Foitnina platana ® gotovini.
tiptni. Im abb. pot. s, Ur.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure
Leto II. Štev. 40
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun It. 11/5092
GORICA DNE 3. OKTOBRA 1946.
Cena L. 5.—
Krščanstvo in komunizem
Razbistrimo si glavo!
Nekdo je vprašal: »Prvi kristjani so bili komunisti, in vendar jih Cerkev ni obsodila in jih ne obsoja. Zakaj pa tako ostro obsoja moderni komunizem?«
Odgovor je preprost. Med komunizmom prvih krstjčuiov in modernim komunizmom je velik razloček, tako da ta obsodbo zasluži, eni pa ne. Preiščimo oba natančneje!
Apostoli so imeli skupno blagajno
Če je komunizem v tem, da imajo ljudje skupno last, moramo priznati, da so bili že apostoli komunisti, kajti tudi oni so imeli skupno 'blagajno. To nam poroča evangelist sv, Janez ob priliki, ko je Marija, Lazarjeva sestra, Jezusu r.cge mazilila	z oljem od pristne
i>arde. Mazilo	je bilo dragoceno,
vredno 300 denarjev, kar predstavlja vrednost, ki jo je v onih časih dobil delavec kot plačo za delo enega leta. Judež Iškarijot se je pohujševal nad	tem velikodušnim
dejanjem, ki je bilo po njegovem mnenju potrata. Godrnjal je: »čemu ta patrata? Zakaj se ni to olje prodalo za 300 denarjev in dalo u-bugim?« K temu Judeževemu va-Jsiiku pripominja evangelist:	»Te-
ga ni rekel, ker mu je bilo skrb za uboge, ampak ker je bil tat in je imel denarnico ter je izmikal, kar se je vanjo devalo.«
Iz tega evangeljskega poročila torej vemo, da so imeli apostoli skupno denarnico ali blagajno. Vanjo so devali del svojih osebnih dohodkov in darove, ki so jih dobili pri ljudeh. Iz skupne blagajne so plačevali skupne izdalke, ki so jih imeli pri oznanjevanju evangelija. Judež Iškarijot, ki se je med apostoli najbolj razumel na kupčije in denarne zadeve, pa je bil nezvesti upravitelj skupne apostolske blagajne.
Imeli so tudi zasebno lastnino
Kljub skupni blagajni so apostoli obdržali tudi zasebno lastnino, ki so si jo pridobivali z izvrševanjem svoje obrti. Peter je bil n. pr. r.bič. Del zaslužka, ki g’a je imel 1 ri ribištvu, je dal v skupno blagajno; ostalo pa je obdržal zase, da j>' mogel vzdrževati svojo družino. Tudi o Pavlu vemo, da je bil izdelovalec šotorov. Ni hotel biti nikomur v nadlego, živel je od svoje obrti in od svojega zaslužka. Podobno tudi ostali apostoli. Evangelij namreč ne prepoveduje zasebno in tudi ne ukazuje skupne lastnine. Dovoljuje prvo in ne nasprotuje drugi.
Evangelij se ne istoveti z enim ali drugim gospodarskim redom
Evangelij je nadčasoven, večen. Zato se ne veže z nobenim gospodarskim redom, ki je vsak začasen, minljiv. Ni se vezal s suženjstvom, ne s fevdalizmom, ne s cehovstvom, ne s kapitalizmom in se tudi ne veže s komunizmom. Evangelij pre-jušča ljudem, da urede svoje gospodarske zadeve, kakor zahtevajo krajevne in časovne potrebe. Dopušča tudi. da imajo ljudje za skupne- zadeve skupno premoženje. Ven-čar mora po evangeljskem nauku vsaka gospodarska uredba upoštevati večne postave pravice in ljubezni in spoštovati človeško osebo. Evangelij sam pa je in ostane vzvišen nad vsak gospodarski red. V vsakem gospodarskem redu opomi-
nja evangelij ljudi, naj svojih src ne navezujejo na krivični mamon, kajti »laže bo iti kameli skozi ši-vankino uho, kot pa bogatinu v l-.ebeško kraljestvo.«
»Komunizem« prvih kristjanov
Sv. Luka nam v »Apostolskih delih« poroča o skupni lasti prvih kristjanov. Takole piše:
Vsi pa, kateri so yero sprejeli, so bili skupaj in so imeli vse skupno. Posestva so prodajali in jih razdeljevali med vse, kolikor je kdo poti eboval. In spet:	Množica teh, ki
so verovali, so bili enega srca in e-nega duha. Tudi ni nihče govoril, da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak bilo jim je vse skupno.
Torej pravi pravcati komunizem! I'i vi krist jani so v resnici imeli škilimo premoženje. Vendar ima ta kc munizem svoj posebni značaj in ri' modernemu komunizmu prav nič podoben.
Ni bil revolucionaren...
»Komunizem« prvih kristjanov rti bil revolucionarno socialno-goj-spodarsko gibanje, ki je hotelo zajeti vse krščanske občine, ampak je bil omejen na eno samo občino, namreč na ono v Jeruzalemu. Ta komunizem je osamljen pojav, ki so ni raztegnil na vso cerkev m se tudi v Jeruzalemu ni vzdržal dolgo časa.
...ampak delo Sv. Duha
Pojav si razlagamo kot izredno delo Sv. Duha. Sv. Duh je na izreden način deloval v prvih kristjanih. Zavoljo tega je imela vsaka občina svoje posebnosti.
Posebnost jeruzalemske krščanske občine je bila junaška ljubezen do bližnjega. Ker so v Jeruzalemu vstopili v Cerkev i revni i bog-ati, jc ljubezen skušala izravnati prepad med njimi.
Premožnejši so v ljubezni do j/Sl-bogih odstopili svoje premoženje in ga dali na razpolago apostolom, da so ga delili potrebnim. V ta namen so apostoli izbrali tudi 7 diakonov, ki so jim poverili upravo cerkvenega premoženja, ker sami zaradi zaposlenosti tega niso zmogli. Več ali manj je tudi po drugih občinah vladala ljubezen med kristjani. To nam potrjujejo razne zbirke, s katerimi so si kristjani v potrebah med seboj pomagali; ali tudi ljubezenski obedi (agape), ki so jih pc nekod prirejali. Toda do skupne lastnine ni prišlo, razen v Jeruzalemu. Po drugih krščanskih občinah o skupni lastnini ni sledu.
Apostolski in prvokrščanski komunizem torej ni komunizem v sedanjem pomenu besede. Ni bil revolucionarno sociaSlno-gospodarsko gibanje, ampak bil je delo Sv. Duha. Ni bil splošen, ampak omejen na eno samo občino. Zato ni pravilno, če govorimo o »krščanskem« komunizmu. Tako govorjenje Cerkev zabranjuje, ker omenjeni svetopisemski dogodki nimajo nikake sorodnosti z modernim komunizmom.
Samostanski komunizem
Iz povedanega spoznamo, da krščanstvo ni načelno nasprotno skupni lastnini.
Skupno lastnino so poleg zasebno imeli apostoli: 1. da so s skupnimi sredstvi skrbeli za širjenje evangelija; 2. da so si v bratovski ljubez-)ii med seboj pomagali; 3. da se laže posvete popolnejšemu življenju. Imeli so jo tudi prvi kristjani v Jeruzalemu. Skupno lastnino imajo tudi krščanski redovi.
Krščanska vera vabi namreč ljudi k popolnejšemu življenju. Dobe so ljudje, ki se temu vabilu odzovejo. Da bi popolneje živeli, vstopijo v samostan.
V hrepenenju po popolnejšem življenju kaže krščanska vera redovnikom posebno pot. Redovnik mora najprej sebi odmreti in nase pozabiti. Podvreči si mora želje oči iu mesa ter napuh življenja z obljubo uboštva, devištva in pokorščine. Šele nato se povzpne v duhovni svet in stopi na pot popolnejšega življenja.
V hrepenenju po krščanski pa polnosti redovnika ne smejo motiti pc svetne skrbi, kaj bc jedel, kaj bo pil in s čim se bo oblačil. Brez tega pa seveda tudi redovnik ne more živeti. Brez tega tudi redovnik ne more iskati božjega kraljestva. Zato skrbi za posvetne zadeve redo vnikov njih samostan. Kakor apostoli, tako imajo tudi redovniki skupno blagajno. Vanjo devajo miloščino, ki jim jo darujejo ljudje iz tega ali drugega, naslova. Skupna blagajna pa skrbi za njih osebne in skupne potrebe.
Samostanski komunizem torej temelji v prostovoljni in popolni sa-moodpovedi redovnikov. Erez take odpovedi bi bil komunizem po samostanih nemogoč.
Razlika med redovnikom in človekom v svetu
Kazvidno je, da je med redovnikom in svetnim človekom velika razlika.
Človek v svetu ima pravico, da si pošteno pridobiva premoženje in da ga rabi po volji božji, da skie ne zakon in si ustanovi družino, da sr po svojih sposobnostih uveljavlja v človeški družbi. Te pravice so naravne. Lahko se jim človek zaradi božjega kraljestva prostovoljno odpove, toda vzeti mu jih no sme nihče. Nasilno bi ravnal s človekom, kdor bi mu te pravice kratil-
Zato človek, tak kakor je po naravi, ni primeren material za gradnjo komunistične družbe. Da bi so mogel komunizem v svetu uveljaviti, bi bilo treba svet spremeniti v samostan in ljudi v redovnike s strogo samostansko disciplino. To pa ni mogoče. Le malo ljudi je namreč poklicanih, da odmrjejo sebi, kakor odmrjejo sebi redovniki po samostanih.
Vendar je komunistični ideal skupnega premoženja za široke delavske množice dandanes tako privlačen in očarljiv, da hočejo imeli komunizem tudi zunaj samosian-kth zidov. To je moderni komunizem, ki nasilno jemlje človeku naravne pravice, katerim se redovnik v samostanu prostovoljno zaradi božjega kraljestva odpove. In da tega nasilja ne čuti, človeka komunizem razbrzda in mu da vso svobodo greha. In zato je komunizem privlačen zlasti za nravno pokvarjeno ljudi.
Izvor modernega komunizma
Apostolski prvokrščanski in samostanski komunizem imajo svoj izvor v krščanski ljubezni, v odpovedi trojnemu poželenju iu v zamaknjenosti v duhovni svet. Ne tako moderni komunizem. Ta izvira iz i.apačnegg prepričanja, da poleg materije in neznanih sil, ki so v njej, ni duhovnega sveta, ni Boga in ne človeške duše. Zato govori moderni komunist jezik, ki je vernemu človeku tuj, kakor mu je tuj nauk komunizma samega.
Govorica modernega komunizma
Takole uče komunisti:	Materija
se razvija. Z materijo se razvija tudi človek in njegovo gospodarstvo. Sedanja razvojna stopnja gospodarstva zahteva, da se uvede skupna lastnina. Zato naj se zasebna lastnina otlpravi. Z njo naj se odpravijo tudi vse verske, moralne in
I	ravne ustanove, ki so nastale iz zasebne lastnine v njeno zaščito in obrambo. Te ustanove so zlasti Cerkev, družina, sedanja uredba države.
Uredba skupne lastnine je za človeštvo napredek. Zagovorniki zasebne lastnine so torej nasprotniki napredka. To so kapitalisti, reakcionarji, fašisti, izdajalci, belogardisti itd., pač kakor zaliteva položaj, da je psovka bolj učinkovita. Fso to golazen je treba fanatično sovražiti. Treba jo je uničiti in iztrebiti. Stopinja razvoja in napredek človeštva to zahtevata.
V	uničevanju nasprotnika so dovoljena vsa sredstva, kajti moralno jo vse, kar služi napredku. Moralna ja laž, obrekovanje, uboj... Nasprotnik nima pravice, da bi se branil. Če se brani, stori zločin in treba ga jo uničiti kot zločinca.
Kjer je reakcija še na oblasti, se mora proti njej rovariti, demonstrirati, manifestirati, protestirati, pobirati podpise tovarišev in tovarišic.
Delo za komunizem se mora razširiti na ves svet. Komunizem ne more govoriti o zmagi, dokler bo :-a svetu ena sama reakcionarna država.
Komunistični bogovi so na zemlji■ Ti so komunistični voditelji od Marxa do Stalina iu vmesne figure. Komunistični bogova so tudi delo, produkcija, vsemogočna komunistična država... Tem bogovom mora vse služiti. Kadar bodo ti bogovi po vsem svetu zavladali, bo napočil raj na zemlji..
Taka je govorica modernega komun.1 zma. Kristjanu je nerazumljiva.
Razloček med »krščanskim« in modernim komunizmom
Kajne, prijatelj, kak razloček med prvim in drugim komunizmom! Kot. med nebom in zemljo!
Sicer ena beseda, toda dve roči, ki s« ne moreta in ne smeta zamenjavati ena za drugo. Tam ljubezen, tu sovraštvo. Tam pomoč, tu nasilje. Tam svoboda, tu suženjstvo. Tam moralna popolnost, tu nenavadna moralna pokvarjenost. »Krščanski« komunizem gleda navzgor, v nebo, in upa na nebeško plačilo, modemi komunizem pa ima oči obrnjene v zemljo in vse pričakuje od nje. V nebo dviga le pest,
Zaključek
Prijatelj, razbistrila sva si glavo in sedaj razumeš, zakaj cerkev obsoja moderni komunizem, iu pa obsodila in ne obsoja »krščanskega«. •
Vendar Cerkev gleda na moderni komunizem kot na mogočno težijo po ozdravljenju družabnih iu gospodarskih razmer v bolni človo-ški družbi. Zato ga. jemlje resno. Njegove želje, v kolikor so upravičene, so tudi njene željo.
Toda Cerkev ve, da je modemi komunizem na napačni poti. Pot modernega komunizma z njegovimi materialističnimi nauki in nasilnimi metodami ni pot, po kateri se pride do ozdravljenja človeške družbo. Ta pot je zgrešena! Treba je na. drugo, na pravo pot!
Prava pot pa je poit notranje pre-o:ščenega in moralno zdravega človeka. Le tak se bo usposobil za velike družabne in gospodarske reforme, ki so našim časom tako silno potrebne.
Prijatelj, pojdiva na to pot! Bodiva si najprej na jasnem, kaj hečeva, da ne bova hotela nekaj, kar ni prav, kar je nasprotno naravi, zdravi pameti in veri.
Zraven tega pa se oboroživa z u-boštvom v duhu, ki ni neumnost, ampak prostost duha, ki ga nobcv no bogastvo te zemlje ne vklepa v okove Oboroživa se z resnično in dejavno ljubeznijo, ki se ne boji nobenih žrtev, ki vse prenese in pozabi vse žalitve iu zna biti potrp-ljiva.
Tako bova postala »komunista«, ki naju Cerkev ne bo nikoli obsodila. Nasprotno! Postala bova z njo znanilca in Ivorca nove dobe, ki prihaja, porojena v krvi vsega člo-■\ eštva.
INTERDIKT NAD GORENJIM POLJEM
Goriški knezonadškofijski Ordinariat je objavil pod štev. ?vS62/46 naslednji
ODLOK,
s katerim se izreka interdikt nad župnijo Gorenje polje
Ko se je dne 15. t. m. prečastiti g. Izidor Zavadlav, župnik gorenjepoljski. vračal domov, so ga neznani zločinci ugrabili ter l-ajbrže umorili.
Ljudski glas označuje za sokrive tega temnega zločina več domačih župljanov, ki so nekaj dni prej podpisali vloge proti župniku.
Da ne ostane nekaznovan tolik zločin tov da ne bo motena žalost Cerkve z zunanjimi slovesnostmi v kraju, kjer je ta ogledni duhovnik vršil z izredno gorečnostjo dušno pastirstvo, izrekamo na osnovi kan. 226S ter sledečih cerkvenega Zakonika, potem ko smo vse pred Bogom preudarili, v moči tega odloka
splošni krajevni interdikt,
kot v kan. 2271, nad cerkv:'jo, iz katere se mora odstraniti tudi Najsvetejše, ter nad ozemljem župnije sv. Mihaela nadangela v Gorenjem polja.
Izvršitev tega odloka nalagamo preč. gos o dekanu v Kanalu.
Dano v Gorici dne 23. sept. 1946.
KAROL, nadškof
ZAKAJ INTERDIKT
nad Gorenjim poljem ?
Mnogim se bo zdela cerkvena kazen, ki je zadela gorenjepoljsko faro, prehuda. Vzeti ljudem Jezusa in prepovedati delitev zakramentov ter izvrševanje vseh svetih obre-
dov v celi fari gotovo ni majhna kazen. Zato bo morda kdo mislil, dn je Cerkev ravnala prestrogo, če je nekaj hudobnežev povzročilo zločin, čemu morajo trpeti vsiT 55al pa je resnica, da ni bil samo kak zlobnež, ki je ugrabil domačega župnika, temveč so bili pri tem sokrivi tudi mnogi domačini. Stva ri «o se razvile takole.
g'i poli zapisana zahteva, da je tre- j ii. ba g. župnika usmrtiti.
Pred približno mesecem dni je neki moški ugrabil pošiljko Primorca ženski, ki ga jo s pošte nesla v farovž. Domači župnik je to v cerkvi z lepimi besedami omenil. Pozval je obenem vernike, naj le še naprej radi berejo S. P.
To pa ni šlo v račune nekaterim domačim ljudem, ki so videli, da jim S. P. in župnik mešata štrene, ker ljudstvo ni več tako slepj drlo za njihovimi gesli kakor nekdaj. Zato so organizirali pobiranje podpisov po fari, kakor so tega dela že vajeni. Podpise so pobirali na dve poli papirja. Na eni je stalo pisali o, da ljudstvo zahteva, naj se S. P. ne prodaja več v cerkvi (v cerkvi se tudi ni prodajal, temveč v zakristiji), ampak v trafiki. Na drugi poli pa nihče ne ve, kaj je bilo zapisano, ker te druge pole niso izročili župniku. Kakor že večkrat, so ljudje podpisovali menic) >.in bianeo«. Nabiralna akcija je bila uspešna, kakor so vse uspešne, ki se pobirajo s t>ho grožnjo, da kdor ne podpiše, je »bela garda«. Nabrali so 289 podpisov, ki jih je deputacija petih mož prinesla v farovž g. župniku, češ da to je svobodna volja ljudstva. Župnik je to vzel na znanje, odgovoril pa ni nič posebnega. Podpisana pola je o-stala v župnišču.
Govorica kroži, da je bila na dru-
Vrsa slovenska javnost je o-goreena nad zločinom, ki se je izvršil v Gorenjem polju, kjer so odpeljali gosp. župnika Zavadlava in ga najbrže umorili. Krivcev ni treba iskati. Vsi vedo, kdo mu je grozil, kdo je zbiral podpise zoper njega. Tudi Primorski dnevnik ga je krivično napadal in šuntal zoper njega javno mnenje. Prečastiti g. Zavadlav je tedaj tožil to komunistično glasilo in urednik bi bil kaznovan, da se ga ni gorenje-poljski župnik usmilil in mu odpustil pod pogojem, da bo časopis preklical svoje klevete. In časopis je to tudi storil in s tem priznal, cla mu je storil krivico. Toda strup, ki ga je slično časopisje sikalo na duhovnike ter še zlasti na to ubogo žrtev, je zastrupil srca in vest ljudi, ki so zdaj storili to strašno dejanje.
Sumljivo jo poročanje Primorskega dnevnika glede izginulega g. Zavadlava. Prvotno je objavil notico, da jo gorenjepoljski župnik izginil. Nato je skušal vreči odgovornost na italijanske oboroženee, ki so baje napadli
Cairo - Montenotte
V	marcu mesecu 1943 so so vršilo na Primorskem velike racije. Italijanske fašistične oblasti so pozaprle skoraj vse količkaj uglednejše in narodno zavedne ljudi ter jih internirale v taborišču Cairo- Monte-notte v provinci Savona.. Po kapitulaciji Italije se je poveljnik taborišča uprl razpustitvi taborišča, češ da mora dobiti za to izrecno povelje višjih oblasti. Le melokaterim internirancem se je posrečilo, da so so na kak način izmuznili in se vrnili domov. Veliko večino je tako zajela tu nemška vojska. V taborišče sta prišla najprej neki nemški konzul in Gestapo. Nemci so odredili, da se internirancem izboljša prehrana, zlasti da so dobili voč rneea.
Poizvedovali so, zakaj so ti ljudje internirani. Določili so, da se vse taborišče premesti v Nemčijo ter bo obljubili, da bo tam takoj vsak posamezen primer raziskan in bo po zaslišanju vsak interniranec odpuščen domov, ako se izkaže, da nima kake posebne krivde. Dne 9. oktobra 1943 je bilo tako odpeljanih
Takoj nato je sledil dopis iz Go renjega polja v Pr. dnevniku z dne 12. sept., kjer se napada demači župnik, da govori raz prižnico zoper Jugoslavijo m da so zato verniki prinesli podpisan protest v župnišče. Istcčasno se omenja, da je župnik odrekel odvezo neki tovarišici.
V	nedeljo 15. septembra je 5. g. I-zidor Zavadlav izginil. Znano pa je (udi, da so tiste dni na sestankih v Kanalu in drugod govorili o gore-njepoljskem župniku in peveda ne v pomirljivem smislu.
Ali je torej domače ljudstvo nedolžno nad krvjo g. Zavadlava? Po vsem, kar je znano, moremo mirno reči, da vsi ne. Tisti, ki so podpiso vali, so krivi. Kdor krade in kdor Žakelj drži, oba kradeta. Zato, da bi se gorenjepoljski farani in tudi dru-di zavedli, kako velik je groh ro varjenja zoper dušne pastirje, je čutil g. nadškof dolžnost, da raz glasi interdikt nad celo župnijo. Ne dclžni naj delajo pokoro in zado stujejo za krivce; krivci pa naj spoznajo svoj greh in se poboljšajo Ljudje naj spoznajo, da je duhov iiik tisti, ki hrani med njimi Jeza sa. Kdor duhovnika noče imeti, tu di Jezusa, Boga ne bo imel.
sedež SIA[T-a v Kekovem. Kdo jih je naročil m zakaj prav tedaj? Potem je poročal, kako zapira policija-ljudi v Gorenjem polju in okolici ter da nihče ne ve, zakaj. Končno pa je prinesel zlobno sestavljeno poročilo o knezonadškofovem interdiktu nad Gorenjim poljem. Kazen in-terdikta, ki je stara poldrugo tisočletje, nima ničesar ODraviti s Hitlerjevimi in Mussolinijevimi represalijami. Pač pa ima izginotje gosp. Zavadlava po-olno sličnost z izginotjem g. ateja ter g. Gabrejne, katera so odpeljali SS-ovci in ju poklali. (Za ta dva smo vsaj to vedeli, kje sta njuni trupli, in tako so jima domačini preskrbeli dostojen pogreb. Duhovniki, ki so bili odvedeni od lastnih bratov, so pa izginili brez sledu. Tako Piščanc, Sluga, Pisk, Obid... Tako tudi zgledni laiki, kakor n. pr. Vera Lestan v Mirnu itd.)
Komunistični časopisi in propagandisti naj si izprašajo vest :n skušajo ugotoviti, koliko krivde bi utegnilo zadeti... tudi njih.
iz Savone 987 .internirancev, večinoma primorskih Slovencev, italijanskih državljanov. Nekaj pa je bilo med njimi tudi takih iz Ljubljanske pokrajine, ki so jih italijanske oblasti posamezno zaprle in internirale v Cairu-Montenotte. Do državne meje so za stražo spremljali transport italijanski bersaljeri ter so interniranci dobivali prehrano od italijanskega Rdečega križa. Ko pa so pri Trbižu prestopili državno mejo, so Nemci vagone zaprli, da ni mogel nihče izstopiti niti ob postanku na večjih rosta-jah, tako da so bili prisiljeni opravljati vse potrebe kar v vagonih. Prejeli niso več nobene prehrane.
Gusen
Po prihodu v Gusen so internirancem pobrali vse imetje, kovče-ge z vso vsebino, obleko, ki eo jo imeli na sebi in italijanske erarske odeje, ki so jih bili prinesli s seboj iz Caira. Dobili so vsi stare obleke, vse zašite, raztrgane, same cape in po dve prepereli odeji. Nekateri so dobili tudi le manjše kose odej, tako da so jih morali samj sešivati z motvozom, ako so jih hoteli rabi-
Vsem so po sredi glave obrili lase od čela do tilnika v širini kakih 4 cm. Namesto čevljev so dobili le lesene coklje. nogavic nič. Dali jim niso nobene žlice, niti jim niso pustili lastnega jedilnega orodja, ki so ga imeli s seboj. Kuhali so jim večinoma samo repo, kruha so dobivali po 1 hleb na osem ljudi dnevno. Pisati niso smeli nikamor, zato tudi svojci niso mogli pisati njim niti jim pošiljati pclcetov. 7jg-žišča v barakah so bila napravljena v treh etažah drugo nad drugim. Šlamnjače, tkane iz debelih papirnatih vrvic, so bile široke po 75 cm in napolnjene s strojnim cblanjem. Na vsaki slamnjači sta spala po dva interniranca, ki sta morala biti oba vedno obrnjena v isto smer 'na levo ali na desno strau, ker sicer ni bilo za oba dovolj prostora. Od ležanja na takih ležiščih so se ljudem napravile rane, zlasti ker so bili skrajno shujšani. Interniranci so morali delati v kamnolomu, nakladati m prenašati težke skale, kopati in betonirati temelje za neke tovarne ter nametavati premog na visoke kupe. Za paznike so bili v taborišču Poljaki, sami bivši težki kaznjenci, morilci, roparji itd. Ti so ravnali z interniranci nečloveško surovo. Pretepali so jih brez vsakega povoda z debelimi gumijevimi cevmi, v katerih je bila na enem koncu za držaj vtaknjena lesena palica. Tolkli so najraje kar po glavi.- Ob prvem u-darcu se je žrtvi ulila kri, ob drugem se je opotekla, s tretjim so pa že vsakega spravili na tla ter ga nato suvali in brcali še na tleh. Tako ravnanje se je pričelo zjutraj pri vstajanju in se nadaljevalo ves dan, pri pospravljanju ležišč, na a-pelu, pri jedi, na delu še posebno hudo in sploh ob vsaki priliki. E-dina zaščita pred pretepanjem je bila ta, da so se izogibali paznikov in se jim izmikali. Kdor je bil v njih bližini, ni bil nikdar varen, da ne bo postal žrtev njih surovosti. Zaradi slabe hrane, pretežkega dela, slabega ležišča, mraza in zlasti vsle'd pretepanja so ljudje vidno hirali in umirali. Na apel so morali čakati na mrzlem dvorišču ob vsakem vremenu, bodisi v dežju ali v snegu po več ur. Da bi ne premrzli in otrpli, so se drgnili drug dru-g’ega in mahali z rokami ter se tepli po premrlih udih. Na apel so morali hoditi tudi bolniki. Če pa je kdo ponoči umrl v baraki, so ga morali drugi prinesti na apel. Čolnike. ki jim niso dovolj naglo u-mirali, ?o vlačili v pralnico, kjer so jih škropili nage z mrzlo vodo, dokler niso izdihnili, nato so jim pobrali iz ust zlate zobe in jih sežigali v krematorijih. Kdor je imel zlato zobovje, ni bil nikdar varen, da ga pazniki ne bodo iz same lakomnosti po zlatu pobili. V zimi leta 1941/42 so se ruski vojni ujetniki pritožili zaradi takega ravnanja ter je imela priti v taborišče komisija Rdečega križa. Zaradi tega so okrog 500 ujetnikov zadušili s plinom v kopalnici, da bi sploh prikrili, da so kdaj bili v tem taborišču.
Smrt kosi..
Od 987 internirancev, kolikor jiii jo 9. oktobra 1943 odšlo iz Italije v Nemčijo, jih je do konca januarja pomrlo nad 200. Dnevno je bilo od i! do 6 žrtev. Mlinarja Skvarčo z Grahovega v Baški dolini na Goriškem so ustrelili, ker se je na transportu oddaljil za 2 koraka, da ti pil vodo. Drugega interniranca so na mestu pobili do smrti, ker ni mogel hoditi. Dr. Nanuta, odvetnika iz Kanala ob Soči, so pretepli, ker ni mogel hoditi Po petih dneh je za posledicami tega ravnanja umrl. Viktorju Sivcu iz Tolmina je na transportu padel zaradi oslabelosti kovčeg iz rok. Gestapovec ga je hotel zato že ustreliti, a mu je drug Nemec odmaknil cev. Ni pa smel kovčega več pobrati, ampak so mu ga vzeli. V kamnolomu delajo tudi oficirji Srbi, ki že od leta 1941 nimajo nobenih zvez z domom, ker ne smejo pisati. V kamnolomu je delal tudi univerzitetni profesor Pirjevec iz Ljubljano. Pazniki so ga neprestano pretepali in mučili, da je vsled tega umrl. Tako so pokončali tudi dr. Šabca, odvetnika iz Maribora. V Gusenu je še nekaj Slovencev iz Maribora in Kranja, ki čakajo samo še smrti, da jih odreši nepopisnih muk. V kamnolomu večkrat razstreljujejo
mine tako, da pri tem pobijejo po 25 do 50 internirancev.
V decembru 1943 so začeli odbirati mlajše in močnejše ljudi ter jih pošiljati na drugo delo. Nekateri so bili dodeljeni protiletalski zaščiti.
Še na poti domov jim smrt sledi
Pred odhodom so internirancem vrnili njih obleko, vendar so pobrali vse količkaj več vredne predmete. Tudi denar je povečini izginil. Od 300 lir so internirancu, ki je to pripovedoval, vrnili le 59 lir. Dan pred odhodom je umrlo v taborišču 8 ljudi, ki so bili že preoblečeni za povratek. Na transportu od Linza do Trsta jih je v vlaku umrlo 1 roje, eden je umrl v Trstu v bol-nišnci Begina Elena dan po prihodu, eden pa par dni pozneje. Tisti, ki so srečno prišli domov, so povečini zboleli vsled spremembe hrane. Vsi so izredno shujšani, pravi okostnjaki, prezebli, zatekli in duševno zbegani. Strogo jim je bilo zabičano, da se o razmerah v taborišču ne smo nikdar nič izvedeti, češ da je zanje še vedno rezerviran prostor v taborišču.
Jezuiti imajo novega generala
Malo pred začetkom druge svetovne vojne j;1 umrl v Rimu jezuitski general P. Vladimir Ledochov-ski. Navada je bila, da so kmalu po smrti prejšnjega generala izvolili novega. Toda ker radi vojne ni bilo mogoče, da bi se zbrali zastopniki iz vseh provinc, kakor to zahtevajo pravila, so z volitvijo počakali. Meseca septembra pa so sklicali v Rim generalni svet jezuitskega reda, da bi izvolil novega vrhovnega predstojnika ali generala, kakor mu pravijo. Prišli so prav iz vseh delov sveta. Med drugimi je na pr. neki pater, ki je po sreči ušel smrti v mostu Nagasaki, ko so vrgli atomsko bombo. Med njimi so tudi Kitajci, črnci iz Afrike, mulati iz Amerike. Zastopajo pa vse člane jezuitskega reda, ki jih je čez 28 tisoč
Sedaj poročajo časopisi, da so nevoga generala izvolili. Izbrali so ga v osebi patra Janeza Krstnika Janssena, ki je po rodu Belgijec. Poleg tega pa bodo postavili še celo vrsto drugih novih predstojnikov in določili smernice za nadaljnje delo.
Ker so jezuiti red, ki je najbolj vdan sv. stolici, so šli vsi kapi-tularni patri z novoizvoljenim generalom na čelu na posebno a\ dienco k sv. očetu, ki sedaj biva v Castel Gandolfo. Sv. oče jih je sprejel dne 17. septembra. Imel je lep nagovor v latinščini, v katerem jih je opoj oril na izredno težke čase, v katerih živimo, in jih bodril, naj ostanejo zvesti tvojim pravilom, ker so tako učinkovita za vzgojo svetih in učenih mož.
Za glavnega asistenta slovanskih držav je bil ponovno izvoljen Slovenec p. Anton Prešeren.
Tudi dominikanci so izvolili novega geneVala
Dominikanci so starejši od Družbe Jezusove. Ustanovil jih je sv. Dominik leta 1215. na Španskem. Daminikanci se v glavnem bavijo s pridiganjem in s šolo. Njihrv dosedanji general je bil francoski p. G:llet, Ta pa je sedaj že star in je zato odstopil. Vsled tega so se tudi (■ni zbrali v Rimu in izvolili novega generala patra Emanuela Sua-reza, ki je Španec.
Kakor ta dva redova, tako so tudi drugi redovi izvolili nove vrhovne predstojnike, n. pr. frančiškani, kapucini, usmiljeni bratje itd... Novi časi zahtevajo novo ljudi.
Svohodi in spoštovanje m
v Jugoslaviji
V	zagrebškem saboru so čutili potrebo, ponorčevati se iz čudežev, ki da se baje po Hrvatski godijo. O tem je že prej govoril maršal Tito v Splitu. »Cerkev bi morala biti prva, ki naj bi nastopila proti takim sleparskim »čudežem«, ker je narod vzel svojo usodo sam v roke in ne bo pustil nikomur več, da bi nad njim gospodoval,« — tako je izjavil minister Bakarič. Tov.
Taborišče Gusen je kake 4 km oddaljeno od železniške postaje. Ko so vodili ruske vojne ujetnike s postaje v taborišče, so jih na tej i‘0< i postrelili 10 20. Kdor je opešal ali se za korak oddaljil od vrste, je bil ustreljen. V krematorijih so sežigali še žive ljudi. Večkrat se je zgodilo, da se je kdo prebudil iz nezavesti, ko je bil že pripravljen, aa ga vržejo v peč. V kamnolomu imajo tudi stroj za drobljenje kamenja. Tu so internirance pobijali kar s krampi. Računa se, da je bilo doslej na ta način pobitih okrog 2.000 ljudi. Vseh žrtev nečloveškega lovnanja v taborišču Gusen pa je bilo doslej 4(J do 47.000
Iz paketov so pokradli ujetnikom vsa boljša živila, maščobe, sladkor, čokolado in slično. Zato se priporoča pošiljati le prepečenec ter vanj že pri peki zameša i sladkor in maščobo, zmleta jedrca m druge priboljške.
(Zasebno pismo iz tistih dni.)
In take grozote se po svetu še gode. Ivdaj postanejo zverine v človeški podobi spet ljudje? Ko se vrnejo h Kristusu, ki tigre spreminja v jagnjeta.
Kata Penjovič, podpredsednica glavnega odbora AFŽ za Hrvatsko, pa je govorila pri tisti seji, da se oni, ki vedo, da je danes zanje vse izgubljeno (duhovniki), izmišljajo razne gluposti (neumnosti) in »pojave svetaea« (prikazni svetnikov) v a s vi mi, ima nas ovdje, koji imamo priličaa broj godina, nikada nismo vidjeli svetaea.« Tudi zadnje številke Kerempr.ha (satiričnega lista) so pclne sramotenja čudežev. — Saj ne trdimo, da je res kaj prikazanj nadnaravnega sveta na Hrvatskem, — nemogočo pa ni — a iz tega, da t< varišica Penjovič še ni videla nobenega svetnika, ne sledi, da jih ni m da se ne morejo prikazati njej ali kaki vrednejši osebi. Če bo hotela kdaj v večnosti svetnike videli, bo morala pač spremeniti svoje mnenje o nadnaravnem življenju in obžalovati svoje besede v hrvatskem saboru in vse svoje drugo grehe. — Iz listov razberemo, da se vrše romanja naroda k Materi božji zlasti na nekem dalmatinskem otoku. Seveda se Cerkev glede teh prikazovanj še ni izjavila. Zato bi bila vsaka sodba o njih resničnosti preuranjena. Tudi v Lurdu in Fatimi so minula leta, predno je Cerkev ugotovila, da je šlo tam za prava nadnaravna prikazovanja.
LJUBA MATI B02JA SVETOGORSM!
V.
Mislim, da sem bil v Peklu samo enkrat pri spovedi. Takrat ni bilo navala, zato tudi vročine ne. Kam pa sedaj? Prod veliki oltar vendar, da se zahvalim za veliki zakrament božjega usmiljenja. Ko si se dobro spovedal, te samo vleče, da se zahvališ usmiljenemu Jezusu, ki ti je tako ljubeznivo celil dušne rane. Gotovo tudi Materi, na Sveti gori št* posebno, ki je zate prosila in bo še prosila. Če se kedaj po spovedi ne spomniš na zahvalo, jo tvoja spoved zelo sumljiva. Izprašaj si vest, kaj ni bilo v redu. Najbrže ni bilo pravega kesanja. Morda še kaj drugega narobe.
In kam sedaj? Kamor je bilo najbliže, v kapelico sv. Mihaela. Kako ji bila svetla! Na oltarju kip sv. Mihaela. Če mi skrhani spomin prav ve, so to kapelico prizidali takrat, ko so po Jožefovih časih pri-t-mojenega spomina obnovili božjo pot na Sv. gori. Prav na god sv. nadangela je priromala iz mesta vtlikanska procesija. In drugi od uragod. »Vodnik nebeške vojne«, kakor kličemo sv- Mihaela v Leonovi molitvi po sv. maši, je takrat zmagoslavno zapodil »prosvitlje-no« satanovo četo v beg. Saj jo bo tudi sedaj, pa bodi še tako skrbno organzirana, še tako zvita, še tako divja, razpletena do zadnjega sela, zasejana v »enakopravni« ženski spol, cepljena v ubogi otroški rod
o prišita še v kak kolar. Prav gotovo, saj je porok za to brezmadežno Srce Marijino!
Siromak
PRIMORSKI DNEVNIK
ter gorenjepoljski zločin
Poročilo
GROZOTE, K! SO BILE IN SO SE MARŠI KI E
o razmerah v koncentracijskem taborišču Gusen v Avstriji
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
OKNO
Mirovna konferenca hiti z delom, ker so 4 »Veliki« zopet malo bolj podkurili stroj tega vlaka s tem, da so se ponovno sestali in ukazali hiteti z delom, tako da bodo tudi plenarne seje mogle biti zaključene do 15. oktobra.
Komisije delajo s polno paro, četudi se njih člani malo zgrabijo za laso. Tako je vojna komisija po turni debati sprejela sklop, da Bolgarija. ne sme utrditi svojih mej proti Grčiji.
Pri podkomisiji, ki obravnava vprašanje Trsta in njegovega vladanja, pa ne morejo priti nikamor naprej; tiko različna so mnenja glede oblasti, ki naj bi jo imel guverner te nove samostojne orzave pod nadzorstvom Združ. narodov. Hočejo svobode za tržaško ljudstvo, piše »Dail Telegraph« 16 9., a Molotovu pomeni ta svoboda le c v ob od o zn komuniste in njih privržence ter za nobenega drugega. Glede uradnega jezika na tržaškem ozemlju so se zedinili, da bode priznani vsi trije: italijanski, sloven-.'-ki iti hrvatski. Država bo dobila tudi lastni grb in zastavo.
Odločitev glede italijanskih kolonij so sklenili odnesti za eno lete, a prej se bodo še posvetovali z vsemi zavezniškimi državami, ki so se med vojno bojevale a7 Afriki.
Londonski Times piše 2i.9. v daljšem članku o Jugoslaviji le.kole: »Mednarodni svet ne sme niti objokovati bivše vlade, niti brezpogojno odobravati jugoslov. vlado. Jugoslavija preživlja dobo revolucije in brezdvomno bo revolucija uspela. Država se naslanja na Rusijo iz dvojnega vzroka: iz ideološkega in narodnostnega. Tudi način notranje preureditve gospodarstva je posnela po ruskem vzorcu — zlasti vse nadzorstvo komunistična partije nad vsem socialnim življenjem. Ta kontrola je zelo učinkovita in, kot vse kaže, bo tudi trajna. Režim se bo držal in so vse druge podmene, da bi se kaj spremenilo v notranji ureditvi države, brez podlage, čeprav list pripoznava, da je mnogo nezadovoljnosti med državljani. Pa nezadovoljstvo ni še politična opozicija.
Novi režim je že vpeljal marsikaj dobrega in koristnega. Življenjski pogoji Jugoslavije so se zboljšali — največ seveda s pomočjo UNRRE —, pa zaradi tega naj se zr.padni zavezniki ne zanašajo, da se jim bo Jugoslavija iz kako hvaležnosti politično bolj približala. Učvrstili so tam veljavo denarja in dinar stoji trdno. Prometne zveze pridno vzpostavljajo. Narodnostna
Maria nka:
09> Harjetica
Pavle je stopil v sobo k Marjetici. Zraven postelje je sedela mama Marjeta. Neizmerna bolečina, a tiha in vdana, je bila razlita na njenem obličju.
Marjetica se mu je komaj vidno nasmehnila; njen topli pogled je objel šop zvezdnatih marjetic;
»Na Dolgem brdu si bili« ga je začudeno, komaj slišno vprašala.
»Da, Marjetica, in prinesel sem ti njegov najlepši pozdrav. Sedaj bodo cvetele samo še tebi v veselje in svetlo upanje.«
»Hvala, Pavle,« se mu je vdano nasmehnila.
Pavle je uvidel, da jo vsako, tudi najmanjše govorjenje na smrt u-truja. Tako rad bi ji povedal svoje t a nje, pa si ni upal. Tiho je sedol zraven nje in se zazrl v njen izmučeni obraz.
Proti poldnevu se je Marjetice polastil čuden nemir. Zbegano je njen pogled taval po sobi in se u-stavil na mami:
»Mama, ...moje ure so štete, ...čutim, da se mi bliža smrt. ...Mama, ne žaluj preveč za menoj. ... Hvala ti za vse ..in odpusti mi, če sem te kdaj razžalila ...mama, na svidenje v nebesih!...«
Podala je mami roko in mama jo je objela in poljubila, srce pa se ji je trgalo od pridržanega trpljenja:
»Moj zlati otrok, nimam ti kaj odpustiti, vedno si bila poslušna in dobra. Bog naj te sprejme v sveta r.ebosa.«
V SVET
nasprotja so vsaj na zunaj zabrisana.
Režim ma-šala Tita jo trden in treba, da ga zapadni zavezniki sprejmejo, kakršen je, in da z njim računajo. Bilo bi nespametno zanikati, da se ni Jugoslavija oddelila od zapadnega. sveta. A naloga Anglije je, da se dogovori z njo, pred-uo se vsa vrata zaprejo, glade trgovskih, turistovskih in kulturnih stikov. Saj bo v samem interesu Jugoslavije. da pri tem pomaga, ker ima tudi ona od zapada pričakovati dobiček. Zaradi pogajanj glede Trsta so zdaj razmere med Anglijo in Jugoslavijo malo napete, a ob pametnem razumevanju jugoslovanske države, da je brezkoristno in nevarno v pasu A zavzemati kako izzivalno stališče, dokler so tu aavezniške čete, se bodo dala nesoglasja glede Trsta poravnati.«
Tako piše »Times«, ki je eden najbolje informiranih listov v Angliji. Drugi listi pišejo drugače. Mi si želimo zdravega sporazuma povsod, predvsem sporazuma z božjimi zapovedmi in božjo Cerkvijo.
MOSKVA. Reuterjev dopisnik je stavil maršalu Stalinu več vprašanj, med njimi tudi to, ali je na vidiku možnost nove vojne. Maršal je to odločno zanikal. Vsled tega je nt.stala velika radost med ljudstvom ruske prestolnice, ker Stalinu zaupajo. Strah pred novo vojno je bil tam že močno razširjen. U-g-.dno je vplivala ta izjava tudi na konferenci v Parizu in pri vladi ZDA in v angleških vladnih krogih.
V ROMUNIJI so se imele vršiti volitve v državni zbor 10 novembra, pa so jih spet odložili, češ da 'p maj o ministri časa, pečati se z volitvami, ker so zadržani v Parizu.
V PERZIJI so se začeli upori rasnih nomadskih (pastirskih) rodov na jugu države. Vlada je odpo slala iz Teherana čete z oklepnimi vozovi in letala na pomoč mestom, ki so jih uporniki oblegli. Zdaj se vršijo pogajanja med vlado in u-porniki.
MONTREAL v Braziliji speroča, da bo mogoče nastaniti v tej državi tudi več sto tisoč beguncev, — v glavnem poljedelcev. Tam so bogate in rodovitne pokrajine še popolnoma neobljudene.
ZDA so poslale Rusiji noto, v kateri pojasnjujejo, da je treba dati Madžarski gospodarsko pomoč, da se ji omogoči življenje.
JUDJE se še vedno skušajo tajno vtihotapiti v Sveto deželo. A budna angleška mornarica zasači večino ladij, ki plovejo proti Palestini, in
Cirilček in Metodek sta glasno zaihtela.
Stisnila sta se k Marjetici in nežno božala njena smrtno bleda lica.
Marjetica ju je hotela potolažiti, a še sami so začele po licih vreti solze.
Čez čas je njen utrujeni glas spet povzel:
»Bratca moja nad vse ljubljena, ne jokajta... Jezus, ki ga tudi vidva tako ljubita, me kliče k sebi... Dajta mu z veseljem vajino sestrico... O-stanita pridna, pa Boga ne pozabita nikoli...«
Utrujena je umolknila in zaprla oči. Na njenem bledem čelu so se že pojavile prve kaplje smrtnega potu. Sunkovito je dihala in njene roke so začele že rahlo trepetati. Zbrala je še poslednje moči, kakor da bi hotela samo za hip še ubežati smrtnemu boju. Njen že v večnost strmeči pogled se je zazrl v Pavla.
Približal se ji je in z obema rokama objel njeno ponujeno roko.
»Pavle, ...na svidenje v nebesih! ...Obljubi mi še enkrat, da boš izpolnil, za kar sem te prosila...«
Komaj slišen je bil njen glas, da se je moral Pavle skloniti prav nizko k njenemu obrazu:
»Bom, Marjetica, tvoja prošnja bo sedaj zame najsvetejša in edina dolžnost!«
Kot za pečat svoje slovesne obljube jo Pavle pritisnil na njeno čelo svoj zadnji poljub.
Marjetica pa ga ni več občutila; k njeni postelji je že stopil angel smrti. Razprostrl je svoje peroti in njihova senca je polagoma padala raz Marjotičine lase na čelo, oči in lica in silila vedno niže k njenemu srcu.
Mama je poiskala v predalu bla-
izseljence prepelje na otok Ciper v taborišča. V deželi sami se še vedno vršijo napadi.
V	INDIJSKI CALCUTI se nemiri ne morejo poleči. Ker niso mo-hamedanci pristali na načrt enotne Indije in so odklonili stopiti v novo indijsko vlado, je napetost med njimi in Indijci zelo velika ter se poroča o umorih in terorističnih napadih, zlasti po večjih mestih.
Na meji severozapadne Nemčije, ki je pod angleško zasedbo, so prišli na sled veliki družbi tihotapcev najrazličnejših evropskih narodnosti, ki so se pečali s črno borzo na debelo. Zaprli so jih že okrog tisoč.
Belgijsko potno letalo se je ponesrečilo v Terranova, se užgalo in razbilo. Nekaj potnikov je ostalo pri življenju in so jih po dolgem iskanju našla druga letala ter jim prinesla pomoč.
Zaradi vpliva zelo velikih sončnih peg so bile vse radijske postaje v Evropi in na skrajnem Vzhodu od 22. do 26. septembra, tako motene, da je obveščevalna služba skoro popolnoma odpovedala.
Varnostni svet je vrgel v koš pritožbo Ukrajine, češ da je Grčija nevarna za svetovni mir. Kako bo nevarna, ko je vsaka njena mejašica vojaško močnejša od nje?
Ruski delegat Gromyko je nato načel vprašanje in zahteval, da se ugotovi, koliko tujih čet se nahaja še po raznih državah sveta. Delegati raznih držav mu odgovarjajo: ako so zavezniški vojaki še v naši državi, so na našo lastno željo in prošnjo in zato ni nobenega vzroka, da bi se ta zadeva obravnavala pred Varnostnim svetom.
Varnostni svet je ruski predlog, da bi se preštele in popisale čete zaveznikov po tujih državah, zavrgel s 7 glasovi proti 2. Predsedoval ;e tej seji sam Gromyko in je kar čudno pogledal po delegatih, od katerih je njegov predlog dobil le
2	glasova, — ter je zaključil sejo.
OBHAJAJMO DOSTOJNO PRVE PETKE IN PRVE SOBOTE! Prvi petek:
Pri Sv. Ivanu in v stolnici o-bi cajne pobožnosti.
Slovesna n ra češčenja v stolnici ob 8. uri zvečer.
Prva sobota:
V	stolnici ob 6. uri zjutraj sv. maša s petjem, premišljevanjem in posvetitvijo brezm. Srcu Marijinemu.
Možje in fantje!
Vaša običajna pobožnost precl prvo nedeljo v mesecu bo v soboto 5. X. ob 6. uri zvečer pri Sv. Antonu
goslovljeno svečo, jo prižgala, nato pričela z glasom, ki se ji je lomil od neizmerne bolesti, počasi moliti molitve za umirajoče.
Ihte sta ji Cirilček in Metodek odgovarjala.
Pavle je molče poslušal, do dna prevzet od silne veličine smrti, katere nihče ne more zavrniti, še manj ji uteči.
Vedno težo je Marjetica sopla, mama jo je dvignila in jo naslonila na svoje srce.
Skozi .odprto okno je priplavala mehka pesem opoldanskih zvonov. Vabeče in nulo je pozvanjala, da se je umirajoča deklica na materinem srcu še zadnjič zavedla. Razširila je oči in z izrazom neizmerno pokojne sieče zastrmela skozi okno v opojno dehteči sončni dan.
»Mama!... Pavle!... Kličejo me... Na svidenje!...«
Glavica ji je trudno omahnila na mamino srce, njena čista duša pa je odhitela navzgor v večno srečo in pomlad.
Vsa s cvetjem odeta je ležala Marjetica na mrtvaškem odru.
Vse cvetje, kar so ga premogli vaški vrtovi, so dekleta potrgala in z njim okras'la svojo drago sose-stro.
Opojni vonj snežno belih lilij, vrtnic in domačih nageljnov so je rrešal z vonjem gorečih sveč, z iskreno molitvijo deklet, ki so se neprestano vrstila pri mrtvaškem odru.
Pavle, ki je takoj po Marjetičini smrti odšel v vas, se je proti večeru spet vrnil.
Na Marjetičino srce, kjer se Je m a snežni belini obleke lepo odra-
Socialno vprašanje
(Nad iljevanje)
V. KAJ JE KAPITALIZEM
Kapitalizem lahko pomeni trojo:
a) časih pomeni kar gospodarstvo, ki se vrši z značilno uporabo »kapitala«; kapital pomeni tu tvarna 'sredstva gospodarjenja (stroje, surovine, denar, prometna sredstva) ;
b) bolj navadno pomeni gospodarstvo, ki v njem lastnik kapitala ali podjetnik najema tuje delo (tuje »delovne sile«, delavce);
b) še bolj navadno pa pomeni gospodarstvo, ki si v njem kapital lasti čezmerno moč nad delom, tako, da delo oderuško izkorišča.
Ali je kapitalizem zlo?
Ločiti moramo kapitalizem in ka-
italizem.
a) Če anači kapitalizem le gospodarstvo s stroji, tako gospodarstvo ni zlo; še več, drugačno napredno gospodarstvo celo možno ni.
b) Če znači kapitalizem gospodarstvo, kjer kapital najema tuje delo, tudi takšno gospodarstvo ni še nujno zlo, če le daje delu, kar delu gre, to se pravi, če podjetnik najema delavcev za tvoje podjetje, takšna najemninska pogodba ni nujno nenravna in nedopustna, ako le podjetnik delavce ? nepošteno ne izkorišča in jim daje pravično plačo.
c) Kapitalizem v tretjem pomenu jo pa vedoo zlo, veliko zlo, oderu-štvo, ker utrgava delavcem v tej ali oni obliki zasluženo plačo, zadrža-vanje delavskega zasluška pa spada po krščanskem nauku med »vnebo-vpi joče grehe«. Pravimo v tej ali oni obliki: oderuštvo je že tudi, če podjetnik delavcem ob isti plači samovoljno podaljšuje delovni čas, ali če jim nalaga pretežko delo, ali če njih stisko kako drugače izrablja.
Kakšen je današnji kapitalizem?
Današnji kapitalizem je na splošno kapitalizem trotje vrste, to je kapitalizem, ki delavce bolj ali manj izkorišča.
Dandanašnji kapitalizem je namreč gospodarstvo, ki se je v njem takorekoč »utelesil« gospodarski liberalizem. To gospodarstvo je naravnano vse na dobiček in na čim večji dobiček. Vodilo mu je mamo-nizem. Delavca to gospodarstvo to-liko upošieva, kakor upošteva stroje: gospodarstvo tem več donaša, čim bolj se stroji izrabljajo, tako tudi, čim tolj se izrablja delovna sila delavcev.
Vse to gospodarstvo pravi Pij XI., je »strašno trdo. kruto, brezsrčno«. (Qua 109).
žal sinji trak Marijine hčerke, je položil šopek nežnih spominčic.
»Marjetica, za večno boš zapisana v mojem srcu, ti edina nad vse ljubljena. Premagati sem te hotel, pa si zmagala ti z nepremagljivo močjo °voje ljubezni,« ji je tiho zašepetal, kakor bi se bal, s preglasno besedo predramiti svetost njenega miru.
Naslonjen ob okno se je zazrl v neizmerno nežnost njenega obličja, v čudoviti smehljaj, podoben smehljaju nedolžnega otroka, ko se pred njegovimi očmi odpre vsa nikdar slutena lepota novega sveta.
Celo noč je ostal Pavle pri Marjetici. Skozi tiho šepetanje molitev in otožno melodijo žalostink se je rjegova duša pogovarjala z njeno ■\se dolge ure do jutra.
Obupna žalost zadnjih dni se je umaknila tihi, pokojni vdanosti. V njegovo prej tako veselo, brezkrbno obličje so se zarezale globoke gube resnosti.
Iz otroka je naenkrat postal mož, ki je spoznal vso odgovornost in resnost življenja.
V	njegovem srcu je vstal trden sklep in ob njem zažarel cilj, za katerega edino se mu je zdelo sedaj šs vredno živeti in trpeti.
Jutranja zora ga je še našla ob Marjetičini postelji.
Razen mame Marjete in obeh dečkov, ki sta utrujena od joka zaspala naslonjena na mamino posteljo, ni bilo nikogar več v sobi.
Pavle je še zadnjič stopil k Marjetičini postelji in se sklonil nad njeno pokojno obličje:
»Marjetica, sestrica ne zabi me
Ne hlepi pa samo po bogastvu, temveč tudi po moči. Bori se za gospodarsko moč, bori se za moč nad državo in državo »sasužnjuje« (Qua 109); bori se z državno močjo zoper druge državo za gospodstvo in sa-modrštvo po svetu (imperializem).
Tako je kriva tudi razdorov in strašnih vojska (prim. svetovno vojno).
Kakor pa jo liberalizem zanesol v gospodarstvo razbrdan in grd pohlep, tako je ta »nenasitni pohlep IX) bogastvu in časnih dobrinah začel mamiti vse ljudi. Ko so voditelji gospodarstva krenili s prave poti, ji bilo le naravno, da je tudi delovno ljudšivo začelo drveti v isto brezno; tem bolj, ker so premnogi podjetniki zlorabljali svoje delavce kot mrtvo orodje, brez sleherno skrbi za njih duše, da, brez vsake misli na kaj višjega«. (Qua 135).
Tako je kapitalizem kriv ne le gospodarske bede, temveč tudi duhovne bede delovnih stanov.
Ali v vsem sodobnem gospodarstvu vlada oderuški kapitalizem?
V	nekem smislu da, v nekem smislu ne. To se pravi: Mnogo podjetnikov je poštenih, ki nikomur ne bi hoteli storiti krivice in ki tudi delavcem hočejo dobro, ki torej niso zasebni kapitalisti v slabem pomenu besede.
Vendar je moč zlega kapitalizma tako silna, da tudi pošteni podjetniki radi konkurence ne morejo dajati delavcem takšne plače, kakršna bi jim po pravici šla. Če bi jo vendar hoteli dajati, bi sami gospodarsko propadli in v propast potegnili tudi delavce.
Četudi 'orej mnogi podjetniki tudi sami < bsojijo kapitalizem, se vendar ne morejo popolnoma osvoboditi samosilja kapitalizma, ki da-j‘; sodobnemu kapitalizmu »postave«, dol >c i plače, (jene, obresti in je kriv velike sodobne gospodarsko in duhovne bede.
Res moč kapitalizma nekoliko o-mejujejo socialni zakoni, a teh zakonov ni dal kapitalizem, ampak so jih delovni stanovi proti volji kapitalizma izsilili.
Vendar dosedanji socialni zakoni nikakor ne zadostujejo, da bi strli moč in oderuški pohlep kapitalizma.
Katera je torej sklepna beseda o individualizmu?
Individualizem je rodil gospodarski liberalizem, gospodarski liberalizem je r.idil kapitalizem, kapitalizem pa pomeni za delovne stanove bedo in gorje.
Individualizem je obetal, da bo človeštvo osrečil, a ne le da svojih obetov ni izpolnil, je prinesel mar-
SPastirčefc je izšel
\ svojem srečnem domu. Podpiraj moj trdni sklep, da postanem tako vreden tvoje junaške žrtve Na svidenje, sestrica, v svetih nebesih!«
Nežno jo je pobožal po svetlih la-fc.eh, v katerih se je belil mirtin venček nevestice Kristusovo.
Stopil je nato k mami Marjeti in ji segel v roko:
»Z Bogom, mama Marjeta, ne vem, če se bomo še kedaj videli Pozabil pa vas ne bom nikoli. Kar sem se pri vas naučil, bi ne mogel poplačati z vsemi zakladi sveta-Hvala vam za vse. Tudi na dočka ne bom pozabil, lahko ju boste dala v šole, če bosta imela veselje za to.«
Mama Marjeta ga je zmedeno gledala:
»Gospod Pavle, ali nas tudi vi zapuščate!«
»Moram, mama Marjeta, Bog me kliče drugam. Molite zame!«
Tiho je stopil še do spečih dečkov in ju poljubil na čelo. Nista se zbudila.
Mama Marjeta ga je spremila še do konca dvorišča. Kakor bi bil njen otrok, ga je nežno objela in prekrižala na čelo, usta in sroe.
»Bog z vami, Pavle!« je z ginjenim glasom zašepetala.
»Hvala vam, mama, vaš trojni blagoslov me bo sedaj spremljal ▼ življenje.«
Odšel je po klancu navzdol, za njun so gledale solzne oči mame Marjete.
Vasica spodaj je še sni vala v it.hni megli, vrhove gor& pa so še pozlatili prvi žarki zore, obeitajoi iep sončni dan.
(Nadaljevanje)
več zlasti delovnim stanovom silno gorja. Indi\i dualizem z g ospodarskim liberalizmom in kapitalizmom
0	3 kriv, da narašča med delavci gnev in odpor proti sodobni družbi, k; žene vedno večje množico v socializem, komunizem in revolucijo.
Iiomače novice
VPISOVANJE NA STROKOVNO ŠOLO V GORICI
V	ulici »Croce«, v poslopju nekdanjega Šolskega doma, II. nadstropje, se bo vršilo do 12. oktobra od 8.-12. in od 14.-15. ure vpisovanje v prvi in drugi razred, — Vsa navodila daje vodstvo šole.
LIRUŠNJE
Minulo zimo so neznani zločinci oskrunili kapelico ob cesti v Smast. Bogoskrunstvo je zbudilo obče zgražanje vernega ljudstva, ki je že takrat na primeren način skušalo zadostiti Bogu za tako žalitev. Pozneje so pri obdelovanju našli polomljeno podobo, oziroma kip Križanega, ki je obtičal v grmovju a strmini pod cesto. Kasneje so našli še eno roko. Tvrdka Bardusco v Gorici je nadomestila, kar je še manjkalo, in popolnoma obnovila sv. razpelo. Spomin povišanja sv. Križa, prav za prav naslednjo nedeljo smo izbrali za dan, ko slovesno zopet namestimo križ v osamelo »znamenje«. Po nedeljski sv. maši je preč. g. pater Graeijan, frančiškan, po izbranih besedah slovesno blagoslovil oskrunjeno in sedaj obnovljeno razpelo. Nato so ga fantje dvignili, da ga nesejo v pobožnem sprevodu h kapelici, katero so dekleta iz obeh bližnjih vasi okusno okrasile. Sledila je duhovščina. Spredaj in za blagoslovljen im križem se je uvrstilo številno ljudstvo in molilo žalostni del rožnega venca. Po blagoslovitvi »znamenja« in primernem nagovoru g. pridigarja, ki nas je Opozoril, da je križ najbolj pomenljivo znamenje ljubezni božje do nas in da je prav, da smo zadostili za grdi zločin, smo se po pesmi »Kraljevo zna-m’nje križ stoji«	razšli s ponosno
zavestjo, da smo izvršili svojo versko dolžnost. Sklenili smo, da bomo vedno branili svetinje naše sv. vere.
Tudi naslednja	nedelja ni bila
brez zanimivosti.	Cerkveni pevski
zbor nas je presenetil s koncertom. Marljivi organist in pridni pevci so poskrbeli za pester spored ter nas prijetno zaposlili nad eno uro pred popoldanskim blagoslovom. Nič nismo bili nevoljni, ko nas je cerkovnik opozoril na priporočeni prispevek v prid pevskemu zboru. Pevci so po službi božji zunaj cerkve navrgli še nekaj pesmic, ki so enako zbudile zanimanje prjateljev
lepega petja. Želimo, da prvi koncert ne bi bil zadnji.
Verska svoboda -iin ljudska volja
V	pasu B so imeli pred začetkom šel. leta učitelji svoja zborovanja. Povsod so sklenili, —• seveda na ukaz od zgoraj — da se šolsko leto začne brez sv. maše, pouk pa da se začne in konča brez molitve. Torej šola, ki ne sme nič več imeti opravka z Bogom.
Mi bi opozorili šolske oblasti, da do raltifikacije mirovnih pogodb tudi v pasu B Cerkev ni še ločena c d države, ampak da morajo jugoslovanske okupacijske oblasti po mednarodnih zakonih še spoštovati naredbe, ki so jih našlo v naših primorskih krajih ob svojem prihodu.
A še lepše jo to, kar nam poročajo o toliko hvalisani »ljudski volji«.
V	nekem južnejšem kraju pasu B matere niso bile, kakor niso nikjer, zadovoljne s tako »svobodo vere« m so sklicale na sestanek domačo skupino AFŽ. Uprle so se temu sklepu učiteljskih konferenc in so zahtevale: šolsko leto se začni s šolsko sv. mašo in v šoli naj otroci molijo kot vsa bivša leta, odkar šola posluje.
Tajnica AFŽ je matere tolažila češ da ni nikjer takega ukaza za u-
kinitev molitve, to da jo le laž in reakcionarna propaganda. In matere so šle v dobri veri domov. »Kako je ta propaganda nesramna, da st tako na debelo laže!« so se tolažile.
Naslednji dan pa je prišla k istim ženam neka dobro informirana rdeča žena, pa jim je povedala, da je taka prepoved šolske maše in molitve resnično dana, a to popolnoma opravičeno, ker so župniki bili in so še danes hudi nasprotniki osvobodilne fronte, slovenskega ljudstva, demokracije in svobode.
Kaj bodo sedaj storile matere in gospodinje, ki so vpisano v AFŽ, ne vemo. To bodo pač lahko razumelo. da njih volja nič ne velja in da je pravljica o »ljudski volji« le slepilo za neuke ljudi. Neka funkcionarka na višjem uradu je povedala bolj po resnici: »Ljudska volja je to, kar hočemo mi.«.
Dokler človek ni še ujet v kletko KP, SKOJ, AFŽ, SIAU i. t. d., mu pojejo prelepo pesem o svobodi vere in ljudski volji, ko je pa ptiček ujet, se lepa pesem spremeni v bridko spoznanje: zdaj nosim okove »ljudske nevolje«, a si pomagati več ne morem.
Mi dodajamo še: župniki niso
l	roti OF, ker je osvobodilna, ampak ker že dolgo vedo, kar ljudstvo šele zdaj spoznava, da je namreč komunistična in protiverska. Drugače bi med nami ne bilo spora.
GLASOVI IZ LJUDSTVA
Pismo i/ Brd
14. IX. 194«
Bog živi!
Dovolite, g. urednik, da tuoi jaz izrazim svoje zadovoljstvo s pisanjem in mislimi premnogih Vaših dopisnikov in bralcev, a priznati moram, da je nam ženskam laže vzdigniti škaf kot pero.
Prav te dni sem mislila na zloglasno gibanje »los von Rom«, proč od Rima. Tedaj sem kupila »Slovenskega Primorca« in prav v tisti številki našla temeljiti članek, ki govori o pogubnosti takih pokre-tov, ki pomenijo ne le proč od Rima, ampak proč od cerkve Kristusove in Boga samega. Takega pouka bi si želela tudi o loži. Kaj mislijo o h ži ljudje brez vere, že vemo. Radi bi pa vedeli, kaj pravi k temu vprašanju Cerkev in kaj pravite Vi, naši duhovniki, od katerih edinih dobivamo v sedanji dobi zmede in lažnive propagande čistega napoja resnice v posodi nesebične ljubezni. — Kar nas je zrelejših ljudi, ki se ne moremo zadovoljiti z izbruhi slepih strasti raznih govornikov na mitingih, si zelo želimo slišati tudi »drugi /von«, da si potem ustvarimo o raznih vprašanjih jasno sodbo.
Tudi v naši vasi je nekaj ljudi, ki sovražijo Vaš list kot peklenšček sveti križ. Tudi taki in predvsem taki, ki ga nikoli ne berejo, so prav nerazumljivo besni nar.j. Še najbolj se v tem pogledu čudimo tistim, ki se imajo za dobre katoličane ter še hodijo v cerkev. Kako je mogoče, da veren človek sovraži tisti list, ki edini brani vero, mora-
lo,	duhovnike in vse tisto, kar mora biti vsakemu katoličanu sveto? To so pač le svetohlinci in svetohlinke, nikakor pa ne verniki, ki bi Boga častili v duhu in resnici.
»Vezuvi«, ki bruhajo srd in so-vraštvo na Vaš list in vsakomur, ki ga bere ali kakor koli podpira, surovo grozijo, so zame najboljši dokaz, da je Vaš list- pravi glasnik resnice. Sovražijo ga samo sovražniki resnice in vsake morale.
Moj spomin je zelo slab, a mislim, da sem slišala ali brala o Gamalie-lu, ki je dal visokemu zboru svet, naj ne preganja apostolov in krščanstva, kajti to se bo samo razsulo, ako je človeško delo. Če je pa božje, se bodo ljudje zastonj trudili, da bi ga uničili. In to delo se je že zdavnaj izkazalo za božje. Čemu se torej zaganjajo vanj naši komunist’"' Ta mižnja proti Vašemu listu
je mržnja proti krščanstvu in je znak odpada od njega ter izdajstva nad Bogom in narodom. —■ Tretje izključujem. Ali ste tudi V: tega mnenja'*
Glede komunizma je moje mnenje sledeče:
Dober kmet molze kravo pri gobcu. Komunizem, ta novi ljudski gospodar pa molze svoje ljudstvo ne pri ustih, ampak samo pri njegovem žepu. Saj ne nudijo ljudstvu drugega, kot le večne veselice, plese, pobiranje denarja za vsakovrstne itvari, od katerih pa revno ljudstvo nima nobene koristi. Mi sc večkrat sprašujemo, kam gre toliko denarja in kdaj bo napočila ura, da bo imelo ljudstvo tudi kako korist od vseh žrtev, ki jih je doprineslo in jih še doprinaša. Zdi se, da so vse žrtve le za uveljavljenje materializma in brezbožnosti med našim narodom in morda potom propagande, ki jo naš kmet plačuje, tudi me sosedi Furlani.
Kaj mislite k temu?
Mi ubogi zapeljanci smo mislili na prejemanje darov, a dobili smo le dajatve. O razočaranje, kako si grenko!
A Bog daj, da bi vsi ti udarci bili zdravilni vsaj za tiste, ki so bili med osvobodilno borbo resnični i-dealisti!
Bog z Vami!
Zena iz Brd
Na ta in podobna vprašanja dobite odgovor že v prejšnjih štev. našega lista Marsikaj pa bomo o vsem tem še napisali, ako Bog da. Veseli nas, da naše ljudstvo začenja misliti s svojo glavo. Uredništvo.
Vojko piše...
Pa ne z Vipavske, ampak iz Brd. Veliko piše in dobre misli ima, ampak njegova pisma so tako strašno dolga in včasih tako nejasna, da jih ne moremo objaviti, kakor so. Ne bi pa hoteli, da bi nehal z dopisovanjem, kajti njegovi spisi nam odpirajo pogled v dušo našega ljudstva. Prav posebno pa nas veseli, ako mladi fantje, ki so toliko trpeli in žrtvovali za časa osvobodiluc borbe, sedaj očitno izpovedujejo, da širjenje komunizma in moralno kvarjenje slov. ljudstva ni bil i-deal, za katerega so šli v borbo.
Vojko piše to pot o strupenem sovraštvu, ki ga bruhajo razni govorniki na mitingih proti duhovnikom, veri, Cerkvi in Slovenskemu Primorcu. Pravi, da je res tudi v Cerkvi človeški element, ki včasih ne dela časti Kristusu in škoduje krščanstvu. Toda prav ta človeški element se najrajši druži z govorniki na mitingih in označuje Slo-venskega Primorca za »zastrupijo valca naroda«. Prav ta človeški e-lcment bi rad učil Cerkev ljubezni, potrpežljivosti^ razumevanja novih časov iu s tem pravega krščanstva,
naprednega krščanstva, progresivnega krščanstva.
Nadalje pravi, da bi govorniki na mitingih, ako bi bili gotovi svoje stvari, nikakor ne besneli tako, kakor je njih navada. Zlasti bi ne besneli proti Slovenskemu Primorcu, ki zagovarja stvar, ki je po njihovem mnenju obsojena na smrt in prav nič več ne pomeni. Slovenski Primorec in tisli, ki se zbiramo o-u-og njega, ne poznamo sovraštva, nikogar ne napadamo, nikogar ne obrekujemo, nikomur ne grozimo, nikogar ne odvajamo, nikogar nia pobijamo. Mi gledamo s pomilovanjem na uboge propagandiste po-grešenih idej, ker smo gotovi, da dobra stvar prej ali slej zmaga. Naši nasprotniki pa nimajo pokoja in besnijo ter se penijo, ker pač svoje stvari niso gotovi, ker jim vest pravi, da se borijo za nekaj nemogočega, za nekaj, kar ne more imeti trajne vrednosti. Tako je besnel Hitler v dobi, ko je njegova zvezda že zahajala in si kratkomalo ni mogel predstavljati, da bi njegova pot bila pogrešena — in njegova borba izgubljena.
NAŠ MTR IN NJIHOVO DIV-JB SOVRAŠTVO PRIČATA, KJE JE RESNICA IN KJE ZMOTA.
OGLAS
Družina v Rimu išče priletne j šo služkinjo - Slovenko. — Zgiasiti se je treba osebno ali s pismom pri Giuliana Famularo. Via Creseirnbeni N. 1, Roma.
IZREDNI OBČNI ZBOR Slovenskega Alojzijevišča v Gorici
Upravni odbor Alojzijevišča v Gorici vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil prostorih Alojzijevišča v petek dne 11. oktobra ‘ob 10. uri.
DNEVNI RED:
1. Poročila.
2. Dopolnilne volitve Upravnega odbora.
3. Slučajnosti.
ODBOR
Darovi
Čitatelji in ljubitelji Slov. Prim. iz M. 650; iz Pevme 100; kanalski romarji na Mar. Celju 760; preljuba svoboda, oj kje si doma, Krik iz Bezene 100; N. N. 100; Beli. Janez 100; N. N. z juga 800; K. M. za begunca Urha 200; resnicoljubni iz Sežane 400; zavedna krščanska dekleta in družine iz cone A ':n B z željo, da bi dočakali pravo in pošteno svobodo v vseh delih in ne tako, kot nam jo obetajo komunisti, 800.
Bog povrni!
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK
Tiskano z dovoljenjem A. I. S.
Tisk. G. Iucchi - Gorica
F
Na Zefov poziv, naj nemudoma zapusti svoj dom, je Urh takoj spravil svoje bogastvo ali svojo revščino v vrečo in se takoj podal proti Gorici. Po poti je zmolil kakih deset rožnih vencev, da bi mu tega blaga na meji ne zaplenili in da bi medtem ne prišel že tudi u-kaz, da ga morajo ustaviti radi govora po radiu. Ko je šlo vse po sreči, se je oddahnil in pri srcu mu je bilo nekako tako kot Lotu, ko je bil srečno ušel iz goreče Sodome m Gomore.
V	Gorici so ga čakali darovi plemenitih darovalcev in tudi razna pisma prijateljev in znancev. Med njimi je bilo tudi pismo nekega Jerončiča iz rovinjskih gor, ki mu piše o »progresivni reakciji«, ki se je pojavila proti komunizmu v njegovi domači vasi. Pismo je bilo zelo dolgo in zato ga je začel brati šele na poti od Pevme na Oslavjo, ko je bil popolnoma sam. — Urh je bral prav počasi, kako se ta reakcija drži, oziroma omahuje med raznimi »če«. Kaj če obvelja francoska črtat Kaj ie pridemo
pod Italijo? Kaj če ostanejo tu še mnogo let zavezniki? Kaj če nastane nova vojna? Kaj če se bo dal komunizem od Rittiga in Mikuža krstiti? Kaj če se bo zdelo komunistom politično bolj modro, da pobijanje shranijo za boljše čase? Kaj če bodo začeli svoje idejne nasprotnike še bolj preganjati in klati?
To stvar je bral Urh in si mislil: še eno bi rad povedal v Parizu. Če nas mislite izročiti za stalno komunizmu in s tem dopolniti zločine, ki ste jih zagrešili nad slovenskim narodom v zadnjih letih, na-xravite nam vsaj to uslugo, da dočakamo srečno zadnjo uro v milosti božji. Vse pošteno Slovence, ki še nekaj dajo na vero, moralo in večnost, zberite na kakem velikem polju, morda kar na Kosovem polju. Tja pošljite tudi vse duhovnike božje — t. j. Kristusove. Ti naj nam pridigajo sv. misijon en mesec in ob sklepu pošljite atomsko bombo nad nas, da dosežemo vsaj večno kraljestvo, ko nam ni mogoče dočakati prave sreče in svobode na zemlji. — Tako napravite z nami, vi pa glejte, da se končno dogovorite v vseh ostalih vprašanjih vsaj do konca sveta, da vas božji sodnik na najde v Parizu.
Tako je bral in premišljeval Urh, ko zasliši iz neke hiše ženski glas: »Čujte, vi mož, ali niste Urh iz Vrtovina?«
»Seveda sem in ni me sram tega imena in niti ne svojega Žaklja.«
»Če ste vi, in gotovo ste, saj vas
poznam iz Slovenskega Primorca, potem stopite malo k nam. Gotovo ste že žejni in lačni. Poštene popotnike radi sprejemamo.«
»Glejte božjo previdnost, ravnokar sem mislil, da bi stopil v kako gostilno. Pa kdo more vedeti, kam se v takih časih lahko zaleti, ko imata resnica in pravica toliko sovražnikov.«
Urh je stopil v hišo, k^ je bila zelo revna, pa snažna in mu je napravila najboljši vtis. Gospodinja, vdova, je bila videti prava krščanska žena iz najboljše preteklosti našega naroda. Tudi njena hči se mu je zdela vsa drugačna, kot so povprečne današnje ničemurnč plesalke in kričačke. Bili so tam še nekateri otroci. Vsi in vse mu je napravilo tak vtis, da je prav rad sedel za mizo, na katero je gospodinja postavila nekaj pijače in prigrizka.
»Ne zamerite, da sem vas kar tako ustavila, toda dandanes si človek prav želi koga, s katerim bi se mogel prav zaupno pomeniti. V naši okolici je težko dobiti takega človeka, ker so premnogi kakor ob pamet. Ni več misli in razumnega govorjenja, ampak sama strast, in nerazsodno ponavljanje tistega, kar ljudje slišijo na mitingih. Pa ko bi razsodne ljudi le smešili, ampak ti ljudje vsakomur, ki nima njihovih misli, tudi grozijo in marsikaterega so že odvedli in pobili. Tudi jaz sem imela sina pri partizanih. Sel je med nje ;z narodnega idealizma in se prav junaško boril.
Toda ko je spoznal, kake načrte i-majo komunisti, je začel ugovarjati. Radi tega so ga začeli prezirati in mu groziti. Fant jim je ušel, a so ga našli iu ubili. Vse upe sem stavila nanj. Zdaj se moram sama ubijati s svojo družino. Glejte, tako sem osvobojena! Iu rada bi doprinesla to žrtev, ako bi bila našemu narodu v prid. Toda slabo kaže. Najbolj me boli, da duhovniko m vero preganjajo in da mladino tako kvarijo. Samo divjaštvo in surovost nam rasteta pred očmi. Kaj bo iz tega? Bojim se, da bo ta rod zgubil časno in večno domovino.«
»To je, kar tudi mene zelo boli. Vsak dan imamo več dokazov za to, da bomo postali pravo peklensko ljudstvo, ako poj.demo po tej poti naprej. V .Tugoslavji in tudi že v coni B prav nič več ne skrivajo svoje popolne brezbožnosti. V neki soli je učiteljica dopovedovala o-trokom, naj ne ubogajo matere, češ da ji dolgujejo le tri kile mesa in devet litrov mleka. Na nekem učiteljskem tečaju je rekel profesor, da učiteljice, ki šo hodijo k maši, niso vredne, da bi vzgajale naše o-troke. Neki učitelj je dopovedoval otrokom v 4. razredu, da so duhovniki tako pokvarjeni, da bi jih o-troci, ako bi jih poznali, prav nič ne ubogali, ampak bi jih pobili ter vse cerkve porušili. — Kar se pa starejše mladine tiče, je dovolj, kar sem od zanesljivih prič zvedel glede mladine, ki hodi na množično udarno delo, o katerem toliko pišejo. Med to mladino se širijo spol-
ne bolezni in moralna pokvarjeuost j) skoro splošna in popolna.«
»Gospod Urh, ne pripovedujte mi tako strašnih reči. Meni je že tega dovolj, kar na svoje oči vidim in na svoja ušesa slišim. — Toda kako bo z vami? Brala sem, da greste k prijatelju Žefu. Ali se r.e bojite, da padete med kake tolovaje? Ne zamerite. Kolikor poznam razmere, se čudim, da sto prišli srečno do tu K sreči v okolici le malo berejo Slovenskega Primorca iu tako vas niso spozna-
li.	Toda... bojim se za vas. Veste kaj? Jaz vam podarim obleko svojega rajnega sina in njegov klobuk Tako boste bolj varno hodili, ker vas nihče ne bo spoznal. — Toda previdni bodite v govorjenju. Ne bom vas učila lagati, ker laži je na svetu že preveč. Toda to vam pa že priporočam: govorite s takim navdušenjem o pravi svobodi in berbi za svobodo, saj to hočemo mi bolj kot oni, da bodo vsi ti trknjeni ljudje mislili, da ste eden najhujših partizanov. — Saj to ne bo greh.
Toda pravemu komunistu nikar nič ne zaupajte, četudi se pri kaki kapelici prekriža ali se v cerkvi tika na prsi. Če bi takemu zaupali, bi se vam po pravici vsi pametni ljudje smejali in bi kaj kmalu pri brihtnih Bricih prišli od ugled, ki ste si ga pridobili po vsem svetu.«
Bilo je že pozno popoldne, ko je Urh ves prenovljen in pokrepčan zapuščal hišo vdove Barbare.