Štev. 219 , n četrtek, site 24. septembra 1908. Velja po polti: celo leto naprej K 26'— *a pol leta „ „ li'— sa četrt leta „ „ 6 50 en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: celo leto naprej K 22 40 .14 pol leta „ „ 11-20 as četrt leta „ „ 5-60 ta *n mesec „ „ V90 ,ft! ocSllj. na dom 20 h na mesec sFcmmezne Stev. 10 h. Uredništvo te * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez . .„_ dvori£?e nad tiskarno). — Rokopisi sr ■nt tfračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. •...'MO'.. " leto xxxui. Inserati: Cnostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 I", za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob' javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. !- Vsprejema naročnino, Inserat* reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188. te Današnja številka obsega 6 strani. Po krunvili dneh. NAČELNIK S. L. S. ZAHTEVA STROGO PREISKAVO PROTI VOJAŠTVU. Včeraj je dr. Šusterjsič odposlal naslednjo brzojavko: Prevzvišeni gospod baron Schonaich, vojni minister itd. Dunaj. Zanesljive poizvedbe so dognale pre-žalostno dejstvo, da je oddelek pešpolka št. 27 pod poveljstvom porpčnika Mayerja minolo nedeljo streljal brez vsacega stvarnega povoda. Vojaki niso oddali »salve«, marveč so posamič streljali na bežeče ljudi, od katerih sta dva mrtva in mnogo ranjenih. Vsled nedolžnih smrtnih žrtev je dežela v največji žalosti in pričakuje strogo preiskavo po absolutno nepristranskih osebah, ki morejo po svojem dostojanstvu dati popolno zagotovilo vestne in nepristranske preiskave. Preiskava pa more biti le tedaj popolna in nepristranska, ak.o se zaslišijo tudi civilne osebe, ki so bile priče preža-lostnega dogodka. Kot tako pričo, ki po svoji visoki službi in splošno priznanih lastnostih daje popolno poroštvo verodostojnosti, imenujem načelnika deželnih uradov višjega svetnika Zamido, ki je s pomola svojega stanovanja opazoval vsega obžalovanja vredno postopanje vojaškega oddelka pod poveljstvom poročnika Mayerja in more dati zanesljiva pojasnila o vseh bistvenih posameznostih. Hitra, stroga in nepristranska preiskava more vsaj nekoliko pomiriti skrajno razburjeno prebivalstvo in olajšati veliko žalost, ki pretresa duhove v deželi vsled nesrečnih žrtev. To je mnenje vseh tistih, ki niso v nobeni zvezi z demonstracijskimi izgredi in so jih odločno obsojali od početka. Prosim torej, naj Vaša ekscelenca dobrohotno reši to mojo vlogo, ki jo izročam v imenu dežele, katero zastopam. Dr. Ivan Šusteršič, kranjski delegat. OBČINSKI SVET LJUBLJANSKI. Seja dne 2 2. septembra 190 8. Krvavi dogodki 20. septembra. V dvorani vise trakovi vseh neštetih vencev, ki so se položili na grob nesrečnima žrtvama 20. septembra. Na galeriji je polno občinstva. Župan Hribar otvori sejo in izvaja nekako sledeče: Slavni občinski svet! Včeraj smo položili v grob dve nedolžni žrtvi usode-polne pretekle nedelje. Pogreb ie bil tak, kakor ga Ljubljana ni videla ne samo od pamtiveka, ampak kakoršnega ni videla gotovo nikdar, odkar stoji. Več kot 40.000 ljudi je deloma spremljalo, deloma v resni žalosti stalo za špalir. Bil je sprevod dolg eno uro, žalost je bila splošna. Tekle so udeležencem solze celo pot, tekle, ko smo žrtvi položili v prezgodnji grob, žrtvi, ki sta padli, dasi ni bilo za to potrebe. Naj bo njunima rodbinama v tolažbo, da je žaloval z njimi ves slovenski narod! Črne zastave naj ostanejo razobešene. Zahvala. Župan naznani, da je določil za prihodnji ponedeljek v stolni cerkvi ob 10. dopoludne slovesen rekvijem, ki naj se ga udeleži ves občinski svet. (Odobravanje.) Na mestnih poslopjih bodo zategadelj vihrale zastave dalje do ponedeljka, naj jih tudi meščani puste izobešene ali razobesijo v poned. Zupan se nato zahvaljuje zdravnikom dr. Bleiweisu, dr. Oražnu, dr. Rusu, dr. Foedranspergu, dr. Dolšaku, dr. Krajcu, dr. IUneriu, polk. zdravniku dr. Trenklerju, dr. Plečniku, nadalje vsem zdravnikom v bolnici — prvim, ker so tako požrtvovalno priskočili na pomoč ranjencem v strahoviti noči, drugim, ker prav očetovsko v bolnici skrbe zanje, kakor se je župan sam prepričal. Posebna zahvala gre pa tudi gg. stolnima vikarjema dr. Jeršetu in Potokarju, ki sta z nevarnostjo lastnega življenja podelila umirajočima zadnjo tolažbo. Zahvalil se bode župan vsem tudi pismeno. (Veliko odobravanje.) Vsi brez izjeme — umorjena in ranjenci so od zadaj ustreljeni! Župan naznanja, da se je v bolnici osebno prepričal o stanju ranjencev. Vsi so ranjeni težko, vendar se jim je vsem na bolje obrnilo. Vsi že govorijo in izvedel s.etn od njih žalostno dejstvo, da so slučajno prišli tisti večer na kraj nesreče. Dijak Borštnik n. pr. se je ravnotedaj vračal domov iz okoliša, kamor je bil šel na izprehod, pa zaradi vojaškega kordona ni mogel do stanovanja. Ženi in otroku nekega ranjenega delavca sem obljubil, da bo občinki svet sam, kolikor možno, skrbel za uboge. Konštatiram pa, da po izvidu bolnišč-nih zdravnikov so vsi ranjenci ustreljeni odzadaj (Vihar ogorčenja nastane v zbornici in na galeriji. Burni klici: Fej! Morilci! itd.) in izvid, sestavljen od zdravnikov dne 22. septembra ob 2. popoldne v mrtvašnici, konštatuje, da §ta tudi Adamič in Lunder bila odzadaj ustreljena. (Nepopisno razburjenje v zbornici in na galeriji. Klici: Pfui! Sramota! Škandal!) To dejstvo bfclj kakor z bengalično lučjo osvetljuje, kako frlvolno se je s človeškim življenjem igralo vojaštvo! (Fej-klici. Klic: Pa se Mayer upa še po cesti hoditi!) Votaeije. — Zahvale. — Izrazi sočustvovanja. Župan predlaga, naj občinski svet vo-tira še 1000 kron za oskrbo ranjencev, ki se oskrbujejo v 1. bolnišničem razredu (Velika pohvala) in za podporo njihovim rodbinam. Župan da za spomenik od svoje strani 100 kron, istotako 100 kron za ranjence. Združeni narodni odbor naj napravi oklic na Slovence, da se žrtvama postavi lep spomenik in se zato prosijo prispevki. Trakovi vencev se bodo v bodočem mestnem muzeju shranili v posebni sobi, ki imej napis: Soba nedolžnih žrtev 20. septembra 1908. (Odobravanje.) Oso-bito se župan zahvaljuje združenemu na-i rodnemu odboru, pod vodstvom gop. dr. Majarona, ki se je postavil prostovoljno v službo javnega miru in reda ter ga vzorno vzdrževal. Občinski svet ima popolno zaupanje v ta odbor in bodi z veseljem konstatirano, da so v njem združeni zastopniki vseh slovenskih strank. (Živio-klici.) Kar se tiče izrazov simpatij, je naj-siiajnejši sklep goriškega deželnega zbora. Na predlog dr. G. Gregorina se je soi glasne sklenilo z glasovi slovenskih in italijanskih poslancev, (Zivio-klici!« da se v znak ogorčenja nad dogodki 20. septembra v Ljubljani, seja zaključi. Sožalnih brzojavk je nebroj. navesti morem le nekatere. Kraljevo mesto Praga izraža sim-. j patije slovenskemu narodu za njega boj | in globoko žaluje nad »od oborožene sile ! usmrčenima«. — V istem smislu je brzo-iavil župan zagrebški, dr. Amruš, posla-* nec češke agrarne stranke, Kotlar iz Mel-nikri, se je sam pripeljal v Ljubljano, da se o dogodkih osebno informira na licu mesta, poslanci Hein, Kalina, Klofač, Baxa, Clioc, Sobotka in drugi izražajo svoje ogorčenje nad »žrtvami vojaške brutalnosti«, »Slovenski klub« goriških narodno-* naprednih in agrarnih poslancev opozarja v svoji brzojavki, da v Ptuju niso nastopili vojaški bajoneti, »Hrvatska ptička napredna stranka« brzojavlja, da žaluje zaradi žrtev, ki sta padli v »dogodljajih, iz. azvanih od partaične soklatcske«, kluh »Hrvatske stranke prava« obsoja žrtve »nemške soldateske« — slične brzojavke so odposlala mesta in trgi Bovec, Vipava. Kobarid, Litija, Kanal itd. Lopovsko pisanje nemških listov. Vsi časopisi so od ljubljanskih dogodkov pisali,jako veliko seveda nemški. Da-i si smo od te strani navajeni sramotenja in zabavljanja slovenskemu narodu, je vendar topot pisava nemških listov, zlasti pa graških listov v svoji sirovosti in lažnji-vosti tako brezprimerna, da jo je komaj mogoče reproducirati. Ljubljano zopet razkiičujejo po svetu, kakor da bi bilo mesto, v katerem ni tujec varen življenja in imetja, mesto, katerega se vsakdo mora ogibati. Vendar, kakor dozdaj ta obrekovanja niso imela nobenega uspeha, upam. da tudi topot ne bodo nič zalegla. Tujski promet od dne do dne narašča in ljudie, tudi pametni Nemci so prepričani, da omenjene vesti le črno sovraštvo do prestolice Slovenstva narekava. Ravno zdaj n. pr. je največ trgovskih potnikov v Ljubljani. Kako informuje in je informirana vlada. Pa to ne bi veliko pomenilo. Nekaj diugega je: Zgodi se, da poroča in si da v tem smislu poročati celo tista oblast, ki je prva poklicana varovati interes dežele. (Klici ogorčenja.) Tako je tudi leta 1903. šlo iz Ljubljane od vlade poročilo na Dunaj. da se je v kazino streljalo. Ofizio/.us deželne vlade je takrat sporočil kompe-lentnemu mestu na Dunaj v prvem tre-notku stvari, predno so bile pojasnjene, in ki so se po vestni preiskavi izkazale za neresnične. In zdaj? Nemški listi so v torek objavili neko vladno poročilo iz Ljubljane, v katerem se trdi, da je vojaštvo bilo primorano streljati, ker se je nanj vsipala »toča kamenja«. (Smeh. Ironični vzkliki.) Že zdaj se da konstatirati na podlagi uradnih dokazil, da niti en kamen ni priletel na vojaštvo. Jaz sem brzojavil včeraj takoj g. ministrskemu predsedniku baronu Becku: Na vojaštvo ni letelo kamenje ! »Včerajšnje uradno poročilo o nedeljskih dogodkih je ravnotako prenagljeno, kakor ono iz leta 1903. o strelu na kazino. Kakor se že danes da uradno konstatirati, ni na vojaštvo priletel noben kamen in je ta govorica izmišljotina in bajka.« Časnikarske hijene od »Tagespošte«. Zupan zavrača nato lažnjivo pisanje oiicioznega »Fremdenblatta« in »Reichs-poste«. Nato se jame baviti s poročili graških listov. (Klici: Ni vredno!) Poročevalec »Tagespošte«, za katerega je celo izraz časnikarskega lopova premil, piše na primer, da v Ljubljani noben Nemec ni varen življenja in imetja. (Viharni klici skrajnega ogorčenja v zbornici in na galeriji.) Bodi konstatirano, da se v Ljubija-, tli nobenemu Nemcu ni skrivil las, dočim je v Ptuju nemška druhal pljuvala na naše dame, druge pa s palicami in volovskimi žilami pretepala! (Klici: Kje je bilo vojaštvo?) Dalje piše ta dopisun, da otroci tru-. moma romajo do mrtvašnice, kjer da se jim ob truplih Adamiča in Lunderja vceplja narodno sovraštvo. (Burni fej-klici!) Kdor more tako pisati, kdor je tako brez vsake piietete, ta je tiger, hijena! (Dr. Tavčar: Pes je! Klic: Svinja! Klici: Kdo pa je ta dopisnik? Drugi: To sta Dzimsky in Ohm Januschowsky ! Drugi klic: Ta dva prasca!) Piše nadalje, da Nemci tru-moma zapuščajo mesto. (Burni smeh. Klic z galerije: Da bi le šli! G. občinski svetnik Turk: Eulenburgovci zapuščajo mesto! Hrupen smeh v zbornici in na galeriji.) To pa, gospoda moja, ni res. (Klic: Fijakerji tudi nič ne vedo o tem! Vese-lost. Zupan mora opetovano zvoniti.) Poroča nadalje, da se na cestah javno napadajo »die deutschen Frauen und Mad-chen!« (Ogorčenje.) Človek, ki je to pisal, ta pač zasluži, da bi se bile v nedeljo vojaške puške, ki so streljale na Slovence, namerile vanj in njega mesto nedolžnih žrtev prestrelile (Klici: Baraba! Silno ogorčenje.) Graški listi pišejo, da »sodrga vlamlja stanovanja«. (Klici: Lurnp! Gosp. občinski svetnik Turk: »Na prvo štango ga obesit!«) In ko poroča o sprevodu, pravi, kako čudno da je bilo videti na obrazih udeležencev, kako se je na njih žalost združevala z »narodnim sovraštvom«! (Burno ogdrčenje, ki na to nastane, je težko popisati.) To je hijena, ki z umazanim svojim rivcem rije še po grobovih! — Župan omenja, kako je dopisnik »Tagespošte«, tudi pokvaril govor njegov na grobu, češ, da je ob odprtem grobu na Nemce klical maščevanje. »Tako da sem govoril ob odprtem grobu, v tako žalostnem trenutku jaz! O maščevanju in sovraštvu! Ne — tako jaz nisem govoril, govoril pa bi bil tako tisti, ki je to pisal, ker le on je zmožen tolikega sovraštva. Ta človek ima pač ustvarjeno telo od Boga — duše pa odi Boga ni dobil, temveč, soditi po njegovi pisavi, od satana! (Županu se trese glas! Veliko ogorčenje v zbornici.) Ekscelenca Prade in »Frau Lina Kreuter-Gallč«. Ali tudi to bi se dalo naposled prenesti. Toda v čedno družbo teh ljudi se je podala tudi Njega ekscelenca nemški mi-nister-krajan Prade. (Viharni fej-klici!) Njegove, v današnjih nemških listih objavljene izjave so naravnost pravo hujskanje od vladne klopi. Najbolj pa je značilna njegova naivnost. (Dr. Tavčar: Saj je mož star!) O ljubljanskih dogodkih se je dal informirati od--gospe Line Kreuter- Galle, (Nepopisen smeh v dvorani in na galeriji! Morali bi imeti pero neumrjočega Miguela Cervantes de la Saavedra, ove-kovečitelja don Kišota, ali pa vsaj dobrot-ljivi humor Dickensov, da opišemo prit merno, kakšno veselo razpoloženje je vzbudilo imenovanje gospe Line med sveto-i valci in občinstvom na galeriji. Klici: Ta baba! Ta histerična babnica! Ta smešna figura!) od osebe, katere resnost pozna vsak Ljubljančan. In to žensko je Prade posadi! v svojo kočijo (Buren smeh) in jo peljal k ministru notranjih stvari, baronu Bienerthu (Veselost. Klic: Kam pa jo je ta vtaknil?), da služi za vir uradnim informacijam. Ne rečem drugega kot, da je nemškim strankam odkritosrčno čestitati, da imajo tako naivnega moža za ministra! (V'harno ploskanje.) Vlada ima torej, kakor se je pokazalo, še posebno vlado v Ljubljani (Klic: dr. Eger!), na katero polaga veliko večjo važnost kot na pravo vlado samo. Slovenski narod pa je že tako probu-jen, da ga tudi ta sila ne bo potrla! (Viharno odobravnje.) Nasprotno! Ravno taki dogodki nujno morajo roditi solidarnost vseh Slovencev v tem oziru. (Burno ploskanje.) Dr. Tavčar. Vlada se ni udeležila pogreba. Izvajal je nekako sledeče: Veliko je že povedal župan Hribar, marsikaj, kar sem sam mislil povdarjati. Omenjam in prbiiem predvsem tole: Povsodi, kadarkoli in kjerkoli se je v Avstrij dogodil kak tak slučaj, kot 20. septembra v Ljubljani, se je vlada vselej dala zastopati pri pogrebu. da izrazi sožalovanje nad žrtvami. V Ljubljani pa dne 22. septembra vlada pri pogrebu Adamiča in Lundra ni bila udeležena (Klici: Škandal!), še tistega obdrg-njenega grofa Kunigla (Smeh) ni bilo, kakor da bi vladi bilo všeč, da sta žrtvi padli ! (Nepopisno razburjenje! Fej-klici!) Nemški »Gemiith« = svinjak. Da se je ob tej priliki razvnel furor teutonicus v vsej goloti, se razume posebi in da se je pokazal toliko proslavljeni nemški »Gemiith«, da jc bolj podoben svinjaku. nego čustvu, to nas ni presenetilo, tudi ne pisanje »Reichsposte«, ki je celo to trdila, da je magistrat v svrho demonstracij dal skupaj nanositi kamenja. (Velikansko ogorčenje.) Omenjani le oficiozni »Frem-denblatt«, to židovsko glasilo, ki posebno mene napada, češ, da sem se »drznil« osumljati nepristranost vojaštva in grajal vlado, ker je ob demonstracijah rekviri-rala nemško vojaštvo. Vse drugo pa ta list izpusti in previdno zamolči, zlasti sledeči točki: Zakaj se je streljalo brez dovlitve komisarja, oziroma proti njegovi izrečni volji in zakaj se nI, predno se je strelja«), opozorilo občinstvo ? To se mora pojasniti, naj neoficielni in oficielni listi pišejo, kar hočejo! (Veliko odobravanje.) Vojaštvo 27. pešpolka. Kako da si jaz upam trditi, da je vojaštvo 27. pešpolka prepojeno od nemško-, nacionalnih čutil? Nespametno je misliti, da bi moštvo 27. pešpolka ne bilo nemško-nacionalnega duha, posebno to moštvo, ki se rekrutira iz Gornje Štajerske, dežele najhujšega nacionalstva. (Klici: Saj poznamo Belgijce! Prostovoljci in rezervni častniki vedo povedati, kakšni ljudje so to!) Neprevidno je bilo, ponavljam, da je vlada za asistenco rekvirirala nemški polk, ko je imela drugega vojaštva dovolj na razpolago. In v tistem hipu, ko se meni od oficiozne strani očita, da osumljam nepristranost c. kr. vojaštva, v istem hipu izide komunike ministra Pradeia (Fej-klici), v katerem strogo zahteva, da se mora za sodnika v zadevi izgredov imenovati Nemec (Urnebesni klici ogorčenja), izide komunike vladnega moža., v katerem se osumlja in izreče nezaupnica objektivnosti slovenskega sodništva! (Fej-klici!) »Laibacher Zeitung«. Kar se tiče dogodkov nedeljske noči, je najbolj značilno to, da se niti naš uradni list dozdaj še ni upal izreči, ali je od strani vojaštva upravičeno bilo rabiti orožje. Le bi lo mogla, bi naša vlada to takoj izrekla, toda ne upa si, in to je najboljši dokaz za nas ! Naglašati je predvsem treba, da je vladni komisar sam pustil objaviti, da se je proti njegovi volji streljalo. To je on javno izrekel! Dve vprašnji torej stav-ljam: Pokažite nam Nemca, ki je bil pri izgredih ranjen in pokažite nam vojaka, ki je bil ranjen! Oni pa tega niso v stanu! Vojaki so po krivici streljali, vojaki so morilci! (Viharno pritrjevanje. Klici: Morilci!) Prade, Mayer in gospa Lina Kreuter. S težavo se je naše mesto pomirilo. S težavo se je potolažil vihar. Mesto je zdaj mirno in jaz sem prepričan, da odzdaj naprej Nemcem na ljubo nihče ne bo demonstriral. (Klic z galerije: Mayer je v kazini! Kakor bomba vpliva to na vse navzoče. Župan izjavi, da Mayerja zdaj ni v kazini. Ko je seja bila že zaključena, se je pojasnilo, da je Mayer res imel pogum v kazini provocirati, da pa je župan telefoniral takoj brigadirju, da so nesramnega provokaterja odstranili.) Prade hoče v Ljubliani provocirati revolucijo. Nemški krogi hočejo krvi, hočejo novih žrtev in izvestna ljubljanska nemška koterija ščuva vlado, da bi zopet kroglje se zapičile v slovenske brate! (Piuj-klici) Nemci pa bodo še po 100 letih obžalovali, da koterija vlado hujska. Humorja je pa pri tej žalostni stvari vendarle še nekaj. Med informatorji dunajske vlade stoji v prvi vrsti neka ženska, neka smešna prikazen ljubljanska (Vse-obča veselost), revica, ki je drvela na Dunaj v veliki žalosti, ker se za njeno sobo in šipe nihče ni zmenil. (Krohot. O. Turk pripoveduje med občim veseljem smešne anekdote o gospej Lini.) In te stare relikvije (Burno veselje) je položil minister Prade v svojo kočijo. Res — kakor hitro se ta vtakne v kakšno stvar, postane smešna. Nemce pa poživljamo: Bodite pametni in ne pretiravajte! Nič se vam ni zgodilo, zato ne bodite tako neumni, da kop-ljeta še globlji prepad med prebivalstvom obeh narodnosti na Kranjskem, in sami boste krivi, ako bo vsled tega med Slovenci različnega politiškega prepričanja prišlo do »modus vivendi«. Ti streli, ki so v nedeljo ubili dve slovenski življenji, se bodo še globlje zarili v nemško meso! (Vihamo pritrjevanje.) Piade hoče imeti bakanalc v Ljubljani. Ne bo se mu posrečilo! Ne bo se v Ljubljani drugače merilo kot v Ptuju, Celju in Mariboru! Pravicc zahtevamo, ne udarno se! Še prav posebno pa se ne udarno, če na nas pridejo z Lino. 'Klici: Je prestara!) Dr. Tavčar predlaga nato sledečo resolucijo: »Mestni svet ljubljanski zaničuje laž-njivo poročanje nemških listov o ljubljanskih izgredih ter naglaša s ponosom, da se niti uradni tukajšnji list, niti politični komisar nista upala izreči, da je bilo streljanje razkačenega vojaštva opravičeno. Mestni svet vzdržuje svojo zahtevo po najstrožji preiskavi, katera se mora raztegniti pred vsem tudi na vojaške kroge, ugovarja slovesno, da bi se na podlagi enostranskih in nalašč protivnih informacij ošabne ljubljanske nemške koterije uvedla v Ljubljani diktatura nemškega ministra Pradeja, s katero bi se prepad med slovenskim in neslovenskim prebivalstvom še bolj poglobil; zatorej pričakuje mestni svet, da bo sedaj, ko se je mesto s težavo pomirilo, srečala pamet tudi našo vlado, katero I3og obvari pred tem, da bi hotela po drugem merilu postopati proti Ljubljani, kakor proti Celju, Ma-. riboru in Ptuju!« Dr. Triller ln dr. Majaron. Zaradi pomanjkanja prostora ostalih govorov za danes v celoti ne moremo priobčiti, ampak podamo le temeljno misel. O. dr. Triller resno svari vlado, naj prepreči nesramno pisanje nemških listov, ker je ona prva poklicana varovati čast Ljubljane. To ne gre, da bi Nemci pljuvali na odprte grobe in vlado hoteli naščuvati, da proglasi obsedno stanje, kajti le to je njih namen. (Dr. Tavčar: Da bi nas obešali!) Predlaga sledečo resolucijo: »Občinski svet ljubljanski poživlja c. kr. dežeino vlado, da brez odloga in z vsq odločnostjo javno dementuje, oziroma popravi nad vse lažnjiva in namenoma izzivajoča poročila nemških listov, ker je to v interesu resnice njena dolžnost in v interesu zanesljivega pomirjenja f r i v o 1 n o obrekovanega slovenskega prebivalstva našega mesta neizogibno potrebno.« Trgovcem ! Dr. Majaron se zahvali za priznanje županovo »Združenemu narodnemu odseku« in glede trgovcev nekako izvaja: Nemški napisi so izginili z Ljubljane brez terorizma. Ce ga je kje kaj bilo, je obsodbe vreden, vendar bilo je to spontanno. Mi se bomo, naj Prade brzojavlja, kar mu ljubo, tega držali: Kdor ima slovenske napise, ta je slovenski trgovec, kdor ima neinške, je nemški, kdor ima dvojezične, ta je meč, ki na dve strani reže, in dvoreznost je največjega zaničevanja vredna! (Urnebesni vihar pritrjevanja.) Mi bomo Pradeju šli celo na roko: Nemci naj nemške napise le nemudoma razobesijo! (Ploskanje.) Občinstvo bo že vedelo, kam iti. (Bravo-klici.) Dr. Majaron potem odločno povdarja, da mora mestna občina prva pokazati svoj slovenski značaj in odpraviti dvojezične napise! (Pritrjevanje, ki zdaj nastane, je nepopisno. Vsklikanje, ploskanje, navdušenje kar noče ponehati.) Dr. Majaron stavi nato sledeča predloga: »Slavni občinski svet skleni: Vele-slavni deželni odbor vojvodinje kranjske se naproša, da čimpreje reši sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 11. junija 1907 zastran samoslovenkih uličnih napisov in mestnemu magistratu se naroča, da to nemudoma sporoči na višje mesto.« Zastran zahvale goriškemu deželnemu zboru pa se predlaga sledeča brzo-javka: »Občinski svet ljubljanski je v svoji današnji izredni seji vzel s srčnim zadovoljstvom na znanje izraz sožalenja, s katerim je visoki deželni zbor počastil spomin naših nedolžno padlih someščanov in izreka za to najdostojnejšo zahvalo. Zupan Hribar.« XXX Brzojavka, ki jo je gospod župan Hribar poslal baronu Becku, se v izvirniku glasi: Exzellenz Ministerpraesident Frei-herr von Beck, Wien. Die gestern in den VVieiic Blattern veroffentlichte amtliche Darstellung iiber die hiesigen Vorgange von Sonntag uachts ist ebenso verfriiht. \vie im Jahre 1903 der amtliche Bericht iiber in's Kasinokaffe abgegebene Schiis-se verfriiht \var und sich als unstichhaltig eruies. Der Bericht iiber den heftigen Steinhagel ist, \vie dies schon heute amt-licli konstatiert sein kann, eine Fabel. Ich fiihle mich fiir verpflichtet Eurer Exzel-lenz dies zu meldeti. Biirgermeister Hribar. XXX Kakšno slovo je napravilo včeraj ponoči slovensko občinstvo Mayerju na kolodvoru. Črna noč je vzela poročnika Mayerja iz Ljubljane to jc sporočilo, ki ga imamo za Ljubljano, plakajočo za dvema svojima sinovoma! Kar pišemo, nam ni od drugod prinešeno, ampak smo včeraj pri vseh teli dogodkih na kolodvoru sami bili zraven in ga ni človeka in ne oblasti, ki bi zamogla ene same besede v tem našem poročilu dementirati. Včeraj popoldne je Mayer imel pogum po Ljubljani provocirati. Tako dušo ima torej ta človek — če jo sploh ima — da se kaže po mestu, ki žaluje za dvema žitvama. ki sta padli vsled njegovega povelja. Da se kaže okoli tisti poročnik, o katerega ravnanju je dejal njegov kolega, stotnik Rhigetti: »Wenn geschossen'\vur-de, ist das eine Sch\veinerei!« Tisti človek, ki je dal streljati v bežeče ljudi! Pa puhtimo to. Mayer torej se je včeraj ob 5. uri popoldne na Dunajski cesti pred hišo »Kmečke posojilnice« ustavil in začel neko narodno damo z zaničljivim posmeho-. vanjem in kimanjem izzivati; češ: ali smo vas! Možakar zloglasnega spomina pa je slabo naletel. Dama odzvala se je njegovemu izzivajočemu obnašanju z večkrat-, nimi glasnimi »fej Mayer«-klici, dokler se Mayer ni zatekel v okrilje mest. stražnika ter mu oblastno komandirai: »Arretieren sie mir sofort diese Dame!« Ker je stražnik mestni in ne Mayerjev uslužbenec, razume se, da se ni pokoril Mayerjevi komandi, temveč je damo samo prosil, da so legitimira, kar je dama seveda tudi takoj storila, v svesti si, da v Ljubljani vendar še nismo tako daleč s pravico, da bi bilo c. kr. častnikom dovoljeno slovenske dame na ulici izzivati. Tudi v Kazini se je včeraj Mayer pri oknu kazal. Privrelo je vsled tega toliko ljudi skupaj in nastalo je tako silno ogorčenje, da se je moralo hitro kaj ukreniti, da se ne pripeti kaj usodnega. Sporočili so županu, da se nesramno fante pri oknu kaže, ta pa je takoj brigadirja obvestil. Bri-i godir j eMayerju ukazal, da se ima tako> godir je Mayerju ukazal, da se ima takoj domov peljati, kar je ta tudi storil. Odvede! ga je stotnik gen. štaba — gotovo ne preveč častno za častnika c. kr. avstrijske armade. Za svoje provokacije jo jo izkupil ob tričetrt na 12. uro na južnem kolodvoru — dovolj izkupil, kajti Mayer gotovo ni vreden, da bi se ga poštena roka sploh dotaknila! XXX Kar stoji južni kolodvor v Ljubljani, nikdar ni videl na peronu takega slovesa, kakoršnega je včeraj občinstvo napravilo poročniku Mayerju pol ure pred polnočjo, ko se je odpeljal z brzovlakom v daljno temo. 27. pešpolk si tega dogodka, kako je bil spremljan njega častnik k vlaku, pač ne bo zapisal med slavne strani svoje zgodovine. Dogodek se je takole vršil: Večja družba nas je bila okoli 11. ponoči slučajno na kolodvoru. Jelo se je zbirati nekaj občinstva in naenkrat je začelo nekaj šumeti in in glasovi so postali vedno glasnejši, češ: Mayer pride! Nekaj strašnega se poloti ljudi. Na kolodvoru so uslužbenci bili napeti — nihče ni vedel, kaj ukreniti, nihče vedel, kaj se utegne iz tega razviti. Le izredni energiji rediteljev, ki so se spontanno iz občinstva javili sami, se je zahvaliti, da včeraj Mayerju ni bilo povrnjeno po znanem geslu iz svetega pisma starega zakona. To, da je »Pobel«, kakor nemški listi pišejo — to ljudstvo, ki se je včeraj zadrževalo, da Mayerja ni na licu mesta s prsti in rokami zadušilo! To so junaki, ki se tako znajo brzdati — bolj junaki kot tisto fante, ki je dalo streljati!... Ljudje radovedni hitijo iz perona proti izhodu. Tu pa se že vse blišči orožniških bajonetov in prikažejo se rmeni znaki 6 častnikov 27. pešpolka. Ljudstvo je nehotč se pomaknilo nazaj na peron. Pridrdral je brzovlak. Zdaj pa pride skozi uhod (glavni) 20 orožnikov z nasajenimi bajoneti — tako častno stražo je imel poročnik c. kr. 27. pešpolka! Toda ljudstvo je samoizsebe napravilo nekaj, kar ni oborožena sila pričakovala — naredilo je špalir, za katerim se je postavilo večinoma orožništvo. Orožnikom je klicalo: Nič se mu ne bo zgodilo, samo pogledati ga hočemo, videti njegov obraz! Vse nemo. Kar pride Maver in žalostna predrznost mu seva iz oči — ne, ta človek, smo si mislili takoj, ne more biti čisto pri pravi pameti. Za njim pet častnikov. Prepadeni uzro špalir. Komaj ga prekoračijo in stopijo do ograje, (vlak je stal na 1. progi) ljudstvo vzkipi v strahotnem gnjevu. Bati se je bilo nekaj groznega. Neki orožnik zašepeta g. Terseglavu na uho: »Za božjo voljo, mirite — drugače teče kri, ker imamo najstrožje naloge.« Medtem pa so že Ivan Štefe, zbornični svetnik Kregar in inženir Podkrajšek z veliko energijo ustavili ljudski tok. Iz brzo-vlaka je vse prihitelo gledat nepopisni prizor. Orožniki so stali nepremično, marsikomu se je tresla ob bajonetu roka, da bi ga zasadil, toda poveljništvo orožniške eskorte je hvala bogu včeraj bilo v rokah pametnega moža. O. Štefe se je postavil pred častnike — v zahvalo ga je neki častnik dregnil, za kar se pa ni zmenil — po-! tegnii trobojnico iz žepa in zagromei: V imenu te trobojnice mirujte! To je znamenje rediteljskega odbora. Toda kakor orkan je zabučalo okolu: »Morder!« Strašni vzklik, ki se ravno v nemščini čuje tako grozno, je odmeval po peronu in se vzdi-gal v zrak dalečnaokoli. Urnobesni vzkliki so se vrstili: »Morder!«, »Lotterbube!« »Schandbube!« »Schuft!« »Schvvein!« in nešteto drugih. Mož se ni ganil. Častniki smrtnobledi. Poročnik Korody je kar hro-pel jeze. Oči so se mu bliskale, roke v žepu so se nervozno gibale, kar pristopi k stotniku Praxmarerju g. Terseglav, ki ga iz svojega službovanja dobro pozna in ga prosi, naj pomirjevavno vpliva na kolege, ljudstvo da bodo že reditelji popolnoma potolažili. Vsa čast g. Praxmarerju — vzlic silnemu razburjenju se je premagal in storil tako, sploh se jako korektno vedel. Druge častnike pa so prehajala čudna čuv-stva — prijetna gotovo nobena razun tega, da so se čutili varne — pod senco orožniških bajonetov. Najbolj hladnokrven se nam je zdel nadporočnik Novy. Eden je izkušal na silne vzklike: Morder! reagirati, pa so ga drugi poučili, da se tukaj sploh nič reagirati ne da. Mayer je zakričal orožniku, ki je stal poleg njega: »Ver-haften sie dieseri Mann!« Orožnik pa se ni zmenil, ker je pametni mož pač vedel, do kakšnih posledic bi bilo kaj takega znalo privesti. Mayer, ki je pred tremi dnevi dal streljati na »feiglinge« in na »halbwiich-sige Burschen«, se je zdaj blamiral pred orožniki. Mayer, ako res umeje svojo čast ln dolžnost! svoje kot c. kr. avstrijski častnik, v taki situaciji ni imel pravice orožnika klicati na pomoč, temveč potegniti bridko sabljo in si poiskati takozvanega vitežkega zadoščenja na gorejšnje vzklike! Tako pa je končno moral zbežati sramotno v kupe in celo pet kolegov in 20 orožnikov zanjga ni moglo nič storiti! Ko je stopil v kupč, je ta človek še zažugal z roko! Kdor hoče priče za to, naj se potrudi v naše uredništvo! Brzovlak se je jel pomikati naprej! In sledil je trenutek, ki bo nepozabno vtisnjen v spomin vsakomur, ki ga je videl! Iz ljudskih src in grl je zadonel z neizrečno silo proti nebu vzklik: »Morder!« Odmevalo je »Morder!«, neštetokrat se je ponovil, ko je vlak že bil daleč iz kolodvora. Morder, Morder! Schuft! Baraba! Schandbube! Nemo so stali orožniki, nemo so nato odšli častniki. Res lepo slovo častniku belgijskega pešpolka, krivdorek, ki ga v vsej njegovi grozoti čuti le, kdor je sam bil poleg! 27. polk — ponosen si lahko na svojega poročnika — maščuje pa naj se nad njim pravični Bog, ki je v njegovih rokah vsa sodba. Poročnik Mayer in pričevanje vojakov. Poročnik Mayer je po demonstracijah izpraševal svoje vojake, koliko strelov so oddali: »Eden mu je odgovoril: t r i. »Also si sind der Mann, der Schnellfeuer gege-ben! Wenn sie verhort werden, sagen sie es ja nicht!« XXX Deželni predsednik baron Schvvarz se je izjavil včeraj poročevalcu »N. Freie Pr.« rekoč: Poročilo, da sem v ponedeljek zopet izročil policijsko oblast županu Hribarju, ni resnično. Po demonstracijah v petek in soboto sem sam vodil vzdrževanje javnega miru in reda na ulicah v Ljubljani s pomočjo vojaštva, orožnikov in mestne policije. Te razmere so še danes, in orožniške straže še danes hodijo po ulicah. Govorica, da sem izročil policijsko oblast županu Hribarju, je morda nastala, ker se je vojaštvo umaknilo z ulic v vojašnice. To pa se je zgodilo, ker je župan Hribar zagotovil vzdrževanje miru. V resnici pa vojaštvo oskrbuje policijsko oblast, v kolikor je potrebna za javni mir. S tem pa odpade tudi očitanje Nemcev proti nam. Nobene ovire ni, kdor hoče zopet razobesiti nemški napis. Tiste nemške trgovce, ki hočejo napraviti nemške tvrdke in napise, bodo varovali oblastveni organi. Vojaštvo je še vedno pripravljeno v vojašnicah. Sedaj je mir v mestu in upati je, da se nemiri ne bodo ponavljali. Ljubljanski trgovci in obrtniki! Vsenemški minister Prade meni, da naj se zopet razobesijo v Ljubljani nemški napisi. To je sicer lahko njegova pobožna želja, a do naših tabel nimo nobenih pravic, ker vsakdo lahko razobesi tablo, kakršno hoče. In če hodijo žandarji po mestu in silijo ljudi za nemške napise, je to protipostavno. V Ljubljani ostanejo samo-slovenski napisi! Trgovci in obrtniki pa, ki se boje slovenskega denarja in žele, da bi pri njih kupoval minister Prade, naj razobesijo nemške napise! Združeni Slovenci. Deputacija združenega narodnega odbora. je danes oglasila se pri g. deželnem glavarju, dvornem svetniku Šukljeju v zadevi samoslovenskih uličnih napisov. G. j deželni glavar jc obljubil v prihodnji seji deželnega odbora to stvar rešiti. Q. deželni glavar je obljubil deputaciji tudi primeren prispevek za ranjence in za spomenik nedolžnim žrtvam. Pešpolk štev. 17. v Ljubljani. Štiri stotnije 17. pešpolka so se danes ponoči pripeljale v Ljubljano. Pričakujemo Še cgrske »Leibgarde«. Popoldne se nam poroča: Vseh došlih vojakov 17. pešpolka je 500. Vsak mož ima 100 ostrih patron. 22 častnikov ložira v »Unionu«, moštvo pa v vojašnici 27. pešpolka. Nemško orožnlštvo v Ljubljani. Včeraj ,in predvčerajšnjim jei prišlo semkaj spodnje in zgornje-avstrijsko, tedaj nemško orožništvo. Kako bodo ti ljudje z občinstvom občevali, tega mi ne razumemo. Slovenski orožniki so bili poslani v, druge kraje po deželi! Nemško gledališče v Ljubljani je vsled dogodkov zadnjih dni prišlo v silno zadrego. Nemški gledališki ravnatelj Wolf je izjavil, da bo razveljavil kontrak-te z nemškimi igralci in igralkami, ker imajo ti težave dobiti stanovanje. Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« je določilo za spomenik Lundru in Ada<. miču 100 K. Naval na Kranjsko hranilnico je vsak dan večji. Ko je včeraj zazvonilo poldne, ostalo je še kakih 15 strank, ki niso prišle na vrsto. Neka ženica iz Notranjskega je imela sedem knjižic. Ko ni dobila denarja, je začela jokati, češ, da ji nočejo »dati«. Stranke le dvigajo. Kakor se sliši, se je včeraj dvignilo okoli 250.000 kron in mnogo denarja je naprej odpovedanega za 1. oktober. Ker je Kranjski hranilnici kontokorent pošel, dobila je nov kredit pri avstro-ogrski banki. Opozarjamo one ljubljanske narodnjake, ki še vedno podpirajo po Kranjski hranilnici »šul-ferajn«, da store svojo narodno dolžnost tudi oni. Uprava Kranjske hranilnice je nastavila danes v veži svojega zavoda neko 60-letno ženšče, ki prosi stranke, da naj za »božjo voljo« nikar ne dvigajo denarja, češ, saj ni tu nikake nevarnosti za Vaše vloge. Strank je zopet vse polno, ki so prišle po svoj denar. Uradniki se silno jeze, marsikatera stranka je surovo nahruta. Slovensko ženstvo ljubljansko brez razlike strank pripravlja peticijo na ministra Prašeka v zadevi ljubljanskih krvavih dogodkov 20. sept. Poživljamo in prosimo vse slovenske žene in dekleta, naj podpišejo to peticijo. Pole za podpis so razgrnjene v »Narodnem domu« vsak dan od 9. do 12. ure popoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Sožalje hrvaške mladine. iz Pazina nam je došla brzojavka: Izrazujemo iskreno sožalje nad padlimi nedolžnimi žrtvami. Slava jim! Hrvaško-slovtnska mladina. Poročniku Konigu je sodnijsko odpovedano stanovanje. »Es ist eine Schweinerie, dass geschossen wurde.« »Tagespost« je bila silno jezna na »Slovenca«, ki je priobčil, da je neki stotnik dejal v nedeljo zvečer: »Es ist eine Schvvcinerei, dass geschossen \vurde.« »Tagespost« je trdila, da si je »Slovenec« to izmislil. Sedaj se nam poroča uradno: Uradno se je konstatiralo, da je stotnik 27. pešpolka, Righetti, ko je v nedeljo zvečer po usodnem dogodku stal pri vojaškem preskrbavališču med častniki, ki so bili v službeni opremi, dejal: »Es ist eine Sch\veinerei, dass geschossen worden ist.« Po pogrebu na kolodvoru. V torek zvečer se je zbralo na južnem kolodvoru čez dvajset pevcev, ki so v slovo odhajajočim udeležencem pogreba nesrečnih žrtev zapeli lepe navdušujoče pesmi. Odhajali so Notranjci, Celjani in udeležniki iz zelene Štajerske, Vrhni-čani in Gorenjci. Vsi navzoči so bili ene misli ter peli v lepi slogi »U boj!«, »Lepa naša domovina«, »Slovenec in Hrvat«, »Iz bratskog sagrljaja«, »Hej Slovani!« in druge himne. !V poročilu o pogrebu so bili med zastopstvom S. L. S. pomotoma izpuščeni deželni in državni poslanci dr. Ignacij Žitnik, Fr. Demšar in J. Pogačnik ter deželni poslanec J. Mandelj. Mihael Golovšek, ki je bil v nedeljo smrtno ranjen, je jako miren in priden fant. Sel ie na kolodvor čakat svojo sestro, ki služi v Ljubljani in je šla v nedeljo k starišem na deželo, ter se imela vrniti z večernim vlakom. Sestra je prinesla ljubljenemu bratu z doma košek grozdja, a ga je našla ustreljenega. Plemenita slovenska žena. pomoč, je bila gospa Margareta Bizil, soproga gostilničarja »pri Kolovratu«. Ona mu je tudi svetila ob njegovi zadnji uri in ga poškropila z blagoslovljeno vodo. Hvala ji za to! Ta gospa daje sedaj tudi hrano ubcgemu slovenskemu dijaku, kateremu je nemška obitelj Baumgartner odpove^ dala hrano. Maščevanje nad slovenskimi enoletnimi prostovoljci. Piše nam sotrudnik »Slovenca«: Nemški oficirji so se začeli kruto maščevati nad slovenskimi enoletnimi prostovoljci. Nekemu prostovoljcu so prisodili zapor, češ, da ni prišel ob določeni uri v službo, odgovoril je, da sploh ni bil obveščen, da ima službo. Odgovorilo se mu je, da se ga je iskalo v stanovanju in ker ga ni bilo doma, naročilo se je njegovi gospodinji. Ko je vprašal, kaki ženski so naročili, reklo se je, da neki 301etni. — Jaz sem danes povpraševal v hiši, kjer stanuje in dognal sledeče: 1. Prebivalci pričajo, da je bil cel popoldan doma v sobi in igral z nekim tovarišem violino. 2. Da celo popoldne ni bilo nobenega vojaka v hišo. 3. Da v hiši ni nobene ženske, ki bi se ji dalo soditi, da je 301etna. Njegova gospodinja, sključena ženica, že ni daleč od 70tih. V hiši sem našel otroke in ženske, ki so že videle Abrahamova leta. Slovenski enoletni prostovoljci nemškega pešpolka št. 27 morajo čutiti še slednje maščevanje svojih zagrizenih predstojnikov. Z današnjim dnem se morajo vsi eksternisti preseliti v vojašnico, kjer bodo morali do 30. t. m. prenočevati. S tem hoče gosp. polkovnik Radičevič doseči, da ne bi se prehitro izvedele lepe reči, ki so se godile v vojašnici od dne 20. septembra naprej! Da nič ne bo dosegel, se samoposebi razume ... Knezoškof je pisal grofu Barbotu iz Goričan pismo, katerega priobčujejo nemški listi. V pismu obsoja demonstracije. Pismo je očividno bilo pisano pred nedeljskimi dogodki. Razdejanje seveda obsoja vsak objektivno misleč človek. Pogovor z županom Hribarjem. Poročali smo, da je neka dunajska korespondenca imela te dni pogovor z županom Hribarjem. Zupan Hribar nam danea poroča, da ni rekel, da pod baronom Hei-nom ni bilo nikakih izgredov, rekel je le, da ui bilo izgredov, ki bi imeli tako resne posledice. Tudi ni rekel, da so udeležniki z dežele prišli k pogrebu, rekel je le, da je bilo po deželi tako razburjenje, da se ie govorilo, da se bo šlo z revolverji v mesto. Po Ljubljani semlntje. V Zatiških ulicah zvečer bilo je mnogo razburjenja. Okolu Vi na 10. uro se je ondi zaslišal silen jok. Pri Paulusovi hiši se je razstrelila popolnoma nenevarna velika pokalica iz smole in smodnika. Bilo je silno vrišča. Nekateri so mislili, da je nekdo iz okna streljal, pa so se kmalu pomirili, ko so videli, kaj je bilo. Danes zjutraj ob 1/49. uri je pripeljal izvošček na vojaško krajevno poveljni-štvo v Lingarjeve ulice št. 1 ritmojstra Schreiberja. Ko je zahteval svoje plačilo za vožnjo in tričetrturno čakanje, je začel omenjeni upiti nad njim »Verfluchtes, elen-des Schvvein!« To je pač olika nemškega častnika. Pozivamo izvoščeka, naj se oglasi v našem uredništvu! Danes zjutraj okolu % na 8. uro sta prišla dva nemška kulturonosca »Pod trančo«. Eden izmed njiju je bil tako predrzen, da je imel pripet na prsih turnarski znak. Ko ga neki gospod vpraša, kaj da ima ta znak pripet, se je mladič zadri: »Was! Turnerabzeichen!« ter posegel z roko zadaj za pas, gotovo za revolver, ter odšel po Mestnem trgu na magistrat. V magistratni veži si je odpel turnarski znak. Gotovo je šel na magistrat po orožni list, da bo lahko streljal!? Nemški trgovci po Ljubljani jako malo prodajo. Nekatere velike nemške trgovine niso včeraj skupile nad 70 kron, nekatere celo samo po 10 kron, da nekatere so bile popolnoma prazne in so izku-pile samo po par vinarjev. K Seidlnu sta prišla včeraj v restavracijo izzivat dva narednika pešpolka 27. Opozarjamo vojaško oblast, naj tem ljudem prepove izhod! Gostilne in kavarne bodo danes odprte do 11. ure zvečer. Jutri nastopi normalna policijska ura in se bodo gostilne zapirale ob 12., kavarne pa ob 2. uri zjutraj, ako danes ponoči ne bo nobenega izgreda. Izpred sodišča. Belgijci pred civilnim sodiščem. Danes dopoldne se je vršila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obravnava vsled ' tožbe Fr. Š u s t e r š i č a , lastnika gostilne pri »Slepem Janezu«, proti upravni komisiji pešpolka Leopold II., kralj belgijcev št. 27 za odškodnino 54 K 20 v. Stvarni položaj je ta: Dne 24. julija t. I. je prišel polkovnik pl. Radičevič k »Slepemu Janezu« naročit kosilo za častništvo (50 do 60 oseb), češ, da se bodo v bližini vršile dne 7. avgusta vaje. Glede podrobnejših naročil pa je rekel polkovnik, da pride še posebej povedat častnik. Dne 4. avgusta je res prišel častnik 27. pešpolka k »Slepemu Janezu«, s katerim se je lastnik gostilne dogovoril glede vseli podrobnosti. Gostilničar je pripr.avil vse, ali dne 7. avgusta pride ob Vi9. uri zjutraj polkovni trobentač odpovedat kosilo, ker je deževalo. Gostilničar ni mogel spraviti pripravljenih stvari v denar, kakor kruha, prikuh in mesa, in se mu je del teh stvari pokvaril, da znaša njegova šJ ustna bj voda ^^ (Zakonito zavarovan.) Specialiteta za kadilce, ej 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. Cena 2 kroni. 0 ® Glavna zaloga: lekarna Ub. pl.Trnk6czy :: Ljubljana. :: 1898 38 m jjmiutužužuiuuttitutiitaiiiiaiai Rahitis. Najbolje koncentrirana redilna sredstva, ki se nahajajo v SCOTT-ovi emulziji, rede kosti, jih napravijo trde in ravne in omogočijo hitri raz-:: voj zdravega mesa. :: Splošno zdravje se kmalu povrne in otroci, ki trpe na tej bolezni, postanejo zdravi in močni, kakor vsi drugi. 2249 1 Cena originalne steklenice 2 K 50 vin. - Dobi se v vseh lekarnah. - Pristna le s lo znamko — ribičem — kot garancijskim znakom Scot-tovega ravnanja. ti?t TIHI!?!! Zahvala. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata itd. gospoda 2373 Karola Šašela izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem sorodnikom prijateljem in znancem osobito pa č. gosp. domačemu župniku Henriku Bukovcu za obilne obiske za časa bolezni, dalje slavni požarni brambi, pevcem in c. kr. uradnikom in sploh vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku in s tem tolažili našo neutešljivo žalost. Mokronog, 18. septembra 1908. Žalujoča soproga In otroci. f — 'eualni | : i t \ l{čni in v^gojevalni Zavod 3 — ste takoj . Z sob! z balkonom solidnemu gospodu. mmammtuKamam 2377 2 -1 MCA* 2192 9 <|rv. v/ss/t /S Najnovejši pariški in dunajski : modeli dame in esenske kakor zimske obleke ■■■■■■■■MBaBnnaBanaiMn" pomnike, suknjg In dežne plažče za gospode in detKe po Izredno nizkih m stBlnlh cenoh priporoča I deklice konfekcijska :: trgovina Ljubljana, Pred škofijo št. 19. Lukič Oton Guzelj Albina Guzelj roj. Deisinger poročena. Škofja Loka, dne 21. septembra 1908. j - EFV Zabavne vožnje po morju s „Thalia"- parnikom avstr. Lloyda v Trstu. Pninvanfa Y združen0 z zabavnim in poučnim potovanjem za častnike. I* Trsta med roiovanje A. 8. In 29. oktobrom čez Kri, Malta, Tunis, Alžer, Tanger, Gibraltar, Cagliari, Neapel, Trst. Prospekti in priglasila pri mejnar. transp. druibi na Dunaju I., Walfischgasse 15, in pri glavni agenturi avstr. Lloyda, Dunaj L, Karntnerring 6. PnlnvantP Yl Zdrawni6ko nau6no potowanje med 10. nowembrom in *. de- roiovanjo Al. cembrom 1908 po Adriji, katero priredi »Zveza zdravnikov v Karlovih varih". Priglasila sprejema dr. Hugon Stark, Karlovi vari. Prospekti pri glavnem zastopstvu avstrijskega Lloyda na Dunaju I., KSrntnerring 6. •0 aa i oa •mm bbis« Angleško skladišče oblek, 0. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Nloška konfekcija: { Deška konfekcija: Damska konfekcija: dekliška konfekcija: čez 2500 oblek oa K 8- napre čez lg00 ob(ek.....K 3 90 naprej ^Timsk^^oice ' ^ * 'J- Velika izbera oblekic, paletctOV, ' SXnn,k0Vinz'm:. ,2- , - aft^ra: -3'90 ■ = nS LXe.: : 3% ; dežnih p,aščkov / zimskih 23°0?koPSfhVsačcoskrz: ' ^ ' : skih suS . , , 8- . {fSen! in zlmX paleto? . I fc SUkenj. nastlm ovratn.....16-- , __Dežni plaščki s kapuco . .» , 7 2000 suknenih hlač ... 3 90 , Suknene in delainove bluze , „ 3*90 "V zalogi je čez lOOO velour-klobukov po K 5SO in čez 5000 lilol>»ilcov in kap o«HU, bogato Uortravo* ■lami cenik > md 300« ■ litimi »aeb »m alkelnantlh, »rebrnih In lUttb or, kakor Udi ntb »raMolldDlb zlilnto lo arabrnla, (t»i benega *r«d|u, tefetenega In »in|«t«fa bti(« po Izvirnih tavarnliklh cenah. NlkH »eraoul. on......K »— ivlc. hiHr. ..Roekopl" pit. to . rcglitr, „ Adfer RoltapJ", *"" monl- s sidro....... Ooldln rem. sr« „L.ao", Mii|i i d«o|alm pUitem...... eooto. r«B. un „ai«rt«r . . „ „ dvojni plilt. . . ' oklep, virlilci i rinCtco n 2314 3 -2 Dobro izurjene Mile in utenke se takoj sprejmejo v modnem salonu (Eliza Hitzl - Huber Francovo nabrežje štev. 1. ^^ HISA s štirimi stanovanji in vrtom v Sp. Šiftki, Planinska oesta SI. 190, se prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji. Ppjasnila pri lastniku istotam in v pisarni g. dr. Albina Kapus v Ljubljani. 2278 3—3 Novo =1 VINO Mošt iz belega moškata, belega in rdečega grozdja, izdelujemo in prešamo komisijskim potom na račun naročnikov. Izvršujemo naročila pa tudi na svoj račun, vse po ugodnih cenah. Takisto se priporočamo v nakup novega vinskega žganja. Podrobneja pojasnila daje vinska veletrgovina tvrdka 2261 12—č Rocco, Ferlan in drug Rovinj, Istra. St. 4232/08 Razglas. 2352 3-2 f- w» , n-u nro In fcirab., 13 gr laika Miha Tata aferi, m •Hod. • „Lani" kole.|«im m* a kaftOTfco K Mi, bodllki K MB, kuhlo|.k. »a [lo.....lil In MM K a-80. i —m Mm plamene Jaraotirol • I Zaman aoooHnia, iN dtnar naza|1 <•— i p,«« tmim m ire Nannn Konrad, »tate. rfvoroi MležnLk r M o »t a (BrflnO 654 1600 800 2600 500 3100 1600 4100 250 4000 8600 o tJ D C cs N O t! S X> O > rt N C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in druzega starega blaga^f pismeno konkurenčno razpravo. 520 kg ličje pletenine, 600 „ odpadkov bombaževe pletenine, „ trojnika, „ domačega platna, „ jutnega platna, „ jutnega platna, črnega, „ hodničnega platna, „ jutnih niti, vrvi, vrvic, papirja finega, belega „ papirja navadnega mešanega Že rabljene jutne embalaže, še pripravne za zavijanje in sicer: 4300 kg okoli 18.000 kosov prevlek, tanka in redka tkanina, 140 do 180 cm dolga, 80 cm široka, 4900 kg okoli 14000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina, 180—220 cm dolga, 23—35 cm široka, 2000 kg okoli 5700 kosov prevlek, pleteninasta in črna tkanina, 190 cm dolga, 30 cm široka, 8300 kg litega železa, (odlomki) starega, nepovitega .5700 kg litega železa, ožganega, nepovitega, 4400 kg kovanega železa, starega in mešanega z žico in veznim železom, 1700 kg železne pločevine stare in nezavite, 320 kg cinkove „ „ „ in 470 kg bakrene „ „ „ Pismene, s pobotnico kake c. kr. blagajne o 100/° vloženem vadiju vpremljene in z 1 krono za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka o napisom: „Ponudba za prevzetje odpadkov11 označene ponudbe vložiti se morajo najpozneje do 12. vinotoka 1908 opoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. C. kr. tobačna tovarna Ljubljana, dnč 17. septembra 1908. o