravo o De Mitovem programu
RIM — De Mita bo prejel danes prvi obrok zaupnice. Jutri se bo razprava preselila v Palačo Madama, vse do sklepnega glasovanja. Pri teh glasovanjih ne bo presenečenj, saj bodo člani parlamenta, ki pripadajo petstrankarski koaliciji, seveda potrdili dogovor med strankami večine. To pa ne pomeni, da je razprava sama nezanimiva. Nasprotno, soočanje med voditelji večinskih in opozicijskih strank o tezah predsednika vlade v zvezi s »prehodnim obdobjem«, o upravljanju tega obdobja in o političnem pomenu sedanje vladne koalicije, je bilo dokaj zanimivo.
Prvi je o tem spregovoril Alessandro Natta. De Miti", ki je trdil, da je evolucija komunistične partije končana, je Natta v zameno ponudil »Grosse Koalition« avstrijskega kova. Ta ponudba je bila seveda namenjena tudi socialistom, katerim je Natta priznal, da so si zastavili vprašanje o novih usmeritvah, niso pa povedali, s katerimi cilji delajo. Gre torej za kontradicijo ob nejasnosti izhodov, ki po Nat-tovem mnenju označuje tudi poseg predsednika vlade. Prehodno obdobje, je še dejal Natta, ne more biti prazen pojem. Upravljati prehod pomeni iskati soodgovornost vseh demokratičnih sil. Soodgovornost pa ne pomeni, da morajo biti nujno vsi člani iste večine in iste vlade.
Temu delnemu odprtju Alessandra Natte je sledila, nekaj minut potem, »razpoložljivost« socialističnega tajnika Cra-xija. Socialistični voditelj je tako poudaril, da je predsednik vlade ob naglašanju reformistične vsebine vladnega programa dejansko izrazil željo po vzpostavitvi konstruktivnih
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ocena sen. Spetiča
RIM — Nova vlada se je predstavila parlamentu in vsej italijanski javnosti s programom, ki vsebuje vprašanje zaščite Slovencev v Italiji. In tudi predsednik De Mita je v svojem programskem govoru v še odločnejši obliki omenil ta problem. Vse to je vzbudilo pozornost in razna mnenja.. Za mnenje smo zaprosili tudi slovenskega senatorja Stojana Spetiča.
Najprej smo mu zastavili vprašanje, kako ocenjuje De Mitovo izjavo o Slovencih?
Predvsem je po dolgem času pozitivno, da predsednik vlade obravnava manjšine na enakopravni ravni. Doslej je bila praksa, da so se
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sekretar KPI Natta o naši manjšim
NA 2. STRANI
Izjava posl. Renzullija
RIM — Vprašanje, kako ocenjuje vladni program in De Mitove besede pred parlamentom, zlasti kar zadeva obveze za Furlanijo-Julijsko krajino in v tem okviru za slovensko narodnostno skupnost v treh pokrajinah, smo zastavili tudi deželnemu poslancu Aldu Renzulliju, predstavniku socialistične stranke, ki je pred kratkim vložil zakonski osnutek za globalno zaščito slovenske manjšine v poslanski zbornici.
- »V okviru jasne zahteve, pravi Renzulli, ki jo je glede reševanja problemov Dežele Furlanije-Julijske krajine postavila socialistična stranka (najvidnejši dokaz so dodatni listi - shede - za izpopolnitev programa, ki jih je PSI poslala tedaj še poverjenemu predsedniku De Miti), so v programu nove vlade na vidnem mestu problemi specifičnosti in posebnosti naše dežele. Uspelo nam je torej, tudi ob podpori nekaterih krogov Krščanske demokracije, da smo postavili v ospredje vprašanje dveh pomembnih zakonov, kot sta zakona o obmejnih območjih ter o zaščiti jezikov in kultur manjših skupnosti. Naravnost
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vecstotisočglava množica počastila spomin ubitega palestinskega voditelja Abu Džihada
DAMASK — Skoraj 350 tisoč ljudi se je včeraj v Damasku poslovilo od vojaškega poveljnika PLO Abu Džihada, ki so ga v soboto v Tunisu ubili za 2daj še neznani morilci. Pogreba so se udeležili šte-vilni voditelji PLO, toda med njimi ni bilo Jaserja Arafata.
O Arafatovi prisotnosti na pogrebu svojega soborca se je govorilo še nekaj ur pred začetkom posebnih slovesnosti in mnogi so pričakovali, da bo Sorda Arafat dopotoval v Damask skupaj z Gadafi-]®rn, s katerim naj bi sesestal v torek v Tripoliju. Toda Arafata ni bilo in tako je tudi odpadla možnost, da pride do pomiritve s sirskim predsednikom
Asadom.
Abu Džihada so pokopali na pokopališču v be-Sunskem taborišču Jarmuk, približno osem kilomet-r°v južno od Damaska. Na poti od Damaska do Jar-Suka so številni mladi na rokah ponesli krsto s posmrtnimi ostanki Džihada, sirska vojska pa je ob Sobu izstrelila častno salvo. Med prisotnimi pales-bnskimi voditelji velja omeniti vodji Ljudske fronte Za osvoboditev Palestine in Demokratične fronte
Habaša ter Havatmeha, prisotni pa so bili tudi zunanji minister PLO Faruk Kadumi in skoraj vsi člani izvršnega odbora Al Fataha, katerega ustanovni član je bil tudi Abu Džihad.
V	zvezi z umorom Abu Džihada je treba povedati, da so tunizijske oblasti izdale tri mednarodne zaporne naloge za člane teroristične skupine, ki je ubila palestinskega voditelja. Gre za Halila Katija, Ha-kuata Alama Mustafa in Nadžira Rašada, ki naj bi v Tunizijo prišli z libanonskimi potnimi listi. O tem poroča tunizijska tiskovna agencija Tap, ki pa ne razlaga, kako so preiskovalci uspeli odkriti tri potne liste. V preiskavi je bilo doslej ugotovljeno, da je teroristična skupina prišla po morju, osumljena trojica pa naj bi najela avtomobile, ki so jih uporabili pri napadu na Abu Džihada.
Na zahtevo tunizijske vlade pa bo o umoru palestinskega voditelja danes razpravljal tudi varnostni svet OZN. Tunizija zahteva, da varnostni svet obsodi izraelsko vlado kot neposrednega krivca za organizacijo in izvršitev tega zločina.
V	Izraelu te dni potekajo slovesnosti ob štiridesetletnici ustanovitve samostojne židovske države.
Včeraj so se poklonili spominu vseh padlih v številnih vojnah, ki so označevale burnih štirideset let Izraela, sedaj pa so na programu še številne proslave, na katerih bodo počastili štiri desetletja obstoja in neodvisnosti lastne države.
Na zasedenih arabskih ozemljih pa se napetost nadaljuje v nedogled. Včeraj je bil v hudih spopadih v begunskem taborišču v Nuseiratu na področju Gaze ubit en Plaestinec, precej pa jih je bilo ranjenih. Izraelski vojaki so skušali razgnati demonstrante in uporabili so tudi strelno orožje. Pri tem sta bila dva Palestinca zadeta v trebuh in eden od njiju je kasneje v bolnišnici v Aškelonu umrl.
Druga včerajšnja žrtev med Palestinci je padla v bližini Dženina, kjer so izraelski vojaki smrtno ranili nekega mladega Palestinca. Spopadi so bili tudi drugod, na zasedenih ozemljih pa so se pojavili tudi letaki, ki so obsojali Izrael za umor Abu Džihada, izražali popolno solidarnost z izgnanimi Palestinci, obenem pa napovedovali številne protiizraelske demonstracije v naslednjih dneh.
Nogomet: evropski pokali
Atalanta je končala svojo pot
Košarka: italijanski play off
Četrtfinale se je začel s presenečenji
Shultz tudi o
S prepričljivo zmago na primarnih volitvah v državi New York
embargu na izvoz orožja v Iran
WASHINGTON — Napetost zaradi ameriško-iranskega spopada v Zalivu počasi popušča. O nedavnem spopadu je spregovoril tudi ameriški državni sekretar George Shultz, ki je dejal, da ZDA ne želijo spopada z Iranom, vendar pa si prizadevajo za svobodno in varno plovbo v mednarodnih zalivskih vodah. Shultz pa je pred obiskom v Moskvi spregovoril tudi o predlogu glede prepovedi prodaje orožja Iranu. Ameriški državni sekretar je poudaril, da si bo v Moskvi prizadeval, da prepriča Sovjete o nujnosti te prepovedi za čim hitrejšo mirno rešitev spopada med Iranom in Irakom.
Toda kot kaže, Iran ne namerava mirno »požreti« ponedeljkovega ameriškega napada. Iranski zunanji minister Velajati je v pismu generalnemu tajniku OZN De Cuellarju napovedal povračilne ukrepe, OZN in De Cuel-larja pa je pozval, da obsodi ameriško akcijo.
Na iraško-iranski fronti pa velja zabeležiti, da so iranska letala včeraj bombardirala področje Erbila na severu Iraka. Po trditvah iz Bagdada so bombe padle na stanovanjska naselja in tam povzročile precej mrtvih in ranjenih. Irak je tudi z današnjim dnem ponudil premirje v vojni mest pod pogojem, da Iran ne prekrši pogojev premirja.
Dukakis si je verjetno že zagotovil demokratsko predsedniško nominacijo
NEW YORK — Guverner države Massachusetts Michael Dukakis si je z včerajšnjo prepričljivo zma-go na primarnih volitvah v državi New York praktično že zagotovil demokratsko predsedniško nominacijo. Dukakis je v tej državi dobil 51 odstotkov vseh demokratskih glasov, njegov glavni tekmec črnski voditelj Jesse Jackson 37, senator Albert Gore, ki se bo v naslednjih dneh verjetno umaknil iz tekme, pa je dobil samo 10 odstotkov glasov.
Po ocenah TV mreže CBS je Dukakis od 2028 delagatov, ki so potrebni za demokratsko predsedniško nominacijo, doslej zbral 1061 delegatov, Jackson 826, senator Gore pa 394.
Dukakis je v tej državi zmagal s pomočjo židovskih glasov (zanj je glasovalo kar 77 odstotkov vseh Židov) ter s podporo belih katoličanov, ki so zanj oddali približno 66 odstotkov glasov. Zanimivo je, da je Jesse Jackson prepričljivo zmagal v mestu New York kljub dejstvu, da je newyorški župan Ed Koch v zadnjih dneh proti njemu sprožil veliko kampanjo, ki je imela rasistični prizvok. 58 odstotkov vprašanih demokratskih volilcev je obsodilo to njegovo potezo. Ni izključeno, da bo Koch prav zaradi tega naslednje leto v tem večrasnem mestu izgubil bitko za obnovitev županskega mandata.
Kochev varovanec senator Albert Gore je z neprepričljivim tretjim mestom doživel poraz, in se bo verjetno že v četrtek umaknil iz tekme za predsedniško nominacijo. Kot kažejo ankete mu je podpora spornega ne-wyorškega župana bolj škodovala kot koristila.
Jesse Jackson se je z včerajšnjim drugim mestom verjetno poslovil od možnosti, da bi lahko osvojil demokratsko predsedniško nominacijo. Kljub temu da ni dobil toliko delegatov, kot je pričakoval, je Jackson tudi v New Yorku dokazal, da je bistveno razširil svojo volilno bazo. Po anketi TV mreže CBS in The New York Timesa je namreč dobil glasove približno 93 odstotkov temnopoltih volilcev (na volitvah pred 4 leti je dobil 85 glasov volilcev v tej skupini), poleg tega pa je letos dobil tudi 15 odstotkov belih glasov v primerjavi s komaj 6 odstotki na zadnjih volitvah.
Samo 45 odstotkov volilcev, ki so glasovali za Dukakisa izjavlja, da uživa njihovo brezrezervno podporo. Približno 50 odstotkov ga podpira »pogojno« predvsem zato, da bi zaustavili napredovanje drugih kandidatov. Skoraj 70 odstotkov od vseh Du-kakisovih volilcev ima na primer zelo slabo mnenje o Jacksonu, kar potrjuje, da si Dukakis še vedno ni zagotovil posebej trdnega volilnega telesa.
Kljub temu pa ankete kažejo, da so se po Duka-kisovi zmagi v New Yorku bistveno povečale tudi njegove možnosti, da osvoji prihodnji torek tudi državo Pennsylvanio, veliko prednost pa ima tudi v Ohiu, Indiani, Kaliforniji in New Jerseyu. Če Dukakis v zadnjem delu kampanje ne bo storil velike politične napake, bo verjetno brez težav osvojil demokratsko predsedniško nominacijo. V naslednjih dneh ga bo verjetno podprlo tudi vodstvo demokratske stranke in najvplivnejši guvernerji in kongresni-
ki, kar bo imelo brez dvoma pozitiven vpliv na zaključni del volitev.
Po splošnem prepričanju je bil za demokratsko stranko v državi New York zadnji trenutek, da je določila svojega favorita, če se hoče na predsedniških volitvah uspešno pomeriti z republikanci. Demokratski predsedniški kandidati so se namreč med dosedanjim potekom kampanje v glavnem prepirali, tako da je demokratska stranka vse bolj dobivala podobo nestabilne, med seboj sprte koalicije različnih politikov.
Na republiški strani je tudi včeraj prepričljivo zmagal podpredsednik George Bush, ki je dobil praktično vseh 134 delegatov iz te države. Bush je doslej zbral že 1126 delegatov, za republikansko predsedniško nominacijo pa je potrebno 1139 delegatov. Že prihodnji teden bo Bush verjetno zbral vse glasove, ki so teoretično potrebni za republikansko nominacijo. Njegova prednost je postala na nek način celo moteč dejavnik, saj ga niti tisk niti TV mreže skorajda ne omenjajo več. Kot kažejo naj novejše ankete o razpoloženju javnega mnenja, bi Bush v primeru če bi bile predsedniške volitve včeraj, z majhno prednostjo premagal Dukakisa. Glede na to, da je Dukakis v večini anket le z majhnim odstotkom izgubil dvoboj z Bushem, kljub temu da si ni zagotovil niti solidne prednosti v svoji stranki, nekateri komentatorji ocenjujejo, da bo izid letošnjih predsedniških volitev verjetno dokaj tesen.
UROŠ LIPUŠČEK
Poslovilni govor Franceta Popita o usodnosti današnjega trenutka
LJUBLJANA — »Dovolite pa mi, je v slovenskem parlamentu dejal France Popit, da vam ob koncu mojega mandata v predsedstvu SR Slovenije izrečem besedo zahvale za razumevanje in oporo, ki jo je predsedstvo in jaz kot predsednik imelo pri vas. Hvala. Prepričan sem, da bomo tudi na tem - v mogoče usodnem - križpotju jugoslovanski narodi in narodnosti oziroma delovni ljudje in občani izbrali pravo pot, pot prepotrebnega gospodarskega razvoja, odprtosti v svet, nadaljnje demokratizacije, pot v samoupravno socialistično skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, v kateri bo vsakemu mogoče živeti duhovno in materialno bogato življenje, v družbo, v kateri bodo razlike vseh vrst spet naše bogastvo, ne pa kamen spotike, kot so tačas.
V tem smislu tudi sklepam to uvodno besedo, s tem pa tudi končujem dolgoletno povojno funkcionarsko pot, po kateri sem, mislim, stopal pokončno z željo po iskanju vsakokratnega možnega sožitja nacionalnega in razrednega v pogosto tako zapletenih slovenskih in jugoslovanskih razmerah. Tako sem, globoko prepričan, po najboljših močeh udejanjil komunistično idejo in pripadnost slovenskemu narodu, narodu proletarcu. To vodilo sem sprejel kot mlad srednješolec in mu bom ostal zvest do konca svojih dni.
Še enkrat hvala vsem za pomoč in sodelovanje, skupščini pa želim, da vedno in v vsakem primeru uspešno zastopa interese slovenskega naroda in ljudstva Slovenije
in tako utrjuje državno in smoupravno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti - socialistično federativno republiko Jugoslavijo.« S temi besedami je predsednik predsedstva SR Slovenije zaključil govor ob poročilu o delu predsedstva v zadnjih dveh letih (ko je predsedstvo razpravljalo tudi o vprašanjih slovenskega zamejstva, iz-seljeništva in zdomstva in še posebej o izobražencih in gospodarstvenikih slovenskega rodu, ki živijo in delajo zunaj meja Jugoslavije), ki ga je na včerajšnjem zasedanju slovenski parlament v celoti in soglasno podprl. In s temi besedami se zaključuje dolgoletna politična pot 67-Ietnega Franceta Popita, ki je bolj kot kdorkoli zadnjih 20 let na samem vrhu krojil politično podobo Slovenije. Na prihodnjem zasedanju, 6. maja, bo slovenski parlament za novega predsednika predsedstva SR Slovenije razglasil Janeza Stanovnika.
Včeraj pa je slovenski parlament izvolil svoje funkcionarje. Predsednik parlamenta bo še naslednji dveletni mandat Miran Potrč, s podpredsednikoma Jožetom Knezom in Aleksandrom Ravnikarjem. Na čelu zbornic pa bodo: Valentin Dvojmoč (»zbor združenega dela«), Vlado Beznik (»zbor občin«) in Valerija Škerbec (»družbenopolitični zbor«). Slovenski parlament je med drugim še zadolžil republiško vlado, naj prouči možnosti za poenostavitev zakonodaje na področju privatnega podjetništva.
DEJAN VERČIČ
O odnosih SZ - Vatikan
RIM — Kako se razvija dialog med Vatikanom in Sovjetsko zvezo? V kakšni meri je presegel verske meje in se razširil tudi na politično in diplomatsko raven? Ali so se izoblikovali pogoji za papežev obisk v Moskvi? Vprašanja so v zadnjem času, zlasti po oblikovanju stališč ter raznih dokumentov tako z vatikanske kot s sovjetske strani ter v luči priprav na proslavljanje tisočletja ruske Cerkve, zelo aktualna. Ta vprašanja so italijanski in tuji novinarji zastavili namestniku odgovornega urednika TASS Anatoliju Krasikovu, ki je bil včeraj gost Centra za tuje novinarje v Rimu.
Krasikov, ki je v SZ eden največjih vatikanologov, je dejal, da se v odnosih med Vatikanom in SZ ustvarja neko novo vzdušje, ki je naklonjeno sodelovanju, čeprav se vprašanje papeževega obiska v SZ zaenkrat še ne postavlja. Po mnenju Krasikova se v SZ ne postavlja niti vprašanje obiska Mihaila Gorbačova v Italiji, čeprav je sam generalni tajnik KP SZ izrazil željo, da bi obiskal Italijo. »Zaenkrat ni diplomatskih stikov za določitev datuma njegovega obiska, bodočnosti pa
ne morem prerokovati,« je dejal Krasikov.
Ena glavnih težav v odnosih med Vatikanom in SZ je dejstvo, da Sveta stolica ne priznava sovjetskih meja in zlasti ne suverenosti Moskve nad Litvo. Na pripombo nekega novinarja, da tudi predsednik Reagan ne priznava teh meja, a bo kljub temu prišel v SZ, je Krasikov odgovoril, da se obiski državnikov uokvirjajo v skupne napore za reševanje velikih mednarodnih vprašanj in vprašanj miru v svetu, medtem ko je papeževa vloga nekoliko drugačna. Papež je poglavar vseh katoličanov in v tem okviru tudi poglavar litvanskih katoličanov, zato je nesprejemljivo, da ne prizna meja. »Sicer pa so teze, ki jih je Janez Pavel II. razvil v svoji encikliki "Sollicitudo rei socialis" takšne, da bi jih lahko skoraj v celoti podpisal in so zato osnova, na kateri je možno sodelovanje. S sovjetske strani je glede verskih vprašanj v teku velika ustavna reforma. Nova zakonodaja naj bi popravila tisti del Stalinove sicer izredno demokratične, a v praksi neizvajane ustave, po kateri so vernikom v SZ zagotovljene verske pravice, a je hkrati omogočena tudi ateistična propaganda, (dk)
Natta o Slovencih
RIM — Po De Mitovem stavku v programskem govoru pred poslansko zbornico, da bo vlada rešila problem zaščite slovenske manjšine, je slovensko narodnostno vprašanje včeraj spet odjeknilo v dvorani Palače Montecitorio. Na naš manjšinski problem je opozoril sekretar komunistične partije Alessandro Natta v svojem posegu v razpravo o zaupnici De Mitovi vladi in s tem izpolnil obljubo enotni slovenski delegaciji, s katero se je sestal pred tednom dni v Trstu.
Vprašanje zaščite naše narodnostne skupnosti je omenil v pomembnem kontekstu obravnave vprašanja informacije. »De Mita je svojo vlado označil kot "vlado pravil",« je dejal Natta. »S tem je hotel menda nakazati namen, da vlada izdela in določi nova pravila. To je hvalevreden namen. Toda pozivam kogarkoli, da mi razloži, kako je mogoče onačiti
za dostojanstvena pravila tista mikrodoločila, ki so bila postavljena "ad hoc" zato, da bi utrdila, razširila ali zagotovila pozicijo oblasti na področju informacije.«
»V zvezi s pravili,« je nadaljeval komunistični sekretar »pa velja še en primer, ki je samo na videz omejenega značaja. V včerajšnjem govoru je posl. De Mita zapolnil vrzel, ki je bila v programu glede vprašanj, ki zadevajo Furlanijo-Julijsko krajino. Toda za resnično zapolnitev vrzeli, ki bi ne služila samo v volilne namene, so potrebne obveze za takojšnjo izpolnitev gospodarskih in normativnih pričakovanj, ki v tej deželi obstajajo že desetletja in med katerimi je tudi pričakovanje statuta za slovensko manjšino. Njene pravice namreč niso priznane, čeprav so zapisane v republiški ustavi.«
DUŠAN KALC
Aranžma z IMF
BEOGRAD Skupščini Jugoslavije bodo ta teden dostavili sporočilo o pogajanjih z IMF (Mednarodnim denarnim skladom). Aranžma morajo sprejeti tudi organi MDS, da bi ga lahko začeli izvajati, je dejal podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič na včerajšnjem zasedanju zveznega zbora skupščine SFRJ.
Pravkar potekajo pogajanja z mednarodnim koordinacijskim komitejem bank o dodatni finančni podpori. Kmalu se bodo začela tudi pogajanja z vladami držav upnic. »Pričakujemo, da bodo v interesu nadaljnjega razvoja gospodarskih odnosov dosegli soglasje o obsegu podpore, ki smo jo skupno določili,« je dejal Milosavljevič
Govoril je tudi o gospodarskih ukrepih, ki bodo začeli veljati po 15. maju in poudaril, da bo liberalizacija cen v letošnjem letu potekala v dveh delih. Z začetkom veljave aranžmaja z IMF se bodo sprostile cene za 46 odstotkov proizvodov in storitev, za 14 odstotkov pa bo veljala obveznost obveščanja kupcev in pristojnih organov 30 dni pred njihovo uvedbo. »To praktično pomeni, da bomo svobodno oblikovali cene za 60 odstotkov proizvodov in storitev. Konec leta se bo oblikovanje cen po pogojih tržišča razširilo še na 10 odstotkov.« (dd)
			-is:	lil		nadaljevanj« s 1	. strani 								
• Vlada
odnosov s parlamentarno opozicijo. Vsako programsko zbližanje pripomore obenem tudi k zmanjšanju razdalj med naprednimi silami, oziroma med tistimi silami napredka, ki so zainteresirane za premostitev razprtij, ki so doslej privedle samo do šibkosti in do stagnacije. Z drugimi besedami, Craxi pravi, da se začenja novo obdobje, »conventio ad exclu-dendum« ne obstaja več, prav zaradi tega pa odnos s komunisti zadeva predvsem socialiste. Prehod se torej začenja z obnovitvijo odnosov na levici in šele potem s pogovarjanjem s KD. Ne gre, opozarja Craxi, za nove pogajalne mize ali za dvojno igro, ampak samo za dejstvo, da so ključnega pomena velika vprašanja, ekonomska, socialna, mednarodna, državna, institucionalna in moralna ter da je treba brez demagogije zasledovati cilje, h katerim vodijo ta vprašanja po poti sprememb.
Komunisti so pozitivno ocenili Craxi-jev poseg. Pač pa so bili socialisti kritični do Natte. De Mita pa je pozitivno ocenil kar oba posega, saj je mnenja, da je bil Craxijev govor dober in dosleden s podpisanimi sporazumi, v Nattovem posegu pa je zabeležil »pozitiven znak«. Načelnik demokristjanske skupine Mar-tinazzoli je opozoril na pomen točk, ki se jih je Natta dotaknil, podtajnik Scotti in minister Gava pa sta govorila o konstruktivni opoziciji. Skratka, KD je včerajšnja posega ocenila pozitivno. K temu vzdušju sta doprinesla tudi umerjena posega tajnika PRI La Malfe in podtajnika KD Scottija, ki je dejal, da je politično formulo pri sestavi te vlade zamenjal natančno preučen in dogovorjen program. Republikanci pa so zadovoljni, ker je predsedstvo vlade prevzel voditelj največje stranke, kar so republikanci zahtevali. Čeprav bi bila PRI še bolj zadovoljna, ko bi bil v vladi tudi Craxi, so mnenja, da obstajajo dobri pogoji za uspešno vladanje, dodaja pa tudi, da je to zadnja priložnost za demokristjane, da dokažejo, da znajo vladati.	q p
• Ocena sen. Spetiča
predsedniki vlad spomnili samo južnoti-rolskih Nemcev. Po mojem je končno, 40 let po odobritvi ustave, prišlo nekomu na pamet, da je treba to ustavo uresničiti.
Kako si razlagaš dejstvo, da je De Mita dal takšen poudarek slovenskemu manjšinskemu vprašanju tudi v govoru in kakšen pomen pripisuješ njegovim besedam?
Osebno mislim, da je to prvi De Mitov odgovor na pismo enotne delegacije. Vsekakor sem zadovoljen, da tokrat ni niti sence o kakšni recipročnosti. So pa neka protislovja. Vladni program in programske izjave se razlikujejo. De Mita pravi, da bo vlada rešila problem zaščite manjšine, vladni program, pa pravi, da se bo vlada tega problema lotila. Ker gre seveda za uresničevanje ustave, ni mogoče misliti, da bi to omejili na ozki krog vladne večine. To mora biti domena vseh demokratičnih sil. Komunisti bomo vsekakor spodbujali vlado, naj ne zavira, kot je doslej zavirala, postopek za sprejem zaščitnega zakona.
Po vsem tem ostaja seveda odprto vprašanje vsebine zaščitnega zakona. Kako bo po lepih predsednikovih besedah dejansko potekel, oziroma kako bi moral potekati postopek za uzakonitev naše narodnostne zaščite?
Vladni program je zelo generičen in ne pove, kako si vlada predstavlja reševanje naših problemov. Osebno menim, da bi ponovno napovedovanje vladnega zakonskega osnutka pomenilo samo novo fazo nedopustnega zavlačevanja. Zato naj vlada raje obnovi prakso prejšnje zakonodajne dobe in naj s svojim predstavnikom sodeluje v ožjem odboru za usklajevanje zakonskih besedil. Tu lahko poiščemo zadovoljiv kompromis, če bo omogočeno manjšini neposredno sodelovanje . in če ne bo nihče metal polen pod noge. Potrebno je, da vse stranke vložijo svoje zakonske osnutke v senatu, da lahko pričnemo z delom.
Kakšno vlogo lahko v luči tega razvoja dogodkov odigrajo krajevni,
deželni dejavniki ter manjšina sama?
Poskus izglajevanja nasprotij na deželni ravni je lahko koristen samo, če pripomore k pospešitvi postopka in torej izkoristi »mrtve čase«. Glede na vse, kar je v De Mitovem programu nedorečenega, se mi zdi nujno, da enotna delegacija ponovi zahtevo o srečanju s predsednikom vlade, da mu podrobno oriše svoja pričakovanja in se pogovori o postopku. Vse to seveda ne bo prišlo samo od sebe. Potreben je enoten pritisk naše manjšine in vse demokratične javnosti, prav tako pa je potrebno, da se v prihodnjih mesecih v Trstu in naši deželi utišajo in osami' jo nasprotniki sožitja, ki bodo brez dvoma skušali izjaloviti tudi zadnje obveze najvišjih predstavnikov itali' janske države.
Kako pa v splošnem ocenjuješ pr°' gram nove vlade?
Ta vlada si je zastavila izredno ambiciozen program, vendar je ta politična večina neustrezna in notranje neenotna. Zato je zelo vprašljivo, ali 9a bo sploh uresničila. Brez konstruktivnega odnosa tudi do komunistične opozicije bo verjetno ostalo poglavje 0 sistemskih reformah samo pobožna želja.
Razgovor zapisal Dušan Kalc
• Poslanec Renzulli
revolucionarna pa se mi zdi obveza pe(' strankarske vlade za reševanje ptoWe' ma slovenske manjšine. Ne glede n kritike, ki sem jih bil deležen, pa sen nad tem še posebno zadovoljen, ker ser vedno smatral in še vedno smatram, a^ je zelo pomembno premakniti vlap° pozicij, ki jih je glede slovenskeg manjšinskega vprašanja imela v PJetema losti. Po vsem tem se soočamo z dven . pomembnima dejstvoma. Na eni stra»c je parlamentarni iter uzakonitve Pra na slovenske manjšine, ki gre naPrel'pfj. drugi strani pa obveze vlade, da bo r la ta problem. Gre za dejstvi, ki ne a ta mogli ne obroditi sadov.«	az
Kaj pa kakovost zaščitnega za”, r;j Na to vprašanje je Renzulli odgov da je težko predvideti, »da pa smo z dika postopka v razvojni fazi«.
DUŠAN KALC
Ni vedno vsak svoje sreče kovač
— V vseh teh »mirnih letih« po koncu druge svetovne vojne je bil svet priča številnim krajevnim vojnam, večjim in manjšim spopadom, krizam, ki so grozile, da bodo ponovno zanetile požar svetovnih razsežnosti, a še nikoli se ni človeštvo v svoji dolgi zgodovini spoprijelo s tako zagonetnim in zapletenim stanjem, kot je bližnjevzhodno. Tu so krize medse-boj filigransko prepletene zaradi brezumne verske nestrpnosti, krvnega maščevanja, trenutnih zavezništev, klanskih interesov, brezupnega terorizma in državnega terorja.
Za ta gordijski vozel bi lahko kri-vili mačehovsko zgodovino, a to bi bilo preenostavno, saj bi se nam odgovori za sedanje stanje kar sami ponujali. Bližnjevzhodnih kriz je namreč kriv predvsem današnji človek in vsi tisti, ki mislijo, da potrebujejo strelovode, kjer se sprošča svetovna napetost.
Kdor misli, da se bo uboga bliž-njevzhodna »raja« prej ali slej streznila in prevzela v svoje roke skrb za bodočnost, se bridko moti. Položaj se je namreč v zadnjih letih še poslabšal. Zgovoren je primer Libanona, ki je kot suverena država v bistvu nehal obstajati, saj je jug pod izraelsko okupacijo, večji del države pod sirsko, »svobodne enklave« pa so v rokah raznih klanov, frakcij in verskih skrajnežev. Zaman bi na tem območju iskali klasično državo zahodne ali vzhodne demokracije. Oblast je tu v rokah vladajočih manjšin ali plemenskih oligarhij. Izjemi sta le Izrael in Iran, ki sta ubrala povsem drugačno pot.
Nihče ne dvomi, da se izraelska oblast vede do svojih državljanov nadvse demokratično, da spoštuje Pravila zahodne politične dialektike, a kaj, ko ta pravila veljajo le za Izraelce in za tiste Arabce, ki so leta 1948 priznali židovsko državo, in ne za stotisoče Palestincev na zasedenih ozemljih. Zanje velja stara tran-sjordanska zakonodaja, ki jo Izraelci s skoraj perverzno logiko dosledno Izrabljajo. Seveda pa okupacijske sile pozabljajo na ženevsko konvencijo, pozabljajo na mednarodne obveznosti, ki jih imajo do civilnega Prebivalstva kot okupacijska država. Opravičilo, da na Bližnjem vzhodu nihče ne spoštuje konvencij in sporazumov, je le dodaten dokaz, da je lzraelska demokracija do skrajnosti Protislovna.
V Iranu je položaj nedvomno še b°lj zapleten, saj je tu na pepelu ša-hovega cesarstva nastala teokratična država, kjer šiitski kler dobesedno manipulira z ljudskimi množica-rni' tako da sta demagogija in verski teror likvidirala začetno revolucionarno demokracijo. Vsak je torej Svoje sreče kovač, a če slepcu kdo Ponudi roko, mu pomaga preko ces-tef ni to grobo vmešavanje v njegovo zasebno življenje. Svet je že doživel svojo Jalto, da ne potrebuje druge, ollžnjevzhodne. Omikani svet se mora torej le strezniti, slepcem pomagati preko ceste, preden bo prepozno. Solidarnostne izjave, pretesne manifestacije in emotivni bojkoti ahko še bolj razvnamejo strasti.
Gorbačov je nedavno kljub demantijem PLO Arafata pozval k str-Paosti, predvsem pa, naj končno z Ustanovitvene listine PLO izbriše . tov ek, da je treba židovsko državo zbrisati z zemljevida. Ko bo nekaj hudobnega storila washingtonska uministracija, tako da bo Izraelu svetovala«, naj prizna PLO kot edi-ta^a Preč!stavnika Palestincev, bos-2* Pozdrava šalom in salam res pocenila mir in ne bosta več ločevala hudi. (voc)
Ozadje umora palestinskega voditelja Abu Dfjhada
Z demonstracijami in kamenjem proti izraelskim brzostrelkam
Halil al Vazir je bil glavni organizator množičnega upora v Cisjordaniji in Gazi
Bil je med prvimi, ki je segel po orožju, vendar je spoznal, da včasih kamen ali miroljubna masovna manifestacija zaleže več kot puška. Zato je moral umreti. Halil al Vazir, ki je bil bolj znan s psevdonimom Abu Džihad, je v soboto padel pod streli izraelskih komandosev, ker je iz Tunisa spretno vodil upor palestinskega prebivalstva v Gazi in ker mu je uspelo prepričati svoje fante, naj vztrajajo pri manifestacijah in naj ne sežejo po orožju. S to potezo pa je spravil v veliko zagato izraelsko vlado, razgalil je njeno represivno politiko. Njegov umor, za katerim je - kot je sama priznala - tela-vivska vlada, dokazuje, kako pravilna je bila ta poteza. Preveč pravilna, da bi sovražniki palestinskega naroda lahko pustili glavnega voditelja upora pri življenju.
Baraka, dobra zvezda, ki ji je Abu Džihad ironično pripisoval dejstvo, da je večkrat ušel smrtni nevarnosti, je ščitila palestinskega voditelja dobrih 53 let. Prvič mu je priskočila na pomoč 1948. leta, ko so Izraelci zasedli vas Ramleh, v kateri je živel, in ga izgnali skupaj z družino. Tedaj je za las ušel izraelskim izstrelkom, huda izkušnja pa se mu je globoko vtisnila v spomin. Nekaj let pozneje je že bil med palestinskimi študenti, ki so organizirali prve upore proti izraelskim okupatorjem in tudi proti - zmernim arabskim režimom, ki niso v zadostni meri podpirali palestinskega naroda. Skupno z Jaserom Arafatom je bil eden od ustanoviteljev Organizacije za nacionalno osvoboditev Palestine, ki je v svetu bolj znana s kratico Al Fatah in ki je postala vodilna struja v PLO po letu 1967, ko je Izrael v šestih dneh porazil sirsko in egipčansko vojsko. Ko je bil Jaser Arafat izvoljen za predsednika izvršnega odbora PLO, je Abu Džihad prevzel poveljstvo palestinske vojske in jo vodil vse do prejšnjega tedna skozi uspešne in hude preizkušnje. Bil je v Jordaniji 1970. leta, ko je kralj Husein skušal streti palestinsko gibanje v tragično znanem »črnem septembru«, bil je v Libanonu v najbolj vročem obdobju (1975-82), ko se je najprej uprl sirski invaziji, nato vdoru izraelskih čet in končno še ofenzivi desničarskih grupacij. Njegovo življenje borca za pravice palestinskega naroda je potekalo tako vselej na dvojni fronti: na eni strani se je
boril proti »sionističnemu« sovražniku, na drugi pa proti arabskim »bratom«. Od leta 1982 je živel najprej v Damasku, nato pa v Tunisu, v Amanu in končno spet v Tunisu.
Čeprav je bil od mladih nog vselej v središču spopadov in kljub temu da je bil eden najbolj sposobnih vojaških voditeljev palestinskega gibanja, je Abu Džihad sodil med zmerne voditelje, ki so si prizadevali, da bi rešili palestinsko vprašanje s pogajanji. Potem ko je skupno z Arafatom spet združil PLO in osamil ter delno omejil najbolj skrajno krilo palestinske organizacije, je Abu Džihad v zadnjih mesecih svojega življenja posvetil vse svoje sile in organizacijsko sposobnost usmerjanju upora v Gazi in Cisjordaniji. Dogodki zadnjih mesecev jasno kažejo, da je bila zamisel pravilna, čeprav je moral Abu Džihad vložiti veliko napora, da je mlade in^ starejše Palestince prepričal, naj sežejo samo po kamnu, in ne po skritih arzenalih orožja. Masovni protesti pa so spravili v očitne škripce izraelsko vlado, ki je na demonstracije znala odgovoriti le s policijskimi metodami in z nasiljem.
Zaradi naraščajočih težav in zaradi vse večje mednarodne osamljenosti so v Tel Avivu sklenili, da likvidirajo glavnega organizatorja masovnih protestov v upanju, da bodo na ta način obvladali demokratični upor palestinskega prebivalstva, PLO pa potisnili v slepo ulico nesmiselnega terorizma. Račun je namreč zelo jasen: če se PLO spet opredeli za zgolj vojaško teroristično akcijo, Izrael mednarodnemu javnemu mnenju lahko dokazuje, da s »palestinskimi zločinci« dialog ni mo-goč; V povsem drugačnem položaju pa je, če se mora soočati z masovnim gibanjem in neoboroženim načinom boja, saj so tedaj v očeh mednarodne javnosti na eni strani Palestinci, ki sežejo kvečjemu po kamnu, na drugi pa do zob oboroženi izraelski vojaki, ki neupravičeno uporabljajo orožje.
Abu Džihad je bistveno prispeval k oblikovanju in uresničevanju te uspešne strategije. Bila je preveč uspešna, da bi ga njegovi sovražniki pustili živeti, vendar bi se brutalni zločin lahko spremenil v še hujši poraz morilcev, če bodo palestinski voditelji in palestinski narod pravilno tolmačili Džihadovo moralno oporoko, (vt)
Simbolični pogrebi na zasedenih ozemljih so dokazali palestinsko privrženost PLO	(Telefoto AP)
Plameni zalivske vojne lahko zanetijo pravi požar na bliinjevzhodnem območju
Terorizem kot metoda boja
VseS£enarij se ponavlja že vrsto let, vedno enak v zasno' /N krvav v svojih posledicah: komaj začne popušča rešift0St' komai se pokaže zgolj bleda možnost nevojašl °qe ' ’ 86 na Bližniem vzhodu najde kdo, ki dolije olja i vH, nh *n tndi netivo je vselej isto: terorizem v vseh njeg
Pojavnih oblikah.
bilj 2a<^nj'h dvajsetih letih so na Bližnjem vzhodu upora-le v.saj tri načine terorističnega boja. Enega so se posluži-le nal®,stanske organizacije, ki so se za to sredstvo opredeli-i^ ^,eovsem po letu 1967, ko je Izrael zasedel Cisjordanijo ga£ az0i Podobnih metod, vendar z drugačnimi cilji in dru-skijc°. zaslombo, se poslužujejo skupine fanatikov, ki se ri2r_ JeJ° na iranskega imama Homeinija, državnega tero-način fa>Xe Poslužuje predvsem Izrael, ki meni, da bo na ta cijo anko onesposobil Palestinsko osvobodilno organiza-
tuhi zaSttV°' so se Pa'estinske organizacije opredelile sičnjjj .oris,a<:ni boj, ne preseneča, saj je to eno od kla-sikdaj °rožii v borbi proti močnejšemu nasprotniku. Mar-Zfnagovu teroristične akcije bile tista iskra, ki je prižgala Pia m 11 vseljudski odpor, včasih pa edino sredstvo upira-htevaj(P0tr^evania neke prisotnosti. Teroristične metode za-Vebka ,sorazmprno skromne sile, njihova odmevnost pa je 'hhožif® z*asti v sodobnem svetu zaradi vloge sredstev bialed ]<e^ °bveščanja. Tako je na primer gverilka Leila 2hatno n • sodelovala Pri eni od prvih ugrabitev letal, Pripomogla k dejstvu, da je mednarodno javno mne-
nje dejansko spoznalo tragedijo palestinskega naroda. Marsikdaj, in še posebej v zadnjih letih, pa je bil terorizem palestinskih organizacij tudi odraz obupa in nemoči, nesposobnosti politične mobilizacije množic. To nemoč je PLO presegla šele v zadnjih mesecih z množičnimi demonstracijami v Cisjordaniji in v Gazi.
Nekoliko drugačne vzgibe ima terorizem islamskih fanatikov, ki se sklicujejo na Homeinija. Njihov terorizem je že bliže državnemu terorizmu, saj je Cilj mandatarjev predvsem grožnja tistim silam in državam, ki ne podpirajo Irana v spopadu z Irakom. Ugrabitev kuvajtskega jumba je s tega vidika eksemplarična, saj gre za poskus izsiljevanja države, ki sodi v zmerno in protihomeinijevsko arabsko fronto.
Najbolj izrazit državni terorizem pa je tisti, ki se ga poslužuje Izrael in ki izhaja iz prepričanja, da ima država pravico udariti po svojih nasprotnikih, kjerkoli se nahajajo. Umor Abu Džihada je s tega vidika zelo zgovoren, še bolj izrazit primer pa je bil letalski napad na Arafatov generalštab v Tunisu. Sporočilo je tudi v tem primeru jasno: prestrašiti in onesposobiti nasprotnika, ki ne bo nikoli varen pred dolgo roko Mosada.
Plamen bližnjevzhodnega požara je večkrat oplazil vse sredozemske države, in še zlasti Italijo. In tudi v bodoče bodo te države izpostavljene nevarnosti, če požar ne bo kmalu pogašen, seveda ob pravilnem upoštevanju pravic vseh narodov, (vt)
S ponedeljkovim napadom na iranski naftni ploščadi v Perzijskem zalivu je tako imenovana zalivska vojna ponovno izbruhnila z vso silo. Združene države Amerike so s tem drugič vojaško posegle na tem območju, toda tokrat je bila njihova vojaška akcija izredno obsežna, nepričakovano oster pa je bil tudi iranski odgovor.
Iran je namreč takoj odgovoril na ameriški napad in se kljub očitni tehnični in številčni podrejenosti na morju spustil v odkrit spopad z ZDA. Pri tem je izgubil tudi dve svoji fregati in nekaj vojnih čolnov, medtem ko naj bi Američani v spopadih izgubili le en helikopter.
Toda mnogi se sprašujejo, ali se bo ameriško-iranski spopad nadaljeval. Američani sicer trdijo, da so preko svojih predstavnikov v Švici sporočili Teheranu, da si bodo ZDA prizadevale za pomiritev položaja in svetovale Iranu, naj se ne spušča v morebitne teroristične napade na ameriške cilje, ker bi to položaj v Zalivu še poslabšalo. Po drugi strani pa je Iran pozval vse sposobne moške, da se vključijo v vrste Homeinijevih bojevnikov in tako dajo svoj prispevek v boju proti iranskim sovražnikom.
Položaj na iransko-iraškem bojišču pa postaja vse težji za Iran. Irak je na-
mreč po dveh letih spet osvojil polotok Fao in tako Irancem prizadel precej hud poraz. Ob tem pa se še naprej nadaljuje vojna mest, v kateri Irak po številu raket precej na boljšem, človeške žrtve in materialna škoda pa so precej večje na strani Irana.
Kako se bo razpletel položaj v Zalivu in na iransko-iraški fronti, je težko napovedovati. Težko je tudi napovedovati, kakšno usodo bodo doživela prizadevanja generalnega tajnika Organizacije združenih narodov Pereza de Cuellarja, da se končno doseže mir na tem področju. Pri vsem tem pa je najbrž izredno važna vloga, ki jo bo odigrala Sovjetska zveza. Američani, ki si z vsemi silami prizadevajo za izglasovanje resolucije OZN o prepovedi prodaje orožja Iranu, so se z napadom v Zalivu dokaj jasno postavili na stran Iraka, Sovjeti pa so za zdaj še neopredeljeni, po vsej verjetnosti pa se ne bodo izrekli za enostransko pre-poved prodaje orožja Iranu, še posebej zato ne, ker je uporaba kemičnega orožja v veliki meri diskreditirala bagdadski režim pri svetovni javnosti, (rg)
Po ameriškem napadu so Iranci skušali pogasiti požar na naftni ploščadi Siri (slika levo). Iranski vojak z raketometalcem v iraškem strelskem jarku na iraško-iranski fronti (slika desno).
Slovenska problematika v poročilih vlad, ki so se zvrstile v zadnjih desetih letih
Včasih omenjeni, prevečkrat pozabljeni
Zgoraj Cossiga, Forlani in Spadolini, spodaj pa Craxi, Fanfani in Goria
Razne vlade, ki so se vrstile v zadnjih desetih letih na čelu države,, so na zelo različne načine obravnavale splošno manjšinsko problematiko v Italiji ter so se v tem okviru zelo različno opredelile do odprtih problemov naše narodnostne skupnosti. Vladni programi se v Italiji, kot v sicer večini zahodnoevropskih držav, pišejo in razglašajo na vse vetrove, njihovo izvajanje pa ni nato samo stvar politične volje ministrskega predsednika in posameznih ministrov, ampak tudi in morda predvsem sad političnih odnosov med strankami, ki podpirajo kabinet. Poglejmo vsekakor, kaj so na parlamentarnih predstavitvah novih vlad in njihovih programov povedali v zadnjih letih ministrski predsedniki.
Demokristjan Francesco Cossiga med predstavitvijo svoje prve vlade avgusta leta 1979 sploh ni omenil naše manjšine. V uvodnem poročilu se je dotaknil specifičnih vprašanj nemške in francoske skupnosti in šel, kar zadeva Južne Tirolce, tudi v precejšnje podrobnosti. O nas pa ni rekel niti besedice, ampak je le mimogrede omenil našo deželo in poudaril potrebo po reševanju splošnih težav Furlanije-Julij-ske krajine. Nekoliko bolj gostobeseden je bil ministrski predsednik v svoji repliki v poslanski zbornici, kjer sta med razpravo, posegla tedanja poslanca KD in LpT Tombesi in Gruber Ben-cova. Z manjšinami imamo mirno vest, je dejal sedanji predsednik republike, ki je poudaril, da se bo vlada še dalje zavzemala za uravnovešeno zaščito interesov vseh državljanov, ne da bi s tem prizadela kako skupino in v popolnem spoštovanju interesov državne skupnosti.
Dosti bolj jasen in razčlenjen pa je bil Cossiga med parlamentarno predstavitvijo svojega drugega kabineta sredi aprila leta 1980. Glede Slovencev v Italiji je dejal naslednje: »Kar zadeva vprašanje slovenske manjšine ima vlada namen izdelati, v tesnem stiku z deželo Furlanijo-Julijsko krajino, organski zaščitni ukrep po koncu in na osnovi dela posebne komisije, ki so jo v ta namen ustanovili (t.i. Cassandrova komisija, op.ur.J.Vlada je mnenja, da so vprašanja manjšin obenem vprašanja omike, ki jih je treba rešiti v uravnovešenem odnosu med specifičnimi in splošnimi pravicami v okviru stvarnega in pravičnega izvajanja za vse večine in manjšine, načela enakopravnosti, za katero jamči in mora jamčiti pravna država.«
Novoimenovani ministrski predsednik Arnaldo Forlani (KD) je v poslanski zbornici 26. oktobra leta 1980 o Slovencih rekel naslednje: »Za slovensko jezikovno skupnost nameravamo predložiti organski zaščitni ukrep na osnovi sklepov posebne komisije, ki je bila v ta namen ustanovljena v tesni povezavi z deželo Furlanijo-Julijsko krajino.« Omembe vredno dejstvo je poseg v razpravi pokojnega generalnega sekretarja KPI Enrica Berlingu-erja, ki je pozval vlado in parlament, naj vendarle uresniči vse ustavne in mednarodne obveznosti do Slovencev.
Republikanski voditelj Giovanni Spadolini, ki je svojo prvo vlado sestavil julija leta 1981, v uvodnem poročilu ni omenil naše manjšine, o kateri pa je spregovoril v repliki. V senatu sta ga na to opozorila komunistka Jelka Gerbčeva in socialist Lepre, v poslanski zbornici pa pokojni furlanski predstavnik PSI Loris Fortuna. Ministrski predsednik mu je v svoji repliki zagotovil, da bo vlada omogočila par-
lamentarni postopek o zaščiti Slovencev na podlagi vseh zakonskih osnutkov, ki so bili do tedaj predloženi v parlamentu. Spadolini je v Montecito-riu na kratko odgovoril tudi predstavnici Liste Gruber Bencovi in podčrtal, da bo vlada vzela pazljivo v pretres zaključke Cassandrove komisije.
Tudi med predstavitvijo svojega drugega vladnega kabineta (avgusta leta 1982) je ministrski predsednik Spadolini popolnoma spregledal našo manjšinsko problematiko. O Slovencih v Italiji ga je v poslanski zbornici spet glasno opozoril poslanec Fortuna, ki je govoril tako o odprtih problemih naše manjšine kot tudi furlanske jezikovne skupnosti. Spadolini mu je v repliki odgovoril naslednje: »Kar zadeva prebivalstva slovenskega jezika
v F-JK lahko zagotovim posl. Fortuni, da je vlada že izročila parlamentu gradivo študijske komisije Cassandro, ki je dolgo časa poglabljala razne aspekte tega vprašanja. Vlada si pridržuje pravico, da predloži svoj avtonomni prispevek, da pride do primerne rešitve navedenih vprašanj, ki bi upoštevala potrebe manjšinskih prebivalstev in tudi partikularnosti, ki so prišle do izraza.«
Tudi Amintore Fanfani je pri predstavitvi svoje vlade decembra leta 1982 na Slovence popolnoma »pozabil«. Manjšinskih vprašanj se »čistokrvni žrebec« sploh ni dotaknil ter je v svojem posegu le bežno omenil probleme bocenske pokrajine in še glede tega podčrtal, da nova vlada potrjuje izjave prejšnjega kabineta. Tudi v repliki v senatu in v poslanski zbornici je Fanfani popolnoma spregledal našo problematiko, kljub temu da sta ga na to izrecno opozorila senatorka Gerbčeva in senator Tridentinske ljudske stranke Fontanari, ki je zagovarjal stališča Slovenske skupnosti.
Prvi socialistični predsednik vlade Bettino Craxi je med predstavitvijo svoje prve petstrankarske vlade v začetku avgusta leta 1983 spregledal odprte probleme naše manjšine, čeprav je posvetil precejšnjo pozornost itali-jansko-jugoslovanskim odnosom. Tudi v repliki se voditelj ni dotaknil naše zaščite, čeprav sta ga na to v skupščini Palače Madama opozorila senatorja Pieralli (KPI) in Fontanari (PPTT). Na Slovence pa Craxi ni pozabil pri predstavitvi svoje druge vlade. O manjšinski problematiki je bil govor v širšem programskem poglavju, ki se je nanašalo na vsa odprta inštitucionalna vprašanja. Vlada se je obvezala, da bo pospešila parlamentarni postopek v senatu, se ni pa dokončno izjasnila, ali bo predložila svoj zakonski predlog ali pa bo aktivno sodelovala v senatni komisiji, ki ji je predsedoval socialistični senator Renato Garibaldi. Craxi je v nadaljevanju dejansko ubral to pot in pooblastil podtajnika Amata, naj neposredno sledi delu te komisije. Kasneje se je to s to problematiko ukvarjal socialistični podtajnik na notranjem ministrstvu Valdo Spini.
Amintore Fanfani, ki je predstavil svojo šibko enobarvno vlado pred približno enim letom, je na Slovence, kot sicer na vse ostale manjšine, popolnoma »pozabil«. Njegova edina skrb so bile predčasne parlamentarne volitve, po katerih je prišla na oblast vlada, ki ji je predsedoval demokristjan Giovanni Goria. Novi ministrski predsednik se je v svojem uvodnem poro-
čilu omejil le na kratko poglavje o položaju na Južnem Tirolskem, ostale manjšine pa je le bežno omenil, ne da bi jih izrecno imenoval. Slovenski senator KPI Stojan Spetič ga je med poročilom glasno prekinil in mu očital, da je na nas popolnoma pozabil. Med senatno razpravo sta o položaju naše skupnosti spregovorila senatorja Te-desco Tatb (KP" '
Valdotaine).
I) in Dujany (Union
SANDOR TENCE
23.
RAZSTAVA
RADIO
AMATERSTVA HI-FI	88
CRUP
Cassa di Risparmio di Udine e Ftordenone
1. RAZSTAVA ELEKTRONSKE TEHNOLOGIJE
FIERA Dl PORDENONE PORDENONSKI SEJEM
23. - 24. - 25. APRILA 1988
URNIK: 9.00 - 12.30 / 14.30 - 19.00
V Vidmu z Andreottijem in Lončarjem
Važno zasedanje o odnosih med Italijo in Jugoslavijo
VIDEM — »Italijansko-jugoslovan-ski odnosi: obračun in perspektive«: pod tem geslom bo v Vidmu 6. in 7. maja važno zasedanje, ki ga bosta zaključila zunanja ministra obeh držav, Giulio Andreotti in Budimir Lončar.
Namene zasedanja so včeraj v Vidmu orisali prireditelji (stalna sredozemska konierenca za mednarodno kooperacijo — COPEMCI), ki so ob tej priložnosti tudi poudarili,da bodo na njem preverili razvoj kulturnih, gospodarskih in političnih odnosov med obema državama, da bi na tej osnovi določili perspektive nadaljnjjega sodelovanja.
Na dvodnevnem zasedanju bodo
italijanski in jugoslovanski strokovnjaki, gospodarstveniki ter politiki proučili zgodovinski razvoj teh odnosov od leta 1945 do današnjih dni in splošneje gledano tudi med Vzhodom in Zahodom; proučili bodo tudi razloge, ki omogočajo porast gospodarskega sodelovanja med obema državama in politični pomen izboljšanja odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Poglobili bodo tudi vlogo F-JK kot obmejne dežele med Italijo in EGS v odnosu do Jugoslavije. Poročila bodo podali predsednik COPEMCI Danilo Bertoli, Giovanni Go-ria, Piero Bassetti, Enzo Bettiza, Car-lo Fracanzani ter italijanski in jugoslovanski strokovnjaki.
Ob 40-letnici italijanske ustave
Nilde Jotti v torek v Tržiču
TRST — Vsedržavno združenje partizanov Italije VZPI-ANPI bo v prihodnjih dneh priredilo vrsto manifestacij ob 40. obletnici italijanske ustave.
V	nedeljo ob 11. uri se bodo v Temnici na pobudo tamkajšnje in novogoriške Zveze borcev v dogovoru s tržaškim VZPI spomnili 19 italijanskih in slovenskih partizanov bataljona G. Zol, ki so padli v bojih med premikom iz Istre, ko so se želeli pridružiti tržaškemu bataljonu. Z italijanske strani bo preminule partizane počastil podpredsednik tržaškega VZPI senator Paolo Šema.
V	ponedeljek (v dopoldanskih urah) bodo podobne komemoracije v miljski in devinsko-nabrežinski občini po programih, ki jih bodo določili krajevni protifašistični odbori. Popoldne, ob 18. uri, bo manifestacija tudi v Rižarni po programu, ki ga je določil Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih institucij.
V	torek, 26. aprila, ob 11. uri bo v Tržiču pomembna manifestacija pred spomenikom, ki je bil postavljen v spomin 503 delavcem ladjedelnice, ki so padli v boju za svobodo. Manifestacije se bo udeležila tudi predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti.
V	nedeljo, 8. maja, ob obletnici zaključka 2. svetovne vojne in nacifašističnega Poraza, pa bo v kraju Pielungo v občini Vito d'Asio partizanski miting v priredbi krajevne občinske uprave.
Od četrtka do četrtka
Po desetih letih ali »gusto del paradosso«
Stanislav Renko
Tista znamenita 20-članska Cassandrova komisija za sestavo zakonskega predloga za globalno zaščito se je sicer uradno imenovala »za študij problemov glede slovenske jezikovne manjšine v deželi Furlani-ji-Julijski krajini« s petimi slovenskimi člani. Na svoji tretji seji 14. marca 1978 je ustanovila ožjo delovno skupino (podskupino) enajstih članov, ki se je prvič sestala 5. aprila pod predsedstvom prefekta Rizza, in vedno samo s četrtino slovenskih članov. Druga seja te ožje skupine je bila konec maja, zadnja - sedma -pa šele oktobra 1980. V teh zapisih smo že večkrat omenili tistih enajst točk, ki jih vsebuje zaključni dokument predsednika Rizza, med katerimi so tudi: odpiranje slovenskih šol in vrtcev v videmski pokrajini in raba slovenščine v vseh 35 narodnostno mešanih občinah v Furlaniji-Julijski krajini, kot je zapisal tedanji član komisije in sedanji senator v svoji znani publikaciji iz leta 1985. Prav ta senator pa je prejšnji ponedeljek v Trstu povedal, kako je s sedanjimi predlogi za zaščito v parlamentu. Že nekaj dni pa je podpredsednik nove rimske vlade - isti socialistični minister De Michelis, ki je podpisal zakonski predlog PSI za globalno zaščito, ki vsebuje dejansko vse postavke omenjenega Rizzovega dokumenta.
Kaj je torej bolj logičnega kot pričakovanje, da bo socialistični podpredsednik vlade predlagal svoji vladi, naj predloži senatu v poslanski zbornici vloženi predlog PSI kot svojega?
In ker vsi že vnaprej vemo, kaj se bo zgodilo, se bomo morali pač pridružiti tistim bistroumnim komentatorjem nove vlade, ki pišejo o njej tudi z besedami: »il gusto del paradosso«. Ali po slovensko: »slastni paradoks«. To je tembolj upravičeno, ker je naš de-mokristjanski deželni predsednik prejšnji teden povedal, da bo v programski govor novega predsednika rimske vlade omenil tudi našo zaščito. Bo potem tudi sporočil, kdaj bo sprejel enotno delegacijo, za kar ga je zaprosila, ko je vlado šele sestavljal? Saj te možnosti ne izključuje niti skopi in —kot vedno obetavni— stavek o dveh manjšinah v predsednikovem torkovem programskem govoru.
Pa ta 10-letnica Cassandrove komisije ni edina z letošnjo končno številko 8. Letošnji Jadranski koledar jih vsebuje za vsak mesec od 7 do 10. Med aprilskimi obletnicami je vsekakor najbolj važna 40-letnice de-mokrščanske zmage, ko je KD dosegla v poslanski zbornici kar absolutno večino 306 poslancev od 574, tudi zaradi zloglasne marčne tristranske deklaracije o vrnitvi obeh con STO Italiji. Še bolj verjetno pa zaradi gesla - nič preveč prikritega - večinskih poraženih fašistov: »glasovati za KD« - vsaj tako se je takrat zvedelo tudi v Trstu in Gorici.
No, od v Jadranskem koledarju ne omenjenih obletnic, pa naj omenimo vsaj tisto iz »Aula IV« (Rim, 1961), da se je moralo v letu 1938 pred 50 leti pred fašističnim tribunalom zagovarjati: 10 antifašistov iz Istre, 4 iz Trsta, po eden pa iz Gorice in Benečije, poleg njih pa še dva iz Jugoslavije.
V Jadranskem koledarju pogrešamo tudi 1420 let stari datum: 2. april leta 568. Naš zgodovinar, univ. prof. Vasilij Melik, predsednik Slovenske matice, je namreč lani zapisal v zborniku »Na pragu tretjega tisočletja« (Celje, 1987): »Potem ko so se bili Langobardi na velikonočni ponedeljek 2. aprila 568 napotili v Italijo, so Slovenci naselili večino sedanjega narodnostnega ozemlja...« (str. 10). Dodajamo: tudi tistega iz Rizzovega dokumenta, kamor spadajo torej tudi Slovenci iz doline Rezije, o katerih je Jernej Kopitar pred 172 leti (1816) objavil članek v uglednem dunajskem časopisu »Vater. Blaetter«, A. Fiamazzo pa pred sto leti (1888) v »Pagine friulane«. Iz tiste doline je pesnica Silvana Paletti prebrala prejšnji teden v svoji redni oddaji po Radiu Trst A svojo naj novejšo poezijo. In ker je konec lanskega decembra praznovala svoj okrogli rojstni dan, naj ob tej priliki - pa čeprav z zamudo - prejme prisrčna voščila, ona in vsi njeni ljudje, ki jih že več let tako prisrčno in ganljivo nagovarja.
P. S.: Naslov prejšnjega četrtka je bil seveda zgrešen in se pravilno glasi DIVERSE ANGOLATURE, kakor je bilo pravilno natisnjeno v besedilu.
Papež Wojtyla bo maševal v furlanščini in slovenščini
VIDEM — Novost za deželno stvarnost je kar precejšnja: pa-Pež Janez Pavel II. bo v kraju Gurk med svojim obiskom v Avstriji, ki bo od 23. do 27. junija, maševal v štirih jeziki in sicer v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini.
Tako je včeraj na tiskovni konferenci povedal videmski nadškoh msgr. Alfredo Battisti, katerega je na včerajšnjem srečanju z novinarji spremljal še glavnik urednik katoliškega tednika »La vita cattolica« Dui-lio Corgnali.
V Gurku se bo Janez Pavel II. ustavil le nekaj ur in sicer 25. junija. »Bila bo izredna prilož-uost za srečanje treh narodov,« le dejal msgr. Battisti, ki je še uodal, da bo papež Wojtyla prav !z tega razloga maševal v štirih
lezikih.
Na tiskovni konferenci je bilo tudi potrjeno, da bo papež obiskal našo deželo, ni pa še znano
Bizantolog Ferluga v koprski knjižnici
KOPER — Pred nedavnim se je mudil v koprski Osrednji knjižnici ugledni slovenski bizantolog, univerzitetni profesor Jadran Ferluga in ob tej priliki podaril knjižnici več svojih znanstvenih del iz področja bizantologije. Preučevanje preteklosti in kulturnega razvoja bizantinskega cesarstva je povsem njegova domena.
Jadran Ferluga, učenec slavnega bi-zantologa Georgija Ostrogorskega in eden najvidnejših jugoslovanskih bi-zantologov, se je rodil y Trstu 12. februarja 1920. Gimnazijo je obiskoval na Reki in v Čedadu, kjer je maturiral leta 1939. Kasneje je bil zaradi protifašistične dejavnosti zaprt na Reki ter interniran v južni Italiji. V letih 1946/47 je študiral zgodovino na pariški Sorboni ter sodeloval v jugoslovanski delegaciji na pariški mirovni konferenci. Jeseni 1947 je nadaljeval s študijem zgodovine na beograjski univerzi ter diplomiral leta 1949. Zaposlil se je najprej na Inštitutu za družbene vede v Beogradu, nato pa v Seminarju za bizantologijo na Filozofski fakulteti v Beogradu. Leta 1956 je doktoriral s temo »Bizantinska uprava v Dalmaciji«. Nato je vse do leta 1970 predaval na Filozofski fakulteti v Beogradu zgodovino jugosjovanskih narodov v srednjem veku. Še isto leto je prevzel katedro za bizantologijo na Univerzi v Miinstru (ZRN) ter bil tam redni profesor vse do upokojitve leta 1985. Sedaj živi v Miinstru, kjer občasno še predava.
Med znanstvenimi deli, ki jih je prof. Ferluga podaril koprski knjižnici, bi omenili le najpomembnejša:
»Byzantium on the Balkans. Studies on the Byzantine Administration and the Southern Slavs from the VII th to the XII th Centuries« (Bizanc na Balkanu. Študije o bizantinski administraciji in Južnih Slovanih od 7. do 12. stoletja), »L'Amministrazione bizantina in Dalmazia« (Bizantinska uprava v Dalmaciji), »Navigation et commerce dans TAdriatigue aux Vile et Vlile si-ecle« (Plovba in trgovina na Jadranu v 7. in’8. stoletju), »Durazzo bizantina e gli Slavi nella Cronaca del prete Dioc-leate dalla meta del secolo XI alla
Predstavitev romana Kolobar
SEŽANA — Zveza kulturnih organizacij Sežana prireja jutri predstavitev prve samostojne knjige novogoriškega pisatelja Franeta Tomšiča Kolobar. Roman, ki je pravkar izšel v zbirki Vrba pri Prešernovi družbi v Ljubljani, bodo predstavili v spominski sobi Srečka Kosovela v Sežani ob 18. uri. O romanu, ki opredeljuje dogajanja v Ilirski Bistrici, na Reki, v Bologni in Firencah med obema svetovnima vojnama, bo predstavil Aleksander Peršolja, odlomke iz knjige pa bo prebrala Karmen Štolfa, (oks)
meta del XII« (Bizantinski Drač in Slovani v Letopisu popa Dukljanina od srede 11. do srede 12. stoletja), »Vizan-tija i Zadar« (Bizanc in Zadar), »Vizan-tinjsko plemstvo i krstaši početkom XIII veka« (Bizantinsko plemstvo in križarski pohodi v začetku 13. stoletja), »Vreme podizanja crkve sv. Ahile-ja na Prespi« (Obdobje gradnje cerkve sv. Ahileja na Prespi) ter »Ueberlegun-gen zur Geschichte der byzantinis-chen Provinz Istrien« (Razmišljanja o
zgodovini bizantinske province Istre).
Številne Ferlugove študije in razprave, publicirane do leta 1984, so zajete v bibliografiji »Schriftenverzeic-hnis Jadran Ferluga« (Seznam del Jadrana Ferluge), ki jo je našemu znanstveniku, ob 65-letnici rojstva pripravil sodelavec iz Seminarja za bi-zantinistiko v Miinstru, prof. Gtinter Prinzing. Iz omenjene bibliografije je razvidno, da je prof. Ferluga objavil tudi v mnogih mednarodnih strokovnih revijah in zbornikih, v leksikonih in enciklopedijah. S posameznimi sestavki o zgodovini Istre, Dalmacije in južne Evrope nasploh, sodeluje tudi pri nastajanju obsežnega dela »Lexi-kon des Mittelalters« (Leksikon srednjega veka), ki ga izdaja založba Arte-mis v Miinchnu in Ziirichu.
Z deli prof. Jadrana Ferluge je koprska knjižnica uvrstila v svoje fonde zanimive raziskave priznanega strokovnjaka, obenem pa zapolnila vrzeli z literaturo, ki proučuje vpliv Bizanca na naših tleh, predvsem v zgodnjem srednjem veku.
VILMA KRAPEŽ
Študentska samoodločba v Ljubljani
LJUBLJANA — Te dni poteka po fakultetah ljubljanske Univerze študentska samoodločba o predmetu splošna ljudska obramba in družbena samozaščita. Na glasovnici imajo študentje na voljo tri možnosti, in sicer ohranitev, spremembo ali pa ukinitev tega (po mnenju mnogih študentov) »spornega« predmeta. Organizator samoodločbe je Univerzitetna konferenca ZSMS iz Ljubljane, namen akcije pa je ugotoviti, kakšen je odnos študentov do tega predmeta. Omenjena organizacija je tudi izdala proglas, v katerem je izrazila kritično mnenje o tem »popolnoma neakademskem predmetu, stisnjenem v kalup togosti ter enakosti na vseh fakultetah v Jugoslaviji«.
Povsem drugačnega mnenja so učitelji tega predmeta, Republiški komite za vzgojo in izobraževanje, Republiška konferenca ZSMS, Univerzitetna konferenca ZK iz Ljubljane in še drugi, ki se zavzemajo za ohranitev, hkrati pa tudi za izboljšanje učnega načrta tega predmeta. Obe stališči sta se soočili prejšnji teden na javni razpravi, ki jo je priredila UK ZSMS v Ljubljani.
Zadnja študentska samoodločba je bila konec leta 1986, ko so študentje zbirali med ukinitvijo in ohranitvijo štafete mladosti.
L V.
»Strašansko veliko smo nakupovali.« Annin glas je bil t vedno in v zadregi je pogledala Billa, ki se je zasejal. »Preveč me razvaja.«
»Lahko vidim.«
Naročila je dubonnet, edino pijačo, ki ji je bila všeč, ma?rSS-a 'n Jason Pa sta že prej dobila viski. Bill si je izbral klen1?1!-2 ^edom' Gail Pa Lelo vino. Ob pijači so prijetno miri 131 0 nePomemt>nih stvareh. Mladina je obujala spole tTb13 ■'ezero Tahoe pred skoraj dvema letoma, Anne pa narrt barfla ^asona 0 njegovi službi. Jason je vse skrbno jem i°Vt- ^Ltorski naslov je dobil nekaj tednov po svo-usne*rlndvajsetem r°jstnem dnevu. Več kot osem let se je kniižp,0 1Z0.SBkal vpoklicu, zdaj pa je dobil službo učitelja 2adni fostl na nawyorški univerzi. Delo, ki ga je opravljal svoin :„et0' ga ni Preveč privlačilo. Še vedno je obdeloval vendar ni prišel nikamor naprej, rrarno °s^u*am prepričati Vanesso, da bi sodelovala z je Van ^ rl°??,'<< »S0! že tako komaj dohitevam delo v šoli,« azlozila Billu, ki se ji je zdel prijeten in očetovski.
Čakalo jo je še eno leto študija na Barnardu, za zdaj je mislila samo na to. Hotela je čim prej končati študij in se zaposliti. Kazalo je, da bi rada ostala v New Yorku, vendar je Anne zaslutila, da verjetno zaradi njega. Zdaj sta živela skupaj že dve leti in pol in Anne se je že spraševala, ali se bosta sploh kdaj poročila. Isto jo je zvečer po večerji vprašala tudi Gail, Anne pa je lahko samo zamišljeno skomignila. Njunega razmerja ni povsem doumela, mučil jo je občutek, da hodita vzporedno, vsak po svoji življenjski poti. Po trajni zvezi nista čutila nobene želje, ali — še pomembnejše - nobene potrebe. In nobeden ni nikoli omenil otrok. Govorila sta samo o delu, službi, pisanju in njegovi igri.
»Meni zveni vse to precej dolgočasno,« je priznala Gail, »toda on je vsaj srčkan.« To je bil res, vendar na način, ki mi bil všeč Anne. Zanjo je bil najčednejši človek na svetu Bill. Vanessa, ki se je s taksijem peljala domov, je ob misli na to zmajala z glavo in se o tem pogovarjala z Jasonom.
»Te punce sploh ne morem razumeti. Saj je praktično še otrok, pa gre in se poroči s tem starcem, potem pa leta okoli z vsemi diamanti in krznenimi plašči.«
»Morda pa ji te stvari nekaj pomenijo.« Tudi Jason je ni razumel, toda njemu se je vedno zdela prijetna. Ne tako inteligentna ali zanimiva kot Van, toda tudi to je bilo težko reči. Bila je tako mlada in odmaknjena, da nisi mogel vedeti, kakšna je.
Vanessa je znova zmajala z glavo. »Mislim, da se ji ne zdijo pomembne. Mislim, da ji je prekleto vseeno glede vse te šare. On bi ji pač rad nudil vse, ona pa vse nosi, da mu naredi veselje.« V tem primeru je imela popolnoma prav,
kajti toliko je že poznala svojo sestro. Edina v družini, ki bi bila srečna v soju nakita in krznu, je bila Val, in če bi Greg še živel, bi se verjetno tudi ogreval za takšno življenje, vsi drugi pa so imeli preprostejši okus, vključno s staršema, ki sta zdaj živela precej bolj preprosto kot v začetku. Toda to zdaj zanju ni imelo nobenega pomena več, kot je Van dobro vedela. »Preprosto ne razumem, kaj vidi v tako starem človeku.«
»Strašansko dober je z njo, Van, pa ne samo denarno. Kar ne more narediti dovolj zanjo. Če je žejna, se znajde kozarec v njeni roki, še preden odpre odpre usta, če je utrujena, jo odpelje domov, če se dolgočasi, jo odpelje na ples, v Evropo, na obisk k prijateljem... temu se ne moreš upirati.« Nasmehnil se je dekletu, ki ga je tako ljubil, in si nenadoma zaželel, da bi lahko storil kaj več zanjo. »Moški njegove starosti misli na vse te stvari, ker nima početi kaj drugega,« jo je podražil, ona pa se je zasmejala.
»To ni opravičilo. Hočeš reči, da ne bom nikoli dobila kot jajce velikega diamanta?«
Trezno jo je pogledal, ko sta se napotila proti hiši. »Je to tisto, kar si želiš v prihodnosti, Van?«
»Na-a.« Njen glas je zvenel prepričano in takšna je tudi bila. Od življenja je hotela drugačne stvari. Tako kot on. Morda nekaj otrok nekega dne, čez osem ali deset let. Takšne reči.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
V vsej deželi F-JK
V nedeljo ob 11. uri svečano odprtje
Zaradi zaostrenih stavk prevozi v hudi krizi
V vsej deželi Furlaniji-Julijski krajini se nadaljujejo stavke, ki močno ovirajo potek blagovnega prometa. Cariniki so sklenili, da bodo stavkali za nedoločen čas, v tržaškem pristanišču se je včeraj ob 6. uri pričela 24-urna stavka pristaniških delavcev, uslužbenci javnih prevoznih služb pa so odpovedali napovedano stavko in pristali na pogajanja. Že včeraj je bil sestanek med deželnim odbornikom za prevoze in sindikalnimi predstavniki.
Stavka carinikov (naj tu zapišemo, da stavkajo le delavci srednjih kategorij, ne pa visoki uradniki in funkcionarji) povzroča na obmejnih prehodih veliko težav. Že pred popolno stavko, ko so cariniki opravljali le najnujnejša dela, je bilo ustavljenih na stotine tovornjakov. Na Fernetičih je bilo na obeh straneh meje ustavljenih približno 300 tovornjakov s prikolico. Prevozno postajališče v Sežani je blokirano, podobno se dogaja tudi na mejnem prehodu v Trbižu. Popolna stavka bo še zaostrila položaj.
Stavka pristaniških delavcev je prav tako zaustavila promet v tržaškem pristanišču. Pet ladji je včeraj čakalo, da jih raztovorijo v brezcarinskem prista-
Umetniško osebje in vodstvo občinskega gledališča Verdi bosta v soboto, 23. t. m., priredila koncert v znak solidarnosti z delavci žaveljske železarne AIT. Na sporedu bo glasba iz Verdijeve opere Aida, ki jo bo izvajala občinska godba. Koncert se bo začel ob 16. uri, tovarniški svet železarne pa vabi k čimštevilnejši udeležbi.
nišču, tri pa so bile zasidrane ob drugih pomolih. Dela so opravili le na ladji, ki je prevažala živino in na ladji, ki je čakala ob terminalu družbe SIOT. V popoldanskih urah je priplul v pristanišče trajekt Tiepolo.
Kot smo že zapisali, se je položaj pričel razčiščevati le za uslužbence javnih prevoznih služb. Če ne bo prišlo do zastoja pri pogajanjih, bodo avtobusi in vlaki redno vozili.
Razlog za stavke so seveda nove pogodbe in zahteve delavcev. Jasno pa je, da stavke zaskrbljujejo gospodarstvenike v vsej deželi, saj so prevozi bistveni element tukajšnjega gospodarstva. Predsednik Tržaške trgovinske zbornice Tombesi je že izdal sporočilo, v katerem opozarja carinike in njihove sindikalne zastopnike na škodo, ki jo lahko povzroči tržaškemu gospodarstvu stavka za nedoločen čas. Tombesi pa se je že obrnil na ministra za prevoze Santuza, naj posreduje, da se bodo izvajali obstoječi zakoni in da se uredi pravni in gospodarski položaj delavcev. Tombesi opozarja tudi na dejstvo, da je Italija podpisala pomembne mednarodne obveze, ki jih mora vsekakor spoštovati. Med drugim bi moral s prvim majem obmejni prehod na Fernetičih pričeti delovati z neprekinjenim urnikom, skratka, 24 ur na 24.
Razumljiva je zaskrbljenost gopo-darskih krogov in še posebno uvoznih in izvoznih podjetji. Jasno pa je, da imajo cariniki veliko problemov, ki se ne nehajo le pri plačah. Že več časa je na primer govor o premajhnem številu uslužbencev, ki morajo delati v težkih razmerah.
Park Globojner bo nudil izletnikom smotrno urejen predelček Krasa
V nedeljo bodo slovesno odprli park Globojner pri Padričah. Otvoritev bo ob 11. uri, v resnici pa že več nedelj privablja park na stotine izletnikov, ki se sprehajajo po obnovljenih stezah.
Vse se je začelo pred petimi leti, ko je padriška Gozdna zadruga, ki je tudi lastnik zemljišč, predstavila idejni načrt za obsežen park na Globojnerju. Park naj bi nudil izletnikom možnost rekreacije, hkrati pa bi ljudem nudil priložnost, da bolje spoznajo Kras. V ta namen so predvidene tudi prostorne ograde zh divjad, ki živi na Krasu. Po daljših pripravah so dela stekla. Kraška gorska skupnost je prispevala 73 milijonov lir za ureditev stez na področju desetih hektarjev (ves park bo v končni fazi meril 35 hektarjev). To so tudi storili in uredili del Globoj-nerja. Od nedelje bo park nudil izlet-
nikom veliko parkirišče tik ob Trbiški cesti, kiosk, v katerem bodo prodajali domače kmečke izdelke in obrtniške izdelke, 1,5 km stez, tri lepo urejene razgledne točke, več stenčasov z vsemi podatki o parku, tri kozolce za srne in deset korit za vodo (jasno je, da se bodo obiskovalci odžejali v kiosku...).
Ob vsem tem je treba zapisati, da nudi sprehod po parku na Globojnerju izjemen razgled bodisi na Trst in morje bodisi na Kraško planoto. Na hribu rastejo bori, tekom let pa naj bi borov gozd »zamenjali« s tipično kraškim zelenjem. Vsekakor pa so zaključili le prvi del parka, ostala dela naj bi dovršili prihodnje leto.
Deželna uprava je tako nakazala Gozdni zadrugi 135 milijonov lir za postavitev najrazličnejšega orodja za
otroško rekreacijo. KGS pa je nakazala 100 milijonov lir za izgradnjo novega skladišča in kioska. Naj tu zapišemo, da bodo morali zaradi izgradnje avtoceste spremeniti sedanjo lego parkirišča. Zadnja faza del predvideva postavitev ograd za divjad. Jasno je, da bodo uredili tudi preostali del hriba, saj bodo živali živele v obsežnih ogradah, skratka, ne gre za nikakršen-žoološki vrt.
Park Globojner bo poleg vsega tudi podjetniško dejanje, drugače ne bi mogel niti obstati. Statistike pravijo, da gre po Trbiški cesti 12 milijonov turistov letno, temu je treba dodati številne tržaške izletnike in nam bo povsem jasno, da v parku ne bo manjkalo ljudi. Prav zato bo deloval kiosk, kjer bodo prodajali domače kmečke pridelke in obrtniške izdelke.
Namen parka je torej večstranski in vse kaže, da bo zamisel uspešna. Tržačani potrebujejo zelene površine, kamor lahko zbežijo pred mestnim truščem, predvsem pa prostor, kjer lahko pridejo v dotik z naravo. Kraševci si želijo ovrednotiti domačo zemljo, hkrati pa ne marajo, da bi jim drugi pomendrali njive in pašnike. Nenazadnje je tu vprašanje neizkoriščenih površin, ki jih je vedno več. Park na Globojnerju je brez dvoma dokaz iznajdljivosti in hkrati želje, da bi tudi s parkom prelomili določene navade in razvade mestnih ljudi, ki so prihajali na Kras brez spoštovanja do narave in pogostokrat tudi do domačinov.
V nedeljo bodo park uradno odprli, zdi pa se nam, da so se številni ljudje nanj že navadili, kar je seveda pozitivno; tudi zato, ker se množica osredotoči na park in se ne razprši po vsem predelu Krasa okoli Padrič.
Kraški običaji na reviji 2 C
Kras je odkrila že pred časom, Kraševce pa šele v zadnji številki. Revija 2 C Plen air, ki je v italijanskem merilu ena od najbolj uveljavljenih na področju kampiranja in turizma s stanovanjskimi prikolicami, je o naši deželi in tudi o Krasu pisala večkrat, šele sedaj pa je na Krasu odkrila tudi slovensko prebivalstvo. V svoji zadnji številki revija namreč objavlja daljši članek, ki je posvečen običajem na Krasu. Izhodišče je tradicionalna Kraška ohcet, največ pozornosti pa revija posveča osmicam in jih prikazuje kot zanimivo izletniško možnost še zlasti za obisk ob koncu tedna.
Revija Kraševcev ni odkrila tako pozno zaradi morebitne nacionalistične usmerjenosti. Zasnova revije, ki se v marsičem zgleduje po stališčih naravovarstvenikov, je taka, da poudarja predvsem zanimivost naravne dediščine in okolja, medtem ko je manj pozorna do človeka, ki je prispeval k oblikovanju istega okolja. Zato je tem bolj važno dejstvo, da je v svoji zadnji številki objavila članek o običajih na Krasu. Na ta način Kras in navade prebivalcev uvršča med bolj zanimive in poznane ljudske običaje v Italiji.
Članek pa je obenem spodbuda za krepitev agriturizma, ki je po oceni revije nova perspektivna pot razvoja. Predvsem pa je priznanje lastnikom osmič in kraškim vinogradnikom, ob tem pa tudi spodbuda za zopetno odkrivanje tradionalnih, pristnih jedi.
Jure Canciani torkov gost v S K
Trst lahko reši le razmah pristanišča
Prireditelji torkovih večerov v Slovenskem klubu so v torek zvečer povabili medse gosta Jureta Cancianija, člana izvršnega odbora Pristaniške ustanove. Predavatelj je spregovoril o neštetih potencialnih možnostih našega pristanišča. Trst doživlja vsestransko (in ne le gospodarsko) krizo naše mesto lahko reši le razmah pristanišča, je povedal Canciani. Poleg tega moramo upoštevati tudi dejstvo, da je sodobni trenutek še posebno ugoden za razvoj pristaniške dejavnosti, saj postaja ekonomija mednarodni pojav. Odločilen dokaz za to je predvsem načrt za poenotenje finančnih in gospodarskih tržišč EGS, ki naj bi ga uresničili leta 1992. K ekonomskemu razmahu na mednarodni ravni so pripomogli tudi diplomatski odnosi med ZDA in SZ ter perestrojka Gorbačova.
Kot kaže, italijanska država ni sposobna upravljati svojih pristanišč. Vso pozornost in tudi izjemno velika finančna sredstva je posvetila gradnji železnic in predvsem cest, pozabila pa je na pomorske prevoze. Šele v zadnjih letih se ponovno pojavlja nekoliko večje zanimanje za pristanišča: zavarovalnica Generali in družba Fiat sta prav Trstu dokazali, da želita ponovno ovrednotiti vlogo našega mesta kot gospodarske postojanke za uvoz in izvoz v tujino. Jure Canciani je v predavanju dokazal svoj optimizem glede bodočnosti našega pristanišča. Poudaril je, da je že sedaj mogoče opaziti napredek, ki je sicer še slaboten, a bo kaj kmalu privedel do pomebnih rezultatov.
Sklep tržaškega pokrajinskega sveta
Pomembna pobuda za boljšo prometno vzgojo mladine
Tržaški pokrajinski svet je sklenil, da bo dal pobudo za širšo vzgojno akcijo, ki naj omogoči mladim pravilen pristop h prometu. Pokrajina je za uresničitev pobude namenila 77 milijonov lir, uporabili pa bodo najrazličnejše načine, da bi šolsko mladino seznanili z nevarnostmi prometa. V pobudo bodo vključili osnovne, srednje in višje srednje šole, natisnili pa bodo letake, izdali bodo ilustrirano knjigo, ki jo bodo razdelili učencem vseh osnovnih šol, v časopisih bodo objavljali najrazličnejša obvestila in opozorila.
Maja meseca bo pokrajinska uprava priredila maratonski tek po mestnih ulicah, udeležili se ga bodo dijaki tržaških nižjih in višjih srednjih šol. Računajo, da se bo teka udeležilo nad 200 mladih. Datum te osrednje prireditve bodo sporočili naknadno.
Namen vzgojne akcije je jasen, saj je še vedno preveč mladih, ki izgubi življenje v prometnih nesrečah. Večino nesreč, seveda ne samo smrtnih, povzročita slaba vzgoja in nepoznanje temeljnih predpisov. Prevozno sredstvo (od mopeda pa do avtomobila) je sen vsakega mladinca, preveč novopečenih motoristov ali avtomobilistov pa ima popolnoma zgrešen odnos do prometa. Cesta postane dirkališče, iz zavesti izgine smisel za skupnost in pravila, skratka, prepričanje, da na cesti nisi sam in da postane promet brez pravil smrtno nevarna arena. K temu bi lahko dodali vrsto psiholoških vzgibov, ki so tipični za mlade, vendar postanejo krvava past, če jim najstniki dajo duška z vespo ali motorjem. Bistvena je torej' vzgoja, ki pa jo moramo posredovati že osnovnošolčkom, drugače je prepozno.
BCIKB
BANKA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Ulica F. Filzi 10 - Trst
VABILO DELNIČARJEM
na redni občni zbor, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, v prvem sklicu dne 29. aprila 1988 ob 9. uri in v drugem sklicu
V SOBOTO, 30. APRILA 1988
ob 9. uri v isti dvorani z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega sveta;
2.	poročilo nadzornega odbora;
3.	predložitev bilance poslovnega leta 1987 in zadevni sklepi;
4.	potrditev upravitelja v smislu člena št. 2386 civilnega zakonika;
5.	razno.
V smislu člena 4 zakona št. 1745 z dne 29. 12. 1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki bodo položili svoje delnice pri družbinem sedežu vsaj pet dni pred občnim zborom.
UPRAVNI SVET
Občni zbor bo predvidoma v soboto v drugem sklicu.
Dvorišče osnovne šole postalo zbirališče pobalinov
Pri Domju so na delu vandali
Občinska uprava naj prepreči novo škodo
Slovenska osnovna šola pri Domju se zadnje mesece otepa z neobičajnim problemom: na prostranem dvorišču pred šolskim poslopjem je opaziti skorajda vsak dan novo škodo, ki je sad pobalinstva skupine italijanskih najstnikov. Sama škoda — popackan in popisan doprsni kip kulturne delavke Mare Samse, napisi na zidku pred kipom in na vratih bližnje telovadnice ter izruvane por-fidne ploščice — sicer ne predstavlja nobene politične provokacije ali izbruha narodnostne mržnje do Slovencev. Gre namreč zgolj za zelo nekulturno obliko zabave zdolgočasene mladine iz bližnjega naselja Sv. Sergija.
Učiteljice, ki poučujejo pri Domju, so nam povedale, da je pred kratkim skupina najstnikov celo pridivjala na dvorišče z vozilom ape in da verjetno ista skupina vsak večer igra nogomet, potem ko na svojevrsten način poskrbi za razsvetljavo: žaromet, ki razsvetljuje kip Mare Samse, mladi huligani obrnejo proti dvorišču in si nato dajo duška z žogo, tako da so razbite šipe na šolskem poslopju že del vsakdana.
Starši in učiteljice pravijo, da teh težav ne bi bilo, ko bi občinska uprava poskrbela za zaprtje dvorišča v popoldanskih oziroma večernih urah, ko ni pouka. Vendar uprava odgovarja, da služi dvorišče tudi kot ljudski park in da mora biti zato na razpolago vsem. Vsak ima zato seveda svoj prav, odgovorni bi pa le morali upoštevati dejstvo, da so v peskovniku, v katerem se vsak dan igrajo otroci iz vrtca in iz osnovne šole, že našli razbite steklenice in brizgalke, ki so jih tam pustili mamilaši.
Predsednik krajevnega KD Fran Venturini Marjan Spetič je ob novem vandalskem početju izrazil ogorčenost, pa tudi zahtevo, naj občinske oblasti poskrbijo, da se podobna dejanja ne bodo ponovila. Njegovo izjavo bomo objavili v eni prihodnjih številk dnevnika.
Na sliki popackan doprsni kip Mare Samsa.
V TK predstavili knjigi Marka Kravosa in Cirila Zlobca
V spletu ljubezni do ženske in razmišljanja o domovini
Z včerajšnje svečanosti v Tržaški knjigarni
Ljubezen do ženske — ljubezen do domovine: v znamenju te drobne dihotomije se je včeraj v prostorih Tržaške knjigarne vršila predstavitev dveh novih knjig Prešernove družbe: Kravosove ljubezenske pesniške zbirke »Ko so nageljni dišali« in Zlobčevih komentarjev ob intervjujih, ki jih je avtor dajal v zadnjih letih »Priznal, rekel sem...«. Obe knjigi sta izšli v zbirki Vrba, ki jo ureja Andreja Kmecl. Na predstavitvi je bil prisoten urednik Prešernove družbe Ivan Bizjak, ki je zbranim prikazal delova-
nje založniške hiše, ki že 35 let izdaja dela slovenskih avtorjev. Ivan Bizjak je podčrtal, da sta obe knjigi pravzaprav izraz istega osnovnega čustva, ki je ljubezen. Saj Marko Kravos v svoji zbirki igrivo in razposajeno opeva ljubezen do ženske, Ciril Zlobec pa s svojo zadnjo knjigo intervjujev, komentarjev in pesmi ponovno dokazuje skrb, a predvsem ljubezen do domovine, ki v zadnjih časih preživlja tako težke trenutke. Poglavje zase je v knjigi »Ko so nageljni diša-
li« bogata upodobitev ljubezenskih tem in motivov Klavdija Palčiča. Andreja Kmecl, urednica zbirke Vrba, je povedala, da je zbirka nastala z namenom, da bi v njej objavljali najboljše, kar lahko premore Prešernova družba.
O svojem delu so spregovorili tudi avtorji. Klavdij Palčič se je zahvalil Kravosu, ki mu je nudil priložnost, da se je lotil tega prijetnega in tudi spodbudnega dela. Palčič je povedal, da je hotel svojim risbicam vliti isto sproščenost, razposajenost in ljudsko hudomušnost Kravosovih ljubezenskih pesmic. Marko Kravos je povedal, da so pesmi nastale v zadnjih dvajsetih letih in da so potem nekako obvisele v zraku. Prav zaradi tega je avtor začutil potrebo, da jih povrne prostoru iz katerega so nastale. Pesmi so nadosebne, z njimi je avtor hotel ustvariti pesmi, kakršne bi si želeli navadni ljudje. Zaradi tega se po zvočnosti, obliki in besedišču zgledujejo pri staroljudski liriki in pri starejšem poetičnem izročilu. Ciril Zlobec je opažal, da čeprav obe knjigi vsebujeta rdečo barvo, je podlaga Kravosove knjige bela, podlaga njegove pa črna barva. Kar ni pravzaprav nič čudnega, saj se avtor v knjigi »Priznal, rekel sem...« loteva sodobnih vprašanj slovenskega oziroma jugoslovanskega političnega življenja. Zlobec si želi, da bo prihodnost demantirala spoznanja, do katerih je prišel ob tem pisanju in upa, da bo knjiga privedla ljudi k razmišljanju o sebi in o maloštevilnem slovenskem narodu.
Zlobec in Kravos sta pazljivemu občinstvu še prebrala pesmi iz predstavljenih knjig.
Če se ne formira enotna volilna lista
Prof. Samo Pahor ne bo kandidiral na nobeni listi
Prof. Samo Pahor nam je poslal v objavo naslednje tiskovno poročilo:
V zvezi s komentarjem, ki ga je Primorski dnevnik objavil skupno z mojim tiskovnim sporočilom v torek, 19. 4. 1988, izjavljam:
1.	V primeru, da bi se, formirala enotna volilna lista, kot sem jo predlagal vsem komponentam slovenske enotne delegacije (1. in 2. točka) v pismu z dne 3. 4. 1988, ne bi čutil potrebe, da naravnost podprem tako aktivna in za probleme Slovencev občutljiva politična delavca kot sta Giorgio Cavallo in Paolo Parovel.
2.	Če slovenska enotna delegacija, na katero je bil naslovljen moj predlog, meni, da moja kandidatura ne bi prispevala k uveljavitvi predlagane enotne liste, rad odstopim od tretje točke predloga.
3.	Če slovenska enotna delegacija meni, da bi bila moja kandidatura koristna za uveljavitev enotne liste, moje delovanje v občinskem ali deželnem svetu pa škodljivo za Slovence v Italiji, sem pripravljen odstopiti takoj po izvolitvi.
4.	Pričakujem, da komponente slovenske enotne delegacije sprejmejo predlog Slovenske skupnosti, da se moj predlog obravnava na seji slovenske enotne delegacije.
5.	V,primeru, da bi ne prišlo do formiranja predlagane enotne volilne liste, bom poskušal podpreti izvolitev Giorgia Cavalla v deželni svet in Paola Parovela v tržaški občinski svet. Ker poznam in cenim Giorgia Cavalla že preko deset let (iz AIDLCM, v novejšem času sem sodeloval z njim pri sestavi zakonskega osnutka Proletarske demokracije za globalno zaščito slovenske manjšine v skladu s starim stališčem, da ostajam na razpolago vsem s svojim strokovnim znanjem), v
Naravovarstveniki proti lokaciji T8 za sinhrotron
. Kot smo poročali, bo jutri zve-cer tržaški občinski svet obravna-val podrobnostne načrte za umestitev sinhrotrona pri Bazovici, te-®ur nasprotuje vse prizadeto prebivalstvo in slovenska narodnostna skupnost v celoti. Taki lokaciji pa nasprotujejo tudi italijanske naravovarstvene organizacije, ki so pred nedavnim ustano-yjle Koordinacijski odbor za zaščito bazovskega gozda (h kateremu sta pristopila tudi SSk in Tržaško gibanje). Ta odbor je sklenil zato prirediti jutri, pred začetkom seje občinskega sveta, ob 18. uri javno manifestacijo na Trgu Unita, da zahteva premestitev svetlobnega generatorja na Področje Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padri-čah, s čimer bi se izognili zaseganju 46 hektarov površine pri Bazovici.
Za pripravo kandidatnih list in dopolnitev programa
Sekcijske skupščine socialistov se bodo zvrščale še do 2. maja
Predvolilne priprave so v polnem teku tudi pri tržaških socialistih, ki so začeli široko posvetovanje o dopolnitvah volilnega programa in o sestavi kandidatnih list po vseh 12 sekcijah, v katere je na Tržaškem razdeljeno članstvo PSI, ter po socialističnih »jedrih«, ki jih imajo socialisti organizirane med delavci v vseh glavnih podjetjih. Na sekcijskih in tovarniških skupščinah bo članstvo poglobljeno razpravljalo o možnih kandidatih, obenem pa postavljalo predloge za posamezne argumente, s katerimi naj strankino vodstvo dopolni programsko platformo, ki jo je dejansko za junijske upravne volitve že izdelal zadnji pokrajinski kongres tržaških socialistov.
Predvolilne priprave PSI s sekcijskimi posveti so se že začele predsinočnjim s skupščinama socialistov iz Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu in od Sv. Ivana. Zaključile se bodo 2. maja, ko se bodo zbrale skupščine sekcij PSI iz okoliških občin, to je iz Milj. Zgonika, Repentabra, Doline in Nabrežine, medtem pa bodo v četrtek, 21. t. m., skupščine socialistov z Rocola, v sredo, 27. t. m., zbor sekcije iz mestnega središča, v četrtek, 28. t. m., se bodo sestale kar 3 socialistične sekcije, in sicer »Pittoni«, »Santi« in »Brodoli-ni«, v petek, 29. t. m., pa sekcij za Zahodni in Vzhodni Kras.
Socialistično vodstvo poudarja, da hoče s širokim posvetovanjem med članstvom vključiti čimvečji krog ljudi v odločitve okrog volilnega programa in izbire najprimernejših kandidatov, tako da bo lahko stranka prišla na volitve s široko mobilizacijo vse svoje baze. Posebnega pomena bo prispevek, ki ga bodo dali člani PSI na sekcijskih skupščinah in na delovnih mestih pri izpopolnitvi volilnega programa, ki naj odraža v čimbolj popolni meri potrebe in pričakovanja tržaškega prebivalstva za graditev »modernega Trsta«.
V zvezi s predvolilnimi pripravami krajevnih socialistov je omeniti, da prireja tržaška federacija PSI v četrtek, 28. t. m., v konferenčni dvorani hotela Excelsior javno srečanje o »Predlogih socialistov za šport v Trstu«. Pri tem je posebej pomenljivo, da bo imel na njem glavno besedo (poleg socialističnih kandidatov Carboneja in Segheneja) socialdemokratski odbornik na tržaški Občini Roberto De Gioia. To daje slutiti možnost premikov v tržaški socialdemokratski stranki, saj je znano, da tako De Gioia kot socialdemokratski pokrajinski svetovalec PSDI Martini odločno nasprotujeta volilnemu zavezništvu, ki ga je socialdemokratsko vodstvo sklenilo tudi z znanimi desničarskimi figurami, kakršna sta na primer bivši poslanec MSI Renzo De Vidovich in bivši misovec Stigliani.
Richetti polemičen s PSI glede Deželnega upravnega sodišča
Zaključil se je proces z »rdečimi lučmi«
zadnjih letih pa sem spoznal in mogel pozitivno oceniti tudi dejavnost Paola Parovela, sem že 31. 3. 1988 predlagal deželnemu tajniku DP volilno zavezništvo z Gibanjem za Trst. Deželni tajnik DP se je strinjal z mojo odločitvijo, da ne kandidiram na nobeni listi.
SAMO PAHOR
Trst, 19. 4. 1988
Odgovor KPI prof. Pahorju
Tajništvo tržaške federacije KPI in slovenska komisija KPI sta poslala prof. Samu Pahorju naslednje odprto pismo, ki sta ga podpisala Ugo Poli in Miloš Budin.
Spoštovani gospod profesor!
Dolžni smo Vam odgovor na pismo z dne 3. 4. 1988. Spričo njegove priob-čitve v Primorskih novicah dne 12. t. m. in v Primorskem dnevniku dne 16. t. m. naj bo tudi odgovor javen.
Soglašali boste, da je vsebina Vašega predloga naglo zastarela. Pot v arhivski predal mu je prva pokazala vaša odločitev, da se za volilno bitko vprežete v zavezništvo s strankama, ki nista doslej želi množičnega pristanka med Slovenci. Svobodno ste izbrali!
Sami trdite, da se Vam je predlagana zamisel porodila, ker so Vas »globoko presunili« članki, ki svarijo pred pršenjem slovenskih glasov. S predlogom ste se pač želeli obvarovati pred očitki, da k pršenju prispevate z osebnim volilnim nastopom.
Prekomerni se nam zdita bodisi njihova kot na njej temelječa Vaša skrb. Prepričani smo namreč, da nista usoda slovenskih glasov in uspešnost njihove združene udarne moči odvisni od predvolilnega inženirstva.
Kaj namreč pomaga, če naj se na osnovi točke 2 Vašega predloga »po izvolitvi vsakdo od izvoljenih pridruži stranki, kateri pripada ali mu je drugače bližja«, pa se ti ena glede narodnostnih pravic Slovencev prepusti be-zobzirni nenačelnosti in zavezništvom z Listo za Trst, druga pa v Nabrežini odloči, da presedla v zavezništva z vsemi slovenskimi svetovalci na zavezništvo, ki slovenske svetovalce cepi na večino in opozicijo.
Jedro vprašanja torej ne tiči v pršenju, temveč v političnem zapravljanju slovenskih glasov.
Sicer pa delimo mnenje, ki ste ga večkrat izrekli na valovih Radia Opčine v oddaji »Drugi Trst«, da je marljiv in v narodnostnem vprašanju načelen italijanski svetovalec primernejši od nenačelnega in nedoslednega Slovenca. Nepojmljivo se nam zdi, da bi etnična čistost bila razpoznavni znak »drugega Trsta«.
In vendar si komunisti od Regentovih in Srebrničevih časov štejemo v ponos, da odmerjamo posebno skrb izvolitvi zaslužnih slovenskih tovarišic in tovarišev z združenimi slovenskimi in italijanskimi glasovi v vse voljene skupščine, tja do Parlamenta.
Hvaležni smo Vam, da ste nas v teh naporih doslej podpirali z javnimi pozivi volivcem ter z osebnim zgledom. Tokrat ste se odločili drugače; verjetno v prepričanju, da ste zavili po bližnjici. Če se Vam račun izteče in se nam smotri ne razhajajo, se nemara spet snidemo na sledečem križpotu.
Dotlej Vam kličemo: nasvidenje!
nJ* i v na^ deželi ustanovili še im i n° uPravno sodišče, ki naj kr:?.? sedež v Vidmu, je izzval izre rio 1C"e reakcije pri tržaški Krščai aemokraciji Je -e reSi -e Predsednik tržaškega pokrajinsk n stva KD Franco Richetti v tisi da sPoročilu, ki ga je objavil vči luj *ma nejvišji nadzorni organ (ki sni V Trstu) mnogo zaostanka pri ^.janju o preštevilnih upravnih spe x: V Slavnem zadevajo delovanje L--,' . es ie tudi, da je v videmski slllru ^ar 137 občinskih uprav li T a* 218, k°llKor jih je v vsej d< • oda prav tako je res, da je zam od razsoianju pripisati predvsem dp»JiSe^a začetka nepopolni ses 7 lna?a nadzornega organa, no j teSa se zdi mnogo bolj lo Dolni?U<aaria Kichetti, poskrbeti za oa 6V sestave obstoječega Dež' pa upravner- ■—
učinL-Pra-Vnega sodišča, da bo rr
PoslansTv^Vne °Prav!lati ;
denonZtVidemsko' a“Pak ‘“dl -
kar hiSk° in cel° 9°riško pokr,
PosebneaadHd-U9im terjal° odot ueiev 'Tt3, državnega zakona. E
stališč Predlo9 izzveni torej v ■ rtša in alG9ovega strankarskeg načelnika svptnvaicto c
Zaklinč,a mem svetu Zanfagr ki noimie ^okraPnski predsednil Pojmuje le Videm kot na,
glavno mesto dežele, v kateri naj bi bil Trst zgolj privesek.
Zveza za zaščito ptičev bo nadzorovala Rilkejevo pešpot
Na pobudo pokrajinskega odborniš-tva za ekologijo bo Zveza za zaščito ptičev LIPU odslej nadzorovala Rilkejevo pešpot med Sesljanom in Devinom. Pešpot je namreč že kmalu po odprtju - spomladi lani - postala priljubljena izletniška točka, kar seveda predstavlja nemajhno nevarnost za tamkajšnjo floro in favno. V nevarnosti so zlasti vse vrste ptičev, ki so v devinskem gozdiču našle svoj naravni "habitat". Člani zveze LIPU bodo odslej nadzorovali pešpot in njeno neposredno okolico, na razpolago pa bodo obiskovalcem za vsakršno informacijo. Hvalevredna je tudi zamisel o vodenih ekskurzijah po pešpoti zlasti za šolske skupine.
■ Deželno odborništvo za delo in socialno skrbstvo prireja jutri na Pomorski postaji enodnevni posvet o prostovoljstvu in pomoči prizadetim osebam. Posvet bo posredoval nove predloge za samovzgojo prizadetih oseb in prostovoljcev. Uvodno poročilo bo imel deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo Mario Brancati.
Na tržaškem, sodišču se je včeraj zjutraj zaključil proces proti 26-letnemu policijskemu agentu Giuseppu Condellu, 40-letnemu lastniku trgovine s pornografskim blagom Magic America Antoniu Moscovitu in 33-letnemu Vincenzu Lanteriju.
Pretor Reinotti je včeraj na predlog javnega tožilca Annamarie Antonini obsodil Condella na 3 leta zapora, na prepoved opravljanja javne službe za dobo petih let in na dva milijona ter štiristo tisoč lir denarne kazni. Lastnik trgovine z »rdečo lučjo« Moscovita pa je bil pogojno obsojen na 9 mesecev zapora, obenem pa bo moral plačati milijon in 300 tisoč lir kazni. Condello in Moscovita sta bila osumljena preprodaje pornografskega materiala in izdajanja ukradenih vrednostnih čekov. Lanteriju, ki je bil obtožen tatvine v obteževalnih okoliščinah, pa je pretor prisodil 6 mesecev zaporne in 600 tisoč lir denarne kazni in ga na prošnjo odvetnika izpustil na začasno svobodo.
Zaradi pajka preplah v trgovini
Angelo Ritossa, 59-letni lastnik trgovine oblek na Korzu Italia, se je včeraj-pošteno prestrašil, ko je nenadoma zagledal pet centimetrov velikega črnega pajka. Po trenutku začudenja pa se je takoj zbral in zaprl pot živali z metlo ter telefoniral policiji. Agenti so takoj obvestili urad za higieno pri KZE. Uslužbenci urada so pajka omamili s posebno tekočino in ga nato zaprli v stekleno posodo.
Vse kaže, da kljub nenavadni velikosti žival ni strupena. Urad za higieno je dal pajka odnesti v Naravoslovni muzej na Trgu Hortis, kjer ga bodo natančno pregledali strokovnjaki.
■ Včeraj dopoldne sta na Obalni cesti trčila dva avtomobila. Rešilec Rdečega križa je odpeljal v bolnišnico na Katinari štiri ranjenke. Najhuje se je poškodovala 41-letna Irma Sabadin Grison iz Ulice Pucino 6, ki se bo morala zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku. Za njeno sopotnico, 64-letno Vito Schergat, Ulica Pucino 6, pa so zdravniki napovedali 15 dni zdravljenja. Prvo pomoč so v bolnišnici nudili tudi 62-letni Helgi Tronen in 60-letni Nadi Saibt Costa, ki živita na Dunaju in ju nato odpustili.
Izvide o nesreči je opravila prometna policija. Kaže, da se je Sabadinova za volanom avtomobila fiat 126 vozila proti Sesljanu. Pri Brojenci se je zaletela v golf, ki ga je upravljala Tronenova. Dunajčanka naj bi namreč nepričakovano spremenila smer vožnje.
Tajništvo tržaške federacije KPI Slovenska komisija KPI
V Klubu Rosselli posvet o socialnem skrbstvu
Klub Rosselli prireja jutri in v soboto posvet o socialnem skrbstvu. Tematika posveta je izredno aktualna, saj se trenutno veliko razpravlja o problemu zaščite najšibkejših članov sedanje družbe (kot so otroci, ostareli in ženske), o reformi ustanov, ki so pristojne za socialno skrbstvo, ter o preureditvi družbenih in sanitarnih posegov.
Posvet, ki nosi naslov »Terapija -nadzorstvo - skrbstvo; prisilna družinska terapija«, bo potekal v prostorih Krožka Salvemini na Korzu 12 s pričetkom ob 9.30. Med drugim bodo na njem predstavili večstrokovno delovno metodo, ki so jo preizkusili v Milanu in pri kateri so sodelovale različne ustanove: milansko sodišče za mladoletnike, Center za družinsko terapijo bolnišnice Niguarda in Socialno skrbstvo za matere in otroke.
Ob hudi izgubi mame
MARJETE HANMER
sočustvujejo z Moniko Šušmelj sošolke in sošolci III. razreda KO-OM Jožef Stefan.
V nedeljo na Opčinah občni zbor Društva slovenskih lovcev Doberdob
Prejšnjo nedeljo je bil v prostorih PD Tabor na Opčinah 6. redni občni zbor Slovenskega lovskega društva FJK Doberdob. Lovski pevski zbor pod vodstvom Janka Simonete je pozdravil in navdušil lepo število prisotnih članov in gostov. Predsednik Pahor je podal jasno sliko o društvenem delovanju, ki se zavzema tudi za trden most med narodi in za ohranitev sožitja ter medsebojnega sodelovanja, saj deluje na meji, stičišču različnih kultur, tradicij in jezikov. Predsednik je v nadaljevanju svojega posega spregovoril o plodnem sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije in njenimi članicami, poudaril pomen organizacije lovskih praznikov, lovskih strelskih tekmovanj, razstav in predavanj, se zaustavil ob nekaterih pomembnih dosežkih in rezultatih. Zelo dobro deluje v okviru društva lovski pevski zbor, pred kratkim je bil ustanovljen foto klub. Med problemi, ki jih bo treba v prihodnje rešiti, pa je Pahor omenil pomanjkanje lastnega sedeža, pomanjkljivo obveščanje o pestrem društvenem delovanju, premajhno angažiranost dela članstva in pa slabo udejstvovanje lovcev na kinološkem polju.
Izčrpno tajniško poročilo je podal Jurij Umari, ki je med drugim omenil dobre odnose z italijansko lovsko federacijo, saj so v skupnem sodelovanju izdali dvojezično brošuro o gojitvi srnjadi, ki jo je strokovno sestavil Karlo Furlan. Poleg tega je društvo sodelovalo pri izdaji posterja »Divjad Slovenije«, letos spomladi bo priredilo lovsko strelsko tekmovanje treh dežel. Med številnimi gosti ki so prisostvovali občnemu zboru je najprej spregovoril Bojan Škerk, ki je prinesel pozdrave LZS: osrednja organizacija, kot je poudaril govornik, od samega začetka pozorno spremlja delovanje društva Doberdob, ki ga odlikuje iz leta v leto večja aktivnost. Odraz tega je tudi odločitev, da bodo letos pri
LZS začrtali smernice tesnejšega nadaljnjega sodelovanja med obema društvoma (Klub prijateljev lova iz Avstrije in Doberdobom) in skušali rešiti še nekatera odprta vprašanja.
Želje za plodno delo in čestitke za prehojeno pot je občnemu zboru prinesel tudi predsednik SKD Tabor, ki se je zaustavil ob poslanstvu in delu, ki ga opravlja lovsko društvo.
Predsednik ZLD iz Nove Gorice Bogdan Krivec je spregovoril o lovstvu kot izrazu kulture, ki naj veže tudi lovce tostran in onstran meje, predsednik Obalno-kraške zveze lovskih družin Nerino Gobbo pa je spregovoril o vlogi, ki jo opravlja lovsko društvo pri uveljavljanju slovenske narodnostne skupnosti. Predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev Nevo Radovič je poudaril, da je sodelovanje med kmeti in lovci obojestranske koristi, saj prav lovci prispevajo k ohranjevanju naravnega ravnovesja v
naravi. Slednji je tudi v imenu vseh članov novoustanovljenega fotokluba - tako ene kot druge druži ljubezen do narave - bežno omenil program, ki ga člani nameravajo v prihodnosti izpeljati in povabil lovce, naj odboru ali njim samim poročajo o zanimivostih narave, s katerimi se srečujejo vsak dan.
Sledile so volitve: v novi odbor je bilo izvoljenih 20 predstavnikov, in sicer 11 za tržaško pokrajino (S. Budin, Z. Doljak, K. Furlan, V. Ferluga, K. Gregoretti, M. Kerpan, A. Mikol, S. Milič, N. Radovič, I. Škabar, Ž. Šuc, S. Šuman, J. Umari) in devet za goriško pokrajino (C. Juren, S. Komjanc, M. Maraž, J. Pahor, J. Pahor, A. Pintar, D. Tomšič in A. Uršič).
Novoizvoljeni odborniki se bodo v kratkem sestali in si porazdelili funkcije. Sledila je družabnost. (R. N.)
Na sliki: (foto Janko Kovačič) nastop lovskega pevskega zbora na nedeljskem občnem zboru.
Mladi likovniki v podlonjerskem Ljudskem domu
V okviru proslav ob 10-letnici odprtja Ljudskega doma v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) bo krajevni krožek ARCI priredil skupinsko razstavo mladih likovnikov. Razstavo bodo odprli v ponedeljek, 25. t. m., ob 17. uri, na ogled pa bo do 14. maja vsak dan (tudi ob praznikih) od 16. do 20. ure.
Razstavo sta pripravila Boris Zuljan in Megi Pepeu. Žiriji načeljujejo Milko Bambič, Giulio Montenero in Nino Perizzi, odprta pa je tudi sodelovanju samih razstavljalcev, saj je eden izmed glavnih namenov prireditve ta, da prispeva k večjemu poznavanju oziroma uveljavitvi mladih umetnikov.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 21. aprila 1988
ANZEJ
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 19.59 - Dolžina dneva 13.51 - Luna vzide ob 8.59 in zatone ob 1.11.
Jutri, PETEK, 22. aprila 1988
KAJETAN
PLIMOVANJE DANES: ob 7.00 najnižja -42 cm, ob 14.11 najvišja 10 cm, ob 17.38 najnižja 4 cm, ob 23.40 najvišja 29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,6 stopinje, zračni tlak 1011,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Federica Zanotto, Mir-yam Paparot, Matia Saxida.
UMRLI SO: 73-letna Norma Dorligo vd. Benevol, 82-letni Umberto Ellero, 73-letni Antonio Saule, 84-letna Zora Blasi-na vd. Furlani, 79-letna Emilia Ughetti vd. Chaffin, 62-letni Pietro Voce, 66-letni Angelo Federico, 91-letna Giuseppina Andruccioli vd. Albertini, 66-letni Mario Blasco, 85-letni Rocco Pagliaro, 74-letni Antonio Armani, 74-letna Maria Hrvatin, 77-letni Diego Marussi, 93-letna Frances-ca Sirca, 67-letna Dina Marconi, 74-letni Antonio Sincovich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. aprila 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
OPČINE — Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
OPČINE — Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
_________gledališča_____________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina 1L GRUPPO DELLA ROCCA predstavila glasbeno komedijo HAPPY END Bertol-ta Brechta-Kurta Weilla. Režija: Dino De-siata. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	sredo, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti premiera Pirandellovega dela ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA v režiji G. Patronija Griffija.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20.00 (red F/B) bo na sporedu peta predstava Verdijeve opere AIDA. V vlogi Radamesa bo nocoj nastopil tenor Carlo Bini.
V	soboto ob 16. uri bodo iz solidarnosti z delavci škedenjskega obrata, Ferriere in Ternija, da ohranijo delovno mesto, uprizorili drugi del Verdijeve opere AIDA.
Šesta predstava bo v nedeljo, 24. t. m., ob 16.00 za red G.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ponovitev pravljice F. Milčinskega ZVEZDICA ZASPANKA danes ob 10. uri - o. š. F. Bevk na OPČINAH, v jutri ob
9.30	- o. š. na PROSEKU, v soboto, 23. t. m„ ob 9.30 - o. š. A. Sirk V KRIŽU ter torek, 26. t. m., ob 10. uri - o. š. A. Gradnik na COLU.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predsta-valN MEZZO A 'STE DISGRAZIE EL TUO RICORDO. Režija Francesco Mace-donio. Prodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti 2 in v gledališču Cristallo uro pred pričetkom predstave.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ponovi danes, 21. t. m., ob 9.30 Kozakovo AFERO.
koncerti
II pošto delle fragole
Nocoj ob 20.30 bo v prostorih bivše umobolnice koncert skupine A garden of sensation & Flex-Dance.
Do 29. t. m. bo Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija nastopal v raznih kasarnah naše dežele: jutri, 22. t. m., v kasarni Cantone v Tolmeču, 27. t. m. v kasarni Berghinz v Vidmu, 28. t. m. v Villi Vicentini in 29. t. m. v kasarni Feruglio v Pušji vasi.
Tržaški jazzovski krožek
V	torek, 26. t. m., ob 22.00 bo v Mandrac-chiu koncert kvinteta Franca DAndrea.
V	soboto, 23. t. m., ob 20.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi (C.I.A.), Ul. S. Carlo 2, koncert nagrajencev 6. meddržavnega tekmovanja violinistov v Fari ob Soči. Sodeluje komorni orkester tekmovanja pod vodstvom Stojana Kureta.
Bratrančki Peter in Ivan ter Mitja in Aleks Jevnikar izrekajo prisrčno dobrodošlico
SARI ZUPANČIČ
ki je včeraj razveselila starše Magdo in Davorja
kino
ARISTON - Danes dvorana rezervirana, jutri 16.00, 19.00, 22.00 LTnsostenibile ieggerezza delTessere, r. Philip Kaufman, i. Daniel Day Lewis, Juliette Bi-noche.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EKCELSIOR II - 17.30, 19.30, 21.30 Quat-ro cuccioli da salvare, prod. Walt dis-ney.
EKCELSIOR I - 18.15, 22.15 Stregata dalla luna, dram., ZDA 1987, r. Norman Jewison, i. Cher.
NAZIONALE II - 17.00, 22.00 Ouella vil-la in fondo al parco, srh., □.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Chi proteg-ge il testimone, dram., ZDA 1987, r. Ridley Scott, i. Tom Berenger, Mimi Rogers.
PENICE - 17.00, 22.15 Dopo Galileo
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Saigon.
MIGNON - 16.00, 21.30 Bestseller.
EDEN - 15.30, 20.00 American supergirls in La signora e il marinaio, pom.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 I piaceri di Moana Pozzi, porn.,
VITTORIO VENETO - 16.45, 22.15 Per-dizione, porn., □
CAPITOL - 17.30, 22.00 Dentro la noti-zia, dram., ZDA 1987; r. J.L. Brooks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
LUMIERE PICE - 16.00, 22.00 Oci cior-nie, kom., It. 1987, r. Nikita Mihalkov, i. Marcello Mastroianni.
ALCIONE - 16.30, 22.15 Giulia e Giulia, dram., It. 1987, r. Peter Del Monte, i. Sting, Katleen Turner, □.
RADIO - 15.30, 21.30 Frida, porn., * V
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razstave
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 23. t. m., ob 18.30 odprli razstavo slikarke MEGI PEPEU. Razstava bo trajala do 6. maja.
Kulturno-umetniško društvo Prints je
pripravilo v restavraciji XX Secolo v Vi-žovljah št. 1 (Sesljan) razstavo PODOBE V BEGU slikarja Paola Pascutta, ki bo odprta do 8. maja. Urnik: od 11. do 15. ter od 17. do 1. ure (zaprto ob ponedeljkih).
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bodo v soboto, 23. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja OSVALDA PERUZZIJA. Razstava bo odprta do 6. maja po običajnem urniku.
V	Beneški hiši v Miljah - Calle Ober-dan - bodo v torek, 26. t. m., odprli razstavo likovnih izdelkov, ki so jih pripravili otroci pod vodstvom slikarja Zeba. Razstavo je organiziral krožek Tina Ma-dotti, Pončana 14.
čestitke
Mala Sara je razveselila že itak vesela in vedra MAGDO JEVNIKAR in DAVORJA ZUPANČIČA. V prepričanju, da bo Sara postala odlična alpinistka, odbojkarica, vsestranska športnica in intelektualka, pač simpatična, inteligentna in življenjska kot starša, ji prijatelji z vseh koncev sveta voščijo vse najboljše v mladem življenju.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Tennessee Williams
STEKLENA M EN A Ž ERI J A
Režija Marjan Bevk
Danes, 21. t. m., ob 17. uri ABONMA RED H in I jutri, 22. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C in G
Dosledno izveden premik v igro intimnih situacij in subtilno izrisanih psiholoških odnosov je bistvena odlika nove uprizoritve VVilliamso-ve "Steklene menažerije" na slovenskem odru. Logično je, da ta "igra obujenih spominov" danes ne more učinkovati ne kot dramaturški no-vum ne kot odkritje neznane, od uspešne družbe tako drugačne Amerike, ampak je vsa njena sugestivna dramatičnost dejansko zapisana v preprosti in nazorni metafori steklene menažerije kot prispodobe krkih človeških usod.
Jernej Novak, Dnevnik
Jutri, 22. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah
pokrajinski aktiv slovenskih komunistov na temo:
Politično dogajanje med Slovenci v Italiji in priprava komunistov na volitve
Vabimo vse tovariše k aktivni udeležbi.
Tajništvo tržaške federacije slovenske komisije KPI.
razna obvestila
Kulturno-umetniško društvo PRINTS
obvešča zainteresirane, da se bodo tečaji grafike odvijali ob ponedeljkih in sredah od 16. do 20. ure v prostorih delavnice lesoreza in bakroreza Atelier v Nabrežini št. 16. Za pojasnila tel. na št. 631989 od 19. do 20. ure.
Kmetijska zadruga v Trstu sklicuje REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV v soboto, 23. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
KD Kraški dom vabi v četrtek, 28. t. m„ na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Bubničevem domu v Repnu. Vabljeni!
razne prireditve
SPDT prireja danes, 21. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 20.30 predavanje Branka Bratoža iz Kopra: LEPOTA BOLGARSKIH GOR. Predavanje bo opremljeno z diapozitivi. Vabljeni!
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na predavanje z naslovom GOJENJE TRTE V POGLEDIH BIODI-NAMIKE, ki bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. Predavanje bo v italijanščini.
TPK Sirena priredi VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA jutri, 22. t. m„ ob 20. uri na pomorskem sedežu. Vabljeni člani in prijatelji!
KD F. Prešeren - Boljunec vabi na gostovanje dramske skupine KD Kraški dom - Repentabor z zabavno lepljenko v narečju VAŠKI VRTILJAK, režija Drago Gorup. Pridite jutri, 22. t. m., ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo jutri, 22. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
KD Lipa priredi jutri, 22. t. m., ob 20.30 v Bazovišekm domu VEČER LJUDSKEGA PETJA IN GLASBE. Sodelujejo ženska pevska skupina "Stu ledi", Zoran Lupine in gojenci šole za diatonično harmoniko pri KD F. Venturini - Domjo.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, vabi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 na večer z dramsko skupino Tabor z Opčin. Na sporedu DEŠTIN. Spisal in režiral Drago Gorup.
KD Rdeča zvezda vabi vse prijatelje, veseljake, pometače... v športno-kulturni center v Zgonik v soboto, 23. t. m., ob 20.30, kjer bodo Karst Brothers pometali kraške, tržaške, slovenske, italijanske... ŠKOVACE.
KD F. Venturini - Domjo priredi v ponedeljek, 25. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu KONCERT PRIJATELJSTVA ob pobratenju MPZ F. Venturini od Domja z zborom Accade-mia corale reno di canto popolare iz Marzabotta in ob 10-letnici pobratenja med MPZ F. Venturini iz zborom Loški glas iz Zagorja ob Savi.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse učno osebje, da je od
15.	marca razobešen na šolskem skrbništvu seznam izčrpanih lestvic za šolsko leto 1987/88. Rok za vključitev v te lestvice zapade 30. t. m. Tistim, ki so bili že vključeni v izčrpane lestvice, ni treba na novo vlagati prošenj. Seznam izčrpanih lestvic in informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8, II. nad., v torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure ter v sredo od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan obvešča starše, da se bo danes, 21. t. m., na sedežu šole vršil roditeljski sestanek po naslednjem vrstnem redu: ob
16.	uri za vse 1. in 2. razrede ter ob 17.30 za vse 3., 4. in 5. razrede.
Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bo roditeljski sestanek v torek, 26. t. m., ob 18. uri. Istega dne bo ob 17. uri seja razrednih svetov.
__________mali oglasi________________
OSMICO je odprl v Ricmanjih na št. 115 Vladimir Klabjan. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Borštu Ljubo Peta-ros.
OSMICO je odprl v Repnu št. 2 Stano Ravbar. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Hektor Moro iz Dola -. Palkišče 28. Nudi prigrizek in vino lastnega pridelka.
OSMICO ima Frandoli - Slivno št. 25. Toči belo in črno vino.
NA PADRIČAH v bližini teniškega igrišča prodamo 2.300 kv. m nezazidljivega zemljišča. Vstop po privatni cesti. Tel. 578042.
PRODAM seno v balah. Tel. 228547.
PRODAM mize in stole, tudi za vrt. Tel. 200169.
PRODAM vespo 200 PXE, november 1983, rdeče barve, prevoženih 10.000 km, v zelo dobrem stanju, za 1.500.000 lir ali po dogovoru. Tel. na št. 200790 ob urah kosila.
PRODAM frezo nibbi dizel s prikolico. Informacije na tel. št. 228609 in 824957 ob večernih urah.
PRODAM ritmo 70S, letnik 1984, 65.000 km v odličnem stanju. Tel. 231865 po
17.	uri.
PRODAM avto fiat 126 v dobrem stanju. Tel. 226192.
PRODAM nezazidljivo zemljišče ob cesti Opčine-Repen. Tel. 211324.
SLADOLEDARNA v Nemčiji išče za sezonsko delo 20/25 letno osebje, dobra plača, resnost. Tel. od 20. do 21. ure na št. 0049208/475703.
DRUŽINA išče hišico ali stanovaje v najem na Krasu v poletnem času (maj-avgust). Tel. na št. 301612.
ZOBOZDRAVNIK Ivo Petkovšek, Ul. Canova 2 sporoča, da ima novo telefonsko številko — 360870.
ORODNI MEHANIK prost vojaščine dobi zaposlitev v kvalificirani delavni-1 ci. Klicati ob delovnih urah na št. 824498.
_________prispevki_______________
Namesto cvetja na grob Maria Hrovatina in Egidia Sossija, Tončke in Bruna Suberja daruje Ines Valič z družino
20.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 20.000 lir za Sklad M. Čuk in 20.000 lir za SKD Tabor.
Milan Švab je daroval 6.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
menjalnica_______________________20.4. ms
Ameriški dolar............ 1225.—
Nemška marka ............. 741.—
Francoski frank........... 216.—
Holandski florint ........ 660.—
Belgijski frank........... 34.—
Funt šterling............. 2319.—
Irski šterling............ 1950.—
Danska krona.............. 191.—
Grška drahma ................. 8,50
Kanadski dolar ........... 980.—
Japonski jen............... 9.—
Švicarski frank ........... 895.—'
Avstrijski šiling............. 105.—
Norveška krona ............ 197.—
Švedska krona................ 208.
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta................ 10.
Avstralski dolar ............ 880.
Debeli dinar................... 0,73
Drobni dinar................... 0,73
DrllSD" BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet Sedež 040/67001 Dl#ll\.D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Novoletni praznik za brhko Glorio
Gloria Guida se bo letos jeseni spet pojavila na televizijskem zaslonu, in sicer v TV iilmu Pesta di Capodanno (Novoletni praznik). Odigrala pa bo vlogo nekoliko "svojevrstne" manekenke, ki se zaljubi v pianista nočnega kluba, Johnnyja Dorellija. Pripovedna vzmet, ki bo sprožila celo vrsto zabavnih situacij, pa je v tem, da se bo istočasno z Glorio Guido zaljubila vanj tudi Eleonora Giorgi... Od tod torej zgode in nezgode (vse seveda v značilnem duhu italijanske filmske komedije, v kateri so se preizkusili že vsi trije igralci) tega Novoletnega praznika, ki ga je v dveh nadaljevanjih režiral Piero Schivazappa, scenarij pa je napisal Giorgio Mariuzzo.
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
Kako družba sprejema drugačnost?
Kolikokrat smo se sami pri sebi vprašali, kako sprejemamo motnje v obnašanju, in še posebej, kako sprejemamo tako hudo motnjo, kakršna je duševna nerazvitost.
In če smo se že soočili s tem, potem se vprašajmo, kolikokrat smo razmišljanje o tem odpravili z nekakšnim prebliskom o nečem manjvrednem, o nekom, ki se nam je v najboljšem primeru smilil, z mislijo, ki nas je nekako branila pred to nevarnostjo tako, da je našo osebo postavila na višjo, popolnejšo pozicijo. Pravijo, da je vse več tistih, ki jih v duševno prizadetost pahnejo okvare in bolezni pred, med in v prvih letih po rojstvu in da je vse manj dedno duševno nerazvitih.
Če se torej znamo izmotati iz predsodkov degenerativne manjvrednosti in gledati tudi na take duševne okvare kot na pomanjkljivost v razvoju medicinske znanosti, ki sicer zna rešiti otroka pred smrtjo, ne zna ga pa obvarovati posledic prestane bolezni ali poškodbe, bomo tudi na duševno prizadetost gledali odkriteje, naravnost, brez kakršnekoli primesi skrite sramote.
Hkrati pa moramo osvojiti resnico, da duševna prizadetost ni bolezen, ki bi se dala ozdraviti, temveč da je duševno prizadeta oseba trajno motena in zavrta v svojem duševnem razvoju. Razvoj duševno prizadetega otroka ni le moten, temveč tudi otežkočen. Otrok se sam od sebe ne bo razvijal: potrebna mu je velika, skrbna pomoč, ki pa mora biti tudi pravilna.
Usoda nam deli včasih velike udarce. Če se znamo sprijazniti z njimi, če se ne ustavimo le tam, kjer se človek samopomiluje za to, kar se mu zdi, da se je zgodilo le njemu, potem nas tudi taki težki udarci lahko notranje obogatijo.
Še so aktualne in globoke besede dr. Marie Egg iz knjižice Moj otrok je drugačen, ki je pred dvanajstimi leti izšla po prizadevanju Zveze za pomoč duševno prizadetim Slovenije in je pri tem društvu še na razpolago: »V mnogih primerih jasno vidimo, koliko dobrega lahko pride prav po prizadetih otrocih. Kako
more notranje rasti in zoreti vsa družina ob nalogah, ki jih postavlja prizadeti otrok. Kolikšna množina dobrih sil se zaradi njih sprosti v družbi. Vsekakor ne moremo niti približno ugotoviti, katero življenje je vredno in katero je brez vrednosti. Niti nismo poklicani, da bi to presojali. Niti nismo za to sposobni. Docela je mogoče, da na primer jaz, ki pišem to knjižico, in vi, ki jo berete, delamo več škode kot katerikoli duševno prizadeti otrok. Vprašanje je tudi, kateri otrok navsezadnje napravi največ žalosti. Ne brezpogojno prav prizadeti. So otroci, ki napravijo staršem vsaj toliko - če že ne več - žalosti in sramote, ki prizadenejo njihovemu srcu še več ran...«
Za duševno prizadete osebe je značilna skromnost: za življenje jim zadostuje zelo majhen svet. Ustvariti pa jim ga moramo mi, ker sami tega niso sposobni. Ker je ta svet tako majhen, ga lahko najlepše uredimo in čim lepše je urejen, tem srečnejši so.
Dr. Eggova poudarja, kako starši, tudi najboljši, ne morejo nobenega izmed normalnih otrok obvarovati pred težavami, s katerimi se srečuje, ko vse bolj širi svoj življenjski krog. Te otroke - duševno prizadete, ki bodo v nekem smislu ostali otroci vse življenje, pa lahko obvarujemo takih bridkosti. Edino nje lahko napravimo v njihovem malem svetu na nek način srečne.
»Tudi prizadet otrok je prav tako moj, prav tako naš, kot vsi drugi otroci. Nanj ne bomo mogli biti ponosni, imamo pa ga lahko radi. Vanj ne bomo mogli vlagati in kopičiti znanja, lahko pa ga bogati in plemeniti naša ljubezen. Vračal nam jo bo v enaki in še večji meri, kot mu jo bomo dajali.«
Resnica je, da je življenje, kakršnega poznamo, prirejeno za zdrave otroke. Družba zahteva, da otrok izpolnjuje neke pogoje, da se udeležuje življenja. Ti pogoji spadajo v shemo, ki jo označujemo kot normalno. Zato je nenormalno vsako vedenje in sposobnost, ki se ne dasta prikrojiti tej shemi. Lahko je ta
nenormalnost posledica telesnih motenj, lahko pa so udi popolnoma zdravi in izvirajo motnje iz možganov, ki niso dovolj razviti, ali ki se počasneje razvijajo. Ker možgani uravnavajo vse naše delovanje, je potem posledica te počasnejše razvitosti zaostanek v razumevanju, mišljenju, hotenju, čustvovanju, gibanju in skratka v vseh funkcijah.
Velikokrat je tudi videz lahko neprijeten. Vendar se moramo prepričati, da videz nikakor ni merilo inteligence.
Moramo pa se tudi vseskozi zavedati, da duševno življenje teh otrok ne ustreza njihovi starosti, da se torej duševno nerazviti otrok razvija počasneje. Ne smemo se slepiti z utvarami, da bo kdaj koga dosegel: razlika med duševno nerazvitim in zdravim otrokom bo z naraščajočo starostjo vedno večja.
Ni izključeno, da se bo, denimo, odrasli mož, ki je duševno na stopnji desetletnega otroka, naučil vesti kot odrasla oseba, vendar bo dorasel vedno le situacijam, ki jim je kos desetletni deček. Kako se torej človek lahko približa tej drugačnosti? Najprej zato, ker se ji hoče približati. Zato ker hoče za to »normalno« shemo življenja odkriti splošnejšo resnico, ki bo stopila nad normalno in bo hkrati veljavnejša za vse. Zato, ker bo med nakupovanjem prehrambenih »hitov« - najuspešnejše reklamiziranih jedil tega hipa - še imel čas poglobiti se v misel: ali smo res samo to? Ljudje, ki delajo le za materialno korist, ljudje ki jim je pomembno, da dobro jedo, da se dobro oblačijo in da se ne odrečejo ničemur, kar ima njihov sosed, prijatelj, znanec? Ali smo res torej pravi ljudje le tisti, ki ne odstopamo od neke shematske enakosti, ki pravzaprav samo jemljemo, ne da bi dajali. Ali pa je med nami, in v trenutku, ko se tega zavemo tudi v nas, še drugačni človek?
In ali nas ne prav ta, v trenutku, ko ga spoznamo in ga sprejmemo, dviguje na neko zrelejšo življenjsko stopnjo, nad lažne bogove kot sta vsakodnevni Bakhus in Venera?
[
Cit: rai i__________________________
LIS inf oddaja: Uno Mattina
10.00	Aktualno: Otvoritev 62. mednarodnega avtomobilskega salona (iz Turina)
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nadaljevanka: Michele Strogoff
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika jo.00 Otroška oddaja: Big!
‘2.35 Aktualno: Spaziolibero ib ^ Danes v Parlamentu in dnevnik io’?5 Variete: Parola mia
9.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica on 0 Almanah, vreme in dnevnik /u'30 Film: Darby 0'Gill e il re del folletti (fant., ZDA 1959, r. R. Ste-venson, i. A. Sharpe, S. Connery)
29 on Nanizanka: Diciottanni 4-30 Dnevnik, nato nan. Diciottanni d10 Dokumentarna oddaja: Zgodbe o n on f^mu m emigrantih u.20 Dnevnik - zadnje vesti
današnji televizijski in radijski sporedi
# RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik- kratke vesti
11.05	Inf. odd.: Načrtno izobraževanje
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di vivere
18.05	Šport: kolesarstvo
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, 1'investigatore
19.30	Horoskop, vreme in dnevnik
20.30	TV film: La coscienza di Ženo (r. Sandro Bolchi, i. Johnny Dorelli, 2. in zadnji del)
21.55	Nan.: II brivido delllmprevisto 22.20 Dnevnik - kratke vesti
22.30	Glas. odd.: Bianco rosso e verde
23.30	Dnevnik, nato filmske novosti 0.05 Film: II drago volante (krim.,
1949, r. L. Selander, i. R. Winters)
j	RAI 3
10.00	Aktualno: Mondofiera (neposredni prenos z Milanskega velesejma)
11.00	Tenis: mednarodni turnir Mon-tecarla (neposredni prenos)
14.00	Deželne vesti
14.30	Športna rubrika: Fuoricampo, vmes mednarodni teniški turnir iz Montecarla
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
19.50	Melodrama: L elisir d'amore (glasba Gaetana Donizettija, dir. Giuseppe Patane, nastopajo Luciane Pavarotti, Marie Mc Laug-hlin, Leo Nucci, neposredni prenos iz milanske Scale)
22.15	Film: Dolce veleno (kom., ZDA 1968, r. Noel Black, i. Anthony Perkins, Tuesday Weld)
23.40	Filmske novosti
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
j	RTV Ljubljana_______________
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Glasbena vzgoja - Zapisi za mlade: Viktor Mihelčič; Kulturna dediščina - Narodna galerija v Ljubljani
11.15	Film: Vodovodar (ponovitev avstralskega filma)
16.35 TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.50	Otroška nanizanka: Indijanske legende
18.15	Slovenski ljudski plesi: Gorenjska (Tokrat se je televizijska ekipa mudila na Gorenjskem, kjer je posnela ljudske plese in običaje s tega dela Slovenije v času košnje. Folklorne skupine Javorje, Podkoren in Kamniška Bistrica bodo predstavile del plesov, ki na Gorenjskem še vedno žive in jih ljubiteljske folklorne skupine še gojijo.)
18.45	Risanka, Vreme in Obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.07 Tednik
21.10	Nadaljevanka: Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla (3. del)
22.10	Dnevnik
22.25 Jubilejna teveteka
G
CANALE5
7-00 Rubrika: Dobro Italija
7-20 Risanke 9 00 Nanizanka: Are 930 Nadaljevanka: ral Hospital 10.30 Kvizi: Cantand tando, 11.15 Ti miglia, 12.00 Bi: H pranzo e servi ;4-30 Nad.: Sentieri ,i'30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Infedel tua (kom., ZDA Preston Sturges Harrison, Lind, nell)
17	9= Nanizanka: Alič
18	ns ^Tviz:D°PPioSk °-05 Nanizanke: W.
18.40 I cingue c into piano, 19.K , ferson
19	40 Kviza: Tra mo
n tanzo Show n »n ?ubrika:Prem •40 Nanizanki: Gl cabili, 1.40 S speciale
RETEOUi
csr
8-30 Nanizanka: L. vallata
■ 5 Film. Inventi more (kom., I
Camillo Mastrocin-que, i. Evy Maltagliati, Gino Cervi)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi, RifRaff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: I magnifici sette cavalcano ancora (vestern, ZDA 1972, r. G. McGovvan, i. Lee Van Cleef, Stefanie Po-wers)
22.25 Aktualno: I giorni del-1'I.R.A.
23.10 Šport: golf 0.10 Filmske novosti 0.40 Nanizanki: Vegas, 1.35 Missione impossibile
<%> ITAL! A 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 VVonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie s Angels,
13.20	Arnold
13.50 Variete: Smile
14.20 Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard, 19.00 Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: Domani mi sposo (kom., It. 1984, r. Fran-cesco Massaro, i. Jerry Cala, Milly Carlucci, Isabella Ferrari)
22.15	Dokumentarna oddaja: Dirkanje za legendo - Targa Florio
22.45 Rubrika: Fish eye
23.15	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
0.15 Film: L'occhio privato (krim., ZDA 1977, r. Robert Benton, i. Art Car-ney, Lily Tomlin)
EMSil TELEPAPOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Mary Hartman
17.30	Risanke: Erculoidi, 18.00 Combattler, 18.30 She-ra, 19.00 Masters
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Ci risiamo vero Provvidenza (vestern, It. 1976, r. Alberto De Martino, i. Tomas Mi-lian, Carole Andre)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks 0.30 Film
P^	TELEFRIULI ^
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Il bas-tardo
14.30	Dražbi
15.30	Špot: košarka
17.00	Nad.: Fontamara, 18.15 Camilla
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Delta
1.00 Informativna oddaja:-News dal mondo
[ Tffir TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Kuhajte z nami;
9.20	Zdravniški nasveti; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 11.30 Potujmo! Kam, kdaj in kako;
12.15	Ameriški portreti (Helga Glušič);
13.20	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Roman: Vojna in mir (37. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.45 Glasbeni telefon; 17.10 Primorska poje 88; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Naši toni.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Učenci glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Slavka Žnidaršiča;
18.15	Razmišljamo, ugotavljamo; 18.30 Zborovska glasba Leoša Janka; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Popevke.
TV Koper
13.30	TVD Novice, nato Sportime
13.50	Nogomet: evropski pokali (pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
DOMJO — Vandalsko znašanje nad kipom Mare Samse
TRST — O delovanju družbe Adria
TRST — Obračun operne sezone gledališča Verdi
DOBERDOB — Pokušnja domače salame
ČENTA — Z mednarodne razstave stenskih preprog
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Donna Kopertina
20.30	Tenis: turnir Volvo (iz Chicaga)
22.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Športna oddaja: Juke box
23.30	Rubrika: Donna Kopertina
24.00	Reportaže: Šport spektakel
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Manufaktura; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Primorska poje; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Mini-show; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasbeni občutki; 10.00 Na prvi strani; 10.10 Mavrica; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.05 Danes; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Album; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 18.33 Bazar; 19.00 Zbori.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike;
21.00	Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočni glasbeni spored.
Določene maksimalne prodajne cene blaga proste cone za široko porabo
Obvezna označba konfekcij in izpostavljene cene
Že nekajkrat v zadnjih letih je bila postavljena zahteva po popolni informaciji glede cen blaga proste cone, namenjenih široki potrošnji. Zdaj je bilo to vprašanje rešeno. Prejšnji teden se je namreč sestal pokrajinski odbor za cene, ustanovljen pri Trgovinski zbornici na podlagi deželnega zakona št. 10/88 (ta organ opravlja naloge nekdanjega pokrajinskega odbora za cene, ki je deloval pri Prefekturi) in določil maksimalne maloprodajne cene za blago široke potrošnje, ki ima ugodnosti proste cone. Gre za sladkor, pivo, maslo in kavo. Cene mesa in goriva proste cone so bile urejene predhodno.
Poslanec Renzulli bo govoril o osnutku zaščitnega zakona
Poslanec Gabriele Renzulli, član vsedržavnega vodstva socialistične stranke, bo v ponedeljek, 25. t. m., gost sovodenjske sekcije PSI in slovenske komisije pri PSI.
Zvečer, ob 18.30, bo v občinski telovadnici v Sovod-njah govoril o zakonskem osnutku za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ki ga je stranka pred kratkim vložila v poslanski zbornici. Osnutek so pred tedni predstavili na tiskovni konferenci v Vidmu, zdaj pa prihaja do širše predstavitve, oziroma razprave.
Srečanja v Sovodnjah se bo predvidoma udeležil tudi deželni tajnik PSI Ferruccio Saro.
Za kilogram sladkorja proste cone v vrečkah po 1, oziroma 2 kilograma, bomo tako v trgovini plačali največ 820 lir za kilogram, za kilogram mešanice navadne kave "comune famiglia" 9 tisoč lir, za kilogram mešanice kave srednje kakovosti 'media famiglia" 9.800 lir.
Maksimalne prodajne cene piva so naslednje: steklenice 2/3 litra (z vračanjem steklenic) 820 lir, steklenice 2/3 litra, brez kavcije, 980 lir, steklenice 1/3 litra, brez kavcije, 580 lir, pločevinke 1/3 litra 655 lir.
Ob tem velja zabeležiti, da znaša letni kontingent sladkorja, namenjenega široki potrošnji, 25 tisoč stotov in povsem zadostuje za kritje normalne porabe. Kontingent kave znaša 6.500 stotov, kontingent piva pa 11.500 hektolitrov. Od tega je 10 tisoč hektolitrov italijanske proizvodnje, 1500 pa tuje proizvodnje.
Pokrajinski odbor za cene je na svoji prvi seji, poleg določitve maksimalne maloprodajne cene določil tudi, da morajo biti v vsaki trgovini, na vidnem mestu, izobešene cene blaga proste cone, konfekcije pa morajo biti posebej označene.
Velja opozoriti tudi na novost: blago proste cone za široko potrošnjo (velja predvsem za pivo) se bo lahko prodajalo samo v trgovinah in veleblagovnicah, nikakor pa ne v barih, gostilnah in drugih lokalih.
Pokrajinski odbor za cene je določil tudi višino zajamčene marže v maloprodaji.
Maksimalne maloprodajne cene masla zaenkrat še niso bile določene, ker, kakor izhaja iz tiskovnega poročila Trgovinske zbornice, še ni bilo na razpolago vseh elementov, ki pridejo v poštev.
Telefonska družba posodablja naprave
Novi elektronski centrali v Ronkah in danes v Gorici
Pri sedežu goriške agencije SIP bodo danes ob 10. uri predali namenu novo elektronsko centralo Proteo 20/3. Ob tej priložnosti bo krajša slovesnost, pri kateri bo sodeloval tudi župan Scarano. Z novo centralo bo prišlo, kot smo poročali, do zamenjave telefonskih številk skoraj 800 uporabnikom, predvsem v mestnem središču.
Podobna slovesnost je bila te dni tudi v Ronkah, kjer je pričeladelovati eletronska centrala Proteo UT 10/3. Omogočila bo povezavo 480 novih telefonov, označenih s številkami od 474000 do 474479. Novo napravo si je ogledal ronški župan Gian Massimo De Pace in imel kratek telefonski pogovor s prvo "elektronsko" uporabnico v Ronkah.
Za ponedeljek, 2. maja, napovedana seja goriškega občinskega sveta
Goriški občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 2. maja, zvečer. Tako izhaja iz krajšega tiskovnega poročila Občine. Svet bo nadaljeval z razpravo o vprašanjih, ki so že bila na dnevnem redu, a niso bila izčrpana. Občinski svet mora sprejeti ostavko odbornika Lanfranca Zucallija, ki je prestopil k socialistom in na njegovo mesto izvoliti novega odbornika. To mesto bo, kot je slišati, pripadlo spet socialdemokratom. Zaključila se bo tako druga daljša kriza koalicije, ki upravlja občino. Prejšnja je izbruhnila v jeseni, v zvezi s poveritvijo naloga za vodstvo del pri izgradnji tovornega postajališča.
Razstava in koncert v Števerjanu
V Števerjanu so v zadnjih letih navezali zanimivo kulturno sodelovanje s Škofjo Loko. V tem okviru je lani razstavljal v Škofji Loki naš briški sli-
kar Vladimir Klanjšček. Sedaj prihaja do povratnega obiska, kar priča o obojestranski volji po nadaljevanju začetega sodelovanja in kulturnih izmenjav.
V	prostorih kulturnega društva Briški Grič na Bukovju v Števerjanu bodo jutri ob 20.30 odprli slikarsko razstavo, na kateri se bo predstavil slikar Stane Žerko iz Škofje Loke. Ob odprtju razstave je briško društvo poskrbelo tudi za kulturni program. V društvenih prostorih bosta nastopila violinist Sandro Simonetto in pianist Aleksander Vodopivec.
Diapozitivi v Podgori
V	domu društva Paglavec v Podgori bo nocoj ob 20.30 Zdenko Vogrič predvajal diapozitive na temo Po poteh slavnih zgodovinskih dogodkov in legendarnih bojev NOB. Večer prireja društvo Paglavec v okviru prireditev ob dnevu osvoboditve.
Poslovanje bo v znamenju finančnih restrikcij
Skupščina KZE nocoj o proračunu
Skupščina Goriške KZE se bo nocoj "spopadla" z letošnjim proračunom. Predsednik Calzolari je sklical sejo danes ob 17. uri v občinski sejni dvorani v Gorici. Upravitelji goriškega zdravstva niso pred lahko nalogo. Začenjajo se izvajati restrikcije, ki jih predvideva načrt o reorganizaciji zdravstva na Goriškem. Ob problemih zaradi zmanjšanja vloge zdravstvenih struktur v Krminu in Gradežu, ukinitve nekaterih storitev v Gorici in Tržiču, čakajo KZE še težki časi v zvezi z razpoložjivostjo finančnih sredstev.
Dežela je določila, da letos stroški ne bodo smeli presegati 163 milijard lir. Kot je te dni izjavil predsednik upravnega odbora KZE arh. Robustelli, čaka upravitelje nelahka naloga, da skušajo ohraniti raven in kakovost storitev, obenem pa zmanjšati stroške, tako kot določajo deželne smernice. Denar je treba torej postrgati iz vseh proračunskih poglavij in zmanjšati vse neupravičene ali nesmotrne stroške. Precej so v tem pogledu že dosegli, tudi zaradi prenitve novih sprejemov
v službo, s čemer so se zmanjšali stroški za osebje. Zdravstveni upravitelji naskakujejo sedaj še dve poglavji, kjer se stroški nevarno večajo: gre za izdatke za zdravila (lani so se povečali skoraj za tretjino in dosegli 20 milijard lir) in za analize. Potrebna je, menijo, zdravstvena vzgoja občanov, ki naj prepreči prekomerno uživanje zdravil.
Vse drugačni so pogledi opozicije pred današnjo sejo. Komunisti ugotavljajo, da je zmanjšanje zdravstvenih služb celo preseglo omejevalna predvidevanja načrta o reorganizaciji. To velja za Krmin in Gradež, za ukinitev ali omejevanje nekaterih služb (pnev-mologija, anatomska patologija v Tržiču, začasnost okulistike v Gorici), pa tudi za pomanjkanje načrtovanja na teritoriju, kjer niso dovolj ovrednotene preventivne službe in osnovna oskrba preko družinskih posvetovalnic, psihiatričnih služb itd.
KPI kritično ocenjuje delo večine v odboru KZE. Tudi napovedi o obnovi bolnišnic v Gorici in Tržiču (oba načrta so poverili inž. Graziatu) po mnenju
komunistov ne ustrezajo potrebam. Zato postavljajo zahtevo po premostitvi sedanje koalicije na čelu KZE.
Gledališka izpoved o problemu mamil
Nocoj bo v avditoriju v Ul. Roma drugo od štirih četrtkovih kulturnih srečanj, ki jih prireja pred kratkim ustanovljena zadruga Artisti associati. Igralka Lina Bernardi bo podala monolog Maricle Boggio "Mamma eroi-na". Kot nakazuje že naslov, bo tema predstave žgoče družbeno vprašanje uživanja mamil. Monolog je izpoved matere, ki izve, da se je hčerka predala heroinu. Predstava boob 20.45.
koncerti
V cerkvi v Novi Gorici bo drevi ob 19.30 koncert Komornega zbora Nova Gorica ob spremljavi Obalnega orkestra. V soboto bo zbor nastopil v Turinu.
krznarstvo
CUIR CHIC
poletne
priložnosti
popusti od 20% do 60%
tržič - ul. rosselli 73 - tel. 790123
V goriški zapor so v torek zvečer prepeljali, pod obtožbo poskusa umora, 37-letnega Roberta Crasnicha iz Tržiča. Aretirali so ga na domu, kjer je fizično napadel 64-letno mater Benito Ongaro ter ji grozil z velikim kuhinjskim nožem.
Roberto, ki je po poklicu pleskar, naj bi se z materjo sprl že proti večeru in nato odšel iz stanovanja v Androna Manin. Ženska naj bi o dogodku po telefonu obvestila karabinjerje, ki so kmalu zatem prišli na kraj, da se neposredno prepričajo, kaj se je pravzaprav zgodilo. Prišli pa so menda ravno v trenutku, ko je Roberto ponovno na-
Demonstrirali so pred Trgovinsko zbornico
Dijaki proti sodelovanju z rasisti
Kakih sto dijakov raznih goriški šol (med temi nismo zasledili slovenskih) je včeraj demonstriralo pred Trgovinsko zbornico v Ul. Crispi. Pobudniki akcije so bili mladi, ki se zbirajo pri
krščanski temeljni skupnosti. Trgovinsko zbornico so izbrali zaradi napovedi, da bo v začetku maja sprejela delegacijo južnoafriških gospodarstvenikov. Namen srečanja je v navezovanju
Poskus umora v Tržiču Sin z nožem napadel mater
padel mater ter ji grozil z nožem. Možakarja so hitro onesposobili, mu nataknili lisice ter ga pospremili v goriški zapor.
V Štandrežu pogreb Ferruccia Cingerlija
Velika množica je včeraj v Štandrežu pospremila k zadnjemu počitku 47-letnega Ferruccia Cingerlija. V cerkvi je žalni obred opravil štandreški župnik Žorž, ob odprtem grobu je pokojnemu zadnjo pesem zapel pevski zbor društva Oton Župančič pod vodstvom Aleša Robana. Kratek in ganljiv je bil poslednji pozdrav, ki ga je izrekel Joško Pahor, predsednik Društva slovenskih lovcev »Doberdob«. Pokojnik je bil namreč lovec, član KD Sovodnje in eden od soustanoviteljev društva "Doberdob". Med množico pogrebcev so prihiteli, v krojih, številni lovski prijatelji, iz krajev na Goriškem, iz raznih vasi preko meje.
S tem v zvezi ne moremo prezreti neljubega dogodka, ki se je pripetil med pogrebom, ko so karabinjerji brez posebnega razloga, preprečili lovcem, da bi prijatelju v slovo, po starodavnem lovskem običaju, izstrelili zadnje slepe naboje.
Ferruccio Cingerli je v ponedeljek, po krajši zahrbtni bolezni, umrl v goriški splošni bolnišnici. Zapušča ženo Milko, hčeri Patrizio in Loredano ter sina Maura.
Trčenje v Gorici
Med ulicama Leoni in Paolo Diaco-no je prišlo včeraj popoldne okrog 16. ure do prometne nesreče, ki jo je povzročil 57-letni Luciano Šturm iz Štan-dreža, Ulica Montasio. Mož je iz še nejasnih razlogov (v bolnišnici so le ugotovili, da ima zelo visok krvni pritisk) izgubil nadzorstvo nad svojim avtomobilom in se zaletel v nasproti vozeči avto. Hujših poškodb ni utrpel nihče, gmotna škoda pa je precejšnja.
gospodarskega sodelovanja med goriš-kimi operaterji in rasistično državo. To, ugotavljajo mladi, je v kričečem nasprotju z resolucijo OZN iz leta 1977 in ministrskim odlokom od 9. januarja lani, ki prepoveduje navezovanje novih gospodarskih stikov (in torej posredne pomoči) z režimom, ki izvaja krvavo politiko apartheida.
»Naši gospodarstveniki«, je pisalo na letakih, ki so jih delili včeraj, »dokazujejo, da so izključno v službi boga-denarja, brez vsakega pomisleka ali moralnega občutka«. Dijaki, ki so med skoraj dveurnim postankom pred trgovinsko zbornico prikazali razstavo o Južni Afriki, zahtevajo preklic napovedanega srečanja, poseg sodstva v primeru kršitve navedenega ministrskega odloka, naj tisk ne podpira pobudnikov sodelovanja z Južno Afriko, naj Trgovinska zbornica odvzame vsako obliko pomoči in ugodnosti podjetjem, ki bi vzpostavljala gospodarske odnose z rasističnim režimom.
Ob 10. uri, ko se je manifestacija zaključila, so se dijaki vrnili v šolo »da bi nihče ne mogel oporekati, da protestiramo samo, ker nočemo v šolo«.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Poljane prireja 22. maja izlet na Brione. Prijave sprejemata Ettore Moro in Mario Semolič, vpisovanja pa se bodo zaključila ob zasedbi mest na avtobusu.
Društvo slovenskih upokojencev v Gorici obvešča, da namerava prirediti dve križarjenji. Prvo bo enajst dni, od 13. do 23. julija, od Sočija na Črnem morju po Volgi do Moskve, drugo pa osem dni, od 10.' do 18. septembra od Dunaja po Donavi do izliva v Črno morje. Informacije in vpis na sedežu društva vsak četrtek najkasneje do 12. maja.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Saigon«. Film istočasno prvič predvajajo po vsej Italiji. VERDI 20.30 Gledališka predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Turbamenti ero: tiči di Pamela«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »La crociera su-persexy«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 18.00-20.45 »Ironweed«. Nastopata Jack Nicholson in Maryl Streep.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Obračun ob 3.15«. Ob 20.
uri »Duh-porno zvezde«.
DESKLE 19.30 »Doživljaji čistilca oken«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. S. Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
Ob izgubi bivšega odbornika Ferruccia Cingerlija izreka Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža najgloblje sožalje prizadeti družini-
Lovska družina iz Sovodenj izrek8 ob smrti Ferruccia Cingerlija svojcem globoko sožalje.
Od danes gostovanje SLG iz Celja v Kulturnem domu
Delovanje Slavističnega društva Trst
Steklena menažerija Tennesseeja WiUiamsa
Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča ponuja od danes svojim abonentom gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. S tem skuša nekako poravnati dolg. ki je nastal z odpovedjo Galantnih pogovorov. Steklena menažerija v režiji Marjana Bevka bi morala privabiti v Kulturni dom številne gledalce, saj gre za delo, ki je pri
celjskem občinstvu naletelo na živ in prisrčen sprejem
Sredi zaključnih priprav na Cankarjevo priznanje
Slavistično društvo Trst je sredi zaključnih priprav na tekmovanje za-Cankarjevo priznanje, ki je ena od osrednjih akcij leta tako pri nas v zamejstvu kakor tudi v osrednji Sloveniji. Zanimivo je, da se doslej zamejska Koroška še ni uspela odgovarjajoče vključiti v to prireditev, medtem ko se naš prostor po svoje že kar tradicionalno udeležuje te zanimive in tehtne pobude. Letos je očitno nastopila dodatna težava vsled predlaganih tem, ki obravnavajo poezijo Nika Grafenauerja, Kajetana Koviča in Gregorja Strniše. Upravni odbor Slavističnega društva Slovenije je registriral podatek, da so v matični Sloveniji izpadle cele šole brez enega samega kandidata, nasploh pa bo selektivnost letošnjega obveznega programa dodobra razredčila vrste sodelujočih. Zaradi tega je treba dati seveda vse priznanje vsem tistim našim pedagogom oziroma mentorjem ter ne nazadnje kandidatom, da so se lotili navedene poezije, ter na ta način dokazali vitalno moč našega narodnostnega prostora. Sicer pa od letos nastopata Trst in Gorica kot samostojni področji, tako da lahko tako eden kot druga delegirata po tri najboljše kandidate z vsake stopnje na republiško tekmovanje, ki bo 21. maja v Celju. V tem smislu bo tekmovanje v Trstu izvedeno 23. aprila, v Gorici pa 30. aprila; v Trstu na Liceju »Franceta Prešerna«, v Gorici pa na »Ivanu Cankarju«. Omeniti velja tudi dragoceno ponudbo uredništva revije »Primorska srečanja«, ki bo brezplačno pošiljalo svoje edicije
vsem dijakom, ki se bodo udeležili Cankarjevega tekmovanja na drugi oziroma tretji stopnji.
Upravni odbor Slavističnega društva Trst je ocenil izid prve številke svojega Biltena, ki je vzbudil veliko zanimanje, tako da je praktično pošlo vseh 180 izvodov skromnega, zato pa očividno potrebnega informativnega glasila. Naslednja številka naj bi izšla koncem meseca maja ter naj bi po eni strani v osrednjem delu oživila vse tiste postavke našega Slavističnega društva, ki bi jih veljalo obuditi in po možnosti aktivirati - področje delovanja je namreč izredno široko - ter prispevala še raziskavo o »sporočanju« na dveh nižjih srednjih šolah v Trstu, kar bo pripravila prof. Olga Lupine. Na vsak način je nujno stopnjevati intenziteto in sporočilnost Biltena, ki pomeni važno sredstvo za informiranje o delu našega Slavističnega društva ter za tesnejšo medsebojno povezanost vseh članov. Odziv prve številke pa seveda narekuje povečano naklado v bodoče.
Letno zborovanje slovenskih slavistov bo to pot v Mariboru in sicer od 13. do 15. oktobra. Šlo naj bi za plenarna predavanja nekoliko daljšega obsega, zaradi tega številčno točno odmerjena, za možnost razprave, tematika pa naj bi prvenstveno segala na področje besediloslovja, pragmatike in analize oziroma kritike obstoječih učbenikov.
Slavistično društvo Trst
Srečanje pisateljev ob meji
Jutri se bo v portoroškem hotelu Palače (ob 10. uri) začelo že tradicionalno srečanje pisate-Mev ob meji, ki ga prirejajo Unije Italijanov s Koprskega. Srečanje samo si je v prejšnjih dveh letih pridobilo v Srednji Evropi že tolikšen ugled, da prihajajo v Portorož vplivni predstavniki in avtorji pisane besede ter časnikarji najrazličnejših medijev. Tako bo najbrž tudi letos, saj so tematike srečanja aktualne in v marsičem celo vznemirljive.
Organizatorji bodo letos pisateljsko »zborovanje« še popestrili, saj bo ob nedeljski razglasitvi nagrajencev (za najboljšo novelo oziroma esej) v soboto tudi izlet v naše zamejstvo, točneje na Repentabor, kjer naj bi bil tudi evropski literarni večer.
Že danes pa se bodo udeleženci in spremljevalci srečanja zbrali v Portorožu (ob 18. uri) na tiskovni konferenci, na kateri kodo med drugim predstavili tudi zbornik, ki prinaša vse posege v lanskoletno razpravo.
Uničevalna mašinerija Rožančevih Hudodelcev
Potem ko smo na teh istih straneh že lahko prebrali izčrpen prikaz »Hudodelcev«, kot so se slednji udejanili v najnovejšem slovenskem filmu, je prav, da to Rožančevo ponatisnjeno delo - prva izdaja datira iz leta 1981 - prikažemo še znotraj zgolj literarne, da ne rečemo vsebinske strukture. Ta na moč srhljiva zgodba v enem samem dihu, brez predaha, mestoma kar brez obširnih razlag in pojasnitev, se uvaja z vso možno ostrino že na samem pričetku, ko se avtor podpiše pod naslednje posvetilo: »Ne bi napisal te knjige, če se ne bi še sedaj, po več kot petindvajsetih letih, v spanju večkrat prestrašil komandirja, ki se kar na lepem vzame od nekod in pravi, da moram takoj nazaj, ker da so me spustili pomotoma.«
Knjiga je zgoščen zapis o Petru Berdonu, ki potuje v Beograd k Fabienne, svoji bivši francoski ljubici, ki jo je spoznal na svojem delu na ambasadi v Parizu, k Fabienne, nekakšni erotični odrešitvi težke sence, ki visi nad njegovo glavo: nad glavo potomca matere Hercegovke in avstroogrskega poročnika Petra Berdona, ki so ga sežgali v Rižarni, on sam, namreč Peter, osrednji junak, pa se je pretepal v Trstu s fašisti in italijanskimi nacionalisti, mati je imela bar in restavracijo »Vidno al mare« v Ulici Ghega, se kasneje premaknil v Ljubljano, bil nekajkrat na mladinski akciji, kasneje - kot rečeno - v Parizu, potem pa je v osvobojeni Jugoslaviji po nekakšni nerazložljivi logiki v trojki z Ivanom in Štefko nadaljeval svoj revolucionarni mladeniški boj atentatorske vrste, dokler se ni strategija uporniške-
ga navdušenja končala s tragedijo v Banja Luki, kjer sta bila ubita dva miličnika, pa tudi Ivan in kolegica Štefka, da bi se Peter ves izgubljen končno spomnil na Fabienne, ki ga pričakuje v Beogradu. Na vlaku ga bodo aretirali, strpali v zapor nekam v Srem, tam bo živel razpotegnjeno življenje kaznjenca, pravzaprav političnega zapornika in bil pripravljen odgovarjati za uboj v tisti nepomembni Banja Luki.
Od tukaj dalje dobi knjiga svojo največjo moč, življenje v kaznilnici je infernalno, predvsem zaradi resnice čakanja in ustavljenega časa, predvsem pa obsodbe, ki presenetljivo ne omenja ubitih miličnikov, pač pa dejstvo t. i. stalinistične dejavnosti, oziroma protidržavnega delovanja. Infernalno je dejstvo, da stalinistični postopki in atmosfera iščejo stalinistične krivce, jih pravzaprav morajo najti, in naj Peter Berdon še tako dokazuje svojo krivdo na povsem drugem področju, vse zaman, mašinerija je neusmiljena, je aprioristična, zasliševalci bodo izvlekli iz njega željeno priznanje, pa čeprav bi morali čakati leta. Inkvizitorsko vzdušje se stopnjuje s prihodom italijanske trojke, Peter Berdon je nenadoma večji hudodelec od ubijalcev in medvojnih sovražnikov, s svojo zaporniško številko 2428 je pravzaprav največji možni zločinec tedanjega trenutka: stalinist in še enkrat stalinist.
Razvidne, običajne logike v vsem tem peklu že zdavnaj ni več, to je logika OrweIla in Kafke, bolje rečeno tistih časovnih zarisov, ki so karakteristični z izgubo vsakršnih smiselnih in razrešljivih pove-
zav. To je (ne)logika povojnih časov, ko se nasilje vojne z močnimi odmevi nadaljuje v t. i. mirna obdobja, jih impregnira s svojo miselnostjo in uničevanjem in vse je zaman: vsakršno sklicevanje na dejstva, vsakršno dokazovanje otipljivih resnic novega, vsaj na papirju ustaljenega časa, mašinerija se vrti dalje. Razmere v kaznilnici, kjer zaporniki revidirajo svoja stališča, zaradi katerih so se znašli za zapahi, pa vodstvo kaznilnice noče takšnih »skesancev« - te in takšne razmere, kjer je dogajanje in potekanje bolj podobno mučnim sanjam kot pa normalnim življenjskim iztekom, so v bistvu verodos-tojnejša prispodoba novega časa, kot pa je to tista civilna lasada, ki se kopa v soncu miru in vsakršnega navdušenja. Peter Berdon zaradi tega potrebuje največ energij ravno za sprejemanje na glavo postavljenih dejstev in postopkov, ki pa v resnici trdno stojijo na nogah protiinformbirojevskih časov komaj osvobojene Jugoslavije in Evrope. Njegova bitka je boj s samim seboj, vse trdno okrog njega in v njem je porušeno, do kraja pa bi bilo izgubljeno, v kolikor mu ne bi uspelo sprejeti logiko nelogike v zadovoljivi meri. Namesto totalnega živčnega zloma ali trajne norosti se naš junak uspe notranje organizirati, na koncu celo pobegne neznani usodi nasproti in v nekem smislu premaga pekel groze in miselne torture. Ušel je začaranemu krogu, »hudodelec«, odšel je v nekem smislu nepoškodovan, toda kaznilnica ostane, kjer je, on sam pa je obeležen s svojo preteklostjo in zaporniško identiteto.
JANEZ POVŠE
Izjemna raznolikost ponudbe na sejmu mladinske knjige
Sejem mladinske knjige (Fiera del libro per ragazzi) v Bologni spada med najpomembnejše knjižne prireditve v Evropi in že petindvajset let vzbuja veliko zanimanje med šolniki in vsemi, ki se strokovno ukvarjajo z vzgojo in z izobraževanjem. Letos so prireditelji slavnostno proslavili srebrno obletnico sejma z rekordnim številom razstavljalcev in res kvalitetnim programom. Od 7. do 10. aprila je na razstavni površini 15 tisoč kvadratnih metrov predstavljalo svoje knjižne novosti 1187 razstavljalcev iz 55 držav.
Težko je opisati obsežno in pestro ponudbo, ki je prevzela domače in tuje obiskovalce, občutke in misli, ki so se porajale ob obisku tega pomembnega sejma, pa bi lahko strnili v razveseljivo ugotovitev, da je skrb za otroško književnost v mnogih državah izredno živa. Italijanske založniške hiše so predstavile bogato izbiro šolskih knjig za vse stopnje in vrste °b Posebne pozornosti je bila deležna osnovna šola, kjer so od letos v veljavi novi učni načrti, ki zahtevajo poleg posodobljenih vsebin tudi nove znanstvene in metodološke oprijeme. Pravi razcvet pa je bil letos opazen Pri literaturi za predšolsko obdobje. Pisana zakladnica iznajdljivih »knjig -jfftač« je očarala najmlajše in navdušila tudi odrasle, ki so se za kratek čas ahko prepustili domišljiskemu svetu pravljic. Pod naslovom »II fumetto esplora la storia« (Strip odkriva zgodovino) so si svoj razstavni prostor Pnborili tudi stripi, ki na zabaven način približajo otroku človekovo življe-]e v zgodovinskih obdobjih ter obravnavajo zgodovinske dogodke ironič-, no m privlačno.
Naraščajoče zanimanje za učenje jezikov je spodbudilo strokovnjake, ni SP. *zP0lnili in predstavili načine multimedijskega sistema izobraževa-viri' i r sta knP9a in učbenik usklajena z drugimi mediji, kot so tonske in
».• i Ju m uv_uciiirv usrviajena z, tai 11111 iiicciiji, jvul du tunarvc m
teve° kasete ter računalniški programi. Vredna omembe je tudi predstavi-rišk<________
Pohval tudi zaradi domiselne postavitve.
ri-, nainovejših del ilustratorjev otroških knjig, posebno pa razstava ame-, e9a slikarja češkega porekla Mauriceja Sevdaka, ki je žela mnogo
lova j^upnem razstavnem prostoru je bila v sodelovanju z drugimi jugos-nove''klmi za^ožl5ami zastopana tudi ljubljanska Mladinska knjiga z naj-isimi slikanicami in mladinsko pripovedno literaturo. Poleg sloveh-n0 . lzvn‘nikov so vzbudili precejšnje zanimanje tudi prevodi v italijanšči-dmge evropske jezike.	SONJA SIRK
Schiozzi v palači Costanzi
V palači Costanzi je v teh dneh na ogled razstava tržaškega slikarja srednje generacije Livia Schiozzija. Dogodek je vreden omembe tudi iz drugega razloga. S to razstavo, ki so jo odprli 5. aprila, je Galerija moderne umetnosti Mestnega muzeja Revoltella odprla namreč serijo štirih monografskih razstav, ki bodo posvečene tržaškim umetnikom srednje generacije. Po daljšem presledku je vodstvo Galerije le sklenilo, da nadaljuje z razstavno dejavnostjo v palači Costanzi, ki je po nedavni preureditvi postala eden od najlepših razstavnih prostorov v Trstu. Odslej pa razstave ne bodo posvečene velikim tržaškim in itak že znanim mojstrom iz preteklosti, pač pa bodo nudile pogled v sedanje živo umetniško dogajanje. Na ta način naj bi razstave prenašale v živo umetniški utrip našega mesta. Do sedaj pa ni bilo tako, saj je vsesplošno prevladovala težnja po nudenju neke muzejske podobe Trsta (tako namreč lahko razumemo nedavne fotografske razstave v priredbi Občine Trst, pa delno tudi monografske slikarske razstave samega Muzeja Revoltelle pred nekaj leti). Kateri umetniki bodo po Liviu Schiozziju zastopali v palači Costanzi sodobno tržaško umetniško snovanje, je še uganka, šušlja pa se, da bo med štirimi izbranimi umetniki tudi Klavdij Palčič.
Dela Livia Schiozzija pa so kot za nalašč povezava med nekakšno klasično in v Trstu vsepovsod zaznavno kulturo in sedanjimi estetskimi težnjami. Izhajajoč iz neoklasičnih zasnov se Schiozzi namreč odpira v sedanjost in ustvarja elegantne prostorske objekte in platna (vsaka modna oznaka, kot je na primer postmodernizem, pa je tu vsekakor odveč). Razstava v palači Costanzi je na meji med prostorskim oblikovanjem in slikarskim posegom v okolje (Schiozzi poučuje namreč kompozicijo in slikarske tehnike na tržaški Državni umetnostni šoli), kjer se velika platna v akrilu učinkovito ujemajo z vgrajenimi predmeti in ustvarjajo samostojni likovni in arhitekturni prostor.
Navezovanje na neoklasicizem ni le kritikova poanta, saj je pri Schiozziju vseskozi jasno, da je. njegovo dojemanje okolja zraslo ob neoklasicističnem obrazu Trsta, kar je povsem preželo njegovo, vsaj zadnje, likovno ustvarjanje. Racionalna zasnova njegovega dela pa je narekovala tudi izbiro barve: barvni spekter je namreč omejen le na sive odtenke. Kljub temu pa je izid take odločitve nepredviden, saj učinkuje tudi ta barva — ki je že po tradiciji hladna in sploh nečustvena — bogato in žlahtno, tako da vzbuja splošen vtis razkošja in elegance.
Prva izbira Galerije moderne umetnosti je torej kar se da posrečena, verjetno pa nam bo v bodočnosti posredovala drznejše umetnike.
BARBARA GRUDEN
»Glorija«
Tallerijeve
Ob letošnji veliki noči so priredili v Trstu dve ali celo tri razstave nabožnega značaja. V pritličnih prostorih palače Bonomi na Trgu Liberta so pripravili razstavo deželnega značaja, na kateri sodeluje kar 67 umetnikov iz FJK, ki so se odzvali na natečaj z naslovom Omaggio a Maria, kar bi po naše mogli reči V počastitev Marije. V občinski galeriji pa je razstava, ki jo je pripravila Elena Talleri pod naslovom La Gloria - Glorija. Pravzaprav je Tal-lerijeva pripravila na to temo dve razstavi, že omenjeno v občinski galeriji ter še eno v galeriji Malcanton.
Elena Talleri se vedno loteva tematskih serij in je na primer pred letom dni pripravila v galeriji Cartesius razstavo 33 portretov, v kateri je likovno obdelala 33 tržaških vidnejših osebnosti, predvsem pisatelje, kritike in javne delavce.
Sedaj pa je pripravila, kot smo rekli„ tematsko razstavo z naslovom Gloria, vendar ne gre le za velikonočno krščansko slavje, pač pa za svojevrsten prikaz biblijskega križevega pota, ki se zaključi z vstajenjem, ter s prikazom v Emausu. Likovnica v uvodu k predstavitvi sicer pravi takole: »Čeprav se ta Kristus zdi čuden... je vendarle le ubogi Kristus, ki je v stalnem premikanju... sicer je na poti, na trpečem potovanju nasproti nadčloveškemu žrtvovanju, ki je določeno, da postane Glorija.«
Na obali Hrvaške si obetajo veliko turistov
V	lanskem letu so na Hrvaškem imeli 68.160.100 nočitev, kar je bilo 99,9 odstotka v primerjavi z letom prej. Čeprav so na 101,7 odstotka zvišali nočitve tujih gostov, so se tiste domačih zmanjšale na 96,2 odstotka v primerjavi z letom prej. Hrvatska seveda prednjači v številu nočitev v Jugoslaviji, kjer so lani vsega skupaj imeli 109.969.762 nočitev, od tega 52.298.113 tujih. Razumljivo je, da sta v tem oziru na prvih mestih Dalmacija in Istra, saj je skoro vsa obala ob Jadranu na ozemlju te republike. Izjemo tvorijo nekaj kilometrov širok pas bosanskega izhoda na morje, južni del obale, ki je v Črni Gori, ter severni pas Slovenske Istre.
Med nočitvami tujcev so lani na Hrvaškem na prvem mestu daleč pred drugimi bile tiste Zahodnih Nemcev. Teh so lani imeli kar 17.077.900, kar je 101 odstotek v primerjavi z letom prej. Na drugem mestu so bili Britanci s 4.709.900 nočitvami (114,2 odstotka), na tretjem Avstrijci s 4.590.900 nočitvami (99,3). Na četrtem so Italijani s 4.215.000 nočitvami (107,8 odstotka). Veliko je bilo Čehoslovakov, ki so zabeležili kar 2.496.500 nočitev, kar pa je za 84,7 odstotka manj kot leto prej. Sledili so jim Nizozemci z 2.265.800 nočitvami (96,4) in Francozi z 1.081.800 nočitvami (95,7).
V	odstotkih se je najbolj povečalo število nočitev turistov iz ZDA, ki so s 373.800 nočitvami zabeležili kar 159,3 odstotka; sledijo Kanadčani, ki so imeli 84.600 nočitev (129,6), ter Finci z 81.200 nočitvami (128,1). Najslabše so se v primerjavi z letom prej odrezali Romuni s komaj 79 odstotki in 38.400 nočitvami.
Če pogledamo na vso Jugoslavijo, pa je lani v odstotkih najbolj naraslo število nočitev turistov iz ZDA (155), iz Kanade (129), iz Poljske (117), iz Velike Britanije (114), iz Grčije (114), iz Belgije (112). Vendar pa so številčno bolj pomembne nočitve turistov iz večjih evropskih držav. Zahodni Nemci so namreč ustvarili nad 20 milijonov nočitev, Britanci nad 6 milijonov, Avstrijci nad 5.200.000, Italijani nad 5 milijonov, Čehoslovaki pa nad 3 milijone.
Seveda je treba tudi upoštevati, koliko denarja so prinesli ti turisti. Zahodnih Nemcev je bilo veliko. Znano pa je, da so zelo varčni. Plačajo penzion ali polpenzion, a le malo porabijo izven hotela. Čehoslovaki so
bivali predvsem pod šotori ali v sindikalnih domovih ter pri zasebnikih. Porabili so malo, pa čeprav jih je bilo precej. Največ so porabili Italijani in Francozi. Zelo zaželeni so ameriški turisti, pa čeprav jih je bilo bolj malo v primerjavi z drugimi.
V letošnjem letu bo na hrvaški obali še več hotelskih kapacitet. Nanovo so zgradili hotele, povečali kapacitete že obstoječih. Največ pa so k novim kapacitetam prispevali zasebniki, ki so zgradili veliko novih stanovanjskih hiš vzdolž vse obale. Nekatere teh hiš so že mali hotelčki. Tako bi jih ocenili pri nas v Italiji. Marsikdaj registracije gostov v zasebnih hišah »zbežijo« turističnim uradom. Zaradi tega je brez dvoma govo-to, da so številke, ki smo jih prej omenili, precej višje. Zaslužek seveda tudi.
Letos seveda pričakujejo več turistov iz tujine. Cene hotelskih storitev so skoro enake lanskim, seveda če bomo plačali v trdni valuti. Tudi v nekaterih drugih sredozemskih državah so cene podobne lanskim. To tudi v Italiji. Jugoslovanski turistični delavci pa menijo, da bo, zaradi domače inflacije, letos šlo na počitnice manj domačinov.
23. razstava vin Gran Premio Noe od sobote dalje v Gradišču
Od sobote, 23. aprila, do vključno nedelje, 1. maja, bo v dvorani Berga-mas v Gradišču ob Soči razstava vin pridelanih v Furlaniji-Julijski krajini Gran Premio Noe. Letoviščarska ustanova jo prireja jo že triindvajsetič. Prireditev je zaslovela daleč naokoli, saj so v teh letih na njej dobili priznanja najboljši vinogradniki iz naše dežele. Prireditev pa se ne zaključi v tednu dni. Sprejeta in nagrajena vina si je moč ves leto nabaviti v enoteki La Serenisima v Gradišču ob Soči. Odtod jih razpošiljajo v svet.
Letos so vinogradniki poslali rekordno število vzorcev: 444. Kar 23 komisij je pokušalo ta vina. Resnost ocenjevalcev se vidi že v tem, da niso pripustili na razstavo kar 40,45 odstotkov vzorcev, torej vsa tista vina, ki niso dobila najmanj 75 odstotkov točk. Na razstavi bomo torej lahko pokušali le 264 vzorcev. Od 306 poslanih belih bo na razstavi 162 vin, od 138 rdečih vin pa kar 102.
V Gradišču bomo v treh dneh lahko pokusili tudi vina nekaterih slovenskih vinogradnikov. Gre za vina zadruge Brda iz Steverjana, zadruž-
ne kleti iz Krmina (tja nosijo svoje grozdje tudi Brici), Marčela in Marina Humarja iz Števerjana, bratov Keber s Cegla, Borisa in Antona Pintarja iz Števerjana, posestva Primožič z Oslavja, Danila Lupinca iz Praprota.
Ocenjevalne komisije je vodil eno-tehnik Marcello Pillon. Pri organizaciji te velike prireditve dežlnega značaja sodelujejo tudi nekatere druge ustanove, v prvi vrsti Deželni center za ovrednotenje vinogradništva in enologije.
Da ne bi prišlo do istočasnosti z goriškim Espomegom so letos prireditev v Gradišču pomaknili za en teden naprej.
Med razstavo seveda združeno s pokušnjo bo tudi vrsta drugih prireditev. V enoteki bo moč okusiti tudi kaj dobrega, nevsakdanjega. Priredili bodo nekatere posvete, med temi 28. aprila deželni sestanek sommeli-erjev.
Sicer pa je Gradišče ob Soči kraj, kjer imaš na voljo cel kup dobrih gostiln, v katerih najdeš kaj za pod zob za vsak okus in vsak žep.
Tipične večerje ob Tilmentu
Tudi letos so nekatera gostišča v pokrajini Benetke, med rekama Til-ment in Sile, priredila gastronomske večere z naslovom »Incontri a tavola col Veneto orientale«. Gostinci ponujajo seveda domače specialitete, od rib pa do divjačine. Pričeli so že 4. marca v znani restavraciji Mattarello v San Michele al Tagliamento, nedaleč od Latisane. Večerje bodo 22. ap-
rila v restavraciji Tre casoni v Bibio-nu, 29. aprila v Alla Botte v Portogru-aru, 6. maja v Alla Darsena v Cortel-lazzu ter 13. maja v Tortuga v Porto S. Margherita. Sledil bo poletni premor.
Z večerjami bodo nadaljevali v septembru, oktobru in novembru. Takrat pride na vrsto drugih sedem gostišč.
24 milijonov nočitev turistov so imeli na Tridentinskem v lanskem letu. K njim je prišlo nad dva milijona in pol tujcev. Na voljo imajo
400.000	ležišč, od teh kar 83.000 v hotelih. Podatke povzemamo iz publikacije o turizmu na Tridentinskem, ki jo je izdala tamkajšnja Turistična ustanova.
Domačini si prizadevajo, da bi privabili še več tujcev. Dobro se zavedajo, da je dandanes kvaliteta nujno potrebna. Prizadevali si bodo, da izboljšajo in povečajo kapacitete v znanih letoviščih kot tudi, da povečajo zmogljivosti pri zasebnikih, saj je v tej deželi zelo razvit kmečki turizem.
Petindvajset let poslovanja sindikalne agencije ETLI
Petindvajset let delovanja ima turistična agencija ETLI (Ente turistico la-voratori italiani), ki deluje v okviru sindikalne zveze CGIL. V času od lanskega januarja do oktobra so ustregli željam 180.000 turistov. Številka ni velika. V Italiji imajo 250 pisarn, ki so v večini primerov v prostorih sindikata. Ponekod (tak je primer Trsta) so to postale prave turistične pisarne. Ponujajo 150 izletov v trideset držav. ETLI je bil ustanovljen leta 1962 predvsem zato, da bi delavcem nudil poceni po-
čitnice v državah Vzhodne Evrope. Tudi zato, ker v teh državah sindikati skrbijo predvsem za počitnice, nimajo tiste vloge, ki jo imajo v Zahodni Evropi. Kasneje se je ETLI lotil prirejanja izletov. Se zlasti prihajajo v poštev upokojenci in socialni turizem.
V paketih ETLI so tudi dragi izleti v razne države s ceno, ki se prav nič ne razlikuje od tistih, ki jih zahtevajo v drugih turističnih pisarnah. V glavnem pa skrbijo za letovanje v polsezo-ni in za avtobusne izlete.
Loterije v prid turizmu
Merano, Agnano, Venezia, Viareggio, Italia, Monza: to so naslovi šestih loterij, ki so vsako leto v Italiji. Vsako leto nekaj sto Italijanov postane sila bogatih, za desetine in stotine milijonov ter tudi za kako milijardo (prva nagrada vsake loterije znaša namreč dve milijardi lir). Gori omenjene loterije so povezane s športnimi ter turističnimi dogodki v gori imenovanih krajih ter na televizijsko glasbeno komedijo Canzonissima. Poleg srečnih dobitnikov ima velik zaslužek tudi država, saj se v erar na tak način stekajo milijarde lir.
Dvajset italijanskih poslancev, ki pripadajo različnim strankam, večinskim in opozicijskim, je podpisalo osnutek zakona za priredbo dvajset loterij na leto. Že znanim naj bi dodali take, ki bi bile vezane na zgodovinski re-
gati pomorskih republik v Amalfiju in Genovi, viteškim tekmam v Sulmoni in Folignu, Paliu v Sieni in tistemu v Astiju, Ouintani v Ascoli Picenu, mednarodnim konjeniškim tekmam v Montecatiniju, smučarskim tekmam na Adamellu, pevskemu festivalu v Sanremu, avtomobilski dirki v Imoli itd.
Poslanci so tudi predlagali, da bi med vsemi temi vsako leto izžrebali dvanajst loterij, katerih četrtina dobička bi šla v sklad pristojnih občin. Ena loterija pa naj bi bila evropskega značaja. Predlagatelji zakonskega osnutka ga utemeljujejo kot turistično pomembnega, saj bi prireditve, vezane na loterijo, v te kraje privabile veliko več tujcev kot jih sedaj prihaja na te prireditve.
Se en zapis z obiska v oddaljeni azijski deželi
Svojstvena arhitektura ter umetnost Mongolov
V edinem delujočem budističnem samostanu v Ulan Batorju - Gandanu - si turisti lahko ogledajo celotni obred, od takrat, ko se svečeniki - lame - na trobljenje v školjko pričnejo zbirati pred vhodom v svetišče, pa do konca njihovih razmišljanj in prebiranj svetih knjig. Z obredom in izgovarjanjem citatov iz knjig je povezano tudi obredno uživanje hrane in pijač. Izmed prebivalcev se obredov udeležujejo le starejši, ki se v skupinah zbirajo pred svetiščem.
Ko se človek z griča, kjer stoji ta samostan, spusti spet v trušč mestnega središča, ga spremlja zanimiva arhitektura, tudi precejšnje število spomenikov. Na glavnem trgu dominira konjeniški spomenik junaka revolucije Sukhe-Batorja, nedaleč od njega pa je pred pročeljem neke javne zgradbe visok Stalinov spomenik. Zanimivi so tudi "murali", slikarije in mozaiki na pročeljih zgradb ob glavnih cestah, pa panoji s političnimi parolami in liki znanih ruskih revolucionarjev. Na drugi strani glavnega mesta se na. visokem griču nad rečico dviga veličasten spomenik, posvečen ruski pomoči ob vdoru japonskih vojaških sil v tridesetih letih. Ta spominska obeležja zaznamuje socrealistična umetnost monumentalnih izklesanih likov in velike stenske mozaične kompozicije.
Tudi v javnih zgradbah, posebno restavracijah, so po stenah najrazličnejše slikarske kompozicije, ki so v glavnem dekorativne narave in jih zaznamuje folklorna poetičnost. Tujcu dajo v takšnih lokalih jasno pokazati, da ne sodi tja. Zanje je predviden hotelski kompleks z vso svojo ponudbo. Zdi se, kot da bi Mongoli ne želeli deliti te svoje domačnosti z drugimi. Bežen sprehod po eni največjih trgovin v prestolnici tujcu pove, da ima-
jo tudi Mongoli ambicije po ogromnih trgovinah, veleblagovnicah, kjer naj kupec dobi prav vse, od hrane do oblačil in tehničnih predmetov. In če je v posebnih oddelkih mogoče kupiti fotoaparat ruske izdelave, skoraj ,v celem mestu ne najdeš filma. Tako ti preostane le še "sreča" v trgovinah z brezcarinskim blagom. Vrste so običajen pojav na ulicah Ulan Batorja, zlasti tam, kjer prodajajo kaj alkohola. Čeprav imajo svojo pivovarno v glavnem mestu, je to pijačo skorajda nemogoče odkriti v trgovinah. Pač pa so na ulicah potujoče prodajalne kvasa. Zgleda, da je duh "perestrojke" in boja proti alkoholizmu iz Sovjetske zveze zavel tudi po Mongoliji.
Težko je priti tudi do kakšne kulturne prireditve na najvišji ravni, v Narodnem gledališču ali pa uglednem cirkusu. Karte so razprodane že precej pred predstavami, tako da ne gre brez pomoči. Mongoli imajo izredno bogato folkloro, povezano z njihovimi ljudskimi igrami in prireditvami. Vendar tovrstna ponudba še ni povezana s turističnimi aranžmani. Tujec, ki pride v Mongolijo za kratek čas, si pač ne more ogledati vsega, ampak je v glavnem vezan na uradni pro-
gram.
In čeprav je ta program na deželi namenjen obiskovanju zgodovinskih znamenitosti in naravnih lepot, kot na primer slap reke Orhon, se je na posebno željo mogoče srečati tudi s pravimi kmeti in v pogovoru z njimi zvedeti, kako živijo, kaj delajo, kako poteka njihov vsakdan. Nekdaj je bil ger (okrogli šotor) nomadskih pastirjev odprt in si je slučajni popotnik v njem postregel s hrano in pijačo. Prepričal sem se, da je del te gostoljubnosti živ še sedaj. V kmetovi hiši
Lame zbrane pred svetiščem
so nam postregli s sladico iz mleka, nekakšnim posušenim sladkokislim izdelkom, ki ga imenujejo arol. V pogovoru smo zvedeli, da kmetje živijo zelo naravno, da je njihova hrana v glavnem meso in mlečni izdelki, da nimajo televizije, še celo radioaparati so redki, zanje potrebujejo akumulatorje. Resnično je njihovo življenje povezano le z naravo in njenimi ciklusi. Tako sta življenje in smrt povsem naravni. Mongoli so še v prvi polovici tega stoletja svojce "pokopali" tako, da so jih ven iz vasi ob poti prepustili ujedam. V sedanjem času jih pokopljejo na krajih, ki so precej oddaljeni od naselij. In tja se odpravijo enkrat na leto "pokramljat" s pokojniki. S seboj vzamejo tudi jedačo in pijačo.
V naseljih, kjer imajo postavljene lesene hiše, me je presenetilo, da je vsaka domačija povsem ograjena in ločena od sosedove. Zvedel sem, da brez gospodarjevega povabila ali dovoljenja nihče nima vstopa na dvorišče ali v hiško. Seveda so v takšnem okolju domačini do tujcev še bolj nezaupljivi. Pred njimi zapirajo vhodna vrata, otroci se razbežijo... Vendar se s prijaznim pogledom in s prijateljsko kretnjo da vzpostaviti stik. Jasno pa je, da je to samosvoj svet, ki ga Evropejci s svojimi civilizacijskimi pogledi kaj težko razumemo. Vendar pa je izredno slikovit in zanimiv, kajti vse, kar tam vidiš, je popolnoma drugačno kot pri nas.
IZTOK PREMROV
Več reklame za ovrednotenje turizma v Toskani
Štiri milijarde in pol lir bo v letošnjem letu porabila za turistično reklamo Dežela Toskana. Skoro polovico tega denarja bodo porabili za prisotnost na raznih sejmih in drugih podobnih reklamnih prireditvah v tujini in v Italiji. Ponujali bodo tudi poceni pakete za izlete v manj znane in obiskane kraje Toskane. Sodelovali bodo tudi z ENIT in družbo Alitalia za reklamo v prekomorskih deželah.
Največ pozornosti bodo posvetili reklamni akciji v Zvezni republiki Nemčiji-Tam bodo imeli svoje prireditve.
Dežela Toskana je izdelala tudi triletni načrt turistične reklame. Dobro se zavedajo, da je večina hotelov dotrajanih. Zaradi tega bodo morali iz drugih sredstev dežele črpati denar za gradnjo novih hotelov in popravilo starih.
Firence, Piza, Siena, Viareggio ter vsa obala, Montecatini, Arezzo in še vrsta drugih krajev so turistično pomembni-Še zlasti Firence so postale zelo atraktivne predvsem zaradi številnih muzejev. V tem mestu so pred mesecem dni v veliko ulicah mestnega središča prepovedali avtomobilski promet. Turistom bo to prijalo. V muzejih pa bo nujno potrebno podaljšati urnik odprtja do poznih večernih ur, saj je bilo na nekaterih razstavah v zadnjem času veliko obiskovalcev, česar prireditelji sploh niso pričakovali- V načrtu imajo še nekaj večjih razstav. Zato bodo morali drugače poskrbeti za številne obiskovalce.
Stran pripravil in uredil
MARKO WALTRITSCH
UNIVERZE
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za centralinista generalnega in pomožnega tehničnega centra Univerze v Benetkah. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo, je že polnoleten in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju po posebnem vzorcu, ki ga dobi v Uradnem listu. Prošnjo mora poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delPUniversita degli Studi di Venezia, Dorsoduro n. 3246, Venezia. Poleg tega mora prošnjo kandidat lastnoročno podpisati. Verodostojnost podpisa mora overoviti notar ali občinski tajnik. Rok za predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade 2. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 1. 4. 1988.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za pomožnega knjižničarja. Natečaja se lahko udeleži, kdor je izpolnil šolanje na višji srednji šoli, zna katalogirati knjige in je že polnoleten ter nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju po posebnem vzorcu, ki ga dobi v Uradnem listu. Prošnjo mora poslati na naslov: Al Magnifico Rettore delPUni-versita degli Studi di Venezia, Dorsoduro n. 3246, Venezia. Poleg tega mora prošnjo kandidat lastnoročno podpisati. Verodostojnost podpisa mora overoviti notar ali občinski tajnik. Rok za predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade 2. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 1. 4. 1988.
Univerza v Benetkah Inštitut za arhitekturo razpisuje javni natečaj za šest pomožnih administratorjev. Natečaja se lahko udeleži, kdor je izpolnil šolanje na višji srednji šoli, je že polnoleten in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Poznati mora tudi temelje civilnega, ustavnega in administrativnega prava. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju po posebnem vzorcu, ki ga dobi v Uradnem listu. Prošnjo mora poslati na naslov: Al Direttore di guesto Istituto universita-ri° di architettura, Tolentini 191, Venezia. Poleg tega mora prošnjo kandidat lastnoročno podpisati. Verodostojnost podpisa mora potrditi notar ali občinski tajnik. Rok za predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade 2. maja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 1. 4. 1988.
Univerza v Benetkah Inštitut za arhitektu-
ro razpisuje javni natečaj za dva pomožna knjižničarja znanstvenih inštitutov. Natečaja se lahko udeleži, kdor je izpolnil šolanje na višji srednji šoli, zna katalogirati knjige, zna s pomočjo slovarja prevajati besedila iz angleščine ali nemščine ali francoščine v italijanščino in je že polnoleten ter nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju po posebnem vzorcu, ki ga dobi v Uradnem listu in jo mora poslati na naslov: Al Direttore di guesto Istituto universitario di architettura, Tolentini 191, Venezia. Poleg tega mora prošnjo kandidat lastnoročno podpisati. Verodostojnost podpisa mora potrditi notar ali občinski tajnik. Rok za Predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade 2. maja 1988. Za podrobne informacije glej poseb-Uo izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 1. 4. 1988.
Univerza v Benetkah Inštitut za arhitektu-
ro razpisuje javni natečaj za pomožnega računovodjo na administrativnem-računovodnem oddelku. Natečaja se lahko udeleži, kdor je izpolnil šolanje na višji srednji šoli. Poleg državnega in splošnega računovodstva, mora poznati tudi temelje civilnega, trgovskega, ustavnega in administrativnega prava. Kandidat mora biti polnoleten in ne sme imeti 36 let (razen izjem, ki jih Predvideva zakon). Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju P° posebnem vzorcu, ki ga dobi v Uradnem listu ln jo mora poslati na naslov: Al Direttore di guesto Istituto universitario di architettura, Tolentini 191, Venezia. Poleg tega mora prošnjo kandidat lastnoročno podpisati. Verodostojnost podpisa mora overoviti notar ali občinski tajnik. Rok za predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade ‘‘ moja 1988. Za podrobne informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z ^e 1. 4. 1988.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za tri pomožne administratorje. Natečaja se lahko udeleži, kdor je izpolnil šolanje na višji sred-d]i šoli, je že polnoleten in nima še 36 let (razen zjem, ki jih predvideva zakon). Prošnjo za vpis da natečaj mora kandidat napisati na kolkova-em papirju po posebnem vzorcu, ki ga dobi v Al \ nem tstu- Prošnjo mora poslati na naslov: Magnifico Rettore delPUniversita degli Studi
tega
Venezia, Dorsoduro n. 3246, Venezia. Poleg
mora prošnjo kandidat lastnoročno podpisa-
ali ^^dddstojnost podpisa mora overoviti notar canski tajnik. Rok za predložitev prošenj za rob na natečaj zapade 5. maja 1988. Za pod-listae mformacije glej posebno izdajo Uradnega ' natečaji in izpiti - z dne 5. 4. 1988.
°stali javni natečaji
tQ^neralno ta}ništvo evropskega parlamen-
zpisuje javni natečaj za italijansko govore-
Tečaji za gostinstvo
Deželni zavod za poklicno usposabljanje IRFOP razpisuje tudi letos vrsto tečajev za usposabljanje gostinskega osebja. Tečaji bodo v raznih deželnih hotelih, stroške za prenočišče, hrano in učbenike bo prevzel IRFOP, medtem ko bodo morali tečajniki poskrbeti za osebno in službeno obleko ter za potne stroške.
Tečaji, ki so namenjeni približno 500 mladim, začenjajo oktobra in končajo maja, ob koncu pa tečajniki dobijo diplomo, ki je veljavna po zakonu. Tečaji so dveletni in razdeljeni na štiri dele: ob koncu vsakega dela mora dijak opraviti izpit, da je prepuščen k višji stopnji.
V načrtu so trije tečaji in sicer za tehnika strežbe, za tehnika kuharstva in pomožnega tajnika-vratarja (ta tečaj bo v Hotelu Euro-pa v nabrežinskem bregu).
Pri načrtovanju tečajev si IRFOP prizadeva, da bi ohranil pravilno sorazmerje med številom udežencev vsakega posameznega tečaja. V zadnjih časih se namreč dogaja, da je večje povpraševanje po strežnemu osebju, medtem ko se tečajniki raje opredeljujejo za kuhinjo. Zato bo organizator poskrbel, da bo število udeležencev v raznih tečajih odražalo povpraševanje na tržišču. Zato bodo morali kandidati pred vpisom opraviti poseben test, ki bo predvidoma junija.
Učni načrt predvideva izmenično en teden teorije in en teden praktičnih vaj, teorija pa je tesno povezana s praktičnim delom in upošteva potrebe poklica. Učni načrti so sledeči:
- tehnik strežbe: turistična geografija, angleščina in nemščina, tehnična terminologija v francoskem jeziku, tehnika strežbe, bla-goznanstvo, higiena, državljanska vzgoja in splošna kultura:
-	tehnik kuharstva: tehnična terminologija v fransoskem jeziku, blagoznanstvo, higiena, tehnika kuharstva, poklicno izračunavanje, državljanska vzgoja in splošna kultura;
-	pomožni tajnik-vratar: turistična geografija, angleščina, nemščina, tehnika sprejemanja, delo v tajništvu in vratarnici, računovodstvo, državljanska vzgoja in splošna kultura.
Praktične vaje bodo v posameznih oddelkih in bodo posvečene predvsem osvajanju tehnike dela v raznih specializacijah. K tečajem se lahko prijavijo mladi od 14. (če so končali obvezno šolo) do 20. leta starosti (tehnik strežbe in kuharstva) in do 25. leta starosti za pomožnega tajnika-vratarja. Za prva dva tečaja je dovolj obvezna šola, za tečaj pomožnega tajnika-vratarja pa sta potrebni dve leti višje srednje šole.
Prošje na posebnem obrazcu je treba nasloviti na IRFOP, Ul. Capitolina 13, Trst do 20. maja letos. Za vse nadalnje informacije se zainteresirani lahko obrnejo na IRFOP, tel 040- 7355 ali 7702729.
K prošnjam je treba dodati kopijo diplome ali potrdilo o vpisu, potrdilo urada za zaposlovanje, davčni kodeks, zdravstveno knjižico (kdor namerava slediti tečajem tehnike strežbe in kuharstva), medtem ko morajo tečajniki za pomožnega tajnika-ku-harja priložiti potrdilo o dobrem zdravstvenem stanju.
Kandidati bodo sprejeti na osnovi lestvice, ki bo upoštevala točkovanje testov. Sprejeti kandidati bodo obveščeni pismeno.
Tečaji bodo v Hotelih Europa v nabrežinskem bregu, Meridianus v Lignanu, Fonte in Poldo v Arti Terme, Ai Pini in Al Bosco v Gradežu, Mons. Nigris v Ampezzu.
četolmače. Natečaja se lahko udeležijo univerzitetni diplomanti, katerih starost ne sme presegati 40 let. Poleg tega morajo kandidati imeti izkušnje kot tolmači na konferencah, dobro obvladati italijanski jezik in poglobljeno poznati še tri druge jezike, ki jih govorijo v E.G.S., od katerih mora biti eden nujno nemščina ali holandščina. Tolmači bodo delali v Luksemburgu ali Bruslju. Rok za predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade 2. maja 1988. Kandidati morajo poslati svojo prošnjo, izpolnjeno na formularju, ki ga dobijo v Uradnem listu EGS z dne 29. marca, na naslov: Servizio assunzioni, Parlamente Europeo, L-2929 Lussemburgo. Ostale informacije lahko interesenti dobijo v Uradu za zadeve EGS in zunanje odnose v Ulici sv. Frančiška 41, Trst, telefon: 774648. V tem uradu bodo lahko dobili tudi kopijo razpisa. Za ostale informacije glej tudi Uradni list EGS z dne 29. 3. 1988.
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javni natečaj za fizioterapista-koordinatorja. Natečaja se lahko udeleži, kdor je izpolnil šolanje na višji srednji šoli in je opravil triletni tečaj iz rehabilitacijske fizioterapije in ima že triletno delovno izkušnjo. Natečaja se lahko udeležijo tudi diplomanti iz medicine, sociologije ali političnih ved z opravljenim triletnim tečajem za fizioterapijo. Rok za predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade 30. aprila 1988. Interesenti bodo morali vložiti svojo prošnjo v uradu za stike z javnostjo in prevajanje Občine Devin-Nabrežina. V tem uradu (št. 20) bodo interesenti lahko dobili tudi ostale informacije.
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javni natečaj za šoferja. Natečaja se lahko udeleži kdor je izpolnil obvezno šolanje, ima vozniško dovoljenje kat. D - C.A.P. tipa 4-A. in je že polnoleten in nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za predložitev prošenj za vpis na natečaj zapade 30. aprila 1988. Interesenti bodo morali vložiti svojo prošnjo v uradu za stike z javnostjo in prevajanje Občine Devin-Nabrežina. V tem uradu (št. 20) bodo interesenti lahko dobili tudi ostale informacije.
ACI Italijanski avtomobilski klub razpisuje javni natečaj za asistenta administracije na videmskem pokrajinskem sedežu. Natečaja se lahko udeleži kdor je izpolnil šolanje na višji srednji šoli, nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in bo do 3. maja bival v videmski pokrajini. Prošnjo za vpis na natečaj mora kandidat napisati na kolkovanem papirju in jo poslati na naslov: Automobile club dTtalia, Servizio per-sonale e affari generali, Ulica Maršala 8, Rim. Rok za predložitev prošenj zapade 3. maja 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - natečaji ni izpiti - z dne 25. 3. 1988. Lahko jih pa dobijo tudi na pokrajinskih sedežih ACI.
Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za pomočnika zdravnika pri zdravstvenem ravnateljstvu. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjuje pogoje navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 4 z dne 15. januarja 1988. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 36 let (z izjemami, ki jih predvideva zakon) in morajo biti vpisani v poklicni seznam. Rok za vpis na natečaj zapade 22. aprila 1988. Ostale informacije-
lahko kandidati dobijo na sedežu TKE v Ulici Farneto 3.
Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dva sodelavca-zdravstvena nadzornika. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 23. Poleg tega se lahko natečaja udeleži vsak, ki nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in je diplomiral na višji šoli za geometre ali kmetijske in indusrijske izvedence. Rok za vpis na natečaj zapade 13. maja 1988. Prošnje bodo morali kandidati nasloviti na: Ufficio concorsi-Settore personale del-LU.S.L. n. 1 Triestina, Via Farneto 3, 34142 Trst. V tem uradu lahko kandidati dobijo tudi ostale informacije.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za zdravstvenega tehnika v anatomiji in patološki istologiji. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjuje pogoje navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 22 z dne 22. februarja 1988. Natečaja se lahko udeleži vsak, ki nima še 36 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) in ima diplomo tehnika v anatomiji in patološki istologiji. Rok za vpis na natečaj zapade 9. maja 1988. Za ostale informacije glej tudi posebno izdajo Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 25. 3. 1988. Prošnje za vpis na natečaj morajo kandidati poslati na naslov: Unita sa-nitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica.
Goriška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za dva zdravstvena pomočnika v oddelku za prvo pomoč KZE št. 2 Goriziana. Goriška ustanova zaposli dva zdravnika, ki sta že vpisana v poklicni seznam in nista dopolnila še 45. leta starosti. Predvsem pa je potrebno, da so kandidati že opravili triletno strokovno usposabljanje in dvoletno specializacijo ali pa morajo imeti petletno prakso v tem sektorju. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjuje pogoje navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 12 z dne 4. februarja 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 26. aprila 1988. Prošnje za vpis na natečaj morajo kandidati poslati na naslov: Unita sa-nitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko kandidati dobijo prav tako v uradu za osebje iste ustanove.
Goriška krajevna zdravstvena enota št. 2
razpisuje javni natečaj za 11 profesionalnih bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo diplomirani bolničarji/ke, ki so že polnoletni in niso še dopolnili 36. leta starosti in so že tri mesece pred zadnjim rokom za vpis na natečaj vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje navedene v Deželnem uradnem vestniku št. 32 z dne 10. 3. 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 30. maja 1988. Prošnje za vpis na natečaj morajo kandidati poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 2 Goriziana, via Vittorio Veneto 24, 34170 Gorica. Ostale informacije lahko kandidati dobijo na sedežu KZE št. 2 v uradu za osebje v Gorici: tel. 0481/87451.
Pokrajina Trst razpisuje javni natečaj za sve-tovalca-raziskovalca. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti pravne ali enakovredne fakultete. Rok za predložitev prošenj zapade 23. aprila 1988. Prošnje morajo interesenti vložiti na-slov:Provincia di Trieste, Segreteria della Presi-
denza, via della Geppa 21, Trst. Lahko pa jo tudi pošljejo na isti naslov in sicer kot priporočeno pismo s povratnico. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu tržaške Pokrajine.
Pokrajina Trst razpisuje javni natečaj za sve-tovalca-raziskovalca. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti ekonomske ali politične fakultete. Rok za predložitev prošenj zapade 23. aprila 1988. Prošnje morajo interesenti vložiti na naslov: Provincia di Trieste, Segreteria della Presi-denza, via della Geppa 21, Trst. Lahko pa jo tudi pošljejo na isti naslov in sicer kot priporočeno pismo s povratnico. Ostale informacije lahko interesenti dobijo na sedežu tržaške Pokrajine.
Dva kuharja z dobrimi delovnimi ocenami in dva sposobna pomočnika kuharja. Interesenti naj telefonirajo po 15. uri na številko: 040/304927.
Trgovski potnik, ki je dobro vpeljan v prehrambeni in okrepčevalni sektor ter v prodajo na debelo. Dodelili bi mu eksluzivne artikle in ekskluzivno področje poslovanja. Interesenti naj telefonirajo od 13. do 15. ure na številko: 040/214438.
Vestna otroška varuška. Zaposlitev ji ponuja družina z dvema otrokoma. Interesentke naj telefonirajo na številko: 040/764101.
Učitelj ali učiteljica telovadbe. Interesenti naj pišejo na poštni predal št: 6/M 34100 Trst.
Diplomant v ekonomiji zaposlitev mu nudi delniška družba UlyCaffe. Interesent mora poznati sistem EDP. Zaposlili bi ga v svojem centru za raziskave, programiranje in razvoj informativnih sistemov. Kandidat bi delal vzajemno z direktorjem centra, lahko bo tudi obiskoval specifične izpopolnjevalne tečaje. Prednost bodo imeli tisti kandidati, ki znajo programirati in operirati s personal kompjuterjem ter znajo nekaj angleščine. Kogar ponudba zanima naj pošlje svoj curri-culum vitae na naslov: Illycaffe spa, segreteria di direzione, Ulica Flavia 110, 34147 Trst.
Električarji in vajenci za popravila na industrijskih hladilnih napravah. Zaposlitev jim nudi tržaško obrtniško podjetje. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski Dnevnik, tajništvo, Ulica Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "C3".
20/25 letno osebje sezonsko zaposlitev v Nemčiji jim ponuja slaščičarna. Zagotovljena je dobra plača. Interesenti naj telefonirajo od 20 do 21 ure na številko: 0049208/455703.
Natakarji in natakarice sezonsko zaposlitev jim nudi restavracija v Lignanu Sabbiadoro. Zagotovljena je dobra plača. Interesenti naj telefonirajo na številko: 0431/428390.
Odgovorni za poslovanje z Avstrijo zaposlitev mu ponuja delniška družba pohištva in opreme Fantoni. Idealni kandidati morajo zadostiti naslednjim pogojem: obvladati morajo nemščino, razpoložljivi morajo biti za pogosta potovanja in morajo imeti izkušnje v sektorju hišnega in hotelskega pohištva in opreme. Pri načrtovanju prodajne politike bo imel odgovorni proste roke in se bo lahko direktno posluževal družbenih sredstev. Tudi plača je zanimiva. Kogar ponudba zanima, naj pošlje svoj curriculum vitae na naslov: Fantoni Arredamenti spa, Direziona export, 33010 Osoppo, Videm.
Hotelski natakar. Od maja do septembra ga zaposli hotel druge kategorije v Gradežu. Natakar mora imeti dobre delovne ocene in mora govoriti nemško. Kogar ponudba zanima, naj piše na poštni predal 12, Gradež (GO).
Diplomirane bolničarke stalno ali part-time zaposlitev jim ponuja dom za ostarele v Trstu. Zapodrobnejše informacije telefoniraj od 19 do 20 ure na številko: 040/273222.
20	letni knjigovodja išče prvo zaposlitev. Obvlada angleščino in nemščino. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski Dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z5".
Fant prost vojaških obveznosti išče zaposlitev kot uradnik. Izpolnil je tečaj za programerje elektronskih računalnikov, strojepisni, tečaj in tečaj za vodenje malih podjetij. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski Dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z10".
21	letna knjigovodkinja z izkušnjo v izvoz-no-uvoznem podjetju, išče zaposlitev kot uradnica ali knjigovodkinja. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski Dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Z6".
Primorski dnevnik bi v okviru te strani želel okrepiti rubriki prošenj in ponudb službe. V ta namen pozivamo vse, ki bi radi oglaševali v tej rubriki, naj prošnje oz. ponudbe pošljejo na uredništvo časopisa.
Nogomet: v polfinalu pokala pokalnih prvakov
Atalante se je končala
»Pravljica«
ATALANTA - MALINES 1:2 (1:0)
STRELCI: v 39. min. Garlini iz 11-enajstmetrovke, v 57. min. Ruties, v 80. min. Emmers.
ATALANTA: Piotti, Bonacina, Gen-tile, Fortunato, Barcella, Rossi (v 67. min. Cantamtti), Stromberg, Nicolini, Bonetti, Icardi (v 80. min. Čompagno), Garlini.
SODNIK: Butenko (SZ). KOTI: 5:5. GLEDALCEV: 37.500. OPOMIN: Barcella, De Ferm.
BERGAMO — »Pravljična pot« italijanskega drugoligaša Atalante se je zaključila na pragu velikega finala. Izid iz prve tekme, v kateri je tesno izgubila v Belgiji, je igralcem iz Bergama vlil mnogo (upravičenega) upanja, ki pa se je sinoči razblinilo. Ekipa Malinesa je namreč povsem zasluženo osvojila povratno tekmo in se tako uvrstila v finale, ki ga bo v Strasbourgu odigrala proti »nepremagljivemu« Ajaxu.
Mondonicovi varovanci so začeli poletavno in igralci kot Garlini, Stromberg, Icardi in Bonetti so bili pravi trn v peti nasprotnikovi obram-
bi. Atalanta je povedla po zaslugi »srečne«, vendar upravičene enajstmetrovke, vodstva pa ni znala ohraniti. Takrat se je pokazala vsa moč Belgijcev, ki so se izkazali kot soliden in homogen kolektiv. Najprej so s precejšnjo lahkoto izenačili s krasnim volejem Rutiesa, nato pa dosegli še zmagoviti zadetek. Že res, da so domačini pri izidu 1:0 s Fortunatom zadeli drog ter pri izidu 1:1 zahtevali (upravičeno) enajstmetrovko, toda...
V drugi polfinalni tekmi je Ajax doma z 1:2 (1:0) izgubil z ekipo Olim-pigue iz Marseilla, vendar je na tujem zmagal s 3:0 in se tako uvrstil v finale.
POKAL PRVAKOV
Eindhoven (Niz.) - Real Madrid 0:0 (prva tekma 1:1); kval. Eindhoven; Benfica (Por.) - Steaua (Rom.) 2:0 (p. t. 0:0); kval. Benfica.
POKAL UEFA
Espanol (Šp.) - Bruges (Bel.) 3:0 (p. t. 0:2), kval. Espanol; Werder Bremen (ZRN)- Bayer Leverkusen (ZRN) 0:0 (p. t. 0:1), kval. Bayer.
Nogomet: italijanski pokal
Veliki finale Sampdoria - Torino
Sampdorii in Torinu je uspelo! Prva je namreč v polfinalu italijanskega nogometnega pokala izločila Inter, drugi pa celo Juventus. Vendar ne moremo trditi, da gre tu za veliki presenečenji, če pomislimo, kako sta se zaključili prvi tekmi.
Takrat so namreč Genovežani remizirali v Milanu z 0:0, tako da jim je včeraj zadostoval zadetek Mancinija. Slednji je gol dosegel v protinapadu v sredini prvega polčasa, Torino pa je slovitega nasprotnika odpravil z dvema goloma. Sinoči so se sicer Juven-tusovi igralci mučili, da bi prebili nasprotnikovo obrambo, vendar se porazu z 2:1 niso mogli izogniti. Finale je torej odprt vsakemu izidu, saj bo nasproti tehnično izredni Sampdorii Mancinija in Viallja stala mlada in ambiciozna enajsterica Torina.
Nogomet: jugoslovansko prvoligaško prvenstvo
Velež utrdil vodstvo
Včerajšnje 25. redno kolo jugoslovanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva ni prineslo posebnih presenečenj, čeprav se je stanje na samem vrhu lestvice za malenkost spremenilo. Velež je povečal svojo vodstvo na vrhu lestvice in ima točki več od beograjske Crvene zvezde.
Tik za to ekipo pa se nahajata Partizan, ki je rutinsko odpravil Sutjesko, in Dinamo, ki je v derbiju kola doma le remiziral s splitskim Hajdukom. Na dnu lestvice je vse jasneje, saj so vse tri ekipe, ki zasedajo rep razpredelnice (Priština, Sutjeska in Čelik), izgubile.
IZIDI 25. KOLA: Partizan - Sutjeska 1:0; Sarajevo - Crvena zvezda 0:0; Bu-dučnost - Vardar 3:0; Velež - Željez-ničar 2:0; Vojvodina - Čelik 1:0; Slo-boda - Rad 1:0; Rijeka - Osijek 0:0; Dinamo - Hajduk 1:1; Radnički - Priština 2:0.
LESTVICA: Velež 33; Crvena zvezda 31; Partizan in Dinamo 30; Slobo-da 29; Vojvodina in Vardar 27; Rijeka 26; Radnički 25; Hajduk 24; Zeljezni-čar, Rad, Sarajevo in Budučnost 23;
Osijek 21; Priština 19; Sutjeska in Čelik 18.
Disciplinski ukrepi v A in B ligi
Med »porednimi« tudi Dal Pr a (Triestina)
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne A in B lige je izrekla sledeče kazni: za eno kolo je diskvalificirala Cabrinija (Juventus), Bos-ca (Fiorentina), Polsterja (Torino) in Soldaja (Verona). V B ligi pa so bili za eno kolo izključeni Dal Pra (Triestina), Barbas in Moriero (Lecce), Bencina (Cremonese), Cowans (Bari), Di Carlo (Genoa), Osio (Parma), Torroni (Medena) in Vagheggi (Udinese). Do 27. t. m. bo počival trener Piacenze Roto.
Sonetti podpisal za Udinese
VIDEM — Nedo Sonetti, ki je sredi tega prvenstva nadomestil Milutinoviča na krmilu videmskega nogometnega drugoligaša Udineseja, je podpisal pogodbo še za eno leto.
Tenis: turnir v Montecarlu
Živojinovic izločen
MONTECARLO Najboljši jugoslovanski tenisač Živojinovic je včeraj zaključil svojo pot na turnirju v Montecarlu. Po predvčerajšnji prekinitvi srečanja proti Arreseju pri stanju 6:2, 6:7 in 4:4 je namreč izgubil še dve odločilni igri.
NEKAJ IZIDOV 2. KOLA: Wilan-der (Šve.) - Kroon (Šve) 6:4, 6:2; Lendl (ČSSR) - Berstrom (Šve.) 7:6, 7:5; Skoff (Av.) - Mezzadri (Svi.) 6:4, 6:3; Noah (Fr.) - Forget (Fr.) 5:7, 7:6, 6:3.
Šah: zmaga Ljubojeviča
BRUSELJ — V 16. kolu prvega šahovskega turnirja za svetovni pokal je Ljubojevič š črnimi figurami premagal odličnega Nizozemca Timma-na, drugi jugoslovanski predstavnik Nikolič pa je izgubil z Madžarom Portischem.
Ljubojevič deli 5. do 7. mesto na lestvici z 8,5 točke, medtem ko je Nikolič deseti s 7 točkami. Na lestvici vodi Karpov z 10,5 točke na 15 partij.
Košarka: prve tekme četrtfinala ptay off
Ni manjkalo presenečenj
Prve četrtfinalne tekme italijanskega košarkarskega play offa so z izjemo srečanja Tracer - Banco-roma minile v znamenju presenečenj.
Prvouvrščeni iz regularnega dela prvenstva, Diva-rese, je namreč na domačem igrišču zgubil proti Allibertu, ki je ob koncu regularnega dela bil šele osmi.
Slabo se je končalo tudi za Snaidero iz Caserte (4. po 1. delu), ki je prav tako doma izgubil, čeprav
iz Cantuja (3. po 1. delu), ki se je šele po enem podaljšku in z enim samim košem razlike otresel Yoge, ki prihaja iz A-2 lige, v kateri je zasedla prvo mesto.
Edini, ki je igral povsem po pričakovanju, je bil milanski Tracer, ki je visoko premagal Bancoromo, ki pa ne more povsem računati na poškodovanega Wrighta.
ALLIBERT - DIVARESE	79:76 (40:36)
ALLIBERT: Ferraiuolo 15, Boselli, Ganeva, Thompson 13, Vescovi 12, Pittman 8, Sacchetti 19, Rusconi 9.
ALLIBERT: Diana 7, Bonaccorsi 4, Lanza 8, Silves-trini 6, Pellacani 9, Rolle 12, Gelsomini 10, Addison 23.
tesno, proti Scavoliniju (5. po 1. delu). Z veliko težavo se je rešil Arexons
SNAIDERO - SCAVOLJNI	108:109 (51:51)
SNAIDERO: Gentile 35, Esposito 11, DelLAgnello 11, Scheffler 6, Generali 3, Donadoni, Oscar 42.
SCAVOLINI: Gracis 21, Magnifico 17, Daye 25, Zampolini 14, Costa 8, Natali, Cook 24.
AREXONS - YOGA	87:86 (76:76, 38:38)
AREXONS: Cappelletti 3, Bosa 16, Rossini, Gay 20, Turner 19, Riva 29, Marzorati.
YOGA: Degli Innocenti 2, Zatti 6, Bucci 13, Garneli 8, Albertazzi 19, Masetti 15, Bryant 23.
TRACER - BANCOROMA	107:76 (51:41)
TRACER: Bargna 3, Aldi 2, Pittis 19, D’Antoni 10, Governa 2, Premier 10, Meneghin 2, Brown 18, Mon-tecchi 19, McAdoo 22.
BANCOROMA: Wright, Lorenzon 16, Della Valle 5, Bechini 4, Polesello 11, Teso 31, Ricci, Bantom 9.
V srečanjih za play out odigrali 4. kolo
RUMENA SKUPINA: Standa - Fantoni 99:95; Wu-ber - Sharp 92:89; Benetton - Facar 96:75. Lestvica: Benetton 6, Sharp, Facar, Standa m Wuber 4, Fantoni 2.
ZELENA SKUPINA: Jolly - Roberts 103:96; Anna-bella - Hitachi 102:109, danes Maltinti - Alno. Lestvica: Hitachi 6, Roberts, Annabella in Alno 4, Maltinti in Jolly 2.
Kolesarstvo: dirka Gand - Wevelgem
Kelly znova v ospredju
WEVELGEM (Belgija) — Po dveh letih se je na eni od klasičnih preizkušenj znova prebil v ospredje Irec Sean Kelly. Na 50. izvedbi kolesarske dirke Gand - Wevelgem je bil namreč Kelly najhitrejši v sprintu, v katerem je prehitel Bugna in še tri druge nasprotnike. Veliko smole pa je imel Bontempi, ki je na polovici poti padel, vendar ni utrpel nobenega zloma.
VRSTNI RED: 1. Kelly (Ir.), ki je 275 km prevozil v 7.10’05"; 2. Bugno (It.); 3. Kiefel (ZDA); 4. Peeters (Bel.); 5. Criguielion (Bel.), vsi isti čas; 6. Bauer (Kan.); 7. De Wolf (Bel.); 8. Dhaenens (Bel.); 9. Lilhot (Dan.), vsi po 25"; 10. Planckaert (Bel.) 1'36".
Dirka po Apuliji: Saronni ubranil vodstvo
CERIGNOLA (Foggia) — Na drugi etapi kolesarske dirke po Apuliji (Troia - Cerignola, 163 km) se je v sprintu uveljavil Stefano Allocchio, ki je prehitel klubskega tovariša Badolata in glavnino. Saronni, ki še vedno vodi na skupni lestvici, je potrdil dobro formo, Fondriest pa se je dvakrat zaman podal v napad, saj so ga obakrat dohiteli.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Saronni (It.) 9.2’26"; 2. Gaggioli po 5"; 3. Fondriest 6"; 4. Roscioli 6"; 5. Chioccioli 8"; 6. Vandelli 8"; 7. Gambirasio 9"; 8. Mantovani 9"; 9. Calcaterra 9"; 10. Galleschi; 11. Strazzer; 12. Tomasini; 13. Martinello; 14. Bruschi; 15. Cavazzi, vsi po 10".
Berger zbuja veliko upanja
MONZA — Avstrijec Gerhard Berger (na sliki AP) je včeraj razveselil navijače pri Ferrariju, saj je, v drugem dnevu prostih poskusnih voženj v Monzi, kjer se razne avtomobilske hiše pripravljajo na drugo letošnjo preizkušnjo v formuli ena, ki bo 1. maja v Imoli, dosegel najboljši čas (r29"42). Drugi Ferrarijev pilot, Alboreto, se je le za malenkost popravil (1'30"03, dan prej 1'30"80). Vsekakor najbolši čas ostaja tisti, ki ga je predvčerajšnjim dosegel Prost (1'29'10). Včeraj so takole vozili: 1. Berger (Av.) ferrari 1'29"42; 2. Piguet (Braz.) lotus 1'29"76; 3. Prost (Fr.) melaren T29"92; 4. Alboreto (It.) ferrari 1'30"03; 5. Senna (Braz.) melaren 1'32"02; 6. Boutsen (Bel.) benetton 1'32"57.
V nedeljo offshore v Trstu
Vpisi v polnem teku
TRST — Za nedeljsko motonavtično tekmovanje za »VN mesta Trst«, ki je veljavno za italijansko prvenstvo offshore v razredu 1 in za evropsko v razredu 2, se je doslej vpisalo devetnajst posadk. Organizacijski odbor pa predvideva, da se bo preizkušnje v Tržaškem zalivu udeležilo vsaj 45 plovil, saj je na takih tekmovanjih že običaj, da do vpisa prihaja zadnji trenutek. Med najbolj prestižnimi imeni sta do-
slej svoj nastop potrdila evropski in italijanski prvak Bruno Abate (»Gan-cia dei Gancia«) ter Gigi Radiče (»Pinot di Pinot«).
Tržaška luška kapitanija je medtem izdala odredbo, s katero je prepovedala plovbo po Tržaškem zalivu za ves čas dirke (10.00 - 14.30), in sicer na področju med Barkovljami, Devinom, Rtom Zdoba in Miljami.
Odbojka: na finalnih srečanjih mladinskih iger
Dijakom S. Kosovela pokrajinski naslov
V	sredo so bili v tržaški športni palači finalni boji v moški in ženski odbojki v okviru mladinskih iger. Tudi letošnja izvedba je bila za slovenske barve izredno uspešna. V moški konkurenci so naslov pokrajinskih prvakov osvojili dijaki openske srednje šole Srečko Kosovel, njihove sošolke so v pokrajinski fazi tretje, dijakinje proseške šole F. Levstik pa so četrte.
DEKLETA
V	ženski konkurenci je bilo letos prijavljenih rekordnih 20 ekip, ki so jih razdelili v pet skupin. Rekordna je bila tudi udeležba slovenskih dijakinj, saj so bile zastopane vse naše srednje šole, in sicer Levstik, Ciril-Metod, Gregorčič in Kosovel v drugi izločilni skupini, Erjavec v tretji in Gregorčič ter Cankar v četrti. V polfinalni del se je uvrstilo pet zmagovalcev izločilnih skupin, med katerimi sta bili tudi openska šola Kosovel in šentjakobski Ivan Cankar ter najboljša drugouvrščena ekipa, to je proseški Levstik. Polfinalistov je bilo tako šest, ki so jih razdelili v dve skupini. V prvi je zmago osvojila šola Brunner pred Levstikom in Cankarjem, v drugi pa Berga-mas pred Kosovelom in Stuparichem. V sredo so bili kot rečeno na vrsti fi-. nalni boji. V malem finalu so openske dijakinje brez težav odpravile proseške vrstnice, v finalu za prvo mesto pa je slavila šola Brunner, ki je bila v letošnji izvedbi mladinskih iger praktično brez konkurence.
Izidi finalnega dela:
Finale za 3. mesto: Kosovel - Levstik 2:0 (15:2, 15:8), finale za 1. mesto: Brunner - Bergamas 2:0.
Lestvica: 1. Brunner, 2. Bergamas, 3. Kosovel, 4. Levstik.
KOSOVEL: Čač, Operti, Brišnik, Spacal, Daniela in Kristina Bogateč, Križmančič, Canziani, Crissani, Doljak.
LEVSTIK: Živec, Černe, Pieri, Košuta, Cipollino, Grilanc, Kralj, Prašelj, Pertot, Brišnik.
FANTJE
Tudi pri fantih se je prijavilo veliko število šol in sicer 10, kar je tudi pravo presenečenje, če pomislimo, da sta v rednih uradnih prvenstvih under 15 in under 14 v tržaški pokrajini prijavljeni le dve ekipi. Tehnično so sicer moške ekipe zaostajale za ženskami, kljub temu pa smo tudi na moških tekmah lahko gledali res dopadljivo odbojko. Med desetimi ekipami, ki so jih prireditelji razdelili v tri izločilne
skupine, so bile tudi ekipe Kosovela, Gregorčiča in Cankarja. V polfinalni del so napredovali zmagovalci skupin, in sicer šole Addobbati, De Tomasin in Čampi Elisi ter openski Kosovel, ki je na turnirju med drugouvrščenimi iz izločilnih skupin premagal šoli Rolli in Rittmayer. V polfinalu je prišlo do presenečenja, ko je ekipa Čampi Elisi premagala favorizirani De Tomasini, Kosovel pa je z 2:1 odpravil šolo Addobbati. Na velikem finalu pa so Kosovelovi dijaki po lepi igri gladko premagali šolo Čampi Elisi z 2:0 in tako postali pokrajinski prvaki in bodo zastopali našo pokrajino na deželnem finalu, ki bo prihodnji teden v Gorici.
Izidi finalnega dela
Finale za 3. mesto: De Tomasini -Addobbati 2:0, finale za 1. mesto: Kosovel - Čampi Elisi 2:0 (15:6, 15:6).
Lestvica: 1. Kosovel, 2. Čampi Elisi,
3.	De Tomasini, 4. Addobbati.
KOSOVEL: Renčelj, Krevatin, Nata-licchio, Volčič, Simonetig, Mijot, Mesar, Ban, Radetti, Pontari, Pavatič, Ver-še.
Ob koncu moramo še poudariti, da je tudi letos openska srednja šola Kosovel najuspešnejša šola na Tržaškem v mladinskih igrah v ekipnih športih. Poleg uspehov v odbojki ne smemo namreč prezreti še rokometa, kjer so med dekleti openske dijakinje pokrajinske prvakinje, fantje pa so zasedli drugo mesto. To pa še enkrat potrjuje pravilno strokovno delo, ki ga tako med poukom, kot v šolskem športnem krožku opravljata profesorja Sonja Milič in Ivan Peterlin. (Inka)
ODBOJKA: UNDER 16 MOŠKI * i
olley Club - Sloga	0:3
(3:15, 5:15, 8:15)
SLOGA: Daneu, Kralj, Križman, Ma-lan, Andrej in Martin Maver, Mesar, mčelj, Stopar.
V ponedeljek so slogaši z zmago za-jučili letošnje prvenstvo under 16. idnje kolo je za Slogo predstavljalo >lo formalnost, saj ji Volley nikoli ni 1 enakovreden. Nadvse razveseljivo i je, da so Slogini fantje zabeležili le
i poraz v vsem prvenstvu in sicer v vem delu proti ekipi CUS in tako rsegli enako število točk, le da so iradi slabšega količnika v setih na ■ugem mestu in tako pokrajinski rdprvaki. (Inka)
Namizni tenis: mladinske igre
Številno predstavništvo naših šol
Na mladinskih igrah v namiznem tenisu, ki so se pričele prejšnji mesec na medobčinski ravni, se je na pokrajinski finale uvrstilo veliko število slovenskih predstavnikov. Skupinica osnovnošolcev Katja Stocca, Katja Milič, Sara Gabrielli (OŠ 1. maj - Zgonik), Jasna Simoneta (OŠ Jože Srebrnič - Gabrovec), Cristian Hrovatin, Andrej Šuligoj (OŠ na Opčinah) ter Monika Radovič (OŠ Igo Gruden -Nabrežina) vadi s trenerjem Matjažem Šercerjem v začetniški skupini pri ŠK Kras. Pravico do nastopa so si priborili z osvojitvijo prvih štirih mest. Danes bodo tekmovali posamezno, jutri pa v športni palači v Trstu v naslednjih dvojicah: Stocca - Gabrielli, Milič - Simoneta in Hrovatin - Šuligoj.
Razveseljivo je tudi številno zastopstvo v kategoriji srednjih šol. Dijaki Frana Erjavca ter Cirila in Metoda so si zagotovili udeležbo sedmih predstavnikov na pokrajinskem finalu. Pod vodstvom prof. Sonje Milič so uspešno prestali prvo prizkušnjo na medobčinskem nivoju naslednji dijaki srednje šole Fran Erjavec: Aleks Majcen, Irina Vitez, Katja Milič, Pavla Gregori. V dvojicah pa bodo igrali takole: Majcen - Sancin, Posega - Cappelli, Vitez Gregori, Milič - Siviz, Ažman - Brecelj, Gregori - Majcen in Vitez - Sancin. Srednjo šolo Ciril in Metod bodo predstavljali posamezno: Michel Gr' bec, Gaja Galvani, Asia Jurkič, v dvojicah pa Grbec - Canciani, Rustja Tence, Jurkič - Čok, Galvani - Zuba-lič, Crevatin - Švara, Crapesi - Crape-si, Zubalič - Grbec, Galvani - Canciani, Jurkič - Rustja in Čok - Tence; Prvo- in drugouvrščeni posamezniki in dvojice se bodo lahko uvrstili na deželno tekmovanje, na državno pa 16 prvaki posamezne dežele. (JJ)
SPDT čestita načelniku alpinističnega odseka Davorju Zupančiču in njegovi izvoljenki Magdi Jevnikar ob rojstvu prvorojenke
SARE	..
punčki pa želi vse naj naj naj v življenju.
Nujna poglobljena in trezna analiza
Mladi igralci bodočnost Vala

Odbojkarice Farca Mebla so končale letošnje prvenstvo na zadnjem gostovanju v Volti pri Mantovi. Poraz z ekipo Adamoli pa je bil žal dvojno slovo, tako od prvenstva kot tudi od drugoligaške konkurence. Končna usoda naše združene ekipe pa je bila še veliko prej vsem dobro znana, ne glede na končni izid v tem zadnjem letošnjem dvaindvajsetem prvenstvenem nastopu.
Končni izkupiček 8 točk je dokaj skromna bera v 22 kolih. Izkupiček v drugem delu prvenstva pa je bil z edino zmago v povratnem srečanju s šesterko Solvay iz Ferrare še skromnejši. Tega nasprotnika so naše odbojkarice premagale že v prvem delu na gostovanju v Ferrari. Poleg Solvaya pa so v 6. kolu premagale še Torrio-ne iz Ravenne ter v 7. kolu, vedno doma, še Volpe iz Fiessa Umbertiana. Glede na dejstvo, da je v zadnjem prvenstvenem nastopu Solvay Iz. Ferrare dokaj presenetljivo premagal Moglia-nb Veneta, je dohite Farco Meblo in ga potisnil na predzadnje mesto na končni lestvici zaradi boljšega količnika v nizih. Ironija usode je pač nanesla tako, da je na koncu bolje uvrščena še-sterka, katero so naše igralke kot edino kar dvakrat premagale.
Od 44 možnih točk jih je Farco Meblo osvojil samo 8, kar znaša v odstotkih le malenkost več
kot 18. Za dober uspeh pa se šteje osvojitev vsaj polovice možnih točk, kar bi v našem primeru znašalo 22. Do dobrega uspeha na končni lestvici je manjkalo Farcu Meblu še 14 točk oziroma 7 zmag.
Po končanem prvenstvu se seveda iščejo krivci zg letošnji polom naše združene šesterke. Vsaka objektivna in dobronamerna kritika je vedno zaželena in dobrodošla.
Kot pomočnik glavnega trenerja (obenem sem vodil treninge ob ponedeljkih ter pri dveh pomagal in sledil vsem prvenstvenim nastopom in jih z nekaterimi pomočniki tudi statistično obdelal) imam dolžnost, da podam nekoliko bolj poglobljeno analizo letošnjega velikega prvenstvenega neuspeha, da se osvetlijo in analizirajo vsi činitelji, ki so botrovali nazadovanju naše šesterke v nižjo ligo.
Če se za konec povrnemo k sobotni tekmi, lahko dodamo še to, da sta bila prva dva niza kar precej izenačena. V prvem nizu bi lahko naše odbojkarice prav gotovo dosegle še povolj-nejši izid in tudi delni uspeh, če ne bi zgrešile kar 9 od 32 servisov. V drugem setu so bile te napake v precejšnji meri popravljene, izboljšal se je tudi sprejem, a se je žal napravilo veliko več napak pri drugih igralnih elementih, tako da so pri stanju 11:8 za domačinke gostje izsilile kar 6 menjav servisa, ne da bi se rezultat spremenil. V zadnjem nizu so bile gostiteljice občutno boljše ter so zanesljivo slavile zmago in zaokrožile končni prvenstveni izkupiček na 20 točk.
Zastor je padel nad letošnjim odbojkarskim prvenstvom C-l lige, v katerem je štandreški Val nastopil 2. leto zapred. Po krstni preizkušnji, ko se je v končnici rešil izpada, se tokrat poslavlja iz državne lige. Kljub zmagi v zadnjem srečanju nam ni uspelo obdržati statusa državnega Ugaša, kot je kazalo po 1. delu prvenstva, ko smo se celo potegovali za napredovanje.
Škoda, da smo v predzadnjem srečanju s porazom proti CUS-u zapravili možnost, da bi si obstanek zaigrali s Ferroalluminiom. Zmaga naše ekipe s 3:2 proti tržaški šesterki potrjuje, da smo kljub katastrofalnemu drugemu delu prvenstva prav do konca imeli možnost, da se rešimo izpada. Ni nam uspelo.
Kot sem že večkrat poudaril v zadnjih komentarjih, fantom so prehitro pošle moči. Odločnost, zagrizenost, volja do zmage: te lastnosti so naši izgubili po poti, predvsem v času ob novem letu. Res je tudi, da smo v 2. delu prvenstva imeli precej smole s poškodbami igralcev. Njihova odsotnost se je zelo poznala v ključnih tekmah, ko smo se srečali s sebi enakimi postavami.
Analiza letošnjega prvenstva pa nas mora siliti, da je treba v bodoče ubrati nekoliko drugačno pot. Predvsem se je treba zavedati, da brez truda ni rezultatov. To prepričanje sem po-
udarjal že od samega začetka, a moram reči, da pri nekaterih ni naletelo na rodovitna tla. Svoje sodelovanje z Valom sem namreč osnoval na resnem pripravljalnem delu med tednom. Začetni pristop k takemu načinu dela se je kaj kmalu obrestoval s 6 zmagami v 11. kolih. Medtem pa se je resnost pri treningih zmanjšala. Nekateri igralci so izostajali pri vadbi in to predvsem zaradi delovnih obveznosti, druge so pestile poškodbe. Skratka, na treningih prisotnost ni bila nikoli stoodstotna.
Prepričan sem, da tako zahtevno prvenstvo terja že profesionalni pristop. To pomeni, da bi morali v bistvu vaditi vsak dan. Le tako se pri igralcih lahko obdrži zadovoljivo psihofizično raven, ki zagotavlja tudi uspeh. Tega pri Valu, iz različnih razlogov, nam ni uspelo doseči.
Drugo vprašanje, s katerim smo se večkrat srečevali, se nanaša na igralski kader. Ob izkušenih igralcih so tokrat nastopili tudi mlajši, ki so prišli naravnost iz D lige. Povsem razumljivo je torej, da se tako kakovostnega prestopa ne da opraviti brez spodrsljajev. Ne glede na to pa moram pohvaliti vse igralce, predvsem mlajše, ki so dali vse od sebe, da bi bili kos nalogi. Pravilna je zato tudi namera vodstva, da bo prav na teh igralcih gradilo bodočo ekipo.
Kljub slabo sklenjeni sezoni, sem prepričan, da imajo valovci dovolj igralskega potenciala, da bodo v kratkem ponovili uspeh izpred dveh let ter se ponovno povzpeli v državno ligo. Tokrat pa si morajo zagotoviti, da bo šlo za daljšo dobo. Pogoji, da jim to uspe, so dani.
_______ spor, na primorskem
Salonit četrti, Izola rešena
naše planine in IMje


Šah: konec tedna v Portorožu
Mednarodni turnir
PORTOROŽ — Prizadevni šahovski delavci šahovske sekcije hotela »Riviera« Portorož bodo 23. in 24. t. m. v hotelu »Riviera« v Portorožu priredili 3- mednarodni vikend šahovski turnir »Emone« za posameznike.
Pričetek turnirja bo v soboto ob 13. uri, nadaljevanje in zaključek turnirja Pa bo naslednjega dne. Prijave in informacije pri Jovu Stevanoviču, hotel »Riviera« Portorož, telefon 066-73051. (5K)
Srečanje šahistov sosednjih dežel
Deveto srečanje desetčlanskih šahovskih moštev Pirana, Novfe Gorice, Tolmina, ZSŠDI Trst in SŠZ iz Celovca bo letos 15. maja v Monoštru na Madžarskem. Na dosedanjih osmih srečanjih so imeli največ uspeha ša-lsti Pirana, ki so zbrali 176 točk, sle-ue: Nova Gorica 150, SŠŽ - Celovec ZSŠDI Trst 108, Tolmin 51, Bek-*ta]n 26, Monošter 19 in SŠZ - Celovec 11 2 točki, (sk)
Zadnje kolo v 2. zvezni ligi in v republiški ligi za moške je bilo izredno pomembno tudi za primorski odbojkarski ekipi. Odbojkarji kanalskega Salonita so doma vendarle premagali banjaluški Rudi Čajevec in osvojili odlično 4. mesto na prvenstveni lestvici 2. zvezne lige. S tem so najuspešnejša slovenska ekipa v tem tekmovanju. Izola pa si je z zmago s 3:0 proti Kočevju zagotovila obstanek med slovenskimi ligaši in to le z boljšo razliko v setih.
Prijetno so presenetili nogometaši Vozil, ki so zanesljivo, s 3:1, porazili favorizirano Ljubljano. S tem so napravili uslugo tudi Kopru, ki je izgubil v Medvodah z 2:3, vendar je ostal na vrhu lestvice slovenske lige. Igralci Izole so doma remizirali (1:1) z velenjskim Rudarjem. V zahodni conski ligi je bil na sporedu primorski derbi med Postojno in Primorjem, rezultat pa je bil 1:1. V primorski ligi je veliko pre-
senečenje pripravil^ Jadran Kovinar z zmago v Renčah. Čeprav ni odigrala zadnje tekme, je mirenska Adria ostala v vodstvu. Igrali so tudi rokometaši in rokometašice v obeh slovenskih ligah. Jadran je le remiziral z Inlesom, ajdovski rokometaši pa so premagali Črnomelj. Pri dekletih sta bili uspešni ekipi Mlinotesta in Burje, medtem ko je Čerkno izgubilo.
V Koprskem zalivu je bila letošnja uvodna veslaška regata, na kateri so imeli največ uspeha člani puljske Istre in o kateri smo že poročali. Da se bliža čas poletnih športov, napovedujejo tudi kajakaši in kanuisti na divjih vodah. Člani novogoriškega kluba Soške elektrarne se vneto pripravljajo na veliko mednarodno prireditev v slalomu Soča '88, ki bo 27. t. m. v Trnovem pri Kobaridu. To bo tudi ena od generalk za svetovno prvenstvo, ki bo na brzicah Soče 1991. leta. (DK)
Rubrika »Iz planinskega sveta« je v našem dnevniku nastala februarja 1976 iz potrebe po sistematičnem vsakotedenskem poročanju o planinskem delovanju v zamejstvu, pa tudi v Sloveniji in širše v mednarodni areni. Delovanje naših planinskih društev in odsekov pa se je v zadnjih letih tako razbohotilo, da je bil prostor v rubriki odločno preskromen, vzporedno pa smo bili priča pravemu »boomu« dejavnosti, ki je s planinstvom tesno v zvezi in o katerem je treba sproti poročati. Zato bo v četrtkih izhajala rubrika »Naše planine in ljudje«, ki bo posvečena izključno zamejskemu planinskemu in alpinističnemu delovanju, ob sobotah pa bodo planinske novice iz Slovenije, Jugoslavije in širše z vsega sveta dobile prostor v rubriki »Iz planinskega sveta«.
Izlet SPDT za otroke odlično uspel
Izlet, ki ga je v nedeljo organiziral Mladinski odsek SPDT s sodelovanjem Športne šole Trst, je odlično uspel. Ob krasnem spomladanskem vremenu se je namreč preko 70 otrok z vseh slovenskih osnovnih šol na Tržaškem s svojimi vodiči in brez staršev podalo na panorgmično pot od Križa do Nabrežine. Čas je otrokom ob poligonu, ogledu starega avstro-ogrskega pokopališča in nato splošni zabavi hitro minil, z izletom pa so bili zadovoljni vsi.
IZIDI POLIGONA:
1.	RAZRED - moški: 1. Davin Žigon (Milje) 37'8; 2. Dean Carli (R) 49"1. Ženske: 1. Katerina Alessio (R) 43"1; 2. Ana Vidau (B) 44"8; 3. Elisa Frandolič (R) 45"5; 4. Aliče Giovannini 51"1; 5. Tina Furlani (BJ) 51"2; 6. Valentina Bertocchi (Milje) 58'9.
2.	RAZRED - moški: 1. Mitja Štefančič (R) 36'0: 2. Mitja Kocjan (Šček) 37’2; 3. Saša Jančar (R) 41"2; 4. Alessio Princin (Šček) 34"6; 5. Dario Košuta (Š) 44"2; 6. Danjel Leone (R) 46"8; 7. Kristjan Kranjec (Š) 1'01"3. Zenske: 1. Ivana Meula (M) 44"8; 2. Fiona Mezgec (R); 3. Karin Mezgec (R) 46'6; 4. Ivana Flego (Š) 47'2; 5. Katrin DUH (M) 1'04"7.
3.	RAZRED - moški: 1. Giorgio Lorenzi (M) 33"8; 2. Tibor Drasič (Sirk) 39"4; 3. Matija Mami (M) 41"9; 4. Robert Debeliš (GS) 44"7. Ženske: 1. Mirjam Čermelj (R) 40"4; 2. Laura Zgubin (R) 43"2; 3. Lucia Lombardo (R) 45"7.
4.	RAZRED - moški (dva kroga): 1. Pierpaolo Brazzani (R) 1'02"0; 2. Devan Jagodic (F) 1V7 6; 3. Ivan Furlani (BJ) r08'0; 4. Martin Turk (F) 108 5; 5. Maksi Babič (K) 1'12"0; 6. Andrej Bertocchi (Milje) 1T7'5; 7. Ivo Mozetič (R) 1 '19"3; 8. Borut Vidau (B) V26"2. Ženske: 1. Tjaša Gruden (R) VIZ'5; 2. Alenka Pertot (F) 1'20C7; 3. Poljanka Doljar (BJ) 1'24"9; 4. Metka Kuret (BJ) 1 '32" 2.
5.	RAZRED - moški (dva kroga): 1. Michele Mettulio (F) 1' OZ'6; 2. Savo Lipovec (R) 1'03"0; 3. Marko Klobas (M) VOS"2; 4. Matija Jogan (F) 1'04"3: 5. Peter Racman (BJ) VOS'8; 6. Peter Franko (B) V11"0; 7. Rudi Buda (R) 1 '11"2; 8. Frančišek Tavčar (GS) V12"9; 9. Tom Oberdan (Š) V15"0; 10. Mitja Petelin (Trinko) V15"9; 11. Igor Rolič (GS) V17'9; 12. Danjel Berochia (R) 118 7; 13. Andrej Stanese (M) V22"4; 14. Marko Petelin (Trinko) V25"l. Ženske: 1. Tanja Pitacco (R) V07 7; 2. Tjaša Jogan (F) V22"4; 3. Sara Peroša (R) 129(1.
OPOMBA: R - Ribičič, B - Bevk, BJ -Bazoviški junaki, Š - Širok, M - Milčinski, GS - Gregorič-Stepančič, F -Finžgar, K - Kette.
Bližnje delovanje SPDT
SPDT vabi drevi na predavanje Branka Bratoža iz Kopra na temo: »Lepota bolgarskih gor«. Predavanje, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 20.30, bo opremljeno z diapozitivi.
SPDT vabi svoje člane in somišljenike, da se v nedeljo ob 11. uri udeležijo odprtja vzgojno-rekreativnega parka Globojner pri Padričah, ki ga prireja Gozdna zadruga iz Padrič ob priliki 30. obletnice obstoja.
Redno 17. srečanje članov obmejnih planinskih društev iz zamejstva in Slovenije bo tokrat v organizaciji SPDT 12. junija v Mačkoljah.
Pri Cimosu zadovoljni
Pred dnevi so odigrali zadnje kolo v I. slovenski košarkarski ligi za ženske. Že nekaj kol pred koncem je naslov P^vakinj osvojil Slovan iz Ljubljane. Tudi letos so Primorsko zastopale igralke Cimosa iz Senožeč, in to povsem dostojno in uspešno. Načrtovano je bilo sicer četrto mesto, od katerega jih je ločilo samo neka£ več zbranosti oziroma sekund v zadnji tekmi z Odejo iz Škofje Loke. Vsekakor v taboru Cimosa minulo sezono ocenjujejo kot uspešno. Že Prislovična požrtvovalnost, resnost in velika zavzetost so Pile tudi tokrat glavna odlika. Cimos bi v idealnih okolišči-Pah, brez poškodb in bolezni, zabeležil vsaj tri zmage več, kar bi praktično pomenilo 3. mesto. Toda takšne okoliščine 50 bolj slučajne. Premostiti se dajo le z večjim številom izenačenih igralk, kar je bil v pretekli sezoni naj večji pro-fom. Za vidno uvrstitev in prizadevnost zaslužijo pohvalo y*e igralke, še posebno pa Igor Meden, trener ekipe ter Manuela Ferenčič-Meden in Vera Šavli, najstarejši igralki v Postavi, ki v povprečju šteje 18 let. V tem je tudi odlika kipe, ki bo v naslednji sezoni v nespremenjeni sestavi Poskušala ponoviti letošnji uspeh. (Marjan Suša)
Košarka: prvenstvo dečkov
DOM - ARDITA	65:106 (38:47)
DOM: Silič 30, Pavšič 2, Kovic, Skok, Bordon 18, Sfiligoj 4, Primožič, Bednarik 4, Pintar 2, Zavadlav 5, Faganel.
PON: Zavadlav; TRI TOČKE: Silič 1.
V poslednjem srečanju letošnjega prvenstva so Dorniko-vi varovanci zgubili proti vodilni Arditi. Igrali so namreč dokaj nezbrano, kar so gostje pridno izkoristili in si že v uvodnem delu tekme zagotovili prednost. (Bednarik/Pavšič)
					ohrestili		
SK DEVIN
vabi člane, naj se udeležijo 14. REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo danes, 21. t. m., ob 19.30 v klubskih prostorih v bivši osnovni šoli v Cerovljah.
ŠD PRIMOREC
obvešča, da bo jutri, 22. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah 22. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: poročila in pozdravi, razrešnica staremu odboru, razprava, volitve in razno.
Ob koncu prvenstva v skupini L v 3. amaterski nogometni ligi
Breg se lahko tolaži s pomladitvijo ekipe
non nedeli°' 10- t- m-' se je končalo 90roetno prvenstvo 3. amaterske 8/lc uPifla »L«, ki se je začelo 4. 10. li str ?dfoajno smo ob koncu naredi-D Jetični pregled o tem prvenstvu s Pahu- m.i Podatki o naših treh eki-ie h i 1 80 igrafo v tej skupini, v kateri pfo 12 ekip.
v odrobne podatke o prvem delu pr-30 ■ Va smo objavili v našem listu v„' te 31. decembra lani. Prvi del pr-pn st;va se je namreč končal 13. 12. 87.
Omratni del se ie začel 20' 12' 87'
Ujg niti moramo, da je bilo letos vre-rnBHPrecej naklonjeno nogometašem: Pra,, 111 k° v prvem delu niso odložili aem j0}56116 tekme, so jih v povrat-skih dete zaradi neugodnih vremen-R tezmer prekinili le štiri.
S. kri1™1 naslov si je zagotovila ekipa tot>atea,ki je v 22 srečanjih zbrala 36 tako „ -8tvo iz Ribiškega naselja se Pono£° stlrih sezonah igranja v 3. AL rnreč ,no vrača v 2. AL. Izpadlo je na-gP v sezoni 82/83.
tekei?3110,80 v tej skupini odigrali 132 PotnpTUVJ!;a,;erd:l 50 padli 304 goli, kar gola ni' srno povprečno videli 2,3 Padlo f^kmo (v prvem delu jih je več ■ v povratnem pa 146). Naj-kolu	24' smo zabeležili v 21.
4' ko£aW !8) P3 jih je padlo v 3. in tekem č .kaj manj kot ena tretjina izidu iR končala pri neodločenem 1 ■ v prvem delu in 21 v povrat-
nem). Skupno se je torej končalo pri remiju 43 tekem. Največ remijev (4) je bilo v 4. in 18. kolg, medtem ko v L, 5., 10. in 22. kolu ni bilo neodločenih rezultatov.
Sedaj pa nekaj pozitivnih in negativnih rekordov posameznih ekip. Vse pozitivne rekorde si je zagotovil S. Marco, ki je tako potrdil, da je bil res najmočnejši v tej skupini. Moštvo S. Marca je imelo najprodornejši napad (43 golov), najbolj solidno obrambo (9 golov), doseglo je največ zmag (14), obenem pa ni okusilo grenkobe poraza.
Negativni rekordi pripadajo ekipam spodnjega dela lestvice. Euforia je dobila največ golov (57), doživela največ porazov (17) in izbojevala le eno samo zmago. Najmanj golov (13) pa je dala Romana, ki je skupaj z Euforio dosegla tudi najmanj remijev (4). Največ neodločenih rezultatov (10) pa sta dosegla Gaja in Fossalon.
Sedaj pa podrobneje poglejmo, kako so v tem prvenstvu igrale naše ekipe.
BREG
S 26 osvojenimi točkami je Breg zasedel četrto mesto na lestvici (lani je bil s točko manj šesti, vendar je igral dve tekmi več). V prvem delu so »plavi« zbrali 13 točk (5 zmag, 3 remiji, 3 porazi). V nadaljevanju so Brežani v petih nastopih v Dolini premagali
Fossalon, Romano in S. Andrea, remizirali s S. Vitom ter zgubili proti Her-madi. Zbrali so 7 točk, dali 10 in prejeli 5 golov.
V	šestjh tekmah v gosteh so Brežani premagali Chiarbolo in Gajo, remizirali s S. Marcom in Fincantierijem, a izgubili z Mladostjo in Euforio. Dosegli so torej 6 točk, dali 3 in prejeli 2 gola.
Vil nastopih doma je Breg skupno zbral 13 točk (5 zmag, 3 remiji, 3 porazi), dal 14 in prejel 8 golov.
V	11 tekmah v gosteh pa je zbral prav tako 13 točk (5 zmag, 3 remiji, 3 porazi), dal 11 in prejel 6 golov.
Skupni obračun Brega v tem prvenstvu je torej 26 točk (10 zmag, 6 remijev, 6 porazov), 25 danih in 14 prejetih golov.
V	povratnem delu prvenstva v vrstah Brega nismo zabeležili izključitev. »Plavi« so imeli na razpolago štiri 11-metrovke, tri (S. Vito, Gaja in S. Andrea) je uspešno izvedel Keleme-
nich, ki pa je zastreljal najstrožjo kazen v zadnji tekmi z Euforio. Proti pa so imeli dve 11-metrovki (Romana,
Hermada).
Brežani so letos slabo startali, v prvih treh nastopih so zbrali le eno samo točko. S serijo treh zaporednih zmag so si opomogli in postopoma nadoknadili zamujeno, tako da so v povratnem delu prvenstva bili vedno
med skupino ekip zgornjega dela lestvice. Prav v zadnji tekmi pa so si s porazom proti Euforii zapravili edinstveno priložnost. Če bi namreč premagali tega šibkega nasprotnika, ki je proti Bregu prišel do prve prvenstvene zmage, bi končali na drugem mestu lestvice in imeli pravico do dodatnih tekem za prestop v višjo ligo. Pozabiti pa ne smemo, da so morda »plavi« zapravili tudi precej točk na domačih tleh (trije porazi, trije remiji). Pozitivna ugotovitev pa je, da so Brežani letos precej pomladili ekipo, kar daje dobro upati za prihodnjo sezono.
Trener Ivan Horjak je skupno poslal na igrišče 21 nogometašev, od katerih sta le Hrvatin in Kelemenich odigrala vse tekme (v oklepaju doseženi goli).
22 odigranih tekem: Hrvatin in Kelemenich (10); 21: S. Olenik (3); 20: Pra-šelj (4); 19: Albertini (2); 18: Paoli; 17: Pavletič; 16: Germani; 15: M. Tul; 14: Corbatti; 13: Jež (2) in Zonta; 11: Di Sotto in Kerstič; 10: Celin (1) in M. Tamaro (1); 9: I. Tul; 8: Giuressi; 6: Fer-foglia (1); 5: Diminich (1); 2: Martini.
Na sliki: Chiarbola je bil eden od nasprotnikov, ki so jih Brežani premagali.
(Se nadaljuje)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-'din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 135,12348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
21. aprila 1988
Bivši bolnik sarajevske psihiatrične bolnišnice
Grozljiv zločin v Banjaluki moški z nožem ubil tri sosede
BANJALUKA — Drago Udovčič, 25 let, iz banjaluš-kega naselja Gornji Šeher je predsinočnjim v stanju neprištevnosti z nožem usmrtil svoje sosede 28-letne-ga Indira Vehaboviča, 8-letno Šeilo Meglic in 4-letne-ga Tarika Demiroviča, šest oseb pa je huje ali lažje poškodoval. Razen 10-letne Selme Muitič, ki je dobila hude telesne poškodbe in je v intenzivni negi banja-luške kirurške klinike, so ostali poškodovani po zdravniški pomoči odšli domov.	,
To je včeraj novinarjem povedal višji javni tožilec v Banjaluki Hakija Mulabegovič. Dodal je, da se je tragedija pripetila v Ulici Smaje Palica, kjer sosedje že desetletja živijo v dobrih odnosih. Morilec pa ni kazal znakov nasilnosti do svojega okolja. Predsinoč-
njim pa je iz za zdaj neznanih razlogov napadel vse, ki jih je srečal na ulici.
Morilec je bil po besedah načelnika banjaluške psihiatrične klinike primarija dr. Bogdana Stojkoviča prvič v tej ustanovi septembra leta 1986, ko so ga poslali na zdravljenje v sarajevsko psihiatrično bolnišnico Jagomir. V času kratkega zdravljenja v Banjaluki, je kazal samomorilske, paranoidne in halucina-cijske simptome. Takrat se je tudi hudo poškodoval pri poskusu samomora.
»Glede nesreče lahko rečem, da jo je morda povzročila tako imenovana inperativna halucinacija, ko pacient doživlja naglo psihično razdražljivost in "sliši" provokativne "klice" k agresivnemu delovanju,« je pojasnil dr. Stojkovič, (dd)
Našli posmrtne ostanke svetega Petra Celestina
Kobilice maja morda v Evropi
RIM — Invazija kobilic na južno Evropo je možna, toda ne pred koncem maja. To trdi strokovnjak organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO pri OZN Jeremy Roffey, ki je zadolžen, da redno spremlja položaj v državah severne Afrike, kjer trenutno te požrešne žuželke odlagajo jajčeca.
Po Roffeyevem mnenju je povsem možno, da kobilice priletijo na Sardinijo ali Sicilijo, lahko pa »napadejo« tudi Ciper ali Grčijo. Toda njihov prihod je najbolj odvisen od smeri vetrov, ki bodo pihali konec maja. Če bodo kobilice res priletele do Evrope, bo šlo za novo generacijo teh živalic, ki se bodo izlegle iz jajčec v Maroku, Alžiriji, Tuniziji in Libiji.
Ob kobilicah pa Evropi grozijo tudi velikanske mravlje in muhe, ki so se pojavile v Franciji. Gre za rdeče mravlje, ki so štirikrat večje od normalnih, na milijone muh pa je napadlo Briey. Proti mravljam in muham so morali posredovati gasilci.
RIETI — Policija je preteklo noč našla posmrtne ostanke sv. Petra Celestina, ki so jih neznanci v ponedeljek odnesli iz Marijine bazilike v L'Aquili. Posmrtne ostanke nekdanjega papeža so odkrili na pokopališču v vasici Amatrice v pokrajini Rieti in so po prvih izvidih nepoškodovani. Ostanke hranijo sedaj v samostanu sv. Bazilija v Rietiju, od koder jih bodo čimprej spet pripeljali v glavno mesto Abru-cov.
Petra Celestina so 5. julija 1294, ko mu je bilo 79 let, izvolili za papeža z imenom Celestin V. Njegovo papeže-vanje pa je trajalo samo štiri mesece, saj se je nato sam odrekel Petrovemu prestolu. Papež Celestin ni hotel nikoli blagosloviti vojakov in vojsk, ki so se odpravljale v vojno. Največji italijanski pesnik Dante Alighieri ga je zaradi te njegove edinstvene odločitve omenil tudi v Božanski komediji. Zna-
no delo o njem je napisal tudi italijanski pisatelj Ignazio Silone. Posmrtni ostanki papeža so ležali v majhnem mavzoleju, ki ga je dal sezidati leta 1950 kardinal Carlo Confalonieri.
Posmrtne ostanke so preiskovalci našli v neki zapuščeni hišici znotraj majhnega pokopališča v kraju Amatrice. V akciji so hoteli na vsak način odkriti truplo, zato niso posvetili posebne pozornosti ugrabiteljem, ki so se za sedaj izmaknili roki pravice. Iz neuradnih krogov sodišča v L'Aquili pa se je zvedelo, da karabinjerji sumijo nekatere ljudi, ki naj bi sodelovali pri tem nenavadnem podvigu. Šlo naj bi za neke vrste »vaške« zlikovce, ki so v zameno za vrnitev posmrtnih ostankov baje nameravali zahtevati mastno odkupnino. Papež Celestin V. je v srednji Italiji, posebno v Laciju in v Abrucih, še vedno zelo priznan svetnik.
Aktivisti WWF okrepili svoje akcije proti lovu
Aktivisti WWF so spet okrepili svoje akcije proti lovu. Tako so po gozdovih nabrali cel tovornjak praznih tulcev, ki so jih nato stresli pred sedežem italijanske zveze lovcev	(Telefoto AP)
Dragulja na nočnem nebu
Presenetljive ugotovitve obširne raziskave o prostem času
Avstrijke kulturnejše od Avstrijcev
DUNAJ — »Avstrijke so kulturnejše od Avstrijcev«. To so pokazali rezultati obširne raziskave, ki so jo izvedli pri avstrijskem statističnem uradu, namen raziskave (obsegala je populacijo 55.000 oseb) pa je bil, da se ugotovi, kako povprečni Avstrijec izkorišča svoj prosti čas.
Pokazalo se je, da Avstrijke nekoliko prekašajo svoje moške sodržavljane tako pri branju kot pri obisku kulturnih prireditev, v celoti pa rezultati raziskave po mnenju nekaterih niso najbolj razveseljivi. Več kot trideset odstotkov anketiranih je namreč priznalo, da v zadnjih šestih letih niso prečitali ene same knjige, več kot polovica je takih, ki v zadnjem letu knjig za lastno uporabo niso kupovali. Komaj 18 odstotkov je takih, ki za branje nasploh porabijo tedensko štiri do sedem ur. Sicer pa Avstrijke in Avstrijci večinoma berejo zabavno literaturo in kriminalne romane, le šest odstotkov tudi klasike in trije odstotki liriko. Obisk kulturnih prireditev je po zagotovilih avtorjev raziskave boljši kot je bil nekoč. Četrtina vseh Avstrijcev vsaj enkrat na leto obišče gledališče, šestnajst odstotkov operne in operetne predstave ter musicale, osem odstotkov pa koncerte klasične glasbe. Največ obiskovalcev gledališč je iz starostne skupine med štiridesetim in devetinštiridesetim letom in iz vrst akademsko izobraženih. Kar dve
tretjini prebivalcev alpske republike pa nikoli ne zaide v kino, muzej ali v umetniško razstavo.
Sicer pa statistično povprečje pove, da večina Avstrijcev največji del svojega prostega časa prebije pred televizijskim ekranom, 28 odstotkov moških je navedlo, da jim je glavna zabava v prostem času kvartanje, pri več kot polovici žensk pa ročna dela. V zadnjih letih se več Avstrijcev ukvarja s športom.
Hilda Hawlicek, avstrijska ministrica za kulturo, je na novinarsko vprašanje, kaj meni o ne ravno bleščečih bralnih navadah svojih sodržavljanov, odgovorila, da bi seveda te lahko bile boljšej da pa je interpretacija statistik tudi stvar zornega kota. »Če poudarimo, da dve tretjini vendar posegata po knjigah, se sliši nekoliko drugače,« je bila njena ugotovitev. Sicer pa se v Avstriji ob rezultatih te raziskave mnogi tolažijo s podatki, da v celoti drugod p° Evropi položaj menda ni boljši. Kar zadeva gledanje televizije na račun branja in obiskovanja kulturnih prireditev, pa pravijo, da je v programih ORF (avstrijske televizije) čas namenjen kulturi precej večji kot v mnogih televizijskih programih drugod po Evropi.
BOJAN GROBOVŠEK
Kvizlingi višjo pokojnino kot borci? Ogorčenje ZZB NOV zahodne Hercegovine
MOSTAR Prah, ki ga je dvignila zahteva več kot sto bivših pripadnikov kvizlinških enot protikomunistične milice (MVAC) iz okolice Ljubuškega in še nekaterih zahod-nohercegovskih občin, naj jugoslovanski pokojninski organi posredujejo pri njihovi pridobitvi tako imenovanih italijanskih pokojnin, se še ni povsem polegel.
Organizacija ZZB NOV v Ljubškem, ki je že pred več kot letom dni brezuspešno poskušala višjim organom pojasniti položaj v zvezi s temi zahtevami, še naprej zavzema stališče, da gre za nečastna dejanja ljudi, ki so v času vojne prostovoljno služili italijanskemu okupatorju in da morajo zato jugoslovanski državni organi zavzeti negativno stališče do take možnosti. Zahtevali so tudi pojasnilo in posredovanje na tej mednarodni ravni.
To stališče je podprl tudi republiški odbor Zveze borcev BiH. Za borce je nesprejemljivo, da bi imeli pripadniki enot napadalca in njihovih slug, ki so se prav tako brezsrčno in nečloveško borili proti narodnoosvobodilnemu gibanju in revoluciji, možnost, da dobijo pokojnine, ki so precej višje kot jih imajo borci NOB, ki so se borili za vzvišane človeške ideale.
Konvencija o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Italijo, na kateri se o svojih zahtevah sklicujejo, namreč ureja (le) pravico do pokojnine jugoslovanskih državljanov, ki so pred podpisom mirovnega sporazuma živeli na področju bivše kraljevine Italije. Bili pa so kot italijanski državljani prisilno mobilizirani v redno italijansko vojsko. Na teh temeljih prejema več tisoč jugoslovanskih državljanov
iz Istre, dela Slovenskega Primorja in Dalmacije takšno pokojnino.
Bivši pripadniki MVAC iz okolice Ljubuškega so v želji, da bi si nenadoma pridobili pravcato devizno bogastvo in spodbujeni z nekaterimi novinarskimi teksti, prepričani, da imajo tudi oni pravico do »italijanske pokojnine«.
Treba je povedati, da jih je k temu na neki način spodbudil uradni aparat v regionalni in republiški skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja BiH. Namesto da bi takoj razjasnili legitimnost zahtev o teh pokojninah, so v Mostarju in Sarajevu večkrat dajali le površne in razmeroma nekompetentne odgovore, obenem pa so vloge sprejemali v »proceduro«. V neki informaciji mostarske zavarovalne skupnosti je zapisano, da jih je vodstvo kritiziralo, ker hitreje ne rešuje teh vlog, saj grozi nevarnosti, da bo italijanska stran pravico do pokojnin ukinila.
V razgovoru z določenim številom vlagateljev teh zahtev - bivših pripadnikov MVAC se je izkazalo, da etične in moralne probleme razrešujejo s trditvijo, da v MVAC nisto vstopili prostovoljno, temveč so jih zbrali med večjim in manjšim zlom, da si Ljubuške patrulje niso mazale rok s krvjo, kot v drugih krajih pod zasedbo Italijanov. Po takšnem »likanju« neprijetnih spominov iz vojne menijo, da imajo pravico do »italijanske pokojnine«. Seveda pod pogojem, če jim to pravico zagotavlja konvecnija. Nekateri se sklicujejo tudi na »vzorno povojno preteklost in dejavnost v številnih naprednih družbenih akcijah«, (dd)
Tornado opustošil Florido
Hud tornado je v torek opustošil del Floride. Pri tem so bili tudi 4 mrtvi. ^ oseb pa je bilo ranjenih.	(Telefoto