Največji slovenski dnevnik v Združenih drža v al) 71 Velja x« vrne leto • -Za pol leta • • • • < Za Ne« York cdo leto Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 M $7.00 n $7.00 Ji GLAS NARODA r TTj lisi slovenskih delavcev y Ameriki* TELEFON:JJHelsea 3-3878^ HO. 109 — ŠTEV. 109. Tbe largest Slovenian DaOj S tke United State«. b Issued every day except StukU|t | and legal Holiday«. * L 75-oooR"d- Entered ai Second Class Matter September 21, 1803, at the Poit Offic« at New York, H. Y., under Act of Congress of March 8, 1870 TELEFON: CHel^a 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 10, 1933. — SREDA, 10. MAJA 1933. VOLUME ILL — LETNIK SLI PREDSEDNIKOV POZIV NI NALETEL NA GLUHA UŠESA IZ RAZNIH KRAJEV DEŽELE PRIHAJAJO POROČILA, DA SO TOVARNARJI ZVIŠALI PLAČE Znani izdelovalec avtomobilov Henry Ford je začel po enem letu zopet oglaševati. — V oglasih pravi, da so se Amerikanci tri leta ozirali nazaj, zdaj je pa napočil čas, ko je treba zreti v bodočnost. — Nekatere industrije so zvišale delavcem plače od deset do dvajset odstotkov. Farmerji proti poljedelskemu tajniku Predsednik Roosevelt je te dni pozval industrijalce in podjetnike, naj čimprej mogoče zvišajo svojim delavcem plače, češ, da je to edino sredstvo za podvig industrije in za izboljšanje razmer. Ta njegov poziv je že našel odmev. Prvi se je o-glasil Henry Ford iz Detroita, ki je po enem letu začel z veliko oglaševalno propagando za svoj V-8 model. S pozivom predsednika Roosevelta so zavladale v gospodarstvu dežele nove razmere, katere Henry Ford takole tolmači: — Tri leta- od 1929 do 1932—smo se Amerikanci ozirali vedno nazaj. Mislili smo, da nas bo naša finančna in politična mašinerija povedla skozi ista vrata, skozi katera smo stopili v depresijo. Toda to je bila velika zmota. Sedaj spoznavamo, da moramo naprej, ako se hočemo rešiti. Uprava newyorškega borznega podjetja J. S. Bache & Co., ki ima v 31 podružnicah po vseh delih dežele nad sedemsto uslužbencev, je poviša-1 la svojim ljudem plače za deset odstotkov. Po zatrdilu Associated Press so nastopili lepši časi za ameriške delavce — za tiste, seveda, ki so tako srečni, da delajo. Iz vseh delov dežele poročajo I 0 do 20 odstotnem zvišanju mezd. 1 isočerim ameriškim delavcem je bilo v torek naznanjeno, da jim bo zvišana plača za deset odstotkov. Iz Suffolk, Va., prihaja poročilo, da so dobili delavci Nut and Chocolate Co., desetodstotno povišanje. Minimalna dnevna plača bo znašala en dolar za delavke in podrugi dolar za delavce. Dosti novih delavcev je dobilo delo v jeklarnah, sodarnah ter v tovarnah za avtomobile, gumij in obleke. Supreme Shirt Company in Armstrong Rubber Company sta povišali plače za deset odstotkov. V steklarnah je dobilo izza I. aprila nad deset tisoč novih delavcev zaposlenje. Vsled velikih naročil, ki jih je dobila Endicott-Johnson Shoe Company, bodo njene tovarne v Binghampton, Endicott in Johnson City vse poletje obratovale. Goodyear Tire and Rubber Company v Akron, Ohio, je zopet uvedla staro plačilno lestvico. Pred kratkim je namreč skrčila svojim delavcem plače za dvanajst in pol odstotka. Seiberling Rubber Company v Akron obratuje noč in dan vseh sedem dni na teden. Državni delavski urad poroča iz Albany, da je zaposlenje v 1650 tovarnah v mesecu aprilu povečalo skoro za tri odstotke. Posebno izboljšanje je o-pažati v tekstilni industriji, kjer se je zaposlenje povišalo za štirinajst odstotkov. DETROIT, Mich., 9. maja. — Ira Copeland. predsednik American Store Equipment Corporation je včeraj .objavil, da bo z današnjem dnem v tu kajšnjem podjetju in podružnicah v Muskegon in New Yorku zvišana vsem delavcem plača za deset odstotkov. UNIONTOWN, Pa., 9. maja. — Delavcem Ber-kowitz Shirt Factory bp povišana plača za pet odstotkov. POLKOVNIK STANTON JE UMRL Tekom vojne je bil dodeljen k dobavnemu oddelku ameriške vojske. Izgovoril je značilne besede: "Lafayette, tukaj smo!" San Francisco, Cal., f). m ija. — Polkovnik Charles E. Stan kun. ki jo izgovoril značilne h >ede: — Lat*;« vet t«1, tukaj mih>! — je umrl za srčno napako. lJil je v pokoju in .star 74 let. (»uri omenjene besede v francoskem jn'.ikn. "L;if ivette, iioils voir i", kat en* je izgovoril Stanton oh La-fayettovein grobu 4. julija 1917. komaj tri mesece za tem. k" so Združene državt* stopile v vojno. mi bile gesla* ituifrLškf voj.sk>* in kut pri/na n je. tla j«* prišla Ame-rika. ilu plača Franciji svoj stari dol*. Y( č let je bilo razširjeni, mnenj«*. da j«* t«* besede izrekel gene-ral Pershing, to;i-\ves. Ko ie.l)a\v;s kot podpredsednik posetil h ta 192"» neko proslavo v Sin Kranclseo, je med sprejemnim oovvdo»u. Poročilo pravi, da se nahaja "Salvor" nad potopljeno ladjo in prosi pomoč proti nisprotni ekspedieiji, katero vodi kapitan -John Hali. Obrežna straža je takoj odredi-1 la. da se je jiozivu odzvala patrol-j na ladja. ' Parnik "Merida" je preti 20 letij z:odel a«b ] >arn i k Admiral Karra-gut" in .-se je potopil. Xa ladji j** bilo baje zlata in drugih dragocenosti za več milijonov dolarjev. Na "Meridi" je bilo mnogo mehiških hegmieev. ki sa» hoteli bežati v Združene države z vsem svojim premoženjem. Vsi potniki so bili rešeni, toda vse njihove vrednosti so se potopile skupno z blagajnikom ladje. Med drugimi dragocenostmi je bila baje tudi krona umorjenega mehiškega cesarja Maksimilijana in dragoeen nakit iz rubinov eesariee Charlotte. Xa ladji je bilo tudi dva tisoč sodov .Tamaiea ruma. ZAMORCI ZAHTEVAJO OPROSTITEV Več sto črncev je prišlo pred Belo hišo. — Poslali so delegacijo k predsedniku. JUNG SE JE VRNIL V ITALIJO Boston, Mass., 9. maja. — Italijanski finančni minister, Guido •I uirg, ki je prišel v Washington na povabilo predsednika Roosevelta, da se ž njim posvetuje o svetovnem gospodarskem položaju, se nahaja na paraiku Vuleania na potu v Italijo. Parnik je bil zadržan štiri ure. ker ie čakal, da je priiel Jun«;. TRAGEDIJA NA VISOKEM SEVERU Lonhyear, Špicbergi, 0. maja. —-S severa prihaja povest o ruskem parniku. ki se je potopil v viharju in je potegnil s sob. j ;ia dno morj i 20 mornarjev. — Zadnji pozdrav vsem. Potapljamo se. — je bilo zadnje poročilo parnika Russian. pred no se je pogreznil na. dno morja v Vižiui South Cape na Sp-vbergih. Parnik se je potopil koneem zadnjega meseca. toda podrobnosti o nesreči niso bile znane, dokler se ni vrnila družba Norvežanov s I svojega obiska v sovjetski naselbini v Barentsburgit na Spitibrr-gih. Sporočilo po radiju je bilo sprejeto v llarentsbergt . Parnik Russian je vlekel sovjetski ledolomilee Maluguin s Špie-bergov. kjer je zamrznil. Velikanski vihar je 24. aprila ločil «>be ladji. Malgifin je biil vržen na led, Russian pa je dobil »nI stran veliko luknjo. Ko se je ladja potopila, je neka ribiška ladja re.-ila prvega in drugega častnika in še enega mornar-I ja, ki pa je pozneje umrl. Naročite se na Glas Naroda, največji slovenski dnevnik \ Združenih dršavah« KARDINAL CERRETTI JE UMRL Vatikan, 9. maja. — Kardinal Cerretti je .sinoči umrl za pljirčni-j eo. Star je bil fil let. ' Bil je prieznan voditelj katoli-j ške eerkve in je bil mnogokrat označen kot uajrennejai kandidat za bodi m" eiga papeža. V Združenih državah je bil zelo Washington, D. C., maja. — \ eč sto črneev j«- prikorakalo pred I»eIo hi"o. da vročijo predsedniku Roosevelt u prošnj«» "za varstvo proti plemenski gonji". Po ulieah no korakali po štirje v eni vrsti in nosili so napise: — Svoboda za Seottsboro fante. Ko so ».e ustavili pred lielo hišo, .>o poslali k predsedniku delegacijo s prošnjo, da bi bilo devet črneev, ki so pod obtožbo, da so storili. mIo nad dvema belima dekletoma. izpu.-eeuih iz ječe. < Ilele h še si> korakali pre«I Kapitol. kjer so vročili enako prošnjo podpredsedniku Oarnerju ter kongresniku l>e Priest, ki je edini črni član kongresa. V piradi so bili odposlanei iz Xew Yorka. Phi la del phi je. Baltimore in drugih vzhodnih mest. tovornih avtomobilih so se tudi pripeljali i/. Virgin i je in West Vir-ginije. Na čelu parade je korakala Ru-bv liatt-s, ki je pri prvi sodnijski obravnavi obtežilno pričala j>roti napadalcem, vsled česar so bili vsi ohsojtMii na smrt. Pri zadnji obravnavi pa je svojo prvo izpoved preklicala in izjavila, da obtoženci na njej niso storili nikake sile. Kdcu izmed črncev je bil pri drugi obravnavi navzlic njenemu pričevanju zopet obsojen n i smrt, drugih devet pa jih se čaka na ponovno obravnavo. MORILKA JE OPROŠČENA VSAKE KRIVDE Elgill, 111., 0. maja. — Loretta Sehmitz, XT let stara dijakinja Plate Center višje dekliške šole. je bila oproščt«ua. vsake krivde umora Oliver Dava. ki je vstrelil njenega očeta. Loretta je koronerjevi poroti povedala, da je ustrelila Dava na njegovo lastno zahtevo s puško, s katero je prej sani ustrelil njenega očet i. Johna Sehmitz. I'.bijaleu je sledila na njegovo zahtevo v njegovo sobo. kjer se ji- na njegovi) povelje morala sleči. — Prosi bi sem ga. da me naj ne ustreli, da mu storim vse. — je rekla jokaje dekle pri preiskavi. — Xato mi je rekel, da se je premislil in zali rte val. di ga jaz ustrelim. V roke mi je potisnil puško in zahteval, da ustrelim vanj. Petelin pa se ni izprožil. Dav je zopet vzel puško in napel netelina ter mi puško zopet izročil. Tedaj se je puška sprožila in Day je padel. Dav je pozneje za ranami umrl. Porota je na priporočilo državnega pravdnika Loretto oprostila, ker je bilo razvidno, da je to storila pod pretnjo smrti. TASIVNI ODPOR PO VZORCU INDIJ. VODITELJA GANDHIJA' poznan, ker je bil vee let auditor apostolskega, delegata v "Washing-tomi. Prejšnjo nedeljo se je prehladil, ko je bil vstoličen kot nadškof-kardinal v Velletri. MONTEVIDEO, Minn., 9. maja. — Minnesot-ska Farmers Holiday Association je danes sklenila pozvati predsednika Roosevelta, naj nemudoma odstavi poljedelskega tajnika Wallace-af ker je proti temu, da bi predloga za pomoč farmer jem vsebovala tudi dodatek glede produkcijskih stroškov. Poslanska zbornica v Washiug-tonu je zavrnila v farmski predlogi dolovsbo glede produkcijskih st roško v. 44M)0 konvenčnih delegatov, ki so določili za soboto splošen farni rski št raj k. zahteva od predsednika. naj proglasi narodni moratorij za \se prisilne dražbe v mestih in po deželi. Po Minneapolis so delili letake, v katerih se pozivajo farmerji n:t pasivni odpor po uzorcu indijskega voditelja Mahatmc (iandhija. Minnesot.ski guverner Kloyil IJ. Olson je pozval preilsednika Roosevelta. naj otlgodi \"se ]>rlsilne dražbe za toliko časa. da ho farni ska predloga sprejeta. S tem upa nekoliko umiliti re-volucijonarno razpoloženje ]>o Srednjem 741 padli. (»overner tlržave I owe je sporočil. tla bo v četrtek ob devetih dopoldne odpravljeno obs, dno stanje v Crawford in lMvmouth okraju in da bodo začela Zi»]iet poslovati civilna sodišča. V Omaiha. Neb., je zatrjeval W. A V. Waters, poveljnik veteranov, ki so šli lani v Washington zalite vat bonus, da lahko dokaže, da so fannerski štrajk inscenirali komunisti. ANGLEŽI SO IZPUSTILI M. GANDHIJA Pričel je s postom. Opustil je nepokorščino do Anglije za en mesec. — Post bo škodil njegovemu zdravju. Poona, Indija, 5>. maja. — Tu- di.T>.ka vlada je i'.pusti 1 a i/, ječe Mahatmo Ciaudhija nekaj ur zatem. ko je pričel svoj tritedenski post, katerega po izjavi zdravnikov vsled šibkega zdravja najbrže ne bo prenesel. Mahatona. ki je bil v Yeroda ječi 1(> mesecev zaradi svoje kampanje za nepokorščino proti angleški vladi, velja pri neštetih milijonih Indijcev kot Mesija. Nekaj ur nato, ko je zavz'.l svojo zadnjo večerjo sadnega soka. je naznanil. da bo za en mesec civilna nepokorščina opuščena. Sedanji Gandhijev pi>st ni namenjen proti Angležem, temveč proti Indijcem, ki zatirajo najnižji sloj Indijcev, tako imenovane "nedotakljive". Xjegova kampanja civilne nepokorščine pa je bila naperjena proti Angliji, od katere je skušal dobiti neodvisnost Indije. Praznika nepokorščine (iandhi ni razglasil zaradi tega. da bi bil izpuščen iz ječe. temveč je. kot zatrjujejo njegovi prijatelji, to storil iz lastnega na.giba. kajti raj-ši bi bil umrl v ječi, kot pa bi si s tem pridobil svobodo. V svojem razglasu poživlja Gandhi vlado, da naj odgovori na KITAJSKA PROTESTIRA PR0TIPR0DAJI Prodaja bi kršila rusko-kitajsko pogodbo. —Samo Kitajska jo ima pravico kupiti. Sanghaj, Kitajska, [). maja. — Zunanje ministrstvo v Xankingu je podalo svojo izjavo, v kateri pojasnil je svoje stališče glede pogajanj med sovjetsko in japonsko vlado o prodaji kitajske vzhodne železnice. Kitajska vlada opozarja tuje države. da hi bila kakoršnakoli po-godba med Kusijo in Japonsko glede železnice neveljavna, ker bi bila v nasprotju z rusko-kitajsko pogodbo i/, let^j 1924. ki daje Kitajski pravice do železnice. Prejšnji kitajski poslanik v Washingtonu dr. V. C. Wu je rekel. da bi bila kršena rusko-kita.i-ska pogodba, ako bi ltiLsija prc>-dala Japonski kitajsko železnico. Dr. Wu pravi dalje: — V obeli pogodbah, kateri ste sklenile pel-pinška vlada in maršal t'ang Tso-iin s sovjetsko vlado, je priznana obojna uprava železnice. Rusija se je v nedvoanljivih besedah obvezala. da dovoli Kitajski, da kupi železnico, kadar se ji zdi primerno in da je nikdo drugi ne sme kupiti kot kitajska vlada. Poročila o pogajanjih zaradi železnice so prišla iz Tokio. Sovjetska vlada teh poročil do sedaj se ni potrdila. Meti Rusijo in Mančukuo je spor glede lokomotiv in žekizuiških voz. Maneukuo je zahtevahi. da Rusija vrne lokomotive in vozove do 10. maja. Med tem časom so Japonci v Mančuli razdejali del kitajske vzhodne železnice, tako da vlaki nimajo zveze enar naj ae blagovoli HlUtd po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae tudi prejfioje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "QIA8 NARODA", 216 W. 18tb Street. New York. N- V. Telephone: CHeUea 3—3878 ZAUPANJE V PREDSEDNIKA Odkar mu j<* narod povrni najvišji urad v deželi, je v nedeljo predsednik ltcMiseveJt ž<* dru^ir govoril po radio. Ti njegovi govori predstavljajo direkten stik z ameriškim prebivalstvom. Pred osmimi tetini je s preprostimi lVsvdami označil eilje, katere namerava doseei, v nedeljo je pa podal jasno sliko vsega, kar Je bilo dosedaj doseženo. S svojim govorom je še bolj utrdil zaupanje, ki ga u-živa pri narodu. Tekom prejšnje adininistaeije so prihajale iz Washington a le lepe fraze inprazn|e Roosevelt pa pove narodu jasno in brez olepšav, kako napreduje boj proti depresiji in kakšnega pomena je vsaka nadaljna odifulba in vsak nadaljni korak. — S pomočjo liumbuga se ne hm 110 prikopali do prosper! tete, — je rekel v soboto. — Napram ljudem liorem biti vedno pošten. Pod nobenim pogojem nočem, da bi zopet napravili neumnost in potom no vili špekulacij ustvarili na v i-dežno prosper i teto. Nočem, da bi bili prežeti z n^upravio. uiii« optimizmom in nagroniadili nove zaloge tovarniških izdelkov in farmskih pridelkov ter potem čakali, da bi nam usoda pripeljala kupce, ki bi kupovali naše blago in i'z<*'lk ■ po visoki eeni. Tako napačno prosperiteto bi kaj lahko ustvarili toda po kratkem easu bi nas pahnila še vvečjo propast. Tak konservativni ton je preveva! ves predsednikov KAJ JE "AMERIŠKI SISTEM' Spisal JAMES TR V SLO IV ADAMS Po uljudnosti časopisja "New York Tones" smo v stanu ponuditi citate! jem sledeči članek enejra izmed naj odličnejših zgodovinarjev Amerike. Kredi dvomov, ki dandanes nas motijo. Mr. Adams razpravlja o značilnih posebnostih so-cijalnefra in |w>litičnej^a rtaziranja v Ameriki in njegovega vpliva na današnjih in bodočih problemov. Adamsov članek objavljamo v dveh delih. Drugi del bo objavljen pri foodnji teden. njega naravnega bojrastva, ki je bii naš blagoslov ali prekletstvo. Sistem, ki se je takoj razvil, je zahteval enakost opor+unitete za vse do skrajne meje. enakost v poetičnih pravicah in prav zakonom, pravico vseh posameznikov, da iz yebe napravijo kar je mogoče in \ vsakem povprečni Amerikanec postal ue-nbiležja se je ustvarilo nekaj tui- j »ovadilo sam«»zav«'deri in privajen kcga — ''ameriški .sistem" — ki j Predati za pomoč na svoje lastno j" različen od sistemov v drugih| prizadevanje i" n«- na vlado. Xje dežel in drugih narodov. govo prodirjanje Zapada se je vr- Morda nikdo ni izrabil to boljše J pred gradnj > cest in železnic kot rate poslati •• •» $10 00 " . $1140 $20 XX) »f ti 0» 99 99 $ S.7S $10J5 J$ 18^ .99 99 99 9• ........1 «25 .......451^0 Pr*5«mnlk dolu ▼ $Ur«m kraja l$i>U£llo v trajna nakazil* laviriujemo po CaMe Letter u pristojbino |L- SLOVEMC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" *u iwmr utk btbxmt irrv rour, r. t. Poletjem on je tukaj našel — kd je naj)isal v svoja kujijri ''Dežel« protislovij" — "odločno neko a-meriško noto, <}>o\-sein različno rbno-sti in n^iistriiiiMifKt toliko kar se tiee sedanjosti kolikor lHMloenfKti, ^irše udejsl vovanje eloveš:ke vn-flrn,sti elovelca nn^to rm vse mo(jo-iV si vari — pr«ii<| vsem, neugasljivo n|h*oije iji podlim. Lahko pr^Ldcnsimo ilejslvo. re-vimo, kdo je izmed njih odJo<~-im **ameriški" in kdo bi mo«rel biti "'•lan ka^l«*re^asi'bo
  • oztiamo. na primer, da so Washington. Jefferson. Emerson. Lil.n-eoln, Mark Twain. Theodore Roosevelt. Wilson in Coolid?«* naravni j produkti »meriškeo-;i življenja, ei-m -ii lahko predstavljamo Hamil-l<»n;i, .ta se John Loek* ali Rou>-seau rcMlila in pre bil |km1 pisan v kabini ladije Mayflower. Xe t#H»rije, ampak dej.^tva s<» stala pred nami tedaj, kakor s«* je to JtJpiHlilo 7A*|>et. in zo[M»t v idivo na-•iHjenih |M>krajinaL. K«» je Jefferson izjavil, da ko vsi ljudje rojer.i enaki in nadarjeni z neufitiijljin-mi pravicami do življenja, sTobo- de in hrepenenja po mri, ko je Lineola jMjiidarjal, da je funda-mentalno v amerikanstA'ii. ko je Wilson izrekel, da je vlada ustvar-jena. oni vsi izrazili vero. ki je bala vsajena v konti Ameri-k«Jic«*v kot v nobenem narodu na svetu. Intelektualni del "ameriškega sistema" je veeinoma izviral U te vere v ljudstvo kot prvotni vir pol it ie ne sile v korist njemu samemu in ne v korist vladajočega razreda. K temu je bil dodan |>orav-navajoei ueinek frontirekega življenja, ki prispeva k enakosti, in-dividtnlianu m vzajemnosti, kakor tadi vpliv velikanskega In nedotak- Ncw York CJity, N. Y. V neb;Io. izvrwtno pripravljeno od jre. Kondru-h. Pelo se je in plesalo, kakor da bi bilo ženitovanje. za kar so skrbeli Andro Pirnat z harmoniko, za petje pa Frank Pirnat in John Po-t, u še k. .Voljenemu, ni bilo zsd. da j-^ bil prisoten in upam. tla bo rojak Koiidrie še veekraf naj»ravil krfko tako zabavo. Kden navzoeib. liijosfvelt dobro tru^ii. 1'pajino! Priloženo vam pa pošljem zopet •^.00. kadar poteee to. bom pa zopet poslal. S prijateljskim pozdravom, želim "(Jla.-s Xaro la" in Petru Z^aui mnojro irspeha in dosti d(»brih na-rtkenikov. Fred Ojmlin. je zjrratlil naselbine, kjer ni bilo vlade, je sam organiziral vlailo > pomiH-jo M»sedov. Zanašiinje na -.ameira sebe in n;t skupno akeijo sosetlov je postala dru«ra narava Amerikaneov. Rila. je ta vera v individualizeni, v obljubo, tla se vsa vrata odprejo j vsakomur, ki je ns])ešeu vsled svo-»e*ra lastnega prizadevanja, ki je iz Amerika napravila "obljubljeno zemljo "za miljune. ki so do nedavno prihajali k nam iz tnjib t v vsakem drusrem naroilu. Obeevauje med osebami razlieiiib <1 nižabnili razredov «e sieer v kolikor toliko demokrati«*no v mnogih evropskih deželah, ali vedno ob zamoklem raz-umevanju na olj^h straneh, da se vsak zaveda svojega praveate^a položaja. Le ameriški sistem je v visoki meri odpravil umetne meje med elovekom in človekom. Karkoli naj rečejo in-teleknalci in knlikor-koli naj bomo sedaj pesimistieni o našem narodnem življemn, ta de-mokraeija, ki smo jo razvili. \?. našet»a sistema je nova in mogočna faza v človeški družbi in vladi. ODDAM MODERNO STANOVANJE ti sob. parna kurjava in «ork;i voda. — Vprašajte: MRS. Rl'PXlK, 14 FOX ALL STREET, RIDCK-WOOD. X. V. (2 x * Worcester, N. Y. Zopet sem sprejel vsoto $"»!».(){». iiiul.'rano po sorojjiku Mr. Mueii v pomoč moji družini, za katero naj-Lskronejša hvala vsem diroval-ei'in. ki .so ž«* bili imenovani, posebno pa js'. Mueii. za iijej»»tvo po-žrt vov;i I UO-.I. X;oliiLje se zahvaljujem družini Andr-'j Fen-nelwik v Plainfiel.l je.vi farmi. Toraj rojaki iri rojakinje iz liar-bertona iri okolice, kadar vam bo prilika dopuščala, pridite ogledat. Pa še nekaj pos bne«a. IJoja-ki in rojakinje pazite se človeka, kateri se nahaja v na.-i naselbini ni k iteri napada rojake, l/ročimo ira obbistiin. da bo enkrat mir. S ptijaznim poztlravom vsem eilateljem tejr;< li.st;i ! M tne-'ob i ni naročnik. Naši v Ameriki. Ambridge, Pa. T'pam. da mi boste oprostili, ker sem -loliko č:isa i/.aostal z naročnino. pa saj v.'>te. da so Uolj slabi č;hst. V»i-krat človek tudi pozaibi. in tako je bilo z menMj. Ravno duties me vpraša moja žr-na : — Kako pa z "t;las Xaroda", si že p .sini naročnino.' — Je že preeej č;i-sa. kar je poteki:«.. Nato >em se pa takoj pripravil k temu. Xovusli posebnih ni ponn-ati. Z 4le|oin je šo vedno sl.ubo, pa se vendar sliši že nekolik«* o boljšem, iu sieer je Jone.s ič L:i n irli 1 i n ("o. nekoliko več peči zapalila. A. U. Co. je tirdi dobila veliko naročilo, kakor j>ravijo. da za feMMK).(MK). To še nekoliko boljše pomeni. Naročilo jo za most v f'aliforniji. ki ima biti eden največjih na svetu. 1'pajmo vsaj, da bo prišli boljši časi, akoravno takoj ne more biii. Težko je p() let. Stanovahi je pri r;»j;ikn l^rn.j-«-ii W.'ss. Tokoprma je bila »lanes ob devetih dopoldne v Linden. X. J. Y Walsenburir, <'ol«».. je Ju » maja nai^bi umrl mjak John Vidmar. star okro«r ii^l let in doui.'l od Idrije. Ameriki ie liil čez I'*t. Pil jo star rudar, ki je delal v rovih že v .starem kraju, iu sicer v Leo-hnu na irornjem št a.i r-ski m. med vojno je pa i»il v Staiui-tonu. III. Z;ipušča ženo in štiri ;; je pobrala smrt rojaka. Anton Kouila. ki se je nahajal v okrajni holnisšniei. s<>-boto je istotako p<> daljši bolezni umrl v Murdale Sanitoriju rojak -Matt Priuz. Xajboij pa je prešernu iln in. potila nepričakovana vest, k; .se je v nedeljo /večer in v ponedeljek zjutraj kot blisk raz- Danes bodo Hitlerjevi fanatiki I v Nemčiji -seži^rali knjige, ki so j iili spisali pisatelji in učenjaki ži-dovske^a pokolenja. \ eč sto ton knjijrso zvozili pred vseučilišče, kjer jih bodo dane.; .javno sež«ali. Zgodovina nam kaže. da se sežiganje knj:^ ne obnese. Se v naši skromni zgodovini imamo dva primera. dobi protireformaeije je dal ljubljanski škof Hren zažgati vsa Dalmatinova sveia pisma in Trubarjeve katekizm". ksledica tejra je bila. da je i/ šla "Krotika" v dru^i izdaji. In če In škof še druiro izdajo pokupil, hi Kešla v tretji. Škofu hi prej zmanjkalo denarja. ne«jo "•Kr.uiki" volj.' do življenja. Misli n< mogoče ubiti z ojjnjem. S.« .sleherni, ki je in poskušal, sije osmešil. Tudi Hit? 'rjevi fašisti se bode,. vabilo .Y .1 l pomladno prireditev KATERO PRIREDI SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO "bled" v nedeljo, 14. maja, 33 na 62 ST. MARKS PLACE, NEW YORK, N. Y. PO IGRI PROSTA ZABAVA JN PLES Začetek TOf'.XO ob 0. zve ver. . VSTOPNINA 33c. ZA OBILO UDELEŽBO SE PRIPOROČA— 4 4 ODBOR'' \"nuk bi vžeii'1 nem - ke.ua kajzer-ja .se namerava poročiti. Ženin je princ, njeirova i/vo-ljenka je p;i preproste^a niešeaii-skejja rodu. llivši kajzer ie odlrn'no proti tej zvezi, češ, da se mora enako le z enakim parit i. To je napačna politik'i. N.-koliko meščanske primesi hi Iiehen-zollernski rodbini nikakor ne Škodilo. Sieer se je pa mladina modernizirala; vsa mladina, pa naj bo cesarske ali navadne krvi. ("esi j- kajzerjev vnuk zatolkc! v ^lavo. da se bo z meščanko poročil, bo pač izvedel svoj sklep. Ker je Hitler na krmilu, se prav lahko izhodi, da ho dohil bivši nemški kajzer zopet komando nad Nemčijo. V tem slučaju se t>o prepričal, da je dosti lažje komaudirati šesi-»le.sct milijonskemu narodu kot pa mlademu srcu zapovedati. St a rokra.j.sko časopisje ne pi»rn- • nesLa po West Aflisu in Mil\vau-jea drujrejfa kot •» samili požarih, kee. da je v Wauke.shi nenadoma j flori, neprestano jrori, zdaj tukaj. preminul, zadet od .srčne kapi, splošno znani west alliški rojak Anton Terčak. Nihče, ki «ra je poznal. ni nionel verjeti, tej žalostni novici, .saj j ! bil Tony še razmeroma mlad. st ir komaj 4S let. iu navidezno krepkega in trdnega zdravja. Kdo hi pričakoval k.oj ta-kejra. saj smo Lra en teden prej še videli na prireditvi v S. S. Turn dvorani in je v nedeljo dopoldne — na dan svoje smrti — še pridno poiua-irnl svoji lhčerki in zetu Mr. iti Mrs. Frank Selami. pri ponda-dansk««]« hišnem čiščetijn. 1ZVEZBANE S1VALKE dobe delo na moških slamnikih. Samo *"Ro\ niacltine". t'arlou H it Co., P.road-wav, X. V. 1*. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "grunt" (Spisal Janko Kac) kar jiK je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" O e n a $1.50 zdaj Tam. Kaj o je na delu organizirana tolpa požiralcev, k.ilerih oblasti ne morejo izslediti. t M) last i imajo preveč dela s pro-tidržavnimi ehunenti. I'recejšnjo pažnjo posvečajo tudi beračem iu beračieam in tujcem, ki se mudijo brez pravilnega "pasoša" v naši lepi domovini. * Vse bi bilo lepo. če bi se s cenami za vsakdanje potrebščine višale v enakem razmerju i ■ i« t i plač* tlela v«*ii. l*a žal ni tako. ('ena potrebščinam šine bliskovito nairlo v višino, plače pa h we jo po polževo za njo. Ko se visoka eena in visoka plača skoro srečala, se zjrodi tisto, kar se je dozdaj še vedno zirodilo. Plača delavca plane bliskovito n,T?l<) v nižino, iločrm leze rena ži-vljenskim potrebščinam po )>olž«'-vo za njo. * Dosedaj so pozdravljal i jnv^r-nerje ameriških držav s sedemnajstimi topovskimi streli.• pr"d.sod-nik Roosevelt je pa odredil naj bodo vbodoče jrovernerji pozdravljeni z devetnajstimi streli. Torej izboljšanje vsepovsod. V Ameriki je osemštirideset pro-vernerjev. iti če bodo kaj prida potovali, bosta dva nadaljna strela za vsakejra že preeej nanesla. V prvi vrsti bodo profitirali ir».de-I ovale i smodnika, v drn«»i vrsti pa špecijalisti ca ušesa. "OtAfl W A ft O B JT NSW YORK, WEDNESDAY, MAY 10, 1933. ■ r--L-^.-- ------ --- THE LARGEST SLOVENE DAILY tn U. S. % J EX DA MAY EH; To resnično zjrodlio *em slišni ml iickt j.j, prijatelja. \jejfov prijatelj Audit j Scnjutovič je pred kratkim stopil v malo pariško cvetličarno <*> Seini in kupil dve- tri eajerfce. 1'rvc Ptiiiiorumeiie cvetke .Mare dial \ie|-ke *o pravkar d'*|»ele h Xtzzj . 1'mdaialee j«- slučajno spf>-y.nal kupca in takoj nagovoril v rimčiiii. med tem ko zavijal šopek: "<>. Xenjutovie! Andrjusa. dra-ir: prijatelj! Kdo hi mislil. da *e bova po tolikih letih zojwt srečala " Scnjntfnirii se je že h«ne| m-Kremžit i obrat. A takoj je v kali z.itrl presenečen ie in {tosvetil vso nedeljeno pozorno*! klinekii, ki si ?ra je zataknil v •rumbico. "Kaj pravite'" je mahntnrno • dvrnil v šepavi frančoščiui. "Zdi s<' mi. tla govorite ruščino. Vi s< inorate nntiti in ne smatrati za ko-t*a drugega. Nisem IIus " Fj«n|or ltastikov. prodajalec. i< -pomnil nekdanjih dni. ko sta l»d« tovariša na mo*ko\>tkj univer /i. ill j.' /.ačildeno pogledal kupca: "Moj Itog !Andriuša! Kaj pa ti j .Menda ti ni zmešala .spomina la ne>i tsviui v< ju >prem -nil «m| ii;is '••1. t i le j no. saj imaš še vedno m;.-'o bradavico nad desnim očesom!" In li istikov je no prijatelj.-,! o *t» gnil roko. da hi p kazal omenjen » napako. A Seniutmlč je stopil ko-tak nazaj. *e nakremžil in dejal: ** Pravim vam. da >e motite. »*< »n reča vedno "Čakajte.*' ga je prekinil Ra-stikov. "Spomnil sem se. kje sva s> -tečala. Jaz sem hil prodajalec v muhasta in nestalna. Po kratkem! cvetličarni in sem vas imel za n"-molku je proseče pogledal «rnsta : j kega šolskega prijatelja, ko ste pri-i "Oprostite, a vem. da se nisem Ulj po vrtnice. Kakor vidite, .seje zmotil. Poglejte me. prosim. Vem. moj spomin nekoliko izboljšal od da se me U»ste spomnili." toga časa." Ilasttkov s.» je namuznil. ! Scnjutovič .se je globoko priklo- ni '.ika jte, je rekel in Sen ju t <> -J nil 111 pobožno odnesel karto vin. i . j ker je naročil ltastikov najdražjo ! pijačo. "Seveda." je mislil. ko je hitel saj sva (v klet. "Tako je vedno na svetn. vieii tistro pegletlal v tv'i. "Ima« prav. zdaj sem vas res n|»oziial." Senjutovič se je razveseli, "No. vidite." je rekel. bila prijatelja, in prijatelja spoznamo v nesreči...." Kdor je bogat, se ne briga za reveža." BOMBNI ATENTAT NA KATEDRALO Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. H. 1* h Slovenije. E -tov. Na p:nllagi tegji odtisa je po-I lit ija tudi ugotovila njegovo isfo- —----vetnost. in sicer gr** za elegantnega » ... 1 , , ... , , . , . ; josiioda. ki se imenuje Ilarrv Skid- 1/. zgodovine nam je znano do- dilo pobožno cerkvenim obredom.' - ...... I- I-.-- "i . . I . -I i • . ... .. more 111 ki te "d stalilo na letov 1- volj političnih atentatov, katerih je nastala strahovita katastrola. .. ... . .. . ,. .. ...... : 1 -i 1 . 1 i • • 1 , -■ . i sen v .Miami. Kose ie i>olu-i>n pred- namen je bil odstraniti vladajoče 1 kakor pri na ilm jsein potre.su. Sto-1 . . .",.;. ■ i i• i . .. . ' ' ,f stavila v njgovi razkošni lusi. se 1/ polit lenih ali drugih na-[t me Ipidi »«. bilo pokopanih pod s - .... .!. lie s policijskimi stražniki rago v ar- st rožniki pili v njegovo >obo. je takoj pri-[ '.na!, da je on tat. Policiji je tudi •e kratkim ob'»tavlj«niju voj dragoceni plen. to je • 1 % • , ........... . . . 1 je s poi leijsKim i strazuiKi rago v a gibov. \ pretivtijni Kusiji je bilo' ruševinami, drugi so se spustili v» - , - . . . •i i - . 1 -i ... 1 ... , . ... i J«'"«'* njeg>va žena. Ko so stra/.nH 1/ vr-enih neb roj takih atentatov, j hi»g. ILanjenei jee*. deloma živi ... - , - , ■ • 1 * . , 1- -»topili v mrgovo >000. je tako) pr Atentat, ki so ga vpri/.orili k.»- ... ... imintstični teroristi v S«aj >e ntsi dosti 1 ... ., . . .: , ... . aprila IMJa. leta j<* rs 11 eden li.isili \ l>ok '.-oKKi'i ' • . . .... ... . . najstrašnejših v zgodovini .sploh. Komunistični lerorisii zasnovali pravi peklenski načrt. C.strelili so na ulici v Sofiji vrhovnega ar-iii;irlnega bo I ga i>» kega poveljnika generala (teorgieva. tlohro vez katere je orl- 'I kak elan v eer- stavniki vlade, načelniki vseli » ,, v. , , - . , kev Sv. Nedelja, je hi!a do skrap obla.stev, vojaških in civilnih t^rj^j r;izbur jIM|., '(» 1)}>SOfru morda sam kralj lioris. Le-tem j Wtf|. ni,HV ni ^^ nalan-||0 vsem je bn i namenjena smrtna ob- ,-, , v. ■ poro«*ati. Scle j>o velikem trudu je so.-l.ha. /ločine; se niso brigal, /.a ' .....j vs„ ubitžem. .Med njima je prišlo mno-cam nt iv. Te je hranil v vret-icah v 1 ,g«,kr;it ■ Kjodor ll.isii-l.'rv prijatelj nekega mojega prijj;-lelja. Zalo Nem tudi zvedel, da ,i> prišel nt koliko moeeev ali morebiti let pozneje v drago ru-ko restavracij 1 v istem Parizu in si naroči, inko izborno večerjo. Natakar, ki mu e z gi« bokini jM»kloimm izro i I karto vin, ga je tnkoj Kp'vual in nagovoril vru-čini: "O. pozdravljeni. Ilastikov. Ked-ja! Koliko easa v»> že nisem del!" Kjotlor ltastikov j<- začudeno po-gletlal natakarja, /majal z glavo iu • algovoril: "Motite se. prijatelj, nikoli s" nisva M'ivala. Odkiwl pa ste' More. hiti sva -e videla kdaj pred leti a d imovini ?" T:l ip(ltal hre-z političnih p«»!sledie. Atenla-1f»rji. v kolikor so hi!i nrijet 1. so bili javno obešen i Marko Fried -mami (židovskega pokol jenja). Koeff in Zagorski. Nekateri so izbežali v tujino. < W 'iu let ie minulo. Katedralo so v tem času temeljito popravili. tedrali množica d»>stojanstveni- j 6. aprila se je vršila v njej prva j kov. žen in otrok. Kralj Ilori.s se slovesna služba božja. Ofieijelno MOBILNI NAKLEPI DVEH ZAVAROVALNIH SLEPARJEV je zakasnil za nekaj minut ter tako ušel morebitni .siniti. Nihče ni slutil, kaka nesreča se bo kmalu zgodila, koliko sok in gorja ho ta prinesla. Le krivci so nervozno čakali v bližini strašni trenutek. Cerkvene obrede prekine nenadno strahoviti tresk, peklenski stroji .so svoje delo temeljito opravili. Ogromna kupola katedrale lor del zvonika strmoglavijo na množico v cerkvi. Tam. kjer je pred nekaj sekundami stotine duš sle- ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, - j .sestnik na Spodnjem Ure«ni. ki je tolikšno bojrast vo. Sid-1 rm jrtdižji sosed Kmeriu a. je izja-more je dejal, da je t'i izkupiček j v\\ m.kem sličn-m pre- nje«ovili številnih "operacij K*, j pini klical pokojni KmerŠič na poje nekdo izmed stražnikov slučajno ■ nioč. Češ. da -ra hoče V reževa za-zjrrahil za st>p ključev, je Sidmore j klati. Culob je .sam enkrat vzel vzdih nil in prottil stražnike. na i j Vreze v i iz rok nož. ki ira je imela mu vsaj ključe pustijo, vse drujr-i i naperjenega na Km.-ršiča. Tudi na f lahko odnesejo. Hi!o je okoli 1001 večer pred umorom, na veliko so-| ključev, ki jih je on pripravlja! in hot o. .se je V reževa izrazila nas-pro-1 pilil dobrih 10 lel. S temi ključi Uj Emer.šiču. - ! Ki bila še tako moderna in koinpli- i tem tudi zgodilo, jcirana. Vsi znaki kažejo, da ne «rre za umor j»o naključju, posebno še. ker -.e je pri obdukciji trupla uiroto-viio. da je t»il udarec z nožem zadan od zadaj na levi strani. Ha-I tzeii tejra so na-Ii več krvnih po»|-J plutb na nadlelitih in lirbm. ki so j morale biti prizadejane s topim | predmetom, s kakim drogom ali V Celovcu je policija aretirala j P«1'/"1*- Tntli nn prsih so se poznati mi rodil ničarja Kudolfa Zimo in j žne metropole \ mestni okolici veliko število ei»io-t«»v>kih okra>kov v p:>ib»tii hr«»šč"v ( t ^karabeji*v i iu pečatov. ic ved- liii se mu ni posrečilo najti niti ene iM-poškodovaue e«riptov>ke tablice. t dokaz nekdanjcfira živahmira dopi-, vanja. j l.ani so našli v TeUAmarnu /;mi-imva pisma palest in.skeirn izvora. . Faraon jili je prejel ,,d sv«>jih pi-,-laiiiko\ v inozemstvu in im1'.mv;ii-iali .faraonovi nimi.-tri n;i ta pisma. — Anirleški razi.-kovalci zdaj naporno iščejo te mljfovore. ker samo lia ta način 1»» nr-iro^-e pojasniti nad vse zanimive, a pi nekod skrivnost i ne doneske i/. Tel Aniarna. Tak • ■ bila lani prečirana i/ -I«-rihe v Kjiipt poslana pis*ma / nujno •»!*..š njo za potno«* proti navalu Izraelcev. Največjo pozornost je obudi !o ime .lozue. ki je omenjen v enem i;xnied teh doneskov. Alut-Haal, jrlavar n«*keb .loml;tuu. poroča .lanhiiinii. egiptovskemu zastopniku v Palestini. o hejru .loaba. kiie/;j v Pe*i. ki je "izirinil neznanokam in zapustil deželo v zmedi". Poslanik -lan-ham je najbrž p^lvomil <» t<»čn<>sti . tejra poroi-ila. kajti Mu-I>aal m i odjroviirja v «lrninkiii pismu . *'(> mi nočeš verjeti, pojdi in vprašjij kar lieneniina. fV hočeš imeti zanesljivejše poilatke. obrni •.i* na siimejra -lašuo." Imena I>eneuim in diušna pomenita Itenjaniina in -I07.no. Ti podatki S4» nad v>.«' zanimali znanstvenike, ki jih tolmačijo na dva načina. Prvič lahko ugibamo, da >o sklenili Kiripčani že takrat bojno /vezo z -l<>zn-.. A lahko razumemo Mut-I*aa!ovo izjavo tudi dru- —aee iu sicer kot izraz zasmehovanja ali obupa. .Morebiti je hotel p,, vedati : "*l'e ne mara K)iosreduo spcrazuinel ' Izraelci in njih \ Mlifljem Jozuo. ZRAČNI VODNJAK Pariški inž< njer Knaper je z«»ra- «lil pred kratkem iM>st-lii-ii zra.-iii v od lijak. ca t«* rem zbira vod; n.aKor nam pov«* ime. \/ zraka tu n>» ! zemlje. V* dnjak pr«^lsiavlja o-(krogla 1 »-tonska k\ j.- n.i znotraj v»»rla iu ima .spodaj vet oilprtin. Zirora j \ • h i ■ \ prostoru i'«'tranj -si |h ,,-Im n kamin. katerejra uhaja zrak Slične Vodnjake s4> uporabljali že stari Mrki nekako .">00 |cr pr. Ki*, v Tbeodusiji I na Krimu. Vmln i :k je prav jDseb-f.epr.-: pomena za tropične kraj«-. tv.>-j-iu»- samo radi mj. Uioneovae iu kjer je »Iruifaeno pridobivanje vode iicmotroče. Iznajdbi je važna tudi za kraje s slano lairu \od«». kakor so kraji n. pr. na Per-mudskih otokih, lii so nave/aui .sani . na >kr«»mne množine deževnic«'. Ob vro«"-ili Iropičnih »InevUi s" n.-ipolni >«»tla kupola \odlijaka toplimi zračnimi množinami, ki s.* raili hladne notranjosti /*jT"-.t<- v Jilapove in potent v- v do. ki -.e zbira ob tleli v |H*M»hiieiii c»'\*n«'in sistemu. Ker so tropične ti*»-"-i mrzle, se naprava po mri ohladi in je ko nasbiluji dan zopet uporabna. Seveda ne moremo pridobiti / zračnimi vodnjaki velikih množin vode, vendar se stroški «radn-je izplača- VODNIKOVE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite narr sl. in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom. Naročila sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. t8th Street New York, N. Y. PREHLADI "»edefo do PUUGNIGE Preprečit r prrhlailr z retiiiim čiščenjem svnjffia črevesja. Odvajali je nuj bo redno, odstranile strupene zaostanke! Pijte TK1NKK.IKVO (iRENIvO VINO Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. l8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN -____________----------- i,:. __ [J ODA" HEW YORK, WEDNESDAY, MAY 10, 1933. TEB LA&OE8T SLO VENT DAILY in U. 8. A. DEDSllNA ROMA1T 12 ŽIVLJENJA SKRIVNOSTEN UMOR V DOLENJSKI VASI ZA "OLA8 NARODA" PRIREDIL I. H. 15 — Prenašati jja uioruino, kakorien je. ZiJaj pa nikar ne mibliva več nanj. Sedi tu polejr mene ter *e bova veselila lepe nedelje in nad ozdravljenjem Morena očeta, f»voj prvi vzhod je dobro prenese]. — Hvala 1*< ►jru! I mmH ftftii iskreno hvaležen, da je zopet zdrav. tVtudi neumna Jo o tem dvomi. Vsi. razun tete Melanije. namreč nmlijo da .-»eni koiuaj čakal na njegovo smrt. da bi uio«el nastopiti svojo dedfcčino. Ubit udu* svojal! Eva Marija puluči roku na njegovo rok«. — Xe brigaj se za to, kaj mislijo — Ima* prav. moramo jih prezirati. Toda vedno te dražijo s •rojim zlobnim j»aik«>iii in fe razburjajo. Toda najhujše je. kadar atrie Art ur spušča svoje lmiar*ke ljubeznivosti. Samo da za božjo voljo ne bi nikdar p/LAel p^»d njegovo variwtvo. — rpajmo, da b<» stari oče še t*»tal toliko časa. da boš polnoleten. — To je tudi moja vroča želja. Eva Marija: rajši bi videl, da bi bij tukaj »trie Ludvik in bi bil po smrti .svojejra očeta gospodar tovarn. Potem me saj *trie Art ur ne bi zasledoval s svojim sovra-teivoia. Zaradi mene more tudi K~oti sti»piti na moje metsto. Seveda bi patent imt-l <»beut«*k. da hi naši delavei imeli zelo »dab1'. te«»a jaz ne bi hotel. — Xe. Henrik. te«ra tudi jaz ne bi marala. Zdaj pa govoriva o čem drupem. Kako .si tam preživel včerajšnji dan? <> Tem še do sedaj nisva tie>x!a govorili. O. bil je »lan. p<»!n m»viJi utisov. Kako kra.sno podjetje vse skupaj. Včeraj >eui .-.»■ peljal v rov in seiu kot za .stavo delal z delavei. Ve*, težko drlo imajo Ni čudno, da so vsi tako tihi in resni. Tudi turne mine smeh. kadar sem doli pod dnevom in vedno mudim: ali "oi»š še videl vdure * Toda navzlic temu t tuli tam je življenje in t ti« 1 i lain se človek poč-uti kot del jronilne *»ile. ki prekinja eelo podjetje. Ljubeznivo pogleda sestra v bratove oči. ki so bile tako podobne njenim. — Kako lepo zveni vse to, kar tni pripoveduješ. Henrik vzdihne in vrže glavo nazaj. — O, potem moriti Aele »ližiti govoriti dr. Hernda. Tu se šele človeku dviga sree in razumeva, kako se vse stvari v življenju vje-majo. Dr. Bernd mi je pravzaprav šele odprl razumevanje za naše delavee in za v*e, kar se «rodi v naših tovarnah. Celo mrtvim Ktva-i>m daje življenje 7. pno besedo. Eva Marija: nad v.se plemenit Movek! Evi Mariji bije sree jjori pri grlu. —- Zelo me vedeli. da si .se ga tako oklenil. — In j«!*, ker se tako zanima za mene. Ali ti je oče kaj povedal o njegovi novi iznajdbi? Presenečena j»a pogleda. — Ne. Henrik ; da je kaj iznašel ? — Da. in *ieer nekaj velikega. l>o »>edaj o tem nisem smel ~o-voiiti, kajti kaj takega mora ostati tajno, dokler ni vse končano. Toda fcedaj je že tako daleč, da je mogel o tem poročati staremu »č-tu. Pomisli, ta iznajdba pomeni veliko dobrega za naše delavee. Vedno misli na to. kako bi jim olajšal delo. Najprej je z menoj o tem govoril in nato sem mu jaz pri tem pomagal. To me je. kot si mor>-š misliti, napravilo zelo ponosnega. In ko je iznajdbo skončal. ».ejn takoj povedal staremu oretu. In takoj je razumel, da je iznajdba ve!ike važnosti in je takoj naprosil dr. llernda. da mu o tem natan-eneje poroča. Saj veš, da oče stori vse, kar more olajšati delo njegovim delavcfm in je dr. Berndu rekel, da bo izna«dbo kupil za >»voje rudnike Evine oči za bi est e. — Kako me to veseli zaradi dr. Bernda in zaradi delavcev. — In jaz tu»ti proti Stični. 1 »roječe jedva sedem hiš. Smirer-jevi imajo hišo ob eesti nasproti eerkviei Sv. Roka. v pritličju je mala trgovina z mošanim blagom. t«*r .stanovanje očeta in matere. V zgornji v«*čji *obf sta prebivala zet Andrej Mali in njejrova žena Amalija, v manjši sobi pa njena desetletna nečakinja Auiea. Mirno, kakor vsele j, so se t:;.1 .iinoči vsi podali k počitku. Davi nekaj pred 4. uro pa je ves Zii.sopI.jen pribitel na orožni-ško postajo v St. Vid hlapec Ro-vanšek. uslužben pri Anžlovarje-vem sosedu gostilničarju Ignacu Pevcu, iu je alarmiral orožnike s klicanjem: — Malijevo so umorili! Nemudoma .se je k Sv. Roku podala patrulja vseli štirih orožnikov pod vodstvom komandirja-narednrka Tehovnika. Ko so stopili v zgornjo sobo. se jim je nudi! grozen, pretresljiv prizor: na postelji je s prerezanim vratom ležala Amalija, vsa okrvavljena. Starša sta ob postelji Hitela vsa potrta, mož Andrej Mali je bil napol opravljen in še ves razburjen, enako je mala nečakinja še kar drgetala zaradi prestane groze. Narednik Tehovnik je po prvem ogledu takoj izdal potrebne ukrepe. med drugim je poslal orožnika %* Ljubljano, da obvesti policijsko upravo, obenem pa so bile o zločinu obveščena vsa varnostna oblast va na Dolenjskem. Andrej Mali je o razbojniškem napadu izpovedal v bistvu takole: — Okrojj treh zjutraj je bilo. ko jfr mene in ženo prebudilo kričanje nečakinje, da so ravbarji v hi--ši. Hrte.la sva z ženo ven v sobo. kjer je nečakinja spala. Ta spalnica leži nasproti najini. Xa vratih pa sva naletela na dva moška, ki jih j a/7, v temi nisem mogel prepoznali. Prvi je z nožem navalil na mojo ženo, drugi pa je meni nastavil revolver na prsi. Revolver sem odbil, odskočll in se »kril za bližnjimi podstrešnimi vrati. Ko sem čez čas prišel iz skrivališča v sobo. mi je žena, ki je že imela smrtonosno rano. še rekla na postelji: Andrej, daj mi brisa čr»! nakar je povsem utihnila. Obrnil sem se k stopnicam in napravil nekaj korakov, ko sem že srečal tasta, ki je prišel pogltvlat.... lia»zbojnika sta bila izginila po NA KRAJE RAZPOŠILJAMO ŽC LET GARANTIRANE stopnicah in skozi glavna vrata na pr<*>to. Mala. devetletna Anica Ilorva- CTIDAVDi IQIfli V A C F tova. hči uiiiorjeaikine sestre, ki je ^ * ARUAIUwuKJj & U u L , poročena v Zagradcu. pa je pove MOTIKE IN DRUGO ORODJE dala. kako se je razbojnik zglasil _ poštnino pui'ajio mi — najprej v njeni sobi. Prebudil jo K<>s<» "Mi-tefir", sarantiran«1, je in jo nagovoril: bi! je majhen.' . 26- 3 Kom- bolj . l.r.o 30. i..I «ltt!pe ... ozki* |>» »I i 11K t* širok, dolgih las, v raztrganem ramo 30 m 32 coi d<>jKe..... suknjiču s pri viha nim ovratni- iz J?v"rr""s:i ,. , . . , Ivl«*patno orodje. staJersko j<-k!<» kom. Svetil j<* okrog Z žepno sve- Itrusilni butamo kamni, veliki tiljko in se ji je zdelo, da ima lase kakor da so iz prediva. Poklical jo je: — Punca! — Vprašala ga je: — Kaj pa je? — Pa je zahteval od nje: — Kje pa ima oče denar? — Govoril je prav po kmečko in se sklonil pred njeno posteljo. Odgovorila mu je: — Xe vem. — V strahu je zaklicala: — Teta Malka. Andrej, pomagajte, ravbarji so!.... — Takrat pa ji je morilec pokazal dolg mesarski nož in ji zagrozil, da jo razreze na drobne kosce, že takoj ne umolkne. Otrok je bil ves preplašen iu »se je pokril čez glavo. Ko pa je dekletec slikalo, da je šel moški iz 1 151,1 !*W«ltll!kll •Tejl.ssoiiu V bližini later steklenica____R5<_-: 2 litra ____1.25 Hibeini u re|>o, dva noža ........ 1.25 l'lanka»"e za t»-w»t. muie 42.—; velike 2.— Motike, rofno kovane, velike. ?taj»*r-fko jeklo: n<- boste ve.' hoteli ameriških ....................... Pošljite poštro nakaxni<-o z naročnino na- STEPHEN STONICH BOX 368-G. CH1SHOLM. MINN. ZAKLAD ŠVEDSKEGA KRALJA V>a Svcilska stoji pod vtisom najdbe, ki se je 1 »osrečila 42letne- sobe. je v temi tudi samo vstalo, nalahko odprlo vrata in steklo po stopnicah doli k stari materi in staremu očetu. švedske 1'are Kropp na Gotlnadu. Tam ima Jensson svoj vrt. ki ga je začel zjiradi bližajcn-e se spomladi .prekopa vat i. Xenadoma je zadel Rtara Anžlovarjeva sta se med nj! predmet v zenil'i in mishs", tem na kričanje nečakinje že zbu- peed s»'l>oj kamen, ga j. dila. Dekletce ]>a je bilo tako pre- hotel raabiti. Ko pa je kopal oko-strašeifb. da ni ničesar videlo kar 1,1 predmeta pol ure. se je prepri-se je dogajalo pred spalnieo nje- '-al. da st >ji v zemlji pred njim tine 1 «*le. kjer se je j>o izjavi Andre- p^-otla. pol metra visoka in tri-ja Matija izvr'il umor. Otrok je četrt 111 široka. Dvignil jo je, j., bil ves zbegan in prestrašen ter se odprl in ko je odstranil pokrov, s~ je še danes v rs dan jokal. Popol- s" nm pred očmi zableščali diamau-due je prišel oče male Anice in jo ti. od vede I s seboj v Zagradec. j Poleg njih je bilo v zaboju polno i zlatih verižic in draguljev iz naj-nu-esar sli- . . .... . . , ., z alitnejsih kamnov; v«s- srebrnih križev. z žlahtnimi dragulji okr;:- šfnih jKHod, benečanski porcelan i:i drugo. Y posebnem predalu pa po številu SLOVENIC PUBLISHING CO, "GLAS XARODA" 216 WEST 18(h STREET NEW YORK, N. T. PLŽITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE i i . i » »^n i.t imunumn.imnim ii'i;un/i»iimTO SHIPPING NEWS Mati umorjenke ni šiila dokler ni pritekla k njej mala Anica, ki je hitela praviti: — Malika je mrtva. Maliko so umorili i — Mati pa j«* mislila, da se t . . . . . . . . ... hO bih skriti zlatniki, Anici sanja in jo je tolažila. \ en-, , t . . . novcev, ilar je sel stari Anzlovar v prvo i nadstropje pogledat, kaj je na' Jenssonn je tak<»j Šinilo v glavo, stvari. Xa stopnicah je srečal zr-ta mora biti »klad. ki gii je nažel. Andreja, ki mu je potrdil strašno stnr- zemPe. kjer ga je rersnico. Nesrečni oče se je mogel M&opal. tiil natnreč že vli«- v Cherltourg Mimit-loiiUa v llavre Ve.-iMiain v liou|..(jne 27. maja: lie de France v Havre Satiirtiin v 'I r*t Aipiitania v Cht-rliourg 10 maja: Kuropa v I-iemen 11. maja: Haml.iirc v Cherl.i.nrif I'res. Koosevelt v llavre Huma v m>a i 2. Junija: Olympic v Ctierbonr^ Wt->. ter nla m d v llavre Vo|eni>ii«-g 8. Jnnila: IjifiivHtip v t iu vre .A H^ii-fna v Carina Tereni en v Itrelllen 9. luni 1-»: Sti»ten<1:>m v n<->n>i>«rnB Mi nn. %:iska v Cherbourg 10. (unija: Paris v llavre vsak avto, ki vozi ponoči tam mi- gotike, med drugim tudi kosi, k: ni o v smeri proti Ljubljani. Okrog izvirajo iz 12. in 13. stoletja. Konec bo tak t ogromna, tla mu gotovo 1." nadvse plemeniti izdelki ',bo več treba obdelovati zemlje. Ži- 14. junija: Pre*. II .rding v Havre Majestic v Cherbourg New V01 \ v Cherbourg A<|uitartbi v Cherbourg 15. junija: Conir d i Sa vola v Genoa 10. junija: Europa v Kremen feiinlaiid v llavre Rotterdam v liouli>vn* 17. Junija: Hrilani' v Cobh lie ile France v Havre 20. junija: I»e Gra.sse v Havre 21. junija: Vult-ania v Trst Albert Itallin v Cherbourg Manhattan v llavre 23. Junija: Olympic v Cherbourg Mlnetonka v llavre \ieeiulain v LSoulogne 24. junija: Clia ni plain v Havre Hex v Oenoa Ur »•m«-n v .Bremen 27. junija: l.ev iat lian v Cherbourg 28. Junija: Kereni;aria v Chertxxirg Hamburg Cherbourg 29. Juni|a: Con te Crunde v Oenoa 30. junija: Maj •■nIif v Cherbourp Statendam v Uoulogtie 1. julija: Paris v llavre Lafayette v liavre 3. julija- Eurnpa v Bremen 5. julija: Satiirnia v Trst Aipiitana v Clierlmnrg I leutsi hlatid v Cherbourg 7. Julija: lie lie France v llavre 3. tulila: Conte <|| Sit vola v Genoa 11. julija: Bremen v Bremen t2. julija: N»-w V.>rk v Cherbourg * I'ympli1 v «"berb»»urg 14. julija: 1'otirrilam, RotterUum 15. Julija: 4*hamplaln v Havre n.-x v fJenoa Bereneriria v Cherbourg 18. julija: l.evlritlian v Cherbourg t9. Jutija: Manhattan v Havre Albert »tu!lin v Cherbourg 20. Julija: Malestic v Cherbourg 21. julija: IVirts v Havre Rtiroprt v Bremen StiitHMbm v Houlxgne 26 julija: I.;ifa \etfe v Havre Hamburg v Cherbourg Pr»-s Roosevelt v Huvie 27. Julija: Bremen v Bremen 28. jutila: Veendam v TVmtogne Pe tie France v Havre 29 lubla: Vulcunla v Trn A(|ii1tanfa v Cherbourg tri četrt na tri je posvetila v 11 je- konea so raziskovalci dognali, da sroro sobo luč nekega avtomobila, vsebuje zbirka 378 kosov i7. zaklad Svetilo je četrt ure. nakar je avto !rit*e švedskega kralja Gustava polagoma vozil mimo njegove hi-! Adolfa. Spomnili so se tudi tega, še, . J da je Izginil pred približno tristo Sodnik Jože llus Lz Višnje gore'lttJ zaklad Va.^e. ki je bil takisto 1 je že v jutranjih urah prLspel v Gustava Adolfa. Kralj Gtl- Vi d in votli s pomočjo orožni- A(lolf> W l»iu1t>1 v ])0iil kov točno preiskavo. Prav tako je Prot» vojskovodji Walleasteinu. V prLspel iz Ljubljane policijski . zn^dah, ki so nastopile po njegovi uradnik, ki je napravil potrebne je zaklad izginil in kljub po^ fotografije in da ktilo.sk o peske po-1 kovnemu iskanju, ga niso nik<.li Miiet'ke, (»benem pa .se je pripeljal Podobnik s policijskim j>som in za- j Xarodni muzej v Stockholm!! ie čel iskati sledove. Skratka, na dr- oklenil pridobiti najdbo »lenssona lil j(* aparat z vsemi pomožnimi ter jo oznaniti za narodno svetinjo. sertLstvi. da i»>ledi skri\ni ost nega . Najditel j.ska nagrada Jennsomi pa morilca. | V mrtvašnici na pokopališču v St. Vitlu se je popoldne ob dveh vršila obdukcija umorjene. Iiano-viuski zdravnik dr. Gregor Fe-dran iz Višnje gore je ugotovil na levi strani vratu dva, globoko do konti segajoča nreza. dolga ltJ in 20 cm. Poleg tega ima žrtev tudi na licu ti cm dolg urez 111 manjši urez na kolenu. Prerezani ima obe dovodni žili na vratu. Zaradi tega je morala nastopiti smrt takoj. vel bo lahko kakor velik g<«spod do svoje smrti brez dela. CENA PLOT SE JE UD Al DR. KERNOVEGa BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENK Bv» ne mio« A' Anrersi čistijo zdaj nabrežje ob pristanišču. Xa nekem prostoru. kjer je !<»]-> razpleti na luko. se je te dni zbralo večje število ljudi, ki so opazovali delavee pri čistilnih delih. Množica pa je takoj pritiskala v ospredje, da se je na-j p«*sletl podrl plot. ki je bil i/, var- | nostnib ozirov napravljen tik na-1 brežja. Pritisk ljudstva ie tedaj j M .. .. , 1 • j• , .. i N»ro«u sa pri potisnil v vodo 1o ljudi, med nji- - 0.f| mi tudi nekaj otrok. Večino pone R^JlilAKNI LLAS NAR«UA* srečencev st> morali zaradi hudih 1 Wen. lttb »tre«; poškodb 4 M