Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 27 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka in Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčit — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 7. 4. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedenska. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ustavne spremembe ustav°Sniit,li'1 "stavnih amandmajev, ki so jih sprejeli zvezna Predan m*s*ia> zbor narodov zvezne skupščine, podprlo liška StV° ZVeze komunistov Jugoslavije in sprejela repub-nih UStavna komisija, je že stekla javna razprava. Po uvod-sest r.azi?ravan v posameznih gorenjskih občinah, ko so se jj0(j 1 "stl» ki bodo predlagane spremembe pojasnjevali, se da se bo delavec v prihodnje neposredno brigal Za ra*voj podjetja in ne le za mesečni osebni dohodek. ^liTf°it ^ tudi' da ^e dohodek delovne organizacije sestavni koleknUZbenega dohodka in ni odvisen samo od rezultatov Zu«hev r Zat° se D°do morale delovne organizacije spora-uPrav& ° merl,in za delitev dohodka. Nespoštovanje samoto on11688 dogovora ali če dogovora nekateri ne bi podpisali, povzročilo vmešanje države, ki ^konomskimi amandmaji je zelo pomemben tudi tisti, je še ° enotnem jugoslovanskem tržišču. Tukaj je bilo in Za ukinitraz,icnin gledanj, precej jasna pa je opredelitev *udi vo s VSeh fondov federacije. Nadalje je precej sporno to, da w n^e kompenzacije, kjer se Slovenija zavzema za branju f°!?Penzacija ne bi ImeIa fi,iančne oblike. Pri finan-da bi b.[ederacije pa se je naša republika za zdaj opredelila, dohnrf^i prometnl davek instrument zveze, vendar avtonomni »ociek republike. SedstvaPsm»mbne^šin sPrememb omenimo še uvajanje pred-da to 2rn i kot kolektivnega šefa države. Nekateri menijo, ra2l»meti V,0g0 zvezne skupščine. Ob tem pa je treba n°vih od SC bo z novim položajem republik, na podlagi Žfir»e tnH«OSOv med rePubIikami in narodi vloga zvezne skup-ai korala spremeniti. A. Žalar 5. stran: Kaj bo s Kranjskimi opekarnami? 8. stran: Bohinj se spreminja 10. stran: Mercatorjevo darilo Tržiču 11. stran: Aprilsko sporočilo 1941 Ob 7. aprilu — svetovnem dnevu zdravja 7. aprila letos bomo triin-dvajsetič praznovali svetovni dan zdravja.^Svetovna organizacija združenih narodov je leta 1948 ta dan izbrala zato, da bi spodbudila posamezne narode k delu za izboljšava-nje zdravstvenega stanja prebivalstva. Ob praznovanju tega dne je vsako leto izbrana tema, ki naj bi se obravnavala v vseh odgovornih organih za zdravstveno varstvo, zdravstvenih zavodih in posameznih kolektivih. Na ta način bi radi seznanili člmvečjl krog prebivalstva z zdravstvenimi problemi, predvsem glede preprečevanja bolezni, pri čemer naj bi sodelovali vsi ljudje. Namen tega dne se v določenih temah že uresničuje in doseženi so lepi uspehi. Zdravje Je bogastvo vsakega posameznika. Vsak človek teži za tem, da bi bil zdrav in da bi si ohranil zdravje do pozne starosti. Zato se mora seznanjati z vprašanji, ki so povezana z njegovim osebnim zdravjem in z zdravjem drugih ljudi ob epidemijah ipd. Dosežki znanosti in tehnike so vsak dan večji in zboljšu-jejo življenjski standard. Hkrati pa so ti dosežki vzrok za poslabšanje zdravstvenega stanja nasploh. Iz leta v leto ugotavljamo, da se poleg splošnega slabšanja zdravja, kot potencialne nevarnosti časa, kaže poslabšanje zdravja v tisti generaciji, ki je doživela napore druge svetovne vojne. Brez dvoma se posledice takrat načetega zdravja kažejo vedno bolj v času prehoda v starejša leta. Ob praznovanju tega dne moramo misliti na to, da je zdravje treba varovati, kajti mnogo težje ga je kasneje iskati po zdravstvenih zavodih, če bo za to skrbel vsakdo sam in če bodo zdravstvene organizacije, zavodi in zdravstveni domovi storili vse glede zdravstvene prosvete in zdravstvene preventive, bo manj telesnih obolenj ter manj hospitalnega zdravljenja. S čim daljšo ohranitvijo zdravja se izogibamo tudi perečim socialnim vprašanjem, večji sta osebna in družinska sreča ter zadovoljstvo. Letošnji 7. april — svetovni dan zdravja — praznujemo pod geslom: »Normalno življenje tudi diabetiku!« Sprejeta načela delitve Republiški izvršni svet pod predsedstvom Staneta Kavčiča je v ponedeljek sprejel osnutek splošnega družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu {^družbenih dejavnostih. O osnutku splošnega družbenega dogovora bosta razpravljala še zveza sindikatov in gospodarska zbornica. Družbeni dogovor predvideva najvišje in najnižje osebne dohodke za normalen delovni uspeh v polnem delovnem času. Dogovor tudi predvideva, da lahko znaša najvišji znesek za financiranje skupnih potreb delavcev, namenjenih za regrese za letni dopust in za prehrano na zaposlenega delavca po 600 dinarjev na leto. Polna dnevnica za potovanje po Jugoslaviji naj bi znašala 100 dinarjev in 50 odstotkov stroškov za prenočevanje. Povračilo za uporabo lastnega vozila za družbene namene naj bi znašalo 90 par za prevoze* ni službeni kilometer. Izloča pa se obračun pavšala. Povračilo zaradi zviša-nih stroškov za ločeno življenje bi znašalo 700 dinarjev na mesec. Posebej so urejena tudi povračila za povečane stroške pri terenskem delu. Na seji so tudi poudarili, da namen družbenega dogovora ni v zniževanju osebnih dohodkov zaposlenih, marveč v odstranjevanju in preprečevanju nesorazmerij pri izplačevanju osebnih dohodkov ter odstranjevanju razlik med osebnimi dohodki istih kategorij zaposlenih. Izvršni svet je razen tega oprostil od začasne omejitve povečanja oseh-nih dohodkov nekatere delovne in družbene organizacije. Na Gorenjskem so to: šešir, prodajna mreža — škofja Loka in šešir, tovarna klobukov škof j a Loka, železarna Jesenice in industrijski kombinat Svit Kamnik. A. 2. X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. DO 19. APRILA JESENICE Dogovor o kulturni akciji 9 V ponedeljek, 5. aprila, jc predsednik občinske skupščine Jesenice Franc Žvan sklical splošni zbor skupščine občine Jesenice. V dvorani gledališča Tone čufar so se zbrali predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini in razpravljali o predlogu ustavnih sprememb in o poteku javne razprave. Uvodno besedo o ustavnih amandmajih jc podal podpredsednik zvezne skupščine tov. dr. Marijan Brccclj. D. S. Republiška konferenca socialistične zveze jc lani sprejela priporočilo, da letos vse občinske skupščine sprejmejo ustrezen predpis, ki bi sistemsko urejal financiranje dejavnosti občinskih konferenc SZDL Priporočila jc, naj bi bil sistem financiranja podoben, kot ga jc za republiško konferenco sprejela republiška skupščina. Le-ta je namreč sprejela zakon, ki urejuje financiranje dejavnosti. — Na zadnji seji je odlok o stalnih sredstvih občine za financiranje dejavnosti občinske konference SZDL sprejela tudi kranjska občinska skupščina. Odlok določa, da bo občina vsako leto izločala iz svojih dohodkov 0,035 odstotka družbenega proizvoda, ki je bil v občini dosežen pred dvema letoma. Od tega bo letos občinska konferenca SZDL letos dobila 80 odstotkov, prihodnje leto 90 in od leta 1973 naprej 100 odstotkov sredstev. A. Ž. RADOVLJICA Potreba po ureditvi delovnih razmerij med delavci in zasebnimi delodajalci v obrti, gostinstvu in nekaterih drugih dejavnostih se kaže že nekaj časa. Delavci, zaposleni v zasebnem sektorju in njihovi delodajalci so nekako zapostavljeni v primerjavi t družbenim sektorjem. Zato je republiški odbor slovenskih sindikatov za storitveno dejavnost izdelal osnutek tako imenovane kolektivne pogodbe, ki bi jo v republiki sklenili za vse zaposlene v zasebni obrti. Pogodbo bi podpisala odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti in ustrezni strokovni odbor gospodarske zbornice. Pogodba bi po podpisu imela zakonsko veljavo. Da bi vse potrebno za podpis pogodbe temeljito pripravili, je sindikat delavcev storitvenih dejavnosti pri občinskem sindikalnem svetu v Radovljici včeraj popoldne že pripravil širši posvet, na katerem so razpravljali o vprašanjih, ki naj bi bila rešena in zajeta v pogodbi. A. 2. ŠKOFJA LOKA Letovanje lahko veliko pripomore k izboljšanju zdravja in duševnega razvoja socialno ogroženih otrok. Ker se je prejšnja leta dogajalo, da je letovalo največ otrok iz škofje Loke in neposredne okolice in le malo s hribovskih vasi Poljanske in Selške doline, so pri svetu za zdravstvo in socialno varstvo imenovali posebno komisijo. Skrbela bo, da bodo letovali tisti otroci, ki jim je ta vrsta rekreacije najbolj potrebna in jim bo tudi najbolj koristila. Otroci bodo letovali v začetku poletja na Stenjaku in v Strunjanu. Učitelji so že dobili nalogo, da predlagajo učence za letovanje. —lb Srečanje internirancev 10. in 11. aprila v Novi Gorici Internirance iz vseh nemških taborišč vabimo na srečanje, ki ga organizira odbor grupe Buchenwald - Dora v Novi Gorici 10. in 11. aprila 1971 10. aprila bo otvoritev spominske razstave, ob 19. uri film Goli med volkovi, nato večerja in tovariško srečanje v hotelu Park. 11. aprila bo ob 8. uri delovno zborovanje članov grupe Buchenvvald-Dora. Ob 10. uri se začne v kinodvorani slavnostni del srečanja z govori, izročitvijo prapora jugoslovanskemu bataljonu, podelitvijo spominskih plaket ter priznanj in s kulturnim programom. Po programu bo kosilo in nadaljevanje tovariškega srečanja v hotelu Park. Tovariši interniranci, udeležite se tega pomembnega srečanja, ki ga organiziramo ob 30. obletnici vstaje slovenskega ljudstva. Odbor grupe Buchenwald-Dora pri komisiji za bivše politične zapornike pri RO ZZB NOV Slovenije »Kulturna akcija temelji na spoznanju, da je kultura nerazdelna sestavina človekovega življenja in dela, da ne gre za izločeno področje človekovega delovanja in da ni zunaj funkcij, ki jih človek opravlja zato, da bi spreminjal in uresničeval svojo ustvarjalno voljo. Glede na to je tudi celoten družbeni razvoj treba uravnavati tako, da se bodo vse človekove dejavnosti razvijale usklajeno in v odvisnosti druga od druge. Težimo za tem, da bi se človek razvil v vsestransko oblikovano in svobodno osebnost, ki bo sposobna kritično presojati dogajanja okrog sebe in ustvarjalno sodelovati v procesih, ki jih sprožajo nadaljnji družbeni razvoj, razvoj samoupravnih odnosov in vsesplošni napredek. Toda niti tega niti dejavne prisotnosti slehernega posameznika v družbenem razvoju in izgrajevanju socialističnih družbenih odnosov ne bo mogoče uresničiti, če ne bomo dosegli višje kulturne ravni posameznika in družbe kot celote ...« Tako je zapisano v osnutku dokumenta »Dogovor o kulturni akciji«, O tem sta na skupni seji v petek razpravljala predsedstvo republiškega sveta zveze sindikatov in izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze Slovenije. Osnutek dogovora bodo poslali v obravnavavo občinskim organizacijam socialistične zveze in zveze sin- Družbeni dogovor za financiranje narodne obrambe Radovljiška občinska skupščina je že na eni prejšnjih sej razpravljala o kriterijih za financiranje potreb narodne obrambe v občini. Ker odborniki takrat predloga niso sprejeli, so na zadnji seji predložili v razpravo več variant za financiranje. Po prvi varianti bi vse delovne organizacije, društva in šole za vsakega redno zaposlenega plačale po 80 dinarjev na leto, po drugi varianti po 50 dinarjev, po tretji varianti pa bi le gospodarske organizacije s sedežem v občini plačale 0,2 odstotka od bruto izplačanih osebnih dohodkov v minulem letu. Odborniki so na seji minulo sredo sprejeli drugo varianto oziroma naj delovne organizacije, društva In šole plačajo letos po 50 dinarjev za vsakega redno zaposlenega. Tako se bo za potrebe narodne obrambe v občini letos zbralo 475.725 dinarjev. Pred začetkom financiranja pa je treba z delovnimi organizacijami in drugimi skleniti še družbeni dogovor. A. Ž. dikatov. Dogovor o kulturni akciji prihaja v praven času, ker se prav te dni ustanavljajo kulturne skupnosti. V Sloveniji je že ustanovljenih 13 kulturnih skupnosti, druge pa bodo ustanovljene aprila in maja letos. Sindikati in socialistična zveza opozarja- ta, da je treba pospešiti vsebinske in organizacijske priprave za ustanovitev kulturnih skupnosti. S politično dejavnostjo je treba usmeriti priprave tako, da se kulturne skupnosti ne bodo zapirale v občinske meje, marveč da bodo že zdaj gradile različne oblike medsebojnega povezovanja in sodelovanja. Na seji so poudarili pomen sodelovanja z zamejskimi Sloveti ci, kakor tudi o pomenu kul turnega sodelovanja z izseljenci. Na seji so poudarili, da kultura ne more biti samo pravica izbrancev. V dosedanjih pripravah za ustanovitev kulturnih skupnosti se opaža prevelika zavzetost pri organizacijskem delu na škodo vsebinskih programov. J. Vidic Po zborih volivcev V jeseniški občini so se na minulih zborih volivcev občani večinoma zavzemali za obnovo cest, za ureditev vodovodnega omrežja, kanalizacije, se pritoževali nad nesnago po mestnih ulicah, nad slabo razsvetljavo Ud. Skratka, tako zelo so grajali vsako komunalno neurejenost in pomanjkljivost in se izgubljali v drobni komunalni problematiki, da so se povsem oddaljili od pravega pomena in namena zbora volivcev. Nekateri so šli celo dlje. Na nekem zboru volivcev, ki bi ga — tako kot večino drugih — povsem upravičeno lahko imenovali kar sestanek krajevne skupnosti, s v svoji vnemi in ihti celo javno obtoževali ljudi V svojem kraju. Za nepravo pot in smer razprav na zborih volivcev je morda eden od vzrokov tudi razmeroma dtromna udeležba. Po odbornikovetn poročilu predloga komunalnih del občinske skupščine so se občani kar brž oglasili in naštevali težave, za katerimi boleha komunalna urejenost njihovega kraja. Za zbore volivcev je taka razprava postajala že kar smešna: prav v vsakem predelčku naselja bi morali nemudoma namestiti pregoreto žarnico, odvoziti smeli ali popravili počeno vodovodno cev. Ali — kakor je dejal neki odbornik — dandanes smo prizadeti in užaljeni v svoji želji po neskaljenem miru že nad vsakim nepredvidenim P1' skom dobre stare lokomotivi ki nas kdajpakdaj z veselil* piskom spominja nekdanji'1 dni. Ne samo, da bi občane & takih in podobnih stisk i* situacij lahko in tudi rnord* reševati krajevne skupnost1', včasih bi se lahko tudi 3*0* malo bolj zavzeli in odVraT l j ali drobne nepravilnosti nam je že tako odveč vSt če ■a*o prostovoljno delo, bi večkrat vsaj preprečili omilili škodo. Morda PotC ne bi tako cesto prihajali * komunalna in druga podii:l!i in občinsko skupščino, ki nn tudi brez naših pet metrov neasfaltirane in prašne ces že dovolj drugih skrbi problemov. M Zavedati se moramo, "7 bodo večje gospodarske 1 . vesticije, ki jim je v veći* meri namenjen občinski Pr° račun, koristile in se obre- stovale prav nam, občanom-Menda nismo pozabili jjj dejstvo, da nam bodo večje in smotrnejše investicije omogočile tudi večji standard »a. zborih volivcev, kjer naj bi razpravljali o nadaljnjem razvoju občine in njenega g°" spodarstva, tako zelo poudarjamo lokalno problematiko-Drži, da se moramo tudi o krajevnih težavah nekje P0' meniti, toda na skoraj vsej* 69 predlogov, kolikor jih P. bilo na zborih volivcev, bi * večini primerov lahko odgovorili kar odborniki ali krV jevne skupnosti. D. Scdej ^SLOVENUALES 5%popust •• kredit Obiščite nas na Gorenjskem sejmu • POHIŠTVO • VRATA • OKNA J Kemija za mlečne izdelke Uspešna kupčija v SZ V elektrodnem oddelku jeseniške železarne so marca izdelali 1040 ton elektrod, kar je nov mesečni rekord tega oddelka, že aprila pa bo bržkone presežen, ker bodo delali tudi ob prostih sobotah. Pred sabo imajo namreč dodatno naročilo, ki jim ga 3e prinesel nedavno sklonjen Poslovni dogovor v Sovjetski zvezi. Ta kupčija je za železarje zelo pomembna, kot kaže pa °o tudi uspešna. Sklenili so, da*bo železarna izvozila v SZ 2000 ton elektrod, v zameno zanje pa bo od tam dobila 10.470 ton starega železa. Toga jim že dalj časa pri fiianjkuje, razen tega pa ima jo težave z nakupom tudi za radi pomanjkanja finančnih sredstev. Cena ruskega starega žele *a je zelo ugodna, saj jim ga oodo obračunali po 836 dinarjev za tono, medtem ko Di na zahodnem tržišču zanj odšteli 937 dinarjev. Tudi pri ^ektrodah so dosegli zado v°ljive cene, ki so Še nekaj v'šje kot so prvotno računali V petek in soboto je bil v Kranju dvodnevni strokovni seminar o proizvodnji mlečno kislih napitkov, ki sta ga pripravila tovarna kemičnih izdelkov iz Hrastnika in mlekarski šolski center iz Kranja. Na njem so več kot 50 udeležencem iz skoraj vseh večjih jugoslovanskih mlekarn prikazali nekatere novosti v tehnologiji proizvodnje mlečnih lizdelkov. Kemična tovarna iz Hrastnika, ki se zadnjih pel let ukvarja tudi z dodatki za prehrambeno industrijo, je v sodelovanju z zahodnonem-ško firmo Zschevge-Chemie dala na tržišče dva nova preparata. Prvi pod imenom loboron podaljšuje trajnost jogurtov, skut in nekaterih drugih izdelkov, s pomočjo drugega C desni i.t) pa v mlekarskih obratih vzdržujejo popolno higieno. Laboron podaljšuje trajnost jogurta, ki ga hranimo v hladilniku od dveh ali treh dni na dva tedna. Zato pomeni precejšno pridobitev tako za prehrambeno industrijo kot tudli za gospodinjstvo. V Jugoslaviji so ga že začele uporabljati nekatere večje mlekarne na Hrvatskem in v Srbiji, medtem ko so v Sloveniji šele na začetku. Na seminarju so udeleženci najprej poslušali referate domačih in tujih strokovnjakov, nato pa so si v kranjski mlekarni ogledali praktično uporabo omejenih novih preparatov, si Spomladanski sejem v Savskem logu Generalka za poletje Letošnji X spomladanski sejem v Kranju, ki ga bodo odprli v soboto ob 10. uri dopoldne, bo prvič na novem prostoru v Savskem logu. Na upravi Gorenjskega sejma v Kranju pravijo, da bo to neke vrste generalka za letošnji XXI. mednarodni gorenjski sejem, ki bo od 6. do 17. avgusta. Glavni del tega mednarodnega sejma bo namivč že v pokriti hali v Savskem logu. Površina hale bo 5100 °d aprila dalje pošiljali v ^VJC-tskM tuata m«,«- Koi so se dogovorili, bodo 300 ton elektrod. Zaradi tega odo morali v elektrodnem "piku kar precej povečati Proizvodnjo. Za začetek so penili, da bodo bolje izkopali proizvodne zmogljivo SLSv iiprilu ddali tudi ob si h h sobolah. Kasneje pa v;. odo Pomagali z zaposlit-JO dodatnih delovnih moči Je-tsko zvezo vsak mesec si Proizvodni rekord v Plamenu V tovarni vijakov Plamen v Kropi tudi letos povečujejo Proizvodnjo in izvoz. Prejšnji mesoc so v zgodovini Platna zabeležili rekordno proizvodnjo. Izdelali so 816 ton različnih izdelkov in tako povečali proizvodnjo v primerjavi z marcem 1970 za 33 odstotkov. V primerjavi z lansirni pa so povečali količinsko proizvodnjo v prvih treh ^esecih letos za 25 odstotkov 111 izvoz za 109 odstotkov. Ur Jezili so kar 47 odstotkov celotne proizvodnje. Nenehno in hitro rast proizvodnje jim omogočajo do-rra organizacija, sodobni ^troji za proizvodnjo vijakov g seveda delovni napori ve-''n^ članov kolektiva. C. R. Del letošnjega X. spomladanskega sejma bo v Savskem logu izdelki razstavljeni v montažni hali, do XXI. mednarodnega bo končana tudi glavna hala. — Foto: F. Perdan v Kranju. Tokrat bodo nekateri sejma, ki bo avgusta letos, pa Vzgoja kadra za gradbene poklice Gradbena stroka je pri nas še dolga leta deficitarna, to pomeni, da iz leta v leto išče delavce in vajence. Ta stroka Ima tudi veliko večjo fluktuacijo kot druge stroke pri nas. Gradbinci rešujejo svoje kadrovske probleme v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje. V spomladanskih mesecih sodelavci zavoda za zaposlovanje in predstavnik gradbenega podjetja obiščejo vse osnovne šole in se pogovore z učenci, ki končujejo šolsko obveznost v nižjih razredih. To so fantje, ki so za svojimi vrstniki zaostali za leto ali dve in so v šestem ali sedmem razredu. Gradbena podjetja sprejmejo učence, ki so uspešno končali vsaj Šesti razred osemletke. Ti učenci tudi potem, ko so v učnem razmerju, dokončajo osemletko pri delavski univerzi. To šolanje plača učenec sam, delno pa tudi podjetje in pa zavod za zaposlovanje. Učna doba traja tri leta, vendar pa se v poklicni šoli v tem času šolajo dvakrat po štiri mesece in pol. Ostali čas se izučujejo pri praktičnem delu na gradbiščih, na katerih delajo samo vajenci. Nagrade za vajence v gradbeništvu so razmeroma visoke. 2e v prvem letniku je nagrada 450 din, v drugem 500 din in v tretjem 540 din. Razen tega dobe vajenci še nagrado za terensko delo v višini 120 din in še dodatek ali odbitek za uspeh ali neuspeh. Lani je zavod za zaposlovanje v Kranju izbral za gradbeno stroko 40 učencev, kar je za naše razmere visoka številka. Na delavsko univerzo se jih je vpisalo 27, šolanje pa so prekinili trije. Učno pogodbo s Projektom je sklenilo 24 učencev. Očitno je, da so bili kandidati glede na svoja nagnjenja in sposobnosti ustrezno izbrani. Izbira poteka takole: zavod in gradbeno podjetje organizirata skupen sestanek s kandidati in njihovimi starši. Na sestanku se pomenijo dokončno o pogojih za sprejem v uk. Sledi zdravniško ugotavljanje sposobnosti za poklic zidarja ali tesarja. V bodoče bodo ti fantje tudi psihološko testirani. A. Križaj kvadratnih metrov. Povedali so tudi, da dela pri gradnji hale normalno potekajo, da bo hala gotova do 15. julija in da je zagotovilo za nadaljevanje gradnje dala Jugo-banka. IJuco po precejšnji negotovosti, kako bo s sejemsko dejavnostjo v Kranju v prihodnje, lahko že (tako vsaj zagotavljajo) zapišemo, da bo Kranj v prihodnje še bolj odprto mesto. Ime odprto mesto si je Kranj v zadnjih desetih letih pridobil v veliki meri tudi po zaslugi sejemskih prireditev. Bližnji spomladanski sejem naj bi bil torej neke vrste generalka za poletje. Tokrat bo del razstavljenih izdelkov (pohištvo, tehnično blago m del strojev) v pokriti montažni hali v Savskem logu. Razen tega pa bodo v Savskem logu tudi kmetijski stroji (na površini prek 2000 kvadratnih metrov) in motorna vozila. V delavskem domu pa bodo tekstil, obutev, usnjena galanterija in živilski izdelki. Celotna razstavna površina bo letos znašala prek 6000 kvadratnih metrov, kar je mnogo več v primerjavi s prejšnjimi spomladanskimi sejmi. Pisali smo že, da bo letos na sejmu prikazalo razločne izdelke 65 domačih in tujih razstavljavcev in da bo vsak dan na modni reviji 40 podjetij (od tega tri iz Italije) prikazalo okrog 160 modelov za letošnjo pomlad in poletje. Kako pa bo z dostopom v Savski log? Izpred avtobusne postaje in hotela Crcina bo do novega mostu vozil posebno označen lokalni avtobus, vozniki motornih vozil bodo lahko parkirali v Savskem logu, tisti, ki se bodo odpravili na sejem peš, pa bodo morali po Lenardičevom klancu: Na petkovi tiskovni konferenci pa so tudi povedali, da bo najbrž že XI. spomladanski sejem v Kranju mednarodni. Glavni poudarek na prihodnjih spomladanskih sejmih pa nameravajo posvetiti kmetijski mehanizaciji A. MSLOVEKIJALES robiščile nas na L JHHUiHftiivt!MH Gorenjskem sejmu 5%popust . P0H|ŠTV0 . • •kredit vrata»okna Za povišanje otroškega dodatka Predlog je, denarja še ni Lani je bilo v Sloveniji 105.842 upravičencev do otroškega dodatka, ki ga je prejemalo 205.265 otrok. Letos je bila zvišana meja za prejemanje otroškega dodatka od 64.900 S din na 76.000 S dlin mesečnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva. Po teh kriterijih letos prejema otroški dodatek okrog 200.000 otrok. Za otroški dodatek je letos predvidenih 19 milijard in 700 milijonov S din. V Sloveniji je samo 36 odstotkov družin, ki ore-jemajo otroški dodatek, kjer sta zaposlena oba starša. Kako pomembno vlogo ima otroški dodatek v nekaterih družinah, pove podatek, ki ima kar 45 odstotkov upravičencev do otroškega dodatka manj kakor 35.000 S din mesečnega osebnega dohodka na družinskega čla na. Za prvega otroka starši dobijo 7000, za vsakega naslednjega pa 9500 S din na mesec. Nedavno zvišanje cen mleka je izrazito prizadelo življenjski standard socialno ogroženih družin z otroki. Prav to je napotijo zvezo sindikatov Slovenije, da je predlagala, naj se od prvega aprila dalje otroški dodatek poveča mesečno za 1000 S din za vsakega otroka. To pobudo slovenskih sindikatov je podprla tudi republiška skupnost otroškega varstva. Vendar poudarjajo, da zvišanje otroškega dodatka nikakor ne bi smelo vpiivati na obseg investicij v nove otroške objekte. Povišanje otroškega dodatka za 1000 S din bi terjalo dodatnih eno milijardo 800 milijonov S din. Ta sredstva naj bi zagotovtila republiška skupščina. Predlog je, z njim se vsi strinjajo, trenutno le še denarja ni. J. V. Vedno manj borcev brez stanovanj Slovenska skupščina je julija 1968. leta sprejela zakon o prispevku za gradnjo stanovanj za udeležence NOB. Delovne in druge organizacije dajejo v ta namen 20 odstotkov skupnega prispevka za stanovanjsko gradnjo. Zakon je bil sprejet zaradi tega, ker ■takrat v Sloveniji 2000 udeležencev ni imelo strehe nad glavo. Ko so republiški organi to še enkrat preverjali, so ugotovili, da ima neustrezno stanovanje 14.630 slovenskih borcev, od tega v kranjski občini 538. Republiški in občinski organi so določili morila za dodeljevanje borčevskih stanovanj. Na zadnji seji sveta za zadeve borcev NOB v Kranju smo slišali, da sc je od 1. avgusta 1968. leta dalje v borer,;,!;! stanovanjski sklad nateklo 8,261.837 dinarjev. To je bilo dovolj za najetje d-. • .v.iiili jonskega kredita pri GK.B tako da skupna sredstva presegajo deset milijonov dinarjev. Svet za zadeve borcev NOB v Kranju je in 1970. leta prejel 329 vlog za dodelitev posojila za novogradnje in popravila stanovanj. Stanovanjska komisija je ugodila 159 prosilcem. Razen tega je kranjska občina kupila še 50 stanovanj za borce. Deset jih je že vseljenih, ostala stanovanja pa bodo vseljena letos. S kupljenimi stanovanji in s stanovanji, ki jih bodo oddali borci, ki so dobili posojilo za dograditev lastnih hiš, ter s stanovanji, ki so jih izpraznili tisti borci, ki so dobili večja, bo letos rešenih nadaljnjih 80 stanovanjskih problemov, prihodnje leto pa še 17. Na listi je 122 prosilcev, kar pomeni, da bo prihodnje leto rešenih 79,5 odstotka prošenj. Letošnje zbiranje sredstev za borčevska stanovanja se ne bo spremenilo. Razen tega bodo borci iz svojega stanovanjskega sklada prispevali milijon dinarjev za nov kranjski dom ostarelih s tem pogojem, da bodo dobili nekaj postelj tudi ostareli in nepreskrbljeni borci. Vsi omenjeni podatki zagotavljajo, da bodo stanovanjski problemi kranjskih borcev v prihodnjih letih iv-šini. J. Košnjek Utesnjena v učilnici -zaželena v bolnišnici Ob že znanem spletu težav in problemov našega zdravstva je vsako leto manj zdravstvenega kadra. Zdravnikom in bolniškim sestram so vedno bolj široko odprta vrata bolnišnic, zdravstvenih domov in zavodov ter zagotovljeno delovno mesto. Od vsepovsod prihajajo na šole za zdravstvene delavce pismene ponudbe za prosta, nezasedena delovna mesta. Po končanem študiju torej sestri v belem ni treba skrbeti za poznejšo redno zaposlitev. Menda pa je na pragu bolnišnice, z diplomo v roki še najbolj vesela tega, da ji ne bo treba več od jutra do poznega večera sedeti v pretesnih prostorih šolskih učilnic ali pa po ure in ure čakati na vlak ali avtobus na klopeh šole ali bolnišnice. Štiriletna šola za zdravstvene delavce na Jesenicah je bila ustanovljena 1962. leta. Leto dni so prvi dijaki obiskovali predavanja v kleti socialnega zavarovanja. Naslednje leto so prenovili in uredili stanovanjsko hišo poleg Splošne bolnice na Jesenicah in aprila so se dijaki zdravstvene šole preselili v nove prostore. Ti so bili lepši in mi li, i te vedno pretesni. Po opravljenem sprejemnem izpitu lahko sprejmejo \ prvi letnik 34 dijakov. Do letošnjega leta je diplomiralo na šoli za zdravstvene delavce na Jesenicah 250 rednih in izrednih dijakov. Le-ti so sc večinoma zaposlili v bolnišnicah in zdravstvenih domovih na Jesenicah, na Kirur-gični kliniki v Ljubljani i j j ostalih zdravstvenih ustanovah po Gorenjski. Na posebno prošnjo Splošne bolnice iz Trbovelj je šola za zdravstvene delavce Jesenice ustanovila poseben oddelek, kjer je že opravilo zaključne izpite 29 Trboveljčank, ki so se zaposlile v Splošni bolnici v Trbovljah. Tudi v Ljubljani in Kranju so ustanovili večerne oddelke za dijakinje šole za zdravstvene delavce. Na šoli se lahko izpopolnjujejo in pridobivajo znanje študentje, ki so bili že dve leti prej zaposleni v zdravstvenih domovih. Na jeseniški šoli je že diplomiralo 69 izrednih študentov. Trenutno obiskuje šolo 114 dijakov in dijakinj, letos bo končalo šolanje 29 učencev. Največ jih bo ostalo v Sploš- ni bolnici na Jesenicah w ostalih zdravstvenih zavodih v jeseniški občini, nekaj se jih bo zaposlilo v Psihiatrični bolnici v Begunjah, pet ali šest dijakinj pa bo nadaljevalo študij na visokih in višjih šolah v Ljubljani. Problem pomanjkanja P'°; štorov rešujejo deloma tudi tako, da dijaki opravljajo redno šolsko prakso brez predhodnega praktičnega pouka kar na oddelkih jeseniške bolnišnice. D. Sede j Na Plavžu tudi jasli za dojenčke Poleg otroškega vrtca Angelce Ocepkove na Plavžu na Jesenicah so letos iebruarja začeli graditi nov sodoben vrtec, v katerega bodo lahko sprejeli 160 predšolskih otrok in dve skupini po dvajset otrok, dojenčkov za otroške jasli. Gradnjo novega vrtca, ki ga bodo po predvidevanjih zgradili do decembra letos, je financirala Temeljna občinska skupnost otroškega varstva. Objekt grade delavfii Gradbenega podjetja Sava * Jesenic, investicija pa bo znašala 290 milijonov S din. Prostore v stavbi bodo P^f" uredili tako, da bo v BJP kuhinja, pralnica in uprava. D. S. Premalo prostorov Socialni zavod dr. Franceta Bcrglja na Jesenicah so ustanovili 1954. leta. Od tedaj dalje sprejemajo v zavod oskrbovanec, odrasle občane, ki so iz socialno-zdravstve-nih razlogov potrebni zavodske oskrbe. Oskrbovanci prihajajo z Jesenic, iz Tržiča, Kranja, Škofje Loke in dru gih krajev gorenjskih občin. Poleg ustrezne prebrane in nege jim v zavodu nudijo tudi mcdicinsko-fi/.iotcrapevt-sko zdravljenje, ki ga opravljajo v sodelovanju in ob pomoči Zdravstvenega doma Jesenice. Le-ta je leta 1970 prevzel v svojo organizacij- IVIlariinska knjiga Ljubljana prodajalna Kranj, Maistrov trg 1. Obiščite nas na X. spomladanskem sejmu v Kranju od 10. do 19. aprila v našem razstavnem prostoru v Savskem logu nudimo: slikanice, otroško in mladinsko liti: Juro ter lepe knjige za odrasle. Možnost obročnega odplačevanja. Priporočamo se! sko strukturo tudi ..iihu''1"' to socialnega zavoda dr. Frafl' četa Berglja. V zavod bi zaradi pomanjkanja primernih prostorov lahko sprejeli le 102 oskrbo vanca. Prošenj za sprejem v dom pa je veliko, zato je navadno v zavodski oskrbi kar 126 oskrbovancev. Celotno oskrbnino lahko iz lastnih dohodkov plačni' J* 30 oskrbovancev, za 66 ljuo* delno prispevajo občinske skupščine, 30 oskrbovancev pa nima dohodkov in so po-polnoma odvisni le od občin- Ob koncu lanskega leta .i« bilo v zavodu 75 zdravih oskrbovancev, 16 ljudi je bi o delno zdravih, 35 pa je bilo težkih bolnikov. Največ oskrbovancev boleha za srčnimi obolenji, » je diabetikov, 29 duševno bol- nih, 14 oskrbovancev pa vdaja pijači. Vsak dan obišče zavod zdravnik. Lani se je vsakega izmed štirih izletov udeležilo P*8** 40 oskrbovancev, štirje Q*Jj2 bovanci — invalidi pa so bih na izletu ob akciji ljubljanskega Dnevnika. V zavodu sO z manjšimi prireditvami S°" štovali učenci osnovne in po sebne šole, jeseniška godba, pionirji in cicibani iz otroškega vrtca na Plavžu ,n drugi. Poleg sedanje stavbe zavoda, ki so jo deloma obnovili in popravili, so že dogradili tudi prizidek in kuhi"l°-V novi stavbi jc prostora z3 48 novih postelj. , D. Sedej elektrotehna ljubljana poslovalnica Kranj, Prešernova 9 Ne pozabite!! V času spomladanskega sejma bo nasa trgovina se posebej skrbno založena. Za vas smo pr.prav.li vel.ko izbiro lestencev hladilnikov pralnih strojev štedilnikov elektromotorji za razne kmetijske stroje instalacijski material radioaparatov televizorjev tranzistorjev gramofonov Ugodni pogoji za nakup na kredit! Obiščite nas in prepričajte se Potrebujemo nove Zavod invalidske delavnice v Skofji Loki je konec leta 1958 ustanovila občinska skupščina z namenom, da zagotovi delovnim, statusnim in drugim invalidom primerno zaposlitev. Sprva so zaposlovali le invalide iz loške občine. Ker pa se je zavod razvijal in prerastel v podjetje, \ahko dobe zaposlitev tudi invalidi s kranjskega in ljubljanskega območja. Podjetje Jc dobilo tudi novo ime Inva-hd. Trenutno je 155 zaposle-fiih. Med šolskimi počitni-cami sprejemajo tudi učence Posebne in osnovne šole ter gimnazijce. Direktorja Janka Poljanca smo zaprosili za nekaj besed o razvoju in dolu podjetja. "Ob ustanovitvi je bila v Invalidskih delavnicah le knjigoveznica. Danes pa ima podjetje več smeri proizvodnje. V oddelku za kartonažo izdelujemo kartonsko embalažo, » tiskarni in knjigoveznici tiskamo in vežemo bloke, obračunske kartice in drugo. V oddelku plastika pa izdelujemo plastične etuije. Lahko *? Pohvalim, da smo dobil; že več jugoslovanskih Oskarjev za embalažo, lani pa celo tropskega.« Imate dovolj naročil?.« »Lahko bi delali še veliko več, vendar ne zmoremo. Imamo namreč zeio neprimerne prostore v starem pu-štalskem gradu in ga imamo zasedenega do zadnjega kotička. Naša proizvodnja zahteva voliko skladiščnega pr> Janko Poljane štora, skladišč pa sploh nimamo. Skladiščimo kar v delavnicah, na dvorišču in podstrešju. Će naročnik le cn dan ne odpelje izdelkov, že ovirajo proizvodnjo. Kljub vsemu pa smo lani imeli 16,000.000 din promvta.« 0 Kaj pa osebni dohodki?« »Poprečni osebni dohodki na zaposlenega so bili 1970. leta 1153 din. To ni malo, če upoštevamo, da ne moremo dosledno izvajati nagrajevanja po delu. Zaradi zmanjšane zmožnosti za delo invalidi težko izpolnijo delovno obvezo. Veliko je tudi bolezni.« O »Načrt?« »V načrtu imamo gradnjo novih prostorov v industrijskem bazenu na Trati. Pogovarjali smo se že z Gorcn' sko kreditno banko in občinsko skupščino Skofja Loka, kaj bo treba ukreniti za /a četek gradnje in kakšne so možnosti za najemanje kreditov. Računamo, da bomo jeseni začeLi s pripravljalnimi deli, nadaljevali z gradnji) drugo leto in sc vselili v nove delavnice v letu 1973. Po predračunih nas bo gradnja veljala okrog 10,000.000 din.« L. Bogataj Delavke v kartonažnem oddelku izdelujejo škatle za embalažo. Kaj bo s Kranjskimi opekarnami ■;■____'v. Li»l ____„:~bk A~ ar\ hite SeiC Nasprotno! Izdelali niso niti toliko kot je predvideval letnli plan! To je seveda vplivalo na poslovne rezultate. Nezadovoljstvo zaradi neurejenih razmer, se Je v Kranjskih opekarnah v zadnjem času še poglobilo. Zla- ' -g£ba kot leto prej! «1 1* k temu pripomogla pljučnem računu so ugotovitev, da utegnejo pole- "DotoviU( ^ jim je ostalo *l ustaviti delo v obratu Bo-^vk. Tu bo namreč kmalu ^manjkalo gline. Težko stanje podjetja je spodbudilo vodstvo sindtka-la. da je začelo ukrepati in samo iskati pot iz težav. V *ačetku februarja je izvršnii odbor proučil položaj podjetja in nato z ugotovitvami seznanil člane sindikata. Tudi ha zborih sindikata v obratih v Cešnjevku, Bobovku, in Stražlšču, ki so bili marca, s° gradivo še enkrat temeljito pretresli in nato še enkrat °a skupnem občnem zboru sindikata Kranjskih opekarn. Lansko leto je bilo za proizvajalce gradbenega materiala izredno ugodno. Tudi v Kranjskih opekarnah so lahko prodali vse kar so izdelali. Lahko bi še veliko več. Vendar tega niso znali izkoristiti. za n . .'.»j jnj/ vlaganja le 120.000 din, .ar je malo v primerjavi s potrebami. Na občnem zboru sindikata to zato predlagali, da je treba čimprej izdelati sanacijski načrt podjetja. Najtežje je stanje v obratu Bobovk. Grozi, da bodo morali prenehati delati. 65 delavcev bo ostalo brez zaposlitve, će hočejo to preprečiti, nujno potrebujejo milijon in pol dinarjev. Ob tem je sindikat kritiziral vodstvo delovne organizacije, ker se je šele v zadnjem Času, ko je skoraj prepozno, začelo ozirati za kn 'lili. Zbrali so šele za 380.000 din posojil. Sindikati so tudi ugotovili, da je bilo samoupravljanje v Kranjskih opekarnah na dokaj šibkih nogah. V dokaz navajajo, da so bile seje samoupravnih organov dokaj redke. Zato se postavlja vprašanje, ali so bili problemi, ki jih organi upravljanja po poslovniku morajo obravnavati, sploh bili na dnevnem redu. Značilno je tudi, da vodstvo dostikrat odločitev samoupravnih organov sploh ni upoštevalo. Podjetje je še vedno brez statuta in drugih notranjih aktov. Zaposleni so bili t udu zelo slabo seznanjeni o sklepih samoupravnih organov m vodstva. Prizadevanja sindikata Kranjskih opekarn so naletela na odmev. O položaju podjetja je razpravljal občinski sindikalni svet, ki je z zadevo seznanil tudi predsednika občinske skupščine. V kratkem pa bo posvet predstavnikov opekarn občinske skupščine — komisije za družbeni nadzor, banke in občinskega sindikalnega sveta. Skupno bodo skušali poiskati rešitev položaja v Kranjskih opekarnah. L. B. Sklepi posveta o odgovornosti V Kranju se je v petek, 26. marca, končalo posvetovanje o samoupravni odgovornosti v delovnih organizacijah, ki sodi v okvir priprav na drugi kongres samoupravijavcev Jugoslavije. Na podlagi poročil, dela v komisijah in plenarne razprave, so na posvetovanju sprejeli sklepe, ki jih bodo poslali kongresu samoupravijavcev In kakor so sklenili na koncu tudi ustavni komisiji Jugoslavije. V sklepih so zapisali, da je potrebno poiskati nova merila in sredstva kot tudi organizacijske oblike za zaščito družbene lastnine. V zvezi s tem bi kazalo spet uvesti načelo poštenosti in zavesti ter druge norme etike ter dati vsakemu občanu možnost, da posreduje s tožbo, če ugotovi, da je prizadeta družbena korist. V naši družbi je odgovornost delavca kot člana delovne skupnosti bolj ali manj urejena s statuti pa iud2 z zakoni, določeno je tudi načelo osebne odgovornosti individualnih izvršilnih organov. Vseeno pa prihaja v praksi do težav v zvezi z njihovimi samoupravnimi odločitvami in odgovornostjo. Popolnoma pa obstaja o odprta vprašanja v zvezi s kolektivno odgovornos; :> organov upravljanja v delovnih organizacijah ćktro ta članov teh organov za kolektivno sprejete odločitve. Se posebej sc tu postavlja vprašanje njihove materialna odgovornosti. Nekateri govorniki so menili, da že i mo ustavne in zakonske možnosti za uveljavljanje materialne odgovornosti, drugi pa, da uveljavitev te odgovornosti nI sprejemljiva s stališča našega samo« upravnega družbenega sistema. Menili so, da bi lah 0 privedla do popačenja samoupravljanja In povzrcl u tudi druge negativne oblike. Že v razpravi in tudi v sklepih so udeleženci por tovanja ugotovili, da je odgovornost družbenopolil i. i skupnosti in njihovih organov do delovnih orgaaiza; j en« izmed najbolj spornih In pravno najslabše r> vprašanj. Ob koncu so udeleženci menili, da bi morali skleni m misli s posvetovanja o odgovornosti najti primerno mesto v resolucijah in drugih dokumentih II. ko>v a samoupravijavcev Jugoslavije. L*B» Gorenjci! Mercator Ali ste že obiskali novo blagovnico Mercator v Tržiču? Pri nakupu blaga vam do vključno 10. 4. nudimo popust. Ne pozabite izpolniti anketnega lista, čakajo vas bogate nagrade. Izžrebanih bo 67 srečnih dobitnikov. ■m WZS*W.r2*R Žrebanje bo v i A Si A škofjj Loki p£h KbbSh 18" av9usta Veliko nagradno žrebanje GORENJSKE KREDITNE BANKE Za vlagatelje, ki do 31. 7.1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun — 2000 din — vezano na eno leto — 1000 din — vezano na dve leti — obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov Prva nagrada AUSTIN 1300 5 denarnih nagrad po 2000 din 5 denarnih nagrad po 1500 din 10 denarnih nagrad po 1000 din 10 denarnih nagrad po 800 din 10 denarnih nagrad po 600 din 10 denarnih nagrad po 400 din 49 denarnih nagrad po 100 din Hranilno vloge obrostujemo: -— navsdne 6 % — vezane nad 1 leto 7 % — vezane nad 2 leti 7,5 % Sredstva na deviznih računih obrestujemo: — navadna 5,5 % v devizah 0,5 % v dinarjih — vezana nad 1 leto 7,5 % v devizah Dvoje mednarodnih srečanj Tržičanov V avstrijskem Salzburgu sta se pretekli teden sestali delegaciji odborov francoskega in našega združenja prijateljev pobratenja med mestoma Sainte Marie aux Mineš in Tržič in utrdili letošnji program sodelovanja. Že v drugi polovici maja bo obiskala Tržič skupina 10 sindikalnih delavcev dveh najmočnejših francoskih sindikalnih združenj v tem mestu (Confcderation Francaise Dcmokratiquc du Travail ter Confcderation Generale du Travail Forcc Ouvričre). Šport* nikc pobratenega mesta iz Francije bosta letos zastopali dve nogometni moštvi, ki sc bosta udeležili julijskega mednarodnega turnirja v Tržiču. Sledili jim bosta uradna delegacija mesta in delegacija internirancev iz Pariza. Obe bosta sodelovali na proslavi 5. obletnice pobratenja, ki bo sestavni del prireditev ob tržiškem prazniku. Seveda pa bo izven tega programa Že po tradiciji prišlo v Tržič več članov pobratenja individualno na letovanje oziroma počitnice, precej pa se jih ustavi pri tržiških prijateljih za krajši čas, ko potujejo na morje. Delegaciji sta govorili tudi o možnosti, da bi skupina lovcev iz Alzacijc obiskala gorenjska lovišča, za kar je prišla pobuda s francoske strani. To sicer ne spada med sodelovanje med obema mestoma, je pa prav gotovo rezultat sodelovanja, saj gre za turiste z debelejšimi denarnicami, ki se zanimajo za možnosti pristanka na Brniku z zasebnimi letali, in za naš turizem seveda. Tržičani bodo v večji skupini odšli na obisk v pobrateno mesto julija. To bodo predvsem gasilci, ki vračajo s tem obisk svojim francoskim kolegom, z njimi pa bo odpotovala tudi uradna delegacija mesta. Jeseni letos ali spomladi leta 1972 pa predvidevajo tudi povračilni obisk skupine Irži.ških sindikalnih delavcev v Franciji. Na obisku v Sloveniji se je ustavi 1.1 v Tržiču 20-članska delegacija študentov leverkursen-ske univerze. Skupino študentov politologije, pedagogike, sociologije in psihologije jc vodil kulturni referent tega zahodnonemškega mesta. To mlado mesto ob Renu naši bralci gotovo poznajo po znani tovarni zdravil Baycr, sicer pa je rojstni datum Levcrkursena 1930, 1953. pa je štel že sto tisoč prebivalcev. V spremstvu predsednice zveze delavskih univerz Slovenije Tilkc Blaha so si predstavniki mlade intelektualne generacije, sicer gostje mesta Ljubljane, ogledali osnovno šolo heroja Grajzerja. Prisostvovali so pouku pri več predmetih in bili odkrito presenečeni nad marsikatero novostjo. Po daljšem razgovoru — vprašanja, ki so goste za- nimala, so bila zelo pesti* od šolskega sistema pri j*** in financiranja do modernin oblik pouka in problemov moralne vzgoje — so se nem; ški gostje poslovili in f ogledali še Ljubelj. Prizna«« vodje skupine VVillija Ki'e1' terlinga: »To izobraževata? in kulturno žarišče v eni najmanjših občin je presenečenje, kakršnega na dosedanjem potovanju po Slovenk še nismo doživeli!« še zdaleč ni izzvenelo samo viju"' nos t no. — 0Jt Obračun štiriletnega dela na petkovi konferenci SZDL Tržič Po daljših in temeljitih pripravah se je v petek sestala na svoji prvi seji občinska konferenca SZDL Tržič v,novem sestavu. Poročilu o 4-letncm delu te družbenopolitične organizacije je prebral dotedanji podpredsednik izvršnega odbora Miloš Savić. V njem je orisal politična prizadevanja in rezultate le-teh ter objektivno prikazal stanje v občini na številnih področjih dejavnosti. Člani konference so pod-predsednikovo poročilo dopolnili s prikazom prizadevanj v posameznih krajevnih organizacijah (Jelendol, Pristava, Brezje), znani tržiški turistični organizator Mirko Majer pa je konferenco seznanil z obsežno akcijo, ki je potekala pod okriljem SZDL, da bi pasivne hribovske predele občine aktivirali za novo gospodarsko vejo — visokogorski turizem. Čeprav so se poročila dopolnjevala in so dala resničen vtis solidne povezave centra z okolico v obeh smereh, pa je predsednik občinske skup ščine Marjan Bizjak opozoril v tem pogledu še na neki problem: sodelovanje med odborniki in volilci. Medtem ko je ta vez na terenu vsaj v precej primerih še kar dobra, pa je slabše to pri odbornikih zbora delovne skup nosti. Pozval je tudi konferenco in njene organe, naj v razpravah o ustavnih spre- membah, ki se bodo začel po krajevnih organizacij3*^ odločno zahtevajo, da se ra čistijo tudi stvari, ki se tičyJ^ občine, saj je bilo doslej tem pogledu v slovenski Ja\' nosti spregovorjenega naJv^ le v zveznem in republik obsegu. ,j Konferenca jc sprejela tu nova pravila in poslovnik, 0 čemer je bilo precej °str postavljeno vprašanje ot'f,, tosti le politične organiS»clJ Vsekakor so zaslužili d° sedanji člani občinske k°.n terence SZDL in njenega lZj sebej vršnega odbora še pos priznanje za opravljeno de in tudi dovolj jasne koncept" nadaljnjega razvoja, tako <■ bo novi sestav lahko 8ra svoje politično in družben dejavnost na solidnih tc meljih. V novi izvršni odbor člani konference izvolil' članov. Predsedniško nlcS , so zaupali dosedanjemu Pot predsedniku Milošu Savie"; ker pa bo ostal volonter** politični delavec, so za P1 (esionalnega sekretarja 1ZV». lili Iva Gorjanca, doslej uC telja na osnovni šoli v L°nl pod Storžičcm. V imenu novoizvoljen^ občinskega vodstva socia stične zveze je Ivo Gorja** predložil osnove politične., programa, katerega časovn najbližja akcija bodo ra/Pra' ve o ustavnih sprememba — ck MSLĐVEMIJALES 0biščite nas na ^ jMiviiiiiviiHN Gorenjskem sejmu 5 „popust . p0H|STV0. ••kredit vrata . okna 1 KmetijsKi nasveti Siljenje krompirja Bliža se čas sajenja krompirja, te naše pomembne Poljščine, brez katere skorajda ni jedilnika. Zdaj je še čas, da krompir pravilno nakalimo. Nakaljcvanje ali Z drugo besedo siljenje je dokaj poceni agrotehnični ukrep, ki skrajša čas rasti gomoljev, kar je lahko včasih prav usodnega pomena za pridelek. Siljenje pripomore, da krompirjeva rastlina prej dozori. Gre za 10 do 14 dragocenih dni, ki so zelo važni 23 ceno krompirja, nič manj pa zaradi krompirjeve Plesni, ki dela na naših poljih veliko škodo. Slijenje Pripomore, da krompirjeva rastlina bolje izkoristi zgodnejši čas, ko plesen še nI tako nevarna. Postopek nakaljcvanje je preprost. Krompir, namenjen za saditev, damo v plitve zaboje ter v svetel prostor, ki ima vsaj 10 stopinj Celzija. Tam naj bodo gomolji 3 do 4 tedne. Če imajo na voljo svetlobe, naredijo debele, kratke kaliče, ki sc ob saditvi ne lomijo tako radi kot dolge kali. Dolge kali nastanejo, čc prostor ni zadosti osvetljen. Velja pravilo, ki svetuje, da je treba ohraniti prve kaliče, ki so za rast najboljši. Da jih ohranimo kar največ, gomoljev ne smemo pretresati, prevažamo jih kar v zabojih, v katerih so se naka-ljevali. Preden siljen krompir sadimo, ga moramo delno ohladiti. Topli gomolji ne smejo v mrzlo zemljo, sicer bodo »gomoljčkali«, namesto korenin bodo na koncu kali naredili drobne gomoljčke. čeravno velja, da jc treba saditi kar se da zgdaj, s tem ne smemo pretiravati. Dokajšnja prednost siljenega krompirja je v tem, da kali že pri 5 stopinjah, medtem ko nesiljen kali Sele pri 8 stopinjah Celzija. In še beseda o menjavi semena. Mnogi kmetovalci se še ne zavedajo, da izrojeno seme ne more dati obilnega pridelka, pa četudi krompirjevemu nasadu še tako strežejo z gnojili in obdelovanjem. Slabotne rastline, prizadete od virusne bolezni, nc morejo te nege izkoristiti. Seme je treba menjavati pogosto, vsaj na štiri leta. čc se bodo poljedeljci držali tega nasveta in sadili zdravo in sortno seme, se nc bo treba čuditi, zakaj ponekod pridelajo po 400 centov krompirja na hektar, pri nas pa samo 150 ali še manj. Inž. M. L. Politično organiziranje kmetov Sedanji gospodarski razvoj in njegove značilnosti, predvsem nestabilni kmetijski trg hi specializacija kmetij kot pogoj za doseganje večje produktivnosti, vse bolj spodbujajo kmete, da bi se tudi politično ustrezneje organizirali, čeprav so danes gospodarsko že povezani v zadrugah in kooperacijskih obratih, politično pa so vključeni v krajevne skupnosti, občinske skupščine ter SZDL, pa vseeno ugotavljajo, da te oblike političnega povezovanja niso najbolj primerne. Zakaj? Zaradi sprememb v sestavi prebivalstva so kmetje v vseh organih v manjšini, čeprav niso neposredno prikrajšani, vendarle občutijo, da ti organi le redko in s premajhno zavzetostjo rešujejo kmečke probleme. Ker se moč predelovalne In prodajne mreže v kmetijskih zadrugah in kombinatih krepi, je neposredni kmečki vpliv vedno manjši in ne varuje kmetovih interesov. Zato kmetje želijo, da bi jih zaščitili družbeni in državni organi. Z boljšim političnim povezovanjem kmetov pa bi lahko hitreje rešili tudi vprašanje zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Po besedah predstavnikov zasebnih kmetov bi boljše politično povezovanje omogočilo tesnejše sodelovanje med kmetijskimi delovnimi organizacijami, oblastnimi! organi, znanstvenimi in izobraževalnimi ustanovami ter bankami. Kmetje pravijo, *Ti Pa nisi naš!« - Foto: F. Perdan da bi njihova neposredna politična akcija vse te lahko medsebojno povezala. Kmetje so politično vključeni v socialistično zvezo in njene krajevne in občinske konference ter sekcije, ki so obravnavale vprašanje kmečkega prebivalstva. Sekcija za kmetijstvo pri občinskih konferencah SZDL pa po mnenju kmetov ne zagovarjajo dovolj njihovih potreb in želja, in to predvsem zaradi tega, ker so se ukvarjale s kmetijstvom in gozdarstvom nasploh, v nj.ih pa so prevladovali predstavniki družbenega sektorja in strokovnjaki. Kmetje želijo nasprotno, in sicer svoj neposredni vpliv in odločanje. Pri tem jih spremlja velika pripravljenost za organizirano politično delo, kar je pohvale in spodbude vredno. Oblike političnega organiziranja kmetov so se že iskale, vendar z bojaznijo, da s tem ne bi ustvarjali vzporednih političnih organizmov. V nekaterih krajih Slovenije pa so že začeli razmišljati o ustanavljanju tako imenovanih živinorejskih društev. Vse to kaže, da sedanje oblike političnega in samoupravnega organiziranja zasebnih kmetov niso najboljše in da vedno ne sledijo željam in težnjam kmetov. Socialistična zveza pa mora tem željam in težnjam slediti. Zato se je na Gorenjskem porodila zamisel, da bi pri občinskih konferencah SZDL ustanovili sekcije za kmetijstvo aH kmečke sekcije, v katerih bi bili samo predstavniki zasebnih kmetov, ki bi jih lizvolili kmetje sami. S političniim organiziranjem izven SZDL bi namreč bistveno zmanjšali kmetov politični vpliv, kil je zaradi strukture gorenjskega prebivalstva še vedno pomemben. Te sekcije bi lahko strokovno obravnavale problematiko zasebnega kmetijstva, pripravljale posvetovanja in iskale najboljše oblike sodelovanja med zadrugami, kombinati, trgovino, znanstvenimi ustanovami ter bankami. Predlog je sprejemljiv. Seveda pa ga bo morala vsaka občinska konferenca SZDL prilagoditi svojim konkretnim razmeram bi potrebam. J. Košnjek H« HM Razplod dom fcih živali mm mm mm mm (Nadaljevanje) Pod vplivom horraonal-nega razmerja so v spolnem ciklusu samice očitne predvsem spremembe na jajčnikih in v maternici, opazne pa so tudi spremembe v obnašanju. Slednje opazujemo v določenem obdobju spolnega ciklusa, ki mu pravimo gonjenje (estrus). Gonjenje je izhodišče pri izračunavanjih spolnih stanj pri domačih živalih. Ker je pri samicah domačih živali včasih opaziti nožničen izcedek obarvan s krvjo, nepoučeni lahko zamenja to dobo spolnega ciklusa živali s mesečno čiščo ženske, ki je izhodišče Izračunavanj v poteku spolnega ciklusa pri žepski. Vendar pa sta si omenjeni stanji v bistvu nasprotni. V času gonjenja je namreč sluznica maternice pripravljena sprejeti oplojeno jajčece; tedaj je izvrstno ožiljena s finimi žilicami in njene žleze so pripravljene izločati hrano pričakujočemu zametku, če do oploditve ne pride, se prično Žilice zapirati, propadajo ter površinsko tkivo maternice odmira in odpada. To odmiranje je izraženo najbolj pri ženski in vodi v menstruacijo. Podoben potek srečamo tudi pri opicah, žužkojedih in glodalcih. Pri domačih živalih praviloma ne opazimo zunanjih znakov menstruacije, ker tkivo maternice ne odmira v takem obilju, odmrli deli pa se vsrkajo v maternico. V tem času torej maternica ni pripravljena sprejeti oplojenega jajčeca. Sluznica se nato obnovi in se pripravlja na sprejem morebitnega oplojenega jajčeca v sledečem Intervalu spolnega ciklusa. Poznavanje obnašanja živali in še posebno v času gonjenja je pomembno za uspešno vodenje raz-ploda, kajti gonjenje je odraz notranjega stanja samice in pokazatelj možnega trenutka oploditve, ki se kaže navzven v pripravljenosti samice sprejeti samca, da jo oseme-ni. Splošni znaki gonjenja so nemirnost, razdražljivost, često mokrenje, vzpenjanje, posnemanje koitusnih gibov idr. Volja za hrano popusti, živali izpahujejo posebne vonje in puščajo posebne glasove; ženski sram nabrekne in iz :;po-lovil se cedi sluzast« tekočina, ki je pri telicaii, ovcah in psicah lahko tudi okrvavljena. Na splošno pravimo za vse domače živali, da se gonijo. Vendar pa poznamo v s'oven-ščini vrsto izrr.zov, ki označujejo to obdobje spolnega ciklusa pri posameznih živalskih vrstah: Pravimo, da se krava poja, pomišlja In drvi, ovca se mrka, koza prska, MRftfu se buka, buče ali biter. in mačka se breza, medtem ko se kobila in psica kar gonita. Kobile sc tudi ta-rajo. dr. S. Bavdek 5%popust . p0HlšTV0. ♦•kredit vrata, okna Transturist VABI NA ZANIMIVA POTOVANJA Z LETALOM: Sicilija ETNA, CATANIJA, TAORMINA od 7. do 10. maja in od 25. do 28. junija 1971 Torino od 21. do 24. maja 1971 Milano od 4. do 7. junija 1971 Rim od 11. do 14. junija 1971 Leningrad — Moskva (8 dni) vsak teden od 27. aprila do 28. septembra 1971 v sodelovanju z agencijo Yugotours. PROGRAME IN INFORMACIJE VAM NUDIJO NAŠE TURISTIČNE POSLOVALNICE V ŠKOFJI LOKI, RADOVLJICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI, ŠUBIČEVA 1. Lani jeseni je bil čez Mostnico v Bohinju narejen most. Most so morali zgraditi, da zdaj lahko začnejo z gradnjo hotela Lev. Če bodo dela normalno potekala, bo letos Lev v Bohinju zgrajen do strehe. — Foto: A. Žalar Bohinj se spreminja Pogovor s tajnikom turističnega društva Bohinj Cene Resman je že sedmo leto tajnik turističnega društva v Bohinju. To društvo, ki je lani dobilo nove poslovne prostore v turistično poslovnem centru, je znano po tem, da si poleg redne dejavnosti že vrsto let prizadeva navezati čimboljše poslovne stike z gostinskimi oziroma turističnimi organizacijami v Bohinju. »V primerjavi z nekaterimi drugimi turističnimi središči smo v Bohinju edini, ki nimamo nobene turistične agencije. Prav to in seveda vedno hitrejši turistični razvoj Bohinja, sta nas prisilila, da smo s podjetji, ki so prihajala, takoj navezali stike. Mislim, da smo prav pri tem dosegli lepe uspehe, saj danes ni akcije, ki se je ne bi skupaj lotili. Lep primer je med drugim tudi lani zgrajeni poslovni in turistični center.« »Kaj pa je pravzaprav osnovna dejavnost vašega turističnega društva?« »Poleg vsakoletnih tradicionalnih prireditev je to prav gotovo propaganda. Tako smo v desetih letih Izdali na ^SLOVENIJALES 5%popust •• kredit primer pet različnih turističnih prospektov, pravkar pa pripravljamo šestega, ki bo veljal okrog 130 tisoč novih dinarjev. V njem bo Bohinj s turističnimi objekti prikazan v 29 barvnih posnetkih. Financiramo ga skupaj s podjetji na tem področju, in sicer bo 50 odstotkov sredstev zagotovilo turistično društvo, drugo polovico pa bodo plačala podjetja. V redno dejavnost turističnega društva pa razen tega sodi še čiščenje in urejanje Bohinja ter organizacija oddajanja turističnih sob.« »Kako pa je zdaj z zasebnim turizmom v Bohinju?« »V Bohinju se je v zadnjih desetih letih na turističnem področju nasploh veliko spremenilo. Prišla so nova podjetja, povečali so posteljne zmogljivosti in tudi število prenočitev, vse bolj zanimiva postaja zadnja leta tudi zimska sezona, odprt je bil Vogel itd. Tako se je razvil tudi zasebni turizem. Bohinjci so dobili v tem času okrog 150 milijonov starih dinarjev kreditov za ureditev turističnih sob, število postelj se Je po- večalo od 350 na okrog 1000, število vikendov od 50 na okrog 200 in število zaposlenih v turizmu od kakih 180 pred desetimi leti na prek 250 danes.« »Kako pa se bo po vašem mnenju razvijal turizem v Bohinju v prihodnje?« »Sodeč po pripravah in na povedih bo Bohinj kmalu še bolj zanimiv za domače in tuje goste. Moti pa me dvoje, če se bo število posteljnih zmogljivosti tako povečalo, ne vem, kako bomo dobili dovolj gostinskih delavcev. Po moje se bodo morali vsi Bo hinjci preusmeriti v turizem, sicer bomo z uvozom kadrov imeli pri razvoju še vrsto težav. Drugo, kar bo omogočilo pravi turistični razcvet, pa je dostop oziroma cesta v Bohinj, če bomo z njo odlašali toliko časa kot sedaj z delno ureditvijo ceste do slapa Savica (Savico vsako leto obišče okrog 100 tisoč turistov, cesta II. reda pa je takšna, da že skoraj ne zasluži tega imena), potem lahko kar sedaj napravimo križ čez napovedi o bodočem bohinjskem turističnem središču.« A. Žalar Obiščite nas rijafi Gorenjskem sejmu • POHIŠTVO • VRATA • OKNA Tudi Gorenjci lovimo žabe Pretekli teden je bil pravi »žabarski teden« posebno P& ponedeljek, torek, sreda in delno četrtek. Vreme se je toliko otoplilo, da so žabe prilezle na dan. Mnoge je doletela smrt pri prečkanju cest, nekatere pa so polovile spretne roke iabarjev. V Te-netišah, na Letencah in na Mlaki (v okolici so namreč včasih kopali ilovico in je zato danes veliko mlak) so pripovedovali, da je bilo v večernih urah okrog mlak polno iabarjev. Prihajali so od vsepovsod ter z baterijami privabljali štirinožne li-valce, ki so v zadnjem času tako pridobile pri vrednosti in zanimivosti. Nekateri so jih v vreče zmetali po več sto, kar je za en večer že lep plen. Čeprav žab sam še nisem nikoli lovil, sem v sredo popoldne sprejel povabilo prijateljev ter z njimi odšel nad žabe v Nemilje nad Besnico. Domačin Jože Šolar nas je oskrbel z gumijastimi škor-nji in grabljami, baterije in vrečo pa smo prinesli s seboj* Pri prvih mlakah smo z grabljami vztrajno grebli po vodi in blatu, da bi zajeli plen, Vendar pravega ulova ni bilo. Na dan smo vrgli le okrog 20 žab in jih z veseljem in ponosom stlačili v vrečo. Šolarjev sin Jože in njegov stric, ki sta nas spremljala, sta povedala, da smo malo pozni, ker nas je prehitelo že več žabarjev, pa še ohladilo se je in so se zato žabe skrile globoko v blato, tako da jih z grabljami nismo mogli zajeti. V soju baterij smo opazili, da je bila okolica mlak že krepko prehojena. Spremljevalca sta nam pojasnila, da so v ponedeljek in torek zvečer ujeli nekateri žfl-barji tudi po 200 žab. Kar Žal nam je bilo, da smo bili za en dan prepozni. MaJ.o več sreče smo imeli pri radnji mlaki, ko smo v izredno kratkem času z grabljami privlekli na dan skoraj 20 žab. Ker je bilo že precej pozno, smo odnehali. Vendar delo s tem še ni bilo opravljeno. Prijatelj Jaka je vsako žabo tako »obdelal,« da je ostalo na koncil v polivinilasti vrečici okrog 40 odrtih rdečkastih žabjih krakov. Pri tem delu bi se lahko kosal z vsako gospodinjo. Naš žabji lov je bil s tem končan. Za te dni pa pravijo, da je še vedno prehladno m so se zato žabe zarile v svoja skrivališča. Ko se bo vsaj malo otoplilo, bodo spet prilezle na plan. Torej, žabarska sezona še ni končana! -jk '^EDA _ 7. aprila 1971 GLAS * 9. STRAN 40-članski italijanski pevski zbor na Javorniku KAJ JE PISAL Pevski zbor Jesenice, ki deluje na Javorniku in zajema Pevke in pevce z Jesenic, Ja-vornika in drugih okoliških krajev, je povabil v goste moški pevski zbor Corale Goriziani Segizzi iz Gorice v Italiji. Pred delavskim domom na Javorniku so priredili gostom ob prihodu lep sprejem. Kmalu po 19. uri se je v soboto začel v dvorani delavskega doma koncert italijanskih pevcev. Zbor, ki se imenuje po glasbeniku Segi-/ziju, je že s prvo pesmijo dokazal, da presega raven amaterskih zborov. Poleg latinskih in italijanskih umetnih pesmi v prvem delu, je zapel v drugem delu italijan- Kulturno udejstvo-vanje delavcev . J osnutku Dogovora o kulturni akciji je rečeno, da osezena kulturna raven izpričuje, da gre še vedno a dokaj nizko stopnjo prebujenosti kulturnih potreb **» interesov.« Nekatere analize o kulturnem udejstvovanju delav-..ev *'aJcJo naravnost porazne podatke. Tako so anke-rah 5000 gradbincev, odgovori pa so dali tele podatke: oa*stotkov delavcev v gradbeništvu lani ni videlo "obenega fil,m. 61 odstotkov gradbincev ni bilo nikoli yj>.et'ališču, 49 delavcev pa sploh ne bere časopisov. fccina njih se zadovolji z gledanjem televizijskega Pfograma. Zato je v osnutku Dogovora o kulturni akciji zapito tudi tole: . *y delovnih skupnostih bi se moral dovolj močno jsraziti interes združenih proizvajalcev za njihovo kul-rno rast; to naj bi se kazalo tako v zahtevah glede ^sebinske in organizacijske usmeritve v kulturi kot pri oločanju dela dohodka delovnih organizacij za te na-™|e«e. Delovne skupnosti bi bilo treba spodbudili, da večjo pozornost (ki naj bi se kazala po moralni in "^terialni plati) posvetile splošni razgledanosti delav- ev> Prisluhnile njihovim kulturnim potrebam, z organizacijskimi rešitvami posegle tja, kjer je splošna (k"Uf*)ena s,iro manJ prisotna, poskrbele za primerno ■ "'turno) urejeno delovno okolje itd. (V delovnih organizacijah bi morale vlogo pobudnika in spodbujevalca odigrati zlasti sindikalne organizacije).« J. V. tev^ Na loškem gradu bo v petek, 9. aprila, ob 18. uri otvori-Sno:razstave likovnih del akademskega slikarja Viktorja &koc? Pokrovit^lj razstave je trgovsko gostinsko podjetje spored 'Z Rakcka- 0b otvoritvi razstave bo kratek kulturni a v organizaciji Odra-galeri je. atnat^r zadnji skupni seji gledališkega in umetniškega sveta ^7*» gledališča Tone Cufar so sklenili, da bodo s pre-bo Sre ,.ankarJcve farse Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki Polcro^t .?r>lila' P°^astiI' 25-letnico obstoja in dela gledališča. en°ta ryrvi;'St-VO nac* slavnostno premiero je prevzela delovna bo na tf'a Kovinotehna Celje na Jesenicah. V vlogi Jacinte 'Jeva Prcrn'cra nastopila gostja iz Ljubljane Marjana Brcc- D. S. Pevskem iS; tetien Jc komisija za kadrovska vprašanja pri Jav°»"niku 1-11 Jesenicc organizirala v delavskem domu na fcrenec Zm^'d"^ S Prcdslavniki občinske in tovarniške kon-f.ritegnilc vrf Po2°varjali so sc predvsem o tem, kako bi nia kir. ,m,atlm. na vsa tista področja kulturnega živ-' JU mladine ni dovolj. D. S. ske narodne pesmi. Med te pa je vključil tudi slovensko narodno v priredbi Frana Venturinija »Nocoj, pa, oh, nocoj«. Navdušenje, ki ga je bil zbor deležen po vsaki pesmi, se je spremenil ob slednji v buren in dolgotrajen aplavz. Cista intonacija, izenačenost glasovnih skupin, lep in velik dinamičen razpon in in terpretacijske kvalitete so dokaz, da je zbor Segizzi iz Gorice v Italiji eden najboljših v Evropi. Zborovodja je izvabil iz grl pevcev vsakovrstne glasovne nianse in je dirigiral več kot dovršeno. Program, ki je zajemal dela Gallusa, Perosija, Croceja, Ko-nmvskiga, Gotovca, Pigarelija, in kot že omenjeno tudi Venturinija, je v odmoru dopolnil pevski zbor Jesenice. Nastop tega zbora, ki je pod vodstvom prof. škoberneta dosegel že zavidljivo kvalitetno raven, dokazuje, da pri nas ne posvečamo zborovski dejavnosti take pozornosti kot jo posvečajo npr. v Gorici v Italiji. Sobotni koncert italijanskih pevcev na Javorniku bo ostal pri poslušalcih kot redko in nepozabno doživetje. Z živim m občutljivim doživljanjem glasbene vsebine je zndonela vsaka pesem iz grl angažiranih pevcev s polno vsebinsko vrednostjo. Po prvem delu je pozdravil goste Joža Vari, predsednik zve*e kulturno-prosvetnih organizacij občine Jesenice. Čestital je k uspehu in poudaril važnost izmenjave gostovanj. Za čestitke in pozdravne besede se jc zahvalil predstavnik italijanskega zbora in prav tako poudaril važnost gostovanja njihovega zbora v Jugoslaviji za utrjevanje kulturnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Sledile so izmenjave šopkov in spominskih daril. žal, da organizator ni organiziral tega pomembnega in kvalitetnega gostovanja v obnovljeni dvorani Cufarjevega gledališča. Žal, da ni izvedel dovoljne propagande, saj niti zborom na Jesenicah ni poslal vabil. In končno žal, da se tako kvalitetnega in za mednarodno kulturno sodelovanje važnega koncerta niso udeležili predstavniki družbeno političnih organizacij, kot je to običaj v sosednji Italiji. P. Ulaga PRED SEDEMDESETIMI LETI Skoro v vsaki številki našega tednika izpred sedemdesetih let, tj. v 1. 1901, izsledimo novico ali pa daljši sestavek, ki govori o poteku »bur-ske vojne« v Južni Afriki. Takrat so bile simpatije vsega naprednega sveta na strani Burov, ki si jih je hotel močni angleški imperij na silo ukloniti. — Kdo pa so bili pravzaprav ti Buri? Buri so potomci Nizozemcev, ki so se že v sedemnajstem stoletju naselili v krajih Južne Afrike, predvsem okoli Rtiča dobre nade. Bili pa so ti stari Buri na moč marljivi poljedcljci, versko zakoreninjeni v najstrožjem protestantizmu, vase zaprti in kar se da konservativni. Hoteli so živeti v miru in v molitvah. Svetnega veselja si niso prav želeli. Po stari domovini se jim tudi ni tožila ker so bili prepričani, da le tu, na afriškem jugu in daleč od drugih belcev lahko žive svoje čudaško življenje. Leto 1793 pa je prineslo Burom velike spremembe. Angleži so zasedli kraje ob Rtiču dobre nade in pregnali Bure v severnejše dežele. Trdoživi in trmasti pa tudi na moč sposobni in disciplinirani holandski kmetje so se /nova postavili na noge in osnovali kar tri nove državice: Natal, Oranje in Trans-val. Vendar so Bure Angleži tudi poslej ogrožali. Bili so se v občasnih manjših praskah za svoje pravice in za svoj mir hrabro in vztrajno. Vse do leta 1901, ko so si jih Angleži hoteli naposled povsem ukloniti. Izbruhnila je »burska vojna!« »Gorenjec« jc vestno sledil dogodkom na bojišču in jih takole registriral (citiram Novičarja iz pomladanskih številk): Buri so zasedli Tulbagkos, ki leži sto angleških mili severno od kapskega mesta. Petsto mož broječa burska četa je zavzela in uničila brzojavni urad. Splošno se sodi, da je v burskih vrstah že 10.000 oboroženih mož. Minulo soboto se je vršilo posvetovanje burskih vodij, je-li naj se vojna nadaljuje ali neha. Izid tega posvetovanja je sklep, da se vojna nadaljuje do zadnjega. Govori se, da jc prevzel po-sredm>anje med Buri in Angleži nemški cesar Viljem. — Buri so medtem že razdrli 53 km dolgo železniško progo, Angleži so imeli do septembra prejšnjega leta vsak dan okoli 75 milijonov kron vojnih stroškov. Do zdaj stane ta nesrečna vojna Angle- že vsaj že 2000 milijonov kron. Nehote se vsiljuje primerjava burske vojne z našim narodnoosvobodilnim bojem. Palček se je boril z velikanom v obeh primerih. In v obeh primerih je bila pravična stvar in srčnost bojevanja na strani palčka ... Komentarji v »Gorenjcu« so bili vsi dosledno usmerjeni v simpatije do Burov, ki so se očitno že kar obupno otepali daleč močnejših in številnejših Angležev. Ob koncu marca 1901 beremo v »Gorenjcu«: Dasiravno je ves svet prepričan o izredni hrabrosti junaškega naroda burskega, vendar m bilo misliti, da bi mogel taisti izvojevati si z mečem svojih pravic od zatiralcev — Angležev. Kajti Angleži so danes ena prvih velevlasti na svetu, in angleška država bi bila v stanu podvreči si, za drago domovino in zlato svobodo boreče se Bure. — Angleži pa so si zdaj že v svesti, da ne bi nikoli pričeli te vojne, če bi vedeli, da jim bo požrla toliko milijonov denarja. Začelo je Angleže že skrbeti, da se Buri — čeravno majhni po številu — ne dado kar tako ugnati v kozji rog. Sprva tako velika bojevitost in samozavest Angležev že pojemata. Nekaj dni pozneje pa Gorenjcev »Novičar« že beleži: Pred kratkim so sc vrnila mirovna pogajanja med angleškim lordom Kitschener-jem in burskim generalom Botho. Sešla sta se na nekem griču pri Midelburgu. Dogovorila sta se za osem dni premirja, da bi se mogel Botha posvetovati še z drugimi burskimi poveljniki in voditelji. Podtalna vojna pa se kljub temu na vseh bojiščih še nadaljuje in mesto za mestom se vrača zopet v burske roke. — Angleški listi že. priznavajo, da je njihova vlada pripravljena odnehati v vseh svojih zahtevah in ponuditi Burom najugodnejše mirovne pogoje. Podobnih vesti — o streznitvi Angležev — je v »Gorenjcu« vedno več. Ena teh med drugim pravi: Končno je na Angleškem zmagalo prepričanje z željo, da bi se ta sramotna vojna končala. A ne tako, kakor so si predstavljali oni nasilneži, ki so izzvali ta sramotni roparski poizkus. Kakor drugod po svetu, tako tudi v Angliji vstajajo pošteni možje, ki svetujejo vladi, naj na časten način preneha z nasiljem nad Buri v Južni Afriki. Naj zaustavijo, kar so pričeli v grešni požrešnosti. Crtomtir Zoreč B%popust . P0H|STV0. •• kredit vrata »okna Mercatorjevo darilo Tržiču V petek so v Tržiču kar se la slovesno odprli novo Mer-:atorjevo blagovnico. Pred otvoritvijo je predsednik tr-:iške občinske skupščine Marjan Bizjak dejal, da je nova Blagovnica velika pridobitev ta Tržič, saj jc bila doslej trgovska mreža v občini razdrobljena, v novi blagovnici pa se kupec sreča z veliko izbiro in mu posameznih dobrin ni treba iskati v sosednjih središčih, predvsem pa v Kranju in v Ljubljani. Tovariš Bizjak se je zahvalil Mercatorju za prizadevanja pri razvoju trgovske mreže v občini, saj je to podjetje vse obljube, ki jih je dalo Tržiču, izpolnilo. Se več. Celo preseglo jih jc. Na koncu je predsednik skupščine zaželel trgovcem dober promet. O pomenu nove Mercatorje-ve blagovnice v Tržiču je govoril tudi generalni direktor ljubljanskega Mercatorja Adolf Osterc. Za naš list je povedal: »Nova trgovina je velika prelomnica za tržiško trgovsko mrežo, ki je bila doslej razdrobljena, v novem objektu pa bo dobil kupec vse. To je že naša 438. prodajalna in sedma blagovnica po vrsti. Nova blagovnica je obenem tudi napredek za celotno podjetje Mercator, posebno pa za našo poslovno enoto Preskrba v Tržiču, in to tako v smislu poslovanja kakor gospodarjenja. Upamo, da bo trži-ška blagovnica še okrepila sloves Mercatorja in da bo poslovala v interesu potrošnika In Mercatorja. Vsem želim obilo uspeha.« O prizadevati jih Mercatorja za izpopolnitev naše trgovske mreže nam je spregovorila predsednica centralnega delavskega sveta tovarišica Vera Aljančič. »Dogodek, kakor je odpiranje nove trgovine, je priložnost za srečanje vseh, ki s svojim vsakodnevnim prizadevanjem prispevajo k modernizaciji trgovine. Želimo pomagati kupcu, in to v mestnih središčih in ostalih krajih. Hočemo, da bi bila kupčeva pot do dobrin čim krajša. Objekt, ki ga otvarjamo, je naša sedma blagovnica in meri 1600 kvadratnih metrov. V dveh etažah so razporejeni štirje oddelki, in sicer bife, oddelek za prodajo tehničnega blaga, samopostrežba in oddelek za prodajo pohištva. Z dograditvijo nove blagovnice se je naš prodajni prostor v Tržiču zelo povečal. Objekt je bil zgrajen iz osrednjih sredstev podjetja in skupnih naložb ter je opremljen z elementi, ki so značilni za sodobno gradnjo trgovskih lo-ka'.ov. V zadnjih mesecih so bili dograjeni podobni objekti v Cerknem, v Novem mestu, v Domžalah in v Zadvoru. Letos in prihodnje leto pa bomo gradili v petih krajih, največji pa bo potrošniški center v Beogradu. Lani so se k Mercatorju pripojila tudi tri trgovska podjetja, in sicer Tr-gopromet iz Kočevja, Univer-zal iz Idrije in Panonija iz Ptuja. Integracije se bodo letos še nadaljevale. Naj se na koncu zahvalim vsem, ki so sodelovali pri gradnji in opremi novega lokala v Tržiču, predvsem pa splošnemu gradbenemu podjetju Tržič, projektivnemu biroju OE Invest ter ostalim sodelavcem te enote. Zahvala velja tudi izdelovalcem opreme, in sicer Stillesu iz Sevnice, I.TH iz Škofje Loke in ostalim. Posebno se zahvaljujem delovnemu kolektivu poslovne enote Preskrbe Tržič za njegovo požrtvovalno delo pri otvoritvi objekta in mu želim uspešno delo v zadovoljstvo potrošnikov.« V ponedeljek smo se pogovarjali tudi z nekaterimi kup ci. 0 Justina Alič, Tržič: »S trgovino sem izredno zadovoljna. Tako trgovino smo v Tržiču zares pogrešali, saj smo morali marsikatere stvari kupovati v Kranju. Danes sem kupila kombiniran štedilnik na plin in elektriko. Za nakup sem se odločila v soboto, ko smo prišli na 'oglede'.« 0 Julka Kili; iveCj Relnje pri Krizah: »Pr. : i _-m kupila pohištvo za dnevno sobo. Priznali so mi tudi 5 odstotkov popusta. Nova blagovnica mi je izredno všeč. Posebno me veseli, da v njej lahko vse dobiš in ti ni treba hoditi drugam, če bom še kaj kupovala, se bom zanesljivo najprej oglasila v novi blagovnici.« 0 Franc Kersnik, Tržič: »Prav je, da smo tudi mi dobili dobro trgovino. Stvar mi je všeč, saj smo sc doslej drenjali po majhnih trgovinah. Kupil še nisem nič. Najbolj mi je všeč to, ker je vsak predmet na svojem mestu. Veliko pa je seveda odvisno od prijaznosti prodajalcev. Tudi s te plati, mislim, bo v redu.« • Marija Keršič, Tržič: »Čez novo blagovnico nimam kaj reči. Za hčerko smo že izbrali oblekico. Posebno sem zadovoljna z mesnico, katerih je bilo doslej v Tržiču premalo. Ker sem v novi trgovini prvič, kaj več ne moreni povedati.« • Vili Planine, Tržič: »Z blagovnico sem zelo zadovo-Ijen. Všeč mi je, ker je blago dostopno vsakomur. Zalo bo tudi več prometa. Prav tako sem zadovoljen s prijaznostjo prodajalcev. Skratka, v tej trgovini dobiš vse, od gumba do omare. Sam mislim kup'11 pisalno mizo.« „ Florjan Radon: »N°£ blagovnica je za Tržič vse saj ie rt*' kor velika pridobitev, im eli prva poštena trgovina v šem mestu. Prej smo samo majhne lokale. Sam ^ nisem nič kupil, žena pa ie nekaj. Videl sem, da izbi** ni nič manjša kakor na Pfi' mer na Gorenjskem sejmu * Kranju. Všeč mi Je tudi t°' da je v trgovini bife.« Torej, novi tržiški trgovjj! ni kaj reči. Naši sogovornic so povedali vse. Najvažnej* je, da so Tržičani zadovolji (jk) 1 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Berlcht der Serben) V drugi polovici leta 1940 jc Hitler, zavojevalec Evrope, sedel na lovorikah, ki so mu jih prinesle nagle zmage nad Poljsko v septembrski vojni 1939. Za njim je bil napad na Dansko in Norveško (9. aprila 1940). Dansko je zasedel skoro brez odpora, medtem ko si jc Norveško podvrgel junija 1940. Medtem je 10. maja 1940 napadel Nizozemsko in Belgijo ter prvo zasedel v petih, a drugo v osemnajstih dneh. Mimogrede je okupiral Luxemburg, nato pa z bliskovito vojno prisilil .dednega sovražnika' — Francijo dne 26. junija 1940 h kapitulaciji. »Nemška sramota iz leta 1918 jc izruvana,« je oznanil v tistem poročilu OKW (Vrhovnega poveljstva vojske). Junaka iz prve svetovne vojne francoskega maršala Petaina jc ponižal v svojega poslušnega hlapca in ga postavil na čelo vichvjske Francije, čakal ga jc samo še obračun z Anglijo, ki jo je skušal prisiliti avgusta in septembra 1940 h kapitulaciji s silovito letalsko ofenzivo na London in druga britanska mesta. Ker z letalstvom svojega namena ni dosegel, je nameravani napad na Anglijo — operacijo .Morski lev' opustil in namesto te začel s svojimi generali pripravljati operacijo .Barbarossa'. Pod šifro .Barbarossa' se jc skrival napad na Sovjetsko zvezo, ki naj bi sc začel 10. maja 1941. Morda je Hitler računal, da bo v tem času dosegel mir z Anglijo ali pa celo to, da bo za vojno proti Sovjetski zvezi pridobil starega antiboljševika Churchilla na svojo stran. A če to nc, dosegel pri Churchillu vsaj to, da bi ga Anglija pri napadu na Sovjetsko zvezo nc ovirala. Z Anglijo naj bi vzpostavil zvezo njegov namestnik Rudolf Hess. Nad Anglijo naj bi ob določenem času poletel z letalom in odskočil s padalom in skušal priti osebno v stik z vodilnimi angleškimi politiki in jih pridobiti za veliki načrt. Anglija jc imela pred 1. septembrom 1939 za nemške ozemeljske zahteve vendar toliko razumevanja. Ni ga ovirala, ko je svojemu Rcichu marca 1938 priključil Avstrijo. Z muchenskim sporazumom ga je podprla, da je oktobra 1938 iztrgal čehoslovaški Sudcte, marca 1939 pa brez vojne razbil čchoslovaško državo, S tem da si je češko in Moravsko podredil kot protektorat, Slovaški pa dal državnost in .samostojnost', seveda tako, da je Slovaška v celoti podrejena zahtevam njegove politike. Nekaj drobtinic je takrat vrgel tudi Madžarski in si jo tako podredil v vazalsko državo, nekaj pa Poljski, da bi jo napravil neoprezno in da bi jo potem toliko lažje uničil. Tudi s Sovjetsko zvezo, s katero ga je od 22. avgusta 1939 vezala nenapadalna pogodba, jc igral tako igro. v času svojega napada na Poljsko ji je vrnil Predele Bele Rusije in Uk rajinc, ki si jih je bivša ■ oljska prisvojila, oziroma dobila z mirom po intervencijski vojni v prvih letih sovjetske oblasti. Avgusta 1940 ni pokazal svoje jeze, ko so se s Sovjetsko zvezo združile Litva, Lctonska in Estonska, državice, ki so pravzaprav nastale po Pivi svetovni vojni kot plod bcloga^distične kontrarevolucije s pomočjo nemških prostovoljskih korpusov, ki so se v prvih povojnih letih borile tudi proti nemškim komunistom in postali isto-asno udarna sila njegovega nacističnega gibanja. nv!rina ustan°vitev moldavske socialistične republike v okviru Zveze sovjetskih socialističnih ropubhk je hinavsko privolil. To jc bil samo pe-R u °Či sovietskr vladi. Tako bo tudi operacija •»arbarossa* lažje uspela in se spremenila 16. jnaja 1943 y 7magoviti Blit/.krieg', v zmagovito bliskovito vojno. Za uresničitev tega načrta Hitler ni smel izgubljati časa. Hitler nobene nenapadalne pogodbe ni jemal resno. Tudi pogodbe s Sovjetsko zvezo ne, čeprav jc ta vzbudila toliko zgražanja in negodovanja nasproti Sovjetski zvezi v zal^pdnih državah, med komuniste teh držav pa vnesla zmedo. Oboje jc šlo njemu v prid. Ljudje so hitro pozabili, da jc bila prav Sovjetska zveza največja sovra:' lica nacizma in fašizma in se svojemu odnosu do fašistične ideologije in nasilja ni odpovedala. Skupaj s Francijo je bila zaveznica češkoslovaške in bila v času čchoslovaško krize pripravljena podpreti češkoslovaško v boju proti Hitlerju. Sovjetov ni bilo pri londonskem in miinehenskem mešetarjenju za usodo Sudetov in Češkoslovaške. Medtem ko sta predstavnika čchoslovaškc zaveznice Francije ministra Daladier in Bonnet odpotovala v London, kjer sta se .sporazumela o odcepitvi' sudetskih dežel od češkoslovaške (Slovenec, 16. IX. 1938), jc bil znan tudi govor, ki ga jc imel komisar za zunanje zadeve SSSR Litvinov pred Društvom narodov: ». .. Naša vojaška oblastva so takoj brez odlašanja pripravljena na sestanek z vojaškimi zastopniki Francije in češkoslovaške, da sc dogovore o vseh ukrepih, ki bodo zaradi okoliščin potrebni. Neodvisno od tega vprašanja pa smatramo za potrebo, da zbudimo tudi pri Društvu narodov zanimanje za ta problem. Treba je uporabiti vsa možna sredstva, da se izognemo spopadu. Mislimo, da bi bilo potrebno brez odloga sklicati konferenco evropskih velesil in drugih držav, ki bi bile voljne v primeru potrebe napraviti skupno demaršo. ... Pred tremi dnevi je češkoslovaška vlada vprašala Sovjetsko vlado, ali bi bila pripravljena takoj in odločno pomagati v primeru, če bi Francija, zvesta svojim obveznostim, storila isto. Sovjetska vlada je odgovorila takoj pritrdil' ho ...«.,.. . Francija ni izpolnila svojih obveznosti. Nasprotno, pomagala je pritiskati na Češkoslovaško, da sc jc odrekla Sudetom. Tako je bilo tudi marca 1939, koje bil Zahod Šc manj pripravljen z orožjem zaščititi Češkoslovaško pred Hitlerjevim vdorom, pač pa je čakal, da sc bo v vojno 7. Nemčijo zaradi češkoslovaške zapletla samo Sovjetska zveza in v tem boju skupaj z napadalcem izkrvavela, klasje zmage pa bi potem žel Zahod, ki bi potolkel pač dotolčcncga zmagovalca v tem spopadu. Nihče ni skrival takih pričakovanj. Ves meščanski tisk v Evropi se jc takrat veselil tega obračuna. Toda Rusija jim tega veselja ni privoščila, pa tudi Hitler jc takrat še dvomil, da bi bil jeseni 1938 ali pomladi 1939 kos 'ruskemu kolosu' kljub nenadkriljivi oborožitvi svoje vojske. Zato je avgusta 1939 z veseljem privolil v sklenitev nenapadalne pogodbe s Sovjetsko zvezo. Jeseni 1940 pa jc bilo seveda drugače. Njegova vojska je bila še bolj oborožena. Vsi arzenali poraženih držav so bili njeni. Tudi češki, saj je bila Češkoslovaška mnogo bolj oborožena kakor države, ki so sc mu postavile po robu in ki si jih je podvrgel. V tem času jc imel pod seboj ves industrijski in gospodarski potencial industrijsko razvite Zahodne Evrope, obveščevalci Abvvehra pa so poročali, da sc Sovjetski 2vczi niti ne sanja, da bi Nemčija prelomila nenapa-dalno pogodbo. S te strani gledano, bi Hitlerjev načrt »Barbarossa« stekel kako po maslu. Treba bi bilo zagotoviti samo še zavezništvo na Daljnem vzhodu, zavezništvo Japonske. Japonci so pristali, čeprav se v morebitno vojno s Sovjetsko zvezo nc bodo spustili, odkar so bili v spopadu z Rdečo armado na mejah Mandžurije tepeni. Sicer pa ne oni, nc Italijani, ki so bili žc aktivni Hitlerjevi vojni zavezniki od 10. junija 1940, ko so se mu pridružili v vojni proti Franciji, niso vedeli o Hitlerjevem načrtu »Barbarossa« šc ničesar, ko so 27. septembra 1940 ustanovili Trojni pakt med Italijo, Nemčijo in Japonsko, imenovan os Rim- -Berlin-Tokio. K tej osi naj bi pristopile tudi države jugovzhodne Evrope Madžarska, Slovaška, Romunija, Grčija in Jugoslavija. Tu pa sc je zataknilo. Po Mussolinijcvi zaslugi je prva odpovedala Grčija. Mussolini jo je brez Hitlerjeve vednosti napadel v upanju, da jo bo zbrisal z zemljevida po zgledu svojega »učenca«, čeprav jc čutil, da jc ta »učenec« žc zdavnaj prerasel svojega »učitelja« in da mu mora biti zato »učitelj« poslušen. Grška vojska, napadena 28. oktobra 1940 iz Albanije, ki jo jc Italija leta 1939 okupirala brez boja, je italijanski napad odbila in prisilila Italijane k umiku in vzpostavitvi bojne črte ne na grškem, marveč na albanskem ozemlju. To pa je samo okrepilo protifašistično razpoloženje v Jugoslaviji in odpor proti režimu, ki sc je v zunanji politiki, pa tudi v notranji z poizkusi fašiza-cijc države že docela prilagajal italijanski, a še bolj nemški politiki in njenim zahtevam. Tudi za to razpoloženje je Hitler vedel. Zbal se je, da bi zaradi odpora grške vojske in prvih italijanskih porazov odpovedal pokorščino nemški politiki tudi Cvetkovie-Mačkov režim. Zato je novembra 1940, v času, ko so k trojni osi pristopile že Madžarska (20. novembra), Romunija (23. novembra, nemške čete pa so bile v Romuniji že od 7. oktobra) in Slovaška (25. nov. 1940), poklical k sebi v Berchtesgaden jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve Cincarja Markoviča. Ta je odpotoval tajno, kakor da bi sc bal, da bo njegov obisk k Hitlerju izzval v Jugoslaviji protifašistične demonstracije. 2 Da je jugoslovanski minister za zunanje zadeve Cincar Markovič brez odlašanja odpotoval k Hitlerju v Beschtcsgaden, ni bilo nič čudnega. Vrhovi jugoslovanske buržoazije so že leta 1934 preusmerili zunanjo politiko od naslanjanja na zahodne imperialistične države na čedalje tesnejše sodelovanje s fašistično Italijo in nacistično Nemčijo. Žc za Jevtičevc vlade je bil ustanovljen jugo-slovansko-nemški gospodarski odbor. Stojadino-vičeva vlada, ki jc prišla na oblast leta 1935, je sodelovanje s fašističnima državama še poglobila, saj je Stojadinovič, ta zastopnik velekapi-tala in kasnejši šef profašistične Jugoslovanske radikalne zajednice prišel na krmilo države ob vplivu zunanje političnih činiteljev iz Rima in Berlina, s katerimi je bil žc prej tesno povezan. Razumljivo je, da pod takim vodstvom ni prišlo v Jugoslaviji do demokratizacije javnega življenja, ampak do stremljenja oblastnikov, da bi Jugoslavijo uredili po fašističnem vzoru Italije in Nemčije. Stojadinovič je stremel, da bi postal jugoslovanski 'duce' ali 'fiihrer'. Vendar je čutil, da pri jugoslovanskih narodih nima za svoje fiihrerske ambicije potrebne opore. Zalo jo je iskal v direktnem prijateljstvu s fašističnimi, a še bolj z nacističnimi veljaki, ki so prihajali v Beograd-vse od predsednika nemške Državne banke dr. Schachta, von Neuratha, nemškega ministra za gospodarstvo dr. Funka do rcichsmazschala Gb-ringa ter italijanskega ministra za zunanje zadeve grofa Ciana. Istočasno jc na široko odprl vrata nemškemu in italijanskemu monopolnemu kapitalizmu. Taka Stojadinovičeva politika je Nemcem omogočila, da so žc do aprila 1936 skoro povsem izrinili druge tuje kapitalistične konkurente iz Jugoslavije in prišli do prve besede v jugoslovanskem gospodarstvu. Tako so ga lahko krojili po svoji volji in zahtevah v veliko škodo Jugoslavije. Tudi jugoslovanska zunanja politika se jc temeljito spremenila Stojadinovič je praktično pretrgal vsa zavezništva, ki jih je Jugoslavija imela z drugimi državami. In prav to so Nemci hoteli, članice Male antante, ki ji jc pripadala tudi Jugoslavija, so na sinajski konferenci 31. avgusta 1937 ugotovile, da Male antante ni več prav po krivdi Stojadinoviea, ki je potiskal s svojo politiko in ambicijami Jugoslavijo naravnost v Mussolinijcvo in Hitlerjevo naročje. Končno sem nasla način, kako se ocvrejo jajca na oko? Umrljivost zaradi blaginje V Italiji umre na leto 250.000 ljudi zaradi bolezni srca in ožilja. V Franciji umre na leto 200.000 ljudi za infarktom, za to sodobno boleznijo pa umre skoraj vsak drugi Američan. Porast infarkta ugotavljajo po vsej Evropi. V Franciji zabeležijo vsako leto 50.000 novih srčnih bolnikov. O teh številkah zdravniki pravijo, da so to številke človeške blaginje. Vedno več ljudi umre zaradi debelosti, preobilne prehrane in nezmerne potrošnje alkohola in nikotina. Suženjstvo Mlad moški-sužcnj stane deset kamel ali 180 dolarjev. Sliši sc neverjetno za naš čas, vendar pa jc podatek objavila londonska družba za boj proti suženjstvu. V poročilu te družbe, ki obstaja že od leta 1823, je rečeno, da suženjstvo še vedno obstaja, vendar pa je trgovina s sužnji prikrita in modernizirana. V vseh afriških in azijskih deželah je trgovina s sužnji sicer prepovedana in javnih dražb sužnjev ni več. V nekaterih državah so namesto tega začeli množično posvajati otroke, ki tako postanejo cenena delovna moč. Revolucija po hipijevsko Trije hipiji iz San Francisca so si zamislili revolucijo po telefonu. Na naslove 20.000 dobro situiranih meščanov so poslali pisma z zahtevo naj plačajo 76 dolarjev, sicer se bo proti njim ukrepalo. Za pojasnilo pa se lahko obrnejo na določene telefonske številke. Hipiji so si številke sposodili pri ameriški banki, pri nekem časpoisu in pri dveh televizijskih postajah. Ogorčeni meščani, ki so dobili omenjena pisma, so telefonirali na omenjene naslove in popolnoma blokirali vse telefone v mestu. Jaka: »Sem pa mislil, da pozimi nič ne raste.« Miha: »Kakor vidiš — cene vedno!« Belogardisti so me snubili v njihovo vojsko. Ponudbo sem odklonil. Naščuvali so tri ženske, da so na mene kričale: ,Ribello, ri-bcllo (bandit, bandit).' Zaradi teh spletk smo sc trije Cigani znašli pred sodiščem. Ženske so zatrjevale, da smo trosili letake OF, kar pa ni bilo res. Obsojeni smo bili vsak na dve in pol leta zapora. Zaprt sem bil v Firencah, nato pa na Sardiniji. Tu jc bilo zaprtih veliko Slovencev in Hrvatov. Končno so prišli Američani in nas osvobodili. Kriminalci so ostali v zaporu, politični jetniki pa smo bili prosti. Nekaj časa sem bil pri ameriški vojski, potem pa so prišli odposlanci naše nove vojske in nam dejali: ,Mi sc borimo lačni in bosi. Nc boste imeli tega, kar imate tukaj. Kdor želi, da sc bori za novo Jugoslavijo pod vodstvom tovariša Tita, naj dvigne roko.' Vsi smo dvignili roke. Z ladjo so nas odpeljali v Cagliari, nato v Neapelj, od tam pa v Bari. S tretjo prekomorsko brigado sem prispel na otok Vis, nato pa v Split. Še dokler sem bil v vojski, sem prek Rdečega križa iskal ženo. Saj sploh nisem vedel, kje je moja družina. Nekega dne pa mi je Rdeči križ sporočil, da je žena v Radovljici. Moja hčerka Marjetka se je poročila z Rudijem iz Radovljice, ki dela v Plamenu v Oto-čah.« Rudi in Marjetka sta mlad ciganski par, ki sta trdno stopila na sodobno pot življenja. Povabila sta me v barako in mi razkazala stanovanje. Priznati moram, da sem bil prijetno presenečen. V spalnici sem zgledal popolnoma novo opravo. V kuhinji me je presenetil televizor in radio. Marjetka je ves čas Medtem je vstopila Gizcla. Malka in Gizela sta sosedi. Vsaka stanuje v svoji baraki. Gizela je Malko obtožila, da njihova družina noče prispevati denarja za napeljavo elektrike. Potrebno je bilo namreč denarja samo za 50 metrov žice. Malka se je takole branila: »Vi kar imejte luč, mi pa bomo imeli še naprej petrolejko.« Na Lancovem so lani Cigni dobili vodo m električno napeljavo, kako pa so rešili problem s straniščem, pa ne vem. V ciganski skupnosti na Lancovem živijo štiri družine s skupno 18 člani. Od teh dela samo Pavlov zet Rudi. Ludvikov sin, ki Je lani prišel od vojakov, je obljubil, da se bo zaposlil. To je dejal tudi Rudolf Huber, ki je v ta kraj prišel z Dolenjske. So pa tam še drugi mladje lantje, ki bi lahko delali. Morda jim bo primer zakonskega para Marjetkc in Rudija kažipot, da si človek le z delom ustvarja boljše pogoje za življenje. Ne bi tokrat želel s prstom pokazati, kdo od teh osemnajstih članov na Lancovem še vedno prosi miloščino po vaseh. Kmetje dobro vedo, kdo so to. Starejše kmečke mamice še vedno dajejo pomoč ostarelim in onemoglim ciganom. Le-tcm tudi miličniki pogledajo skozi prste. Hudo pa na vasi zamerijo mladim Cigankam in Ciganom, če zaradi brezdelja prosijo miloščino. To dobro vedo tudi Cigani-Zato se mladi skorajda ne upajo več na takšno pot. Med obiskom pri nekaterih ciganskih družinah v radovljiški in jeseniški občini sem spoznal, da so nekatere ciganske družine Prl" siljene iskati pomoč pri prebivalstvu. Jože Vidic (5) Cigani nekoč in danes pestovala hčerko Monijo in se mi smehljala, češ, saj Cigani nismo kar tako. Rudiju sem dejal, da on verjetno ne bo zapustil službe, kot to storijo drugi mladi Cigani. »Na to sploh nc mislim,« je odvrnil in zamahnil z roko, kot bi hotel reči, da je vprašanje odveč. Lahko rečem, da je njihova enoletna hčerka Monija tako skrbno negovana, čista in v novi obleki, da se njena mamica lahko primerja z vsako. V sosednji baraki stanuje Ludvik Rajhard z ženo. Ludvik je gluhonem, sicer pa zelo priden. Razkazal mi je barako, obenem pa sc je pritoževal, ker je nekatere deske že načela gniloba. Za gradnjo skupnega stranišča se nikakor niso mogli zediniti. Na sestanku s Cigani so lc-ti socialnemu delavcu obljubili, da bodo skopali jamo za stranišče. Prav takrat, ko sem bil v pisarni socialnega delavca, je na vrata pisarne potrkala ciganka Malka. »Ste skopali jamo?« jo vpraša Rebcc. »Še ne.« odgovori Ciganka. »Pa zakaj?« »Ce ne bodo drugi, tudi mi ne bomo kopali jame.« »če ne boste izkopali jame za stranišče in si uredili okolico, vam nc bomo napeljali elektrike.« V baraki na Potokih v jeseniški občini živi 31-lctna Miroslava Rajhard z možem Filip°m in štirimi otroki. Mož je invalid in nesposoben za delo, otroci pa so stari: Robert l*> Daniel 6, Džina 4 in Elvira 2 leti. Družina dobi mesečno 15.000 S din občinske podpore. Razumljivo je, da je Miroslava prisiljena hoditi od hiše do hiše. Ko sem sc glede tega z njo pogovarjal, mi jc dejala, da dobro yc» v katerih hišah bivajo dobri ljudje. Potožila je, da so jo že nagnali s palico, nekdo pa Je celo vrgel sekiro za njo. Med Javornikom in Begunjami pa Je ver- jetno najbolj znana 73-Ietna Albina Rajhard, ki živi s 34-letnim sinom Božom. Božo ne dela, ker je bolan. Albina prejema mesečno 20.000 S din občinske podpore. Je pa P***! ekonom za svojo družino. Večno je na PotI po vaseh, če ji kdo kaj slabega reče, potem tega zanesljivo ne sliši. Na Potokih stanuje tudi Raj ko Rajhard z ženo Silvo in enoletnim otrokom. Rajko Je odslužil vojsko, nekaj časa je delal v železarni, potem pa na cesti, zdaj pa je žc dlje brez dela. Ni vztrajal, čeprav je zdrav, rttM in krepak in bi lahko z delom preživljal dr žino. Toda v njem je še vse preveč nemir ciganske krvi. .. ^SUVENIJALES 5%popust ••kredit Obiščite nas na Gorenjskem sejmu • POHIŠTVO • VRATA • OKNA MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) rv. DEL Tako ji je Fric priznal pred petimi leti in pol ob Nadiži, kamor ga je ponesla vojna. Stefi pozablja, da je Fric pozabil na Licbkncchta in da Jc zdaJ v službi, Rcichsvvehra, tistega Rcichsvvehra, ki je pred dobrima dvema tednoma poslal svoje čete na ukaz Strescmanna, novega nemškega konclerja in predsednika Nemške ljudske stranke za Saško, kjer so socialnodemokra-tični delavci odpovedali pokorščino svojim ber-nnskim voditeljem in se združili s komunisti ter 2 njimi osnovali vlado republikansko-proletarske obrambe, in Thurinško, kjer so se prav tako švignili delavci v rdeči upor. Tudi v Hamburgu {• Prišlo prejšnji mesec do vstaje pod vodstvom fcmesta Thaimanna. Stefi o tem ničesar ne ve; že ves mesec ni Prebirala časnikov, saj se je ukvarjala samo z "-nslimi o svoji vrnitvi na Bavarsko. Sicer pa nogve, če bi jo to sploh še vznemirilo. Ko je človek potrt do obupa, nc vidi obupu čez rob. Cuti se osamljenega, samega. Svet je zanj kamnita puščava, kjer ni ne človeka ne palice, na *atero bi se oprl. K Fricu ne more. Vrata k njemu si je sama zaprla. Ce tako zelo ljubiš svojega moža, kakor si mi Pisala, potem pojdi k njemu . .. Tako bi ji rekel, ko bi se odpeljala v VVilmers-d°rf in pozvonila pred vrati njegove družine na Kaiser-AUce št. 157. . Zakaj se je zatekla prav sem v Berlin, ko pa Jc vedela, da je most do Frica podrla sama. T,-, ■vitcia, ua jc mosi uu rnui i'1"-" Ne, v hišo na Kaiscr-Allee št. 157 ne more. :- naslov je še iz vojne. Tja naj bi poslala nJegov vojni dnevnik, ki ga ji je pustil, ko je odhajal z italijanskega bojišča zopet na Francosko. Ni mu ga poslala na ta naslov, marveč na novega, na Reichsvvehrministerium, kjer jc Fric žc tri leta v službi. Ja, prav na ministrstvu Rcichsvvehra, na ministrstvu sedanje nemške vojske. Tja se bo odpeljala. Morda je v bližini kak hotel. Samo vprašali mora koga, na katero številko cestne železnice naj sede, da sc bo pripeljala do reichsvvehrovskega ministrstva. »Reichsvvehrministerium?« jo vprašujoče pogleda moški, ki ga je bila vprašala. »Pa menda ne greste k ministru? Če greste, mu v mojem imenu pljunite v. obraz,« pokaže nazorno, kako bi mu pljunil, potem pa izgine, nc da bi ji povedal. Tudi drugi ji nc povedo. Delajo se nevedne. »Berlin je velik,« zmigujejo ljudje z rameni. »Reichsvvehrministerium?« se je naposled usmili nekdo, toda tudi ta je radoveden, zakaj bi rada vedela prav za ministrstvo sedanje nemške vojske. »Kar z menoj vstopite! Isto pot imava. To se pravi, isti tramvaj,« reče naposled, mimogrede pa jo vprašuje, odkod jc pripotovala. šteli le tu in tam kaj odgovori. Moški pa je vseeno uslužen. Celo v hotel jo spremi. V hotel prav nasproti ministrstva ... 3 štefi bi morala pravzaprav vsaj malo razmišljati o uslužnem človeku, ki se jc pobrigal v recepciji, da jc dobila sobo, edino sobo, ki je bila še prosta v šestem nadstropju in ki bi jc morda brez tega prijaznega gospoda sploh nc dobila, saj je trajalo precej časa, preden se je livrirani receptor omajal in se spomnil na to, šc edino prosto sobo v prenapolnjenem hotelu. — Iz Italije prihajate? Skoro celih šest let ste bili tam? Pa nemška državljanka? Le kaj ste tako dolgo počeli tam doli? Uslužni gospod bi se očividno rad pogovarjal z njo, saj jo je vabil v hotelsko kavarno z vljudnim zatrjevanjem, da bi se ji kava ali kako drugo poživilo prav gotovo prileglo. Ona pa ni odgovarjala in se mu je samo razmišljeno in hladno zahvalila, nato pa vstopila v dvigalo za liftbovem, ki jo je odpeljal v šesto nadstropje in jo spremil do sobe, k.ier ie na uslužnega gospoda in njegovo prijaznost pozabila, kakor da ga sploh ni srečala in videla. »Tu sem. Le zakaj sem tu?« sc zdaj vprašuje in že celo uro strmi v temo, ne da bi mogla zaspati. Ne bilo bi ji treba prihajati sem z ruševinami življenja v sebi. Da, z ruševinami! Sicer pa kaj naj bi šc imela v sebi razen ruševin. Ruševin in praznine, v katero se je sesulo vse njeno življenje, o, žc zdavnaj zamajalo, saj je začutila že ob prvem Francovem pobegu v sebi nekaj podobnega kakor ob potresu. Ni se zamajala zemlja, njej pa je biio takrat, ko je Franc izginil prvič brez sledu in jo okradel prihrankov, kakor da doživlja resnični potres. Soba se je zazibala pred njenimi očmi, strop se . e nagnil, tla so strmo zanihala, kakor da se oo zdaj zdaj prevrnilo pohištvo. Pa se ni. Ostalo je tam, kjer je bilo, kakor da je z vijaki pritrjeno na svoje mesto. Vse, kar jo je spominjalo na potres, je bilo samo v njej In tudi razpoke v njeni ljubezni do Franca so že takrat zazevale. Ni ga več ljubila. Ni tega čutila tudi potem, ko sta prišla zopet skupaj v Innsbrucku. In potem, ko je Franc izgubil delo v tamkajšnji tiskarni, ali ni sklenila da bo ostala na Tirolskem sama in da se ne bo vrnila več k možu. Pa se je vseeno vrnila. Vrnila zaradi Slavka. »Ja, zaradi Slavka . ..« In zaradi Slavka so se vrnile vanjo nove utvare o Francovi ljubezni in zacelile prve razpoke. Toda komaj so bile zazidane in ko ji je vera v moževo ljubezen vnovič prebudila tudi njeno ljubezen do njega, so se tla njunega zakona vnovič zamajala, stare razpoke so se poglobile, drugi Francov pobeg je povzročil nov potres v njeni duši, toda imela je še dovolj moči, da se je postavila na svoje noge in se vnovič za-klcia, da bo odslej živela sama, delala in skrbela za otroka. Zakaj ni več petja na vasi? (11) Zadnji odgovor v naši anketi 2adnnetl ° tem' ^kaJ ni vec petja na vasi, objavljamo tokrat p J« Prispevek; poslal nam ga je Franc Krničar, Grabče 14, Krni^1?^ Gorje. Bralci rubrike Gorenjski kraji in ljudje o vasf^r1 ŽC pozna-i°; Pred časom smo objavili njegov zapis ju p^.1. Arabce, o nekdanjem življenju v tem kraju ob vznož-°dlofi gozdov, »čeprav malce pozno,« piše, »sem se Ie vasj ' da vam odgovorim na vprašanje, zakaj nI več petja na anket "~~ **ralcem sporočamo, da s tem prispevkom našo malo nain ° k°nčujemo. Dosegli smo, kar smo hoteli: na vprašanje Več ,]e od80vorilo več bralcev, kot smo mislili, da jih bo. vaše i 1 Pa Več ve* 28 konec vam bomo poskušali strniti bomo U' Va§e l,8°tovitve (resne in manj resne); poskušali na jj "T sk°zi vaše odgovore, ki so bili doslej objavljeni — *0Javn i odgovoriti "a vprašanje, ki se je več kot mesec dni vasi? t V nadnas,ovu naše rubrike: Zakaj ni več petja na Di< 't- a ° tem prihodnjič, danes pa poglejmo, kaj nam »•rane Krničar! denimo v VsVw JCm stolet.iu, so ljudje k0'te. vasi živeli bolj zase vali ifnes- Niso toliko P°l°-ni,h' r ni bi,1° skoraj nobe- in j£jSftnih zvcz- lc koni Poti t/1&ka vprega pa peš-2ato ,e določene vasi se lJ^nih\VaSčajli k boilJ odda-žijj Krajev niso toliko dru- kot' ,i" , se 'obko poznali fcvix2£dancs- Edino Pri kaki *«em, ' -kupčiji a,i "a kak-ejmu so prišli skupaj. Tovarn in drugih podjetij, kjer bi vsak dan prišli skupaj in se spoznavali, ni bilo. Prav zato so bili ljudje v vasi bolj navezani drug na drugega, bolj prijatelji so bili med seboj. Tudi kakšnih posebnih, širših zabav ni bilo. Le ob žegnanju so pri fari malo zaplesali, pa ob nedeljah popoldne v vaški gostilni, pa še to le do noči, zakaj z nočjo so morala biti dekleta žc doma. V tistih časih so ljudje živeli strogo po veri. Ples je bi'1 od cerkve ožigosan kot grešna prireditev. Edino večje zbirališče ljudi jc bila maša v cerkvi, procesije in druge verske prireditve — pa tisto malo veselja dvakrat ali trikrat na leto ob večjih praznikih, proščenjih pri fari in na sejmih! Zato so sc fantje ob dolgih jesenskih in zimskih večerih zbirali na vasii, pod vaško Mpo ali kje drugje na dogovorjenem kraju. Klicali so se z ukanjem. Ko jih je bilo že nekaj zbranih, je prišel še vodja vaških fantov; to je bil navadno najstarejši fant v vasi. Kmalu so začeli peti, hoditi po vasi gor in dol, šli pa so tudi v sosednjo vas, kjer se je dostikrat vnel prepir in tudi krvav pretek, zaradi deklet seveda. V zelo mrzlih zimskih večerih so se fantje zbrali v kakšni hiši, najraje pri kakšnih predieah; če je bila le prilika, so takrat tudi malo zaplesali in zapeli. Ko so se začela pojavljati modernejša prometna sredstva, najprej vlak, potem kolesa, avtomobili, ceste, so ljudje začeli pogosteje hoditi v druge kraje, v tovarne in rudnike za zaslužkom; takrat se jc pričela tudi krhati nekdanja vaška solidarnost. Ljudje niso bili več vsak dan po ves dan skupaj, delali so v tovarnah in ko so se vračali domov, so bili utrujeni, naslednji dan je bilo spet treba biti ob tejno določeni uri na delovnem mestu, pa naj bo to v jutranji, popoldanski ali nočni izmeni. S tem, ko so se začeli ljudje polagoma zaposlovati, pri raznih podjetjih in v raznih krajih, so se iz vseh krajev pomešali med seboj. Tedaj pa so se začeli tudi strankarski prepiri. Prišli so razni politični hujskači iz drugih krajev in razdvajali ljudi na več strank. To se je dogajalo žc v času bivše Avstro-Ogrske monarhije, še bolj pa v prejšnji Jugoslaviji. S strankarskimi prepiri so se ljudje odtujili med seboj, nič več niso bili tako enotni, po vaseh se niso več družili v skupine in se skupaj zabavali. V tem času pa so se pričele tudi druge zabave, na primer kino in podobno; v večjih krajih so začeli prirejati plese, ponekod so sc bolj ogrevali za razne kulturne prireditve (igre) itd. Vsak sc je lahko odločM, kam bo šel. Z več izbire pa je prišla razdvojenost, nič več niso bili vsi skupaj, kot nekdaj zvečer na vasi. Tudi pri plesih se niso več toliko ozirali na nekdanje običaje, ko je bil v adventu ples prepovedan, se pravi od zadnje nedelje v novembru do božiča, in potem spot v postu, se pravi od pulta do velike noči. Polagoma je začel na vas prodirati tudi šport in tudi ta je odvračal fante od zbiranja pod vaško lipo in od petja. Omeniti je treba še to, da so zaljubljenci včasih zelo skrivali svoja čustva. Za marsikaterega fanta se dolgo ni vedelo, katero punco ima. Tudi ženili so se včas:h bolj stari, po tridesetem ali celo štiridesetem letu, zato je bilo v vsaki vasi več fantov, ki so bili izkušeni in navajeni nekdanjega lantovanja. Ti starejši fantje so mlajše nauči;i petja in fantovanja, vsak fant je tako užil več tanrov-skih let kot sedaj, ko se ženijo pogostokrat še zelo mladi. Vse to so po mojem mnenju vzroki, zakaj je petje na vasi že skoraj povsem izginilo. Franc Krničar Kako so SI, \ 141 osvojili Ameriko(20) »Znova lahko občudujemo značilnosti slikovitega C0J0-rada; neskončne prerije, globoke kanjone, kjer se zdi, da bodo ogromne skale v strmini nad nami vsak čas zdrvele navzdol, tisočglavc črede živine, kavboje in seveda majhna, bela naselja, razvrščena vzdolž rečic. Pueblo je menda edini kok>s, ki motf farmar-sko vzdušje in divji videz dežele. Zelo je podoben velemestom na vzhodni obali ZDA, betonskim polipom z umazanimi obrobnimi četrtmi, zavitimi v dim, s strah vzbujajočim prometom in z vzorno urejenim, snažnim centrom. Koncertna hala stoji v središču in premore več kot tisoč sedežev. Dodobra smo jo napolnili, čeprav nastop ni bil deležen tolikšnega navdušenja kakor, denimo, v Aspenu. Bolj so se razživeli obiskovalci večerne plesne prireditve, ki bi spričo vsesplošnega norenja prerasla v kaos. Trušč je docela preglasil glasbo, zato smo začasno odložili instrumente in začeli prazniti kozarec vvhvskija, s katerim so nas zasuli občudovalci.« SAN FRANCISCO — BISER AMERIKE »10. oktober. Ob desetih dopoldan odletimo iz Puebla. Potujemo z razmajanim lokalnim 'klipanom', ki spoloma po farmah pobira mleko. Zabavno, ni kaj reči. šc bolj zabavno pa postane, ko pilot spusti letalo nizko k tlom. Da boste videli, kakšen jc Colorado iz zraka, pripomni in sc malone dotakne vršičkov samotnih dreves. V Denverju prestopimo v B-720, ki nas ponose 11 kilo metrov visoko. Ker nc morem opazovati zemlje pod seboj, oprezam za ljubkimi stevvar-desami. V kratkih krilcih, izpod katerih gledajo vitke noge, so izredno privlačne, šc sam nc vem, kdaj pristanemo v San Franciscu, prestolnici Kalifornije in nalcp-šem mestu Združenih držav. Njegov južni del čepi na ko-pastem hribu. Ceste so en sam iklanec in vodijo med svetlo pobarvanimi stavbami, ki se v vročem soncu bleščijo, kot bi bile iz slonovine. Srce San Francisca ždi na polotoku, ki ga s kopnim povezuje sloviti Goldcn Gate Bridgc, most nenavadne pol-krožne konstrukcijo. V zraku jo držijo debele jeklene vrvi, napete čez več kilometrov širok zaliv. Ob hudih nevihtah menda brundajo in godejo kakor zbor tisoč in tisoč basistov. Koncert smo imeli v Internacionalnem domu, v veliki, popolnoma zasedeni dvorani sredi ene najrazkošnejše četrti urbanističnega »Gulivo-ya« zahodne obale ZDA. Seveda je uspel. Izmučen, rahlo okajen (povsod ti dajo whys ki in če hočeš biLi vljuden, moraš narediti požirek), vendar dobre volje odidem po čivat. Jutri nas čaka nov dan, novi napori, nove dogodivščine. 11. oktober. Kolegi so morali uporabiti najrazličnejše trike in prijeme, preden jim je uspelo spraviti me iz postelje, šele na letališču, od koder smo z avionom B-730 odbrzeli proti On t ari u, sem sc dokončno predramil. Pa saj kdo sc nc bi? Notranjost jeklenega ptiča, katerega končni cilj so bili Havaji, jc kar izžarevala eksotično polinezijsko vzdušje; havajska glasba, havajski okraski, dekleta v havajskih* oblačilih, ki strežejo izključno le havajske pijače in jedače... Zaradi enotnih suknjičev in instrumentov smo pri ljudeh, zlasti pri ljubkih strežajkah, sicer vajenih potnikov najrazličnejšega porekla, barve ter poklica, zbujaLi nemajhno radovednost. Spraševali so nas, kam gremo in kaj dodamo ter skušale uganiti, koliko »tehtamo« — finančno — kajpak. Kot nalašč je organizacijski odbor izseljencev v Ontariu pripravil veličasten sprejem, sprejem, kakršnega bi se poprej niti v sanjah ne upali obetati. Oba izhoda z aerodroma sta nosila napis znane vsebine: VVelcome Slak. Domači muzikantje so neutrudno igrali in preglasili celo hrum letalskih motorjev ter vpitje nekaj sto glave množice čakajočih rojakov. Sledilo jc prisrčno rokovanje in pozdravljanje. Nato smo sedli v limuzine in se zapeljali do prostorne hale, prizorišča našega popoldanskega nastopa. Vstopnice so baje razprodali žc pred par dnevi. Občinstvo jc navdušeno spremljalo izvajanje »najboljšega jugoslovanskega ansambla«, kakor so naslednji dan Slake krstili lokalni listi. Nc mislite, da pretiravam. Zares smo Vili deležni izjemne pozornosti. Prireditolj ni ničesar prepustil naključju; Jani Osojni k, denimo, ki jc ravno proslavljala rojstni dan, so izročili šopek cvetja.« DISNEYLAND — DEŽELA IZ PRAVLJICE »12. oktober. Danes smo koncertirali v tukajšnjem Slovenskem domu. Predstava je — po pričakovanju — docela uspela, a spričo poslušalcev, ki so na koncu jokali kot otroci, sem se počutil precej nelagodno. Slovenska pesem jim jc razburkala dušo, odpihnila prah z mladostnih spominov ter oživila potlačeno domotožje. Kar preveč resno so vzoli vse skupaj. Konec koncev smo vendarle samo zabavni ansambel, katerega nafnen je publiko razvedriti, jo spraviti v dobro voljo, nc pa buditi žalost in bolečino.« (NadalJ. prihodnjo sredo) 102 nadstropen nebotičnik v Chicagu Hotel v Pit GLAS #15. STRAN Koliko imamo cestnih motornih vozi število motornih vozil se Je začelo večati zlasti v zadnjih desetih letih, ko se je v vsej državi povečalo število osebnih avtomobilov za več kot desetkrat: leta 1960 je imela Jugoslavija 54 tisoč, leta 1970 pa 721 tisoč avtomobilov. Po stanju iz leta 1970 pride v vsej državi en avto na 29 prebivalcev. To je pa še vedno malo v svetovnem merilu, kajti na vsem svetu imajo 190 milijonov avtomobilov ali 19 prebivalcev pride na en avto, čeprav so obširna območja, kjer je vozil malo. Na Jugoslavijo pride 0,38 % svetovnega števila avtomobilov in ta odstotek se je v desetih letih povečal od 0,07%. Od evropskega števila okrog 66 milijonov pride t»a našo državo 1,1%. Naša republika ima relativno največ cestnih vozil. Od motorjev in mopedov pride na Slovenijo delež 27,7 %, od osebnih avtomobilov 20,9 0o, od tovornjakov 14,9 %. V letu 1970 je bilo v vsej državi re-gisv/iranih 720.812 avtomobilov, od tega v Sloveniji 150.807. Delež Slovenije je pa vedno manjši. Pred desetimi teti, to je leta 1961, je imela Slovenija 31,6 % vseh avtomobilov v državi, lani pa še navedenih 20,9 %. Njen odstotek se je zlasti hitro manj-§al v letih 1966—1968. Po republikah ima največ vozil Srbija kot največja republika *272 tisoč avtomobilov), nato Hrvaška s 184 tisoč; Slovenija je tretja. V lanskem tetu se je v vsej državi šte-vUo avtomobilov povečalo za 158.303, od tega največ v Srbiji (za 64 tisoč), Hrvaška je Povečala svoje število za 37 tisoč, Slovenija za 29 tisoč. V °dstotkih pogledano je porast v vsej državi za 28° o, v Sloveniji pa je povečanje "ajmanjše med republikami, namreč za 23 %. Ječanje motorizacije povzroča večanje prometnih ne-*re,ž- V lanskem letu je bilo "a naših cestah 620 smrtnih "esreč ter 4261 nesreč s hu-";tml poškodbami, število »mrtnih nesreč pomeni 3,5 od-otka vseh smrtnih primerov Sloveniji, če merimo gosto-10 Prometnih nesreč s števi-°m avtomobilov, tedaj je prišlo lani na 1000 avtomobilov 4,1 smrtnih nesreč ter 28,3 nesreč s hudimi poškodbami. To število se pa občutno manjša. Leta 1961 je pokazal enak račun, da je prišlo na 1000 domačih registriranih avtomobilov v tem letu 9,9 smrtna poškodovanih in 79,6 poškodovancev s hudimi telesnimi poškodbami. O cestnih motornih vozilih razpravljamo v zvezi z obremenjenostjo cest, z razvojem cestnega prometa, ki je zlas-sti glede potniškega prometa v veliki meri nadomestil železniški promet, z razvojem turističnega prometa, kajti znano je, da skoro vsi tuji obiskovalci prihajajo s cestnimi vozili, pa tudi v zvezi z večanjem standarda, kajti velik porast vozil v zasebnem sektorju jc gotovo odraz ustrezne življenjske ravni prebivalstva. Motorizacija je napredovala zlasti v zadnjih desetih letih. Če primerjamo osebne avtomobile kot najbolj znana in razširjena motorna vozila, se je njihovo število v desetih letih podeseterilo: leta 1960 je imela Jugoslavija 54.257 osebnih avtomobilov, leta 1961 75.587, leta 1970 pa 720.815. Kljub temu očitnemu napredku pa jc naša država še precej pod svetovnim poprečjem, čeprav imamo obširna območja z majhnim številom vozil, tako ima vsa Afrika komaj nekaj čez 3 milijone avtomobilov, vsa Azija jih ima malo razen Japonske, Južna Amerika razen Brazilije in Argentine, malo jih ima SZ. V svetovnem merilu pride en avto na 19 prebivalcev, v Jugoslaviji na 29, če vzamemo podatke za leto 1970. Ali drugače povedano, Jugoslavija ima 0,57 % svetovnega prebivalstva in 0,38 % svetovnega števila vozil. Kakšna je ta primerjava, naj pokažejo podatki za zadnjih deset let, ko se je pri nas začelo večati število vozil. Za ves svet so podatki do leta 1968; za zadnji dve leti sta oceni, ki temeljita na tem, da se po svetu že dolgo časa število avtomobilov poveča za 10 milijonov letno. Osebni avtomobili v svetu in v Jugoslaviji (v tisočih) Le to 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 $69 1970 Svet Jugoslavija Delež Jugoslavije v odstotkih 104.310 76 0,07 112.060 98 0,09 121.380 113 0,09 " 130.660 142 0,11 140.680 18S 0,13 150.290 253 0,17 160.720 356 0,22 170.090 440 0,26 180.000 563 0,31 190.000 721 . 0,38 Delež Jugoslavije je še majhen, vendar ves čas narašča in to precej hitro; od leta 1967 se je število vozil v SFRJ podvojilo. Največ avtomobilov jc v severni Ameriki, kjer jih imajo okrog 100 milijonov, v Evropi jih je tretjina; od evropskega števila jih pride na našo državo 1,1 %. V Evropi so tri države, ki imajo več kot po 10 milijonov avtomobilov, to so ZR Nemčija, Francija in Velika Britanija, vsaka okrog 12 milijonov. Italija jc četrta z več kot 9 milijoni; druga naša soseda Avstrija jih ima okrog 1,2 milijona. Svetovna avtomobilska industrija napravi vsako leto okrog 30 milijonov novih vozil, od česar pa je povečanje samo za 10 milijonov, kajti 20 milijonov vozil gre iz pio-meta. Podatki o registraciji novih avtomobilov pokažejo torej mnogo večje število kot jc dejanski porast; v Evropi na primer je bilo v ZR Nemčiji v letu 1970 na novo registriranih več kot poldrug milijon vozil, v Italiji 1,3 milijone, v Franciji nekaj manj, v Avstriji 140 tisoč itd. V SFRJ je porast vedno ce-čji, kajti v zadnjih dveh letih se je število avtomobilov povečalo vsakokrat za več kot sto tisoč; od leta 1969 na 1970 je bilo povečanje za 138 tisoč. Slovenija ima relativno največ vozil v državi, en avto pride konec leta na 11,5 ljudi, medtem ko je v vsej državi ta gostota 28,6. Vendar pa se delež Slovenije stalno manjša, kajti pred desetimi leti je imela Slovenija tretjino vseh avtomobilov v Jugoslaviji, sedaj pa petino. Zaradi rastoče motorizacije se v družinskih proračunih večajo izdatki za prevozna sredstva in storitve, kjer so udeleženi stroški za nabavo, vzdrževanje motornih vozil in vožnjo z njimi. Pri tričlanski družini je bil delež, leta 1966 7,3 %, leto pozneje 9,8 %, za nadaljnja leta podatki niso objavljeni. Med motornimi vozili niso samo avtomobili, ampak tudi motorji, tovornjaki, avtobusi, specialna in vlečna vozila. Mednarodna statistika razlikuje med potniškimi vozili, kamor šteje osebne avtomobile, in komercialnimi vozili (avtobusi, tovornjaki); teh je nekako četrtino števila osebnih avtomobilov. Registracija za leto 1970 je po prvih podatkih pokazala v drža vi in samo v naši republiki to število cestnih motornih vozil in prikolic: Registrirana cestno motorna vozila v letu 1970 Vrsta vozila Motorji in mopedi Osebni avtomobili Avtobusi Tovornjaki Specialna vozila Vlečna vozila Prikolice SFRJ Slovenija Delež SRS v odstotkih 369.515 102.275 27,7 720.812 150.807 20,9 14.768 1.664 11,3 107.226 15.946 I 14,9 10.117 1.671 16,5 30.568 3.648 11,9 40.649 4.639 11.4 Če računamo vsa motorna vozila, pride na Slovenijo 22,3 odstotka, kajti pri nas je visoko število mopedov (med gornjim številom motorjev in mopedov je motorjev samo ena četrtina), pri vlečnih vozilih in prikolicah je pa delež Slovenije 11,6%. Med avtomobili je v vsej državi v zasebnem sektorju 93,5%, ker jih je 47 tisoč v družbenem sektorju. V Sloveniji jih je v družbenem sektorju nekaj več kot 5 tisoč, tako da jih je v zasebnem sektorju 96,6 %. Po državah, kjer imajo avtomobile v glavnem v državnem sektorju, je njihovo število povsod zelo majhno. Pri tovornjakih tudi dela statistika razliko med sektorjema: od 107.226 jih jc v zasebnem sektorju 31.960 ali 29,8%, v Sloveniji jih je zasebnih 5800 tovornjakov od skupaj 15.946. to jc 36,3 %. Zasebni sektor je na j močne j-ji pri motorjih, kajti čim manjša so vozila, tem več j.h je v zasebnem sektorju. Povečanje števila avtomobilov v zadnjem letu je bilo v vsej državi za 28 % in je po republikah zelo različno; kjer je vozil manj, tam se število hitreje veča. V Sloveniji ie povečanje najmanjše, za 23 odstotka: Osebni avtomobili po republikah v letu 1970 Republika SFRJ Bosna in Hercegovina Črno gora Hrvaška Makedonija Slovenija Srbija ■— ožje območje — Vojvodina — Kosovo število leta 1970 Povečanje od prejšnjega leta Povečan jo v % 720.812 158.303 28 60.821 15.966 36 12.032 3.440 40 184.068 36.798 25 40.975 9.898 32 150.807 28.528 23 272.109 63.673 31 191.606 44.137 30 69.060 16.181 31 11.443 3.355 41 število vseh vrst vozil sc stalno veča. V letu 1970 se je v Makedoniji nekoliko zmanjšalo število avtobusov in specialnih vozil, v Sloveniji pa število motorjev, ki se že nekaj let manjša. (Prihodnjič: Nesreče). Uprava javne varnosti bo na javni dražbi v sredo, 7. aprila, prodala naslednja osnovna sredstva: terensko vozilo compagnola, letnik 1966, v nevoznem stanju. Izklicna cena je 7000 din; osebni avto zastava 1300, letnik 1965, izklicna cena 10.500 din. Začetek dražbe bo ob 17. uri pred garažami skupščine občine Kranj. Iz pisarne UJV v Kranju Ekipno prvenstvo SRS v kegljanju Spet Triglav Osem nastopov kranjskih kegljačcv za najvišji republiški ekipni naslov je za nami. V soboto in nedeljo se je namreč končalo letošnje ekipno republiško prvenstvo za moške v kegljanju. Triglavani so tako po pričakovanju osvojili že sedemnajsti republiški naslov, kar je lepa garancija za nastop na državnem in evropskem prvenstvu, kjer bodo Kranjčani poskušali osvojiti še dve laskavi lovoriki. Kegljači gorenjske metropole so v osmih nastopih na kegljiščih Slovenije podrli kar 57.932 kegljev, povprečno pa je vsak tekmovalec podrl 903,5 kegljev. Kako prepričljiva je njihova zmaga, pokaže še podatek, saj imajo 1786 več podrtih kegljev pred drugouvrščenim Konstruktorjem in kar 4005 kegljev več kot zadnjeplasirana ekipa Novega mesta. Odlično četrto mesto so si prikegljaii kegljači Jesenic, medtem ko so K ran jskogorci zasedli enajsto mesto. -dh Drugo mesto Franca Ekarja in Tomaža Jamnika V nedeljo, 4. aprila, jc bilo na novi slalomski progi v Kranjski gori republiško tekmovanje v vožnji z AK1A čolni, ki so se ga udeležile dvočlanske ekipe vseh slovenskih postaj Gorske reševalne službe. Proga je bila dolga 1450 metrov in je imela približno 400 metrov višinske razlike. Na njej se je pomerilo 27 tekmovalnih dvojic, ki so se borili z izredno težko progo, motil pa jih jc tudi močan dež in pomanjkanje snega. Vsaka dvojica jc morala na startu ponesrečenca pravilno imobilizirati ter ga pripraviti za prevoz v dolino, nato pa z AKIA čolnom skozi 22 vra-tic prepeljati v dolino pred ocenjevalno komisijo, ki so jo sestavljali zdravniki. Komisija je tekmovalne dvojice ocenjevala s kazenskimi točkami. Prvo mesto jc osvojila dvojica šekli in Gosar iz Kranjske gore, druga pa sta bila Kranjčana Franci Ekar ra Tomaž Jamnik,. ki sta tudi člana alpinistične odprave ISTOR-O-NAL in se bosta 25. aprila skupaj s tovariši podala na dolgo in naporno pot v Pakistan. Tretja sta bila Kranjčana Smolej in Jaklič, četrta Razinger in Šlamberger iz Ljubljane, peta pa Koblar in Zakojšek z Jesenic. Drugo mesto jc lep uspeh za znana kranjska alpinista, z malo več sreče pa bi bila lahko tudi prva. —jk S skupščine občinske gasilske zveze v Kranju. — Foto: F. Perdan Gasilci so zborovali V okviru občinske gasilske zveze deluje v kranjski občini 38 gasilskih poklicnih enot, 6 industrijskih gasilskih enot, enota letališča Brnik in poklicna gasilska enota Kranj. V omenjenih gasilskih enotah je lani delalo 3630 gasilcev. V občini je bilo lani 57 požarov. 41 požarov je bilo v družbenem sektorju, 16 pa v 0D 10. APRILA 00 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU GORENJE VELENJE kompleten program za leto 1971 m ur h a It zasebnem. Skupna škoda je znašala 693.850 novih dinarjev. Največ (osem) požarov je bilo v stanovanjskih stavbah, osemkrat pa so gasilci posredovali tudi pri gašenju osebnih avtomobilov. Nadalje je bilo 7 požarov na gospodarskih poslopjih in v trgovskih lokalih, 5 na tovarniških objektih, 4 na električnih napeljavah itd. Poklicna gasilska enota je pri gašenju požarov posredovala 55-krat, prostovoljna gasilska društva so sodelovala 1.1-krat, od tega 9-krat skupaj s poklicno enoto, 2-krat pa samostojno posredovala. To pa je le del dejavnosti gasilskih enot v kranjski občini v minulem letu. Razen tega so društva skrbela za obnavljanje in nakup nove opreme (motornih brizgaln, cevi in tudi gasilskih avtomobilov), za izobraževanje in vzgojo kadrov. Organizirala so različna medsebojna srečanja in tekmovanja, sodelovala pri krvodajalskih akcijah itd. Od 1968. leta je v občini kar 16 gasilskih društev oziroma gasilskih enot nabavilo 17 novih motornih brizgaln, poleg poklicne enote pa imajo društva in industrijske enote v občini tudi 7 gasilskih avtomobilov. Veliko skrb sta občinska gasilska zveza in štab odreda v zadnjih letih posvečala tudi nabavi novih tlačni*1 cevi. Skratka, za opremo so društva v zadnjih letih sap* zbrala okrog 400 tisoč novih dinarjev. Zato so na sobotni redni letni skupščini občinske gasilske zveze menili, da *!*' morala tudi skupnost v P^1* hodnje namenjati večja sredstva za opremo in dejavnost in čimboljšo pripravljenost gasilskih enot. Na skupščini, ki so se j* udeležili tudi predstavniki občinske skupščine gasilske zveze Slovenije, področnega f3* silskega štaba za Gorenjsko in nekaterih gorenjskih ob\ črnskih gasilskih zvez, so me» drugim tudi poudarili, <*J * morajo v prihodnje gasite** organizacije še bolj povl/a z delom organizacije soC1.a stične zveze, s krajevni^ skupnostmi v občini in z."r\' gimi družbenopolitičnimi '"" ganizacijami. Ko so govori o različnih dejavnostih gaj^.' skih enot, so posebej pohva »ur** gasilce tovarne Sava. 1 dustrijska enota je t lani sama organizirala k dajalsko akcijo, ki se J«, udeležilo 40 gasilcev iz i jetja. A> kmetovalci! INA — PETROKEMIJA KUTINA vam priporoča, da dognojujete posevke sPorn'a^/jia 150kg KAN-a ali 250 do 300 kg kompleksnega PV°J* NPK 12:12:12 ali 200 do 250 kg NPK 17:8:9 ali z 73 *B UREE. . JfiDA - 7. aprila 1971 GLAS * 17. STRAN [agrotehnika \M\ fi'K'PORT— IMPORT, LJUBLJANA, TITOVA 38 vam nudi iz svojih konsignacijskih skladišč: LW 19 ^ specialne samonakladalne prikolice MENGELE za seno in svežo krmo * specialne trosilce hlevskega gnoja MENGELE, nosilnosti od 2 do 4 tone r specialne trosilce hlevskega gnoja MENGELE s pogonsko osjo izdelano specialno za hribovite predele Za vse izdelke tovarne MENGELE je zagotovljen servis in rezervni deli Cene: Samonakladalna prikolica: DM Asch Lit USA $ LW NICO — 16 m3 4.679.— 33.220,90 798.986,— 1.278,37 LW NICO — 17 m3 4.738,— 33.639,80 809.060,— 1.294,53 LW 17 5.060,— 35.926,— 864.045,— 1.382,52 LVV 17 S 5.699,— 40.462,90 973.161,— 1.557,10 LVV 19 —19 m3 5.425,— 38.517,50 926.373,— 1.482,25 LVV 19 —22 m3 5.760,— 40.896,— 979.200,— 1.573,76 LW 19 S 6.214,— 44.119,40 1,061.102,— 1.697,81 LW 21 — 21 m3 5.992,— 42.543,20 1,023.193,— 1.637,16 LVV 21 — 24 m3 6.326,— 44.914,60 1,080.227,— 1.728,41 zaloge o čistoči ^°larii Z\^isto^° mesta, vasi in okolice se bodo vključili ., J». Mi v I , i___• ...... teden » - ^ »iv^oia, vadi in uivuii^ . 6(1 drugim bodo pisali naloge na to temo. ouC ln Pred t° S^ sestan ravnatelji osnovnih šol kranjske irr»e nao Vniki Zavoda z» zdravstveno varstvo. Določili 1 Kai,x Ve ozir°ma teme nalog: I j ^rtKsen vtu 3* je »hvl napravi čistoča na obiskovalca našega kraja, • aj Jahkn čistoce narobe v našem kraju, ' Kai0 o ^edim, da bo kraj lepši. ^klnQ šole^m1^?.1.1 šo,arJi od tretjega do osmega razreda komisjjj It ju morai° do 30- aprila poslati najboljše Nia v** mea* J° bodo imenovali: zavod za šolstvo, sani-hoK b° odbral ranja in turistično društvo Kranj. Ko-Hen U°bilo *Petdescl najboljših nalog. Od teh bo deset !'čno 10 tudi v čPOminska darila, tri najboljše pa bodo obrsti* druStv0 £°pisu Glas. Za vse nagrajence pa bo turi-ni kraj ranj Pripravilo enodnevni izlet v neki -lb Ob spominu na devet žrtev plazu pod Storžičem Vse mestece je vstajalo v tisto megleno jutro 29. marca 1937. leta. Zbrali so se mladi Tržičani, polni iivljenja ter brez oklevanja odšli pod vodstvom Zdravka Kostanjev-ca prek Loma do pod Stor-žiča. Smeh in razposajeno mlado veselje jim je polnilo srca. Skrbno so se pripravljali na tekmovanje na Škarje-vem robu v masivu Storiiča. Kolikokrat so ie v tem okolju zdrveli v dolino na smučeh! Kolikokrat so se tedaj tudi ustavili v koči Pod Storilcem! Tedaj so se spuščali tudi v dolino in se veselo vračali na svoje domove ... Tistega dne so se vzpenjali po gazi ob skalah, med glasnim ukanjem in petjem, ob smehu. S smučmi na ramenih so se bliiali cilju, ki je bil hkrati tudi start na tekmovalni progi. Vedeli so, da bodo kmalu lahko dokazali, kako koristno so porabili prosti čas na treningih. Zato je bilo tudi njihovo jodlanje in tikanje polno in njihov smeh neposreden. Prav takšni so bili tudi oni sami. Da, bili so neposredni, mladi, Še-gavi Triičani! Naenkrat je sproiil njihov veseli glas zlovešči sneini plaz. Tako iznenada jim je postal mnogo prerani beli grob. Nekateri iz vrste so še komaj uspeli zadržati korak, ki jim je tudi ohranil življenje. Na robu snežnega grobi- šča svojih devetih tovarišev, s katerimi so neštetokrat stopali na tekmovalne proge v okoliških hribih, so zrušeni ostrmeli. Sila narave je v ogromni snežni masi pokopala in uničila devet mladih življenj. Nekatera so komajda zastavila korak v pot življenja. Preostala skupina smučarjev je tedaj še z nekoliko upanja, čeprav z zadnjimi močmi, skušala rešiti nesrečne tovariše iz objema bele smrti. Vendar je bila človekova moč tako zelo ničeva v primerjavi z grozljivo silo sneinega plazu. Devet mladih smučarjev je ostalo v belih globelih plazu, od koder se niso več vrnili... Glasovi tržiških siren so naznanjali nesrečo. Plat zvo- na iupne cerkve je vabil ljudi na pomoč! Vse mestece je bilo na mah pripravljeno pomagati. Kmalu je odjeknilo v mestu: Plaz pod Storžičem! Napotili so se v goro mnogi reševalci, zdravniki, vojaštvo in mnogi, ki so želeli pomagati. Odšli so sorodniki ponesrečencev, čeprav še niso vedeli za strašno resnico. Prijatelji so se zgrozili ob novici in materine solze so v obupu polzele po ovelih licih. Med jokom otrok, žena in meščanov je turobno pozvanjal veliki zvon. Reševanje je potekalo dneve in tedne! Vsak ponovni pokop na mestnem pokopališču je bil znova boleč in ostal tak tudi še dolga desetletja nekaterim ... Boštjan Modna konfekcija krim obrat Kranj sprejmemo več kvalificiranih krojače v in šivilj za nedoločen čas Možnost dobrega zaslužka. Prijave sprejemamo vsak dan od 6. do 14. ure v pisarni obrata OZD Kranj, C. JLA 5. Poslovalnica Kranj, Titov trg 1 Poslovalnica Kranj, C. JLA 10 Obiščite naš paviljon na spomladanskem sejmu v Kranju od 10. 4. do 19. 4. v novih prostorih v Savskem logu PRI NAKUPU KOLESA ALI MOTORNEGA KOLESA VAM NUDIMO UGODEN SEJEMSKI POPUST Prepričajte se — zadovoljni boste! Slovenija avto Kviz kranjske mladine Priprave za mednarodne cestno hitrostne dirke za Nagrado Loke v škofji Loki so v polnem teku. Zato ne bo napak, če prikličemo nekoliko v spomin lansko tekmovanje. Spomnimo se, da so bili lansko leto izboljšani vsi kategorijski rekordi na škofjeloški progi, le v kategoriji do 250 ccm je rekord iz leta 1969. Rekordi na škofjeloški progi pa so taki: do 50 ccm — Kunz (Zahodna Nemčija) 120.895 km/h, do 125 «cm — Drapal (Madžarska) 129.600 km/h, do 250 ccm — Szabo (Maržarska) 139.414 km na uro, do 350 ccm — Nclson (Velika Britanija) 142.895 km na uro, do 500 ccm — Molloy (Nova Zelandija) 145.163 km/h in prikolice — Enders (Zahodna Nemčija) 138.107 km/h. Poglejmo še izboljševanje absolutnih rekordov v Škofji Loki: Lenz (Avstrija) na stroju norton 350 ccm: 121.988 km/h v letu 1963, Lovv (Nova Zelandija) na stroju norton 500 ccm: 133.005 km/h v letu 1964, Scheimann (Zahodna Nemčija) na stroju norton 500 ccm: 136.590 km/h v letu 1967, Dodds (Avstralija) na stroju norton 500 ccm: 140.503 km/h v letu 1968, Mar-sovszkv (Švica) na stroju linto 500 ccm: 144.000 km/h v letu 1969 in Mollov (Nova Zelandija) na stroju kawasaky: 145.163 km na uro v lanskem letu. Torej je absolutni rekord v rokah Glngerja Mol1oya iz Nove Zelandije, ki je prijavljen tudi za letošnje tekmovanje. Tekmovalec, ki bo letos izboljšal ta rekord, prejme Nagrado Loke v znesku 5000 din in spominsko plaketo mesta škofje Loke. Kvalitetni tekmovalci, ki so že prijavljeni in tradicija, da jc zadnja leta rekord izboljšan na vsaki prireditvi, zagotavljajo, da bo verjetno Nagrada Loke podeljena tudi letos. Sicer pa bomo videli, kako bo v nedeljo, 30. maja, v škofji Loki. V nabito polni dvorani Doma JLA v Kranju jc bil v sredo zvečer kviz kranjske mladine. V poznavanju NOB iz gornje savske doline so se pomerile tri ekipe: mladinski odsek planinskega društva Kranj, vojaki domače garni-zije in aktiv mladine terena Vodovodni stolp. Po treh skupinah vprašanj je največ točk zbrala skupina vojakov, drugi so bili tekmovalci Vodovodnega stolpa, medtem ko je skupina planinskega društva izpadla po drugi skupini vprašanj. Pri vsem tem ni toliko pomembno, kdo je zmagal. Pomembno je, da je mladina tako aktivna in šc več, da vključi v tekmovanje tako tematiko, ki v poljudni obliki osvežuje spomine mlademu rodu na nedavno zgodovino svojih prednikov. Ob vprašanjih in odgovorih o organizaciji prvih revolucionarnih komitejev in vstaj na Gorenjskem, o najvažnejših borbah, o okupatorjevih načrtih za Šolska športna društva v kranjski občini 2e v preteklih letih so na večini osnovnih šol v kranjski občini delovale različne športne ekipe učencev. Letos pa bo z ustanovitvijo Šolskih športnih društev športna dejavnost bolj organizirana. Ustanovljen je bil tudi Center za šolska športna društva, njegova naloga pa bo organizacija občinskih in drugih medšolskih tekmovanj. Po zadnjih podatkih delujejo šolska športna društva na vseh centralnih in samostojnih šolah v občini. Društva imajo 32 sekcij s 1360 aktivnimi športniki. Med sekcijami je največ atletskih; kar 8, slede rokomet, košarka, orodna telovadba, namizni tenis, plavanje, badminton, akrobatika, streljanje in cdbojka. športnliki vseh teh sekcij delujejo v 70 skupinah. Najmanj skupin je pri odbojki, streljanju, akrobatiki, plavanju in pri orodni telovadbi. Smučanje in smučarski skoki v tem pregledu niso všteti, ker pritegnejo sole k zimskim športom tudi učence, ki niso člani šolskih športnih društev. Letos je na primer sodelovalo v zimskih športnih tečajih okoli 700 učencev. Lahko se pohvalimo, da so današnji mladi talentirani tekmovalci dobili osnove prav pri šolskem smučanju (Stefančič, Mesec, Kobal, Jocifova hi drugi). V šolskih športnih društvih pa deluje le 21 učiteljev, med njimi je samo 5 žensk. Večina učiteljev ima višjo In srednjo Izobrazbo, 7 pa ima visoko. Poprečno so učitelji zaposleni v športnih sekcijah 4 do 8 ur na teden, kar je seveda velika izvehšolska obremenitev. Ker je vsa športna dejavnost zaradi pomanjkanja časa in pa pomanjkanja kadrov pretežno v večernih urah, so se šole odločile za gojenje samo nekaterih Športnih panog. V zadnjem času so se pogoji za delo šolskih športnih društev močno izenačili. Vse centralne šole, razen Predo-selj in šole Franceta Prešerna, imajo sodobne telovadnice in športna igrišča. Zato so se razlike v športnih dosežkih med šolami močno zmanjšale. Doslej so šole nagrajevale športno dejavnost iz lastidh sredstev in dokaj neenotno, največkrat pa so učtclji delali zastonj. Letos je prvič temeljna izobraževalna skupnost namenila za Jelo šolskih športnih društev in občinskega centra 85.000 din, k stroškom za uporabo pla valnega bazena pa še 40.000 din. Po približni oceni predstavlja ta znesek komaj tretjino vseh stroškov, ki jih imajo sole pri izvajanju programa šolskih športnih društev, vendar nekaj je. Upajmo, da bo popolnejša organizacija teh društev in realnejše financiranje teh dejavnosti prispevalo k vse bolj množični udeležbi lin pa h kvalitetnejšim dosežkom na področju telesne kulture. D. Bavdek uničenje našega naroda pa do osvoboditve Begunj, pohoda na Koroško in začetka obnove porušene domovine je tisti večer poslušalo toliko mladine kot na nobenem predavanju v šoli. še bolj pohvalno pa je to, da je mla- dina izvedla tekmovanje raj brez stroškov. Edino, so povedali, kakih 18 °? . jev za knjige zmago Celo plesna skupina v- -Sava je brezplačno sod*? n la v programu z narou. plesi. K- Uspehi tudi btBt strokovnjakov sni V zadnjih letih je občinska zveza za telesno kulturo "a nicah doživela nesluteno večji uspeh svojega dela kot Prej^ leta. Kot organizator ln usmerjevalec telesne kulture v J jo je znala približati širokemu krogu delavcev, učencsv^ kov in je s tem dosegla izredno množičnost; v isti »»P1 y, ustvarila take možnosti za nagel vzpon posameznih panog, da je dosegla kvaliteto ln obenem vrhunski Šp° proračunskih sr«1^^^ li jonov dinarjev, vin''! šport: hokej, smučanj d loma odbojko pa b°JesCfl4 Leta 1970 je občinska zveza za telesno kulturo na Jesenicah v svojem programu poudarjala predvsem množično udejstvovanje in vanj usmerjala mladino iz srednjih in osnovnih šol. Najpomembnejši in najbolj številen jc bil nastop ob dnevu mladosti, saj se je parade mladosti udeležilo prek 700 učencev in dijakov. V sodelovanju z ostalimi klubi in društvi po vseh krajih jeseniške občine je občinska zveza za telesno kulturo priredila več akcij in tekmovanj. Razen krosov in ostalih športnih prireditev je organizirala dve množični vsakoletni akciji: Naučimo sc plavanja in akcijo Naučimo se smučanja. Ob prizadevanju plavalnega kluba Jesenice sc jc lani naučilo plavati prek 280 učencev, po smučarskih terenih pa sc je pozimi spuščalo 250 smučarjev — tečajnikov. Letos so za telesno kulturo namenili iz rala tudi železarna Zaradi izredno Športne dejavnosti * občutno primanjkuj^-kovnega, še bolj Pa nega kadra. ^stv3 Brez ustreznega voa ^ taborniške, strelsl^^ stične in druge oru ^ in društva. Samo društvo Jesenice različnih klubov. Popravi] V 21. številki <**Jk 17. marca, smo poj ^jg Oficiri /bor RK v JW zapisali, da je pr«, ie bolnih žena sodclovjj. p9 čursk, tt.JN*£VJ nam sporočili, sodelovala tudi JgJ^j* misija pn Ka v Na zboru volivcev Javornik—Koroška ^A Av^\ toževali nad smradom žlindrinc volne, ki j« " ^ v ]f materialu novega obrata Izolirke. Že 12. marca P* ^u ki namestili ustrezen nabiralnik, ki lovi odp/obrat» preprečuje, da bi se neznosen smrad širil okol okolici. GlAS * 19 STRAN JUGOBANkA LJUBLJANA, Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji ii preko predstavništev v tujini. — zbira hranilne vloge občanov "— vodi devizne račune občanov —• opravlja vse storitve na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in tujini — daje kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke po-jožijo tudi pri tujih bankah s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemčiji, v Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako dviga v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JU-GOBANKE. Sanka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. P I i l ^nietijsko živilski kombinat Ki arij ca: £a od 29. 3. 1971 dalje odkupuje na odkupnem mestu Ravnica Kranj, Savska c. 16 vse vrste živine vsak tla" od 7 do 13. ure. a dostavo živine na Klavnico priznamo do 50 din a Rlavo odrasle goveje živine, za teleta in prašiče Pa 10 din; da Prodaja vse vrste reprodukcijskega materiala za rnetijsko proizvodnjo v trgovini Šenčur 88; ka Prodaja koruzo, pšenico, pšenično krmilno moko, sWi"l!a za krave molznice in krmila za perutnino v *Ktadisču Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši Bcksel); da VorrMaja k™etijske stroje proizvodnje PASQALI ^tLNOOT ni t iritiiMn r\HT i~ ,i..,„.. «, „..« bajnem Beksel) °OT, OLT, LEMIND, IMT in druge v pro-Prostoru Kranj, Cesta JLA št. 1 (bivši I 1 Objava 19 Pri oddelku za notranje zadeve skupščine občine škofja Loka so v hrambi naslednja dvokolesa. mo$ko koi0 znamke »ROG-SPORT«, št. 665212, zelene barve 2/388 — moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 169704, zelene barve 3/389 _ moško kolo, znamke »ROG«, št. 571142, zelene barve 4/390 _ moško kolo, znamke »ROG«, št. 123630, črne baive 5/392 _ moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. nez , zelene barve 6/393 — žensko kolo, znamke »ROG-STANDARD«, št. 1706446, črne barve 7/394 _ moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 286675, sive barve g7395 _ otroško kolo, znamke nez., št. 1805685, plave barve 9/396 — moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 700885, sive barve 10/397 — moško kolo, znamke »ROG«, brez št., sive barve 11/398 — žensko kolo, znamke »ROG«, brez št., črne barve 12/399 — moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 348039, zelene barve 13/401 — žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 289802. svetlomodro 14/402 — moško kolo, znamke »PUCH«, št. 1000466, svetlomodro 15/403 — moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 556067, svetlomodro 16,404 — žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 0-16989, sive barve 17 411 — žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 472497, zelene barve 18 411 — žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 577519, modre barve . 19,411 _ moško kolo, znamke »ROPE DEFRANCE«, št. nezn., zelene barve 20.411 — moško kolo, znamke »ROG-TURING*, št. 12767, zelene barve 21/411 — moško kolo, znamke »REKORD SPORT«, šl. 930421, črne barve 22/411 — moško kc'.o, znamke »ROG-TURING«, št. 74790, rdeče barve 23/411 — moško kolo, nez. znamke, št. 48, črne barve 24/411 — moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 161289, zelene barve 25/411 — moško kolo, znamke »ROG-TURING«, št. 417356, modre barve 26 411 — moško kolo. znamke »ROG-SPORT«, št. 530340, črne barve 27,411 — moško kolo, znamke »ROG-TURING«, št. 74S934, zelene baive 28 411 — žensko kolo, znamke »ROG-TURING«, št. 226387, črne barve 29 411 — žensko kolo, znamke »COTUR«, št. F 82687, rdeče barve 50 41! — žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 288724, zelene barve 31/414 — moško kolo, znamke »REKORD <, št. 872699, belomodre barve 32/414 — moško kolo. znamke »ROG-SPORT«, št. 807841, črne barve 33/414 — žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 94584, črne barve 34 414 — žensko kolo, znamke »PONY«, št. 67-420551, rdeče barve 35/414 — moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 254684, svetlozelene barve 36 414 — žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 534388, zelene barve 37 414 — moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 570846, plave barve 38 414 — žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 561759, svetlozelene barve 39 419 — moško kolo, znamke »ROG-TURING«, brez št., črne barve 40/419 — žensko kolo, znamke »ROG-TURING«, brez št., sive barve 41 419 — moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 185404, zelene barve 42/419 — moško kolo, brez znamke, nezn. št., zelene barve 43/419 — žensko kolo, brez znamke, nezn. št., zelene barve 44/419 — moško kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. 943297, črne barve 45/419 — moško kolo, znamke »ROG-REKORD«, št. 928874, sive barve 46/419 — žensko kolo, znamke »ROG-SPORT«, št. nez., zelene barve Pozivamo lastnike, da kolesa vzamejo najpozneje v enem letu po objavi, ker po preteku tega roka postanejo družbena lastnina. Ob prevzemu je treba predložiti na vpogled dokumente o lastništvu. Oddelek za notranje zadeve skupščine občine ŠKOFJA LOKA KMETOVALCI! Va zalogi imamo vse vrste semen, tudi semenski krompir sorte igor in cvet-nik. Ljubitelji cvetja lahko dobite kvalitetne cvetlice v prodajalni Gasilska ul. '5 (Stražiščc) KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA, KRANJ ZITOPROMET SENTA skladišče Kranj Tavčarjeva 31 sprejme v redno delovno razmerje SKLADIŠČNIKA Pogoj: KV delavec trgovske stroke. asšsaa :::::: meoi • ■ t>mum mamurna Obiščite nas na X. Spomladanskem sejmu od 10. do 19. aprila v Kranju it/ ŽIVIL./V KRAtj G1.AS * 20. STRAN Kmetovalci! NA SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU od 10. do 19. aprila se bomo predstavili z novim razširjenim programom kmetijskih strojev »i - B Na sejmu boste lahko dobili tudi informacijo o odkupu živine, IMOVOSli nakupu reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo, nakupu koruze, pšenice in ostalih krmil, odkupu kmetijskih pridelkov Vabi vas Kmetijsko živilski kombinat Kranj goreča KAM |ty peč em^3 VSE VRSTE JUGOSLOVANSKIH PREMOGOV Podjetje za PTT promet Kranj sprejme na delo za nedoločen čas: 1. 3 diplomirane elektroinženirje Pogoj: elektro fakulteta II. stopnje — šibki tok; 2. elektroinstalaterja za telefonske instalacije v stanovanjih Kandidati naj sc zglasc osebno v splošnem oddelku podjetja ali dostavijo pismene prošnje. Elektrotehnično podjetje Kranj objavlja prosta delovna mesta: 1. večje število kvalificiranih elektroinstalaterjev 2. večje število polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev Pogoji: da so mlajši, da imajo veselje do elcktro-instalacijske stroke, da imajo končanih 8. razredov osnovne šole. Za kandidate pod točko 1. in 2. sc zahteva, da p* majo več obveznosti do JLA. Stanovanj podjetje nima na razpolago. Osebni dohodki sc izplačujejo v skladu s pravilnikom o OD. Vlogo z navedbo osnovnih podatkov, točnim naslovom, dosedanje zaposlitve je treba poslati na naslov Elektrotehnično podjetje Kranj — Gregorčičeva Razpis velja do 15. aprila. Skupščina občine Tržič bo na javni dražbi v sredo, 14. aprila 1971, prodala osebni avto fiat 1300 letnik 1967, v brezhibnem stanju, izklicna cena Je 15.000 din. Začetek dražbe bo ob 15. uri na dvorišču skupščine občine Tržič. Skupščina občine Tržič Komisija za kadrovska vprašanja Tovarne čipk, vezenin in konfekcije Bled objavlja prosto delovno mesto pravnega referenta • kot Pogoji: diplomiran pravnik ali pravnik in 2 led dipl. pravnik v gospodarski organizaciji oziro pet t pravnik v gospodarski organizacij-^ "delitvi dohodek po polago. Osebni sredstev za OD. Prijave z ustrezno dokumentacijo naj pošljejo na gornji naslov. Rok za sprejemanje t je 15 dni od dneva objave. pravilniku o kandidat« rijav JEDA - 7. aprila 1971 GLAS * 21. STRAN Prodam KRAVO ZA PLE-*t- Prcbačevo 9, Kranj OTn8^?00 Prodam globok viJ 2ŠKI VOZIČEK. Sifko- ^•Koroška 10, Kranj 1569 in i° u11 vPrcžne GRABLJE Brnik,^4115 PLUG- Zs°rnji Prart REZNlcn ncmško SLAM0" Grad <; ^ s puhalnikom. Proch CerkIJe 1662 TORoi^f dvobrazdni TRAK- Cerkho PLUG- Sp" B™ik46< Prrvl 166"* ke n ^ lri PRAŠIČKE, tež-' Po 20 kg. Zg. Brnik 76 rodam PRAŠIČKE. Lahov-Pr^,Cerklje 1665 8 ,a,m pRAšIČKE. Zalog ^>rk'je 1666 ^ODNEVNE PIŠČANCE r. .° sređo, SVEŽA JAJ- Knli 1 LFTO STARE KO-U»I pa tudi ob sobotah dal ZGl° u£°dni ceni pro-aJ» valilnica v Naklem. NlA?am ĆEBELE, ČEBEL-m ORODJE. Šmartno pCerk!jc 1667 prodam KRAVO po teJeru. K' Brnik 73 1668 cJ?^01 SLAMO. Zupan, Tge 71 1669 kRAvam ^ mesecev brejo Me* t s tretJirn teletom. Jakob, Zg. Jezersko 9 r>^ 1670 STRnrcm Vcč MIZARSKIH 8'avn- in v Šenčurju ob 1 V 7»cesti Kran-i — Brnik &mi,jfAZlDUlv* PARCELI. Prr5niŠka 32- Kranj 1671 ^Lnm ZAZ1DLJIVO PAR-k[asi" (Snak°vo — Križe). v v oglasnem oddelku Pmn 1672 Vs^3m DESKE za opaže. v v oglasnem oddelku i rr0f, 1673 >lR da,ln.SEMENSKI KROM-Miije ciCZlre. ^ Korošec Janez, IW sencur 1674 >lR uam SEMENSKI KROM-^avi s°vln cvetniik. Breg ob ,>damranJ St„ motorno vprcžno bucher in SLA->'orni C° na ročni ali Kronj Pogon. Britof 39, \24\SVINJ0 » »JboI u^kS; oranj lo77 2 4on ,SENO- »TAVO in l^jo I2k,h STEBROV za • Škofi Trt0nce,j' Wrma.se . pi .„Hm v ■ 1681 0t«I r-, m,,no REPO no 5?* (SrCfano SLAMO in VCerkii0 aj°vic' Velesovo C^ro iA 1682 %]0v □ leseno BARAKO °glasnem oddelku »a u°dain ci a »f ««3 to^lec tLAM0 in LATE • lrstenik 15 1684 Poceni prodam debelo REPO ali zamenjam za seno. Naslov v oglasnem oddelku 1685 Prodam večjo količino semenske ČRNE DETELJE. Srednja vas 48, Šenčur 1686 Prodam zidno OPEKO in vprežni KULTIVATOR. Bcr-nik Anton, Virmašc 48, Škof-ja Loka 1687 Prodam avtogenski VARILNI APARAT z manometri, znamke meser. Rovtar, Britof 17, Kranj 1688 Kupim stabilni električni VRTALNI STROJ premera do 30. Slat nar Peter, Cerklje 50 1689 Kupim DESKE slabše vrste. Zaplotnik, Pivka 64, Naklo 1690 Kupim MEŠALEC za beton. Oblak Viktor, Groharjevo naselje 7, škofja Loka 1691 Kupim delovnega VOLA od 400 do 600 kg. Podreča 11, Kranj 1692 MOTORJA VOr*!.A Prodam FIAT 750. Nanut, Zevnikova 9, Kranj (Orehek) 1698 FIAT — BERLINA 1100 E ugodno prodam. Garantirano iz druge roke. Naslov v oglasnem oddelku 1699 Prodam AMI-6, letnik 1965. Ovsiše 23, Podnart 1700 Prodam FIAT 750, letnik 1963. Ogled pri Avtoličarslvu Lesce 1706 i m ■«■ m iiiiiiii mm* i iimuiii.....mi Iščem prazno ali opremljeno SOBO v Kranju. Plačam eno leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku 1484 Iščem SOBO s kuhinjo v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1701 Prodam skoraj novo montažno GARAŽO 5,80 x 2,70. Hirci Štefan, Gorica 14, Radovljica 1622 Prodam MOPED T-12 ali zamenjam za poni-cxpres. Cerklje 187 1693 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Vopovljc 7, Cerklje 1694 Prodam osebni AVTO re-nault 4, letnik 1967. Tomažin, Stošičeva 4, Kranj 1695 Prodam 5-tonski AVTO kipci in kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Cerkljanska Dobrava 11, Cerklje 1696 AMI-6 prodam. Cesta kokr-škega odreda 1, Kranj. Doma po 15. uri 1697 V okolici Kranja se je izgubila sivo-črna nemška OV-ČARKA, stara eno leto, sliši na ime »Bebi«. Sporočite proti nagradi 200.000 S din na naslov: Kranjc, Sat tnar jeva 15, blok 8 b, prvo stopnišče, Ljubljana 1702 CENJENE STRANKE! Za velikonočne praznike imam na zalogi po konkurenčnih cenah domače SUHO MESO in ŠUNKE brez kože. MESARIJA KALAN, Stražišee, Kranj 1647 Po dobri šunki šc dober »CVIČEK«. Dobi se na Jezerski cesti 8, Kranj 1703 OBVEŠČAM, da bom aprila redno začel opravljati obit STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA. Slatnar Peter, Cerklje 50 1704 I ' ' * TAl O > FANT, 25 let, želi spoznati dekle za skupne izlete v prostem času. 1705 ■ ■ ■ ■ ■ i Kranj CENTER 7. aprila franc. barv. film ŽENSKI SANATORIJ ob 16. in 20. uri mehiški barv. film PRAVICA DO ROJSTVA ob 18. uri 8. aprila franc. barv. film ŽENSKI SANATORIJ ob 16. 18. in 20. uri 9. aprila premiera amer. barv. filma GOLOROKI ŠERIF ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 7. aprila amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 16., 18. in 20. uri — SAMO DANES 8. aprila danski barv. film JAZ, zENA — II. del ob 16., 18. in 20. uri — SAMO DANES 9. aprila franc. barv. film HIBERNATUS ob 16. uri franc. barv. film ŽENSKI SANATORIJ ob 18. in 20. uri Tržič 1. anrila amer. barv. film GOLOROKI ŠERIF ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 8. aprila zah. nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 18. in 20. —j 9. aprila zah. nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 7. aprila amer. barv. film IDEALNA PESTUNJA 8. aprila italij. barv. CS film CHE GUEVARA 9. aprila franc.-nem. barv. CS film KATARINA, DOVOLJ SI LJUBILA "v ^7 OBIŠČITE NA! NA X. SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU 0010.-19. IV. Jesenice PLAVŽ 7. aprila italij. barv. CS film CHE GUEVARA 8. aprila jugoslov. barv. film LJUBEZEN IN KLET-VICA 9. aprila jugoslov. I irv. film LJUBEZEN IN KLETVICA Dovje-Mo j strana 7. aprila amer.-sovj. barv. CS film VVATERLOO Kranjska gora 8. aprila amer. barv. film IDEALNA PESTUNJA Javornik DELAVSKI DOM 7. aprila jugoslov. barv. film LJUBEZEN IN KLETVICA Radovljica 7. aprila amer. barv. film SMRTONOSNI STRELI NA BRODWAYU ob 18. uri, amer. barv. film BOSTONSKI DAVI TELJ ob 20. uri 8. aprila amer. barv. film SMRTONOSNI STRELI NA BRODWAYU ob 20. uri 9. aprila amer. barv. film BOSTONSKI DAVITELJ ob 18. uri, franc. barv. film MA-DAME BOVARY ob 20. uri Bled 7. aprila amer. barv. film SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZAKLADA ob 17. in 20. uri 8. aprila amer. barv. film SKRIVNOST VATIKANSKEGA ZAKLADA ob 17. in 20. uri 9. aprila amer. barv. film VRAŽJA BRIGADA ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 7. aprila slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 18. in 20. uri 8. aprila amer. barv. film ŠPIJON V ZELENEM KLOBUKU ob 20. uri 9. aprila amer. barv. film ŠPIJON V ZELENEM KLOBUKU ob 18. uri Železniki OBZORJE 7. aprila slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 20. uri 8. aprila slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 20. uri 9. aprila nemški barv. film HURA — ŠOLA GORI ob 20. uri Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. nesreče Za večjo varnost v prometu Republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu je po javni razpravi lani prek institucij javnega obveščanja te dni izdala in založila Kodeks etike udeležencev v cestnem prometu. Kodeks je natisnjen v 300.000 izvodih in bo na voljo vsem udeležencem v cestnem prometu, zlasti pa voznikom motornih vozil. ' Na odločitev republiške komisije o pripravi in izdaji te publikacije je vplivalo več činiteljev. Med osnovnimi pa so vsekakor že nakazani v samem namenu kodeksa, ki se prepleta skozi celotno vsebino: v iskanju človekove osebnosti, njegovih moralnih vrednot, obzirnosti, strpnosti in tovarištva do soljudi na cesti. V teh mislih izražena vsebina kodeksa opozarja prav vse udeležence v prometu na dosledno spoštovanje prometnega reda in zakonitosti. Zlasti pa na spreminjajoče se okoliščine, v katerih živijo in delajo ljudje, ki porajajo med njimi vedno znova nove odnose in ki jih še tako natančni pravni predpisi ne morejo urejati dovolj uspešno. Te vrzeli lahko izpolnijo le posamezni udeleženci v prometu sami z zavestnim medsebojnim uveljavljanjem moralno etičnih vrednot. Kodeks etike udeležencev v cestnem prometu je dala republiška komisija na razpolago avto-moto zvezi Slovenije in združenju šoferjev in avtomehanikov za vse člane obeh organizacij. Komisije za varnost prometa v občinah pa: £ vsem šolam, da bi ga učitelji-predavatelji prometne varnosti uporabili pri pripravljanju gradiva za prometno vzgajanje šolske mladine; % vsem avtošolam z naročilom, da izroče kodeks vsakemu kandidatu za voznika motornega vozila, ki se bo prijavil v avtošolo, medtem ko naj bi avtošole celotno gradivo kodeksa vnesle tudi v program teoretične priprave kandidata za vozniški izpit; 0 vsem lastnikom — voznikom — motornih vozil pri registraciji motornega vozila Še s posebnim opozorilom, da kodeks prebero in ga nato dajo prebrati še drugim družinskim članom; 0 vsem gospodarskim organizacijam in drugim institucijam, da razdele kodeks voznikom, delavcem in drugim uslužbencem — udeležencem v cestnem prometu teh podjetij in organizacij; £ vsem drugim udeležencem v prometu (kolesarjem, mo-pedistom, voznikom vpreg itd.) ob priliki prometno vzgojnih akcij in po načinu, ki bo za prilike v posamezni občini najbolj primeren. Ponekod menijo, da bi morali dobiti kodeks etike v prometu najprej v roke že znani agresivni vozniki in drugi udeleženci v prometu prek sodnika za prekrške ob obravnavanju kazenske zadeve kršilcev reda v prometu. Prometni miličniki pa naj bi izročili kodeks vsaj tistim grobim kršilcem reda v prometu, ki bi jih mandatno kaznovali na kraju samem ali vložili zoper nje predloge za uvedbo kazenskega postopka. Morda bo akcija s kodeksom etike udeležencev v cestnem prometu le prvi tovrstni preizkus republiške komisije med njeno bogato dejavnostjo prispevati tudi v tej obliki Čim več k večjemu redu in varnosti ljudi v cestnem prometu. Prepričani pa smo, da bo večina udeležencev v prometu sprejela kodeks z razumevanjem in da bo marsikdo iskal v kodeksu svojo osebnost glede na njegovo vedenje v prometu. Izkušnje v zvezi s kodeksom pa bodo zanesljivo lahko koristile kasneje pri oblikovanju dopolnjevanja in pripravljanja novih predpisov s področja prometne zakonodaje. Na vse to so že opozorile razne institucije in posamezni občani s svojimi predlogi in sugestijami ob javni razpravi predloga kodeksa etike udeležencev v cestnem prometu novembra 1970. leta. Zato naj velja za vse, ki se kakorkoli vključijo v prometno življenje, da sc bodo prizadevali vedno in povsod držati v kodeksu omenjenih načel etike ln morale zaradi njih samih, v srečo in zadovoljstvo soljudi in vse družbene skupnosti. D. Suhi Otrok skočil pred avtomobil V ponedeljek, 5 aprila, popoldne se je na cesti prvega reda na Posavcu pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Sitar iz Dobrega polja je vozil od Podnarta proti Črnivcu. Pri hiši št. 14 na Posavcu pa je z desne strani nenadoma skočila pred njegov avtomobil 2-letna Tonian Tanja s Posavca št. 14. Kljub zaviranju je avtomobil deklico zadel. Pri tem je voznik zapeljal s ceste in se prevrnil. Deklico so s hujšimi poškodbami prepeljali v jeseniško bolnišnico. Sklad za varstvo pred požarom Na podlagi republiškega zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu je kranjska skupščina na zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi gasilskega sklada. Viri sredstev sklada bodo: 6-odstotni prispevek od tehničnih premij za požarno zavarovanje premoženja zavarovanega v občini, nadalje sredstva, ki jih namenijo družbenopolitične skupnosti, delovne in druge organizacije ter državni organi za uresničevanje potreb na področju varstva pred požarom v skladu z občinskim načrtom varstva pred požarom in nazadnje sredstva, ki jih prispevajo v občini. Ta sredstva bo 9-članski upravni odbor sklada lahko namenil za nabavo specialnih gasilskih tehničnih sredstev in sredstev obveščanja, za gradnjo, obnavljanje in preurejanje gasilskih domov in vodnih bazenov, za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje kadrov, ki delajo na področju varstva pred požari in za razširjanje požarne preventive. Skupščina je na seji imenovala tudi 9-članski upravni odbor sklada, za predsednika sklada pa je imenovala Rudija Nadi-žovca, varnostnega inženirja v Savi Kranj. Uprav-li odbor bo moral naj-jrej izdelati finančni načrt sklada. A. 2. PADLA POD AVTOBUS 74 V petek, 2. aprila, popoldne je Marija Peternelj, stara let, z žirovskega vrha nad škofjo Loko na avtobusnem P stajališču v Gorenji vasi izstopila iz avtobusa, ki ga je v°^ Marko Demšar iz Javorjev. Ko je avtobus odpeljal s postaja^ šča, se je Peterneljeva ob avtobusu med hojo opotekla padla pod avtobus. Voznik avtobusa je njen padec še prav časno opazil in ustavil. Pri padcu je Petrneljeva udarila glavo ob cesto in se hudo ranila. Prepeljali so jo v ljubljans bolnišnico. PO NESREČI POBEGNIL .. Na cesti prvega reda v Gozd-Martul jku je v petek, 2. aPrl j zvečer neznan voznik osebnega avtomobila pri hiši št. 62 za Danijela Zupana iz Gozda, ki je hodil po cesti. Pešec sc v nesreči hudo ranil. Voznik je po nesreči pobegnil in ga sedaj še niso izsledili. OTROK PRITEKEL NA CESTO V soboto, 3. aprila, dopoldne je na cesti četrtega reda v Naklem voznik vojaškega tovornega avtomobila vojak Fran Mavric zadel 6-letnega Boštjana Jošta iz Naklega. Deček nenadoma z leve strani pritekel na cesto. Huje ranjenega prepeljali v bolnišnico. AVTOMOBIL ZLETEL S CESTE 0,. Na cesti prvega reda v Dovjem je v soboto, 3. aprila, op . dne zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zaneslo °se^jj avtomobil, ki ga je vozil Franc Gogala z Jesenic. Avtor"0 je trčil v snežno palico, nato pa je okoli 22 metrov l^te pu. zraku in obstal prevrnjen na streho. Voznik in sopotnica ^ šica Gogala sta bila v nesreči huje ranjena in sc zdravi jeseniški bolnišnici. VOZNIK ZADREMAL ^ V nedeljo, 4. aprila, zjutraj je na cesti prvega reda Jesenicah voznik osebnega avtomobila Anton Jeršin z JeS ^ zavozil ob električni drog na levi strani ceste. Nesreča s ^ pripetila, ker je voznik za volanom zadremal. V nesre.cSe-bila huje ranjena voznikova žena in so jo prepeljali v nlško bolnišnico. ZADEL PEŠCA 5 metra, kar je več, kot je rekord skakalnice, ^obal drugo mesto pa se jc uvrstil republiški prvak (Tri?1"1 red: B°gdan Norčič (Triglav), 2. Klemen Kobal seni \ ' S' Vo'ko Biaznik (Ilirija), 4. Andrej Cuznar (Je-7 wce)' 5- Srečko Grosar (Triglav), 6. Bojan Oblak (Logatec), Kan J- M,akar (Logatec), 8. Lojze Ilnikar (Ilirija), 9. Jože *o||a * (Trig,av)» 10. Marjan Pavliha (Ilirija), 11. Janez Preše (A,Plna), 12. Vojko Biaznik (Jesenice), 13. Ljubo Hafn n Jesenice), 14. Zvone Prešeren (Jesenice) ... 18. Brane nar (Triglav), 19. Drago Lombar (Kropa) itd. J. Javornik OD NEDELJE DO NEDELJE li j^GOMET — Drugo kolo v republiški nogometni Kl i u SPCt razo^aral° privrženec kranjskega Triglava. y c,°mačemu terenu so namreč izgubili obe točki. *ičai L' kjcr igrata loški LTH in Tržič, je le Tr-Skof-0,?1 v USPC1°. da so osvojili obe pomembni točki. rico J? an' so na domačem igrišču izgubili z enajste-U-3\ ,iorJa- Rezultati: Triglav : Cel jc—Kladivar 3:4 n..!' LTH : Zagorje 0:3 (0:2), Tržič : Hrastnik 6:3 :nglav je po trinajstem kolu z desetimi točkami «»). Tri enaj^.cdzatlnjem* mestu/Tržičani so deveti, LTH pa Tri*?1? Prihodnjega kola: Kovinar : Triglav, Tabor : 1C m Nova Gorica : LTH. Tržu°K0MET — Edini gorenjski predstavnik v SRL dai Se ^e v nedeljo prvič predstavil domačim gle-h »,m- K'Jub vodstvu v prvem delu tekme so gostje Al,j x°»VŠČlne iztržili točko. Rezultat srečanja: Tržič : Juovščina 8:8. ar tretjega kola: Tržič : Slovan. koj^ka"^^^ — ^ prvim kolom so startali tudi od-ničanjJ' V zvezni odbojkarski ligi — zahod. Jcsc-zultaf m V gosten izgubili z odbojkarji Modrica. Re-gost,' 'jjodrič : Jesenice 3:0. V drugem kolu Jeseničani 0tloojkarje Vukovarja. Na Zelenici je bila tovarna BPT ćelave rcdltcl" tradicionalnega tekmovanja tekstilnih Člani- m , 0ven"jc v veleslalomu. Zmagovalci: ml. člani'. d5zar (BPT), mladinci: Bajt (Tckstilindus), tekstil I i pohištvo konfekcijo] ■W ■ mm i zivilai Obiščite naš paviljon -r zadovoljni boste z nakupom *****