Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. za jeden I Narocn,no in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnlStvo In ekspedlclja t
inesec 1 gld 40 kr.	"	J/	„Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
7. ..i« ,o k, V a?ministraciji prejeman velja:	|	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo
Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld.	v	- •
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr.
Vredništva telefon-atev. 74.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
^tev. 77'.
V Ljubljani, v sredo 6. aprila 1898.	Letni!* XXVI
F
Vojska aH mir?
V Španiji, kakor tudi v Zjedinjenih državah je javnost do skrajnosti razburjena. Odločiti se mora v kratkem, na obeh straneh hite s pripravami za vojsko. Španija je v zadnjem času žrtvovala nad sto tisoč svojih sinov in izpraznila vse svoje blagajnice, da si ohrani bogati otok Kubo. V nevarnosti domovine združijo se razne stranke, itak živo domoljubje vsplamti do vrhunca, kedar treba braniti čast španjskega imena. Med bogatimi meščani v Madridu kroži pola za vojne namene, in za slučaj vojske Spanjec žrtvuje vse, kajti znana je njegova skrajna vztrajnost v nesreči. Okolu šeststo let se je španjski narod ustavljal Mavrom ter jih konečno pregnal. V Španiji je bil tepen Napoleon I., Španija ima izurjeno armado, izvežbano mornarico. Sicer je finančno stanje španjske države skrajno neugodno, vender pa tudi Zjedinjene države niso gotove zmage, ako pride do boja. Ameriška armada je slaba, mornarica pa se zbira iz najetih vojakov brez vojnega izvežbanja.
Predsednik ameriških držav, Mac Kinley, se je pri vsaki priliki kazal prijatelja miru, toda javno mnenje je odločno za vojsko, ako Španija prebivalstvu na Kubi ne dovoli popolne svobode.
Zadnje upanje je še posredovanje raznih držav, v prvi vrsti pa svetega očeta Leona XIII. O tem posredovanju si poročila naravnost nasprotujejo. Gotovo je le, da je sveti oče po svojih zastopnikih v Madridu in Washingtonu izrazil željo svojo, naj bi se stvar mirnim potom poravnala. Brez vtisa in vpliva ta želja gotovo ni bila. Predsednik Zjedinjenih držav je zopet odložil svoje poročilo na kongres in španjska vlada je pripravljena na Kubi končati vojsko. Začasna vlada na Kubi je namreč na vstaše izdala izjavo, da so vsi pomiloščeni, ako odlože orožje. Kuba dobi poli-i i —.-k«-g
LISTEK.
Triglavska luknja.
(Konec.)
Anton je malo pomislil, potem se je pa mesto odgovora sklonil na kolena in se je začel plaziti skozi ono luknjo, jaz pa za njim. — Nisva se dolgo plazila — kaka 2 m daleč — in odprli so se pred nama še večji in lepši prostori, kakor so bili prejšnji. Nekateri so bili visoki 4 ali 5 m ; na širjavo je bilo pa še več prostora.
Od todi dalje so imela tla otline drugačno podobo. V prejšnjem delu otline je bilo namreč po tleh golo kamenje; stene in tla, oboje je bilo tam iz sivega vapnenca. Tu je bilo pa na tleh polno rudečkastega, drobnega peska, kateremu se je videlo, da ga je voda naplavila. Čim dalje sva prišla, tem večji so bili kupi peska. Prav tako so bili ob steni kapniki iz onega rudečega peska, toda niso bili popolnoma trdi, ampak so se dali zmečkati z roko.
Ko sva bila v jami, bil je ves oni pesek suh; kaže torej, da ga samo v mokrem vremenu na-
tično samostojnost ter si sama lahko vredi svojo usodo. Konečno vlada vstaše svari, naj so ne zanašajo na tujo pomoč in ameriško poželjivost. Mogoče je torej, da se v zadnjem trenotku poleže vihar, ki bi bil na škodo obema državama ter imel posledice tudi za Evropo.
Sebična mažarska železniška politika.
(Konec.)
Rekli smo, da je ta osnova prisiljena, ker jo je predložil Kalay, samo da se ne zida ona od Knina do Novega. S to železnico so bili slednjič prisiljeno zadovoljni dalmatinski poslanci na dalmatinskem saboru, a sporazumen je bil ž njo tudi državni zbor; a Kalay jo je večkrat nagovarjal v delegacijah, in sicer prav živo, na korist Bosne. Zdaj se pa zopet trdi, da je tudi ta osnova zavržena, češ da Bosna od nje ne bi imela dovolj koristi.
To je pa krivo mnenje. Ako je zavržena, zgodilo se je to zato, ker so jej protivni v Pešti. Mažari so se pokazali protivni vsakej železnici do Splita ter zaustavljajo, če le morejo, vsako zvezo s tem mestom. Zdaj jim je v prilog nova akcija za to železnico, katero zagovarja lički klub, namreč za črto Ogulin-Knin, ker mislijo vso zadevo le zavleči. Osnova sledi za osnovo, ali nobene se ne sme izvesti, ker Mažari nočejo imeti zveze s Splitom radi Reke.
Če bodo pa slednjič morali popustiti, bodo dozvolili le zvezo od Ogulina dalje; in sicer radi jednostavnega razloga, ker je iz Ogulina bliže do Reke nego do Splita. Dalmatinci bi bili seveda tudi s to železnico zadovoljni, čeravno ne bi imeli od nje one koristi kakor od proge prek Knina do Novega-Siska Zagreba, dolenjska železnica pa se na ta način tudi ne bi nadaljevala od Karlovca
naša voda, ali pa da ga je nanesla že pred davnim časom.
Z največjo natančnostjo sva motrila stranske stene, da ne bi pregledala kakega postranskega rova, in da ne bi nazaj grede zašla v stran, in se tako živa pokopala. Toda ne jednega stranskega rova nisva zapazila.
Ker jame le ni bilo konca, začela sva se bati, da ne bi nama prezgodaj zmanjkalo svečave. Zato sva ugasnila jedno svečo in svetil je le jeden. Malo bolj visoko je bilo treba svečo držati, in zadostovala je obema.
Tu sva našla nekaj, česar nisva pričakovala! Zapazila sva na tleh v pesku človeške stopinje ! To je torej tista luknja, v kateri še nobeden ni bil! — Kdo je neki že hodil tukaj ? Tu je bila krepka stopinja, tu zopet druga, ondi je bilo vse razhojeno ; kjer jc bilo bolj strmo, bilo je kar podričano, iz česar se je dalo sklepati, da je bil človek, ki sva ga sledila, že precej vajen te luknje. Zakaj po potih, katerih nismo vajeni, se ne dri-čamo, ampak stopamo varno.
Sodila sva, da sem nosi kak lovski tat divjačino spravljat. Zakaj navaden človek gotovo ni hodil todi — sicer bi gotovo ne bil molčal o tem.
oprek Bihača do Novega, kamor bi bila gotovo že izvedena, da ni dualizem razcepil države. Mažari so bodo pa še nadalje upirali vsaki zvezi s Splitom, kajti njihovo je gaslo : samo ne do Split i. Avstrija bodo sicer zahtevala iznovič to zvezo, ali je verjetno, da brez vspeha, ker ni naproti ogerski vladi nikdar dosta odločna.
Dosledno temu mažarskemu načelu se je zidala železnica prek Sarajeva in Mostara do Met-koviča. Za njo se je potrosila ogromna svota denarja na Neretvi, a vendar železnica ne odgovarja svojej svrhi, kajti do Metkoviča morejo ploviti samo mali parobrodi, pa bi trebalo tukaj urediti umetno luko, kar pa ne gre. Pravijo, da se bode zidala zdaj železnica do Dubrovnika. Vsakemu Hrvatu mora biti to všeč, ker bode to za Dubrovnik in za južno Dalmacijo velike koristi. Toda v prvem redu bode ta železnica strategična ter ne bode mogla nadomestiti one, ki bi zedinila Dalmacijo z ostalo državo.
Proti tej železnici ne agitirajo Mažari, ker ne bode delala konkurencije Reki in ker je skoraj po njihovem geslu izvedena: le do Splita ne. Dubrovnik se bode pač po njej proporodil ter se mu bode tudi trgovina povzdignila, ali Dalmacija po njej vendar ni dosegla ono, kar želi in zahteva že toliko let, da se zveže z državno železniško mrežo prek Hrvatske.
Pametna trgovska in železniška politika zahteva tri železniško proge: severno od Novega prek Knina do Splita z odvodi do Zadra in Per-kovica (le ta je že sezidan) srednjo progo od Novega prek Bugojna in Aržana do Splita; južno progo prek Toče do Dubrovnika. Na ta način bi bila vsa dalmatinska mesta na obali — Zadar, Ši-benik, Split, Dubrovnik zvezana z iztokom in monarhijo; a kar je za Hrvatsko najvažneje, je to, da bi bili tako Zadar, Šibenik in Split v najbli-žem dotičaju s Zagrebom.
Roparjev v Bohinju ni; lovcc tudi ni iskal tukaj lovskih tatov, in sicer iz jako tehtnih razlogov ne ; tudi sploh so zverina le pred brlogom počaka, nobeden no tišči v brlog za njo; bilo je jasno, da sva imela pred seboj sled lovskega tatu. Ta gospoda jo pa nervozna, ako jo kdo moti; — zato sva se precej bolj nezaupno pomikala naprej.
Nikari naj pa bralec ne pričakuje, da bo slišal zdaj o krvavih bojih pod zemljo. Morebiti bi ga zanimalo brati kaj tacega, pa se mi ne zdi vredno lagati. Vsa reč je bila veliko bolj nedolžna, kakor se nama je videla na prvi pogled.
Tako sva hodila dalje in dalje po onem ru-dečkastem pesku. Peska je bilo vedno več, čim višje sva prišla. Nazadnje sva imela zopet le še prav majhno luknjo pred seboj, ki se jo vila med skalo in med kupom trdo zgoščenega peska. — Luknja je bila komaj tolikošna, da bi bil vtaknil glavo vanjo ; torej nisva mogla več naprej.
Ko bi bila imela kako kopalno orodje, prišla bi bila morebiti še kam ; brez priprave pa nisva mogla nič storiti.
Zdaj sva se vprašala, kaj sva prav za prav dobila. Druzega nič, kakor četrt ure ali pol ure
Kakor so zdaj iz vsega vidi, se prvi dve progi ne boste zidali, ker so Mažari tej osnovi protivni, a tretja se bode izvela tako, da tudi Dubrovnik ne "bode imel prave koristi od tega podjetja. Je že križ v našej monarhiji za Slovana, kadar on kaj potrebuje, dobi le v onem slučaju, če je to koristno tudi za Nemca in Mažara. A z nami se bo tako godilo, dokler ne dobimo toliko sil na merodavnem mestu, da bomo mogli tudi sami v čem odločevati. Zdaj nas je že polovico v državi, in čas je že, da se čuje jedenkrat naš glas, a ta naj bo odločen, čvrst, nepopustljiv in neupogljiv. Takemu glasu bodo morali popustiti slednjič oni, ki mislijo, da so oni jedini gospodarji v državi, a Slovani da so jim tlačani. Dnevi tlačanstva pa so minuli, in Slovani hočejo biti tudi gospodarji na svojih tleh.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. aprila.
Vomnožitev avstrijske mornarice. Včeraj opoludne je bil, kot se nam je sporočilo, konečno odobren državni proračun za leto 1899 in ogerski ministri baron Banffy, Lukacs in Fejer-vary so se že sinoči napotili domov. Prodrla je pri skupnem ministerskem svetu, katerega se je udeležil tudi zunanji minister grof Goluhovski, zahteva vojne uprave, naj se določi za pomno-ženje naše mornarice svota 55 milijonov, torej pet milijonov več, kakor se je prvotno zahtevalo. Da jo vojna uprava zahtevala toliko večjo svoto, je najbrže iskati vzroka v tem, ker finančna ministra dr. Kaizl in Lukacs nista privolila v zahtevo, da bi se zahtevana svota 50 milijonov razdelila na pet let, marveč sta odločno zahtevala, da se raztegne ta kredit na dobo desetih let. — Vojna uprava se je konečno zadovoljila tudi s tem, toda zahtevala je, da se ji da vsled tega na razpolago še pet milijonov in znaša torej skupni zahtevani kredit za napravo novih ladij 55 milijonov ali pet in pol milijona na leto. Seveda je vsprejeta vsa ta ogromna svota pod izredni proračun, kajti v vojnem ordinariju je vstavljena poleg tega za pol milijona višja svota, kakor je bila običajna do sedaj. Mornarica se bode torej pomnožila v teku prihodnjih desetih let za 15 velikih vojnih ladij, 7 križark prve vrste, 7 križark druge vrste, 15 torpedovk, 3 moniterje, 6 paketnih in še nekaj drugih manjših ladij. To pomnoženje avstrijske mornarice je provzročil največ sklep pruske poslanske zbornice, kajti dokler se večina nemškega državnega zbora ni dala omehčati, tudi pri nas v Avstriji vlada ni stavila jednake zahteve, dobro vedoč, da ne bi prodrla ž njo. Sedaj se pa delegaciji, ki bodeta konečno ukrepali o tej vladni zahtevi, ne bodeta mogli dolgo vspešno braniti, kajti reklo se jima bode, da je Avstrija noralično prisiljena storiti korak dalje v razvoju mornarice, akoravno v resnici niti toliko povoda ni, kot ga imajo Nemci, posebno z ozirom na kolonijalno politiko.
dolgo, zdaj ožjo, zdaj širjo luknjo v podnožje Triglava — recimo v njegovo stopalo, ali v njegove škornje! — Rad bi bil izvedel, kam bi se prišlo že naprej, zato sem hotel pozneje še jedenkrat priti s kakim kopalnim orodjem, pa ni bilo več priložnosti. Vsekako je čudno to, da so v zgornjem delu luknje, na zgornjem koncu taki kupi naneSenega peska. To je čudno znamenje, in nekaj mora biti še dalje. Da bi bili kaki veliki prostori notri, kakor pod Babjim zobom, to se ravno ne more reči, vender bi bilo zanimivo preiskati natančneje. Po rudečkasti barvi peska bi se tudi dalo sklepati, da je ondi železna ruda. Recimo pa tudi, da bi se v tej otlini ne našlo nič posebnega ; tedaj bi pa prav lahko služila v to, da bi si v njej ohlajali kri najstrastnejši turisti, kateri ogledajo vsako malenkost. Želimo "jim le, da bi si je ne pre-hladili, kar bi se neprevidnemu hribolazcu kmalu zgodilo.
Mislil sem že, ali bi priobčil popis te otline ali ne. Zakaj v resnici zanimivega skoro nič nimam povedati o njej. Vender je škoda, da bi ostala otlina na Vojeh pozabljena, kakor je bila do zdaj. Morebiti najde kdo drugi kaj zanimivejšega ali pa kaj koristnejšega o njej. In to bi bilo gotovo v korist lepemu Bohinju.	J. G.
Dalmatinski Italijani so napolnjeni z novimi nadami, odkar jo bil italijanski poslanec baron Malfatti tako »milostno« vsprejet pri ministerskem predsedniku grofu Thunu. Odgovoril mu je namreč, kakor znano, da se bode prepričal o resničnosti Malfattijevih besedij. Ta avdijenca la napolnuje dalmatinsko iredento z najboljšimi upi in naroča, ker je sama brez zastopnika v državnem zboru, naj primorski italijanski poslanci na merodajnem mestu razlože in raztolmačijo ne-jrojne želje »najbolj zatiranega« naroda v Avstriji. Potem pa naštevajo v glasilu »Dalmata«, iako jih vse zatira, da bi morali že zdavno obupati, da jih tako krepko ne podpira »Lega nazio-nale«. Trdi se tudi nadalje, da dosežejo Nemci, Cehi, Poljaki in Jugoslovani in drugi narodi od vlade vse, kar poželijo, Italijanov se pa nihče ne usmili in morajo biti v vsakem oziru navezani na samopomoč. Kdo pač veruje tem besedam ? Saj je le predobro znano, kaj so že Lahi dosegli na stroške drugih narodov.
Schiicker in Schonererjanci. Poročali smo o velikih demonstracijah, ki so se prirejale minole dni »na čast« poslancu dr. Schtickerju v Mehu. Vršilo se je vse to, kakor se je naglašalo, v imenu nemške celokupnosti. No, dr. Schiicker je v posebni izdaji »Egerer Zeitg« tudi v ime nemške celokupnosti odgovoril na brezmejne in tendencijozne napade Schonererjancev, ter jim dokazoval, kako je v ime nemške celekupnosti vedno jim stal na strani, prav dobro rujovel in razbijal, in toraj ni mogel misliti, da se ga bo v ime nemške celokupnosti tako popolno prezrlo in zaničevalo. Ker se toraj tako naporno in vstrajno delo povračuje le z zasmehovanjem in demonstracijami , bode tudi on izvajal svoje posledice ter v ime nemške celokupnosti odložil čast občinskega svetovalca. Vse se toraj pri teh nemških korilejah vrši v ime nemške celokupnosti. Ako mora policija miriti razburjene prusofilske kričače, ako se pobijajo okna nekdanjim nemškim prvakom, vse to se izvrši v ime nemške celokupnosti. Res krasna celokupnost to!
Na Grikem so nezadovoljni elementi staknili zopet nekaj, da morejo rogoviliti proti Zaimi-sovi vladi. Na čelu teh nezadovoljnežev je znani Delyannis, kateremu se še vedno cede sline po ministerskem sedežu. Minulo soboto je poslanska zbornica v Atenah vsprejela zakonski načrt, s katerim se vlada pooblašča, naj najame v inozemlju potrebno posojilo, da se bo konečno zadovoljila sultanova blagajna in bo odzval popolno vse svoje vojake iz Tesalije. Takoj po tem sklepu se je pa čula v zbornici vest, da hoče vlada razpustiti parlament ali pa vsaj odgoditi zasedanje za štirideset dnij. Temu se z vso silo upira Delyannis s svojimi pristaši. On sicer ne odreka kralju pravice, da ne bi smel razpustiti zbornice ali pa ji odločiti daljše ali krajše počitnice, toda nikakor se mu pa ne zdi prav, da bi se tako postopalo z zbornico, ki je rešila vlado in dinastijo gotove zadrege. Vsled tega tudi resno svetuje, naj vlada ne poseže po tem sredstvu, kajti posledice bo morala nositi sama. Delyannis meni najbrže splošen upor, ki bi navstal po vsej deželi, ako bi vlada storila ta korak. Nezadovoljnih elementov se gotovo ne manjka v nobeni državi, toda v resnici jih pa tudi ni nikjer toliko, kakor ravno na Grškem. Poleg tega pa se tudi nikjer toliko in tako vspešno ne agituje za vsakokrat sproženo misel, kakor ravno v deželi Grkov. Popolno umevno je tedaj, da mora vsaka vlada računati na take vrste ljudi in paziti, da jih ravno preveč ne razžali.
Posredovanje papeževo v španjsko-ameriški zadevi. Skoro vsi večji evropski in ameriški listi se sedaj resno pečajo z vprašanjem, bode li mogoče mirnim potom brez prelitja krvi rešiti kubansko vprašanje, za katero se namreč gre sedaj mej Španijo in severno - ameriškimi zveznimi državami. Mnogi listi z veseljem pozdravljajo misel na posredovanje papeževo v tej zadevi, izražajo le še bojazen, da se Mac Kinley-eva vlada ne bode hotela ukloniti papeževemu nasvetu. Z gotovostjo se sedaj poroča, da je Španija prva prosila v Vatikanu za posredovanje in ob jednem tudi izrazila željo, naj bi se z vatikanske strani toliko vplivalo na vlado v \Vashing-tonu, da bi tudi ta storila jednak korak, o čemer pa seveda sedaj še ni gotovosti. Popolnoma ne-osnovano je toraj poročilo, da je papež ponudi
posredovanje obema vladama, kar je popolno um-ljivo, kajti papež gotovo ne bode naprej ponujal svojega sveta, dokler ni gotovo, da bi bil tudi vsprejet. Vkljub temu pa je opažati, da so imeli dosedanji koraki v tem oziru pri vladi v Washing-tonu vsaj nekoliko vspeha. Zatrjevalo se je namreč s početka, da bo Mac Kinley v par dnevih že napovedal vojsko Španiji, toda o kaki napovedbi sedaj ni ne duha ne sluha. Isti dan, ko bi moral jredsednik zveznih držav kongresu predložiti svoje joročilo, so sporočili oficijozni listi, da je Mac Kinley obolel. To je bil najbrže le samo izgovor. Kolikor toliko se ameriška vlada le še boji, ker jode morala v najskrajnejem slučaju morda računati tudi z ostalimi evropskimi velevlastmi. Konec prepira, naj se že ta konča z vojsko ali pa mirnim potom, bo vsekako ta, tla bodo Španjci izgubili otok Kubo ali proti odškodnini ali pa tudi )rez nje, in Kuba bo dobila svojo popolno samostojnost, po kateri hrepeni že toliko časa. Sčasoma pa postane del zveznih držav severo-ame-riških, na kar računa v prvi vrsti Mac Kinleyeva vlada s kongresom vred.
Kazgjed po slovanskem svetu.
Strossm&yer v II. Bistrici 1. 1862.
Spisal J. Bile.
Zapisano imam v svojem dnevniku 1. 1862 : »23. in 26. Majnika za Bistrico znamenit dan, ker smo imeli priliko pozdraviti in pokloniti se pre-uzvišenemu biskupu Strossmayerju, kateri se je na polu v Reko in iz Reke za nekaj časa pri nas mudil.« — ln dasiravno je od takrat preteklo skoraj 36 let, mi je vse še živo v spominu, kakor da se je včeraj dogodilo. Ker pa ravno sedaj Jugoslovani slavijo šestdesetletnico mašništva slavnega biskupa, mislim, da vstrežem častitim bralcem, ako jim napišem črtico iz davno minulega časa, zadevajočo prevzvišenega škofa Stross-mayer-ja.
Spomladi 1. 1862 sem bival zavoljo slabega zdravja, po nasvetu zdravnikovem na svojem domu v II. Bistrici, časniki so takrat prinašali vest, da bo v kratkem na zgodovinsko-znamenitem Grobniškem polju, blizu Reke slovesno blagoslovljena zastava reške velike županije, ter da bo navzoč kot kum zastavi biskup Strossmayer. V Reki bo stanoval pri velikem županu baronu Zmajiču, čigar soproga bo kumica pri blagoslovljenju zastave.
Veseli so bili Bistričani, veseli smo bili posebno duhovni da bomo imeli skoro priložnost pozdraviti in pokloniti se diki Jugoslovanski, školu Strossmayerju, čigar ime je že takrat slovelo. Doznali smo bili, kateri dan se bo peljal z jutranjo pošto Strossmayer skozi Bistrico v Reko. Trnovskemu dekanu, poznejšemu kanoniku novomeškemu, že davno umrlemu Antonu Grašiču, in kapelanoma Urbančeku in Oblaku, katera tudi že krije grob, se je pridružil pisec teh vrstic, in z nami je čakalo mnogo ljudstva, katero je doznalo, kdo se pripelje s pošto. Nismo pred postno hišo dolgo čakali, ko nam naznani praznično oblečen postiljon z glasom znanega poštnega roga, da prihajajo vozovi, kateri peljejo imenitnega moža.
Ko se kočije ustavijo, stopi iz prve škof Strossmayer, čigar oseba je bila po slikah vsakemu že dobro znana. Za njim pa se prikaže mlajši duhoven, kanonik, učenjak dr. Franjo Rački. Iz drugega poštnega voza je pa stopil gospod srednje starosti, katerega sem brž spoznal. Bil je to meni dobro znani hrvatski učenjak in pisatelj Franjo Kurelac, bivši profesor na reški gimnaziji. Zavoljo nekega govora pri delitvi daril je mož izgubil službo in je v letih, ko sem jaz bival v Reki, s pisateljevanjem in s podukom v odličnih hišah borno životaril. Mož je bil prijazen in ljubezniv; neumorno delaven, iskren domoljub hrvatski ter jeklenega, neupogljivega značaja. Rad je občeval z mladino; dijaki smo ga redno vsako nedeljo dopoldne obiskovali, čital nam je kaj, razlagal to in ono; posebno je bilo jezikoslovje njemu priljubljeni predmet. Trudil se je piliti in čistiti jezik, kateri je bil takrat še jako popačen, posebno poln nemčizmov. Pisal je Kurelac lep, krasen jezik, jezik kakor ga govori prosto ljudstvo hrvatsko. Imel je pa tudi nekaj svojih oblik, katere mu niso obveljale. Kurelac je bil v svojem življenju, delovanju in v svojem značaju zelo podoben našemu Levstiku.	(Dalie sledi)
Cerkveni letopis.
Nedolžno jagnje!
V Trstu 4. aprila.
Nekako tako, kakor bi ne znal kaj dela, ali pa da je to, kar dela, samo ob sebi umevna stvar, 6e pase jagnje »Amico« v svoji poslednji številki na — slovenski travi. On nudi in nudi, mej tem pa govori na dolgo in široko, da ima popolnoma čisto veBt in da ne misli nič hudega itd. itd.
V svojem članku »Še nekaj v zadevi politike v cerkvi« se v enomer opravičuje, da ne misli napačno o svojem škofu (O kajpada! Op. ur.) in da je škof popolnoma pravilno ravnal, da je hotel dati tudi Slovencem, kar je sloven skega, in da prav nič ne pada odgovornost na rame gospodov »Amica« za to, kar se je zgodilo proti škofu. »II Vescovo resta per noi sempre Vescovo e quindi Pastore e Padre nostro dioce-sano« — škot ostane za nas vedno škof in pastir ter oče naše duhovnije — vzklika to nedolžno jagnje. V isti sapi pa pripominja, da se pa vender niso mogli odtegniti »zahtevi tržaškega ljudstva« ki hoče, da se odpravi slovenščina iz tržaških cerkva in ki bi postalo do skrajnega razburjeno, ako bi obveljala volja škofova.
Zdaj naj reče kdo, ako ni to nož na dve plati rezoč? človek se mora zares čuditi neumevni zmožnosti zavijanja resnice, s katero zmožnostjo tako obilo razpolaga družba »Amicova«.
Isti »Amico«, ki je še nedavno temu srdito grozil s škandali in razbijal s pestjo ob mizo, ki je takoč dražil na odpor proti svojemu škofu, taisti »Amico« hoče danes tajiti, da je kdaj mislil kaj hudega zoper svojega škofa. Toda ni mu zameriti, tako govore in se vedo vsi tisti, ki hočejo delati in delajo krivico drugemu, potem pa hočejo Bvoj čin olepšavati in dokazovati, da je bil »potreben zaradi ljubega miru«.
Nam se sicer zdi, da je te stvari dovolj za enkrat in smatramo za jako značilno za »nedolžnost« »Amicovo«, da se še ne more vpokojiti, ko ga vendar nikdo ničesar več ne vpraša. Mi znamo, katero je tisto »tržaško ljudstvo«, ki zahteva odpravo slovenščine, ne samo iz cerkve, marveč iz Trsta in Primorja sploh, znamo, da se to »ljudstvo« bore malo briga za cerkev in da tega »ljudstva« najbrže ni videti pri službi božji leto in dan; znamo pa tudi, iz katerih razlogov soglašajo gospodje okoli »Amica« s tem »ljudstvom« tržaškega mesta. Nikari misliti, da je samo Vas obdaril Bog z razumom in da ima ves Bvet zastrnene oči, mej tem, ko le Vi gledate.
»Amico« se nadalje opravičuje, da on ne more za to, ako se je stvar zasukala tako, in da ne pada odgovornost na njegove sotrudnike. Marveč ta »stvar« da se že »vleče« od leta 1886, da oni samo nadaljujejo delo, katero se je pričelo že ob v pokoju živečem Glavini.
Lejte si, zopet jagnje!
Gospodje morajo toraj delo krivice nadaljevati? To je jako krščansko ? Ako sta toraj pravična vladike Glavina in Šterk hotela jednako pravico tudi za tržaške Slovence, da sta jim hotela govoriti z leče v njihovem jeziku, morajo gospodje okoli »Amica« delo nasprotovanja pravičnosti nadaljevati ? V tem se vidi zares, da se krivičnik zamotava v lastni zadregi!
Najprej odobravajo čin svojega škofa, potem pa pravijo, da morajo nadaljevati nasprotovanje proti pravičnim intencijam njegovim !
Da bi se »Amico« nekako opral sokrivde magistratovcev, vali vso krivdo na magistrat in celo graja (!) postopanje istega glede odprave pon-tifikalne glasbe pri sv. Justu iz maščevanja. Pravi: magistrat ima še vse druge namere (te namere so že vsemu svetu znane in o njih čiv kajo že vrabci na strehi!) in hoče, da se ne odpravi Bamo slovenščina iz tržaških cerkva, marveč, da se uvede italijanščina celo v okoličanske cerkve.
Tu je izpovedal »Amico«, kar mu je ležalo že dolgo na srcu; tu si je dal zopet sam jedno krepko !
Ker ima magistrat take surovo-iredentistiške namene, tako skrajno krivične nakane, zakaj pa potem soglašajo gospodje od »Amica« s tem magistratom, ako so oni pravičniši ? Toda pozabili smo zopet na pravi uzrok tega soglašanja!
K sklepu svojega članka se je »Amico« vrgel še na »Primorski list« in že po naravi tatu, ki je
jezen na vsakogar, kdor mu gleda na prste, maha po njem. O »Primorskem listu« pravi »Amico«, da se bori proti njem z malo lepim orožjem in da bi bolje storil, ako bi pogledal v tabor svojih slovenskih duhovnih tovarišev in vodil svoje, slovensko ljudstvo, katero je prav blizu tega, da se — p o ž i d i!
Več ni treba, da govorimo, bolnikom okoli »Amica« ni nobene pomoči! Želimo samo, da mil. vladika j e k 1 e n o vztraja pri svojem sklepu in to bolj nego kedaj poprej in vkljub vsem mogočnim strašilom, ki mu morda dohajajo javno in skrivaj od umazano tolpe ire-dente! Želimo iz srca, da slovensko ljudstvo tržaško sliši v cerkvi vzvišeno besedo božjo, katera ga bode obvarovala smrdljivega propada, v katero pada in se pogreza čedalje bolj italijansko ljudstvo Trsta vkljub »neizmerni brigi za nj< gov duševni blagor«, kakoršno pojavljajo »prijatelji« okoli »Amica« !
Slovstvo.
Ob »Pomladnih glasih«.
(Anton Medved.)
Da je dobre mladinske spise težko ustvarjati, to je stara, večkrat povedana resnica, katero ponavljam samo zaradi tega, ker se premalo misli nanjo. Saj so nekateri, ki privoščijo svoje duševne stružine mladinskim listom, izdelke pa odraslemu občinstvu. Naš veliki Levstik je pod svojo starost skrbnovneto delal za »Vrtec« nedosežne one »Otroške pesence« in drugo poslano blago sam vestno pilil, kar gotovo nekaj pove. A kakor je po tej plati vso premalo razumeve, tako je po drugi mladinsko Blovstvo velikega pomena za narodovo bodočnost. Zato so ljubljanski bogoslovci srečno pogodili misel, da se obogati knjižnica mladini z lepimi, ubranimi, blažilnimi glasi, ki so jim zdeli ime: »Pomladni glasi«. Pravilnejše bi seveda zvenelo »pomladanji ali pomladanski ali pomladnji«. Vendar jc zdaj najboljše, če se naslov povsem pridrži.
Res je sicer, da zbok tega še niso pisatelji, če so bogoslovci, a res je tudi, da so v lepem številu stoterih klasiško omikanih mladeničev dohode vsako leto kakov pisateljski talent. In večja še, kakor njih zmožnost, trdimo, da je njih volja, oduševljena, pripravljena mladini podati darilo, na vso plati lepo, v vsakem pogledu blažeče. Ko bi že druzega ne imela mladina od »Pomladnih glasov«, uri se vsaj v lepem jeziku, v kakoršnem so pisani vsi doslejšnji zvezki in kar priznavajo vse ocene.
Tudi letošnji zvezek ne zaostaja za prejšnjimi, odlikuje pa se med vsemi z umno mnogovrstnostjo. Življenjepis sv. Stanislava, črtice, povesti iz kmetiškega in gosposkega življenja, z dežele in iz mesta, zgodovinske in todinje, opisi, pesmi, igrica — vse to se nahaja v drobnem delu in vse pojde, ne dvomimo, mladim bralcem v slast. Posebno mična je povestica: »Za vero in denar.« (Sp. Watzl.) Jezikovni sporadični nedostalki niso toliki, da bi v oči zbadali (vsesti se, vleči se, kristjan postati itd.).
Pesmi, igra in pa slike iz mladih dnij pa so pisane naravnost v krasnem jeziku in so zlasti legende odlična piega vsega dela. Gotovo je namreč, da je reflektivna lirika najmanj umestna za mladinsko knjižico. Legenda se ji že torej prilega vsled svojega epičnega značaja, a je poleg tudi ukovita, in sicer uči, da tako rečem, prav iz svojega srca, iz svoje notranjosti, iz svoje narave. Zato so se bavili z njo tudi znameniti pesniki, ki niso nikakor hoteli biti doktrinami. Tudi je resnica, da se poučnosti o mladinskih spisih ne kaže izogibati. In uprav v legendi ni treba še le na konec pritiskati onega »zlatega« nauka, ki igra časih isto ulogo, kakor žarek ocvirek na kisli repi. Rastline in sploh prirodo opisovati v Erjavčevem žanru, kakor se je to vrlo dobro posrečilo J. Pe-triču, je vsega priporočila vredno delo, bodi že namenjeno doraslim ali otrokom.
Tudi dramatiški predal ima svoj obstanek! Sveta Germana se bode dala po nekod vspešno uprizarjati. Jaz le odsvetujem ritmiško besedilo, in sicer najbolj iz praktičnih obzirov; da se namreč otroci ložje priuče posameznim vlogam. Sploh oa bi lepše in lahkotneje zvenel čvetero- ali pe-terostopen trohej, če se je že bati, da bi proza-jiški govor ne imel dovolj vznosa in poetičnosti. I
Da spnem začetek s koncem, rečem toliko: »Pomladni glasi« sami na sebi pričajo, da so bogoslovci zavedajo, kako potrebno in koristno je, množiti mladinsko Blovstvo, a b svojo skrbno zbrano in izbrano vsebino pričajo, da so bogoslovci tudi zavedajo svoje težko naloge. Mladini nikakor ne sodijo lahkomiselno skrpani sestavki brez lepe oblike, brez žlahtnega jedra. Mladi pisatelji naj bodo uverjeni, da s tem delom narodu več koristijo, kot bi mu koristili s katerim koli drugačnim slovstvenim započetjem. Viriliter agite . . . .!
Dnevne novice.
V Ljubljani, ti. aprila.
(Iz mestnega zbora ljubi jauskega.) V sinočni izredni seji, kateri je predsedoval podžupan dr. vitez Bleiweis, se je najpreje vsprejel nujni predlog odbornika Plan ta na, katerega je podpiral tudi odbornik Gogola, naj se namreč vloži pritožba na upravno sodišče proti odloku notranjega ministerstva, ki je ugodilo pritožbi posestnika Cačaka proti odloku mestnega magistrata, ki mu ni hotel dati dovoljenja za zgradbo hišo na voglu Emonske in Rimske ceste. Predlagatelj je ostro prijemal referenta v ministerstvu, ki se po njegovem mnenju gotovo moti. — Druga točka so dopolnilne volitve za mestni zbor. Izstopijo letos naslednji odborniki: Prvi razred dr. Gregorič, dr. Krisper, llavnihar in Trček; drugi razred dr Maj ar on, Seneko-vič in Hrasky, v tretjem razredu pa Klein in Kozak. Volitve se vrše dne 25. aprila za tretji, 27, za drugi in 29. aprila za prvi razred, vselej od 8. do 12. uro dopoludne. Načelnikom volilne komisije so odbrani, in sicer za tretji razred Žužek, za drugi Plantan in za prvi dr. Tavčar. Volitve so vrše v telovadnici prve mestne deško šole v Komenskega ulici. — Javni seji jo sledila tajna seja.
(Kranjska hranilnica) je imela včeraj redni občni zbor. Iz poročila je razvidno, da znaša vse hranilnično imetje 38,424.895 gld. 80 kr. Hipo-tečna posojila znašajo 15,408.063 gld., v vrednostnih papirjih je 16,041.809 gld. Čisti dobiček je lani znašal 232.171 gld. 93 kr. V dobrodelne namene se razdeli 69.799 gld. 03 kr., dalje se določi oskrbovališču za neozdrav. bolnike 50.000 gld., mestni občini ljub janski za topničarsko vojašnico 50.000 gld. in za nemško gledališče v Ljubljani 20.000 gld. — O razdelitvi daril podrobneje prihodnjič.
(Protestantsko prozelitstvo.) Iz Zatičine: Da dandanes nasprotniki veri in cerkvi rabijo zlasti knjige in časopise, s katerimi skušajo pridobiti verno priprosto ljudstvo za svoje protiverske nakane, je znano. Tudi denarja se jim ne smili, ko vidijo, da ž njim kaj dosežejo. Človek iztakne med ljudstvom spisek, katerega njegov posestnik ni kupil, ampak zastonj dobil od kakega potujočega kolporterja. Pred nekaj dnevi mi prinese pošten kmečki mož tri brošurice in pravi: »Gospod poglejte, to so mi prinesli otroci domov; dal jim je nek ptujec. Pa sem prebiral radoveden, kaj je to. Ko sem pa nekaj strani prebral, mi se ni zdelo vse, kakor bi moralo biti, pa si mislim: ne boš bral, kar ne razumeš. Morebiti je kaj slabega, pa naj razsodijo gospod«. Jaz vzamem brošurice tiskane v slovenskem jeziku. Prva je bila: »Evangelij po sv. Janezu«, tiskana nekje na Dunaju 1. 1879, založila britanska in inozemska svetopisemska družba. Druga brošurica ima nasiov: »Prijatelj grešnikov«, tiskana v Novem Sadu, broječa 32 strani. Vsebina je opominjanje grešnikov, naj se spreobrnejo. Prepletena je z izreki sv. pisma, ki so na nekaterih mestih pokvarjeni, potem s sa-njarskimi mističnimi vzkliki in prepletki. Kvinte-senca je: samo če veruješ, se boš zveličal, dobra dela so nepotrebna. Najlepši stavek je : »In vendar je to jedini raj in živelj vernikov (namreč opra-vičenje po veri sami) in najdragocenejši biser, v katero posest nas je reformacija postavila«. Dobe se tu različne zmote protestantstva, vendar pa vse tako zapleteno, da bi pseudodogme neuki lajik le težko našel. Tretja brošurica, tiskana v blaženi Budimpešti 1898, je pa pravi strup. Naslov ji je: »Verujem v odpuščanje grehov«. Sestavljena je v obliki razgovora (dijaloga), v katerem Tone Janezu dokazuje z znanimi protestantskimi dokazi, da Kristus spovedi ni postavil, da ni potrebno,
da so jo duhovniki uvedli i. t. d. Pisana je poljudno, da jo umeva vsak, ki zna čitati, pa tako navidezno-pobožno in nekako brez strasti, kakor bi prihajal nauk res iz prav vernega srca, ki hrepeni le po tem, da reši čitatelja zmote. Zato je tako nevarna. Bog ve, koliko tega protestantskega blaga je med ljudstvom, če pomislimo, da jih je mnogo tudi med priprostim narodom, ki komaj čakajo, da kaj iztaknejo proti cerkvi, ki se zlasti ogibljejo spovednice in jim zaradi tega prija ravno tak novi nauk, ki njih želje tako lepo podpira in opravičuje, vest pa tolaži, ako pomislimo, da se v veliki družbi kmečkih pivcev najrazličnejše moralnosti ne saino politikujo, ampak tudi dogmatikuje — potem lahko spoznamo nevarnost tega prote stantskega strupa. Ona ptuja oseba se ni drznila razmetavati umazanega papirja med odrasle, ampak med otroke. Dozdeva mi se, da ni bil to kak ptuj »homo agens«, ampak domači agent, ki se bavi poleg svoje prave agenture tudi z razpečavanjem teh protestantskih brušuric. Gotovo se ta strup ne razširja samo pri nas, ampak tudi drugje; zato bi bilo dobro in koristno paziti na take kol-porterje, da ne vzamejo vere iz src slovenskega ljudstva.
(Vabilo ua konferenco.) Uljudno vabimo p. n. gg. ude sodalitatis saoerdotum in honorem Ssi. Cordis Jesu na konferenco, katera Be bo vršila za dekanijo Žužemberk v Ambrusu dne 18. apr. 1898. Začetek ob 9. uri. Predmet nadaljevanje do restitutione. — Ambrus dne 4. aprila 1898.
Josip Lavrič, župnik.
(Iz Polhovega Gradca) Dne 27. suica vršil se je občni zbor naše posojilnice pod načelstvom župnika vč. gospoda Jos. Laznika. Naša posojilnica vidno napreduje, to kaže promet, ki je na-rastel v teku jednega leta na 43.896 gld. 73 kr. Čistega dohodka zabilježi posojilnica 45 gld. 25 kr. Gospod predsednik je pa vendar omenil, da bi bilo zanimanje za to prekoristno napravo lahko šo veliko večje. Prav bi bilo. Imamo žalibog še veliko slepcev, ki nočejo ali pa ne morejo spregledati. Ob jednem vršila se je tudi volitev načelstva in nadzorništva. Razven dveh udov odbornikov je vse pri Btarem. — Naša župna cerkev dobila je po neutrudljivem prizadevanju gospoda župnika nov božji grob. Prav lično ga je naslikal znani vrhniški slikar gospod Ogrin. — Dne 3. aprila smo pokopali 871etnega J. Trnovca, vulgo starega Pejapovca. Možiček je kaj rad pripovedoval, kako je nekdaj lovil fante za vojaško suknjo sposobne. Marsikaj je vedel povedati o tej svoji spretnosti. — Po hudih nalivih nam danes zopet rajsko solnce gorko sije: Ljuba pomlad obhaja svoj prihod. — Še nekaj. Bog ne daj, da bi kar meni nič tebi nič prezrl naše vrlo gasilno društvo. V njega imenu se zahvaljujem prav srčno veleslavnemu deželnemu odboru za podporo 100 gld., katere je slavnoisti blagovolil nakazati našemu gasilnemu društvu v pokritje troškov povodom zgradbe shrambe gasilnega orodja.
(Deputacije lstranov pri tržaškem namestniku.) Istrski slov. prebivalci se oglašajo s svojimi mukami in težnjami pri namestniku avstrijskega cesarja v Trstu. Dne 28. m. m. so prišli k njemu iz občin Boljun, Buzet, Pazin, Roč, Tinjan in Žminj. Izročili so mu spomenico, v kateri izražajo svoje želje. Namestnik grof Goess jih je dokaj prijazno vsprejel. — Ako bi le kaj pomagalo ! Ako bi le konečno kaj imel avstrijski Slovan za zvestobo in udanost, ki jo tako vztrajno izpolnuje svojemu vladarju in svoji dinastiji! Dosedaj še ni bilo o tem sluha, marveč videlo se je, kakor bi Slovan svojo zvestobo in svojo udanost moral plačevati z robstvom.
(V Oprtlju v Istri) so bile koncem minolega meseca občinske volitve. Zmagali so nasprotniki, ker so delali po starem krivičnem volilnem načinu. Volilo se je po starih krivičnih listinah, ki pa niti niso bile izložene. Kupovali so ljudi in njih glasove, pravcati človeški semenj. Volilna komisija je bila vsa v nasprotnih rokah. Vender je šla nasprotnikom trda. Celi dan so imeli naši po 10—15 glasov večine, le zvečer se je zasukalo na slabeje, da so nasprotniki imeli 3 glasove večine. V prvem razredu naši zatoraj niti niso glasovali. Vidi se pa, kdo bi zmagoval, ako bi šlo vse po človeški in bi ne bili v komisiji cigani. Kaka sapa veje v tem Oprtlju, se vidi tudi iz sledečega slučaja. Tamošnji duhovnik je pred volitvami priporočal vernikom v cerkvi, naj si izbero
take ljudi v občinsko upravo, ki bodo tudi pobožni kristijani in ne bodo zanemarjali cerkve in besede božje. Na to je poslala tamošnja pol. oblast k gospodu kaplanu občinskega slugo, (ki pa je prišel še pijan) da vpraša, kdo je dal pravico duhovniku, da kaj tacega govori v cerkvi. Gospod kapelan pa je odgovoril, ako glavar želi ž njim občevati, naj občuje pismeno, ne pa po pijanih pandurjih. Glavarju se je na to obesil nos doli do brade. Pri svoji »kneftri« naj ostaja ta gospoda, ne pa vtikati svojega jezika v cerkvene stvari!
(Prodaja rib) Ta teden, četrtek in petek, pride iz ribogojnega zavoda na Studencu na ljubljanskem ribjem trgu okoli 50 klgr. postrvi na prodaj po dnevni tržni ceni; postrvi so deloma domače potočnice, deloma ameriške šarene in ru-deče potočnico, navadne namizne velikosti in večje, 1 klgr. in več težke.
(Za spodilještajerski jubilejski zaklad) so vplačali nadalje g. Božidar Štifter, prof. v Kalugi, 20 kron ; sl. občina c e z a n j o v š k a pri Ljutomeru 22 kron; sl. občina Sv. Miklavž pri Ormožu 40 kron ; gosp. Ivan K o s i r n i k, prof., 10 kron ; Franc M a g d i č, profesor, 6 kron, Ivan Stožir, profesor, 12 kron, vsi v Zagrebu; sl. p o b o j i 1 n i c a v Dolu 10 kron; al. posojilnica v Makolah 200 kron.
(Z Dunaja.) Te dni Be vrše v prostorih papeške nuncijature na Dunaju duhovne vaje pod vodstvom P. Stentrupa S. J., katerih se udeležujeta mej drugim tudi grof Thun, ministerski predsednik in dr. pl. F u c h s , predsednik poslanske zbornico. — Dne 2. aprila je umrl tukaj profesor z» nplošno in eksperimentalno patologijo na vseučilišču dr. S. Stricker. Pokojnik je bil jako velik učenjak in je celih 40 let deloval v službi znanosti. Prufesuro na dunajski univerzi je prevzel le pod tem pogojem, da ga ne bodo nikdar odlikovali. Bi| je zlasti velik nasprotnik redov in naslovov.
(Koroške novice ) Govori se, da postane predsednik deželnega sodišča v Celovcu g. dr. P e r k o (rodom Slovenec), predsednik nadsodišča v Gradcu. — V Celovcu se je osnoval odbor za ustanovitev zavoda za »idiote« (topoglavce). Da je teh baš na Koroškem veliko število, je znano. Dotičnega prvega posvetovanja Bta se med drugimi udeležila tudi deželni predsednik pl Fraydenegg in mil. g. knezoškof, ki je svoje veliko zanimanje za tak prepotreben zavod pokazal že v dež. zboru. Ustanovni shod dotičnega društva se ima vršiti dne 31. maja. — V »lendu« ob Celovcu se je sama utopila neka ženska. Vzrok: nasledki grešne ljubezni.
(Oselme vesti.) G. Jos. Culo t, okr. šol. nadzornik v Gorici, je dobil naslov šol. svetnika. — V Gorici je umrl g. Val. Kancler, nadučitelj v pokoju. Bil je podpornik narodnih društev ter velik prijatelj slov. mladine.
(Razpis dobave.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je poslalo razpis dobave za vojaško oblačilno oskrbovališče v Belgradu, vsled katerega se bode dražba vršila 12., oziroma 20. aprila v Belgradu. Dobava obsega gumbe, vrvice, ovratnice, flanelo, medalje itd. Razpis je na ogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Povodenj.) Poroča se, da je Krka pri Kostanjevici in niže doli zopet preplavila polje, kar zadržuje nujno delo. čas bi že bil, da se prične z uravnavo struge.
(Ljudskih šol na Hrvatskem) je bilo minolo leto 1342, in sicer 1272 javnih občnih, 40 javnih verskih in 30 zasebnih. Po učnem jeziku je bilo 1215 hrvatskih, 26 nemških, 7 mažarskih, 2 ru-sinski in 3 slovaške. Troški za ljudske šole so znesli 1,767.595 gold. j učiteljskih močij je bilo 2224. Šolo je obiskavalo 143.112 dečkov in 126.812 deklic, ponavljalno šolo 33.392 dečkov in 26.703 deklice.
(Piva) se je minolo leto skuhalo v Avstriji in Bosni brez Ogerske 19,239.995 hI.; davek je znesel 36 470.471 gld.
(Umivanje nog na cesarskem dvoru.) Skupna svota let dvanajsterih starčkov, katerim bo presvetli cesar veliki četrtek umival noge, znaša 1081, in svota let dvanajsterih ženic, katerim bo cesarica umivala noge, 1086 let. Najstareja ženica ima 94 in starček 92 lot.
(Osar krstni boter.) Pri letošnjem naboru v Kiseku na Ogerskem je bil k vojakom potrjen
neki Fran Josip Rudolf Freyler, kateremu je bil krstni boter presvetli cesar. Bil je namreč 25. otrok jednih starišev, ki so tem izrednim povodom prosili cesarja milosti. Pri krstu je cesarja nadomeščal polkovnik grof UeskUll.
(Najstarejši srbski gledališki »ravnatelj«,) Miha Lazic, s pridevkom »Stric«, je minuli teden umrl v Semendriji. — Nad 35 let je vodil razne predstave po srbskih in hrvatskih mestih ter vzgojil več nadarjenih igralcev.
(Vojaški beguni.) Štirje vojaki pri pešpolku št. 47 v Gorici so iz blagajnice vzeli okoli 500 gld. ter pobegnili v Italijo.
(Musica saera) v stolni cerkvi. Veliki četrtek, 7. aprila pontifikalna maša ob 8. uri: Vokalna maša zl. dr. Fr. Witt, gradualo in offerto-rium zl. A. Foerster. Veliki petek, 8. aprila k češčenju sv. križa ob pol 10. uri: Improperia (očitanje) zl. T. L. da Vittoria, Crux fidelis zl. Janez IV., kralj portugalski. Veliko soboto, 9. aprila velika maša pred 10. uro: Koralna maša, verzikl in traetus zl. A. Foerster. K vstajenju, ob 4. uri: Responsoria Angelus Domini in Cum transisset sabbatum zl. A. Foerster, Aurora zl. dr. Fr. Witt, Ilegina coeli zl. A. Foerster, ltegina coeli zl. A. Leitner, Tantum ergo zl. Angelik Hribar.__
Društva.
(»Ljudska posojilnica«,) Gradišče št. 1. S 1. aprilom t. 1. presegla je ta krepko razvijajoča se posojilnica prvi milijon hranilnih vlog. če se pomisli, da je »ljudska posojilnica« šele 1. junija 1896 začela redno poslovati, se uvidi, da je ta zavod v kratkem času velikansko napredoval. Ni je posojilnice v celi Avstriji, ki bi bila v tako kratkem času tako napredovala! Denarni promet iznaša v treh mesecih od 1. jan. do 21. marca 1898 svoto 1,991.212 gld. 5» kr., torej blizo dva milijona. »Ljudska posojilnica« obrestuje hranilne vloge po 4'/i odstotkov brez kakega odbitka, ker plača rentni davek iz svojega. Tedaj denar|a ni moč bolje in sigurneje naložiti, kakor pri »Ljudski posojilnici«. Hranilne vloge se vsprejemajo od vsacega, (o jeudposojil-niceali ne, vsak delavnik od 8. ure z j u t r a j d o 1. u r e p o p o 1 u d n e v uradnici v Ljubljani, Gradišče št. 1. Vlaga se pa denar tudi lahko s poštnimi položnicami in velja denar tisti dan vloženi m, ko se je na pošti vplačal. Položnice se dobijo pri »Ljudski posojilnici« na zahtevanje.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so od 15. do 31. marca 1898. poslali: Slavna posojilnica v Črnomlju 10 gld. — Slavna okr. hranilnica in posojilnica v Idriji 50 gld. — Veleč. g. dr. Franc Sedej, c. in kr. dvorni kapelan na Dunaju 10 gld. — G. Anton Kosi, učitelj v Središču, znesek 3 gld. 50 kr., katere je zložil učiteljski zbor središke ljudske šole pri odhodnici č. g. kateheta Fr. Gartnerja z geslom: »Živela sloga med duhovščino in učiteljstvom v prid našemu narodu!« — Slavna Savinjska posojilnica v Žalcu 20 gld. — Slavna posojilnica za Stari Trg, Lož in sosedstvo 20 gld. — Slavna okr. posojilnica v Radečah 10 gld. — Ženska podružnica v Krškem po gospej Mariji Pfeifer 22 gold. 10 kr.
—	G. Iv. Perdan, veletržec v Ljubljani in založnik užigalic družbe sv. Cirila in Metoda, po č. g. kanoniku Kalanu 200 gld — Slavna posojilnica v Slovenski Bistrici 20 gld. — č. g. Avguštin Skočir, kurat v deželni bolnici v Gradcu, slovenskim šolam v Trstu in Gorici za piruhe 100 gld. — Iz nabiralnika pri g. Majniku v »Narodnem Domu« v Ljubljani 4 gld. 53 kr. — Neimenovana gospica z Razdrtega 1 gld. — Volilo pokojnega č. g. le-dinskega župnika Ivana Bolte 45 gld. 15 kr. — Podružnica za Šaleško dolino v Velenju 50 gld.
—	Po konjiški podružnici 16 gld., namreč: gosp. dr. Flipič mesto venca na krsto g. Pospišila 10 gld., g. Pukl na Dunaju 2 gld. in 4 gld. se je nabralo na občnem zboru podružnice v Konjicah.
—	Iz nabiralnika g. Egidija Jegliča na Selu pri Žirovnici 5 gld. — Gdč. Marija Toman po g. načelniku postaje Podkrajšku v Rajhenburgu 5 gld.
—	Slavna kmetska posojilnica na Vrhniki 30 gld.
—	Prisrčna hvala vsem dobrotnikom, zlasti vodstvom naših vrlih posojilnic in g. Perdanu, ki je v kratkem dal družbi tisočak. Priporoča se družba vsem prijateljem, da se je spomnijo pri delitvi velikonočnih piruhov.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji) registrovana zadruga z neomejeno zavezo imela je v mesecu marcu 1898 prometa 111.810 kron 80 vin., hranilnih vlog je vložilo 144 strank 36.082 kron 68 vin., vzdignile pa 104 stranke 19.137 kron 64 vin., torej več vložilo 16 945 kron 04 vin. Izplačala je 27 zadružnikom, etanujočim v idrijskem okraju 13.680 kron posojila. Stanje hranilnih vlog koncem marca 1898
znaša 762.031 kron 93 vin. in se obrestujejo po 4 odst. na leto brez odbitka rentnega davka.
(Odbor slov. kat. akad. društva »Danice« na Dunaju) seje pri I. zborovi seji z dne 1. t. m. sestavil sledeče: Predsednik: stud,-med. Avgust Levičnik; podpredsednik : stud.-med. Fran Dolšak; tajnik : iur. Ivan Šinkovic; blagajnik: pliil. Bogumil Remec; knjižničar: iur. Ant. Bartol; arhivar: med. Ivan Hubad.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dun$j. 6. aprila. Novica, da je poslanec dr. Šusteršič odložil svoj državno-zborski mandat, je v vladnih krogih vzbudila neprijetno i z ne nade nje. ker v teh krogih vlada mnenje, da so politični motivi bili dr. Š u s t e r š i č u povod, da je odložil mandat. Zaradi tega se mi je v vladnih krogih zagotavljalo, da so vznemirljiva poročila o političnem položaju, katera so zad n je dni objavljali razni časniki, popolno neosno-v a n a. Neresnično je namreč, da bi vlada nameravala razbiti sedanjo večino desnice. Pri razpravi o vladnem programu so zastopniki raznih strank pojasnili svoje stališče nasproti vladnemu programu, vlada sama pa se ni udeležila razprave, ker ni vlada kake stranke, vendar pa se vlada s tem ni postavila v nasprotje z desnico, ker je prepričana, da je desnica jedina zmožna pripomoči parlamentu in vladi do pozitivnega dela. Jednako je neresnično, da vlada namerava po počitnicah predložiti zbornici zakon glede vredbe jezikovnih razmer ali da misli celo nemški jezik razglasiti kot državni jezik. Vlada namreč želi, da zbornica za vredbo jezikovnega vprašanja izvoli poseben odsek, kateremu naj se izročč vsi to zadevo obravna-vajoči predlogi Vtem odseku bo označila vlada svoje stališče glede jezikovnega vprašanja, jednako pa tudi zastopniki posameznih strank. Tem potom vlada pričakuje, da se dosežejo glede tega vprašanja pozitivni vspehi.
Dnnaj, 6. aprila. „Fremdenblatt" piše gledč zadnjega ministerskega sveta zaradi zvišanja stroškov za mornarico, da je po mnenju vodstva mornarice najmanj, kar se mora zahtevati, da si Avstrija ohrani na morju svojo politično postojanko. Zaradi tega je ostalo pri svoti 55 milijonov, ki se imajo splačati v desetih letih.
Dnnaj, 6. aprila. Gospodska zbornica je imela včeraj sejo, v kateri se je odobrila pogodba mej Avstro-Ogersko in Italijo glede mejsebojne podpore revnih bolnikov. Baron Helfert je vložil predlog glede varstva stav-binskih spomenikov.
Dunaj, 6. aprila. V diplomatičnih krogih se zatrjuje, da je položaj mej Španijo in Ameriko skrajno kritičen in da je vojska neizogibna. Poročilo predsednika Mac Kinley-a stavi take zahteve, kakoršnim Španija nikakor ne more pritrditi. Predsednik in kongres po večini nista sicer nasprotna posredovanju papeža, vendar proti tej akciji razširjajo protestantski krogi hudo agitacijo.
Budimpešta, 6. aprila. Ogerski višji dvorni maršal grof Szapary je umrl včeraj dopoludne. Cesar je njegovi vdovi izrazil brzojavno sožalje.
Atene, 6. aprila. Minister za mornarico je vložil ostavko. Njegove posle bo začasno vodil notranji minister Korpas.
Rim, 6. aprila. „Agencia Štefani" poroča iz Madrida, da je stavil papežev nuncii predloge glede posredovanja, s katerimi se strinja španjska vlada in glede katerih je obljubil ameriški poslanik v Madridu, da jih bo zastopal pri predsedniku Mac Kinleyu.
New-Jork, 6. aprila .,Post" poroča iz "VVashingtona. da bo poročilo predsednikovo na kongres obsegalo nastopno : Španija je dokazala, da je popolno nezmožna vladati na Kubi. Ameriška trgovina je trpela znatno škodo, eksistenca ameriških posestev je v
sedanjih razmerah v veliki nevarnosti. Španija je odgovorna za nesrečo na ladiji „Maine". V tem spisu sicer ni nikakega direktnega predloga, toda vidi se pa, da želi vlada napraviti red in mir le z oboroženo silo. Toda tudi neodvisnost Kube se ne priporoča. ker se vstaši niso izjavili za nobeno primerno obliko samostojne vlade. Pomeni pa vender to poročilo ravno toliko, kakor napoved vojske, kajti izjavlja se, ua bodo zvezne države ustavile vsa nadaljna pogajanja in ne bodo vsprejele nikakega posredovanja.
V sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristno, čisto in sveže 165 1 5
mr- tlotševo med. ribje olje
Je ugodnega okusa ln lahko prebavljivo, — Cena steklenici 50 kr., dvojna steklenioa 1 gld. Priporoča
lekarna pri Mariji Pomagaj M. Leustek v Ljubljani,
Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Telefon štev. 68.
1'mrll mi:
3.	aprila. Angela Gerčar, mestnega stražnika hči, 2 meseca, Kapitelske ulice 13, življenjska slabost. - Marija Vidmar, kajžarja hči, 2'/« leta, Črna vas 28, kronični črevesni katar.
4.	aprila. Ivana Jagrič, učenka, 12 let, Breg 16, srčna hiba. — Avgust Presst, c. kr. višji poštni upravitelj, v pok., 70 let, Sv. Petra cesta 12, sprideoje jeter. — Alfonz Šusteršič, odvetnika sin, 20 dni. Koirgresni trg 2, božjast.
5.	aprila. Anton Kupic, posestnika sin, 11 let, Uovca št. 13, jetika.
V bolnišnici:
1. aprila. Avgust Sikola, delavec, 55 let, jetika.
3. aprila. Anton Mali, delavec, 70 let, arthritis marasmus.
Tržne cene v Ljubljani
dnč 6. aprila.
«	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	* -s .s £ = > 3 S £ • * OLi
5	9 zvečer	736 0	80	sr. jzah.	dež	
6	7 zjutraj 2. popol.	7408 74 06	42 9-8	sr. svzh. p. m.svzh.	oblačno del. oblač	76
	gl. kr			gl	krJ
Pšcnica, m. st. . .	12! gf1		Špeh povojen, kgr. .		TO
Rež, „ . . .	9	20	Surovo maslo, „ .	—	90
Ječmen, „ . . .	7	50	Jajce, jedno . . .	—	2
Oves, „ . . .	7	50	Mleko, liter . . .	—	io;
Ajda, „ . . .	9		Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	50	Telečje „ „ .	_	68
Koruza, „ . . .	6	60	Svinjsko „	—	70
Krompir, ,. . . Leča, hktl. . .	4	—	Koštrunovo „ „ .	_	40
	13	—	Piščanec ....	___	55
Grah, „ . . .	15	—		_	18
Fižol, ....	12	_	Seno, 100 kgr. . .	1	78
Maslo, kgr. . .	—	96	Slama, 100 „ . .	1	78
Mast, r . .	—	76	Drva trda, 4 kub. m.	6	80
Špeh svež, „ , .		66	„ mehka, 4 „ „	4	80'
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 in.
Velika hiša
z dobro gostilno
v Židovskih ulicah \ Ljubljani
je na prodajo.
Več se poizve pri dr. Fran Vok-u, e. kr. notarju v Ljubljani.	260 3—i
Pri sv. Marjeti poleg Hiuiskili topile se o«1«1h 1. majiiika t. 1.
organista in cerkvenika.
Neoženjen ima prednost, posebno se, ako je rokodelec.	255 2-1
Pri c. kr. poštnem uradu na deželi (Gorenjsko) sprejme se	261 3-1
ica,
katera je zmožna poštni urad samostojno voditi. Plača po dogovoru.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«.
8
solnčnikov
priporoča po najnižjih cenah
L. Mikusch
v LJublJttnl, Hestnl trg 16.


Odda se s 1. majem t. 1. v večjej trgovini na deželi
Srednia včerajšnja temperatura 9 1°, za 14° nad normalom.
Gospodje, ki so popolnoma zmožni trgovine z vsakovrstnim mešanim blagom, in ki morejo položiti kavcijo v znesku šestmesečne plače, naj vlože potom upravništva »Slovenca« svoje ponudbe z dokazili svoje zmožnosti in dosedanjega službovanja ter naznanijo svoje zahteve gledč plače do dne 15. aprila t. I.	250 3-3
Razpis zmanjševalne dražbe.
Podpisani krajni šolski svet razpisuje
zmanjševalno dražbo za oddajo nove šolske stavbe,
katera se bo vršila dne 21. aprila t. 1, ob 9. uri dopoludne ▼ so 1 skem poslopji v Smartnem pri Kranji.
Na podlagi proračuna znašajo stroški za :
Zidarska dela . .	. Kamnoseška dela
Tesarska dela .	.
Mizarska dela . .	. Ključavničarska dela
Kleparska dela .	.
Pleskarska dela .	.
Steklarska dela .	.
Pečarska dela .	.
Šolska oprava .	.
Skupaj . . 17517 gld. 91 kr.
Načrti, proračun in dražbeni pogoji so na ogled pri šolskem vodstvu v Šmartnem. — Dražba se bo vršila najprej po posameznih strokah in potem skupno.
Pismene ponudbe se morajo poslati pred ustno dražbo, in jim je priložiti 5% jamščine od proračunane svote.
Krajni šolski svet v Šmartinu,
dne 25. marca 1898.
•■O-O-O-O-O-O-O-«
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani. IE3n£3Q£3Q£3<
9387 gld. 38 kr.		
611	»	68 »
3860	»	85 »
850	»	05 »
1030	»	03 »
298	»	82 »
259	»	81 »
201	»	44 »
387	»	— »
631	»	35 »
♦
loiaiMLo^t
Najboljše vrste kolesa
tu- ln inozemskih tovarn (Peugeot, Bren-nabor, Liglet Cycle ..American'' iu druge)
priporofiata podpisanca
A po kolikor mogoče nizkih cenah.
///

Vsa v to stroko spadajoča popravila se bodo točno, solidno in po nizki ceni izvrševala.
Cenike razpošiljava na zahtevanje.
Z velespoštovanjem	206 20—4
liolfeiiBcc d lliijcoii,
Dunajska cesta štev. 5*.
Jlf Omll ,jo tudi mehiiiilonu rtolnlnloa.	^
Opr.
št IV 50/9',. 3.
257 1-1
Po prostovoljni dražbi bodo se dno 14. aprila t. 1 oh 9. uri
dopoldne posamezno prodajale na lici mesta v Zgor. Kašlju štev. 32 Jožefu Klemenc-u lastne parcele štev. 681, 690, 841/ž«, 1844, 1969, 2008 in če treba tudi štev. 224 d. o. Kašelj, cenjene skupaj na 980 gld.
Kupnino bo plačati v treh obrokdi. prvi takoi, zadnji obrok čez dve leti.	J
Na zemljiščih zavarovanim upnikom ostane do plačila zastavna pravica.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek 1,
dne 29. marca 1898.
.	, -c-j*;.

&ričar s cflbejač
JŠjubljaiia, cPreširnove ulice št. 9.
priporočata
za spomladno sezono
obleke za gospode, obleke za dečke, površnike, haveloke iz pristnega tirolskega lodna ali kameline dlake. Otroške kostume v vseh velikostih in drazestnih far oni h.
dalje vetih o izbcr veleznamenitih
novosti v damsGi Ronfeficiji
kakor: jakete, Capes, pelerine, vremenske plašee iz gladkega ali škotskega kamelo-d/ačnega lodna, haveloke za otroke in dekleta v vseh velikostih.
209 6-4
l/uslrovani katalogi se brezplačno in franko razpošiljajo.


Najnovejše in najboljše
klobuke
za gospode in dečke 196 10-3
izdelku prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in angleških tovarn
priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah
velespoštovanjem
O. ,T. I I A >1 A rvr\ ,
Mestni trg štev 8.
S ©.loga Jslobvtkov c. kr. privilegov.	tovarn za klobuke
W. Ch. Pless, Dunaj, in Jos. Pichler, Gradec.
Klobuki se izdelujejo natančno po označeni meri ln obliki ln se prevzemajo tudi stari klobuki v barvanje in oblikovanje.
St. 11544.
Razglas.
254 3-1
V smislu §63 občinskega rfda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje Ea znanje, da bodo računi o prejemkih ln trošklh
1.	mestnega zaklada,
2.	ubožnega zaklada,
3.	meščansko-bolniškega zaklada,
4.	ustanovnega zaklada, 6. potresnega zaklada,
6.	regulačnega zaklada,
7.	loterijsko-posojilnega zaklada,
8.	mestnega vodovoda in
9.	mestne klavnice za leto 1897
od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem knjigovodstvu občanom na vpogled rri pretresanji in konečni rešitvi teh računov vzel bode občinski svet morebitne opazke o njih v prevdarek.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 28. marca 1898.
®
v Ljubljani
ponudijo po najnižji ceni poljubno množino
stavbinske opeke,
sarene itfiiii opek
(Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo
stekleno zarezno opeko. Stresna okna iz litega železa.
Peči in štedilna ognjišča
(lastni izdelek).	193 8
Roman-cement, dovski Poriland-cement
pa tudi vse druge 2a stavbe potrebne predmete. IV ji j ii i ž je o g ii e.
Dne 6, aprila.
Skupni državni dolg v notah.....102	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......121	„
Avstrijska kronska renta 4»/„, 200 Kron .	102	„
Ogerska zlata renta 4°/0.......121	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	920	„
Kreditne delnice, 160 gld..............354	„
London vista...........120	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	58	„
20 mark............11	„
20 frankov (napoleondor)............9	n
Italijanski bankovci........44	„
G. kr. cekini......................5
J3 ii n a, k s li a, borz a.
25	kr.
95	„
55	,
10	„
10	„
35	„
hO	l
45	„
75	„
75	„
63	„
95	„
65	„
Dne 5. aprila.
4°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
»	» južne železnice 5°/0 .
>	» dolenjskih železnic4°/0
163 gld. 50			kr.
160		—	
196	n	—	n
99		70	„
140		50	
130		25	
109	i	—	
112		50	
99		—	
99		10	
223		50	
183	n	75	
126		40	
99	n	50	n
Kreditne srečke, 100 gld..............204 gld. 25 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	170 „ -
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Budolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........83
St. Genois srečke, 40 gld.......80
Waldsteinove srečke, 20 gld......59
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	158
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3450
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	480
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	73
Splošna avstrijska stavhinska družba . .	117
Montanska družba avstr. plan.....152
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	181
Papirnih rubljev 100....... .	127
50
25
26
75 75
25
75 75 12
i\ vtikIltw*Iia oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Naročnina od 1. aprila do konca dec. 1.1. je
za Avstro - Ogersko gld. 2'—.
H 1. aprilom se i»r*ične novo eelolotno naročevanje!
S 1. aprilom na novo vstoplvši naročniki dobijo, dokler Je še kaj zaloge, kot
,?IVI ERCUR" brezplačniprivržekCrlellesJahrbuoh"ki
XXXVI. leto.
zaznamek vseh izžrebanih srečk. — Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh
c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlatraoUi ..Mtercur", Dunaj, I., Wollzalle 10.