ftnlpic SL vko,
L!Hlt>L)arm\
Slovesna procesija v nedeljo
Naša slovenska župnija v Clevelandu, kjer se vsako leto vrši slovesna procesija ob priliki pravnika Sv. Rešnjega Telesa je slovenska župnija sv. Lovrenca. Tudi letos bo ob slučaju lepega vremena se vršila procesija in sicer v nedeljo 19. junija. Procesija je močno enaka onim slovesnim procesijam, ki so se na praznik Sv. Rešnjega Telesa vršilo vsako leto v domovini.
Kot nam naznanja vodstvo župnije sv. Lovrenca se začne pomikati procesija točno ob 11. uri dopoldne. Vodstvo župnije prav prijazno vabi vsa slovenska društva, moške in ženske, fante in dekleta, da se procesije s pcbožnostjo udeležijo in tako javno pokažejo svojo vero v Boga.
Za red tekom procesije bo preskrbljeno. Ulice, po katerih se bo procesija pomikala, bodo zaprte za drug promet, Vabljene so pa predvsem narodne noše iz širnega Clevelanda ne samo iz New-burga, da se udeležijo. Mnogo žensk in deklet se je prijavilo, da bi se rade udeležile v narodnih nošah. Pridite vse, ki imate narodno nošo, da tako povečate slavnost. In seveda so vabljeni tudi vežbalni krožki Slovenske ženske Zveze in drugi v širnem Clevelandu.
Ceste v slovenski naselbini v Newburgu bodo seveda v počast Sv. Evharistiji okrašene in prosi se prebivalce hiš ob cestah, kjer se bo procesija pomikala, da okrasijo hiše s cvetlicami in zastavami. Sleherni je prav prijazno vabljen k tej verski slavnosti v nedeljo.
Tudi od župnije Marije Vnebovzete v Collinwoodu se nam poroča, da se bo vršila v nedeljo takoj po 10. sv. maši'procesija Sv. Reš. Telesa kot lansko leto. Tudi collimvoodska slovenska fara vabi svoje zveste katoličane k procesiji. Mladinska godba sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo igrala lepe komade, kar bo gotovo še pove-ličalo slavnost. Tudi te procesije se udeleže vežbalni krožki SŽZ in vsa katoliška društva.
Unija avtomobilskih delavcev je razcepljena. Notranji spori med raznimi znanimi voditelji
Washington, 14. junija. — Mednarodni odbor unije avtomobilskih delavcev je .povzročil velik razkol v uniji, ko je predsednik Homer Martin suspendiral pet članov glavnega odbora pod pretvezo, da so škodovali harmoniji v uniji.
In ko je predsednik Martin naznanil svoj korak se je u-maknilo šest nadaljnih glavnih odbornikov iz skupne seje, nakar jih je Martin posvaril, da bodo enako suspendirani kot njihovi tovariši.
V glavnem odboru unije avtomobilskih delavcev je 24 članov. Pet jih je sedaj suspendiranih, šest se jih je prostovoljno umaknilo. Unija avtomobilskih delavcev pripada k C.I.O. organizaciji, katere največja edinica je.
Predsednik Homer Martin je obdolžil suspendirane glavne odbornike, da se niso držali
skupnega programa za slogo v organizaciji. Omenjeni program, ki obsega dvajset točk je bil sprejet od glavnega odbora pred enim mesecem.
Suspendirani člani glavnega odbora unije avtomobilskih delavcev so: Richard Franken-steen, podpredsednik unije; W. Mortimer, E. Hall in W. Wells, nadaljni podpredsedniki. Suspendiran je bil tudi George Addess, tajnik-blagajnik.
Oni pa, ki so se umaknili iz glavnega odbora so: Ellsworth Cramer, Tracy Doll, Paul Mi-ley, Richard Reisinger, Leo La-motie in Walter Reuther. Mi-ley in Reisinger sta iz Clevelanda in dobro poznana tu.
Suspendirani glavni uradniki so se včeraj posvetovali z
John Lewisom, načelnikom C.
/
I. O. Govori se, da bodo skušali dobiti 25 odstotkov članstva, da se skliče izredna konvencija.
Prometni komisar
Prometni komisar mesta Clevelanda, Mr. Edward J. Donahue je včeraj prišel iz bolnišnice St. Alexis, kamor se je podal, ko se je močno prehladil tekom parada Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu dne 15. maja, ko je vodil prometne zadeve pri naši paradi. Mr. Donahue se precej dobro počuti in bo v par dneh zopet na delu.
Cerkniško jezero št. 59 SDZ
Opozarja se vse člane in članice društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ na zelo važno redno sejo, ki se vrši v navadnih prostorih v četrtek 16. junija ob 7:30 zvečer. Na programu je volitev delegatov, izlet in več drugih važnih stvari. Pridite vsi brez izjeme. — Predsednik. Graduant
Jutri bo na Collinwood High šoli graduiral mladi Ralph Rov-šek, ki je poznan kot raznašalec "Am. Dom." v Collinwoodu. Iskrene čestitke, Ralph!
* Francija je odposlala 25,000 Nadaljnih vojakov proti španski ttieji.
Nov vlak
N. Y. Central železnica bo praznovala 38. obletnico obstan-Sta svojega najhitrejšega vlaka — Twentieth Century Limited" s tem, da bo v sredo, danes, 15. junija, postavila v promet popolnoma nov vlak, ki bo prevozil pot med New Yorkom in Chicago v 16 urah. Razdalja je 998 milj. Skozi Cleveland bo vozil vlak ob 9:13 ob jezerskem obrežju. Tisoče ljudi je pripravljenih, da vidi prvo vožnjo novega vlaka.
Važna seja
Društvo sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. ima v četrtek 16. junija važno sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob 7:30 zvečer. Na programu je volitev delegatov za prihodnjo konvencijo in druge važne zadeve.
Odpotuje v domovino
Poznana Mrs. Victoria Pia-necki, hči Mr. Frank Rovere, ki vodi pekarijo na vogalu St. Clair Ave. in E. 61st St. odpotuje v domovino na obisk.
* V Zedinjenih državah je danes 5,627 javnih bank.
Čehi grozijo sudetskim Nemcem z vojaštvom
Praga, 14. junija. Stranka sudetskih Nemcev je potom svojih voditeljev včeraj izjavila, da bo zahtevala narodno glasovanje glede pripadnosti sudetskih Nemcev. Čehoslovaška vlada je na to zagrozila Nemcem v republiki, da bo proglasila v njih pokrajini obsedno stanje. Grožnja je prišla potem, ko je ministerski predsednik Hodza izjavil, da je pripravljen pogajati se z voditelji sudetskih Nemcev, da se najde pot iz silno zamešanega položaja. Toda splošnega glasovanja med su-detskimi Nemci ne bo in bo čehoslovaška vlada raje rabila orožje kot pa dovolila kaj enakega. češka vlada tudi ugovarja trditvi voditelja sudetskih Nemcev, da ima za seboj 90 odstotkov prebivalstva. Vlada trdi, da znaša večina le 81 odstotkov. Berlinsko časopisje, ki je dobilo pogum radi izida zadnjih volitev, grozi čehoslovaški, da mora rešiti vprašanje sudetskih Nemcev takoj, ker vsako odlašanje pomeni novo nevarnost za Čehoslovaško.
Pokojni Valentin Grill
V St. Alexis bolnišnici je preminul dobro poznani Valentin Grill, star 41 let. Doma je bil iz Velike vasi pri Moravčah in je prišel v Ameriko pred 18. leti. Tu zapušča ranjki žalujočo soprogo Mary,'rojeno Grill, tri sinove, Valentin, Alfred in Lud-vig, dva brata Johna in Franka in sestro Betty Jerančič, v domovini pa mater, brata Louisa, tri sestre, Pauline Novak, Angela Jerman in Antonia Šuštar. Bil je član društva Kras št. 8 SDZ in član Boiler Makers unije, lokal 416. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8. uri iz hiše žalos ti na 1910 Arrowhead Ave. v cerkev sv. Kristine in na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjke-mu možu ohranjen blag spomin. Naše iskreno sožalje preostali družini.
Smrt radi ponesrečenja
Kot smo včeraj kratko sporočali se je na NYC železniški progi smrtno ponesrečil Joseph Te-lisman, samec, star 49 let. Doma je bila iz Hrastine na Hrvatskem in je prišel v Ameriko pred 30. leti. Stanoval je pri Mrs. Jerak na 15422 Calcutta Ave. Tu zapušča sestro Anastazijo Mi ko vi c h in bratranca Johna. Bil je član društva Slo-boda št. 235 HBZ in Rad. pod. društva. Pogreb se vrši iz hiše na 423 E. 158th St. ob 8:30 v četrtek zjutraj v cerkev Marije Vnebovzete na St. Pavla pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Naj bo ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Zelo važna seja
članom Jugoslav Camp št. 293 W. C. se naznanja, da pridejo gotovo na sejo v petek 17. junija, ker bo treba izvoliti zapisnikarja. Bratje, brez vas se ne more ničesar ukreniti. Pridite torej na sejo, ki se vrši ob 7:30 zvečer v sobi št. 4 S. N. Dom na St. Clair Ave. Pozdrav,! —M. K.
Nove bolnišnice
Governer Martin L. Davey je včeraj podpisal postavo, ki dovoljuje en milijon dolarjev za nove državne bolnišnice. Zvezna vlada bo potom WPA prispevala nadaljna dva milijona dolarjev za gradnjo.
Naša mladina
Dne 9. junija se je vršila na Euclid Central High šoli*slovesna graduacija učencev in učenk, med katerimi je bilo tudi precej naših slovenskih deklet in fantov. Najbolj zanimivo pa je, ker je imela poslovilni govor mlada, nadarjena Slovenka Miss Rose Zdešar, ki je izvršila višjo šolo z odličnim uspehom. Tekom gra-duiranja je bil podan lep program. V orkestru je nastopil tudi mladi Herman Koren. Sledeči naši fantje in dekleta so gra-duirali: Rudolph Bradač, Josephine Ferkol, Tony Gerbic, Ann Koračin, Herman Koren, Frank Mance, Mildred Milosevich, Irene Mlack, Albert Murn in Rose Zdešar. Mladim ljudem naše iskrene čestitke in mnogo uspeha v življenju. Enako tudi njih dobrim staršem!
Bulkley zanika politiko pri WFA delih
Washington, 14. junija. Med senatorjem Bulkleyem iz Clevelanda in senatorjem Wheeler-jem iz Montane se je vršil sinoči besedni boj potom radia glede politike pri WPA delih. Senator Bulkley je izjavil, da ima iskreno zaupanje v WPA delavce, da so pošteni in da naredijo kolikor pač morejo v danih razmerah. Citiral je WPA administratorja, ki je izjavil, .da bo sleherni pri WPA, na visokem ali ni/ikeiu mestu, odpuščen, če bi skušal zanašati politiko v WPA vrste. WPA dela so bila ustvarjena za one, katerim privatne industrije ne morejo preskrbeti dela in da se nikdar nikogar ne zaposli radi nolitike, pač pa radi potrebe.
Čehi znajo
Mr. James W. Svoboda, ki je predsednik Čehoslovaške zveze v Zedinjenih državah, je govoril te dni na pikniku Čehov, da če bi se Čehe pustilo v miru in se druge države ne bi vtikale v njih razmere, tedaj bi češka sama znala rešiti vse svoje probleme v splošno zadovoljstvo vseh prizadetih. Na pikniku, katerega se je udeležilo 3,000 Čehov in Slovakov, so bili tudi mnogi državni, zvezni in mestni uradniki, ki so vsi z največjo simpatijo govorili o Čehih in Slovakih.
številni kandidati
Pri primarnih volitvah, ki se vršijo 9. avgusta po vsej državi Ohio, bomo imeli samo v Clevelandu nekaj čez 5,000 kandidatov. Da, bogata letina je za kandidate. Nič manj kot 3600 kandidatov imajo republikanci in demokrati za precinktne načelnike. Ostali kandidati so za državne poslance in senatorje. Teh je nekako 300, drugi so pa kandidati za sodnike, šerife, okrajne uradnike in enako.
Bo graduirala
Miss Margaret Line, hčerka Mr. in Mrs. Frank Linca, 18776 Abby Ave. bo graduirala v četrtek večer 16, junija iz Collinwood High šole. šolo je dovršila z odliko, posebno se je odlikovala v petju in glasbi. Margaret je večletna članica slovenskega pevskega kluba Jadran v Collinwoodu. Naše iskrene čestitke družini in Margaret.
Delegatinji
Delegatinji društva Danica št. 11 SDZ sta Albina Novak in Ema Drobnich, namestnici Frances Zakrajšek in Margaret Klaus.
$14,000,000 za relif v letu 1938
Columbus, O., 14. junija. — Poseben odsek poslanske zbornice državne postavodaje namerava te dni predlagati, da se dovoli $14,000,000 za relif v državi O'hio tekom preostalih mesecev leta 1938. Pol te svo-te bi prispevala mesta z izdajo bondov, drugo polovico bi pa spravila skupaj država z novimi davki. Mestom bi se dovolilo vpeljati davek na nepremičnine, ki pa ne sme biti večji kot je sedanji davek. Naložil bi se davek na pivo, na plin, telefon in elektriko. Ta davek bi se pobiral do konca leta 1941. Zbornica poslancev v državni postavodaji čuti, da se nekaj mora narediti, ker na enak način je nemogoče iti naprej. Državna postavodaja je bila sklicana k izrednemu zasedanju samo radi relifa, toda do danes, en mesec pozneje, ni naredila še ničesar tozadevno.
f-o-
Listnica uredništva
Naročnica. Samo one ženske ali dekleta, ki so na relifu in ki so brez vsakih sredstev za preživljanje, morejo dobiti WPA dela. Najprvo je potrebno, da se registrirate pri mestni relifni komisiji, ki imajo svoje podružnice po vsem mestu. Za tem se morate registrirati pri državni komisiji glede brezposelnosti. Ta komisija ima svoj urad v City Hall. In kadar nanese prilika, in če je delo, tedaj vas bodo poklicali. Najmanjša mesečna plača je $60.00.
Sawyer kampanja
James Reynolds, okrajni komisar, je bil včeraj imenovan za glavnega managerja demokratskega kandidata za gover-nerja Charles Sawyerja. Komisar Reynolds ni zadnje čase niti v vrstah rednih demokratov, niti pri upornikih, pač pa hodi nekako srednjo pot. Sawyerjev proti-kandidat je sedanji governer Martin L. Davey.
Zadušnica
Za pokojno Marijo Pavlič se bo v četrtek 16. junija ob 7. zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob priliki 30-dnevnice smrti pokojne. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni.
Relifna dela
Kongres v Washingtonu je sedaj določil končno vsoto, ki se bo v prihodnjem fiskalnem letu porabila za WPA dela in za direktni relif. Vsota znaša $3,775,000,000 in je najvišja, odkar so bila ustvarjena WPA dela.
Graduantinja
Miss Mary Baraga, 1160 Addison Rd., bo danes, 15. junija, graduirala iz East High višje šole. Odlični učenki in njenim staršem naše iskrene čestitke! Charles Vidmar
Na East Technical High šoli je ta teden graduiral mladi Mr. Charles Vidmar, sin Mr. in Mrs. Vidmar, 6319 Orton Ct. Naše prav iskrene čestitke!
Dober učenec
Z odličnim uspehom v tiskovinah je graduiral na East Tech. višji šoli Stanley Koss, sin Mrs. Ivanke Koss, 1008 E. 71st St.
Potuje v domovino
Mr. Frank Ponikvar iz Warren, Ohio, potuje z ženo in dvema sinovoma 22. junija na obisk v staro domovino, v.as Povšeče pri Blokah. Srečno pot!
Bivši angleški zunanji minister napada domačo vlado in hvali postopanje Zedinjenih držav
London, 14. junija. Bivši angleški minister za zunanje zadeve, Anthony Eden, je včeraj v-izrednem govoru izjavil, da s koncesijami napram diktatorjem se nikakor ne bo prišlo do miru. Zahteval je, da zavzame angleška vlada odločno stališče napram diktatorjem.
Eden je napadal nastop sedanje angleške vlade, ki se brati z diktatorji. Zahteval je, da se angleška vlada, kateri načeljuje ministerski predsednik Chamberlain, odločno izjavil, ali je za demokracijo ali fašizem ali nacizem.
Izjavil se je, da je tozadevno ameriška vlada najbolj odgovorna zastopnica prave demokracije, ko je citiral govor ameriške-
ga državnega tajnika Hulla, ki ie v enem svojih zadnjih govorov poudarjal, da potrebuje svet vlado postav, narejenih po ljudskih zastopnikih, ne pa po diktatorjih, ki niso nikomur odgovorni.
Kot znano je Eden zapustil angleški kabinet 20. februarja, ker se ni mogel več strinjati s politiko ministerskega predsednika Chamberlaina, ki je začel voditi prijateljska pogajanja z diktatorskimi državami.
Eden je svaril angleško vlado, rekoč, da se silno moti, ako misli, da bo s pogodbami z diktatorji dosegla kaj koristnega za narod. Nasprotno, prijateljstvo z diktatorji vedno prinaša vojno nevar-rest.
Relifno vprašanje v državi Ohio bo odločalo pri primarnih volitvah. Davey in Roosevelt
Washington, 14. junija. Primarne volitve v državi Ohio, ki se vršijo 9. avgusta, bodo odločile ali ima prav governer Martin L. Davey ali pa zvezna vlada v Washingtonu. Sedanji governer Mr. Davey ni nič kaj priljubljen v Washingtonu.
Poleg tega so napram Daveyu oni delavci, ki spadajo k C. I. O. organizaciji, toda unijski delavci," ki so organizirani v American Federation of Labor, so za sedanjega governerja Daveya.
Zvezna administracija WPA del je proti Daveyu, kateremu očita, da se ni dovolj pobrigal za brezposelne, če je to resnica, se bo dokazalo na dan primarnih volitev.
V državi Ohio je namreč 66 okrajev, kjer ne potrebujejo relifa, cziroma imajo dovolj denar-
ja, da podpirajo svoje brezposelne. Državljani v teh okrajih so j ako nasprotni vsaki postavi, ki bi vpeljala nove davke za relif.
Manj priljubljen je governer Davey v velikih mestih, kjer je brezposelnost velika. Governer Davey je mnenja, da bi morala zvezna vlada prispevati za direktni relif, dočim v Washingtonu trdijo, da je to dolžnost države Ohio.
To je vprašanje, o katerem bodo volivci države Ohio odločevali, ko bodo volili 9. avgusta. Šlo se bo za to, ali je governer Davey močnejši kot zvezna vlada, ki indirektno podpira kandidata Sawyerja za governerja, in če je American Federation of Labor močnejša v državi Ohio kot pa C. I. O. Narod ima besedo!
Lojalisfi bežijo v paniki pred nacionalisti. Glavno mesto Valencia pred skorajšnjim padcem
Hendaye, Francija, 14. junija. Uradno se naznanja padec važnega španskega mesta Cas-tellon de la Piana zaeno s pristaniščem Grao. Nacionalisti imajo sedaj odprto pot, da začnejo z ofenzivo napram Valen-ciji.
Padec pristanjšča Grao je prinesel nacionalistom prvo boljše pristanišče na vzhodni obali Sredozemskega morja. Valencija, začasno špansko mesto, kjer so veliki oranžni nasadi, je komaj SO milj proč.
Od vseh strani prihajajo pre-
plašene čete lojalistov v Valen-cijo. Ljudje bežijo pred nacionalisti. Na samokolnicah, z vpregami ali peš prihajajo, noseč s seboj malenkosti, katere so mogli v naglici rešiti.
Mesto Valencija, katere prebivalstvo je bilo že itak prena-r polnjeno, ne more skrbeti za vse begunce, ker ni v mestu dovolj stanovanj niti živeža. Naredili so se načrti, da se begunce premesti dalje proti jugu, v posamezna mesta in vasi, kjer o vojni dosedaj še niso dosti slišali.
Potujoča družina
V Clevelandu se je zglasila z avtomobilom potujoča družina Mr. in Mrs. Joseph Videtič iz Jolieta. Spremljata ju tudi dva sineva, da vidijo niagarske slapove in druge države po Ameriki in Kanadi. Srečno potovanje in zdrav povratek.
Okraden za $1,1750.00
Maurice Gold, ki ima trgovino s sadjem na 12319 Superior Ave., je nesel na bapko $1,175, f ko je bil napaden od nekega roparja, ki mu je odnesel ves denar.
Delegatinja
Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ je izvolilo za delegatinjo Mrs. Terezijo Zdešar, društveno tajnico. Namestnik je Mr. John Bradač.
Društveni dom -
Nocoj večer ob 8. uri, se vrši seja Slov. društvenega doma v Euclidu. K tej seji naj pridejo vsi direktorji in vsi zastopniki ter vsi oni, ki so pomagali pri zadnji slavnosti v dnevih 28., 29. in 30. maja. Zadeva je jako važna in je navzočnost vseh zelo potrebna. Pridite gotovo.
Na tatove je streljal
Armin Safraft, 6411 Central Ave., je sinoči streljal na tri mlade fante, ki so se sumljivo plazili okoli Miller-Becker podjetja. Pri tem sta pa dve krogli zadeli 18-letno Gertrude Robertson, ki je čakala na ulično karo. Dobila je nevarne rane, dočim so nočnega čuvaja Safrana zaprli.
HMERlSK^WD©M©VINfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^ ^ HfJO	......T ~~ «xttJT
IN LANnUACF f>NI Y	. . .r-irM^. *	• ,- __	SLOVENIAN MORNING
AMERICAN HOME	DAILY newspaper__
N0- 139	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 15, 1938	LETO XLI. — VOL. XLI.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: US. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 0 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
>83	No. 139, Wed., June 15, 1938
Za naše stare naseljence
Kolikor je nam znano se je med Slovenci v Clevelandu ustanovila prva šola za pouk o ameriškem državljanstvu. Nobena druga narodnostna skupina ni prej še imela urejene šole za svoje ljudi. Ker so postave glede pridobitve ameriškega državljanskega papirja postajale od leta do leta bolj stroge, je naše uredništvo prišlo na idejo, da ustanovi posebno šolo za državljanstvo, v kateri se ne bi samo poučevalo, kakšne so postave v Ameriki, pač pa dajalo ljudem tudi toliko potrebne nasvete glede pridobitve državljanstva, kar je v največ slučajih še več vredno kot pouk sam.
Prva državljanska šola za naše ljudi je bila odprta v oktobru mesecu, leta 1910 v Knausovi dvorani. Takoj se je priglasilo do 50 učencev, ki so prav marljivo študirali in kmalu tudi državljani postali. Ženskam tedaj ni bilo še treba hoditi v šolo, ker so po možu postale državljanke.
Iz Knausove dvorane se je šola preselila v Grdinovo dvorano. Šola je takoj v začetku zbudila splošno zanimanje. Bilo je nekaj novega, kar je vpeljalo naše uredništvo. Nekako tri leta pozneje, ko je bila odprta naša šola, so| se začele zanimati tudi druge narodnosti za enako šolo, in leta 1916 je pa vlada prevzela stvar v roke potom šolskega odbora, in ustanovil se je samostojni urad The Citizens Bureau, kateremu vse od tedaj pa do danes načeljuje bivši pomožni ravnatelj clevelandskih šol, uspešni in zmožni Mr. George Green.
Od leta 1910 pa vse do danes je bilo v naši državljanski šoli nekako 16,000 učencev in učenk graduiranih. Zaostali so le oni, ki se niso pobrigali za svoje pravice in so šolo enostavno pustili. Vse druge smo temeljito izučili in jim pomagali naprej. Marsikdo se še danes z veseljem spominja "na šolska leta" v Ameriki, ko se je učil za ameriško državljanstvo.
Zadnjih sedemnajst let so pa postave glede pridobitve državljanstva silno poostrili. Zlasti zvezni eksaminerji so postali strogi, bolj strogi, kot je treba in kar se tiče znanja angleščine in enako. Mnogo naših starejših ljudi, ki bi radi postali ameriški državljani, niso mogli prestati skušnje in so bili zavrženi. Ti ljudje so končno enostavno obupali, kajti na stara leta jim ni kazalo hoditi v angleško šolo.
Malokomu je poznan tozadevni položaj tako dobro kot našemu uredništvu, ker smo imeli zadnjih 28 let s tem dnevno pravek. Premišljevali smo na vse načine, kako bi se pomagalo tem starejšim našim ljudem, da pridejo do državljanskih pravic in končno seveda ni preostajalo drugega kot obrniti se na kongres. Stotine pisem je šlo iz našega urada tekom zadnjih štirih let, v katerih pismih smo pojasnjevali položaj, pisali o težavah naših in drugih ljudi, in da je nekaka večja krivica, ker sicer pošten človek ne more postati ameriški državljan samo iz vzroka, ker ne govori per-fektno angleškega jezika.
Dokazovali smo, da je proti-ameriški način, proti-demo-kratično,, kajti človek je lahko značajen, pošten in vsega spoštovanja vreden, četudi ne zna vseh mogočih jezikov. Bila je dolga in trn jeva pot, toda zdi se nam, da nismo delali zastonj v korist tisočerih naših rojakov, ki bodo postali državljani, ko bo končno vendar le sprejeta tozadevna postava.
Naj omenimo še enkrat kaj določa nova postava, o kateri se pričakuje, da bo te dni sprejeta v senatni zbornici kongresa, potem, ko je bila že lansko leto sprejeta v poslanski zbornici : Vsak tujezcmec, ki je prišel v Ameriko pred 5. februarjem, 1917, in ki je star 50 let ali več in ki ima na dan sprejetja postave prvi državljanski papir, lahko postane državljan brez vsakih nadaljnih ceremonij, brez zaslišanja, brez vednosti angleškega jezika, itd. Samo dve priči mora imeti, ki potrditi, da je prosilec ali prosilka poštena oseba.
Vzelo nas je dobrih šest let, da smo prepričali gospode kongresmane v Washiugtonu, da so končno vendar nekaj naredili za priproste naše ljudi. Znajte, da je "Ameriška Domovina" vedno na straži za vas in da se borimo za vas po naših najboljših močeh. Razumni ljudje bodo to gotovo odobravali.
i »■«—•—•—...................—. . .-
1 BESEDA IZ NARODA
i-'....—•—.*••■«.« -»--« ..«».«—a—i i «
Dr. Adlešičev poset v Collinwoodu
Kaj pravite!
Na 3. junija je bivši angleški kralj praznoval s svojo ženo prvo obletnico poroke. Značilno je, kako se je to praznovanje malo razglašalo. Je res, kadar se človek umakne iz javnega življenja, je v par dneh pozabljen.
v	*	w
Neki ugle'dni rojak ima to žalostno navado, da vselej smrči v spanju, kadar ga zvečer stisne par steklenic. Drugače pa nikdar ne smrči. Zato ga ženica po presmrčani noči redno in ljubeznivo vpraša: koliko steklenic si ga sinoči? In noben izgovor ne pomaga niti se ne da dejstva utajiti, ker smrčanje je vestna in točna priča pregrehe. Srečni so oni, ki vedno smrče, ali pa ki nikoli.
Veliko je bilo že poročane-ga o otvoritvi kulturnega vrta in o nepozabnem našem gostu dr. Adlešiču. Tudi jaz sem pri tistih, ki mi bo ta dogodek ostal zapisan v srcu do smrti.
Takoj prvi dan, ko sta naša visoka gosta dospela v Cleveland, sem se podala v SND na St. Clair, da vidim, če je res tako, kakor je Jože Grdi-na tako hvalil, da je dr. Adle-šič fest fant, za gospo pa ni nič povedal, če je fest punca. Ko ju zagledam, pa vidim, da se Jože ni zmotil. Tako sta bila prijazna in s smehljajem na obrazu sta pozdravljala svoje rodne brate in sestre. Vsak bi jima bil rad stisnil roko, pa ni bilo moč priti blizu vsem Kar smilila sta se mi, ko bi po tako dolgi vožnji potrebovala počitka. Jaz sem prišla s kmetov in sem vajena težkega dela, pa mi je še en teden potem šumelo in se vrtelo v glavi, da sem mislila, da sem še vedno na ladji. Ni čuda, če je bila ga. Adlešič zbolela.
Potem pa pride g. Anton Gr-dina in opozori narod, kako velik praznik je za nas Slovence otvoritev kulturnega vrta,- ko imamo med seboj tako odlična gosta dr. in gospo Adlešič. Sedaj je čas, da se udeležimo, če se zavedamo, da smo Slovenci in da se nam ne bo treba potem kesati.
Jaz sem si mislila, tega moža je treba pa ubogati, on ima izkušnje. Lahko zapišem, da ga ni med nami Slovenci, da bi toliko delal in se žrtvoval za narod kot se g. Anton Gr-dina. Ko bi on ne bil vzel vajeti v roke, ne bi Slovenci tega danes imeli.
Drugi dan mi je dež nekoliko spridil veselje, pa tisto, kar sem si najbolj želela, sem bila deležna, namreč slišala sem govor dr. Adlešiča. Kdor ga ni slišal, mu je lahko žal. Res je, da je bil govor priobčen v časopisih, toda med pisano in govorjeno besedo je razlika, kakor če bi kdo slišal lepo pesem, ali jo pa samo bral na papirju.
Kako so donele tiste mile m lepe slovenske besede in topli pozdravi in zahvale, da so poslušalcem, ki jih je bila polna dvorana, iskrile solze v očeh v znak radosti in veselja, ker imamo tako plemenitega govornika iz naše mile rojstne domovine. Med nami je bilo mirno in tiho in pazno smo sledili govoru. Ko je govornik tudi omenil o naših zadrugah, se mi je porodila v srcu misel, da je tudi on zadružničar, sicer ne bi omenil zadruge.
In ker se je ravno drugi dan vršila seja direktorija sem jim rekla, da bi bilo dobro, če bi mogli dobiti dr. Adlešiča, da bi si ogledal tudi naše zadružne trgovine. Vsi direktorji so bili za to idejo. Sicer smo imeli malo časa na razpolago za to. Zraven je prišla pa še bolezen Mrs. Adlešič, tako da je vse izgledalo, da ne bo nič. Toda naš predsednik Math Kastelic je imel še vedno upanje. V torek ponoči ob enajstih nas Mr. Kastelic pokliče in pove, da pridejo gostje v sredo ob eni popoldne. Oba z mojim možem sva bila te novice silno vesela. Temu se ni treba čuditi. Ce je človek polnih 25 let zainteresiran v zadružništvo, se gotovo veseli, če pride na obisk župan iz Ljubljane in še tako vnet zadružničar kot je on.
Točno ob eni uri popoldne v sredo pride dr. Adlešič v spremstvu g. A. Grdine v na-
šo glavno trgovino. Direktorji, članice ženskega odseka in delavci so odličnega gosta pozdravili in mu izrekli dobrodošlico. Ko si je ogledal dr. Adlešič prodajalno, se je podal na dvorišče, kjer je bil slikan. Me žene smo bile razočarane, ker ni bilo gospe županje. Dr. Adlešič je povedal, da se gospa ne počuti dobro in da ni mogla priti na poset.
Ko si je župan dr. Adlešič ogledal vse tri prodajalne, se vsi podamo v Slovenski dom, kjer so častnega gosta sprejeli direktorji Slov. doma in ženski odsek. Povabili smo zraven še Mr. John Pezdirtza, kateremu je bil dr. Adlešič učitelj v stari domovini. Mr. Pezdirtz je tajnik največjega slovenskega društva v Ameriki, namreč dr. sv. Jožefa št. 169 K. S. K. J. in tudi delničar Zadružne zveze, je dober odjemalec, dober govornik in agilen narodni delavec, da smo lahko ponosni nanj.
Potem smo imeli skupno kosilo v Slov. domu. Hvala g. John Zalarju za tako izvrstno torto. Po kosilu so se vršili govori. Dr. Adlešiča je pozdravil g. Mihael Lah, predsednik Slov. doma, g. Math Kastelic, predsednik Zadružne zveze, g. John Zulich in g. John Pezdirtz. Vsi govorniki so v zbranih besedah opisovali, kakšne težave smo imeli Slovenci v Ameriki, ko smo si ustanav Ijali zadruge in zidali naše slovenske narodne domove.
Videti je bilo, da je našega odličnega gosta zanimala vsaka beseda. Res je bilo na tem sestanku tako prijetno, da ne bomo tega nikdar pozabili, ko smo sedeli kot bratje in sestre okrog našega gosta. Ko je bil pozvan k besedi še sam dr..Adlešič, smo ga napeto poslušali. Njegove iskrene besede nam bodo ostale v trajnem spominu.
Končno je spregovoril tudi g. Joško Penko, ki je bil sto-loravnatelj. Vsi vemo, da je dober govornik in še posebno se je izkazal ob tej priliki, ko je prav iz srca govoril velikemu delavskemu prijatelju, dr. Adlešiču. Vse prehitro je čas tekel naprej in predno smo se dobro zavedli, je bila že peta ura popoldne. Treba se je bilo posloviti. Naročili smo g. županu tople pozdrave za gospo Adlešič, ki nas je povabil na banket v hotel Cleveland, kjer bo navzoča tudi njegova soprega. Res nas je šlo več na ta banket zvečer.
Tam je bilo pa res tako lepo. Sami domači obrazi, kamor je človek pogledal. Igrala nam je dobra godba, pevci in pevke so nam prekrasno peli in poslušali smo dobre go-venike. Nad vse krasen je bil govor župana dr. Adlešiča in njegove soproge Vere. Me ženske smo bile kar ginjene, ko smo poslušale gospo županjo, ki nam je govorila tako tople ; in prisrčne besede. Program je trajal daleč čez polnoč, pa smo vsi še kar sedeli. Jaz bi biia magari kar dva dni sedela in poslušala.
Pred odhodom iz hotela je naju s soprogom povabil g. A. Grdina na poslovilni večer v Bridge Tavern, v Plevnikov hotel. Tukaj so bili zbrani delavci in delavke kulturnega vrta in tudi nekaj zadrugarjev je bilo vmes. Zgledalo je zopet kot banket, samo da so nam tukaj stregla lepa slovenska dekleta, v hotelu pa črni fan-' t jc.
Po večerji se je razvilo prave domače kramljanje. Dr. Adlešič je spraševal, koliko stane tukaj stanovanje za eno družino na mesec, ko je vse
tako lepo in razkošno. Povedal je, da ima ljubljanski župan tri sobe za stanovanje, navaden delavec pa eno. Povedal je, da je dosti revnih ljudi brez stanovanja. Povedal je, da bodo začeli zidati v Ljubljani sirotišnico za stare ljudi in za otroke brez staršev. Da imajo že šest milijonov dinarjev pripravljenih v ta namen.
Ko ga je nekdo vprašal, koliko stane ena kila kave v Ljubljani, pa ni vedel. Rekel je, da tam kupijo vse v zadrugi in ob mesecu pa plačajo. Povedal je, da imajo v stari domovini 80 zadružnih prodaja-len. Nekaj takih bi potrebovali tudi tukaj v Clevelandu, potem bi se pa že postavili, da smo 100 procentov zadrugarji.
Ko je dr. Adlešič govoril,- je poudarjal, da bi morali biti Slovenci tukaj bolj povezani z našo rojstno domovino, da bi ta široka luža ne delala nobene ovire. Enako je govorila tudi gospa Adlešič, ki je i*ekla, da se ji zdi da smo Slovenci tukaj in v stari domovini kot ena velika družina, eno veliko telo, krog in krog pa polno toplih src. Potem je šla gospa županja do vseh in se od vsakega posebej poslovila ter vsakemu podarila krasen spo-minček.
Res, krasni so bili ti trenutki, ki smo jih preživeli v družbi ,naših odličnih gostov, dr. in gospe Adlešič. Ostali nam bodo v neizbrisnem spominu in njih tople besede nam bodo v spodbudo še k večjemu delu za narodno stvar v tujini. Os-tanita nam zdrava, naša mila gosta in tudi vidva deluj ta še tako naprej za mili nam slovenski narod. Pa kaj kmalu nas zopet obiščita in nam pri-nesita zopet novega poguma in novih bodrilnih besed. Živela!
Mary Ižanc
Našim graduantom
Od stopinje do stopinje se dviga naš narod do boljega imena in tudi do boljega kruha. Kakor so naši težaki delavci dospeli v Ameriko kot riaj-priprostejši delavci za teška dela, kar je bilo v tej novi domovini edini sprejem za našega rojaka. Teško delo je zahtevalo, da so v tovarnah, ki še niso imele strojev za dviganje teških del, le naši močni korenjaki to delo opravljali. Poklicali so jih na dvorišče to-varen zato, ker so jih videli da so korenjaki in da bodo kos teškim delom. Vedeli so sicer da se ne znajo zgovoriti v jeziku, a to ni motilo bosse in fermane, da ne bi vzeli naših na delo; glavno je bilo, da sc bili zmožni za delo. Tako Sc je dogajalo več prvih let, dokler se niso razmere predruga čile v tovarnah in tehtniki.
Naši rojaki pa so vstrajali. Ko ni bilo dela za vse v tovarnah, so si znali vseeno sami pomagati do obstanka, poiskali so si ali druga dela ali se polastili gostilne, trgovine ali kaj primernega, da so si naredili obstanek. Tako se je razvijala naša slovenska stvar in naš položaj v Ameriki.
Ni moj namen pisati še več o zgodovini, četudi bi bilo zelo potrebno, naslov mojega poročila meri na "graduante." O tem naj pišem v tem času, ker je zdaj čas graduiranja naših sinov in hčera sirom naselbine.
Že več let beremo o graduan-tih, vedno več jih je in vedno beremo o novih študijah, ki so jih dosegli naši pridni in razumni študentje in študentke. Večkrat smo že tudi brali, da so naši še najbolj bistroumni in da dosegajo mesta katere mnogi drugi doseči ne morejo. To šteje nam kot narodni skupini v velik kredit, na kar smo
lahko ponosni. Vse to pa prihaja od teh pionirjev, o katerih smo slišali kako so prihajali v Ameriko in v dela za teške industrije le po njihovih orjaških postavah in žuljavih rokah, od katerih so tovarnarji lahko pričakovali dobička in koristi. Kaj ne, da smo se res na ta način naselili v Ameriko. in da smo po tem načinu prišli naprej na bolje in sicer danes že tako daleč, da tvorimo častno mesto kot narodna skupina v milijonskemu mestu Clevelandu.
Naj mi bo dovoljeno da pri tem dopisu vzamem vsaj en primer. Od prvega dne, ko sem dospel v Ameriko, sem poznal pionirsko družino Stankovo. Očeta sem še v tistih dneh videl ponosnega, oblečenega v sokolski obleki. Takrat so bili naši rojaki zelo ponosni na vsako uniformo, kakor-šne so poprej nosili doma. Tako smo imeli v tistih časih tudi društvo sv. Alojzija, ki je imelo vojaško uniformo, da je ob časih, ko so naša prva društva obhajala svoje godove, pa-radirali po cestah, ni veljalo brez kake uniforme, saj smo večkrat korakali od St. Clair ceste po E. 55 St. (Wilsonove) ceste prav na onstran Woodland Ave. na društveni piknik skoro blizo Broadwaya. To sem omenil samo mimogrede, da ložje razumemo namen dopisa.
Oče Stanko je bil pionir v naselbini. Mary in Rose ste bili v družini edini hčeri Mary se je poročila s'Frank Keni-kom, Rose potem z Joseph Sin-tičem. Družina Stankova je ostala v skupnosti in edinosti že po stanovanju, pa tudi po običajih domačnosti in lepo ohranjeni domači govorici.
Družini Sintič se je rodila
hčerka Erma Rose, edinica. Vzgojili so jo prav tako lepo v slovenskem jeziku in duhu, da je z menoj ali pa z drugimi vedno in prijazno govorila slovensko kakor da bi bila vzgojena v Cerkljah, odkoder so prišli njeni stari oče in mati v Ameriko. Ta mala prijazna Rozika je šla potem tudi v šolo kakor navadno vsi drugi otroci in graduanti vseh družin.
Prvih 5 let v šolo sv. Vida. Nadaljnih 7 let v šolo (višje) Notre Dame na Ansel Rd., končno pa v študijske šole za meT dicino v Western Reserve Univerzo še 4 leta. To leto je dosegla čast, po 16 letih samega učenja je graduirala ali gra-duira v tem času kot Bachelor of Science degree." Učena za medicinsko vedo kakor zdravniki, za kar lahko prevzame službo v bolnicah ali v apotekah lincenčno izvežbana in diplomirana graduantinja. To j« velikega pomena, pa v čast in v pomoč starišem, v čast pa tudi imenu naroda, na katerega je bila' vedno ponosna in se je za tako tudi vselej iskazala. Takega graduiranja še do sedaj nismo. imeli, študentov iz dekliških vrst. Naj bi še druge sledile. Žal, da nima gospodična Erma Rose več žive matere. Kako bi se ta veselila hčerinega graduiranja!
Toliko je zanjo žrtvovala, pred časom pa se je morala ukloniti prerani smrti in oditi na drugi svet.
Tudi nje stric Frank Kenik, kateri je Ermo tako prisrčno čislal, ni dočakal njenega graduiranja. Edina še živeča iz družine sta oče Joseph Sintič in pa njena teta Mrs. Marija Kenik, ki je Ermi druga mati in varhinja. Naša graduanka je pa tako lepo vzgojena, da ne bo nikdar pozabila vseh teh, ki so ji bili na strani in so ji pomagali do tega, s čemer je sedaj počaščena. Ohranila bo na vse hvaležen spomin in to je veliko. Čestitamo njej in vsem, ki so ji pripomogli do tega, tudi narod jim lahko čestita.
Naj iste čestitke veljajo tudi ostalim graduantom in gra-duantinjam. Še druge bodo graduirale, katerih mogoče ne bo več očeta ali matere žive, da bi se z njimi veselili. Naj pa graduantje tudi teh nikoli ne pozabijo, zaslužili so, da se nanje ohrani blag spomin.
Ako bo naš narod korakal še nadalje zaupno v sam sebe in ohranjal v spominu nauke pionirjev ter stopal v učenju in delu za njimi, bo narod največji med vsemi narodi, kar smo že tolikrat resno dokazali.
Ta naša graduantinja je tudi članica ženskih društev: Marije Magdalene st 162, K. S. K. J. in sv. Ane, st 4 SDZ.
A. Grdina.
Odmevi iz Collinwooda
Vsakdanji dogodljaji, bodisi že dobri ali slabi, presenečenja, novosti, nesreče itd., nam dajejo povod razmišljati, presojati, obsojati različno gibanje in delovanje našega naroda po širnem Clevelandu in okolici. Večkrat se nam pojavljajo vsakovrstna presenečenja pri tem v več ozirih. Zadnjo nedeljo'ri.^pr. nam je vreme skazilo skoro vse zabave, piknike, izlete in razvedrila zunaj v prosti naravi-Dežja nam ni bilo prav nič p0' trebno za. ta dan, pa je vseeno padal kot za stavo celo dopoldne. Presenečena, in obenem so trpele pri tem tudi precejšnjo škodo vse one skupine in društva, ki so nameravali na ta dan obdržati svoje prireditve na prostem. Za nas posameznike pa tudi ni nic kaj prijetno ,ako meramo ob ne* deljah v poletnem času čepeti doma v svojih stanovanjih, pa si ne moremo prav nič pomagati in bi prišel v poštev pregovor, k1 pravi: "človek obrača, Bog Pa obrne."
Prilike smo pa imeli tudi vsi oni, ki smo bili doma doživeti nekaj novega in presenetljivega in sicer potom našega radio programa ob eni uri popoldne. oznanilih na tem programu P0' enamemo, da je program tega pod novim vodstvom, zato so nam pa menda za nalašč tudi nekaj novega poslali po zraku v naša stanovanja. Poleg drugi'1 točk nam je prvič odkar obstoji naš radio program zaigrala močna godba na pihala par ven-čkov naših narodnih pesmi. Kdor je privil svoj radio aparat nekoliko glasneje, je lahko opazil, da je kar grmela po hiši umetnost godbe. Zelo ob kratkem naj cmenim samo tole; imenitno ste jo urezali, drugič nam pa še zaigrajte kako polko, katerih pre-ccj pogrešamo, odkar ni več naših harmonik na radio programu. Vprašanje nam nastane-Odkod pa je ta godba? Vsi claj ni te godbe so naši ta mlaa fantje in so vsi člani najvecjeg jugoslovanskega podporne g društva v Ameriki in sicer cir štva sv. Jožefa št. 169, K. b. £ j. iz Collinwooda. Komaj P«_ let obstaja ta godba pa je ze ;) ' ko veliko pripomogla pri razi ^ prireditvah našega -naroda ^ Clevelandu bodisi zunaj » dvoranah in to do sedaj se 1 (Dalle na 3. strani1
PO DEŽELI ŠKIPETARJEV
Po nemškem Izvirniku K. Maya
Povem ti, moje ime je hadži Halef Omar ben Hadži Abu '1-Abbas ibn hadži Dawod al-Gosara! Moji pradedi segajo tako daleč nazaj v sivo davnino, da že nihče več ne ve o njih, niti jaz sam ne.
Ali segajo tudi tvoji pradedi tako daleč nazaj v davnino?" "Da."
"Kako daleč?" "Tako daleč, da že nihče več ne ve o njih, niti jaz sam ne." Šiloma je zadrževal smeh. Molče in jezno mu je Halef nekaj časa zrl v obraz, prezirljivo zamahnil z roko, se obrnil in odšel proti vratom, pa še povedal črez ramo:
"Torej pa molči! Kdor o svojih pradedih ničesar ne ve, tak človek se ne sme primerjati z menoj!"
Nadzornik se je smejal za njim.
"Pa si pravkar sam priznal, da tudi ti o svojih pradedih ničesar ne veš —!"
Srdito se je zadri Halef: "Tisti so moji, ne pa tvoji! O svojih mi ni treba ničesar vedeti, tako slavni so!"
In po teh besedah je izginil s pozorišča.
"Smešen dečko, tale tvoj spremljevalec, kajne!"
"Majhen je, pa priden, zvest, neustrašen in res pogumen. Ne boji se tistega oglarja. To ti je mislil povedati, pa povedal ti je po svoje."
"Odkod pa je? Zdi se, da ni naš človek."
"Sin puščave je, beduin iz Alžerije. Ko sem pred meseci potoval po tistih krajih, sem si ga najel za slugo. In od tistega časa potujeva skupaj po deželah padišahovih. Navadila sva se drug na drugtega. Kakor rečeno, dober človek je, toda svoje navadice ima.
Pa poglejmo še tudi po moji obleki! Treba bo oditi, morebiti je že suha in hlače so menda že tudi zakrpane."
"Tudi sam moram oditi, da nakažem ljudem delo. Oprosti, effendi! Prej pa te še popeljem k človeku, ki si mu izročil hlače v popravilo."
Stopili smo k sosednji baraki.
Cula sva jezno besedovanje in prav ko sem prijel za kljuko, je nekdo sunil v vrata, da so mi butnila v obraz.
Odprla so se, Halef se je preril skozi nje, pa ritenski, in v eni roki je držal moje hlače, z drugo pa je vlekel za seboj "krojača."
"Osel neumni! Ali nimaš oči!" se je zadri črez ramo. Ni me videl.
"Seveda imam oči, ljubi Halef!"
Šinil je okoli.
"A —! Ti si, gospod! Pravkar sem bil namenjen k tebi!" "Kaj pa je?"
Ves rdeč je bil od jeze. Porinil je krojača pred mene, mi držal hlače pod nos in kričal: "Gospod, koliko si plačal za tele hlače?"
"Sto petdeset piastrov." - "Povem ti, neumen si bil, da si toliko plačal, tako neumen, da S3 mi smiliš!" "Ni mogoče —!" "Da! Plačal si sto petdeset piastrov za hlače, ki niso ni-kake hlače." "Kaj pa so?"
"Vreča, čisto navadna vreča, ki v njo lahko nasuješ, kar hočeš, grah, koruzo, krompir, ako hočeš, tudi žabe in ribe!"
Srdito me je gledal, da bi me bilo lahko kar strah. Miroljubno sem odgovoril: "Kako moreš moje hlače imenovati vrečo —?" "Kako — ? Poglej!" Šinil je s pestjo v hlačnico,
ki se mi je razcepila, pa ni mogel z njo skozi, suval je in suval, vse zaman. Izzivalno me je gledal.
Razumel sem. Dobri, krojač, ki je bil obenem tudi železniški delavec, je imel zakrpati hlačnico, pa jo je v svoji preveliki vnemi — zašil.
"Vidiš," je vpil. "Vidiš iz-nenadenje in nesrečo?" "Seveda vidim." "Stopi z nogo v hlačnico!" "Ne bom."
"Pa v hlačnico vendar moraš, moraš v njo! Kajti zato si si hlače kupil, ki danes niso več hlače, ampak navadna vreča!
Ni druge pomoči, ko da jezdiš odslej po svetu z eno nogo v hlačnici z drugo pa brez hlačnice! Kaj porečejo ljudje, ko te bodo 'gledali, tebe, slavnega emirja in effendija! Kajti kje boš v tem nesrečnem kraju dobil druge hlače!" "Saj ne potrebujem drugih!" "Seveda potrebuješ druge! Teh vendar ne moreš obleči!" "Oblekel jih bom." "Kako neki? Samo na eno nogo?"
"Na obe! Tale tvoj nesrečni krojač bo sešito hlačnico razparal pa bo vse dobro!"
"Hlač — ni — co — raz — pa — ral — ?!"
Strmel je v mene kakor odsoten.
Pa je prasnil v nebrzdan smeh.
"Gospod, prav si povedal! Nato niti mislil nisem v svoji jezi! Hlačnino bo razparal! To je edino, kar bo pomagalo!"
Ves v zadregi in plašen naju je gledal "krojač." Po Halef ovih besedah pa se mu je razjasnil obraz, kakor če soln-ce posije po nevihti.
Toda tako čisto poceni le ni opravil. Mali hadži ga je nahrul:
"Lopov! Ali vidiš, kako ogromno neumnost si zagrešil! Najprvo sešiješ hlačnico, potem pa si ne veš pomagati!"
"O, saj sem vedel, kako bi si pomagal!"
"Zakaj pa nisi povedal?" "Ker mi nisi pustil govoriti."
"O Allah —! Kake ljudi imaš v svojem kraljestvu! Cisto lepo mirno sem te vprašal kako bi se dal tale pogrešek popraviti, s pravo svetniško potrpežljivostjo sem čakal na odgovor, ti pa si stal in zijal, kot da si kamelo požrl in kot da ti je njena grba obtičala v požiralniku! Pa sem te zagrabil za tvojo lastno grbo in te vlekel pred effendija.
Tako je bilo. Boš znal šiv razparati?"
"Da!" je odgovoril krojač malcdušno.
"Koliko časa boš paral?" "Dve tri ure."
"O Allah —! Radi tvoje kr-parije naj ostanemo še dve tri ure —i Do večera —? Povem ti, ne utegnemo!"
"Ne bo treba čakati," sem povedal. "Pomagal mu bom."
"Ti —? Ti da bi krpal —? Kako se bo to ujemalo z dostojanstvom tvojega poklica in z ugledom tvoje osebnosti —?"
"Čisto dobro in lepo se bo ujemalo. Šla bova s temle dobrim človekom, ki pa je slab krojač, tj ale v barako in popravil bom hlačnico, on pa bo zlikal obleko.
Predvsem pa mi povej, ti slavni umetnik igle in sukanca ali si res krojač?"
Počehljal se je za ušesom, tiščal in tiščal, pa dal od sebe tale odgovor:
"Prav za prav nisem." "Kaj pa si prav za prav?" (Dalje prihodnjič.)
ODMEVI IZ COLLINWOODA
(Nadaljevanje lz 2. strani) polnoma brezplačno. Ali ne bi bilo priporočljivo splošni publiki, da jih upošteva v slučajih kjer se taka godba rabi, da si včasih tudi zaslužijo nekaj centov za cigarete. Moje skromno mnenje bi bilo da ja. Domislite se torej na to godbo, kadar na svojih sejah debatirate glede godbe za različne večje prireditve. Dajmo jim poguma in trdni obstanek še do večje popolnosti godbene umetnosti. Vsi oni tisoči in tisoči našega naroda, ki ste bili v paradi oziroma ste opazovali parade ob priliki proslave Kulturnega vrta na St. Clair ju, ste lahko po svoje sodili, kako je ta godba, skupno z mladimi kadeti društ. sv. Jožefa iz Col-linwooda v popolni meri spopol-nila vtis parade. Brez pretiravanja se lahko trdi, da kadar gremo iz Collinwooda olepšati in izpopolniti različne prireditve, nas ni ravno sram, zatorej se pričakuje uslugo za uslugo. Koncem naj omenim samo še tele:
Drugo nedeljo, 19. junija, ne bo dežja, na ta dan prireja društ. "Sv. Jožefa št. 169. K. S. K. J." skupno s svojo godbo in kadeti svoj piknik na Močilni-karjevi farmi. Največje društvo v Ameriki, zato se tudi pričakuje ogromne udeležbe ne samo od članstva tega društva, pač pa tudi naval od drugih društev in posameznikov iz širnega Cle-velanda in okolice. Kdor tega ne verjame, pa se naj pride prepričat. Vsi oni posamezniki in celokupne družine, ki še niste nikdar videli kadetov in godbe tega društva v svojih najnovejših uniformah, imate lepo priliko v nedeljo opazovati na Močilnikar-jevi farmi kaj so ti odseki zmožni vam pokazati. Povejte torej še danes svojih sosedom, prijateljem, svojim otrokom in znancem, da v nedeljo nikamor drugam, kot na Močilnikarjevo farmo na n a jWC,H" piknik letošnjega leta. Vi tam iz West parka, Newburgha, Maple Heights, St. Clair, Lorain, Barberton, Not-
tingham, Collinwood, Euclid itd., dobro veste za pot, kako se pride na to farmo, prepričajte se s svojim posetom, kaj je zmožna naša bodoča generacija. Tudi mi pridemo k vam ob enakih prilikah, če ne bo dež. Celokupnemu članstvu društva sv. Jožefa iz Collinwooda pa naj velja tole: Vsako leto enkrat se pa vendar spodobi, da pridemo vsi skupaj. Ako jih ostane kakih sto doma iz različnih, tehnih vzrokov, nas bo še vseeno okoli 1,40.0 na pikniku. Nikar ne bodi ti član ali članica eden izmed tistih, da bi brez vzroka ostali doma, saj vsi vemo, da ni ravno denarja) za zapravljati, toda na tem pikniku se tudi brez centov lahko zabavamo po domače v družbi onih ki imajo še kaj centov za zapraviti. Pomislite, da stanejo nove uniforme kadetov in godbe brez aparatov, prekd tisoč dolarjev. Celokupni program, transporta-:ija in drugo bo gotovo še objavljeno v časopisih ta teden, za-toraj vam končno kličem vsem skupaj starim in mladim, bogatim in revnim, debelim in suhim, velikim in majhnim, lačnim in žejnim in sploh vsem, ki odobravate delovanje in uspehe največjega društva v Ameriki, iskreno dobrodošli in pozdravljeni v nedeljo na Močilnikarjevi farmi, če ne bo dež. Na svidenje!
Frank Matoh. -o-
Kam jadramo?
Odgovor ni težak, ako si tolmačimo sedanji obstoj človeštva v pravi luči. Najprvo 'je potrebno, da se malo seznanimo s preteklostjo naše zgodovine. Sklepati je mogoče po računih znanstvenikov, da sedem tisoč let je človek zelo malo napredoval. Za sedem tisoč let je človek veroval v izrek, vzet iz sv. pisma, ko je Bog rekel Adamu in Evi: V potu svojega obraza si bosta pridobivala svoj kruh. Tako je mineval čas brez velike spremembe, dokler ni prišlo v 18. stoletju veliko presenečenje, ko je bil iznajden par-
ni stroj, kmalu zatem pa lokomotiva in elektrika. Obe ti iznajdbi posedujeti pogonsko silo.
Zatem je sledilo nebroj mehaničnih strojev, čim dalje bolj in bolj avtomatičnih, ki danes izpodrivajo delavca na vseh krajih in panogah, kar povzroča čim dalje večjo brezposelnost. Seve, ako nič ne zaslužimo, tudi nič ne kupujemo. Rezultat je, da šumenje industrijskih koles utihne, tovarne zapro vrata, trume ljudi začno pohajati po ulicah in ugibati, kaj je vzrok nenadnega zastoja, kaj in kako bi proučili to zagonetko.
Iz preteklosti nam je sklepati, da imamo v Zed. državah periodičen zastoj. Ob takih časih se začno ustanavljati razne organizacije, katere si laste pravico, da so delavske, v resnici pa samo zadržujejo napredek na industrijskem polju. Vsaka taka organizacija je več ali manj iz-koriščevalna in sicer zato, ker je politična. Politična je pa zato, ker je denar največji za-peijivec človeštva in drugič pa ta naš sistem. Sistem in pa denar sta si v ožjem sorodstvu, torej sta oba grešnika. Ker pa grešita, sta tudi za to kaznovana.
0'd ljudskega štetja 1790 pa do 1860 se je ljudstvo v Zed. državah dvakrat pomnožilo, to je 3 procente na leto. Tudi industrija in denar sta orala polje z isto brzino. Od leta 1860 pa do 1873 je pa že industrija prehitela množenje ljudi. Tukaj je začetek industrijalcih kriz ali zastojev. Prvi tak zastoj se je pripetil v letu 1873, potem pa 1879, 1893, 1899, 1907, 1912. Za poznejše pa veste, saj ste jih kolikor toliko poskusili.
Y vsaki teh kriz je imela vlada dosti opravka, da je dela v red" IJiidi, da niso trpeli lakote. Ako ste opazovali, je tudi vsaka teh kriz hujša, vsaka bolj pritiska na ubogega si-
romaka. Zadnji dve krizi pa sploh za večino ljudi nista imeli nobene presledka. Tu bi lahko navedel razne številke iz statistike, kaj se je godilo minule čase. Mnogo teh dogod-Ijajev je bilo napovedanih že več let nazaj, ki 30 se v dogled-nem času tudi uresničili. Tako, na primer, ima zavarovalna družba preračunano, koliko bo povprečno umrlo ljudi prihodnje leto. Zvezdoslovci vam povedo, kdaj bo lunin ali sončni mrk itd. Imamo tudi ljudi, ki nam povedo, kako deluje naš denarni sistem, kdaj ga bo konec in kdaj mil bo treba priskočiti na pomoč, ko nam ne bo več mogoče naprej.
Med vsemi napovedi, so se do sedaj uresničile še vse, samo da bo leta 1940 40 milijonov brez dela, še ne, to pa še pride, seveda. Saj se že danes vidi, da prihaja. Tehnokrat je pravijo: več kilovatnih ur in več avtomatičnih in električnih pogonskih sil, toliko več brezposelnih. Tehnok r a c i j a sprejema moderno mašinerijo z odprtimi rokami. Dobro se še spominjam, kako sem z žu-lavimi rokami nosil v livarni tekoče železo. Sedaj imajo avtomatične nosilnice in dvigal-nice.
Denarni sistem je okužen z naduho, katera ga grozno mori. Pa vam je prav ali ne, v bližnji bodočnosti bomo imeli pogreb tega zapeljivca in hinavca človeštva. Seve, zdaj pa pride vprašanje, kaj pa potem, ko ne bomo imeli več denarja? Vemo, da je mnenje ljudstva, da brez denarja ni mogoče voditi deželo. To je bedasto. (Samo ponavljam 0-pazke nekaterih ljudi.)
Pa se malo bolj od blizu seznanimo, kaj vse narava premore na tem delu sveta. Imamo dosti zraka. Tistega še na gazolinskih postajah prodajati ne morejo. Edino, kar nam morejo zaračunati je za postrežbo. In vendar ne moremo živeti brez zraka niti štiri minute. Vode je tudi v obilici. Je tudi zastonj, samo za postrežbo plačujemo, čeprav je ta postrežba v poletnem času zalo slaba, ampak toliko večji račun.
Imamo dosti premoga, razna rude in vsega, kar je potrebno za b'lagor človeškega rodu. Narava je bogata in nikjer ni zapisano, da vse to pripada samo nekaterim ljudem. Imamo vsakovrstne stroje, da ž njimi produciramo vsega, kar rabimo za naše življenje. Imamo ljudi, ki razumejo vse to obratovati, z eno besedo, vsega imamo dovolj, da si ustvarimo udobno življenje in da odpravimo z eno besedo vse siromaštvo.
Pred 18 leti se je mala skupina učenjakov organizirala iir inkorperirala tehnokracijo. Zasnovali. so načrt, po katerem se enkrat za vselej odpravi brezposelnost in se ljudem garantira od rojstva do groba obstoj v vsakem oziru, da bo užival človek dobrote matere zemlje. Načrti tehnokratov bodejo denarne pohlepneže v oči. Ti dobro vedo, da se njih konec hitro bliža. To se sklepa iz tega, ker sami že napovedujejo preobrat. Seve, oni si želijo preobrat v znamenju krvi, ker ako pomore milijone ljudi, potem bi še lahko igrali ju-deža. Da se pa to ne zgodi, vam priporočam, da vstopita v. armado, ne mislim armade bojevnikov s puškami in drugim morilnim orožjem, ampak v armado učencev.
Tehnokracija ni politična, zato pa ni izkoriščevalna. Zato ni ugovora, da se ne bi pridružili, ne glede na to, h kaki organizaciji sedaj spadate. Kadar boste razumeli tehnokracijo, ne boste imeli povoda y.ix kritiko. Če hočemo trezno soditi, moramo priznati da je resnica še vedno prevladovala
laž in kjer ni laži, tudi ni kritike. Izobrazbe potrebujemo. Tehnokracija vam je v tem oziru na razpolago brezplačno. V to svrho se vrši predavanje v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. v sredo 15. junija, točno ob osmih zvečer. Vabljeni ste vsi brez razlike spola, kakor tudi uredniki in zastopniki časopisov naj ne izostanejo, da se seznanijo, kakšen namen in pomen ima ta organizacija — tehnokracija.
Leo Lausin, 16201 Parkgrove Ave. -o--
Lewis zahteva novo delavsko postavo
Washington, 14. junija. John Lewis, načelnik C. I. O. organizacije, je zahteval danes novo delavsko postavo, glasom katere ne bi smela vlada v nobenem slučaju kupovati od tvrdk ali industrij, ki so "na črni listi" radi kršitve delavskih postav. Toda Lewis je naletel s svojo zahtevo na veliko opozicijo v poslanski zbornici kongresa in zahteva vsaj tekom tega zasedanja nikakor ne bo dovoljena. Poroča se, da je tako postavo tudi predsednik Roosevelt priporočil, toda upira se ji vojni oddelek vlade. Lewis je bil radi svoje zahteve zelo kritiziran od sodnega odseka poslanske zbornice kongresa, češ, da je zavzel nekako diktatorsko stališče. Odsek je z 12 glasovi proti enajstim odglaso-val, da ne odobri predloga Lew-isa.
Na levi je socialist Thomas, ki je skušal \govoriti v parku v mestu v Newarku, N. J., pa je bil pregnan in obmetan z jajci. Na desni je videti, kako Thomasa peljejo detektivi na varno. Ljudstvo je vpilo: Mi hočemo amerikanizem, ne rdečkarje!
MAM OGLASI
Stanovanje
se odda v najem, štiri sobe, kopališče, parna gorkota. Stanovanje se nahaja na 736 E. 93rd St. Vpraša se na 7215 Myron Ave. Tel. ENdicott 1217. (138)
Praznuje 20. letnico v naselbini
V naselbini ima svoj urad v Knausovem poslopju na East 62nd in St. Clair avenue, poznani zobozdravnik Dr. J. V. Župnik. Dr. Župnik se nahaja v naselbini že nad 20 let. Vedno se nahaja v enem in istem prostoru, v Knausovem poslopju. V času ko je Dr. Župnik na svojem mestu, se je preselilo v naselbino že kakih 25' zobozdravnikov, toda skoro vsi so se že izselili iz naselbina in ni o njih nobenega sledu. Toda dejstvo, da se Dr. Župnik še vedno nahaja na enem in istem prostoru že nad 20 let, jasno kaže, da je njegovo dolo prvovrstno in v zadovoljstvo ljudem, ki prihajajo v njegov urad.
Dr. Zupn k s ponosom kaže, da ima vedno ene in iste ljudi, ki vedno pridejo nazaj kadar potrebujejo zobozdravnika. Veliko teh se je že izselilo na farme ali v druga bližnja mesteca, toda kadar rabijo zobozdravnika, se spomnijo vljudne postrežbe in izvrstnega dela Dr. Župnika in pridejo nazaj k njemu, da jim zopet da dobro postrežbo. Dr. Župnik vedno rabi samo prvovrsten material in vedno gleda, da da vljudno postrežbo in da je njegovo delo pravilno v vseh o:a-rih. Njegovo delo je vedno garantirano kot delo, ki bo do ■ go v dobrem stanju in ki se nc bo čez par mesecev skazilo. Garantirano delo je najboljši dokaz, da Dr. Župnik sam veru je v svoje delo in da se ni treba bati slabega dela.
Dr. J. V. Župnik se vedno nahaja na enem in istem prostoru, v Knausovem poslopju na East 62nd in St. Clair avenue. Njegov urad je odprt vsak dan in vsak večer. Ni treba nobenega določenega časa, da pridete k njemu. Kadar se vam zljubi se ustavite p l)r Župniku in dobili boste najboljšo zobezdravniško poslugo.
(Adv.)
Največji aeroplan na svetu, last Pan American Airway, je bil poškodovan, ko je zadel v vodi ob nek hlod.
izdam strogo službeno tajnost, radi katere bi lahko zgubil ne samo službo, marveč tudi glavo !
usoda, da prevzamete strašno vlogo pravičnega sodnika.
V očeh mlade žene se pojavijo solze.
—Ni to služba sodnika, — izgovore njene ustnice, — to je služba krvnika. Bog je odločil, da moje roke prelijejo kri. Moja duša je izgubljena kakor telo.
Velika bolest pretrese njena pr$a in se plakajoč obrne proti hladni steni rudnika.
—Tovariši! — vzklikne Bo-janovski. — Kakor vedno, tako je bil tudi stokrat slep slučaj. Napako smo storili, da vsmo dopustili, da tudi žene žrebajo. Slabotna žena ne more izvršiti tega velikega dejanja. Dovolite, da jaz prostovoljno prevzamem gornjo dolžnost.
—	Vi se hočete zame žrtvovati, — vzklikne Sonja, :— ne tega nikdar ne dopustim!
—	Ne, tega ne moremo niti mi dopustiti — so vzklikali tudi drugi zarotniki. — Božje odločitve ne smemo menjati. Vi ste naš voditelj in vi se ne morete žrtvovati.
—	Tako je, — so pritrdili tudi vsi ostali. — Kocka je odločila.
Preteklo je le nekoliko časa in Sonja se je popolnoma zbrala.
za neko malenkost, pa mi je nočeš izvršiti.
— Ha, vem na kaj meriš!— reče kapetan skozi zaprte zobe. — Hočeš, da ti povem, zakaj je Bojanovski, bivši carjev svetnik, preko noči brez sodbe prognan in vržen na dosmrtno suženjstvo v strašni rudnik Sibirije. Zahtevaš od mene, da
— Torej nimaš zaupanja do mene! — vzklikne ostro Maru-ška.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
MiHiaiia 111 IIBHIIBII inmaanii mmiiimiBii manaMamnanoaH
ROMAN
(Dalje prihodnjič)
je mučitelje in preko njihovih trupel moramo zleteti na zlato svobodo. Kdor hoče uničiti kačo, ji mora glavo zdrobiti! Prvi mora pasti komandant rudnika. Smrt kapetanu Niko-linu!
Ko je Bojanovski izgovoril gornje ime, zadoni besen krik v vrstah izgnancev.
—	Smrt Nikolinu! — pono-ve zarotniki žvenketaje z verigami.
Divji blesk osvete preleti obraz Bojanovskega. Nad kape-tanom Nikolinom je bila izrečena smrtna obsodba. — Nekdo izmed nas ga mora ubiti, in v istem času morajo ostali zmleti čuvaje. Ko bo Nikolin mrtev, udremo v njegovo hišo; tam najdemo dosti obleke in obutve in tako potem zavr-žemo jetniško obleko. Iz njegove miznice vzamemo dovoljenja za svobodno gibanje po Sibiriji, izpolnimo jih za vsakega in udarimo na nje službene pečate.
—Tvoj načrt je dober, Bojanov ski! — pregovori svetlolasi jetnik. — Toda ves načrt visi na niti, kajti vse to se lahko zgodi le tedaj, ako usp-ne smrt Nikolina. Kdo izmed nas bo izvršil ta opasni posel, o katerem zavisi cela naša organizacija.
—	O tem naj odloča kocka,
—	odgovori Bojanovski. —Naredimo hitro sedemnajst belih listkov a enega črnega. Žrebati'hočemo vsi, ki smo prisotni žene in dekleta. Kdor žreba črni list, doticni mora jutri ubiti Nikolina.
—	Toda na kak način bo to' storil? — vpraša neki jetnik.
—	Kako bo mogel priti do Nikolina na samem, da bo mogel s sigurnostjo izvršiti svoje delo?
—Ne skrbite zato, imam idejo, — ga prekine Bojanovski. — To ne bo tako težko, kot izgleda. Samo hitro narežimo lističe in oni, ki žreba črnega, bo počaščen, da spravi s sveta enega lopova.
Brez besedi so bili narejeni papirčki in stavljeni v vrečico.
Prvi je žrebal Bojanovski. Ko je odprl roko in videl v njej bel listič, ga je razočarano spustil na zemljo in tužno rekel:
—Ni mi torej sojeno, da teh par let, ki so pred mano, žrtvujem za lepšo bodočnost naših tovarišev. Bog mi ni izpolnil želje, da postanem osvet-nik!
Posamezno so prihajali zbrani kaznjenci k usodepolni vrečici. Vsi izvlečeni papirčki so bili beli.
Sonja je bila kot ostali v nepopisnem razburjenju. Končno je prišla tudi ona na vrsto, da pristopi k vrečici.
—	Vi drhtite, Sonja! — po-šepeče ji Bojanovski.
—	Ne od straha, — odgovori mlada žena z drhtečim glasom.
—	Davno sem pustila vso nado v srečo in življenje. Edino me razburja misel, da mora teči človeška kri.
—	Bog ne bo dopustil — nadaljuje šepetaje Bojanovski— da vi, slabotna žena, izvršite ta posel. Povlečite listek, da se pri ostalih tovariših ne zbudi nezaupanje do vas.
Sonjina roka je hladna kot led, ko seže v vrečico.
—	Črni!	'
Globoka tišina nastane med
zarotniki.
—Sonja! — vzklikne Bojanovski. —Vas je .torej izbrala
—Pobili jih bodemo z verigami ! — vzklikne neki mladenič, ki je imel v očeh samo ogenj mržnje.
—	Ali peta božja zapoved pravi: "Ne ubijaj!" — se ok-rene Sonja proti njemu. — Kaj imamo pravico prelivati kri?
—To je resnica, Sonja. — jo prekine Bojanovski. — Toda nam ne preostaja ničesar drugega. Ako si hočemo priboriti svobodo, moramo doseči to le na način, da s poti, ki vodi k svobodi, odstranimo naše mučitelje. Nad vsakim izmed nas je zagrešila ruska sodba zločin. Nikdo od tukaj zbranih ni zaslužil takšno kazen in življenje. Kar se mene tiče, še do danes ne vem, zakaj sem tukaj. Brez sodbe in obsodbe so me ločili od moje lepe in mlade žene, ki je sama ostala v solzah in boli. Mene so dovedli sem, da me živega pokopljejo. Na kolenih sem rotil carske nastavi j ence, da mi povedo, zakaj me mečejo v temnico. Porogljivi smeh je bil edini odgovor, ki sem ga dobil na moje zaklinjanje.
Enako kakor meni se je do-' godilo vsem nam, tovariši!
—	Se slabše — zakriče nesrečni jetniki. Vsaki pojedi-nec je pripovedoval v kratkih potezah svojo strašno usodo.
Sonja je s pridržanim dihom poslušala strašno pripovedovanje nesrečnih kaznjencev. Nekega iz njih je carska policija prognala v Sibirijo samo zato, ker je v svojem rodnem mestu osnoval šolo ža sirbmašne delavce. Drugi je bil obsojen zato, ker se je slučajno seznanil z nekim protivni-kom vlade. Tretji zato, ker je užalil ljubico nekega policijskega komisarja. Bil je obsojen veleizdaje. Tako se je iz tega kroga izčrpanih ljudi dvigala tožba proti ruski pravdi.
Slednjič dvigne Bojanovski roko in vsi umolknejo.
—	Dosti smo slišali, tovariši, dosti in še preveč! — začne ognjeno govoriti. Nad nami vsemi je storjen težak zločin. Neumno bi bilo, da imamo obzir napram komurkoli naših krvnikov. Moramo potolči svo-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Jadnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je v Bogu za vedno preminul naš dragi in nezabni prijatelj
Frank Sušnik
Pokojni je bil rojen dne 21. januarja leta 1887 v Gozdu pri Kamniku ter preminul dne 14. maja ob 7:30 uri zjutraj. K večnemu počitku na Sv. Pavla pokopališče je bil položen po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzetje na Holmes Ave. dne 17. maja ob 8 uri dopoldne. V stari domovini zapušča žalujočo soprogo Josefo in sina Antona ter več bližnjih sorodnikov.
Ker je bil blagopokojni najboljši prijatelj naše družine in živel pri nas nepretrgoma 15 let čutimo v sebi dolžnost, da se v imenu pokojnikove družine najlepše zahvalimo za položene vence ob krsti pokojnega, ko je ležal na mrtvaškemu odru. Naša najlepša zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. Jerman, Mr. in Mrs. Jereb, Mr. in Mrs. Kuhar, Mr. in Mrs. Videmšek, Thames Ave., Mr. in Mrs. Podgoršek.
Iskrena hvala vsem onim, ki so darovali za svete maše, kateri darovi bodo oddani, da se bodo darovale za-dušnice v mirni pokoj blage duše. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. Jerman, Mrs. Jennie Kovačič, Mr. in Mrs. Boldin, Mr. in Mrs. Cotman, Mr. in Mrs. Videmšek, Thames Ave., Mr. in Mrs. Videmšek, Sylvia Ave. Mr. in Mrs. Marolt, Mr. in Mrs. Zernic, Mr. in Mrs. Trtnik, Mr. in Mrs. Ogrin in Mrs. Stojkovič.
Najlepša zahvala naj bo izrečena vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev brezplačne na razpolago. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči : Mr. J. Marolt, Mr. Pucel, Mr. Avcin in Mrs. Sluga.
Najlepše se zahvaljujemo monsignoru Vitus Hribarju za; opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu Jos. žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in vso najboljšo postrežbo.
Iskrena hvala vsem onim, ki so prišli pokojnika kropit, so pri njem culi, ga spremili' na pokopališče ali mu v življenju kaj dobrega storili. Končno se v imenu pokojnika soproge in sina vsem za vse najlepše zahvaljujemo.
Dragi in nezabni prijatelj! Vedno si upal, da se Ti ljubo zdravje povrne in ž njim upanje, da objameš svojo družino v stari domovini. Bil si naši družini iskren in dober prijatelj tako, da poleg soproge in sina skupno žalujemo nad bridko izgubo. Ker Ti' ne bo mogla draga soproga in ljubljeni sinček groba venčati, storili bomo mi v njih imenu iz ljubezni največjega in iskrenega prijateljstva. Ob svežem grobu Ti močno žalostni kličemo: Spočij se v Bogu do srečanja svojih dragih.
žalujoča prijateljska družina
ANTON IN MARY JERMAN. Cleveland, O., 15. junija, 1938.
—	Mir, tovariši, — prekine .Sonja s čvrstim glasom mrmranje zarotnikov. — Zakli-njam se vsemogočnemu Bogu, ki je v moje roke položil vašo rešitev in zlato solnce svobode, da jutri dovršim delo, radi katerega sem vlekla kocko. Smrt kapitanu Nikolinu!
—	Bog te naj varuje, sestra!
—	vzklikajo kaznjenci. Zbrali so se okrog nje, poljubovali ji roke in robove njene raztrgane jetniške obleke in se s solzami oproščali.
Zbogom, zbogom, tovariši!
—	jim je odgovarjala s svetlim glasom mlada žena. — Videli se bodemo ali na svobodi ali pri Bogu, očetu vseh nesrečnih in bednih.
Ko so igrali v Kansas City golf, je udarila strela in ubila dva igralca. Na tleh vidite trupla E. M. Critchfielda in Am. D. Boyle. Več drugih je bilo od strele poškodovanih.
Hiša kapitana Nikolina se je nahajala sto korakov od vhoda v rudnik. Bila je to eno-nadstropna masivna stavba.
Nikolin ni bil oženj en. Imel je samo služabnico Maruško, ki se mu je slepo pokoravala. Maruška je bila iz iste vasi, kjer se je Nikolin rodil.
Poznal jo je že, ko je bik še dete. Ko je nekoč po mnogo letih obiskal svojo rojstne mesto, da prevzame očetovo imetje, je bil iznenaden nad Maruškino lepoto. Mlada va-ščanka se je razvila v prekrasno deklico.
Njen bujni, krepki stas, njeno prekrasno lice, njena sramežljivost, s katero je odbijala vse domače snubce, vse to jc navdušilo kapetana Nikolina, ki se je že v Petrogradu nasitil mestnih žen. Maruška, ki se je uporno upirala vsem ljubavnim ponudbam najbogatejših in najlepših domačinov, je pred kapetanom sklonila glavo in mu padla v naročje. Njena sramežljivost se je pretvorila v divjo ljubavno opojnost, in kmalu je bil Nikolin vezan tako na to mlado dekle, da ni mogel živeti brez nje. In ko je premišljeval in stvarjal sklepe, ali se vrne v carsko vojsko ali da ostane na vasi na posestvu svojega očeta, je prišel iz Pe-trograda za njega carski ukaz s katerim je bil kapetan Nikolin postavljen za komandanta rudnika, v katerem je bila Sonja živa pokopana.
Imenovanje mu je prišlo pravi čas. Kot komandant rudnika je mogel s seboj povesti tudi Maruško in tako ostaneta skupaj.
Prisotnost Maruške v komandi rudnika je povečala bedo in nesrečo jadnih kaznjen-c.ev. Akoravno je bil kapitan Nikolin po svoji naravi divji,
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrta žaluje vsa družina za hčerjo oziroma sestro, ki je odšla v cvetu mladosti v boljše življenje, vsem tako priljubljena in nepozabna
Mildred Strumbly
ki je po kratki dva tedenski boleznt preminila v cvetu mladosti, stara šele 16 let. Neuto:ažljiva je naša žalost in misel nanjo nam ne more izpred oči in iz srea. Nikoli ne bo pozabljena.
Ob tej priliki si štejemo pa y dolžnost, da se kar najiskre-neje zahvalimo vsem, ki 30 nam v času bridke ure prišli izkazat naklonjenost na razne načine, prinesli so svežih cvetlic in denarja za sv. maše. Prihiteli so od vseh strani jo krepit in so nas tolažili. Čuli so z nami ob nočeh, ko jc njeno truplo poči-va"o v krsti in izkazali so nam vsakejake usluge, da so nam lajšali ure bridkosti. Radi tega si štejemo v dolžnost vsem lem izreči polno zahvalo za izkaz tolike prijaznosti, naklonjenosti in žrtvovanja. Naj omenimo nekaj imen, ki so nam stali ob strani že v bolezni in ob času, ko je nje trupld počivalo v krsti v nočnih urah, ki so navadno daljše ln težje kakor podnevi: Mr. Jack in Mrs. Mary Poklenk, Miss Mary Pečjak, sestra od matere, Mrs. Rese Horbst, Mrs. Julija Milner botra, Mr. Moris Gulich.
Iskrena zahvala za vence in cvet1 ice: Mr. in Mrs. James Milner, Mr. Ray Annen, Maurice in Gulich families, Mrs. Jennie Strumbly in družina, Miss Mary Pečjak, Mr. in Mrs. P. Kmet družina, Mr. in Mrs. A. H. Schmidt, Mr, in. Mrs. A. Stušek, Mr. in Mrs. E. Schmidt, Mr. in Mrs. V. Budan in družina, Mr. in Mrs. J. Peklenk, Misses Genevieve, Frances in Pauline Strumbly, Mr. in Mrs. Wayne Evans, Mr. in Mrs. C. Johnson, Mi-. In Mrs. Y. Evans and family, družbi Electric Vacuum Cleaner Co., Miss Angela Pečjak, Mrs. Rose Herbst family, Mr. in Mrs. Max Zalodec, Mr. in Mrs. Pred Kramer, Mr. in Mrs. Ed. Herbst, Mr. in Mrs. John Kumše, Assembly Department, Electric Vacuum C'eaner Co., Mr. in Mrs.' Angela Bifano and family, Mayfield High School Faculty and Students of Sophomore Class and Scphomore Advisors of Mayfield High School.
Iskreno se zahvaljujemo za darove za sv. maše, ki se bodo brale za dušo ranjke: Mrs. Prank Kuhar in sin, Mr. A. Grdina in. družina, Mr. in Mrs. Joe Suhadolnik, Mr. in Mrs. John For-tuna in družina, Mr. in Mrs. Joe Mrzlikar, Mrs. Mary Germ in družina, Mr. in Mrs. John Možič in družina. Mr. in Mrs. Louis Godec in družina, Mr. in Mrs. John Striter, Mr. Terškan in družina, Mr. in Mrs. F. Mervar in družina, Mrs. C. Podržaj in družina, Mrs. Mary Hočevar, Miss Mary Pečjak, Mr. in Mrs. Frank Benčič ln družina ,Ella in Mrs. Spisak, Mrs. Gorše in družina, Mrs. Mary Žitko, Mr. in Mrs. Retar, Miss Alberta Mo-raus, Mrs. Mary červan, Mr. in Mrs. John Mačerol in hči, Mr. John Mervar družina, Mrs. C. Budik in družina, Mrs. C. B. Waif and family, Mr. in Mrs. John Smrtnik in družina, Mr. in Mrs. Duhnal in družina, Electric Vacuum Employees Motor Dept.
Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so vozili z avtomobili na pokopališče. Zahvaljujemo se preč. g. A. Bombachu za opravila pri pogrebu in za molitve v hiši. Zahvaljujemo se za lepo urejeno opravilo vsega pogreba A. Grdina in sinovom.
Kakor nam ne bo mogoče pozabiti rajne hčere, prav tako ne bomo pozabili tudi vseh, ki ste nam v tem času izkazali kako naklonjenost. Bog' bodi plačnik vsem.
Žalujoči ostali:
Frank in Ivana Strumbly, starši FranJk, Adolph, Ernest in Raymond, bratje Jennie, Frances, Paulina in Ida, sestre
SEDMA K
MOVING AND EXPRESSING
Fret! Estimates and Low Rates C506 St. Clair Ave. HEnderson 1920
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2878
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d* O ft ft in stane samo:	w f-«wW
Naročila sprejfema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
Cleveland, Ohio, 15. junija 1938.
nebrzdan in neusmiljen človek, ni nikdar kot vojak šfel preko predpisov, ki so določevali postopanje s kaznjenci. Toda Maruška, lepi satan, je bila oni zli duh, ki je neprestano izmišljeval nove strahote za nesrečneže, ki so lomili svoje kosti v temnih in vlažnih rovih živo-srebrne rude.
V jutru po oni noči, v kateri so zarotniki predali svojo usodo v Sonjine roke, sta sedela Nikolin in Maruška pri zajutrku. Kljub udobnosti jedilne sobe, kljub dobremu in obilnemu zajutrku, ni bil ka-l
petan Nikolin dobre volje. Mrk in nezadovoljen je srkal čaj iz male kitajske skodelice i potezal gost dim iz svoje ljube cigarete. A kmalu odrin skodelico s čajem, vrže cigareto v kot in reče:
—	Za vraga, ta molk! Kaj to pomenja, Maruška! Danes še nisi odprla ust. Niti na moja vprašanja ne odgovarjaš.
Maruška vstane brez besedi in gre k vratom. Tu obstane in reče hladnokrvno preko ramen:
—	Nekdaj si mi dneve in dneve govoril o svoji veliki ljubezni, a sedaj te pa prosim
VLOGE v tej posojilnic
rZtfBtK i »»varovane do ?5°00 po Federal j-L^i'Jff^l Savings & Loan rimniflfiril Insurance Corpo-wfTTfTT®/, ration,, Washing-.	»on, D. C.
Sprejemamo osebne ln društvene vloge
Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
6235 Bt. Clair Ave. HEnd. 5670