kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MARIBOR V LETIH 1918-^1919 ANTON VONCINA V kratki zgodovinski dobi 27 let je Mari- bor kar trikrat menjal svojega gospodarja. Prvič po razpadu avistro-ogrske moiiiarhije konec, meseca oktoibra leta 1918, drugič z nemško okupacijo 7. aprila 1941 in tretjič 8. maja 194'5 o!b osvoboditvi po NOV. Ce pogledamo v nasprotnem časovno-za- povpstnem redu inačine prevzema oblasti v teh treh važnih terminih, potem vidimo, da je bil ta prevzem leta 1945 sorazmerno la- hek, isaj je poraženi sovražnik hitel proti zahodu z željo, da se izogne zasluženemu povračilu za povzročeno gorje v kratki dobi štiriletne okupacije. Upravo oblasti so pre- vzeli Osvobodilna fronta, domači terenci in došli odposlanci slovenske centralne oblasti. Podobno brez neprilik je leta 1941 zavzel okupator Maribor, v katerem je vse po- trebno pripravilo nemško petokoloaiaško preibivalstvo, a predaprilska jugosilovanska vojska je izdajalsko brez boja zapustila našo iseverino mejo. Povsem drugačne pa so bile razmere je- seni leta 1918, ko se je arušila stara itn trhla zgrcidba avstrijskega cesarstva in razpadla v mnoge narodnostne države. Sicer ni iravno mogoče reči, da je bila političaia stran pre- vzema oblasti povsem nepripravljena, saj se je že od majske deklaracije dalje raz- pravljalo o svdbodni Sloveniji, četudi še v okrilju monarhije. Toda ta iskra je zanetila obsežnejši požar, kakor so ga morda prvotno predvidevali taikratni vodilni slovenski po- litiki. 'Narod je šel v svojih zahtevah dalje in posebno vojskovanja siiti vojaki so si želeli popolnejšo svobodo. In tako se je zgodilo, da so vojaki zaklju- čili vojno prej, kot pa so biJi politiki jk)- vseni pripravljeni na prevzem oblasti. Ce se je to na bivšem Kranjskem vseeno iz- vedlo še nekako hitro in brez večjih nepri- lik, ni to nič posebnega, saj je končno bil v Ljubljani slovenski deželni odbor za Kranjsko, ki se je samo ispopolnil z zastop- niki vseh slovenskih strant, pa je bilo mo- goče sestaviti prvo slovensko vlado. Tudi je bilo dovolj slovenskega uradništva, da je prevzelo centralne urade in zasedlo mesta uradnikov^Nemcev, ki so se odselili. iPovsem drugačen pa je bil položaj na Štajerskem, kjer je bila deželna vlada za Štajersko v Gradcu povsem nemška in ta ni kazala volje, da bi izmenjala nemško urad- ništvo s slovenskim. Krive so bile temu obo- tavljanju še nedoločene meje med Slovenijo in novo Avstrijo ter upanje Avstrijcev in spodnještajerskih Nemcev, da bo potekala nova državna meja morda celo nekje južno od Celja. Ta negotovi položaj je rešil ne- precenljivi nalog slovenske vlade majorju Maistru, takratnemu načelniku vojaškega nadomestnega poveljstva v Mariboru, da naj s slovenskimi vojaki zasede severno narodnostno mejo na Štajerskem in Koro- škem. K sreči je imel medtem v generala povišani Maister na razpolago nekaj odloč- nih častnikov — aktivnih in rezervnih — in vsaj za najnujnejšo službo vojakov-pro ■ stovoljcev in pozneje moibilizirancev. Tako je skribelo na slovenskem Štajer- skem za red slovensko vojaštvo, edino Ma- ribor je imel svojo posebno mestno nem- ško varnosino stražo. Vodilno uradništvo, n. pr. okrajni glavarji so bili še vedno do- tedanji, t. j. irazni nemški grofi in baroni. Tudi v šolah je ostalo vse več ali manj še vse po starem. Jasno je bilo. da to dvotirno razmerje ne more povzročiti nič dobrega. In res je bilo to vzrok neredom in neposluš- nostim z ene kakor druge strani. Vsaj v političnem upravljanju »o se razmere ven- dar kmalu ugodno spremenile, ker je po daljšem pogajanju z zastopniki Narodnega sveta iz Ljubljane pristal cesarski namest- nik v Gradcu, da izmenja vodilne nemške uradnike s slovenskimi. Toda to samo pod zagotovilom, da ostane mestna uprava v Mariboru naprej v rokah Nemcev; na to so slovenski zastapniki končno pristali pod pogojem, da nemška mestna uprava ne bo kršila svoje lojalnosti do slovenske oblasti. Tako je podeželje le prišlo pod povsem slo- vensko upravo, le v Mariboru je ostal nem- ški župan z nemškim občinskim svetom in uradništvom. i Rotovž v Mariboru. Desna tri okna v I. nadstropju pripadajo občinski posvetovalnici, kjer je bila 2. jan. if>i9 zgodovinska seja o predaji mestne uprave ČASOPIS ZA SLOVKNSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Za mariborskega poglavarja določeni dok- tor Lajnišic in general IMaiister sta sedaj energično vzela vajeti v roke. Ker sta ve- dela, da brez zadostne vojaške izasilombe v nemvškem Mariboru in hudo ponemčeneni severnem ipodeželju me bo lahko uvesti slo- venske oblasti, je general Maister že za 9. novemlber 1918 proglasil isplošno mobili- zacijo, ki mu je pripomogla do enega peš- polka in dveh baterij. To maloštevilno vo- jaištvo in zanesljivi častniki iso mu vseeno omogočili, da je do 1. decembra 1'918 za.se- tlel mejo na črti Radgona—Špilje—Veliko- vec in da je zjutraj 23. novembra 1918 uspešno razorožil mariborsko nemško »Schutz' wehir«, ki je povzročala same nerede in pre- pire IS slovenskim vojaštvom ter zakrivila celo več ubojev. O tej razorožitvi je izdal nemiški mariborski časopis Mai^burgerzei- tung posebno izdajo z vsebino razglasa ge- nerala Maisitra. Da je bilo to po posebnem nalogu generala, je ibilo omenjeno v redmi izdaji istega dne, ki pa prinaša tudi še po- ziv nemškega župana moškim nemške na- rodnosti, da naj se prijavijo za mestno stražo. Bilo je to zadnje vabilo! Medtem pa je tudi politična uprava krep- ko posegla v razvoj dogodkov. Tudi podre- jeno nemško državno in deželno uradništvo je bilo postopoma zamenjano s slovenskim, ki je večiinoma moralo priti iz Ljuibljane, kar je med iNemci in nemčurji povzročalo veliko nerazpoloženje in dajalo snov za agitacijo proti Slovencem. Ko so 28. novem- bra 1916 prevzeli Slovenci tudi okrajno in okrožno sodišče, so naslednji dan poštarji in železničarji pričeli celo stavkati. Vendar stavka ni uspela, ker so Slovenci s skraj- nim požrtvovanjem in večdnevnim nepretr- ganim delom vzdržali promet vsaj za naj- večje potrebe. Mestni župan in njegovo nemško urad- ništvo se je držalo obljube deželnega na- mestnika in ostalo lojalno. Seveda po svoji razlagi! Kjer so le mogli, so nasprotovali odredbam slovenske oblasti in kadatr so mi- slili, da so kršene mestne pravice, so se pri- tožili v Ljubljani — ali v Gradcu! Toda dolgo njihovi živci niso vzdržali niti tega stanja. iKo so na Dunaju 11. nov^ 1918 pro- glasili samostojno republiko Avstrijo, je mariborski župan dr. Schmiderer sklical slavnostno sejo občinskega sveta, na katero je povabil tudi zaistopnike social-demokra- tične stranke, ki je bila povsem v nemških rokah in je imela na svoji strani predvsem železničarje in delavce železniških delav- nic. Ce je bil nemški župan v svojem po- zdravnem govoru svobodni Avstriji še ne- kam umerjen, je zastopnik socialdemokrat- ske stranke iPetelinschegg bil bolj jasen. Soglasno in iz vzkliki sprejeta resolucija pozdravlja samostojino Avstrijo in jo opo- zarja, da naj ne po^zabi na Maribor, ki vedno priznava le nemško pripadnost. Zani- mivo je, da mardboirski časopis poroča o tem, za Maribor vsekakor vaižnern dogodku šele 14. novembra 1916 in to v drobnem tisku med običajnimi mariborskimi novi- cami, ne pa na prvi strami kot velevažno senzacijo! Ali so se odločujoči iNemci za- vedali važnosti sprejete resolucije? Vse počasnejša je bila Narodna vlada v Ljubljani, ki po raizgovorih z Mariborom šele 16. decemibra 1916 izda odlok o raz- pustu mariborskega obioinskega sveta in imenuje dr. Vilka Pfeiferja za svojega ko- misarja, Milana Makarja pa iza njegovega pomočnika. A tudi dr. Pfeiferju se ni mu- dilo s prevzemom mestne uprave. Šele 22. decembra pride v Maribor, da neposredno v razgovorih iz generalom Maistrom in člani Slovenskega narodnega sveta za Spodnje Štajersko pripravi vse potrebno za ta vele- vajžni prevzem. Zlasti je bilo treba določiti nemške uradnike, katere bi morali takoj odpustiti in najti za njihova mesta primer- ne slovenske uradnike. Bilo je mnogo po- svetovanj v uradih okrajnega poglavarstva, a tudi zbirališče zastopnikov Slovenskega narodnega sveta v gostilni »Pri Črnem Ju- Riša v Vetrinjski št. 3, kjer so se v takratni gostilni »Pri Čr- nem Juriju« T letih 11918-^1919 shajali člani (Narodnega sveta in novo došlil slov. uradniki in sporazumnio siprejemali odlo- čilne sklepe. Hiša je bila pri bombardiranju v letih 1944/45 poškodovana in skupno z drugimi, deloma povsem porušenimi hišami južno Ozke i(= Jenkove) ulice odstranjena 1. 1951 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO riju« V Vetrinjski ulici (pozneje gostilna Kinbiš na vogalu Jenkove ulice) je bilo stalno dobro obiskano. Med drugimi je redno zahajal sem dr. Senekovič, pristav mestne policije, ki je kar tu sporazumno z navizočimi opravljal cenzuro časopisa Mar- burger-Zeitung, za katero je veljala cen- zura od 24. novembira 191i8. Prevzem mestne uprave je hi\ določen za 2. januar 1919, o čemer je ibilo županstvo pismeno oibveščeno. Ker 60 medtem dobivali general Maister in drugi vidnejši zastopniki slovenske oibla- sti groizilna pisma, je general Mais^ter dolo- čil 21 znanih mariborskih Nemcev za talce, ki so s svojim življenjem jamčili za vsako nasilje proti jugoslovanski oblasti ali nje- nim predstavnikom. Z javnim razglasom je general 1. januarja 1919 o tem obvestil mariborsko prebivalstvo. Dne 2. januarja 1919 so se ob določenem času zbrali v mestni posvetovalnici okrajni glavar dr. Lnjnšic, policijski komisar dok- Zadnja stran fotokopije za-pisnilia o prevzemu mariborske ob- činske uprave 2. januarja 1M9 s podpisii udeležencev. Origi- nal je danes izgubljen tor Ivan Senekovič, novo imenovani vladni komisar dr. Vilko Pfeifer, general Rudolf Maister kot načelnik štajerskega obmej- nega poveljstva, za Narodni svet pa dr. Fran Rasina in Fran Žebot. Od strani mestnega občinskega sveta so bili navzoči župan dok- tor Josiip Schmiderer, oba podžupana Kari Nasiko in Hans Suppanz ter mestna svetnika Bernhard in Futter. V predsobah, na hod- nikih in stopnicah pa so bili zbrani mestni uradniki, na Rotovškem trgu pa dokaj pre- bivalcev, med njimi mnogi Slovenci, ki so nervozno pričakovali izid važnega pre- vzema. Zavedali so se važnosti dogodka in marsikdo je dvomil o usipešnem koncu, ker je preveč pozinal nemški šovinizem. Ob pričetku sestanka je prečital dr. Lajn- šic odlok Narodne vlade v Ljubljani o raz- pustu mariborskega občinskega sveta in o imenovanju dr. Pfeiferja za vladnega ko- misarja občinske uprave. Prosil je župana za predajo poslov. Temu je župan ener- gično oporekal, češ da je Maribor nemško- avstrijsko mesto, kakor je izjavil mestni občinski svet že na svoji seji dne 30. okto- bra 1918 in je poudarjal zatem tudi avstrij- ski narodni svet na Dunaju. Trdil je, da nasilni previzem mestne uprave ne ustreza obljubam zastopnikov centralne jugoslo- vanske vlade in vojaške komande, da osta- nejo namreč pravice in delovanje avtonom- nega mesta neprizadete. Kot dokaz, da je Maribor res nemško mesto, je navedel re- zultate ljudskega štetja leta 1910, ko je od 28.000 prebivalcev priznalo 22.653 ljudi nem- ščino za svoj ol)čevalni jezik in samo 3.823 prehivalcev, ki uporabljajo slovenščino. Nemoi da imajo torej polno pravico, da se sklicujejo im Wilsonovo izjavo o samood- ločbi narodov. iNa vse te trditve je izjavil dr. I^jnšic, da so postale vse dosedanje izjave raznih zastopnikov bivše Narodne vlade v Ljub- Ijanii z odlokom Narodne vlade SHS avto- matično ničeve in je ponovno zahteval pre- dajo mestne uprave, ker sicer bi jo moral prevzeti s silo. Župan dr. Schmidereir se je tej grožnji vdal in izjavil, da ne bo oviral prevzema. Na njegovo prošnjo privoli dr. Lajnšic, da se popoldne sestanejo člani ravnokar raz- puščenega občinskega sveta, da se jim spo- roči predaja jnestnih poslov. Na to izjavi vladni komisar dr. Pfeifer, da prevzema mestno upravo in da se pofKjldanski se- stanek lahko vrši v njegovi navzočnosti. Ta sestanek se je res vršil in to pod pred- sedstvom vladnega komisarja. Potekal je kljuib napetemu vzdušju v splošnem mirno. % ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z O ODOVINO kronika Bivši župan dr. Schmiderer po otvoritvi spo- roči na^-'ZOČian razpust občinskega sveta, predstavi vladnega komisarja, prečita do- poldanski zapisnik in vpraša, če naj proti raapustu vložijo priziv. Podžupan Nasko takoj predlaga tak priziv na centralno vilado avstrijske republike na Dunaju. Vladni koanisar sporoči, da tega priziva na Dunaj ne bo poslal, pač pa jugoslovanski oblasti v Ljubljani. Bivši občinski sveto- valci sklenejo, da bodo sami poslali protest tudi na Dunaj. Sicer pa razpust in sestanek nista povzročila kakih neredov. Časopis Marburger-Zeitung je naslednji dan, t. j. 3. januarja 1919 prinesel v nem- škem in slovenskem jeziku sporočilo vlad- nega komisarja mariborskemu prebivalstvu, da je občinski svet razpuščen in da je on prevzel mestno upravo. Sicer pa je list v isti številki med dnevnimi novicami napisal samo, »da je bilo v četrtek okrog poldan po jugoslovanskih palitičnih organih razpu- ščeno mariborsko občinsko zastopstvo«. V listu od sobote 4 januarja pa prinaša ob- šiimo poročilo o poteku sestanka bivših ob- činskih odbornikov in popolni prepis za- pisnika. Pri presoji argumentov, s katerimi se je župan upiral predaji mestne uprave, je prav lahko ugotoviti aijegovo popolno ne- upoštevanje lobstoječih dejstev. Meja slo- venskega ozemlja je vendar potekala daleč na severu pri Šentilju, ali naj bo pri tem položaju Maribor nekak tuj otok avstrijske republike v obsežnem slovenskem ozemlju? Ali pa naj zaradi Maribora pripade Av- striji tudi še obsežni slovenski teritorij? Pri svojih trditvah je namenoma pozabljal, da je bila pri pogajanjih v Gradcu dopuščena le iže obstoječa nemška mestna uprava, med- tem ko so nadrejena okrajna poglavarstva že prešla v roke slovenske oblasti. In še to samo pod poudarjenim pogojem lojalnosti, torej priznavanja nove oblasti. Toda proti temu so se Nemci dne 11. novembra 1918 pregrešili, ker so vztrajali pri pripadnosti Alaribora v okviru avstrijske republike. In tudi general Maister ni pri razorožitvi ma- riborske nemške straže obljubil nič dru- gega, kakor da s tejn mestna uprava ni pri- zadeta. Vsi ti očitki o neprianavanju ob- ljub so bili torej povsem brez podlage in namenoma napačno zatrjevani. Enako brez podlage je trditev, da je Ma- ribor nemško mesto, ker je pretežna večina prebivalcev priznala nemščino za svoj obče- valni jezik. In to svojo trditev je župan vzel celo za opravičilo pri sklicevanju na pravico samoodločbe narodov, kakor jo je izastopal Wilson, predsednik Združenih j držav Severne Amerike. Saj je bilo vsem j znano, da je Avstrija pri ljudskem štetju ,! namenoma uvedla mesto materinega jezika i iiiovo označbo »občevalini jezik«. Za prizna-' nje nemščine za občevalni jezik je pa za- ] doščal že nemški odgovor na nemško vpra- \ sanje člana papisovahie komisije. Le malo , res zavednih Slovencev je izrecno zahte-i valo vpis slovenščine kot občevalni jezik, i To pa je bil le eden od načinov, s katerimi: je aiemška avstrijska oblast hotela doka- zati, da so vse njene kneževine povsem nemške narodnosti! Še najmanj pa so mariborski Neimci imeli pravico sklicevati se na pravico narodne samoodločbe, saj je bilo vendar zelo malo mariborskih Nemcev, ki bi mogli dokazati, i da so res Mariborčani. Kolikor niso sami! bili prišli kot uradniki, obrtniki in vojaki iz severnih avstrijskih in nemških pokrajin, so bili taki prišleki njihovi očetje ali drugi predniki. Zupan sam je bil vnuk prise- ■ Ijenca iz Zgornje Avstrije! Za Slovence nepričakovano mirno so ■ Nemci vzeli na znanje slovensko oblast na Prehod pod rotovžem v Mariboru po obnovi 1. 1952. Tu so slov. stražniki dne 27. I. 1919 ubranili novo slovensko mestno upravo pred napadom nahujskanih nemških demonstrantov (vse tri slike foto A. Vončina) 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rotovžu. Tudi grozilna pisma so prenehala. Zato je general Maister 10. januarja 1919 preklical svojo odredbo o 21 talcih in tako znova dokazal, da hoče jugoslovanska oblast v miru voditi javno upravo. Toda če so mariborski Nemci vsaj navi- dezno še nekam minno sprejeli spremembo oblasti pri mestni občini, s tem še nikakor ni rečeno, da so to siprejnemlbo tudi že res spre- jeli kot dokončno dejstvo. Na tihem je nji- hova jeza naraščala in Nemoi bi preveč za- tajili svojo naravo, če bi svojemu nerazpo- loženju ne daU duška. Čakali so samo na primerno priliko. In ta se jim je nudila ob drugem prihodu izvedenca mirovne konfe- rence, ameriškega podpolkovnika Milesa, ki je 27. januarja 1919 potoval skozi Mari- bor na Koroško, da še tam ugotovi narod- nostne razmere. Po demonistracijah pred okirajnim glavarstvom (sedaj palača Okraj- nega odbora) je nahujskana nemška mno- žica prišla na Glavni trg in navalila na rotovž. Pri tem je dejansko napadla vodjo mestne policije dr. Senekoviča, ki je hotel priti s Koroške ceste v stražarnico na rotovžu. Strajžniki so si iz prehoda izsilili dohod do svojega načelnika in ga rešili huj- ših posledic. Šele po daljšem kričanju in psovanju in potem ko je na strele iz mno- žice odgovorila tudi slovenska mestna poli- cija iz prehoda pod rotovžem s streli iz pušk, so se demonstranti razpršili. Pri tem je padlo prav brez potrebe osem demoji- strantov, večina s slovenskimi imeni (Hoče- var, Bračič, Peteik, Gornik i. dr.), med njimi mati, ki je prišla iskat svojega otroka, ka- terega so učitelji s celim razredom privedli na Glavni trg. Po tem žalostnem koncu nepotrebne de- monstracije je šele nastopil mir. Maribor je postal slovenski in tudi z mirovno po- godbo v Saint Germaimu dne 10. septembra 1919 je ostala državna meja severno Šent- ilja, ne pa nekje na grebenih Pohorja, kar je bila minimalna želja mariborskih in šta- jerskih Nemcev. Dokončno so postale brez- predmetne želje Mariborčanov po priklju- čitvi Mardbora k republiki Avstriji. Vladni komisar dr. Pfeifer je po prevze- mu mestne uprave odpuščal nemške urad- nike in nastavljal Slovence, ki so prihajali predvsem iz Ljubljane in celo iz Trsta, kjer so se umaknili došlim Italijanom. Kot prvi so bili odpuščeni vsi 'trije juristi, ve- liki nemški bujskači, sledilo je še ostalo uradništvo magistrata in policije. Drugo uradništvo je bilo izmenjano le polago- ma, le izraziti šovinisti so morali takoj čez mejo na sever. SilediU so prevzemi davkarije, gledališča, kazine, bank, hra- nilnice, tiskarne i. dr. Med zadnjimi je dobil slovenske strokovnjake mestni grad- beni urad šele v letih 1925/26, malo prej mestni fizikat. Slovenske javne napise je občina odredila šele 50. junija 1919, ulice pa so bile preimenovane še pozneje, ker se politiki niso mogli sporazumeti o tem. V osnovnih šolah je bila izvedena spre- memba s 1. aprilom 1919, ko so slovenski nadučitelji prevzeli uprave šol, učitelji pa pouk. Od starib je ostalo le malo tistih uči- teljev, ki se preje narodnostno niso izpo- stavljali. Priimki teh kažejo njihovo na- rodnostno poreklo: Kreinz, Lucheschitz, Klementschitsch i. dr. Istočasno se je vršil prevzem na srednjih šolah. Za dolkazano nemške otroke so nastale nemške vzpored- nice, ki so na srednjih šolah prenehale po 8 letih, na osnovmih šolah pa je ukinjen je potekalo bolj počasi, dokler niso te vzpo- rednice ostale le na osnovni šoli v Cankar- jevi ulici za celo mesto. Še živi v Mariboru nekaj prič teh zgodo- v^inskih dogodkov v borbi iza državno pri- padnost Maribora dn učiteljev-borcev, ki so z uspehom izvedli težak preobrat tudi v šolah. Le malo pa je bilo pisano o teh tež- kih časih — toda še je čas, da te zadnje priče obširneje popišejo dogodke iz te bor- bene, za slovensiki Maribor odločilne dobe. Novi opisi naj bi se združili v enotno zgo- dovinsko delo s starejšimi popisi, ki so bili objavljeni v raznih revijah, koledarjih in časopisih. Talko ibd imel Maribor dokument- spomenik v borbi za svojo prvo osvobodi- itev izpod tuje oblasti. Kajti zavedati se moramo, da brez teh uspešnih borb v letih 1918 in 1919 Maribor danes ne bi bil slo- venski. VIiRI Zapisnik z dne 2. jan. Mi9. — Kronika, letnik ,1954/22: in 1936/59 lilO. — Humek Drago: 'Deset let slovenske osnovne in meščanske šole.—iDir. A. Mally: Gassen, Strassen und Plaetze- buch von Marburg. — Mariborer Zetltung: 1M8/I1, IMM. — Večer od 26. in 27. VII. 1956. — Osebne informacije. 98