PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 53 (12.991)
Trst, torek, 8. marca 1988
Med demonstracijami ubitih devet oseb
Po sobotnih neredih v Lhasi zelo napeto
S tibetsko prestolnico prekinjene vse zveze Uradni tisk se zavzema za ostre protiukrepe
PEKING — Sobotne protikitajske demonstracije v tibetski prestolnici Lhasa naj bi po izjavah nekaterih prič zahtevale devet mrtvih med policisti in demonstranti. Napetost v mestu je izredna, z Lhaso pa so tudi prekinjene vse telefonske in teleks zveze. Edine uradne informacije je posredovala agencija Nova Kitajska, ki je v svojem kratkem sporočilu trdila, da je bil v spopadih z budističnimi verniki ubit en policist, medtem ko je bil eden huje ranjen.
Kot je znano, je do izgredov prišlo že v soboto zjutraj med verskim obredom v templju Johkang, spopadi pa so se nadaljevali še celo soboto. Najostrejši so bili mladi budistični menihi, ki so zahtevali neodvisnost za Tibet, s kamenjem in železnimi palicami pa so napadli policijske enote. Demonstranti so nato zasedli tudi nekaj javnih zgradb in zažgali nekaj avtomobilov. Uničili so tudi nekaj trgovin in restavracij v centru Lhase.
Po poročilih agencije Nova Kitajska naj bi sedaj v Lhasi vladala red in mir, toda na podlagi izjav dveh Kitajcev, ki sta se v nedeljo vrnila iz tibetske prestolnice, lahko sklepamo, da je do dejanske pomiritve še daleč. Kot trdita oba Kitajca, naj bi bilo stanje izredno napeto, celo mesto pa naj bi bilo pod bud-
nim nadzorom številnih policijskih enot, ki so prispele na pomoč krajevni policiji tudi od drugod.
Sobotni neredi v Lhasi so drugi po oktobrskih manifestacijah, ko naj bi po uradnih podatkih iz Pekinga umrlo šest oseb, na desetine budističnih menihov pa naj bi takrat aretirali zaradi podpihovanja k demonstracijam, v katerih so ravno tako kot v soboto zahtevali neodvisnost Tibeta.
Tokratni nemiri so po svojem obsegu presegli oktobrske, zato mnogi pričakujejo, da bo odgovor kitajskih oblasti budističnim verskim voditeljem še trši. To lahko sklepamo tudi iz uradnega sporočila Nove Kitajske, ki trdi, da je vlada v Pekingu pokazala doslej preveč strpnosti do budističnih verskih voditeljev in separatističnih upornikov. Uradni kitajski tisk pripisuje odgovornost za sobotne nerede majhnemu številu separatističnih skrajnežev, ki želijo razrahljati enotnost Kitajske, okroziti napredek celega Tibeta, predvsem pa želijo ogroziti dobrobit celotnega tibetanskega naroda. Časopis prinaša na koncu tudi poziv vodje javne varnosti v Tibetu Longjieja, da naj se ljudje v Tibetu končno zavejo resnosti položaja in naj zato pomagajo v boju proti separatistom.
Osmi marec, dan žensk
Letos po dolgih letih nimamo uvodnika ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Namesto tega smo posvetili ženskim vsakdanjim problemom, ki pa jih proslavljanje osmega marca ne rešuje, dve strani
NA 8. IN 9. STRANI
Trije palestinski teroristi ugrabili izraelski linijski avtobus
V spopadu z izraelskimi enotami teroristi in potniki ob življenje
Od danes razprava o finančnem zakonu
RIM Senatna skupščina bo danes pričela sklepno razpravo o finančnem zakonu in o državnem proračunu. Vlada upa, da bo debata čim krajša in da bo potekala brez presenečenj, tudi zato, ker morata osrednja finančna dokumenta iz Palače Madama spet romati v poslansko zbornico. Senatna proračunska komisija je namreč odobrila dva popravka k finančnemu zakonu.
Po odobritvi finančnega zakona bo prišlo do pričakovanega raz-čiščenja med vladnimi strankami, kateremu bo skoraj gotovo sledila vladna kriza. KD je spričo tega, kot znano, že odložila svoj vsedržavni kongres.
TEL AVIV — Trije palestinski teroristi so včeraj zjutraj ugrabili izraelski linijski avtobus v Negevu in pri tem so po spopadu z izraelsko vojsko vsi trije izgubili življenju. Poleg treh teroristov pa sta umrli še dve Izraelki in en Izraelec, ranjenih pa je bilo še osem potnikov, med katerimi šest huje.
Zadnji akt nasilja, ki pretresa zasedena arabska ozemlja, nedvomno ne bo služil k pomiritvi napetosti oziroma k izboljšanju položaja za Palestince. Prej bo imel obraten učinek in pričakovati je, da bo po tem terorističnem dejanju Izrael spet enotneje in ostreje nastopil proti vsem palestinskim manifestantom na zasedenih ozemljih.
Trije teroristi naj bi po trditvah izraelskega vojaškega radia prišli iz Egipta. V bližini Negeva so najprej napadli vojaški avtomobil in tovornjak, nato pa so zaustavili linijski avtobus, ki je bil namenjen v Dimono. V tem trenutku je nekaj potnikov uspelo zbežati, na avtobusu pa je skupaj s teroristi ostalo deset potnikov. Avtobusu se je nato približala posebna enota izraelskih obmejnih enot in prišlo je do spopada.
Podrobnosti še niso povsem jasne, toda po nekaterih vesteh naj bi teroristi najprej zahtevali posredovanje funkcionarja Rdečega križa. Toda takoj nato naj bi ubili edinega moškega potnika v avtobusu in takrat naj bi prišlo tudi do napada
obmejne enote izraelske vojske. Bilanca spopada, ki je trajal le dobro minuto, je bila šest mrtvih in osem ranjenih.
Palestinski napad na avtobus je sprožil takojšnje reakcije iz vrst izraelskih politikov. Premier Samir je izjavil, da trije teroristi pripadajo organizaciji, ki podpihuje nerede na zasedenih ozemljih, zunanji minister Peres pa je odgovornost jasno pripisal Arafatovi PLO. Po drugi strani pa je novico o atentatu na izraelski avtobus komentiral tudi predstavnik PLO, ki je odločno zavrnil izraelske trditve, da bi zločin izvršili pripadniki Arafatove organizacije.
Tudi, drugod na zasedenih arabskih ozemljih so bili včeraj srditi spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi manifestanti. O ranjenih poročajo iz begunskega taborišča Idna na cesti med Jeruzalemom in Hebronom.
Včerajšnji krvavi dogodki so potisnili nedavno Shultzovo mirovno turnejo po Bližnjem vzhodu v drugi plan. Kljub temu velja omeniti, da so v Jordaniji z zmernim optimizmom pozdravili mirovni načrt ameriškega državnega sekretarja, s tem da mora po njihovem mnenju na morebitni mirovni konferenci ob petih stalnih članicah Varnostnega sveta in zainteresiranih arabskih držav sodelovati tudi Arafatova Organizacija za osvoboditev Palestine.
Tango prekinil izhajanje Ali gre Bobo že v pokoj?
Nejasno ozadje smrti treh pripadnikov IRA
RIM Tango, satirična priloga komunističnega dnevnika Unita, ne izhaja več. Odgovorni za prilogo, ki je doživljala izjemen uspeh (ob ponedeljkih je dnevnik KPI sko-rnj podvojil prodajo), Sergio Staino je izrazil upanje, da bo Prekinitev izhajanja le začasna, čeprav ne skriva težav, ki s° nastale z vodstvom časopisa in baje tudi s partijsko direkcijo. Že pred časom sem predlagal, da bi Tango izha-lal na osmih, namesto na sedanjih štirih straneh, od odgovornih pa nisem dobil nobenega odgovora. Upam, da se bo zadeva v kratkem uredila, je še povedal popularni Bobo, čeprav se. zelo jasno zavedam, da marsikomu od vodilnih Predstavnikov KPI Tango ni po godu.
Armando Sarti, predsednik upravnega odbora Unita, pa skuša nekoliko utišati polemike in podčrtuje, da gre le za tehnične nesporazume in da bo Tango lahko v kratkem (morda že čez dva tedna) redno izhajal na osmih straneh. Vode v komunističnem dnevniku so vsekakor zelo razburkane in ne samo zaradi Tanga, ki je v včerajšnji številki s a m napovedal prekinitev izhajanja. Na tehtnici je spet vprašanje politične in časnikarske neodvisnosti časopisa, uradno ni več glasilo, ampak dnevnik KPI. Novinarji Spovedujejo izredno redakcijsko sejo, na katero so že povabili generalnega sekretarja KPI Alessandra Natto.
GIBRALTAR — Trije pripadniki severnoirske teroristične organizacije IRA so padli pod kroglami britanskih varnostnih sil v britanskem Gibraltarju, nedaleč od meje s Španijo. Sprva so londonske oblasti izjavile, da so pripadniki Irske republikanske armade parkirali sredi mesta ob znani ožini avto, ki so ga napolnili z eksplozivom ter nato skušali z drugim vozilom zbežati v Španijo. Sinoči pa je britanski zunanji minister Geoffrey Howe demantiral to verzijo in povedal, da so varnostna telesa onesposobila teroristično trojico, ki je pripravljala atentat. Tragični dogodek je torej precej nejasen in gotovo je le, da so ubiti (dva moška in ženska) pripadniki IRA, kot je iz Belfasta neposredno potrdila ta organizacija. Glasnik IRA je tudi povedal, da so bili ubiti Irci brez orožja, kar so potrdile tudi britanske oblasti.
Sprva so oblasti sporočile, da so Daniel McCann, Sean Savage in Maired Farrel (to so imena ubitih) parkirali v nedeljo zvečer pred rezidenco britanskega guvernerja avto, ki je bil nabito poln eksploziva. Avto bi moral eksplodirati danes zjutraj med vojaško tedensko slovesnostjo, ki ji že po tradiciji sledi veliko število domačinov in turistov. Policija naj bi pripadnike IRA zalotila tik pred špansko mejo in to v noči med nedeljo in ponedeljkom.
Londonsko zunanje ministrstvo pa je sinoči presenetljivo demantiralo to verzijo dogodkov. Minister Howe je izjavil, da v parkiranem vozilu ni bilo bomb in da so pripadniki IRA šele pripravljali atentat. Tragični dogodki v Gibraltarju so vsekakor že polemično odjeknili na Irskem, kjer marsikdo obtožuje britanske varnostne sile, da so se vedle prenagljeno ter da bi lahko mirno aretirale neoborožene pripadnike IRA.
Ob 8. marcu vrsta pobud proti nasilju
DUŠAN KALC
RIM — »Če bi ženske lahko odločale, denimo, o finančnem zakonu, bi po treh urah razprave prav gotovo našle zanj zadovoljivo rešitev.« V Senigallii, na tridnevnem vsedržavnem zasedanju žensk, ki so aktivno vključene v politično, javnoupravno in sindikalno življenje, je bilo slišati več podobnih izjav. Naj bodo te besede še tako pretirane in samovšečne, se v njih, bolj kot izbruh ženske samozavesti, odraža nemoč, da bi ženske v tej državi učinkoviteje vplivale na politične in upravne izbire, da bi bil njihov glas bolje upoštevan. V senatu in v poslanski zbornici je žensk komaj kakšnih deset odstotkov. Senatorke, poslanke, županje, odbornice in sindikalne voditeljice so glasno povedale, da želijo enake možnosti javnega nastopanja, kot jih imajo moški.
Zahteva ni nova. Zlasti pa pride do izraza okrog vsakega 8. marca. Tudi tisk se ob tem času sprosti in razpiše, ker je pač treba spoštljivo proslaviti ženski praznik. Na veliko se razdajajo mimoze in lepih besed je prava potrata. Potem pa, obsedena od vsakdanjih problemov, sredstva javnega obveščanja počasi pozabijo na ženska vprašanja, kot bi ne sodila med »vsakdanje probleme«. V tem pogledu je tudi tisk mashilis-tičen, kot je mashilističen parlament, ki se ob vsakem 8. marcu tolče po prsih, da še ni uzakonil nekaterih temeljnih ženskih zahtev in da mora to čimprej izpolniti. Potem pa pozabi.
Dovolj je, da pogledamo na zakon proti spolnemu nasilju nad žensko. V parlamentu leži kar deset zakonskih osnutkov na to temo. Prvi osnutek je bil vložen že pred enajstimi leti. Od takrat že štiri zakonodajne dobe, a iz vsega tega ni bilo nič. Pred osmimi leti je bilo na pobudo ženskih gibanj zbranih 300 tisoč podpisov v podporo zakonskega predloga proti spolnemu nasilju, toda tudi to ni zaleglo.
Ravno boj proti spolnemu nasilju je eden glavnih argumentov letošnjega proslavljanja 8. marca. O tem se veliko govori in piše. Nedavna tiskovna konferenca ženske sekcije Zveze komunistične mladine italije je osredotočila vso pozornost ravno na to vprašanje. Torej 8. marec v znamenju boja proti spolnemu nasilju, ki ga je še bolj aktualiziral sobotni gnusni dogodek na Trgu Navona, enem glavnih rimskih trgov, kjer so trije moški v nočnih urah posilili neko tridesetletnico in se nato še čudili, da so jih karabinjerji zaradi »takšnih malenkosti« aretirali.
Morda bo prav ta dogodek deloval pospeševalno na vest in zavest vseh tistih, ki so odgovorni, da se italijanska družba še ni opremila s primernim inštru-mentarijem, da bi preprečila to nasilje. Jutri bo o argumentu razpravljala senatna komisija za pravna vprašanja, potem pa se bo morala izreči še komisija poslanske zbornice. Predsednica zbornice Nilde Jotti je v včerajšnjem intervjuju za agencijo AGI med drugim izjavila, da bo napela vse svoje moči in pristojnosti, da bi bil zakon proti nasilju nad ženskami čimprej izglasovan.
Koroški Slovenci pri predsedniku skupščine Rožiču
Rešitev šolskega problema samo s soglasjem manjšine
Delala sta v skladu z novinarskim kodeksom
Slovenski novinarji proti obtožbam Novaka in Zavrla
Marija se prikazuje tudi v Dalmaciji
SPLIT — Ker se je Spličanom zdelo malo od rok hoditi opazovat Marijo v Medjugorje, so si jo, kot kaže, priklicali kar v domač kraj. Krajevna skupnost na Brdih je namreč sporočila, da se pri njih čedalje pogosteje zbirajo državljani, ki čakajo Marijo. Vznemiril jih je neki branjevec, Goran Marjanovič, ki ga je nekega dne menda prebudila mati božja ter mu ob nežnem pogledu z modrimi očmi razložila nekaj življenjskih skrivnosti. Od tistega dne se pred branjevčevo hišo zbirajo sovaščani, ker je menda Marija obljubila, da se bo prikazovala vse do 19. marca.
BEOGRAD — Predsednik skupščine SFRJ dr. Marjan Rožič je včeraj v Beogradu sprejel predstavnike koroških Slovencev, ki sta jih vodila predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks VVieser in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc.
Do obiska je prišlo na pobudo koroških Slovencev. Poudarili so svoje prepričanje, da imajo načrtovane spremembe v dvojezičnem šolstvu namen razdeliti dijake po jezikovnih kriterijih in tako doseči njihovo osamitev, kar bi pripeljalo do razdelitve med večinskim in manjšinskim prebivalstvom na Koroškem.
Predstavniki Slovencev so zahtevali podporo za svoja stališča glede predloga avstrijskih strank o spremembi dosedanjega sistema dvojezičnega šolstva, ki bi pripeljale do šolske segregacije, kar je v nasprotju z duhom avstrijske državne pogodbe.
Med razgovorom so poudarili jugoslovansko stališče, da je moč pravo rešitev problema šolstva na Koroškem najti le s soglasnostjo slovenske manjšine, kot je dejal tudi avstrijski kancler Franz Vranitzky ob obisku v Jugoslaviji lani in kot sta poudarila tudi vodji diplomacij obeh držav Raif Diz-darevič in Alois Mock ob srečanju v Gradcu leta 1987.
Jugoslovanski predstavniki so ocenili, da je uresničevanje pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji nadvse pomembno za dobre sosedske odnose med državama. V skupščini SFRJ so poudarili, da se Jugoslavija zavzema za politiko odprtih meja in za vsestransko razvijanje sodelovanja in odnosov z republiko Avstrijo v skladu s sodobnimi tokovi evropskega odpiranja in povezovanja.
LJUBLJANA — V zvezi z zadnjimi obtožbami proti odgovornemu uredniku tednika Mladina Franciju Zavrlu in novinarju Teleksa Andreju Novaku zaradi nekaterih člankov o JLA in o obisku jugoslovanskega sekretarja za narodno obrambo admirala Branka Mamule v Etiopiji je Društvo novinarjev Slovenije podalo izjavo, da so novinarji dolžni pravočasno obveščati javnost o vseh važnih družbenih in političnih dogajanjih, med katere nedvomno sodi tudi JLA. Častno razsodišče slovenskih novinarjev je tudi primerjalo članke obeh obtoženih novinarjev s pravili v kodeksu jugoslovanskih novinarjev.
Kot je ugotovilo častno razsodišče, so novinarji po tem kodeksu dolžni, da se borijo za dosledno politiko neuvrščenosti, miru, neodvisnosti in enakopravnosti v mednarodnih odnosih. In vsi objavljeni teksti obeh novinarjev so v skladu s temi določili, navaja
v svoji izjavi Društvo novinarjev Slovenije. Po mnenju društva gre za stališča in misli, ki izražajo pluralizem interesov in širijo dimenzije demokratičnega nadzora javnosti.
V svoji izjavi Društvo novinarjev Slovenije tudi trdi, da je dosedanje pomanjkanje celovitih informacij o delovanju JLA bilo negativno za demokratično odločanje tudi na tem delikatnem področju. Zaradi vsega tega Društvo novinarjev Slovenije izraža zaskrbljenost in odločno nasprotovanje zaradi politične kampanje proti obema novinarjema Zavrlu in Novaku. DNS v izjavi trdi, da ta gonja zanemarja resno in poglobljeno kritično analizo pisanja. Svojo izjavo DNS zaključuje s trditvijo, da se v mladinskem tisku že zaradi samega značaja tega tiska uporabljajo radikalnejša jezikovna sredstva, ko gre za pisanje o velikem razkoraku med načeli in njihovim izvajanjem v praksi.
Val slabega vremena zajel italijanski Jug
MESINA, CATANZARO — Slabo vreme, ki je v preteklih dneh zajelo južno Italijo, je povzročilo nemalo škode. Na Siciliji je prvo letošnje pravo neurje razsajalo zlasti po jonski obali, najbolj pa je bila prizadeta pokrajina Mesine. Tu so štiri osebe zaradi spolzkega cestišča in velikega števila usadov izgubile življenje v prometnih nesrečah, 79-letni upokojenec Filippo Ferrante pa je umrl zaradi srčne kapi, ko ga je zajel podivjani hudournik.
Veliko več škode pa so povzročile nenehne padavine, ki so kar tri dni padale na vso Kalabrijo. Včeraj je sonce ponovno pokukalo izza oblakov na to področje, tako da so lahko reševalne skupine nemoteno nadaljevale z delom, ki so ga prekinile preteklo noč. Tridnevno neurje, ki je za italijanski Jug prava redkost, je v preteklih dneh povzročilo neštete zemeljske usade,
več cest je bilo do danes zaradi plazov zaprtih vsemu prometu, med temi tudi odsek Avtoceste sonca. Telefonske linije so bile zaradi močnega vetra v več krajih prekinjene, ista usoda je doletela tudi električno omrežje.
Najhuje je bilo v pokrajini Catanza-ra, kjer je moralo zapustiti lastno streho zaradi pretečega zemeljskega usada 28 ljudi iz Gimigliana. Karabinjerji, policija, gasilci in člani civilne zaščite so imeli v teh dneh polne roke dela. Zveze z nekaterimi gorskimi vasicami so bile do včeraj popolnoma prekinjene, ko poročamo je še več krajev dosegljivih le peš. Nekateri hudourniki so preplavili širna polja in nasade pomaranč in limon. Gmotna škoda je velika, točni podatki pa bodo znani šele V prihodnjih dneh. Neurje ni prizaneslo niti mestu Catanzaru, kjer so se porušili nekateri zidovi starega mestnega središča.
Pirelli kupuje Firestone Cilj je prodor v ZDA
NEW YORK — Pirelli hoče prodreti na velika ameriška tržišča. V Milanu so prav včeraj uradno potrdili, da namerava največji italijanski proizvajalec gum odkupiti kar dve tretjini delnic ameriškega velikana Firestona, pri čemer bo lahko računal na pomoč nekaterih velikih švicarskih bančnih zavodov. Pirelli hoče kupiti delnice Firestona na podlagi javne borzne dražbe, ki pa se obeta vse prej kot lahka. Italijanski koncern bo moral pri tej akciji gotovo sklepati zavezništva z gospodarskimi in s finančnimi krogi, ki so trenutno soudeleženi pri vodenju ameriške tovarne pnevmatik.
Največji proizvajalec gum na svetu je Goodyear, kateremu sledita francoski Michelin, ameriški Firestone in japonski Bridgestone, medtem ko je italijanska tovarna glede proizvodnje in prodaje trenutno na petem mestu svetovne razpredelnice. V primeru prodora v ZDA pa bi družba Firestone-Pirelli poskočila na tretje mesto.
Pirelli doživlja ugoden gospodarski trenutek. Rotacije delnic na italijanskih borznih tržiščih potekajo zelo dobro, čeprav je delnica zabeležila rahel padec. Gre pa za običajno reakcijo malih in srednjih varčevalcev, ki nasprotujejo izvozu italijanskega kapitala.
De Benedetti razkril imena svojih zaveznikov
BRUSELJ — Carlo De Benedetti je včeraj uradno razkril seznam zaveznikov, s katerimi hoče prodreti na vrh največje belgijske finančne družbe SGB (Societe Generale de Bel-gigue). Podjetnik iz Ivree je tudi povedal, da nadzoruje skupina, ki jo on vodi, 47,1 odst. vseh delnic in torej vsega kapitala, na katerega se lahko naslanja družba, ki kot znano nadzoruje več kot tretjino vsega belgijskega gospodarstva.
V skupini, ki že nekaj tednov naskakuje SGB, so nekatere znane francoske finančne družbe, ki so pod posrednim ali neposrednim De Benedettijevim nadzorstvom. Njemu so se v zadnjih dneh pridružili še nekateri belgijski finančniki in presenetljivo tudi nekateri Američani in Švicarji. Govori se tudi o sodelovanju nizozemskega velikana Philipsa, ki pa ni še dokončno odločil, ali bo pristal na De Benedettijeve ponudbe.
Z objavo seznama zaveznikov je De Benedetti izpolnil pogoj, ki mu ga je postavilo bruseljsko sodišče, ki nadzoruje trgovsko poslovanje v državi in se ukvarja tudi s položajem na borznih tržiščih. Naporne vojne za nadzorstvo nad SGB pa kot kaže ni še konec. Belgijski finančni krogi, ki se krčevito upirajo De Benedettijevemu prodoru in pri tem uživajo podporo nekaterih strank in vladnih komponent, so prav včeraj dali vedeti, da je večina delnic SGB še vedno trdno v njihovih rokah in da torej ne nameravajo popustiti pred ponudbami, ki prihajajo iz Italije.
Prekinjena veriga trgovcev z mamili
TARANTO — Po nekajmesečni preiskavi v zvezi s trgovino z mamili med Apulijo in Lombardijo je karabinjerjem iz Ta-ranta uspelo zapleniti več kot dva kilograma čistega heroina in 250 gramov kokaina. Vrednost zaplenjenega mamila znaša na trgu na drobno več kot milijardo lir. Pri tem so karabinjerji včeraj aretirali tudi štiri osebe.
Tako so v Milanu aretirali dva obsojenca, ki sta bila na začasni prostosti, po mnenju preiskovalcev pa sta tudi glavna organizatorja trgovine z mamili med Ta-rantom in Milanom. Gre za 45-letnega Alessandra Lupolija iz Leporana in 34-let-nega Bruna Gentileja iz Messine. Istočasno pa so v Tarantu aretirali 42-letnega Gi-useppa Pirilla iz Caltanissette in 47-letne-ga Pietra Piccinija.
Center trgovcev z mamili je bil v Milanu in sicer v neki pekarni, ki je last neke Lupolijeve prijateljice. Lupoli je imel povezavo z mednarodno trgovino z mamili, ki so prihajala iz Turčije v Milan, tam pa so jih nato pošiljali v ostala mesta.
Zaplenjene dragocenosti za preko dve milijardi
MILAN — Milanska policija je včeraj v stanovanju fotomodela Rite Chiellini v Milanu zaplenila za približno 2 milijardi in 600 milijonov lir zlata in draguljev, ob tem pa še 4 kilograme hašiša. Poleg 20-letne lastnice stanovanja je policija pri tem aretirala še 24-letnega Giovannija Cilienda iz Monteca-tinija in 24-letnega Micheleja Di Martina iz Milana, zaporni nalog pa je izdan tudi za 21-letnega Carla Seregnija iz Sevesa.
Zaplenjene dragocenosti so, kot vse kaže, ukradene, na sled četverici pa je policija prišla na podlagi podrobne preiskave v zvezi s krajo v neki milanski krznarni lani jeseni. Takrat je policija sumila, da sta krajo zagrešila Di Martino in Seregni. Da bi našli prvega, so nadzorovali njegovo zaročenko Rito Chiellini. Pri pregledu njenega stanovanja so tako odkrili dragocenosti, ki so bile po navedbah policije ukradene 20. decembra lani v neki draguljarni v Monzi. Našli so tudi 82 milijonov lir gotovine.
Štirje osumljenci so obtoženi posesti in preprodaje mamil, tri moške pa obtožnica bremeni tudi ropa v draguljarni v Monzi, ko je plen znašal več kot dve milijardi lir.
Bogat izkupiček tatov v rimski draguljarni
RIM — V noči z nedelje na ponedeljek so neznani tatovi iz draguljarne Furst v Ulici Veneta odnesli za več kot dve milijardi lir dragocenosti. Tatovi so s plinskim varilnim aparatom odprli eno izmed blagajn, v katerih so bili spravljeni ključi za dve blagajni z dragocenostmi, potem pa njihovo delo ni bilo težko.
Po domnevah preiskovalcev je do kraje prišlo med 23. uro in polnočjo in pol. Zlikovci so uspeli prodreti v notranjost Furstove draguljarne tako, da so v neki sobi v delu hotela Majestic, ki je nad draguljarno, trenutno pa ga obnavljajo, prebili tla in se z lestvijo spustili v pritličje, kjer je draguljarna.
Krajo je policiji prijavil Manlio Bertucci, eden od družabnikov te mednarodne draguljarne. Policija je takoj začela s preiskavo, toda prevelikega uspeha pri tem ni imela. V prostorih draguljarne je sicer našla dve kisikovi bombi, ki so ju zlikovci uporabili za odprtje blagajne, pripadniki »znanstvene« policije pa so pobrali prstne odtise, ki jih bodo kasneje primerjali z odtisi »specialistov« za take kraje.
Podrobna preiskava o plazu v Ovindoliju
OVINDOLI — Namestnik tožilca iz Avezzana Brizio Montinaro je poslal sodna sporočila trem predstavnikom družbe Val-turvema, ki upravlja z žičnicami v Ovindoliju, kjer je pod snežnim plazom v soboto umrl 36-letni Riccardo Castro iz Rima, trije drugi smučarji pa so bili lažje ranjeni.
Tako se lahko zgodi, da se bodo morali zaradi nenamernega umora zagovarjati predsednik družbe Valturvema Carmine Mincarelli, direktor družbe Aldo DAlfonso in odgovorni za vse naprave na smučiščih Antonio Pescante.
Namestnik tožilca je tudi imenoval posebno komisijo, ki bo skušala ugotoviti eventualno odgovornost upraviteljev družbe. Posebno pozornost bo komisija namenila morebitnim opozorilom glede nevarnosti snežnih plazov.
Celotna preiskava naj bi bila končana v mesecu dni in šele takrat se bo tudi odločilo, če se bo proti trojici iz Valturveme tudi sodno ukrepalo. Zaradi sobotne nesreče so po nalogu župana tudi vse smučarske naprave v Ovindoliju ustavljene za nedoločen čas.
Varnostni svet utegne izglasovati prepoved izvoza orožja v Iran
NEW YORK - Do izgredov pred sovjetskim veleposlaništvom v Teheranu in konzulatom v Isfahanu je prišlo v trenutku, ko naj bi varnostni svet, ki mu ta mesec predseduje jugoslovanski veleposlanik v OZN Dragos-lav Pejič, začel na zahtevo zahodnih držav ponovno razpravljati o prepovedi izvoza orožja Iranu. Kot sodijo na sedežu OZN, ni izključeno, da so omenjeni incidenti predvsem poskus pritiska na SZ, naj ne glasuje za omenjene sankcije.
Kot piše ameriški tisk, sta se ameriški državni sekretar George Shultz in sovjetski zunanji minister Ševardnad-ze med nedavnimi pogovori v Moskvi okvirno sporazumela o uvedbi prepovedi na izvoz orožja Iranu, ki naj bi začela veljati v roku 30 do 60 dni, če Iran v tem času še ni pristal na izvajanje resolucije varnostnega sveta, ki zahteva takojšnjo ustavitev iransko-iraške vojne.
Doslej je SZ vztrajala pri tem, da bi morale morebitno prepoved na izvoz orožja nadzorovati pomorske sile OZN, kar pa ZDA kategorično zavračajo. Tukajšnji komentatorji izražajo prepričanje, da je do zbližanja stališč obeh velikih sil glede uvedbe embarga na izvoz orožja Iranu prišlo v okvi-
ru pogovorov o rešitvi afganistanskega vprašanja, oziroma o napovedanem umiku sovjetske vojske iz te države. Kljub temu, da predstavniki Reaganove administracije javno trdijo, da bodo ZDA ustavile pomoč afganistanskim gverilcem šele, ko bo Moskva ustavila vojaško pomoč vladi v Kabulu, na sedežu OZN izražajo prepričanje, da sta Moskva in Washington že dosegla okvirni dogovor o umiku sovjetske vojske iz Afganistana, ki naj bi vključeval tudi skupno stališče do iransko-iraške vojne.
V četrtek je odpravnik poslov iranske misije v OZN Mohamed Malahatti poslal varnostnemu svetu pismo, v katerem pravi, »da uradno zahteva od predsednika varnostnega sveta, da obvesti člane varnostnega sveta o naslednjem: V zadnjem pismu generalnemu sekretarju OZN iranski zunanji
minister Velajati eksplicitno izjavlja, da Iran sprejema resolucijo 598«.
Omenjeno Malahattijevo pismo je konec preteklega tedna na sedežu OZN povzročilo dokajšnjo konfuzijo, saj ni bilo napisano na uradnem pisemskem papirju, ki ga uporablja iransko veleposlaništvo pri uradnem komuniciranju. Predstavniki nekaterih zahodnih držav so zato menili, da je omenjeno pismo samo spretna potegavščina, s katero poskuša Iran preprečiti sprejetje resolucije o prepovedi izvoza orožja Iranu. V petek zvečer je Malahatti v intervjuju za TV mrežo ABC ponovil, da Iran uradno pristaja na izvajanje omenjene resolucije.
Spremembo dosedanjega stališča glede te resolucije je v pismu generalnemu sekretarju OZN napovedal 26. februarja že iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati. Poudaril je na-
mreč, da Iran načelno sprejema načrt, ki ga je lansko jesen predlagal generalni sekretar za rešitev iransko-iraš-kega spora.
Podlaga za De Cuellarjev mirovni načrt, o katerem se Iran doslej ni hotel uradno izreči, je resolucija 598, ki jo je julija lansko leto sprejel varnostni svet. Med drugim predvideva takojšnjo razglasitev premirja na iransko-iraški fronti, umik obeh vojsk na mednarodno priznane meje in ustanovitev neodvisne komisije, ki bo poskušala ugotoviti krivca za začetek vojne.
Pod grožnjo embarga na izvoz orožja se je' vlada v Teheranu očitno odločila, da bo vsaj v načelu sprejela posredovanje varnostnega sveta v iran-sko-iraškem spopadu. Kot izjavljajo nekateri zahodni diplomati, je iranski vladi s to potezo uspelo znova vnesti določeno nesoglasje med stalne člani-
ce varnostnega sveta o bodočih potezah tega organa. SZ je namreč p° ameriških trditvah konec preteklega tedna v neformalnih pogovorih z ostalimi članicami varnostnega sveta zavzela stališče, da je najnovejša iranska poteza zelo pomembna, zato naj bi varnostni svet začasno odstopil od namere, da razglasi prepoved izvoza orožja v Iran.
Neformalna posvetovanja med članicami varnostnega sveta o tem vprašanju se nadaljujejo, zahodne države, predvsem ZDA, pa še naprej vztrajajo pri zahtevi, naj varnostni svet čimprej glasuje o razglasitvi embarga proti Iranu. Verjetno bo omenjeni organ na zahtevo zahodnih držav še ta teden ponovno razpravljal o iransko-iraški vojni. Zaenkrat še ni povsem jasno, ali je naposled vlada v Iranu pod grožnjo embarga vendarle pristala na prekinitev spopadov, ali pa gre v bistvu le za nov vešč diplomatski manever iranske vlade, s katerim poskuša preprečiti uvedbo embarga. Zadnji dogodki pred sovjetskimi diplomatskimi predstavništvi v Iranu po mnenju nekaterih diplomatov na sedežu OZN pomenijo prej drugo kot prvo možnost.
UROŠ LIPUŠČEK
PRIMORSKI DNEVNIK — 8. marca 1988	ŽllpC jadrali □ stran 3
Buren potek 12. deželnega republikanskega kongresa v Passarianu
Razkol v PRI: izstopila levica iz Trsta in Gradeža
V razpravi se predstavniki dveh taborov niso poslužili argumentov pač pa le zmerjanja in obtožb
PASSARIANO — Zidovi častitljive osrednje dvorane v palači zadnjega beneškega doža Manina v Passarianu v dvesto letih najbrž niso slišali toliko obtožb, psovk, kričanja, udarjanja po mizi, kot v soboto in nedeljo, ko se je tam vršil 12. deželni kongres republikanske stranke, med katerim je prišlo do razkola, t. j. do izstopa goriške ter tržaške levice. V dvorani so bili delegati v zastopstvu približno 2.000 članov PRI v vsej deželi. V soboto popoldne je dosedanji deželni tajnik PRI Fabio Mauro imel dve uri dolgo poročilo. Prisotni so bili vsi najvidnejši politični prvaki dežele, zastopniki drugih strank, tam je prišel tudi predsednik deželne vlade Biasutti. Nič čudnega, saj je PRI pomemben člen večinske koalicije. Ima tri deželne svetovalce, v odboru jih zastopa odbornik Barnaba, ki je odgovoren za kulturno področje.
Vendar pa je bilo zanimanje usmerjeno predvsem v to, kaj bo naredila
Mauro o manjšinah
V svojem nad sedemdeset strani dolgem poročilu je deželni tajnik PRI Fabio Mauro nekaj strani posvetil tudi vprašanjem Furlanov, Slovencev ter Italijanov v Istri. Kar se nas Slovencev tiče je ponovil že znano stališče PRI. Odobri naj se zakon o Slovencih, upoštevajoč ustavna določila. Po njegovem Slovenci že uživamo vrsto pravic in imamo vrsto zakonov. Posebej se je zaustavil ob dež. zakonu št. 68 iz leta 1981 o kulturnih dejavnostih. Zakonska določila o zaščiti ne bi smela ustvarjati privilegijev, je še dejal Mauro, in povedal, da republikanci niso za preštevanje. Zakonske norme naj bodo ozemeljsko omejene na Trst in Gorico. Nikakor ne sme priti v poštev videmska pokrajina.
Kar se Furlanov tiče, je deželni tajnik PRI dejal, da je za ovrednotenje iurlanske kulture, vendar pa je proti vsiljevanju furlanskega jezika v šole. S tem bi se poudarjal razkol v državi, medtem ko so bili republikanci od vsega začetka proti partiku-larizmom. Šlo naj bi le za vključitev domače zgodovine v splošni pouk zgodovinskega dogajanja.
Tajnik PRI se je dotaknil tudi vprašanj v zvezi z italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji. Vendar je bil tu zelo skop, omenil je le dramatičnost položaja ter razlike na Hrvaškem in v Sloveniji.
manjšina v stranki, tista levičarska manjšina, ki je imela na predkongresnih skupščinah približno eno šestino delegatov. Ti so že prej napovedali, da bodo opoldne, ob robu kongresa, imeli tiskovno konferenco. Na njej naj bi Povedali, kako in kaj naprej. To so tudi storili, sicer tam okrog 13. ure, Potem ko je s kongresnega pulta gra-deški župan Zanetti že napovedal, da levica izstopa iz PRI in da bo odslej hodila samosvojo pot.
Zakaj razkol v republikanski stranki? Zelo jasno so to na tiskovni konferenci povedali goriški pokrajinski odbornik Marino De Grassi, župan v
Gradežu Fabio Zanetti in do pred kratkim član vsedržavnega sveta PRI Maurizio Fogar, leader republikanske levice v Trstu, ki ga je strankino razsodišče pred kratkim dokončno izključilo iz PRI.
Fogarja, ki ni bil več član PRI, ni bilo v dvorani, kjer se je odvijal kongres. Čakal je v preddverju na somišljenike. Pred leti je Fogar pričel s politično akcijo v stranki na Tržaškem. Kmalu je njegova skupina, sestavljena predvsem iz mladih, dobila toliko moči, da je dobila eno tretjino glasov v njej. Navzven se je dejavnost te skupine kazala v kulturnem krožku Mia-ni. V njem je 400 članov, seveda niso vsi iz republikanskih vrst. V Trst je Fogar povabil vidne kulturne ter politične osebnosti, ki so razpravljale o najbolj aktualnih vprašanjih, ki zanimajo italijansko javnost. Med predavatelji so bili tudi parlamentarci, ministri ter druge vidne osebnosti PRI. Pokrajinsko vodstvo stranke v Trstu s tem ni bilo zadovoljno. Obtožilo ga je, da je s kulturnim krožkom deloval »politično« brez privoljenja vodstva, ter ga prijavilo razsodišču. Zato ga je lani izključilo. Fogar je vložil priziv, a tudi v drugi instanci je bila izključitev potrjena. Sledil je tretji priziv, tokrat v Rim, a tudi tam so potrdili Fogarjevo izključitev, za katero je izvedel iz časopisov.
Tržaška in goriška republikanska levica je zahtevala, da se ga nazaj sprejme v stranko. O tem so se vodila pogajanja med soboto in nedeljo dolgo v noč. A brez uspeha. Deželno vodstvo PRI ni ugodilo zahtevam notranje opozicije. Zaradi tega so nekateri zastopniki te levice na dopoldanski seji kongresa v nedeljo vsevprek obtožili
ŠPETER — Mednarodni dan žena prav gotovo sodi med tiste pomembnejše priložnosti, ob katerih naj bi marsikdo, ne le žene in dekleta, globlje segel v svojo dušo in vsaj za trenutek resno razmislil o nekaterih temeljnih vprašanjih današnje stvarnosti. Poleg izrazito ženske tematike, ki se najpogosteje oglaša prav ob dnevu žena, pa je za Slovence Videmske pokrajine nedvomno pereče tudi (in predvsem) narodnostno vprašanje, skrb za ohranjanje materinščine in za uveljavljanje tistih pravic, za katere so Slovenci tu bolj kot drugje v našem zamejstvu prikrajšani.
Zveza beneških žen, ki deluje v Na-diških dolinah, je ob praznovanju osmega marca pripravila kulturni spored, ki se bo v dveh_trenutkih odvijal v Beneški galeriji v Špetru in v_ občinski telovadnici v Podbonescu. Že tretjič zapovrstjo bo uvod k prazniku beneških žena razstava del ženske-umet-nice. Danes, ob 19. uri, bo v špetrski Beneški galeriji otvoritev osebne razstave videmske slikarke Elise Mestro-ni.
Po uvodnem pozdravu Sandre Man-zini, predsednice Društva beneških likovnikov, ki je pri pobudi tudi aktivno sodelovalo, bo o ustvarjalnosti Mestronijeve spregovoril videmski umetnostni kritik Luciano Perissinot-to. Otvoritev bo letos prvič popestril še glasbeni intermezzo. S skladbami Mozarta in Griega bosta namreč nastopila pianista Paola Chiabudini in
vodstvo. Padali so izrazi kot »geron-tokracija«, »ste eno samo pokopališče«, »ste na listah P2«, »deželno vodstvo PRI brani interese framasonstva«, »notranje knjigovodstvo ni v redu«, »v stranki vlada teror, kakršnega ne pomnimo od konca škvadrizma«, »ne trpite drugačnega mnenja, ni dovoljena svoboda vesti«, »vodite klientelarno in osebno politiko«, »ste kot Judež Iška-rijot«, »bivši poslanec Di Re se obnaša kot prokonzul«. Ko je delegat levice Del Moro tako obtoževal večino, mu je predsedujoči Appiotti zakričal, naj gre iz dvorane, saj so vrata na stežaj odprta. Obtožbe je ponavljal z vehementnostjo tajnik sekcije v Gradežu Marin. Isto je kasneje na bolj miren način povedal gradeški župan Zanetti, ki je v kongresni dvorani napovedal izstop iz stranke.
Zastopniki večine niso bili prav nič manj vehementni. Zelo se je razjezil nekdanji deželni tajnik Appiotti, ki je zavrnil vse obtožbe ter levičarje obtožil, da se združujejo v krčmah. Zelo trda, pa čeprav navidez bolj mirna, sta bila Mauro in Barnaba. Najbolj jezen' pa je bil nekdanji poslanec Di Re, ki bo skoro gotovo izvoljen za deželnega tajnika in ki je, takoj za Zanettijem, ob vsakem drugem stavku jezno udarjal s pestjo po govorniškem pultu ter tulil proti razkolnikom.
Iz Rima je prišel član osrednjega vodstva De Carolis, ki je skušal pomiriti ozračje. Ko pa je videl, da za to ni nobene možnosti, je obsodil razkolnike. Na njihovi tiskovni konferenci je uporabil zelo težke in grobe izraze na njihov račun. Drugače je na to gledal član vsedržavnega vodstva PRI Scatto-lin, eden izmed šestih zastopnikov levice v tem odboru. Na vprašanje, kaj bo naredila republikanska levica v
Renato Duriavig^ Oba sta bila gojenca glasbene šole v Špetru, diplomirala pa sta na videmskem konservatoriju.
Proslava osmega marca se bo ob 20. uri nadaljevala v Podbonescu, kjer je tamkajšnja Občina letos prvič, in to povsem izjemoma, dala na razpolago občinsko telovadnico. Kot je že navada ob takih prireditvah, ki so se v prejšnjih letih odvijale v Špetru, na Ljesah in v Sv. Lenartu, bodo sodelovali tudi člani Beneškega gledališča. Tokrat s Chiabudinijevo komedijo v beneškem narečju Na zdravje, ki jo je režiral Aldo Clodig. Prireditev bo dopolnil še nastop kantavtorja Checca, ki bo skupaj s pevko Anno Cibau predstavil splet svojih in pa beneških ljudskih pesmi.
vsedržavnem merilu je Scattolin dejal, da se bodo o tem pomenili prihodnji teden. Ni izključeno, da gredo vsi iz PRI.
V	naši deželi naj bi izstopilo iz PRI okrog tristo članov, predvsem iz goriške ter tržaške pokrajine. Z razkolniki je vseh šest občinskih svetovalcev v Gradežu, trdijo, da imajo somišljenike v Tržiču, Ronkah in drugod na Goriškem, levico na Tržaškem ter .še nekatere skupine v Furlaniji. Kmalu bodo sklicali konstituanto. Na prihodnje deželne, pokrajinske ter občinske volitve bodo šli samostojno. Prepričani so, da bodo dosegli uspeh. Zavrnili so namigovanja, da bodo nastopili na listah zelenih ali PSI.
V	nedeljo popoldne, potem ko so se razkolniki po tiskovni konferenci razšli, je bilo v dvorani, kjer se je odvijal kongres, precej mirno. Opozicije ni bilo več v dvorani. Izvoljeno je bilo deželno vodstvo PRI, v katerem so v glavnem potrjeni dosedanji člani. V to vodstvo sta bila vključena tudi dva predstavnika republikanske levice iz Vidma, kar potrjuje domnevo, da vsa levica ni sledila pozivu Gradežanov in Tržačanov. Pa tudi kak osamljen republikanec iz Gradeža je ostal v dvorani. To najbrž kaže, da konec koncev, vseh 200 članov PRI v Gradežu ne bo sledilo Zanettiju in De Grassiju.
Eno pa je gotovo. Na kongresu, če izvzamemo uvodno poročilo dosedanjega tajnika Maura, ni bilo govora o politiki republikanske stranke v deželnem okviru, marveč samo o notranjih sporih. Prav zaradi tega je kongres vzbudil toliko zanimanja v javnosti.
RIM — Čeprav je manj izpostavljena nevarnosti kot druge italijanske dežele, tudi Furlanija-Julijska krajina ni povsem zaščitena pred onesnaženjem. V naši deželi namreč obratujeta dve od 187 italijanskih tovarn, ki so potencialno zelo nevarne okolju, ker predelujejo ali hranijo strupene in onesnažujoče snovi. Tako izhaja iz seznama, ki ga je včeraj objavil Višji zavod za preventivo in varnost na delu in ki je bil pripravljen v okviru raziskav za odobritev tako imenovane »direktive Seveso« v Italiji. Obrata sta Chimica del Friuli v Furlaniji in SIOT v Trstu.
Direktiva Seveso vsebuje vse tiste norme za preprečevanje ekoloških katastrof, ki jih priporoča EGS na osnovi izkušenj s primerom Seveso. Italija pa, kljub temu da je bila glavna žrtev ka-
Številčna moč republikancev
Kaj pomeni republikanska stranka v Furlaniji-Julijski krajini? Deželna federacija ima sedež v Trstu, v štirih pokrajinah imajo pokrajinske zveze. Sekcij je vsega skupaj 62: 7 na Goriškem, 22 v Pordenonu, 2 na Tržaškem, 31 v Videmski pokrajini. Število članov v dokumentih deželnega kongresa ni navedeno, vendar jih je okrog 2.000.
PRI ima tri deželne svetovalce, Barnabo, Cirianija in Fragiacoma. Barnaba je tudi v deželnem odboru, kjer odgovarja za kulturo. V vsaki od štirih pokrajin imajo po enega svetovalca. PRI ima v deželi vsega skupaj 85 občinskih svetovalcev: 16 v šestih občinah na Goriškem, 26 v devetnajstih občinah na Pordenonskem, 3 v dveh občinah na Tržaškem, 40 v tridesetih občinah na Videmskem.
Na deželnih volitvah leta 1983 je PRI v vsej deželi dobila 39.810 glasov ter 4,7 odstotkov. Na volitvah za poslansko zbornico, ki so bile istega dne, pa je PRI dobila kar 44.801 glas in 5,2 odstotka. Na lanskih volitvah za poslansko zbornico pa je tudi v FJK, tako kot v vsej državi, PRI nazadovala in dobila 32.626 glasov ter 3,8 odstotkov.
Gori navedene številke so seveda vezane na položaj pred kongresom in pred izstopom republikanske levice iz stranke.
tastrofe, direktive doslej ni osvojila. O tem vprašanju teče beseda v pristojno-ih senatnih komisijah, ki so ugotovile, da ima Italija sicer zadovoljive zakone za varstvo okolja, vendar pa norme ostajajo zgolj na papirju zaradi birokratskih zapletljajev in ker ni povsem jasno, kdo bi jih moral izvajati.
Višji zavod za preventivo in varnost na delu je seznam najbolj nevarnih podjetij pripravil na osnovi ankete med 10.000 obrati v državi. V naši deželi sta kot rečeno v tem seznamu Chimica del Friuli in SIOT, v Venetu pa Rimar iz Vicenze, Vetrari in Butangas iz Trevisa, Agip Covengas iz Concor-die, Mira Lanza, Fertimont, IROM, Montedipe, Montefluos, SIPA in APA iz Marghere.
1RIESIE G1R HIDIO PHILIPS
3 10/B, te a 12/A, te
OBVEŠČA, da je v teku
HiFitttB
T R S T — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026 Ul. della Geppa 12/A, tel. 69358
promocijska
prodaja s popusti od I V % do
na vseh artiklih in na vseh znamkah
10% do 50
'o I
MARKO WALTRITSCH
Beneški praznik žena v znamenju umetnosti
SIOT in Chimica del Friuli potencialno nevarna obrata
Nameraval je napisati gledališko igro, vendar šele po doktoratu, je zaupal Vanessi po tretjem pivu. Sicer ni rad Pil, toda vročina ga je ubijala. Zgradba je bila po vročem dnevu kot krušna peč. Louise je odšla spat, Van in Jason pa sta odšla ven, da bi se nadihala malo svežega zraka. Sprehajala sta se ob Riverside Drivu: on ji je pripovedoval o bovi Angliji, ona pa njemu o Beverly Hillsu.
»Rekel bi, da sta za ves svet narazen, mar ne?« Spet se ji je nasmehnil. Zdela se mu je zrela za svojo starost, mirna in nedomišljava. Malo pozneje se je Van nepričakovano Zasmejala in mu povedala za svojo sestro dvojčico.«
»Tudi medve sva za ves svet narazen. Ona si želi samo, da bi postala velika zvezda. Pred kratkim je dobila vlogo v beki srhljivki, kjer ji iz učes teče kri.« Nakremžil se je in °ha sta se morala zasmejati. »Nekega dne bi rada napisala fcenarji, toda ni ga denarja, ki bi me pripravil do tega, da °i igrala.« Ob teh besedah se je brez pravega razloga spo-
mnila na Lionela; obšel jo je občutek, da bi mu bil ta fant všeč in da bi bil tudi Lionel všeč Jasonu. Oba sta bila nezahtevna, iskrena in bistra. »Tudi moj brat snema filme.«
»Vi ste pa res nenavadna skupina. Dušeča v najboljšem primeru.«	0
»Rekla bi, da res. Jaz sem tega že vajena. Zadnje čase hodimo vsak po svoji poti. Samo ena je še doma.« Uboga mala Anne s svojimi ubežniškimi dnevi na Haightu in dojenčkom, ki se mu je morala odpovedati. Vanessi se je včasih smilila, čeprav je še zdaj ni razumela nič bolje kot poprej. Bili sta tako daleč narazen, kot bi pripadali drugima svetovoma. Pomislila je, kdaj in ali sploh se bodo spet videli. V tem hipu se ji je zdelo to dosti neverjetno, čeprav je bila obljubila, da bo za božič poskušala priti domov. Toda kdo bi lahko vedel, kaj se še lahko zgodi med sedanjostjo in prihodnostjo in kje bodo takrat Lionel ali Val ali Greg.
»Imaš rada svoje sorodnike?«
»Nekatere že.« Čeprav ni imela za to nobenega posebnega razloga, je bila odkritosrčna z njim, toda prav tako ni bilo razloga, zakaj naj ne bi bila; le vsega mu ni zaupala, kot na primer zadeve z Lionelom in Anne; tega pa tako ni nameravala povedati. »Z nekaterimi smo si bolj blizu kot Z drugimi. Moj starejši brat je zares dober fant.« Njeno spoštovanje do Lionela je vedno bolj raslo, ker se je znal postaviti za to, kar je bil. Zavedala se je, kako hudo mu je moralo biti.
»Koliko pa je star?«
»Enaindvajset, ime pa mu je Lionel. Drugi brat, Greg, jih ima dvajset, potem pride moja dvojčica Val, ki ima seveda tudi osemnajst let, Anne pa jih ima petnajst.«
»Tvoja starša pa zares nista izgubljala časa.« Nasmehnil se ji je, Vanessa pa mu je vrnila smehljaj in počasi sta se odpravila proti domu, medtem ko je reka leno tekla svojo pot. Pospremil jo je do vrat. »Bi šla jutri na kosilo?«
»Ne morem. Delam.«
»Lahko bi prišel v mesto.« Zamisel mu sicer ni bila preveč pogodu. Raje bi ostal doma in pisal, toda še več mu je bilo do dekleta.
»Pa to ne bo preveč nerodno zate?«
»Bo.« Odkrito jo je pogledal. »Vendar si mi všeč. Lahko pogrešim uro ali dve.«
»Hvala.« S temi besedami je odšla.
Naslednjega dne jo je počakal v recepciji Parkerjeve založniške hiše in odšla sta na dolg sprehod, ki se je končal s sendviči z avokadom, ki sta jih pojedla v neki restavtraci-ji z zdravo prehrano. Zanimivo se je bilo pogovarjati z njim, v nekaterih ozirih se je jemal zelo resno in po njegovem mnenju bi ga morala Vanessa posnemati. Zanj je bilo pisanje scenarjev larifari in predlagal ji je, naj raje poskusi z resno gledališko igro.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Nestrpno pričakovanje tržaških avtomobilistov po odobritvi zakona o posebnih kontingentih
Bencin po znižani ceni bo verjetno Na Goriškem že ustaljen že junija na razpolago Tržačanom način razdeljevanja bonov
Bone za nakup bencina po znižani ceni bodo začeli v Trstu razdeljevati verjetno že junija letos. Tako je napovedal predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu Krščanske demokracije v Palači Diana in ki sta se je udeležila tudi poslanec Coloni in pokrajinski tajnik KD Tripani.
Srečanje je sicer imelo izrazit predvolilni značaj, saj je bilo govornikom predvsem do tega, da dokažejo demokr-ščansko "očetovstvo" nad pred kratkim odobrenim zakonom o posebnih kontingentih, kljub temu pa je Tombesi podal nekaj zanimivih podatkov, ki nudijo bolj jasno, pa čeprav še vedno vse prej kot popolno sliko o tem, kako bodo lahko Tržačani že čez nekaj mesecev prišli do bencina po znižani ceni.
Seveda je bila odobritev zakona samo prvi - pa čeprav odločilni - korak, kateremu bodo morali slediti številni drugi. Zakon na primer še ni bil objavljen v Uradnem listu in torej ni še v veljavi. Sam zakon pa predvideva, da mora minister za industrijo s svojim odlokom določiti, kdo in kako bo upravljal izvajanje njegovih določil. Ker se besedilo zakona izrecno sklicuje na norme, ki veljajo za Gorico, skorajda ni dvomov, da bo upravljanje poverjeno krajevni Trgovinski zbornici, vendar tudi to dejstvo čaka na formalno potrditev.
Koliko bencina pa bo vsak Tržačan dobil na razpolago, in koliko ga bo plačal? Tombesi na včerajšnji tiskovni konferenci ni mogel dati posebno točnih informacij, ampak le nekaj okvirnih napotkov. Zakon namenja Tržačanom letno 54 milijonov litrov bencina po znižani ceni (za prihodnja štiri leta), interesenti pa bodo morali vložiti posebno prošnjo, da bodo lahko uživali to ugodnost. Vse bo torej odvisno od tega, koliko Tržačanov bo vložilo prošnjo, točnega števila pa za sedaj seveda ni možno izračunati. Tombesi je tu navedel podatke za Gorico iz leta 1985, iz katerih izhaja, da je samo 61,3 odstotka lastnikov osebnih avtomobilov vložilo prošnje za bone. V Trstu je leta 1985 krožilo 116.750
avtomobilov: ko bi odstotek prosilcev bil isti kot v Gorici, bi lahko računali, da bo treba predvideno količino 54 milijonov litrov bencina razdeliti med 71.500 avtomobilisti. V tem primeru bi vsakdo prejel letno okrog 750 litrov bencina po znižani ceni.
Tudi o ceni bencina iz posebnih kontingentov niso možna točna predvidevanja: predsednik je izrazil samo mnenje, da bo enaka kot v Gorici, se pravi da bodo tržno ceno bencina bremenile enake dajatve kot v Gorici.
Tudi kriteriji razdeljevanja bonov bodo vsaj v začetni fazi enaki goriškim (o čemer pišemo v posebnem članku tu zraven). Tako bo prav gotovo samo en družinski član dobival bone tudi v primeru, da bi ena družina razpolagala z več avtomobili. Še odprto je vprašanje, ali bo količina bencina vezana na kubike oziroma na konjske moči: težnja gre vsekakor v smer, da ne bi ustvarjali preveč kategorij. Verjetno se bodo omejili samo na dve, in sicer do 11 konjskih moči in več kot enajst.
Glede birokratskih struktur, ki naj bi skrbele za razdeljevanje bonov, je Tombesi dal nekatera zagotovila. Ta struktura je v bistvu že začrtana, vodil jo bo namestnik generalnega tajnika Trgovinske zbornice dr. Colombo, prav tako so že evidentirali osebje, ki bo v njej delalo. Trgovinska zbornica namerava vsekakor delovati ob tesnem sodelovanju s kategorijo bencinarjev in z Avtomobilskim klubom, stopila pa bo tudi v stik z Občinami, ki naj bi dale na razpolago sedeže rajonskih izpostav za razdeljevanje bonov. Prav tako so bili že izdelani osnutki formularjev za prošnje, katerim bodo morali prosilci priložiti potrdilo o bivanju in družinski list, pozneje pa tudi kopijo vozniškega dovolje-nja._
Če bo torej šlo vse po sreči, kot je zagotovil predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, bodo začeli Tržačani dobivati bencin po znižani ceni že junija. Dejstvo, da bodo v tem času pri nas važne upravne volitve, daje misliti, da bo ta rok spoštovan.	T. M.
Kako bo z razdeljevanjem bencina po znižanih cenah na Tržaškem? Treba je seveda biti najprej seznanjeni z besedilom zakona, predno bodo na Trgovinski zbornici v Trstu odločali kako in kaj.
Na Goriškem, kjer imajo bencin proste cone po znižanih cenah že od leta 1948, so sistem razdeljevanja že ustalili. Najprej so bencinske bone dobivali le prebivalci Gorice in Sovodenj, torej krajev med državno mejo, Sočo in Vipavo. Takrat je majhno število lastnikov vozil dobivalo bencinske bone za vse avtomobile, ki so bili v družini. Kasneje se je sistem razdeljevanja spremenil. V Gorici in Sovod-njah so avtomobilisti dobivali določen kontingent, polovičnega pa so dobili lastniki avtomobilov v vseh drugih občinah na Goriškem. Po novem, od letošnjega leta dalje bo kontingent enak za vse lastnike vozil na Goriškem.
Vendar pa se je razdeljevanje omejilo. Že dolgo vrsto let velja na Goriškem pravilo, da je moč bencinske bone dobiti le za en avtomobil v družini. Družinski poglavar mora v pisarno Avtomobilskega kluba prinesti kopijo davčne prijave; dokazati mora torej, da je davkoplačevalec. V nasprotnem primeru bonov ne bo dobil. Prav tako mora ob začetku vsakega leta dokazati, da je plačal avtomobilsko takso. V Gorici torej zahtevajo neke garancije.
Bencinske bone delijo dvakrat letno, enkrat v začetku leta, drugič tam na polovici.
Kaj pa cena? Sedaj v Gorici plačujejo bencin proste cone po 510 lir za liter super bencina. Vendar je treba vedeti, da bi bila lahko cena precej nižja. Pri vsakem litru plačajo goriški avtomobilisti 148 lir prelevmana, ki se steka v Goriški sklad. Denar gre za gradnjo infrastruktur oziroma za finansiranje gospodarskih pobud. Kako upravljati ta denar odloča upravni odbor Goriškega sklada, v katerem so: dvanajst članov odbora Trgovinske zbornice, šest zastopnikov Občine Gorica, 2 zastopnika Občine Sovodnje, trije zastopniki goriške Pokrajine uprave ter zastopnik deželne uprave.
Ko ne bi bilo tega prelevmana, bi liter super bencina lahko stal le 378 lir. Glede Trsta pa bo treba ugotoviti, ali bo po zakonu možno odlivanje podobnega prelevmana v kak sklad. Isto bo veljalo za 25 občin v videmski pokrajini, kjer bodo avtomobilisti dobivali bone. Morda pa bo tako na Tržaškem kot na Videmskem obveljalo načelo, da bo bencin zelo cenen, brez vsakega prelevmana. Morda bosta Trgovinska zbornica in Avtomobilski klub zahtevala le povračilo stroškov za tisk bonov ter za plačilo uradnikov, ki bodo zadolženi za razdeljevanje teh bonov.
MARKO WALTRITSCH
S pustnimi šegami in ženitovanjskimi običaji
Tržaška folklorna skupina l5tu ledi je v soboto na zelo vesel način — s pustnimi šegami in ženitovanjskimi običaji - proslavila 15-Ietnico svojega delovanja. Plesalci, pevke, pevci in godci so na odru Kulturnega doma s plesi in pesmijo obudili spomin na nekdanje pustno veseljačenje, na snubitev in ohcet na Primorskem. Pri tem modernem odkrivanju naših korenin in naše ljudske duše so se z jubilanti poveselili tudi gledalci, in to predvsem v sklepnih ženitovanjskih prizorih, ki so občinstvu segli tako do srca, da so jih začeli spontano spremljati z ritmičnim ploskanjem.
Jubilejna prireditev naših folkloristov je imela svojo uverturo v predstavitvi kasete, ki jo je od 10-letnici delovanja posnela Ženska pevska skupina Stu ledi, izdalo pa Založništvo tržaškega tiska. O kaseti, ki nosi naslov po rezijanski pesmi Da pa naco (to je bil tudi skupni naslov jubilejne predstave), in predvsem o Ženski pevski skupini je po uvodnih besedah urednika Marka Kravosa spregovoril etnomuzikolog Inštituta za glasbeno narodopisje SAZU Julijan Strajnar. Umetniški vodja Ženske skupine je Vihra Kodrič, njen mentor je Igor Cvitko, pri pripravi kasete pa so kot izvajalci sodelovali še Nadja Kriščak, Miran Košuta, Boris Devetak, Ignacij Ota in Marjan Spetič. Strajnar je povedal, s kakšno vnemo so se »pupe«, kot so poimenovali dekleta, lotile petja, začele širiti repertoar in se približale načinu petja, ki ga je mogoče dobiti pri ljudskih pevcih, a obenem ni kopija podobnih skupin v Sloveniji. O
kaseti je povedal, da so ga nekatere pesmi prevzele, a vseeno ne toliko, kot nastopi »v živo«, ko vidi, kako »pupe« pojejo s celim telesom, z veseljem.
Julijan Strajnar je na predstavitvi tudi javno »izdal« dogodek izpred nekaj let, ki jasno kaže, kako so pevke navezane na svoje delo. Ena od deklet ga je po dolgi vaji zaprosila za kratek odmor. Seveda je privolil, žena pa ga je izkoristila tako, da je podojila malega Petrčka, ki ji ga je bil mož pripeljal na vaje.
Dogodek z očetom, ki skrbi za otroka, da omogoči ženi kulturno udejstvovanje, povsem spada v današnji osmomarčevski okvir. Nič kaj osmo-marčevski pa ni bil eden od sklepnih
ženitovanjskih prizorov jubilejne prireditve Stu ledi. Potem ko je »boter« končno privedel pred »veliko mater« »ta bulšo in ta pravo nevesto« (mati je prvi dve odklonila, ker je bila prva »premalo pri sebi«, druga pa je preveč »vihala nos«), je nevesta — po starem običaju — takoj povedala, kaj zna: »Znam prat, peglat, kuhat in tudi na vrtu delat...« Tako je bilo pač takrat, ko so morale neveste ob prihodu v novo hišo prinesti bel kolač, da so ga svatje zalili s črnim vinom...
Tržaška folklorna skupina je vključila v program svoje jubilejne prireditve vrsto primorskih plesov in pesmi. Plesalci so se najprej zavrteli v ritmu pustnih plesov iz Rezije. Nato je bil na vrsti prikaz pustovanja v Benečiji in v dolini Trente. Ob tej prilož-
nosti je na odru Kulturnega doma izjemoma »zakokodakala« velika kokoš iz Marsina. Med posameznimi plesi je zapela Ženska skupina Stu ledi, v drugem delu, ko so prišli na vrsto že-nitovanjski običaji iz Kanalske doline, z Goriškega, iz Istre in s Tržaškega, pa se jim je pridružil še moški oktet. V tem delu so ob godcih zaigrali še godbeniki iz Milj.
Pred začetkom drugega spleta so v uradnem delu podelili priznanja najzaslužnejšim članom TFS Stu ledi. Predstavnik Združenja folklornih skupin Slovenije Andrej Kosič je podelil Maroltovo plaketo dejanski duši skupine, Nadji Kriščak, za njeno vsestransko delo v skupini, za njeno raziskovalno dejavnost na področju odkrivanja in ovrednotenja ljudskih običajev in za ustvarjalne dosežke pri oblikovanju predstav. Maroltova plaketa je najvišje priznanje, ki ga lahko dobi tisti, ki se ukvarja s folkloro v slovenskem prostoru; o vrednosti in pomenu priznanja zgovorno priča že dejstvo, da so doslej podelili le osem Maroltovih plaket.
Zlate Maroltove značke za svoj prispevek na različnih področjih ljudske kulture so prejeli Stojan Petaros, Franka Slavec, Peter Suhadolc, Breda Pahor in Nadja Kriščak, priznanja za 15-letno delovanje v folklorni skupini pa Nadja Kriščak Bruna Manin, Stojan Petaros, Boris Rapo-tec in Franka Slavec. V imenu ZSKD je pozdravil podpredsednik Vojmir Tavčar, ki je podelil skupini plaketo ZSKD.
Drevi premiera v Rossettiju
V	gledališču Rossetti bo drevi nova abonmajska predstava v okviru letošnje sezone Teatra Slabile. Stalno gledališče iz Turina bo predstavilo delo mlajšega francoskega dramatika Marca Perriera »Six heures au plus tard«. Gre za delo, ki pripoveduje o srečanju dveh moških. Stik se udejani v nekem zaprtem prostoru in se razplamteva v odprt spopad med obema. Ta spopad pa je samo metafora usodne želje: odkriti psiho protagonistov oziroma voljo, da bi se kljub zagonetnim legam moška globinsko spoznala.
V	režiji Franca Gervasia bo v Trstu ponovno nastopil znani Walter Chiari, njegov odrski antagonist pa bo Ruggero Čara. Predstavo, ki se bo začela ob 20.30, bodo ponavljali do nedelje, 13. t. m.
turistični vodici imajo novo vodstvo
Člani Združenja turističnih vodičev Furlanije-Julijske krajine so na nedavnem občnem zboru obnovili svoje vodstvene organe. Za predsednico je bila izvoljena Veronica Selhaus, za podpredsednico pa Giovanna Strin-gher di Robilant. Novi blagajnik je Giovanni Paoletti, tajnik Bernardo Ivancich, svetovalci pa so Luciana Crusizio Mancini, Angelo Felmer in Susanna Guerrato. V nadzorni odbor sta bili izvoljeni Vittoria Sfiligoi in Lorella Cataruzza. Združenje vodičev Furlanije-Julijske krajine je nastalo z razširitvijo tovrstnega združenja, ki je v Trstu poprej delovalo že več kot 30 let. Njegov sedanji sedež je v Kongresnem centru na Pomorski postaji, Pomol Bersaglieri 3, tel. 040/305050.
Ob mednarodnem prazniku žensk
Vrsta uspelih prireditev
Dneva žensk se te dni po vsem svetu spominjajo na razne načine, z manifestacijami, okroglimi mizami, s predavanji, proslavami in z družabnimi prireditvami, ponekod pa na žalost tudi z bojem za svobodo.
Pri nas so bile v nedeljo štiri proslave 8. marca, katerih organizatorji so bila naša društva, glavni akterji pa mladi in vsi, ki so v teh društvih najbolj aktivni; zbori, dramske skupine, posamezni ustvarjalci in drugi.
Če so te proslave v svetu v glavnem priložnost, da se ženske spomnijo zgodovine in pomena tega praznika, bojev, ki so bili potrebni, da se ženska uveljavi in da si pribori mesto v današnji družbi, potem pomenijo ta praznovanja za naša društva, za naše vasi in predmestja, za ženske, ki tu žive, še nekaj več. To so priložnosti, ko se v večjem številu kot sicer zberejo ter prisluhnejo priložnostnim besedam in prav za to priložnost pripravljenemu programu. Lepa udeležba na nedeljskih proslavah in bogati programi kažejo, da so takšna praznovanja še vedno občutena, koristna in morda v teh časih tudi potrebna.
V Ljudskem domu v Trebčah je bila proslava ženskega praznika v znamenju mladih. Začeli so jo gojenci domače godbene šole, nadaljevali otroci domačega vrtca in osnovne šole ter zaključili ponovno mladi godci. V spored se je lepo vključil še govor senatorke Jelke Gerbec, ki se je na kratko spomnila zgodovine 8. marca ter jo še posebej povezala z bojem slovenske žene za njene pravice. V glasbenem delu programa so nastopili gojenci godbene šole, in sicer: trio trobil, ki ga
sestavljajo Iztok, Manuela in Lean, na kljunaste flavte Francesca, Tjaša in Federika, s klavirsko točko Selma Kralj, na rog Manuela Carli, na klarinet Luka Carli, na trobento Leon Pegan, na saksofon pa Danijel. Nastopil je tudi trio klarinetov, kjer pa je enega od obolelih članov nadomestil učitelj, dirigent in vodja godbene šole v Trebčah Leander Pegan. Pri klavirju je posamezne točke spremljala prof. Brigita Tornič. Prisrčen je bil nastop malih mišk iz otroškega vrtca, ki sta jih pripravili vzgojiteljici Marta in Rožica. Smeh in odobravanje pa je sprožil tudi prizorček učencev osnovne šole, ki so hoteli osrečiti mamo s torto, pa jim to ni uspelo. Otroke sta pripravili učiteljici Nada in Marta. Prireditev, ki ji je sledilo navdušeno občinstvo, je lepo povezovala Anica Malalan.
Pri Domju so se ženske zbrale na svojem prazniku v dvorani kulturnega centra A. Ukmar. V imenu društva F. Venturini in ZŽI je govorila Doriana Kofol, ki je poudarila vlogo žensk na obmejnem območju, kjer se splošnim zahtevam po pravicah in enakopravnosti pridružujejo tudi zahteve po mirnem sožitju in sodelovanju večin-
skega naroda in manjšine. Sledil je nastop moškega zbora F. Venturini, ki se je predstavil s skrbno izbranim programom, v katerem so bile borbene in umetne pesmi, pa tudi pesmi šaljive vsebine, primerne za vedro razpoloženje. Programu je sledila družabnost s plesom ob zvokih ansambla Pomlad.
Veselo je bilo tudi v Prebenegu, kjer so domače ženske pripravile prireditev, na katero povabile kot govornico predstavnico ZŽI Nives Košuto, ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Skednja^ in dramsko skupino iz Bo-Ijunca. Škedenjski zbor je pod vodstvom Bože Hrvatič zapel koroško »Dečva pa v harteljcu«, »Pastirc pa pase ovce tri«, Ignacija Ote »K'mar se jej oženu« in »Pri polžu« ter še dve dalmatinski, partizansko »Smrt v Brdih« in za konec za ta praznik najprimernejšo, »Pesem žena«. Sledil je nastop boljunske dramske skupine, ki jo je pripravila Tatjana Turco. Pet igralcev — štiri ženske in en moški je uprizorilo skeč »Poišči si par«, ki je žel veliko navdušenja. Kot drugod, se je tudi tu praznovanje nadaljevalo z družabnostjo.
Tudi boljunske žene so praznovanje osmega marca začele že v nedeljo, in sicer z odprtjem razstave dveh umet-
nic. V preddverju gledališča Prešeren sta se s svojimi deli predstavili Zdenka Ota in Gabrijela Ozbič. Kulturni trenutek sta popestrila še nastop otroškega pevskega zbora boljunskega društva, ki je pod vodstvom Magde Švare in Alenje Zobec zapel štiri slovenske ljudske pesmi, in pa nastop Suzane Žerjal, ki je na harmoniko zaigrala nekaj priredb znanih del iz klasične glasbene literature.
Zdenka Ota je Boljunčanka, ki se že od mladih nog posveča predvsem slikanju z oljnatimi barvami. Vse, kar izraža, je sad njenega notranjega občutja in naravnega talenta, saj je Zdenka samouk. Njen glavni navdih je narava. V pokrajinah, vazah s cvetjem in tihožitjih je precej zaznavno mentorstvo drugega znanega boljunskega slikarja-amaterja, Stana Žerjala.
Umetniški svet Gabrijele Ozbič je na nedeljski prireditvi predstavil Boris Grgič. Opozoril je na zanimivo stalnico njene ustvarjalnosti, in sicer na združevanje umetnosti z uporabnostjo, kar lahko nazorno vidimo pri večini keramičnih izdelkov. Kljub vsemu pa izstopa predvsem okrasno-umetniška sestavina, s katero se je Gabrijela Ozbič uspešno uveljavila tudi v širšem,
italijanskem krogu. Svojo keramiko krasi v glavnem na tri načine: s cvetjem in travo, z rajskimi pticami ter z geometričnimi motivi.
Tudi sobotna kulturno-zabavna prireditev, ki jo je v Zgoniku v počatitev dneva žena priredilo KD Rdeča zvezda iz Saleža, je sodeč po odzivu in navdušenju številnega občinstva, žela prodoren uspeh. Uvodno misel o pomenu 8. marca je iznesla predsednica KD Rdeča zvezda Silva Perčič, ki je poudarila, kako je ženska v boju za enakopravnost znatno izboljšala svoj družbeni položaj, vendar pa ostaja odprtih še veliko bistvenih vprašanj. Eno izmed teh na primer zadeva spremenjene potrebe matere - delavke, kateri je treba izboljšati pogoje delovnega urnika in porodniškega dopusta. Na koncu je Perčičeva omenila še delovanje in načrtovane koncertne nastope ženskega in mešanega zbora Rdeča zvezda ter najavila tridnevni junijski izlet, o katerem smo že poročali v petek.
Protagonist kulturnega dela sporeda je bil ženski zbor Rdeča zvezda, ki je pod vodstvom Marte Werk-Volk po obvezni Zdravljici odpel še devet pretežno narodnih pesmi, večino katerih je naštudiral v teh zadnjih mesecih. Ce sodimo po toplem aplavzu, je bila blagozvočna interpretacija občinstvu zelo všeč. Družabno-zabavni del, s katerim se je prireditev nadaljevala, je spremljal ansambel Lojzeta Furlana.
Drevi bodo osmi marec praznovali še v gostilni Pri studencu v Dolini, v občinskem gledališču v Boljuncu in v Ljudskem domu v Križu.
V noči od sobote na nedeljo
Črni mazači spet na delu: do kdaj bomo to še trpeli?
Denarni nagradi za najboljši doktorski disertaciji
Konzorcij CONGAFI združuje vse več trgovcev na drobno
V noči od sobote na nedeljo so fašistični mazači bili spet na delu po naših vaseh. Pod okriljem nočne teme so s črno barvo pomazali spomenike padlim in slovenske obcestne napise na Padričah, Opčinah, Božjem polju, v Križu in mogoče še kje. Tudi tokrat so se ponekod podpisali z znakom znane neofašistične organizacije Fronte della Gioventu, kar bi najbrž organi javne varnosti morali tudi upoštevati. Mar ni višek, da krivec ostane nekaznovan, tudi ko je dobro znan, saj se med drugim sam podpiše?
Na sliki: pomazana spomenika v Križu (levo) in na Padričah (desno).
Kakor industrijci tako imajo tudi mali trgovci na Tržaškem možnost, da najemajo bančna posojila po znižani obrestni meri. To jim omogoča konzorcij CONGAFI (Consorzio di Garan-zia Fidi tra Piccole Imprese Commer-ciali), ki denarnim zavodom jamči, da jim bodo posojilojemalci v celoti povrnili kredit in obresti; na ta način se banka reši rizika, ki ga sicer obračuna z obrestmi, in zato obresti lahko tudi zniža. No, CONGAFI za trgovce je imel včeraj občni zbor, na katerem je njegov predsednik Giorgio Naibo poudaril, da pomeni konzorcij nenadomestljivo oporo podjetjem v zdajšnjih kriznih razmerah, »ki so se lani še poslabšale zaradi strmoglavljenja dinarja in padca kupne moči tradicionalnih odjemalcev z onkraj meje«. Stisko je pripisal sicer še pomanjkanju pravega zaledja in zaskrbljujočemu demografskemu osipu, zaradi katerega je število prebivalcev v tržaški občini padlo na raven iz leta 1921.
V poslovnem letu 1987 so z jamstvom konzorcija izpeljali 1.015 finančnih operacij (leto prej 931) za skupnih 33 milijard lir (31,2 milijarde). K porastu je prispevala tudi pomnožitev članstva, saj se je število včlanjenih trgovcev povzpelo s 1.259 ob koncu leta 1986 na 1.426 decembra lani. Vzporedno s tem narašča tudi število bank, s katerimi ima konzorcij sporazum o kritju rizika. Lani se jim je pridružil
zavod Banco di Roma in spet tudi Isti-tuto Bancario Italiano (IBI), konec decembra je zapadla konvencija z zavodom Banca Antoniana, januarja letos pa je pristopila še Banca Commerciale Italiana. Druge banke so; Tržaška hranilnica (Cassa di Risparmio di Trieste), Credito Italiano, Banca del Friuli, Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone.
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je v pozdravnem nagovoru naglasil, da je zbornica lansko leto nabavila kompjuter za elektronsko obdelavo podatkov, ki je bil neobhodno potreben za racionalizacijo dela in s katerim bo konzorcij lahko redno razpolagal (priprava operativnega programa je v teku).
Med skupščino, ki ji je prisostvoval tudi deželni odbornik za trgovino in turizem Carlo Vespasiano, se je predsednik konzorcija spomnil lansko leto preminulega Luciana Damianija, načelnika Združenja malih trgovcev. Združenje, ki mu zdaj predseduje sam Giorgio Naibo, je v čast pokojnika razpisalo natečaj za dve nagradi po 2.750.000 lir, namenjeni absolventom gospodarske fakultete za najboljši doktorski disertaciji o problematiki trgovine na drobno. Natečaj velja za absolvente iz akademskih let 1986/87 in 1987/88.
D. G.
Nujna zaposlitev za delavce Aquile
Zaposlitveno vprašanje delavcev ža-veljske čistilnice še vedno ni rešeno. Za problem so se zavzeli tudi tržaški komunistični delavci, ki so v pismu predsedniku in podpredsedniku deželnega odbora, tržaškemu in miljskemu županu ter predsedniku tržaške Pokrajine izrazili zaskrbljenost, ker so načrti za ponovno industrializacijo ostali le na papirju, čeprav pogodba med javnimi ustanovami in kupcem kompleksa Aguila (družbo Monteshell) predvideva njihovo takojšnjo uresničitev. Tržaški komunistični delavci so mnenja, da so zahteve družbe Monteshell po dovoljenju za naftno skladišče ob obali nesprejemljive vse dotlej, dokler ne bo končno rešeno vprašanje zaposlitve delavcev Aguile.
V državnih podjetjih se pripravlja še nadaljnje krčenje delovnih mest
Kljub obljubam predsednika zavoda IRI Prodija in ministra za državne soudeležbe Granellija na nedavni deželni konferenci o državnih podjetjih, se perspektive v največjih javnih industrijskih obratih v naših krajih nikakor ne izboljšujejo, ampak nasprotno se po vsem videzu njihova proizvajalna bodočnost še slabša. Načrti, ki sta jih predložili javni finančni družbi Finsider in Fincantieri, ugotavlja tiskovno sporočilo deželnega sindikata CGIL, predvidevajo nadaljnje krčenje števila zaposlenih za 2.100 enot od sedanjih skupnih 8.730 delovnih mest. To perspektivo je treba zato odločno zavračati, poudarja deželni CGIL, ker ustreza že ustaljeni praksi vodstva IRI, da ukinja delovna mesta in zmanjšuje proizvodnjo, brez pravih programov o perspektivah za utrditev in nov razvoj javnih industrijskih dejavnosti v naših krajih. S takim stališčem bo CGIL nastopil na srečanju z ministrom Granellijem, ki bo jutri v Rimu.
Tržaška federacija KPI pa je sklenila pozvati parlamentarni skupini partije k odločnemu nastopu med letnim preverjanjem izvajanja preustroja družbe Finmare, ki bo v kratkem potekalo v parlamentu. V tiskovnem sporočilu obsoja krajevna KPI zlasti način, kako se izvaja preustroj državnega brodovja, ki vodi k razkroju vseh javnih pomorskih družb, še posebej pa Tržaškega Llovda, pri čemer se vodstva IRI, Finmare in Fincantieri dosledno izneverjajo obljubam, ki so jih dala parlamentu, sindikatom in Deželi.
O vlogi državnih koncernov v naši deželi je bil govor tudi na srečanju, ki ga je imel načelnik KPI v proračunski komisiji poslanske zbornice Garavini na sedežu tržaškega Združenja industrijcev s politiki, sindikalisti, podjetniki m upravitelji. Trst ima možnost, da se v prihodnjih letih razvije in utrdi svojo mednarodno vlogo, je poudaril Garavini, ki je obljubil odločno podporo KPI uzakonitvi ugodnosti za obmejna območja, kot tudi okrepitvi vloge državnih soudeležb na Tržaškem in Goriškem.
Po sobotnem obisku na Koprskem
Pozitivna ocena predsednika tržaške pokrajinske uprave
Predsednik Pokrajine Locchi pozitivno ocenjuje obisk, ki ga je konec preteklega tedna opravil na Koprskem skupno z odborniki Cannonejem, Dinijem, Karejem in Čokom. V tiskovnem sporočilu podčrtuje potrebo, da bi tržaška pokrajinska uprava razvila redne stike s Skupnostjo obalnih občin Koper, Izola in Piran, ki v jugoslovanski upravni ureditvi predstavlja nekakšen ekvivalent pokrajinskim upravam v Italiji. Takšni stiki bi morali nuditi osnovo ne le za medsebojno spoznavanje, marveč tudi za usklajeno reševanje skupnih problemov.
V tiskovnem sporočilu je odmerjen velik poudarek srečanju pokrajinske delegacije s predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko. Locchi je na tem srečanju zagotovil, da se bo po svojim močeh in pristojnostih zavzel za to, da bi Italija povečala gmotno podporo italijanski manjšini v Jugoslaviji, pa tudi za okrepitev kulturnih stikov med matico in manjšino. Predsednik tržaške pokrajinske uprave pa se je v pogovorih na Koprskem dotaknil tudi problemov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in se obvezal, da bo pri vladi zahteval, naj čim prej sprejme ukrep za organsko rešitev teh problemov.
Srečanje komunističnih žensk
Senčne in sončne plati enakopravnosti
»Senčne in sončne plati ženske stvarnosti« je bil pomenljiv naslov srečanja, ki so ga sinoči priredile komunistične ženske ob dnevu žena. Šlo je za kritično presojo položaja žensk v današnji družbi po večletnem boju za enakopravnost.
Ob vhodu v dvorano v Ul. Madonnina seveda ni manjkalo tradicionalnih mimoz in ženskih publikacij, srečanje pa je bilo prej borbeno kot praznično. Komunistične ženske so namreč hotele spodbuditi kritično razmišljanje o uspehih ženskega boja za dosego enakopravnosti. Srečanje, ki je imelo obliko javne tribune, so vodile tri izvoljene predstavnice KPI: občinska svetovalka Ester Pa-cor, pokrajinska svetovalka Perla Luša in deželna svetovalka Augusta Piera Barbina. Po njihovih uvodnih posegih pa so se na govorniškem odru zvrstile še številne izvoljene v rajonskih in občinskih svetih, ki so govorile o vlogi in zapostavljanju žensk v okviru javne uprave.
Glavna ugotovitev vseh govornic je bila namreč ta, da so kljub znatnemu napredovanju na vseh področjih ženske deležne le malo priznanj. Dosegajo vse višjo stopnjo poklicne izobrazbe, se v vse večjem številu vključujejo na vsa delovna področja in nudijo enako kvalificirano strokovno pripravo, vendar ostaja kljub temu število izvoljenih žensk zelo nizko. Hkrati pa se morajo še te maloštevilne ženske, ki uspejo na političnem področju, nenehno soočati z moško Nezaupljivostjo in z nepripravljenostjo moških kolegov, da bi razpravljali o ženski problematiki. Na ta način sta še vedno nerešeni dve osnovni vprašanji ženske enakopravnosti, in sicer zakon o spolnem nasilju in zakon o enakih možnostih za vključevanje v svet dela.
v Srečanje se je končalo s pozivom, naj ženske na bližnjih volitvah volijo zenske predstavnice, ne glede na strankarsko pripadnost.
»Vaški vrtiljak« zabaval v Repnu
Po uspešni premieri pred tednom dni je bila v nedeljo v mali dvorani socialnega centra v Repnu ponovitev zabavne lepljenke »Vaški vrtiljak«, ki jo le karakterno podala devetčlanska skupina KD Kraški dom iz repentabrske občine. Gre za domiselno predstavitev starih kraških vaških običajev (kot na Primer opis priprav na poroko), ki se prepletajo s podajanjem raznih pregovo-r°v, kratkih humorističnih skečev in recitacij Prešernovih in Kosovelovih pesmi. N posrečen »cocktail« so po poglobljenem iskanju podatkov oblikovali Drago Gorup, Majda Guštin-Colja, Vesna Guštin-Grilanc in Sonja Lazar-Kralj, režijo Po je oskrbel Drago Gorup. Številnim obiskovalcem ni bilo žal, da so si ogleda-y. Prireditev, saj so se ob kulturnem užitku tudi pošteno nasmejali in pozabava-b- Prepričani smo, da bo vaški vrtiljak doživel še številne odrske postavitve bidi v sosednjih krajih. (B. S.)
Obsežen požar pri Katinari
Gasilci, gozdni čuvaji in skupina prostovoljcev so včeraj zvečer delali več kot dve uri, da bi ukrotili rdečega petelina, ki je razsajal po katinarskem griču. Ogenj, ki je zajel suho travo in grmičevje se je namreč razlegel od Tr-biške ceste vse do rebri za Rovte in katinarske bolnišnice, tako da je celo razsvetlil prve hiše pri Rovtah. Burja, ki je včeraj pihala z veliko hitrostjo, pa je še bolj otežkočila poseg gasilcev in gozdnih čuvajev. Čeprav so na kraj prihiteli že ob 20.40, so bila žarišča požara pogašena šele okrog 23. ure. Gasilci izključujejo možnost namernega požiga.
Obsojen na eno leto zaradi poskusa ropa
Na tržaškem sodišču so danes zjutraj po hitrem postopku obsodili 27-let-nega Settima Piccola s Stare istrske ceste 28 na eno leto zapora in 300 tisoč lir denarne kazni zaradi poskusa ropa, ki ga je izvedel 29. februarja letos. Sodnik je zavrnil zahtevo odvetnika, da bi obsojenca izpustil na začasno svobodo.
Piccolo je bil obtožen poskusa ropa v lekarni »Al Redentore« na Trgu Ca-vana 1. S pištolo v roki (kasneje se je izkazalo, da orožje ni bilo pravo) je ropar zahteval od lekarnarja Claudia Roatta, naj mu izroči nekaj ampul močnega zdravila Temgesic in injekcijske igle. Pri vratih pa so Piccola že pričakali agenti letečega oddelka in mu nataknili lisice. O dogodku v lekarni jih je namreč-pravočasno obvestil anonimni telefonski klic.
Policija iskala mamila na vlakih
Tržaška železniška policija je v noči med nedeljo in ponedeljkom natančno pregledala potnike vlakov, ki so v Trst pripeljali iz Benetk, Vidma in Milana. Akcija je trajala približno šest ur, agentom pa so pri delu pomagali tudi policijski psi, izurjeni za odkrivanje mamil. Kot kaže, so preiskovalci »zasačili« le šest mladeničev, ki so imeli pri sebi manjšo količino hašiša za osebno uporabo. Imena štirih vojakov in dveh študentov so sporočili tržaški preturi.
Zadnja pot Slavka Štreklja
Velika množica prijateljev in znancev se je preteklo soboto na proseš-kem pokopališču ob milem petju domačega zbora Vasilij Mirk ganjeno poslovila od zaslužnega Slavka Štreklja z Božjega polja, ki je bil zaradi svoje družbene angažiranosti in odprtega značaja daleč naokrog priljubljen in spoštovan.
Pokojnik se je pred 62 leti rodil na Gorjanskem. Ze kot dveletni otrok pa se je z družino preselil v Gabrovec, kjer je oče upravljal društveno gostilno. Študiral je na trgovski akademiji, ko so leta 1943 tudi njega, kot 17-let-nega mladinca, mobilizirali v posebni bataljon v Aguili in Foggii. Po razpadu fašistične Italije so ga ob povratku proti domu SS-ovci prestregli v Mes-trah in ga deportiran najprej v delovno taborišče v Nemčiji, kasneje pa so ga premestili v Gdansk na Poljskem. Po štiridesetih dneh pešačenja se je po osvoboditvi vrnil domov in si nato ustvaril družino. Žena Marica mu je povila dva sina, ki ju je vzgojil v zavedna člana naše skupnosti. Še posebno rad pa je imel tri vnučke. Leta 1948 se je zaposlil na Občini Zgonik in kot vesten uslužbenec polnih trideset let opravljal posle v tajništvu in krajanom rade volje pomagal pri reševanju raznih upravnih zadev. Bil je dolgoletni član Zadruge za nakladanje lesa na proseški postaji in Društvene gostilne v Gabrovcu. Po upokojitvi pa je vse do pred kratkim vodil zavarovalno agencijo na Opčinah. Pokojni Slavko je bil dober poznavalec in zagrizen ljubitelj nogometa. Kot tak se je močno angažiral na tem področju in od leta 1963 dalje je polnih šest let zavzeto opravljal zahtevno funkcijo predsednika proseškega nogometnega kluba Primorje. V zadnjem obdobju se je zaradi bolehnosti odmaknil od aktivnega družbenega dogajanja, vendar pa nihče ni mogel slutiti, da se bo tako nepričakovano in mnogo prezgodaj pretrgala nit njegovega življenja. (B. S.)
O posledicah hrupa za zdravje
Univerzitetni inštitut za medicino dela in uradi za medicino dela pri krajevnih zdravstvenih enotah FJK prirejajo v četrtek, 17. marca, seminar na temo »Hrup v življenjskem in delovnem okolju«. Seminar sodi v sklop tečajev o zdravstvenem varstvu delavcev, ki jih omenjene ustanove prirejajo z namenom, da bi spodbudile poenotenje kriterijev in metod posegov ter izvajanja zdravstvenega nadzorstva v delovnih okoljih. Seminar se bo začel ob 9. uri v Kongresnem centru Pomorske postaje, predavali pa bodo profesorji Russignan in Gabelli od Medkrajevne službe za preventivo, Ferri od Službe za medicino dela pri tržaški KZE ter Bovenzi in Fiorito z Inštituta za medicino dela.
t
Z žalostjo v srcu sporočamo, da je po dolgi in mučni bolezni preminila naša ljubljena žena in mati
Albina - Zorka Ferluga
COPIČEVA
Pogreb bo danes, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župno cerkev na Opčine.
Žalujoči mož Peter (Romano), hčerki Lavra in Ksenija z možem Silvanom ter drugo sorodstvo
Ferlugi, 8. marca 1988
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga žena in mama
Dragica Starc
Pogreb bo danes, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v kontovelsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo mož Ivan, sin Claudio z ženo Liliano, vnuka Stefano in Sara, sestra Marija s sinom Dragotom ter vsi sorodniki.
Trst, 8. marca 1988
(Pogrebno podjetje Zimolo)
t
V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga
Vittoria Bogateč vd. Germek
Pogreb bo v četrtek, 10. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev.
Žalostno vest sporočajo hči Jolanda, sin Gigi z ženo Silvo in sinom Sergijem ter iz Argentine Vittorio in Lina z družinama ter ostali sorodniki.
Trst, Prosek, 8. marca 1988
“p Dne 5. t. m. nas je zapustila naša draga mati, babica in prababica
Ana Strain vd. Praše!
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo hči Elza z možem, vnuka Ervin in Elizabeta z družino, nečakinja Bruna, sestra Pie-rina, brat Celestin in ostali sorodniki.
Dolina, 8. marca 1988
pismi uredništvu
Poziv Skupnosti Družina z Opčin
Spoštovano uredništvo!
Naglo nadomeščamo zamujeno.
S tem kratkim stavkom zaobjemamo vse prebredene težave Skupnosti Družina Opčine. Danes, v nepogojenem stanju, smo pripravljeni pozabiti na težave z uveljavljanjem zagotavljanja socialnih storitev za Skupnost. Zadnji tak podvig je organizacija prevozov v bolnišnico in nazaj domov za ljudi, ki so potrebni hemodialize. To službo opravljamo preko konvencije s Krajevno zdravstveno ustanovo. Ker začasno stanujemo v mestnem predelu s težavnim dostopom za večja vozila in so zato naša ostajala nezadostno izkoriščena, smo se čutili dolžni dati na razpolago naša prevozna sredstva za to službo.
Ob tej priliki se javno zahvaljujemo vsem voznikom in prostovoljcem, ki so se trudili za uspeh tega našega novega podviga. Brez te znatne zavzetosti, bi se naš zagon nehal že na začetku.
Najti tako človekoljubne osebe in polne razumevanja, ni tako težko, kot smo si spočetka mislili. Zato ob tej priliki pozivamo morebitne prostovoljce: javite se! Vedno boste dobrodošli v naši skupnosti in vam bo takoj dodeljeno mesto za vključevanje v obliko socialne pomoči. Vaši napori bodo primerno poplačani.
Naš naslov je: Ul. Scaglioni 21/1 -telefon 768428.
SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
Zahvala PD Kolonkovec
Spoštovani!
PD Kolonkovec, KD Ivan Grbec in Dom Jakob Ukmar so s sodelovanjem osnovne šole Marica Gregorič Stepančič letos že četrtič priredili združeni Dan slovenske kulture. Proslava je bila v nedeljo, 21. februarja, v dvorani občinskega okrajnega sveta Sv. Sobote in predmestja Sv. Sergija, v Ulici Paisiello št. 5/4. Prireditev je imela zelo velik uspeh, udeležilo se je je veliko število ljudi. To kaže, da z razlaščanjem zemlje, z gradnjo novih stanovanjskih hiš in s priselitvijo državljanov italijanskega jezika, slovenska beseda, pa čeprav v težavah, še živi. Naše priznanje gre vsem, ki so na proslavi sodelovali, prof. Josipu Pečenku, učiteljicam in učencem osnovne šole Marica Gregorič Stepančič, pevkam in pevcem pevskih zborov Kolonkovec in Ivan Grbec, pevovodjem Dalki Sturman, Boži Hrvatič in Fulvii Kralj, povezovalki programa Sonji Rolič in gospodu Dušanu Jakominu.
Za udeležbo se želim posebej zahvaliti prvi slovenski poslanki v rimskem parlamentu Mariji Bernetič, prvi slovenski senatorki Jelki Gerbec, konzulu SFRJ Vlasti Valenčič, tajniku Kmečke zveze Ediju Bukavcu, tajniku SKGZ Dušanu Udoviču, ravnateljici šole Marica Gregorič Stepančič in g. Ondini Paoletič.
Predsednik PD Kolonkovec Josip Stančič
gledališča
kino
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 premiera SIX HEURES AU PLUS TARD (Colpo grosso) Stalnega gledališča iz Turina. Igrata Walter Chiari in Ruggero Čara. Režija Franco Gerva-sio. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
, V petek, 11. t. m., ob 20. uri (red E/B) četrta predstava opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent Reynald Giovaninetti, režiser Giulio Chazalettes.
V soboto ob 20. uri (red A/H) premiera Puccinijeve opere LA BOHEME. Dirigent Tiziano Severino, režija Franco Pero.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 premiera Goldonijevega dela LA CAMERIERA BRILLANTE. V glavni vlogi nastopa Lauretta Masiero.
koncerti
Societa del concerti Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert violončelista M. BRUNELLA.
razstave
V	knjižnici Naravoslovnega srednješolskega centra v Novi Gorici je odprta razstava grafik in knjižnih ilustracij KLAVDIJA PALČIČA. Razstava bo trajala do 12. marca.
V	prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani je odprta razstava likovnih del PIER PAOLA PASOLINIJA.
V	Juliefs room v Ul. della Guardia 16 razstavlja CARLO FONTANA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. marca slikar COLAUT-TI.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprta razstava likovnikov CLAUDIA GUSSINNIJA in MAURIZIA STAGNI-JA.
V	galeriji Palače Costanzi je odprta-fotografska razstava TRST IN NJEGOVO OKOLJE.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - je odprta razstava slikarja IRENEA RA VALIČA.
V galeriji Studio PHI - Ul. S. Miche-le 8/1 - bo do 26. marca odprta fotografska razstava, ki jo je pripravil PIERO ZOPELLAR1.
ŽZI-UDI iz Milj vabi jutri ob 11.30 na otvoritev razstave ročnih del miljskih žena v Beneški hiši, Calle Oberdan. Razstava bo odprta do 15. t. m. Urnik: vsak dan od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure; v nedeljo od 10. do 12. ure.
razna obvestila
KRUT obvešča, da se začne 17. t. m. tedensko plavanje v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert pianista Dimitrisa Zgourosa - Grčija, ki bo v soboto, 19. t. m., ob 20. uri na dvorcu Zemono pri Ajdovščini. Informacije po tel. 418605.
izleti
Srenja Boršt priredi v soboto, 19. marca, enodnevni izlet v Verono na mednarodni kmetijski sejem. Prijave sprejema Marjo Zahar (tel. 228481) do nedelje, 13. t. m.
ARISTON - 16.00, 22.00 Cobra verde, dram., r. W. Herzog, i. K. Kinsky.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Sorelle, 1985; r. Margaret Von Trotta.
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Wall Street, dram., ZDA, 1987, r. O. Stone, i. M. Douglas, Ch. Sheen, D. Hannah.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.15 Lo strizza-cervelli, i. Dan Aykroyd, Walter Mat-thau, Donna Dixon.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 II morbido sapore delle labbra, porn.,
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Braccio Vincente, i. Matt Dillon.
PENICE - 16.00 22.15 Tre scapoli e un bebe, Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazio-ne iatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.30, 22.00 Dragnet - La re-tata, kom., ZDA, 1987; r. T. Mankiewcz; i. D. Aykroyd, T. Hanks.
EDEN - 15.30, 22.00 Vicende intime nu-mero uno, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Piacere di čarne in tre dimensioni, porn.,
VITTORIO VENETO - Danes zaprto. CAPITOL - 16.30, 22.00 Balle spaziali,
kom., r. M. Brooks, i. M. Brooks, J. Candy, R. Moranis.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 II signore degli anelli.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Un piedipiatti a Beverly Hills IL, kom., 1987, r. T. Scott, i. E. Murphy, J. Reinhold, J. Prochnovv.
RADIO - 15.30, 21.30 Le prestazioni di Vanessa, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v četrtek, 10. t. m., ob 18. uri na šoli GM, Ul. R. Manna 29.
ZŽI Križ priredi danes, 8. t. m., ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma v Križu DRUŽABNI VEČER ob prazniku žena. Poskrbjeno bo na prigrizek, pijačo in glasbo. Vabljene!
Slovenski kulturni klub obvešča, da bo v soboto, 12. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu premiera odrske priredbe znanega Preglovega dela »GENIJ V KRATKIH HLAČAH«. Režija: prof. Lučka Peterlin-Susič, ki je delo tudi dramatizirala. Za glasbeno opremo bo poskrbel Štefan Bembi, za sceno pa grafik Edi Žerjal.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu, Zveza vojnih invalidov in Združenje aktivistov s Tržaškega ozemlja prirejajo PROSLAVO ŽENA v četrtek, 10. t. m., ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Nastopata pevski zbor Jadran iz Milj in igralka SSG v Trstu Mira Sardočeva, v imenu organizatorjev bo spregovorila Anica Udovič. Vabljeni!
KD V. Vodnik iz Doline prireja v nedeljo, 13. t. m. revijo otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO. Prireditev bo ob 16.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
SKD L Gruden in ŠD Sokol priredita DRUŽABNI VEČER v petek, 11. t. m., ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji.
KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria vabi na PRAZNIK ŽENA, danes, 8. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju.
Ob priliki 8. marca priredi zveza žena iz Mačkolj DRUŽABNI VEČER v soboto, 12. t. m. , ob 20. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Gost večera bo ŽPZ I. Grbec iz Skednja.
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi v četrtek, 10. t. m., ob 18. uri na otvoritev razstave
Igorja
Stepančiča
MLADI
' ki imajo radi ples, petje, glasbo in veselo družbo
so vabljeni v Športno-kulturni center v Zgonik jutri, 9. t. m., ob 20.30.
Odbor KD Rdeča zvezda in mladinci zgoniške občine bi radi obnovili folklorno dejavnost, zaradi tega bodo dobrodošli razni nasveti in predlogi.
KD Rovte-Kolonkovec Ul. Monte Sernio 27
vabi na
praznovanje ob dnevu žena
danes, 8. t. m., ob 18. uri Priložnostni govor bo imela Neva Lukeš. Sledi večerja ob 19.30. Za naročila tel. na št. 827528.
Danes slavi 80-letnico naš dragi
JOSIP LOVRIHA
Vse najboljše in zdravja mu želita žena Marija in vnukinja Boži z družino.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 8. marca 1988
DAN ŽENA
Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 18.01 - Dolžina dneva 11.31 - Luna vzide ob 23.29 in zatone ob 8.04.
Jutri, SREDA, 9. marca
FRANJA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.53 najnižja -36 cm, ob 11.43 najvišja 16 cm, ob 17.09 najnižja -25 cm, ob 23.42 najvišja 43 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1003,5 mb pada, veter 15 km na uro severovzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Stefania Toncinich, Sara Ciani, Chiara Pisanu, Sante Rosiel-lo, Orchidea Grisetti, Daniel Blasina.
UMRLI SO: 68-letna Carla Starc in Starc, 84-letna Laura Bernes, 68-letni Marian Agostinis, 90-letna Grazia Trani vd. Fragiacomo, 102-letna Olimpia Pahor vd. Walter, 83-letni Bartolo Tagliapietra, 80-letna Laura Švigelj, 75-letni Augusto Fortunati, 79-letna Stefania Secchi, 71-letni Serafino Gamboz, 76-letni Mario Fonda, 61-letna Maria Cerruti vd. Caris, 78-letni Sabino Mistacchi, 55-letna Anto-nietta Dobrigna por. Schiaviz.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7., do sobote,
12. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
OPČINE - Trg Monte Re, 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. delFIstria 18.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
V spomin na Iginia Bogatca, Nado Fer-foljo in Angela Sedmaka darujeta Elvira in Keti Tenze 25.000 lir za Glasbeno matico in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob plačilu članarine darujejo Enrica Mrakič vd. Kavs 7.000 lir, Olga Faganel
2.000	lir ter Marija Ferluga 7.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob pok. Ignacija Ote darujejo Silva in Sergio Kocjan ( Dolina 127) 20.000 lir, družina Smotlak (Trst, Ul. Giarizzole) 20.000 lir ter družina Kocjančič (Kroglje 11) 30.000 lir za MPZ V. Vodnik.	,
V	spomin na Jožefa VoTpija daruje družina Stanko Pupis 50.000 lir za nabre-žinsko godbo in 50.000 lir za nabrežinsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Jožeta Volpija darujeta Marija in Karlo Calzi 30.000 lir za Sklad za rakasta obolenja.
V	spomin na Slavka Streklja daruje družina Mihalj 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Slavka Štreklja daruje družina Antoni (Gabrovec) 50.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob pok. Slavka Štreklja daruje družina Legiša iz Vižo-velj 50.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob pok. Ide Peric darujeta Marija in Vanček Doljak iz Sa-matorce 20.000 lir za Skupnsot družina Opčine.
Namesto cvetja na grob bratranca_ Milja Kjudra darujeta Ida in Marjan Čonč
5.000	din in ne 50.000 din za vzdrževanje spomenika padlim v-NOB v Lonjerju.
V	spomin na pok. Giovanno Franko darujeta Anton in Anica Marc 15.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Ignacija Oto darujeta Liči in Lojzi Kapun 20.000 lir za MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob brata Pepija daruje sestra Ana z družino 100.000 lir za KD I. Gruden-Nabrežina.
V	spomin na pok. Jožeta Volpija darujeta družini Sirico in Šuman 50.000 lir za cerkveni pevski zbor v Nabrežini.
Namesto cvetja na grob pok. Pepija Lipovca daruje kolektiv Adriaimpex
100.000	lir za Dijaško matico in 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Pepija Lipovca darujeta Milan in Savica Čebulec
50.000	lir za Združenje bivših aktivistov.
V	spomin na Mansueta Fondo daruje družina Antona Pertota 20.000 lir za ŠD Mladina.
Ob 20. obletnici smrti naše drobre mame Pavle Berger darujeta hčeri Pavči in Tea 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na pok. očeta svakinje Fride darujejo Jožko, Marica in Sabina 60.000 lir za SKD L Gruden.
Namesto cvetja na grob Pepija Lipovca daruje M.K. 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Slavka Štreklja darujeta Marta in Boris Šimoneta
20.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Namesto cvetja na grob Pepija Lipovca daruje Nada Škrap 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na brata Viktorja Mahniča daruje sestra Mirka 60.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Doline.
V	spomin na Ignacija Oto daruje Sergio Mahnič 10.000 lir za cerkveni pevski
. zbor iz Doline.
Namesto cvetja na grob Urše Pasarit daruje družina Kocjančič (Dolina 115)
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Manšueta Fonde daruje družina Pavletič 50.000 lir za Dom J. Ukmar.
V	spomin na Pepija Lipovca darujeta J. in J. Ličen 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Davida Kalca daruje družina Milkovič (Gropada 5)
10.000	lir za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Jožeta Volpija
darujeta Marija in Carlo Calzi 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Manšueta Fonde darujeta Karlo in Mirjam Fonda
100.000	lir za KD L Grbec.
V	spomin na dragega strica Manšueta Fonde darujeta Mara in Fritz Guštapane
50.000	lir za KD I. Grbec.
V	počastitev spomina dragega Manšueta Fonde darujeta Tatjana in Marta
25.000	lir za Dom J. Ukmarja in 25.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob dragega Manšueta Fonde daruje Rosanda 20.000 lir za KD L Grbec v Skednju.
V	spomin na Pepija Lipovca^ darujeta Gracijela in Bruno 15.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Angela Martelanca daruje Marta Matjašič 10.000 lir za cerkev sv. Leopolda v Domju.
V	spomin na Manšueta Fondo darujeta Zora in Libero Polojaz 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	počastitev spomina gospoda Manšueta Fonde daruje Vlasta Polojaz 50.000 lir za Slovenske tržaške skavte.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta nona in nono 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Pepija Lipovca daruje družina Franja Kosovela 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob 1. obletnici smrti dragega Kristjana Metelka daruje teta Silva z družino
20.000	lir za vzdrževanje plošče v Gabrovcu.
V	spomin na Iva Tenceja, Iginia Bogatca, Nade Ronzani in Leonarda de Fe-lice darujejo Marčela, Vida in Vasilij
50.000	lir za spomenik padlim v NOB v Križu, 50.000 lir za Dom A. Sirk in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor v Križu.
Namesto cvetja na grob Bruna Stoc-chija darujeta Milka in Berto Švab 50.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na Lizeto Krečič vd. Albi daruje Slavko Kalc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Konto-velu in 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na mamo Marijo Ravbar vd. Purič daruje sin Rudolf 150.000 lir za MPZ Tabor.
V	blag spomin na dragega svaka in strica Jožeta Volpija darujeta družini Mirka in Ivana Radoviča 100.000 lir za gradnjo sedeža zborov Fantje izpod Grmade in Deliškega zbora Devin.
V	spomin na Drago Pertot in na Josipa Volpija darujeta Mila in Neva 10.000 lir za pevski zbor I. Gruden.
Namesto cvetja na grob Drage Pertot in Josipa Volpija darujeta Neva in Mila Godnič 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Josipa Volpija darujeta Marija in nadja Zerial 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto na grob Marice Antončič vd. Trobec darujeta Vanka in Tamara z družino 40.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Slavka Štreklja darujeta Marjan Nabergoj 50.000 lir in Vekoslav Rupel 10.000 lir za.FC Primorje.
mali oglasi
OSMICO je odprl Just Škrlj - Salež 44.
Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Dušan Guštin v Repnu št. 22. Toči belo vino in teran. PRODAM motorno kolo, gilera arizona RX 125, črne barve, letnik 1986. Tel. 225017 po 15. uri.
PRODAM prikolico roller progres, dolgo 4,75 m, za pet oseb, v dobrem stanju. Tel. 225297.
PRODAM vespo primavera, cena po dogovoru. Tel. 229347.
50 CM visoke sadike Cedrus deodara prodajam po ugodni ceni. Tel. 003865/31276 od 18. do 20. ure.
V SOBOTO, 5. t. m. zvečer v bližini Kulturnega doma ( Ul. Fortuni, Gambini) sem izgubila ženska očala za vid. Prosim najditelja, naj se zlasi na tel. št. 578117.
menjalnica			7. 3. 1988
Ameriški dolar		..	1235.—	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		734,—	Švicarski frank 			 887,—
Francoski frank		216,—	Avstrijski šiling			 104,—
Holandski florint		653.—	Norveška krona 			 193,—
Belgijski frank		34.—	Švedska krona			 204,—
Funt šterling		..	2190.—	Portugalski eskudo ..		 8.—
Irski šterling		..	1935.—	Španska peseta			 10.—
Danska krona		189,—	Avstralski dolar 			 850,—
Grška drahma 		8,—	Debeli dinar			 0,8C
Kanadski dolar 		960.—	Drobni dinar			 0,8C
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DLiKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
■		
		
PROMOCIJSKA PRODAJA :
KUHINJE - DNEVNE SODE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE
S POPUSTI OD 20% 00 50%
V Trstu 3.000 mz razstavišča in lastno parkirišče
MOLLAFLEX
edina posteljna vzmetnica izdelana v Trstu
obv. občini 8/2/1988
|___________________slike, ki so tudi spomin_____________
Predmeti za včeraj in danes
Kmečka opravila so bila in so še vedno del življenja kraškega človeka, čeprav jih sodobnost izpodriva, pripomočki pa se spreminjajo in posodabljajo.
Mlajšemu ali mestnemu človeku se lahko običajna slamoreznica, ki ni manjkala v nobenem hlevu, zazdi celo skrivnostna. Upravljanje naprave terja nekoliko spretnosti: z levo roko in pripravo podobno glavniku človek potisne slamo pod rezilo, z nogo sproži protiutež, da pripravi količino slame, ki jo želi zrezati; ko
rezilo navzdol.
Precej bolj poznan je plug ali v narečni obliki "dorvu". Na sliki vidimo
ki ga je da zaorje na zahte-
Oba predmeta sta bila v začetku tega stoletja še zelo domača in uporabljena, v začetku prihodnjega pa bosta verjetno domovala le v muzejih in bo o njihovi uporabi potrebno brati razlago na kartončku...
asimetrični kovinski plug, seveda mogoče uravnati, bolj ali manj globoko glede vo kmeta ali sestavo terena.
umakne nogo, protiutež stisne in pridrži slamo; z desno roko pa potisne
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Štev. tednov	Lestvica	
na lestvici	pretekli teden	
7	1	1. Bryan Adams - Run To You
13	2	2. Los Lobos - La bamba
6	5	3. George Harrison - Got My Mind Set On You
10	3	4. Sting - WeTt Be Together
8	6	5. Terence Trent D'Arby - VVonderfutt Wortd
11	7	6. Agropop - Samo milijon nas je
10	4	7. Gianna Nannini - 1 maschi
4	9	8. Eurythmix - / Ve Got A Lover
2	10	9. INXS - Need You Tonight
3	8	10. Francesco De Gregor! - // canto detle sirene
Zgodilo se je to, kar je bilo pričakovati: vroča deseterica je zaprla vrata in si porazdelila sedeže v prvi vrsti. Zasedba tega tedna je tako znana že od prej, prišlo je le do manjših rotacij, kot temu popularno pravimo, imena pa so ista. Na vrhu so Bryan Adams in Los Lobos, pomik je uspel le Georgeu Harrisonu, ki odlično vžiga in s šarmom petinštiridesetletnika združuje generacije.
Če odštejemo Agropop, potem zasluži v spodnjem delu lestvice omembo predvsem INXS, band, ki je s svojo prisotnostjo tudi na lestvico Vročih 10 prinesel avstralski zvok. Evropa in ZDA sicer že nekaj mesecev odkrivajo veliki otok, kar je v marsičem povezano s praznovanjem dvestoletnice "civilizirane" Avstralije. Na radijskih frekvencah se tako gnete precej avstralskih skupin in med kandidati za članstvo v klubu Vročih 10 je tudi Midnight Oil, band, katerega pesmi so močno socialno angažirane in govorijo predvsem o uveljavljanju pravic avstralskih domorodcev. Sicer pa rock že dolgo vsepovsod govori isti jezik, o čemer ste se lahko prepričali tudi ob prvem nedeljskem predlogu "Beds Are Burning" (Midnight Oil), za konec pa smo slišali New Order in "Touched By The Hand Of God".
To so bili novi kandidati... Glasujte in... imejte se vroče!

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...........................................................
Naslov:...................................'...............................
Glasujem za:..............................................................
Moj predlog:..............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: La mia droga si chiama Julie (dram., Fr. 1969, r. F. Truf-faut, i. J. P. Belmondo, 1. del)
22.40	Dnevnik
22.50	Film: La mia droga si chiama Julie (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Inf. odd.: Osvojena medicina
^ RAI2	|
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lessie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.00	Nan.: II brivido dell imprevisto
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Un giustiziere a New York
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Hombre (vestern, ZDA 1967, r. M. Ritt, i. P. Newman)
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Filmske novosti
0.05 Film: Verso la . vita (dram., Fr. 1936, r. J. Renoir, i. J. Gabin)
RAI 3	!
12.00	Dok. odd.: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derbv (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
19.55 Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec (pripravil A. Amoroso)
20.30	Film: Toro scatenato (dram., ZDA 1980, r. M. Scorsese, i. Robert De Niro, Cathy Moriarty, 1.
21.40	Dnevnik - vesti
21.45	Film: Toro scatenato (2. del)
23.30	Variete: L'altro spettacolo
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana_______________
10.00	TV Mozaik in nato Šolska TV, Kemija - destilacija, Fizika - od Newtonove do Einsteinove mehanike in postulati Newtonove mehanike
11.00	Tečaj angleščine
16.15	Video strani
16.30	Mozaik - Šolska TV (pon.)
17.30	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Olimpiada balončkov
17.35	Aktualna oddaja: Periskop
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	TV drama: Kmetič (Veroslav in Jovan Rančič, TV Novi Sad, r. J. Rančič, i. Dragomir Felba, Dušan Janičijevič, 2. del)
21.10	Kulturni tednik: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.05	Aktualna oddaja: Vsak regrat dobi enkrat lučko, portret akademske slikarke in ilustratorke Ančke Gošnik-Godec
22.45	Video strani
TV Koper ZZHIZZ]
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti
14.00	Boks: za peresno kat. Fenech-Callejas (prenos iz Sidneya)
16.00	Dnevnik
16.10	Šport: kronika in reportaže
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Nekaj misli ob 8. marcu TRST — Z okrogle mize o vlogi Srednje Evrope med političnim vzhodom in zahodom PASSARIANO — Posledice deželnega kongresa PRI
19.30	TVD Stičišče
20.00	Dokumentarec
20.00	Aktualna oddaja: Speciale Don-na Copertina - Šport in mimoze
22.30	Dnevnik in športne vesti
23.00	Športna rubrika: Juke Box
23.30	Šport: kronika in reportaže
jfji CANALE S
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30 Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00 Film: Gli occhi che
non sorrisero (dram., ZDA 1952, r. William Wyler, i. Jennifer Jones, Laurence Olivier)
17.15	Nanizanka: Aliče
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cingue del guinto piano, 19.151 Jefferson
19.45	Kviz: Tra moglie e ma-
or, rit0
0.30 Nadaljevanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 I
23.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
9-45 Rubrika: Premiere
0.55 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.55 Bonanza
c©:
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Vertigine (dram., It. 1941, r. Guido Brig-none, i. Beniamino Gigli)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La battaglia di Midway (vojni, ZDA 1976, r. Jack Smight, i. Charlton Heston, Hen-ry Fonda, James Co-burn)
22.05	Inf. oddaja: Italia mis-teriosa
23.50	Filmske novosti
0.20 Nanizanki: Petrocelli,
1.10	Switch, 2.00 II Santo
f|> ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.30	Film: Return of the Jedi - Il ritorno dello Jedi (fant., ZDA 1983, r. Richard Marguand, i. Harrison Ford, Carrie Fisher, Mark Hamill)
0.30 Nanizanki: M.A.S.H.,
1.00	Alfred Hitchcock racconta, 2.00 Ai confi-ni della realta
E[J TELEPADOVA ~
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Si ringrazia la re-gione Puglia... (kom., It. 1982, r. Mariane La-urenti, i. Massimo Bol-di, Teo Teocoli)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet
1.00	Film
P^	TELEFRIULI
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.15	Dokumentarna oddaja: L' uomo e il mare
18.15	Nadaljevanka: Melod-ramma
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka:	Corpo
speciale
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nadaljevanka: A passo di fuga
0.10 Informativna oddaja: News dal mondo
I 3E teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.45 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna eno-gastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Vojna in mir (5. del; 15.15 Zbornik (2. del); 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: pianistka Katja Milič; 18.00 Radijska igra: Zgodovina neke ljubezni (A. Sandrock-A. Schnitzler); 19.20 Napoved sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Bojana Drobeža; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasba; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciane; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glas. sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo in vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.00 Radijska scena; 18.33 Bazar; 19.00 Glas. novosti; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovenskimi in hrvatskimi melodijami; 12.00 Glas. mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Spanč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni program.
PRIMORSKI DNEVNIK
ob dnevu žensk
□ stran
Gospodje, poglejte se v ogledalo!
O '> o
Že naslov, ki ga piscu ženskega spola odmerijo (Ženska v literaturi, op. ur.), te poskuša potisniti nazaj v zate zarisani geto! Zakaj v literaturi, zakaj ne kar tukaj in zdaj! — Že slišim pripombo: glej jo, feministko! In vendar to nisem nikoli bila. Odkar sem prvič lastnoročno kot punčka v jezi premlatila svojega atletskega brata in s kolenom na njegovih prsih zagnala pod strop svoj zmagoslavni indijanski bojni krik, se vedno počutim povsem enakopravna temu sicer občudovanemu, a hkrati tako krhkemu bitju, ki se mora nenehno potrjevati v svoji premoči, če hoče obstati na svojem piedestalu, namreč moškem. Niti na misel mi ni nikoli prišlo, da sem le zato, ker sem ženska, na kateremkoli polju svojega udejstvovanja manj sposobna, manj delavna ali manj uspešna, kot so moji moški kolegi. Pa tudi ne bolj!! Če imam kaj samozavesti, jo imam kot človek, ne kot ženska.
Bilo bi seveda čudovito, ko bi se zame in za moje »soženske« stvar tukaj tudi končala. Zal pa se tu šele začenja. ■Ob vprašanju namreč, ali nas tudi družba sprejema in gleda v optiki, v kakršni se vidimo same. Oglejmo si zadevo pobliže. Pravkar je izšla knjiga približno tridesetih avtorjev, samih bistrih glav: Na pragu tretjega tisočletja. Cvet sodobnih slovenskih možganov v njej razmišlja o tem, kako vstopa — ali naj vstopi — Slovenija v novo ero. Štiristo strani drobnega tiska .... izjemno širok problemski zajem čez današnji slovenski trenutek .... in vendar: ali v novo tisočletje ne mislijo vstopiti tudi ženske, saj med avtorji ni niti ene! Kaj res v vsem slovenskem znanstvenem, umetniškem, političnem
in kdovekakšnem svetu ni vsaj za pr' ste ene roke inteligentnih žensk? P°' dobno je s knjigo Sto slovenski" znanstvenikov: res, da sta na začetku dve, svetnica in alkimistka iz davnw dni, za okrasek pa še na koncu fizik paleontolog, biolog in zdravnik v kriiU' a skupno: 6 na 100. Res takšnih žen0 ni? Ali pa jih enostavno ne opaziš, c"e ti pogled in razsodnost zapira hi0, na zavesa oziroma obzorje iz hl°Ci Skozi to debelo zagrinjalo se ta vidi nekako takole: če jih ni v knjig0'11 pomeni, da jih pač ni in jih ni bii°' prav verjetno pa je, da jih tudi nik°! ne bo, ker pač področje duha, znanosti umetnosti in politike na višji ravni 01 žensko področje; res se kakšna preiZ' kuša tudi na tem poprišču, vendar s to prej možače kot prave ženske. Tem vsevedom lahko natreseš iz rok°' va tudi sto uspešnih žensk, napaberk0' vanih po svetu in doma, ne prepri°a jih, čeprav je čas s takšnimi predstav0' mi že pometel. Danes so ženski odpne vse poti. Pod pogojem seveda, da sl sama tega želi in da je pri tem kaj 0 ovira.
Prva ovira smo si me same! Na nas1 lestvici vrednot je namreč pogosto zl' vljenje pred učenostjo, ljubezen Pie uspešnostjo, srce (in z njim žrtev, odp°' ved, prostovoljni umik, razdajanl0! pred razvijanjem poklicnih ali arnet' niških ali raziskovalnih sposobnost1-Tudi druga ovira je pravzaprav že v nas samih. Preveč smo obdarjene s treznostjo in smislom za humor, da 0 imele potrebno ambicijo in slo po iZ' stopanju ali paradiranju, posebno P° samozavest, s katero se vsak polphs' tevnik v hlačah brž brez kompleks0 povzpne na položaj. Tam sam sebe
vidi v najsvetlejši luči ter se zato prav knralu dobro znajde v vlogi, kateri je komaj dorasel. Tudi najsposobnejša Zenska pa se bo odgovornih nalog ote-Pola, ker bo v njih videla predvsem Odgovorni pol. Če se bo. že usedla na “Položaj«, jo bo zadostilo predvsem do-y0 opravljeno delo in se ne bo častihlepno rinila v ospredje; namesto nje pa a° takoj nared kakšen hlačman, ki bo nedvomno prav kmalu postal njej nad-Tejeni direktor. Zanimala bi me razi-skava, koliko žensk sedi v Trstu na odgovornih mestih v bankah, podjetjih, strankah, združenjih, društvih. In pa, seveda, koliko jih v taistih ustanovah odlično opravlja odgovorna dela, ne da 1 Pri tem predsedovale.
Jretja ovira, zaradi katere »ženske nikamor ne pridemo«, šele prihaja od zunaj. To so najprej predsodki: zaradi 1‘h danes pri nas komaj najdemo bitja v krilu na vodilnih, odgovornih ali do-/° Plačanih mestih,- na drugi strani pa e danes velja v glavnem nespreme-nlona »delitev dela« v družinski skup-n°sti. Naj je družina z otroki ali brez Im, nihče ne podvomi v pravilnost Ptedpotopnega prepričanja, da so °ba, nabava, pospravljanje, če so . tr°ci pa še razvažanje k raznim delavnostim in nadzor nad nalogami stvar ženske. Ko torej odslužiš svoj* “dvojni šiht«, naj se zvečer posvetiš vsa sveža znanosti ali umetnosti; ali 1<J Popoldne sediš na simpozijih in v raziskovalnih kabinetih. (Kdo v tem Primeru prevzame tvoje domače obveznosti?)
. Ženska torej, ki danes karkoli naredi ,ri doseže v poklicu, znanosti, umetnos-.' /e vsega spoštovanja vredna, ker jo le to stalo mnogo več truda in žrtev kot
njenega moškega kolego. Veliko nas zato sploh vrže kmalu puško v koruzo in prepustimo »bojno polje« bojevitejšim hlačmanom.
Zdaj pa obrnimo ploščo: Kdo se je že kdaj z vsem spoštovanjem odkril ženski, katere »delokrog« je samo - dom! Ali ni velika odgovornost, če ne celo poslanstvo tudi to, da omogočaš članom svoje družine, da razvijajo svoje talente, da se neovirano posvečajo svojemu delu in da se vračajo v prijazno, urejeno okolje? Kaj šele, če je žena razgledana, če se stalno izobražuje, bere, sodeluje v društvih ipd. Ob taki ženski se napije energij še tako dejaven mož in v taki družini imajo otroci najoptimalnejše pogoje, da razvijejo svoje darove. Ali so žene, ki so se odpovedale lastnemu uveljavljanju in posvetile vse svoje energije družini, dovolj ovrednotene tako v družbi kot v domačem krogu? In vendar se prav v naših družinah ustvarja in oblikuje naša zamejska skupnost; kar je najvrednejšega, je izšlo odtod. Ženski skrb
Pesniška svetova Irene Žerjalove in Maje Haderlapove
Irena Žerjal:
LET MORSKE LASTOVICE
Z eno besedo bi lahko označili šesto samostojno pesniško zbirko tržaške pesnice Irene Žerjal Let morske lastovice (ZTT 1987, zbirka Leposlovje) poleg pesniških zbirk je doslej sodelovala kot soavtorica še pri dveh knjigah proze vračanje. Kot se lastovice vračajo v kraje, kjer so ugledale luč sveta, tako se pesnica po dolgih življenjskih preizkušnjah vrača v svoje kraje, v svojo preteklost in z njo doživlja vse spremembe, ki jih kot intelektualka razume in priznava, kot človek in ženska pa pogreša njihovo nekdanjost. Lastovica je zbegana, ko se vrne iskat svoje gnezdo, pa so med tem hišo prenovili. Žerjalova, ki ji človekova danost in razsodnost velevata, da mora tako biti, kot je, to spreminjanje stvari razume in sprejema, a ji je žal, da je tako. Zato se v pesmih vrača v preživete čase, ljudi, naravo, kakršno je videla v svojih mladih letih, običaje, ki drug za drugim umirajo pod vsiljivim bliščem reklam, itd. pa jih zato s svojim pesniškim podoživljanjem skuša ohraniti pred pozabo.
Večkrat se skuša kontrolirati: Ej ti spominček, pojdi med stare igračke, saj jih ni bilo malo..., a ji to slabo uspeva. Sila vračanja je kot magnet: vso jo omreži. Prebudijo se mrki težaki, ki s svojimi rokami služijo kruh v težkem vsakdanjem delu, prebudijo se njene kolegice s fakultete, ki jih je življenjski tok zanesel kdo ve kam, na kdo ve kakšne meje, vrnejo se spomini na poletja ob morju, na murve, oljke, ki jih v tor-klah stiskajo in iz njih pridobivajo dobro oljčno olje. Mestoma ji spomin preraste iz »drobnih, vsakdanjih stvari« v družbene probleme, ki se neposredno tičejo naroda, katerega pripadnica je tudi pesnica: saj je vedela, da prihaja leto 48... začela se je bila prva ideološka vojna, prva slovenska, ki ni imela verskega značaja (pravi v pesmi Žakljevi-na j>od staro murvo). V te elemente trosi Žerjalova svoj svet, svoje doživljanje v njem, svojo grozo in svojo nemoč upreti se, predrugačiti, narediti kaj, da bi tako ne bilo, kot je. Je ena od »dveh tisočink slovenskih pesnic«, ki jih že od Luize Pesjakove in drugih ustvarjalk, ki so se ukvarjale z literaturo, spremlja neugledno ob stran postavljanje. Tega se. pesnica zaveda in ji ni prav.
Vračanje v spomine, vračanje v preživeto, je za Žerjalovo možnost preživetja »čez poletje«. Iz pomladi v jesen. Ona sama se sedaj nahaja v središču poletja, v zrelih plodnih letih, ko se mladostne pomladanske zanesenosti umirjajo in se pripravlja na jesen. Še je čas poletnih
neviht in viharjev, ki pa jih Žerjalova vidi predvsem kot osvežilne prebliske, ki peljejo k še večji plodovitosti. Skorajda ponižno vdano zazveni predzadnja pesem v zbirki - Coklice: /Coklice bom spravila,/ saj je tu jesen.// Slamnik gre na omaro // spominjal me bo na nore vožnje / na morsko ravan, / na pariške razstave, / na bele jadrne jadrnice, / na morske lastovice, / na modre skale, / na pesek, / na lepo baletko, / na parčke v vlaku v Limoges /, na neponovljivi dež, / poletni dež //... Torej vse je pospravljeno, vse urejeno v življenju, ker...
...ker ni nikoli v življenju postavljala preveč naglas zakajev in kakojev, ker je od življenja jemala le toliko, kolikor ji je ponujalo, ker je doumela skrivnost, da... lastovka umre, / ko ne more vzle-
teti z jato / ali takrat, ko jata odleti / in pozabi nanjo? / Tako torej ji ne ostane drugega, kot da v svojo pesem izkriči svoja vračanja v čase in kraje, ki jih je drugačne kot sedaj prvič dojemala in spoznavala. Z njihovo preobrazbo pa je postajala vse bolj nesrečna po eni in bolj trdna in zrela po drugi strani.
Metaforika Žerjalinih pesmi je takšna kot v njenih dosedanjih zbirkah domiselna in strogo kontrolirana. Vanjo dodaja nekaj primorskih besedi, ki jih na koncu razloži v posebnem slovarčku. Z njimi postaja njena pesem še bolj lokalno (tržaško, zamejsko) pobarvana, zato tudi bolj sveža in bogatejša.
Knjiga, ki jo je uredil Marko Kravos, natisnila tiskarna Grafica Goriziana, se ponaša tudi z lepim ovitkom: na njem je natisnjeno olje Deziderija Švare.
Eriča Jong
SEDEMNAJST SVARIL PRI ISKANJU FEMINISTIČNE PESMI
1.	Pazi	se
2.	Pazi	se
3.	Pazi	se
4.	Pazi	se
5.	Pazi	se
6.	Pazi	se
7.	Pazi	se
8.	Pazi	se
9.	Pazi	se
10.	Pazi	se
11.	Pazi	se
12.	Pazi	se
13.	Pazi	se
14.	Pazi	se
15.	Pazi	se
16.	Pazi	se
17.	Pazi	se
pod rokavicami ga srbijo prsti, ki napoveduje vojno skoz stisnjene zobe. ki ovaja pisateljice,-
ta ima čisto majcen penis in je nepismen, ki bi te rad zaščitil;
obranil te bo pred vsem, samo pred sabo ne. ki rad kuha,-
kuhinjo ti bo napolnil z mastnimi lonci, ki ljubi tvojo dušo; ta je drekač.
ki obtožuje lastno mater; ta je kurbin sin. ki piše kurbin sin skupaj; ta jeclja.
ki preveč ljubi smrt; ta sklepa zavarovalne pogodbe, ki preveč ljubi življenje; ta je bedak.
ki se pritožuje nad psihiatri;
tega je strah.
ki zaupa psihiatrom,-
ta je do vratu zadolžen.
ki ti izbira obleke;
ta bi jih rad tudi nosil.
ki se ti zdi nenevaren,-
ta te bo presenetil.
ki mu je samo do knjig;
ta bo iztekel kot curek črnila.
ki pisari z rožami okrašena ljubezenska pisn
ta se pripravlja na leta molka.
ki hvali osvobojene ženske,-
ta namerava pustiti službo.
Maja Haderlap: BAJALICE
Mlada slovenska pesnica Maja Haderlap je Korošica, naslednica cele pesniške in kulturniške generacije Hader-lapov in Miklavov, izvirajočih iz remše-niških lepenskih grap. Stara 27 let (prav 8. 3. bo dopolnila svoj 27. rojstni dan) je izdala že svojo drugo pesniško zbirko. Pred štirimi leti je izšla (prav tako pri ZTT) njena zbirka Žalik pesmi. Sicer pa je Haderlapova absolventka dunajske univerze, kjer študira gledališke vede in germanistiko, je urednica koroškega Mladja, kjer tudi večinoma objavlja.
Med njeno prvo pesniško zbirko »Žalik pesmi« in drugo (Bajalice) stoji trdna povezanost. Če je v trpko otožnih, umaknjenih in vendarle po svoje človekoljubnih pesmih v zbirki »Žalik pesmi« nenehno prisotna misel odhajanja iz lepenskihg grap, iz »teh tesnobnih osi z roba Alp«, potem je v Bajalicah to odhajanje že skoraj dokončno. V njih se pesnica zapira v svojo notranjo poetsko osamo, v ponotranjenje, kot pravi pisec spremnega eseja k »Bajalicam« dr. Mat-jaž_ Kmecl.
Že uvodna pesem - pesniška zbirka je razdeljena na Bajalice in ciklus Suhi vrelci - govori o tem odhajanju v notranjost. Človek je v tistih mračnih osojnih grapah obsojen na svoj obrobni kot, kjer so poletja kratka, saj se že septembra ovijejo bregovi v zoprno jesensko meglo, ki traja pretežni del leta. Le tu in tam je čas in prostor za koristen opravek (človeku, ki pride, razkažem poti, nato zopet zasedam prostor v kraju), zato postajajo lepenske grape prispodoba za brezčasnost, prispodoba filozofskih razmišljanj.
Maja Haderlap vendar iz tega ne dela tragedije. Z osupljivo hladnostjo, rekli bi celo s samoironijo in navidezno neprizadetostjo, polagoma secira življenje. »Življenje je«, pravi, »nujno in težavno minevanje«. Vse drugo je videz, iluzija. Ljudje verjamejo iluzijam kot bajaličarji verjamejo, da bodo s pomočjo preklane palice našli vodo. Ta njen svet ji to potrjuje. Usojenosti ni mogoče zbežati. Šo morda mogoči le pogojni pobegi, a usojenost te je z rojstvom zaznamovala (vsekakor drugače, kajpak), a to dejstvo je neprenehoma prisotno v sleherniku. To pesnica dokazuje v ciklusu Suhi vrelci v drugem delu zbirke. V njem so našteti njeni predniki, nava-
de, orodje, običaji, ki so povezani z vanjem v ozkih osojnih grapah obrobij Alp, celo »vsa zalega mrtvakov, ki * onostranstva pošiljajo medle pozdrav^ Ta usojenost in nepremičnost je Pr’ šotna tudi v pesničinem jeziku. Tud1 ^ je »statičen«, zaznamovan z mislil d. neizhodnosti. Tako kot se pesnic1 stavki povezujejo med seboj (d°s'e<J0. jih začenja z malimi črkami, čeprav ^ sledno uporablja vsa potrebna ločila) je vsak (tudi po optičnem vtisu) na 0. Ijevanje prejšnjega, tako se misli o u jenosti in nujnem begu v notranj pletejo iz vsakega njenega sporočila- .0 Pesmi Maje Haderlap se torej > kot napor, ki jih porojeva temna s življenja osojnih grap človeških
nob. Hr tCmorl nraiH \r ci/nipTO dS J_
zavrženosti in zraven pa
človes
Dr. Kmecl pravi v svojem — »To je zbirka lirskih verzov o drug
dem gledanju, silovita in prevzemajoča Poetska samoanaliza, poezija intelektu-jude resignacije ali celo zav t^kosti, ki iz tega nastaja,
. de, komajda kdaj povedane, pa globo-. 6 ljubezni do vsega kar nam je dano ln naloženo.«
Pako vsebinsko kot motivno je to zagotovo popolnoma nova podoba slo-nskega pesništva na Koroškem, zato , toliko bolj zanimiva. Pa ne samo za otoške Slovence ampak za slovensko Posništvo nasploh.
: ,. osniško zbirko Maje Haderlap »Ba-I .de« sta skopaj založili in izdali Za-t?? . Drava iz Čelovca in Založništvo iškega tiska, uredil jo je Marko Kra-• °s' opremil Graficenter Trst, ovitek pa ■ oblikoval Jože Boschitz, natisnila pa skarna Grafica Goriziana.
za dom ne bo ne žrtev ne breme, če bosta tako družba kot njen življenjski tovariš sprejemala to njeno vlogo kot enakovredno vsem ostalim dejavnostim žensk zunaj doma. In naj bo žensko delo doma primerno nagrajeno! Koliko mož svoji ženi poleg izdatkov za »skupno porabo« in poleg obveznega »pušeljca« za 8. marec odmeri mesečni pjispevek za njene »tajne izdatke«? Moja mama je z očetom enakopravno
vodila domačo ekonomijo, vendar jo je vse življenje bolelo, da nima »lastnega« denarja.
Nazadnje se moram — glede na naslov - vendarle ustaviti tudi ob ženski v literaturi. Kot ženska, rojena v znamenju Tehtnice, seveda niham med dvema skrajnostma: optimistično in črno pesimistično. Optimistično vzeto so nam pisatelji že od najstarejših literatur dovolj naklonjeni. Že v antiki so o ženski vedeli in razumeli več kot marsikak sodoben literat. Vendar so že oddavna raje videli žensko kot boginjo ali obratno, kot erinijo, meduzo, ksantipo, kakor pa nekje na sredi, takšno, kakršna je. Tudi pozneje so ji skozi stoletja le največji duhovi odmerjali pravičen delež, tako v dobrem kot slabem, pomislimo samo na Shakespeara in Moliera. Pravično nam je bilo tudi devetnajsto stoletje z romanom in dramo, ki sta pojmovala žensko še celostno. Naša era pa je to celostno podobo razkrojila: čedalje manj pesnikov in pisateljev še gleda v ženski celovitega človeka. Vzemimo Župančiča in Gradnika, Voranca ali Miška: ti so ženskemu »truplu« še dopuščali dušo, malo manj tudi um in duha; kmalu pa ženska tako rekoč razpade na »žalostne roke«, na ustnice, »ki sladko mučijo« — in na Telo, ki obseda. Toda o tem v zadnjem, pesimističnem delu, zakaj svetovni in delno naš roman sta tudi še v našem stoletju namenila ženski vrsto imenitnih strani, vzemimo samo Galsworthyja, Hemingwayja, Th. Manna, V. Woolf itd.
Sodobna slovenska literatura pa in tu gremo že v pesimizem — z vse redkejšimi izjemami postavlja v središče »babo«, predmet naskakovanja, zoženo v objekt, v golo telesnost. Obstaja, v kolikor vznemirja, draži, izziva, vzbuja slo. Pisatelju ni več dovolj »zborni jezik«, poseči mora po slengu, da more svoj odnos do tega novega upesnitvenega objekta dovolj sočno ponazoriti. Ta slog povzemajo za njimi tudi pisateljice in prevajalke! Pisatelji srednje in mlajše generacije (za imena sem na razpolago ustno) kakor, da hočejo drug drugemu in vsej slovenski srenji čimbolj bodro mahati s svojimi »one«, da bi tako dokazali svojo moškost in svoje akrobatske posteljne sposobnosti, (dokler so še pri moči, kakšni pa tudi še daleč naprej). Kakor da bi doslej Slovenci stoletja premogli same evnuhe. Pa je bilo vendar pravih možakov med nami vedno dovolj, tudi če niso mahali z nečim na vse vetrove. Takih mahedračev imamo tudi v zamejstvu: nekateri bolj nedolžno požmr-kujejo — kot igrivi kabaretisti po Krasu -, drugi pa se dokazujejo mahovi-to, mah na mah, na ozadju Sredozemlja.
V očeh žensk to razkazovanje in papirnato izživljanje seveda nima nobene cene, nasprotno, kvečejmu se vprašamo, kaj je pravzaprav narobe s temi pisatelji, da se morajo dokazovati v
I. Kobilca: POLETJE
knjigah, ali jih morda ni dovolj v hlačah? Da ne govorimo o tem, kako sta skoraj izginili iz literature tako mati kot deklica, vstopili pa sta vanjo starka, nimfomanka, za popolno »drznost« pa je bilo treba še perverznosti; komur pa še to ni dovolj, mora poseči še v religiozno »skladišče«, kjer mu pride vse prav, zakaj razbiti je treba vse tabuje.
No, k sreči imamo še vrsto sodobnih piscev, ki jim takšno izživljanje le ni glavna preokupacija. Pa še pri teh je ženska predvsem lepota, ki mami, žar, ki obseda duha in telo, vznemirljivost, ki privlači in odbija hkrati, zelo poredkoma pa je ženska osebnost z lastnimi značajskimi črtami - in še redkeje z lastnimi možgani. Sicer pa velja kot za prejšnja obdobja: več je v pisatelju in pesniku resničnega talenta, več je inteligence, duha, čuta za resnico in mero,
okusa in stila, tembolj celostno bo dojemal življenje in današnji svet — in s tem tudi žensko kot del tega življenja in tega sveta. Kot od vsega, tako si znaš, dragi pisatelj, tudi od tega odlomiti tisti kos in tolikšen kos, kot je pač po tvoji meri. Tvoj odnos do ženske je dovolj zgovorna informacija o tebi, -če ne morda najzgovornejša. Ti kar dalje grobo in prostaško žongliraj v svojih spisih z »babami«, vendar ne pozabi na to, da so po vsej logiki to tudi tvoja mati, tvoja sestra, tvoja vnučka, tvoje dekle, tvoja žena. In če vzamemo, da je Flaubert rekel o svoji Gospe Bo-varyjevi: »Madame Bovary, to sem jaz!« je potemtakem v zadnji konsekvenci ta »baba« tvoja lastna zrcalna podoba. Še enkrat se dobro poglejte v to ogledalo, gospodje, vsaj za 8. marec. Pa ne samo pisatelji, tudi vsi ostali.
ZORA TAVČAR
Slavna, a pozabljena Ita Rina, iz Divače doma
• M
Risbo za pričujočo stran je prispevala MAGDA TAVČAR, recenziji o pesniških knjigah pa je napisal VOJKO CUDER.
Pri založniku Curciu je pred približno letom dni izšla bogato ilustrirana filmska enciklopedija Cinema & Film. Med fotografijami in barvnimi reprodukcijami mi je v tretji knjigi opusa pogled zastal nekje sredi poglavja o začetkih češkoslovaške kinematografije. Avtor je pisal o režiserju Gustavu Mac-hatyju, enfant prodigeu, ki je pri dvanajstih letih spremljal neme filme na klavirju, pri dvajsetih režiral Švejka, pri petindvajsetih pa odkril - in razkril svetu - obline Hedy Kieslerove, bodoče hollywoodske zvezde Heddy Lamarr.
Kaj pa Erotikon, film, o katerem je ob mariborski premieri (9. januarja 1930) pisalo na reklamah »Senzacija vseh senzacij«, s podnapisom »Problem erotike v zakonu in v prosti ljubezni, prikazan v duhovitih, naravnih, sijajnih in še nevidenih pikantnih scenah«?
Avtor zapisa v enciklopediji ni pozabil nanj, kar pa me je v osmomarčev-skem vzdušju najbolj prijetno presenetilo, je bilo dejstvo, da je avtor poleg filma omenil tudi njo - glavno igralko -Ito Rino. Kdo bi si mislil, da bi v poljudnoznanstveni enciklopediji naključno naletela na ime, ki nedvomno spada k najbolj prezrti zgodovini Slovenke kinematografije! Pa vendar se je nekdo spomnil slavne Ite Rine, doma iz Divače; lepe Ide - Italine - Kravanje, ki je igrala v Nemčiji in na Češkoslovaškem, ki je iz ljubezni do mladega moža pozabila na Erotikon in se »prekrstila« v Tamaro Djodjevič, ki je umrla zaradi posledic ob potresu v Črni gori, daleč od
rodne sežanske gmajne, ljubljenega Trsta in bleščeče Prage.
Kdo bi se je spomnil? Morda le kak izvedenec ali fanatični ljubitelj filmske umetnosti - film buff, kot bi mu rekli Američani - najbrž pa nihče. Pa vendar bi moralo biti njeno ime zapisano z velikimi črkami v hipotetični knjigi o Slovenkah, ki so pustile svoj pečat v filmskem svetu.
Ko omenjam Slovenke, seveda ne mislim izključno na igralke, montažer-ke, maskerke in druge filmske delavke, ki so zaslovele tako na Slovenskem kot v tujini. Ne mislim na žensko dinastijo Danilovih, na Dušo Počkajevo, nepozabno Marušo Hladnikovega Plesa v dežju, na Mileno Zupančičevo, zvezdo tolikih Klopčičevih filmov, na Bernardo Omanovo ali Vesno Jevnikarjevo, ki si
v slovenskem filmskem svetu šele utirajo pot. Prav tako ne mislim na Berto Megličevo ali Maričko Pirkmajerjevo. V mislih imam Pavlo Jesih, Veleno Beštrovo, Matildo Mehoro-Grossmanovo, Milko Badjurovo, ki so v malodane popolnem »zgodovinskem« zatišju pomagale rosno mladi slovenski kinematografiji, da je shodila. Svoj doprinos je dala Jesihova, prvi ženski upravitelj kinodvorane na Slovenskem, ljubljanskega Elitnega kina Matica. Gospa Velena je shranila in ohranila - kar, vsaj glede filmske zapuščine, le malokdaj pomeni isto - filmski material Veličana Beštra. Matilda Mehora-Grossmanova pa je ostala zapisana v biserčku slovenske filmske zgodovine, v moževem »filmu« Na domeč vrtu. O Milki Badjurovi smo najbrž še najbolj obveščeni, saj je z možem Metodom dolga leta urejevala
Sava ali Badjura Journale, da o njeni montažerski karieri niti ne govorimo, najbrž pa smo že pozabili, da gre tudi njej zasluga, če so do Slovenije sploh prispele prve filmske kamere.
Tolikšna ženska dediščina pa je žal še brez »režiserke« celovečernega filma. Polona Sepe mu je bila sicer že čisto blizu, njena Desovilg pa se je sprevrgla v Vesoljčka in režiserka v ... režiserja.
Škoda. Saj se mi je vsilila vse prej kot osmomarčevska ugotovitev, da je škoda takih mimoz, ki enkrat na leto krasijo kozarec v pisarni ali vazo na nočni omarici. Mimoze ovenejo, Ite Rine ostajajo zapisane v knjigah.
EVA FORNAZARIČ
Na sliki: Iz dokumentarnega filma o lepotnem tekmovanju za Miss Trbovelj (1930)
Premi Jera v četrtek 9. januarja
Senzacija vseh senzacij

EHOTSKON
V glavni vlogi ita Rina (Ida Kravanja)
Problem erotike v zakonu in v prosti ljubezni, prikazan v duhovitih, naravnih, ’	sijajnih slikah in še nevidenih pikantnih scenah	r
KINO UNION	TELEFON 23-29
V goriški galeriji II Torchio
Nad trideset umetnic razstavlja ob 8. marcu
Bo vprašanje predelave odpadkov prešlo v pristojnost pokrajin?
Taka usmeritev se menda poraja na Deželi
Nova usmeritev glede reševanja zapletenega vprašanja pobiranja, odvažanja in uničevanja, oziroma predelave odpadkov? S tem zapletenim vprašanjem naj bi se v prihodnje ukvarjale pokrajine in občine in ne več Dežela.
Menda v deželnem odboru že razmišljajo, da bi pripravili nov, okvirni zakon za to področje in ki bi pristojnosti poveril Pokrajinam. Menda v okviru zakona o decentralizaciji in v okviru novih pristojnosti, ki naj bi jih zaupali tem ustanovam. Z istim zakonom bi seveda odpravili oziroma popravili določila zapopadena v zakonu št. 30/87.
Te dni je bil na Deželi sestanek med predsednikom deželne vlade Bia-suttijem, odbornikom za javna dela Bombenom in odbornikom za zdravstvo Manzonom ter predsedniki štirih Pokrajin. In prav v okviru tega srečanja naj bi prišla na dan novost, ki pa že menda poraja precejšnje pomisleke.
Tudi zaradi tega, ker se s tem vprašanje ne rešuje, ampak se dolžnosti in obveznosti Dežele samo prelagajo na Pokrajine. Odvečno je ob tem dodajati, da gre za obveznosti, ki niso lahke. Dosedanje polemike in spori bi se v bistvu prenesli v vsako izmed štirih pokrajin, kar bi najbrž še bolj zakasnilo iskanje najboljših (tudi z vidika za-
ščite zdravja in varstva okolja) rešitev. Menda so v deželnem odboru glede take možnosti mnenja precej deljena. Veliko pomislekov naj bi imel zlasti odbornik za zdravstvo Manzon.
Bo zadeva obstala na mrtvi točki, oziroma bo ostalo vse po starem? Nekaj mesecev zelo verjetno, saj je v času pred volitvami težko pričakovati sprejem tako pomembne odločitve.
Stališče PSI o zdravstvu
Konec prejšnjega tedna je deželni odbor odobril načrt reorganizacije javne zdravstvene službe na Goriškem in s tem zaključil težavno obdobje polemik in sporov in obenem odprl novo poglavje, v katerem naj bi se v praksi uresničile v dokumentu zapisane zamisli, s ciljem zagotovitve kvalitetnejših uslug v javnem zdravstvu.
V zvezi z ukrepom deželnega odbora, o čemer smo že poročali, se pojavljajo različne ocene. Tako pokrajinski tajnik PSI Blasig, v tiskovnem poročilu , izraža "zmeren in previden optimizem, ki bo odločnejši, ko bodo dejansko okrepljene osnovne zdravstvene storitve v Krminu in Gradežu". Blasig
naglaša pomembno vlogo socialistov, pri odobritvi načrta, ko je bilo treba poiskati vmesno pot med zahtevami po kleščenju v javnem zdravstvu in potrebami in pričakovanjem prebivalstva. Blasig priznava pomembno vlogo pri tem tudi sindikalnim organizacijam, ki se bodo morale zdaj angažirati za izvajanje pravkar odobrenega načrta.
Zadovoljstvo nad odobritvijo načrta izraža tudi Predsednik goriške KZE Robustelli. Zlasti še, ker je deželni odbor v celoti sprejel predloge in izbire, ki so bili izoblikovani na krajevni ravni.
Odobritev načrta je prvi korak, zdaj bo treba delati, da se v dokumentu zapopadene smernice in predlogi začnejo izvajati tudi v praksi.
Komunistke in 8. marec
Komunistke bodo na svojstven način počastile današnji mednarodni praznik žena, 8. marec. Od 9.30 dalje bodo pred ljudskim vrtom ponujale cvetje, žensko čtivo, na ogled bodo keramični izdelki, obrazložile pa bodo tudi vrsto pobud, ki jih priredijo v marcu.
Umetnostna galerija 11 Torchio v Ul. Mameli 6, prireja ob 8. marcu zanimivo razstavo na temo Ženska v umetnosti. Ob mednarodnem ženskem prazniku se bo tako na skupinski razstavi predstavilo več kot trideset umetnic iz vsega srednjeevropskega prostora. Odprtje razstave bo danes, 8. marca, ob 19. uri.
V goriški galeriji bodo razstavljale: Franca Batich (Trst), Mihaela Bichova (Videm), Ingried Bolesch (Avstrija), Maria Creglia (Trst), Renata Di Mattia (Trst), Graziella Del Nevo (Gorica), Carla Garozzo (Gorica), Ronny Goe-ner (Avstrija), Mama Israel (Trst), Eva Jandesj Skova (Praga), Zora Koren Škerk (Trst), Vera Kulaj (Videm), Or-nella Lago (Meran), Vittoria Lenardi (Meran), Barbara Lecjaks (Avstrija), Gerti Leitner (Avstrija), Marcelin Marin (Gorica), Monika Mallai Weber (Avstrija), Giuliana Pais (Gorica), Maria Grazia Peršolja (Gorica), Claudia Raza (Trst), Rina Riva (Meran), Rossa-na Rizzardi (Trst), Eva Ronaj (Trst), Eloisa Schleindler (Gorica), Gerlinde Srienz (Avstrija) Gabi Schurian (Avstrija), Barbara Tolnay (Avstrija), Liana Timmerer (Avstrija), Carla Vintani (Videm), Edda Vitalini (Meran), Hed-da Zimmermann (Avstrija), Eliriede Zechner (Avstrija), Natalia Zilli (Trst).
Razstava bo na ogled do 21. marca ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od
16.30 do 19.30 (ob nedeljah samo dopoldne, ob ponedeljkih zaprto).
Goriške predstave 4. srečanja Alpe-Jadran
V	okviru 4. Srečanja gledališč Alpe-Jadran, ki se bo odvijalo od 15. do 23. marca v Gorici in Novi Gorici, bosta vrsto predstav gostila tudi Verdijevo gledališče in Kulturni dom v Gorici. Poglejmo njihov spored.
V	torek, 15., bo v Verdijevem gledališču odprtje Festivala. Teatra Stabile iz Trsta bo s pričetkom ob 20.30 predstavil I piccoli di Podrecca: VARIETE. 17. marca ob 17.30 v gledališču Verdi, Cooperativa Teatra della Giustizia iz Mester - A. Bassenello: KARAVANA ČUDES. 18. marca ob 17.30 v gledališču Verdi, Gledališče II Viaggio iz Bergama - W. Goethe: WILHELM MEIS-TER. 19. marca ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu, Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane - U. Betti: ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU. 22. marca ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu, Stadttheater Ingolstadt - G. E. Lessing: EMILIA GALOTTI.
razne prireditve
V Kulturnem domu v Gorici bo v petek, 11. t. m. ob 20.30 predaval dr. Peter Skoberne o naravnih znamenitostih v Sloveniji. Predavanje bo spremljalo predvajanje barvnih diapozitivov.
Premiera Butalcev v Sovodnjah
Parkirišče za avtobuse APT v Gradišču in tudi v Gorici
Pri Kulturnem društvu Sovodnje delujeta v tej sezoni kar dve gledališki skupini, skupina, v kateri sodelujejo odrasli člani in mladinska skupina. Mladinska skupina je v petek zvečer doživela svoj ognjeni krst s premiero Butalcev, v režiji Emila Aberška.
Z odrsko priredbo butalskih zgodb Frana Milčinskega se je predstavila pred domačim občinstvom, v Kulturnem domu v Sovodnjah in navdušila z dovršeno in predvsem sproščeno igro, ki je dokaz, da je tudi na področju amaterske kulturne dejavnosti mogoče doseči določeno kakovost.
Butalce bodo ponovili v nedeljo, 13. t. m. ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Prav je, da omenimo nastopajoče člane skupine, igralce in tiste, ki so pomagali pri glasbi, osvetlitvi in sceni. Igrali so Nataša Čaudek, Valenti-
Tako črnega konca tedna na go-riških cestah že dalj časa ne po-mnemo. Niti štirin-dvajset ur po tragični smrti 23-let-negaDomenica Toscanija na cesti med Foljanom in Pierisom je prišlo do druge smrtne nesreče, tokrat v mestu. To pa sta (e najhujši v dolgi vrsti nesreč. Že v nedeljo smo poročali o petih ranjenih v noči od petka na soboto. Naslednja noč in nedelja pa sta bili ena sama vrsta nesreč. V dveh dneh je krvavi obračun tako dosegel dva mrtva in kar 16 ranjenih. Od začetka leta je bilo na Goriškem že šest smrtnih žrtev v prometu, od teh štiri mlajši od 30 let.
Najtežja se je pripetila okrog polnoči v Ul. di Manzano v Gorici in zahtevala življenje 29-letnega Fabrizia Bat-tistija iz Gorice, Ul. Formica 44. Battis-ti se je lani preselil v Gorico iz Sovodenj, kjer še živijo starši in brat. Peljal se je z renaultom 5 po Ul. di Manzano
na Milocco, Marko Tomšič, Tamara Butkovič, Kristina Petejan, Peter Fi-gelj in Magda Tomšič. Za luči, glasbo in druge zadeve so skrbeli Emil Tomšič, Slavko Tomšič ter Ladi in Silvan Tomšič. Pri postavitvi predstave je pomagala Vilma Butkovič.
Tečaj esperanta
Na sedežu društva esperantistov (Pasaža Zamenhof 3/1) se danes ob 18.30 pričenja brezplačni tečaj esperanta. Tečaj bo obsegal 12 lekcij, po enkrat tedensko, z "zagrebško metodo". Ob koncu bodo tečajniki lahko že obvladali mednarodni jezik, pridobili pa bodo koristne informacije o možnostih njegove uporabe in prakse. Tečaj je odprt vsem, ki jih zanima esperanto.
v smeri proti Ul. Aguileia. V končnem delu ulice je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, zapeljal na pločnik, kjer je najprej trčil v drevo in se končno zaletel v zid pri vhodu hiše št. 7.
Težko ranjenega so ga prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je v globoki nezavesti zaradi morebitnega preloma lobanje in drugih težkih poškodb in zlomov po vsem telesu. Odredili so premestitev v Trst, toda bilo je že prepozno, saj je nesrečni Battisti nehal živeti malo minut kasneje.
V isti nesreči je bila ranjena tudi 23-letna Patrizia Leon, iz Ul. Goldoni 11, ki se je peljala z Battistijem. Dobila je udarec v glavo in trebuh, rane po obrazu in lažji pretres možganov. V kirurškem oddelku se bo zdravila 15 dni.
Bila je to le prva od nesreč v noči od sobote na nedeljo. Niti uro kasneje je pri Gradišču, na ovinku pred gostilno Alle Viole, zavozil s ceste 30-letni Maurizio Mian iz Šlovrenca. Z giuliet-to se je najprej zaletel v ograjo hiše, nato pa v cementni drog. Imel je precej sreče, saj so mu v bolnišnici ugotovili rane, zaradi katerih se bo zdravil 15 dni.
Ob treh ponoči so se tri osebe ranile v čelnem trčenju med dvema avtomo-
Vprašanje, kje urediti primerno parkirišče za avtobuse pokrajinskega prevoznega podjetja, je na dnevnem redu že kar precej dolgo. Doslej so bile nakazane različne možnosti, vendar dokončne rešitve še ni.
Zdaj se omenjajo nekateri novi predlogi in o teh bodo razpravljali na seji upravne komisije APT, ki je napovedana za danes.
Parkirni prostor bi lahko uredili v industrijski coni v Gradišču, medtem ko bi v Gorici, na območju Lungo Isonzo Argentina uredili manjše parkirišče, opremljeno z delavnicami.
Razpoložljiva površina v Gradišču obsega okrog tri tisoč kvadratnih metrov in bi tu lahko namestili avtobuse, ki opravljajo prevoze na tem delu pokrajine. Parkirni prostor v Ulici Lungo Isonzo Argentina bi na površini okrog šest tisoč kvadratnih metrov, lahko uredili mehanične delavnice za manjša popravila, pralnico itd.
Predlagana rešitev je, po mnenju pokrajinskega odbora, utemeljena tudi z ekonomske plati. Kraj, kjer naj bi uredili delavnice in pralnico je namreč v neposredni bližini avtobusne postaje, kar pomeni znaten prihranek na času in stroških premikanja.
Na srečanju, na katerem so predstavniki Pokrajine osvetlili predlog, so poudarili, da vsekakor ostaja še zmeraj v veljavi tudi alternativna rešitev, to je, da bi parkirišče za avtobuse uredili na območju Majnic, medtem ko hipoteza, da bi tak objekt zgradili na
biloma v Ul. Lungo Isonzo. Prvega je upravljal 33-letni Dino Ostanel iz Ul. Vittorio Veneto 109, s katerim se je peljala 29-letna Fulvia Goriup, Ul. Della Scala 4, drugega pa 39-letni Gi-orgio Bernot iz Drevoreda Colombo 30. Prav slednji je dobil najtežje poškodbe z zlomom roke in ranami, zaradi katerih se bo zdravil 40 dni. Ostanel bo predvidoma okreval v enem mesecu, Goriupova pa je dobile le odrgnine in lažje udarce in bo zdrava v nekaj dneh.
Spisek oseb, ki so se zatekle v splošno bolnišnico zaradi prometnih nesreč v zadnjem koncu tedna obsega še šest ranjenih. En mesec se bo zdravila 48-letna Klavdija Simčič, Ul. Garzarolli 132, 15 dni pa prav tako 48-letni Da-njel Silič, Ponte del Torrione 3. V prometni nesreči na Novogoriškem sta dobila rane po obrazu in druge poškodbe.
Dva tedna se bo zdravil tudi 46-letni Dominik Florenin iz Gabrij, Trg Neodvisnosti 17/A. Lažje se je ponesrečil v Ul. Trieste. V trčenju na Ločniškem mostu so bili lažje ranjeni 41-letni Francesco Palisi, Ul. Roma 26, ter zakonca 37-letni Livio Cum in 33-letna Annamaria Simeoni, Ul. Mocchetta 30. Palisi bo okreval v 10 dneh, druga dva pa v enem tednu.
območju Ulice Terza Armata ni več izvedljiva.
Srečanje s člani upravne komisije APT je vodil Predsednik pokrajine Silvio Cumpeta. Danes bo o posameznih predlogih razpravljala upravna komisija.
Živahna dejavnost rajonskih svetov
Tudi ta teden se obeta dokaj živahna dejavnost rajonskih svetov. V četrtek, 10. t. m., bodo zasedali člani rajonskega sveta v Podgori, Štandrežu in Ločnikm V Podgori (s pričetkom ob
20.	uri), bo beseda tekla o vzdrževanju športnih naprav, odnašanju smeti ter nekaterih drugih vprašanjih. Na sejo so povabili občinska odbornika Zucal-lija in Obizzija.
V Štandrežu bo v četrtek, ob 20. uri, srečanje s predsednikom družbe SDAG, Cesarejem Devetagom. Govor bo o različnih vprašanjih avtoporta, zlasti v odnosu na gospodarsko strukturo Štandreža.
V Ločniku bodo zasedali ob 20.30. Govor bo o nekaterih javnih delih na območju rajona, zlasti pa o razširitvi Ulice Bersaglieri.
■ V uradu za zunanjo trgovino na
Trgovinski zbornici nudijo informacije podjetjem, ki bi želela sodelovati na sejmu kmetijskih strojev v Tunizu od
21.	do 26. junija letos.
Štipendije Konzorcija za rehabilitacijo
Pri pokrajinskem konzorciju za rehabilitacijo duševno in telesno prizadetih osebkov, so sklenili preurediti lestvico za dodelitev mesečnih štipendij študentom, ki se izobražujejo za delo s prizadetimi osebami in ki so pripravljeni nuditi svoje sodelovanje 32 ur tedensko. Mesečna štipendija znaša 650 tisoč lir mesečno in velja za razdobje od septembra 1987 do julija 1988. Interesenti morajo biti polnoletni, imeti morajo italijansko državljanstvo in obiskovati posebne tečaje za delo s prizadetimi osebami, ali ki imajo dokazilo o že opravljenem tečaju. Prošnje z navedbo dosedanjih delovnih izkušenj, oziroma navedbo študijskih naslovov in druge dokumente je treba dostaviti do 25. marca letos v tajništvo konzorcija, Gradišče, Trg Unita 3.
Natečaj za ljudska stanovanja v Dolenjah
Zavod za ljudske hiše obvešča, da je bil razpisan natečaj za dodelitev stanovanj - zgrajenih s prispevki na podlagi dež. zakona 75/82 - v občini Dolenje. Rok za predložitev prošenj za uvrstitev v natečaj zapade 29. aprila letos. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradih Zavoda za ljudska stanovanja (IACP) v Gorici, Korzo Italia 116.
razna obvestila
Ženski odsek KD Jezero vabi jutri, 9. marca ob 20.30 na srečanje z Mirando Caharijo in na predvajanje filma Eva. Srečanje bo v prostorih društva Jezero.
SPD Gorica obvešča, da je še danes in jutri vpisovanje za DRUŠTVENO SMUČARSKO PRVENSTVO IN ZA 2. TROFEJO RENCO FAGANEL. Tekmovanje bo v nedeljo, 13. t. m. na Nevejskem sedlu. Poskrbljeno je tudi za avtobusni prevoz. Prijave v trgovini Bavcon.
Duhovnija sv. Ivana v Gorici prireja teološka predavanja ob četrtkih v Katoliškem domu, s pričetkom ob 20.30. 10. marca dr. Drago Ocvirk »Laiki na sinodi in naloge po njej«; 17. marca dr. Tone Štrukelj »Marija za danes«; 24. marca p. Marko Rupnik »Marijina duhovnost v umetnosti«.
______________kino_________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Tre scapoli e un bebe«.
VERDI Danes zaprto.
VITTORIA 18.00-22.00 »Katrine la bestia bionda«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Una moglie per Johnny«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Oficir z vrtnico«. DESKLE 19.30 »Lista smrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Giardino, Verdijev korzo 57, tel. 84879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30, Maria Susan-na Bassi vdova Fornasari, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Silvia Marcosic Possar iz splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopališče, ob 12. uri Domenico Toscano, iz Poljana v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 12.30 Euge-nio Spessot iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopališče.
Po kratki neozdravljivi bolezni je v tržiški splošni bolnišnici preminil
Aldo Gergolet
star 35 let
Žalostno vest sporočajo globoko užaloščeni oče, mama, bratje, zaročenka, svakinje, nečakinje in vsi sorodniki
Pogreb bo danes, v torek, 8. marca, iz farne cerkve San Nicolo v Tržiču, z odhodom ob 13.50 iz mrliške veže bolnišnice. Pokojnika bodo nato prepeljali v Doberdob in ga pokopali na tamkajšnjem pokopališču s prihodom predvidoma ob 15. uri.
Tržič, Doberdob, 8. marca 1988
Priznano pogrebno podjetje "Francesco Preschern"
Žrtev je 29-letni Fabrizio Battisti
Še en mrtev in dolga vrsta ranjenih v prometu ob koncu tedna na Goriškem
PRIMORSKI DNEVNIK — 8. marca 1988
goriški dnevnik □ stran 11
Rajonski svet v Podgori
Kotalkarska proga propada Občina pa je vedno odsotna
Seja rajonskega sveta v Podgori je bila prejšnji večer v celoti namenjena obravnavi vprašanj v zvezi z vzdrževanjem in upravljanjem kotalkališča pred športno palačo. Seje so se udeležili tudi pokrajinski predsednik CONI Elvio Ferigo, predsednik kotalkarske zveze in predstavnik društva Fincanti-eri, ki bo v prihodnjih tednih v Podgori priredilo več tekmovanj v hitrostnem kotalkanju. Njihova udeležba pa je bila žal zaman, saj sta manjkala glavna sogovornika, občinska odbornika Zucalli in Obizzi, ki ju ni bilo na spregled.
Predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj je tako moral grenko ugotoviti, da je občinska uprava ponovno dokazala popolno brezbrižnost za probleme športnega objekta, na katere Podgorci opozarjajo že nekaj let. Zdi se, da so katalkališče zgradili - je med drugim dejal Maligoj - samo da bi porabili nekaj denarja, ki so ga imeli na razpolago. Od takrat pa se ni več nihče zmenil za njegovo vzdrževanje in upravljanje.
Pritrdili so mu tudi predstavniki športnih društev. Društvo Fincantieri, ki goji hitrostno kotalkanje, je samo poskrbelo za manjša popravila, za namestitev varovalnih desk ob robu kotalkarske proge, za občasng čiščenje in urejanje kotalkališča. Šlo je za manjša dela, kakršna lahko na lastno pest uresniči športno društvo. Občina pa je pokazala veliko malomarnost, tako da so se na oblogi proge pojavile razpoke. Potrebno je tudi prebarvati deske, da ne govorimo o ureditvi vsaj majhne slačilnice oz. prostora za opremo. Nadaljnje zanemarjanje objekta bi bilo za šport nedopustno, so ocenili. Poleg podgorskega je v naši deželi le še eno podobno kotalkališče za hitros-
tna tekmovanja. Objekt je torej dragocen, poslužejejo se ga tudi vrhunski športniki s Tržaškega in drugih krajev.
Na predlog predsednika CONI Feri-ga so zato sklenili, da ponovno skušajo zainteresirati za stvar občinske može. Hkrati so še sklenili, da naj uporabo objekta rajonski svet uredi s pravilnikom, ki bi upošteval potrebe raznih športnikov, predvsem kotalkarjev in hokejistov.
Občinska seja v Doberdobu
V četrtek, 10. t. m., se bo ob 15.30 sestal občinski svet v Doberdobu. V dokaj obsežnem dnevnem redu je tudi nekaj pomembnih vprašanj, med temi odobritev občinskega proračuna za tekoče leto in poročila za triletno finač-no obdobje 1988-90. Nadalje bodo razpravljali o novem statutu Javnega večnamenskega kulturnega središča s sedežem v Ronkah, o načrtu za razširitev in prilagoditev občinske stavbe ■normam za odpravo arhitektonskih ovir, o razširitvi organika občinskih uslužbencev, o pravilniku in imenovanju čuvaja za upravljanje občinskega odlagališča posebnih odpadkov.
O bibliotekah na videmski univerzi
Na videmski univerzi bodo priredili vrsto predavanj o položaju bibliotek. Prvo bo danes, 8. marca, ob 10. uri. O švicarskih bibliotekah bo govoril dr. Alois Schacher, predsednik Zveze švicarskih bibliotekarjev.
Načrt za obrtniško cono
Goriški občinski odbor je te dni vzel v pretres načrt urbanizacijskih del na območju kazermet na Solkanskem polju. Kakor znano, namerava občina tu urediti območje za obrtniške dejavnosti. Načrt je pripravila skupina arhitektov in inženirjev, predvideva pa skupni strošek v znesku nekaj nad šest milijard lir. S tem denarjem, ki naj bi ga Občina prejela iz goriškega sklada, bodo odkupili zemljišče (ki je državna last) porušili obstoječe zgradbe, zgradili ceste, napeljali vodo, plin in elektriko in poskrbeli za razsvetljavo. O urejanju obrtniške cone na območju bivših kazermet na Solkanskem polju, je govor že precej let. Končno se razprava zdaj preusmerja na bolj konkretno področje.
O načrtu se mora zdaj izreči še občinski svet.
Imela je pomembno vlogo med izseljenci v ZDA
Umrla je Ana Praček Krasna nekdanja urednica Glasa naroda
Primorska in z njo širši slovenski svet, še posebej tisti od Atlantika do Pacifika razpršeni, usihajoči svet naselbin ameriških Slovencev, je izgubil izjemno ženo. Slovenska pesnica in publicistka Anna Praček Krasna je umrla po kratki bolezni v starosti 87. let, v sredo v Ljubljani. Počivala bo v Ajdovščini, v ljubljeni vipavski zemlji, ob življenskem tovarišu Adol-phu. Blizu ji bo tako tudi rojstna vas Dolga Poljana, odkoder je šla kot mlado kmečko dekle kmalu po smrti staršev in zasedbi italijanske države na dolgo, neznano pot v obljubljeno deželo ' The promised land ".
. Blizu ji bodo: "Kot zarisani obronki Čavna, Križne gore. Nanosa, lagodno se vzpenjajo v hrib vinske gorice Planine. Vrhovi z Gačami, Erzeljem, Vrabčami podajajo roku Krasu... ', kakor je naša izseljenska pesnica povratnica zapela v pesmi "Domovina je tu in domovina je tam". Ob lepoti domače zemlje ji je v srcu vzplamtel ponos, toda v njenem srcu je bila še ena domovina, daljna, tam prek morja. "Čudno se je zarisala v spomin ob prvem srečanju; iz visokih dimnikov se je vlekel v pošastnih, črnih, rjavo-sivih in ognjenih oblakih s plinom pomešan dim in prah. Tak je zapis iz tistih dni.. In vendar, tudi tam je lepota". Tako nam sporoča v Pesmih izseljenke - Poems by immigrant woman Anna Praček Krasna.
Že ob prvem srečanju je vsakogar presenetila! Tako mladostno vedra, lepa žena, ki ji nikakor nisi mogel uganiti let, prodornih in pogumnih misli, ob nenehnih novih načrtih za tisto, kar jo je s kom zbližalo. Kar je bilo nujno uresničiti za blagor naroda, tudi televizijsko serijo o slovenskih izseljencih, se je moralo ", ne glede na vse težave. Anna je bila vseskozi z nami. Odprla nam je ne le svoj dragoceni osebni arhiv, na vsako vprašanje je ponudila enciklopedični odgovor.
In nenazadnje je edina v SRS priskočila na pomoč dokumentarnim filmom tudi z lastnimi ameriškimi prihranki. Ko razmišljam danes o tej granitni ženi, ki je na svoji dolgi, naporni življenski poti vedno želela le naprej, ven iz globeli majnarskih kolib, v svet drugačne Amerike, ni počela to zato, da bi zatajila svoje " Bohun-ke", kakor so zmerjali Američani priseljene Slovence. Nasprotno, pripada-
la jim je z dušo in telesom. Bila je njihova, del tistega "gnoja", o katerem je zapisal poznavalec ameriške imigracije Louis Adamič, da je "po-kvasil" Ameriko. Svoj primorski temperament je Anna združila z upornostjo ameriških pionirk in ko sta se še mlada zakonca Krasna ob veliki krizi morala preseliti v New York, se vipavsko dekle ni ustrašilo nobenega dela; bila je služkinja, varuška, natakarica. O tem in o dolgih dneh in še daljših nočeh slovenskih premogarjev nam govorijo njene črtice. V njih je znala samouka pisateljica, ki se je v večernih tečajih nenehno izobraževala, z malo besedami naslikati razpoloženje, nakazati odnose med ljudmi in brez retorike prepustiti svoje junake prihodnosti. Opazovala je svet okrog sebe, posebej se je zakoreninila v delavsko življenje, v strahotni talilni lonec, v katerega je prišleke na prelomu stoletja tlačil ameriški kapital. Skoraj tretjino slovenskega rodu je takrat zvabila Amerika; ob nenehni skrbi za obstanek v novem svetu so si skušali ustvariti svoj svet. Svet slovenskega razvedrila in lastne duševne hrane. Svet samopomoči, saj tam še ni bilo socialne zaščite. Anna je ta človeški babilon opazovala in pisala. Najprej v chicaško "Prosveto", ki ji je ostala zvesta do zadnjega, potem še v drugo slovensko izseljensko časopisje, ki se je številčno in po kvaliteti dolga desetletja kosalo z domačim, tostran luže.
Leta 1942 je postala pomožna urednica newyorškega Glasa naroda, njegova urednica in nazadnje celo lastnica.
Osemnajst let je delala pri tem listu. Ni postala velika podjetnica; list je pisala tako rekoč sama in članke tudi sama stavila na stavni stroj. Desetletja je "Glas naroda" povezoval ne-wyorške in druge Slovence, potem pa se je "stari fant" utrudil. Drug za dru-im so legale v grob "stare korenine", lizal se je zaton razgibanega, društvenega in kulturnega življenja ameriškega slovenstva. Kar jih je še ostalo, so postali "zgodovina", čigar zapuščino upravljajo sedaj potomci, zrasli v boljših pogojih, z drugačnimi pogledi na danes in včeraj.
Po več kot pol stoletja bivanja v Združenih državah Amerike se je Anna z možem vrnila domov na Vi-
pavsko. V velikih, težkih zabojih je prinesla bogat osebni arhiv, dragocene dokumente o zgodovini ameriških Slovencev. In njena velika skrb zadnjih let je bila, da bi vse prišlo v prave roke, da bi bilo spravljeno na varno. V njenih dveh zbirkah člankov, črtic, zgodovinskih zapisov "Med dvema domovinama" in "Moja ameriška leta", se zrcali bogato kulturno in politično delovanje Anne Praček-Kras-na. Kjer je šlo za dobre, pristne stike z domovino, posebno kadar je bilo doma najhuje, je bila Anna zraven. Tako je bilo med zadnjo vojno.
"Tukaj New York, govori vam Glas Amerike, glas enega zavezniških na-rpdov. Dober večer, govori vam Anna Žorž iz New Yorka.“ Tako je po radijskih valovih šel Annin glas v okupirano Slovenijo. Bila je Anna Žorž; obvezni psevdonim je prevzela po noni Žorževi, umni vipavski ženi, ki se sicer ni znala samo podpisati, toda bila navdušena bralka in poslušalka Mohorjevih knjig. Vedno za vzgled dekletu in ženi, ki se ni nikoli ustrašila novih, neznanih poti. Draga Anna, zelo te bomo pogrešali.
DORICA MAKUC
Mali industrijci v skrbeh
Združenje majhnih industrij cev API je zavzelo zaskrbljeno stališče v zvezi z nekaterimi znaki, ki ogrožajo bodočnost še šibkega obnavljanja goriškega gospodarstva. Majhni industrijci so evidentirali vsaj troje novosti, ki so se pojavile v zadnjem času, zaradi katerih bi se lahko pojavile negativne posledice pri že načrtovanih investicijah.
Prvo vprašanje izhaja iz deželnega proračunskega zakona, ki določa, da se deželni prispevek za leasing operacije zmanjša s 25% na 20%. Novost, ugotavljajo majhni industrijci, bo zajela tudi nekaj stotin že vloženih prošenj s strani industrij cev, obrtnikov, trgovcev in avtoprevoznikov.
Ob tem negativnem podatku je treba nadalje upoštevati, nadaljuje API, da je sklad FRIE za posojila na inves-
ticije v finančni stiski. To že težavno stanje se utegne še poslabšati ob vložitvi nekaj že napovedanih prošenj za investicije velikih denarnih vsot, kar bi dejansko onesposobilo FRIE zaradi pomanjkanja sredstev za vse druge posege.
Tretji razlog za zaskrbljenost majhnih industrijcev je v težavah v izvajanju deželnega zakona št. 45/86, ki je namenjen obnovi proizvodnje v podjetjih, ki so povezana s proizvodnjo podjetij z državno soudeležbo. Računski dvor je postavil v dvom izvedljivost nekaterih posegov, kar bo onemogočilo, da bi zakonski instrumenti lahko delovali tako, kot predvideno.
Odbor API je zaradi vseh navedenih problemov ugotovil, da preti mnogim
podjetjem nevarnost, da bodo ostala brez znatnega dela že predvidene finančne pomoči. To zaskrbljujoče stanje naj bi ustvarjalo zmedo med podjetniki, zaradi česar, zaključujejo majhni industrijci, je potrebno, da se čim-prej odpravijo sedanje težave in se obnovi vedro ter investicijam naklonjeno vzdušje.
Nova tajnica sekcije KPI »Marvin«
V mestni sekciji KPI "Marvin" so te dni zamenjali tajnika. To dolžnost bo opravljala profesorica Anna Di Gia-nantonio, ki je bila izvoljena soglasno. Doslej je funkcijo opravljal Nando Di Dato.
Telefonske številke v Novi Gorici
Pozivna številka iz Italije za območje Nove Gorice: 003865.
Avtobusna postaja - informacije 21447.
Avto moto zveza Slovenije - pomoč, informacije, vlečna služba 987. Avtoservis 22120.
Avtotaksi 22300.
Bolnišnica - porodnišnica v Šempetru 31811.
Bolnišnica za predšolsko invalidno mladino, Stara gora 21322. Center za obveščanje 985.
Elektro - dežurna služba 22311.
Gasilci - prijava požarov 93.
Lekarna 21456.
Postaja milice - prijava nesreč in kaznivih dejanj 92.
PTT - informacije o ptt storitvah 988.
Reševalna postaja 94.
Turistične informacije 21443.
Vodovod - dežurna služba 23712.
Zdravniška dežurna služba (Zdravstveni dom) 22122. Železniška postaja - informacije 21165.
Zimski urnik avtobusov APT
PROGA E 1 - GRADEŽ-ČERVINJAN-TRŽIČ-TRST
Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 4.43, 6.10, 6.36, 8.20, 10.20, 12.10, 12.45, 13.46, 17.15, 18.45, 20.45; ob nedeljah in praznikih: 4.33, 7.30, 12.25, 14.45, 17.45, 20.35.
Odhodi iz Trsta - ob delavnikih:
6.30,	8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 8.30,
13.00,	18.00, 21.30.
PROGA E 2 - GRADEŽ-FOSSALON-TRŽIČ-TRST
Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih:
6.10,	6.25, 6.47, 8.40, 12.30, 13.46, 16.15,
17.30,	19.00; ob nedeljah in praznikih:
7.15,	19.00.
Odhodi iz Trsta - ob delavnikih:
6.30,	8.40, 10.40, 12.30, 13.53, 16.40, 17.45, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 8.40,
20.30,
PROGA E 3 - GORICA-FIUMICELLO-GRADEŽ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	9.50, 11.30, 14.30, 19.15; vsak dan: 8.45, 13.00, 17.30; samo v šolskih dneh:
14.00.
Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih: 6.15, 7.10, 8.34, 11.30, 12.45, 17.30; vsak dan: 14.15, 19.00; ob nedeljah in praznikih: 10.00; samo v šolskih dneh: 7.25. PROGA E 4 - GORICA-TURJAK-ČERVINJAN-GRADEŽ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.15, 11.35; samo v šolskih dneh: 14.00. Odhodi iz Gradeža - ob delavnikih:
7.10,	12.45.
PROGA E 10 - GORICA-GRADIŠČE-TRŽIČ
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 4.53, 6.24, 6.38, 7.30, 8.30, 10.00, 11.15,
12.15,	12.55, 14.00, 16.15, 17.30, 19.00, 21.25; ob nedeljah in praznikih: 8.30,
11.15,	13.00, 19.00, 20.30; samo v šolskih dneh: 6.42.
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 6.40, 7.30, 9.20, 10.45, 12.25 13.10, 14.30, 17.05, 17.35, 18.22, 19.40, 22.25; ob praz-nikih9.20, 12.25, 15.45, 19.40.
Odhoda iz Gradišča (proti Gorici) - ob delavnikih: 6.15; samo v šolskih dneh: 7.01.
PROGA E 12 - GORICA-SOVODNJE-DOBERDOB-TRŽIČ-(TRST)
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.30,	8.25, 12.25, 12.45, 14.00, 16.15, 16.50,
17.30.
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 5.35, 7.15, 7.30, 9.20, 13.10, 14.40, 17.20. PROGA E 13 - GORICA-VILEŠ-ČERVINJAN
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih:
6.15,	8.30, 13.00, 14.30; samo v šolskih dneh: 14.00.
Odhodi iz Červinjana: ob delavnikih: 6.10, 7.30, 11.45, 13.45, 17.25.
PROGA E 14 - GORICA-KRMIN-(VIDEM-ČEDAD)
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 8.30, 10.40, 12.15, 14.00, 16.25, 17.30,
18.15,	19.20; samo v šolskih dneh: 7.20, 8.20, 11.45, 13.00, 14.00.
Odhodi iz Krmina (proti Vidmu) -ob delavnikih: 14.31 (samo ko ni pouka v šolah), 16.56, 17.08; samo v šolskih dneh: 6.55, 12.37, 17.00.
Odhodi iz Krmina (proti Gorici) -ob delavnikih: 6.55, 7.45, 9.19, 11.16, 12.33, 13.17, 15.23, 17.33, 18.11, 18.54; samo v šolskih dneh: 7.48, 13.02, 13.19.
PROGA E 15 - GORICA-MARIAN-VERŠA-GRADIŠČE-GORICA Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.50, 10.45, 12.15, 13.00, 18.15; samo v šolskih dneh: 12.55, 13.00, 14.00. PROGA E 17 - GORICA-GROJNA-ŠTEVERJAN-OSLAVJE-GORICA Odhodi iz Gorice (čez Osiavje, povratek: Grojna) - ob delavnikih 10.30,
14.00,	19.30; vsak dan 13.10, 18.15. Odhodi iz Gorice (skozi Grojno,
povratek Osiavje) - ob delavnikih:
7.00,	12.15, 14.30; vsak dan: 7.40.
(odhodi iz Števerjana - ob delavnikih: 7.13, 10.47, 12.28, 14.17, 14.43, 19.47; vsak dan: 7.53, 13.27, 18.32).
PROGA E 18 - GORICA-PALMANOVA-ČERVINJAN
Odhoda iz Gorice - ob delavnikih: 8.33; samo v šolskih dneh: 14.00.
Odhoda iz Červinjana - ob delavnikih: 12.17; samo v šolskih dneh: 7.00. PROGA E 20 - MARIAN-ROMANS-TRŽIČ
Odhodi iz Mariana - ob delavnikih, razen sobote: 4.50, 6.35, 12.48.
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih, razen sobote: 14.30, 17.35, 22.25.
PROGA E 21 - BRAČAN-MARIAN-TRZIČ
Odhod iz Bračana (ob delavnikih, razen sobote): 6.30.
Odhod iz Tržiča (ob delavnikih, razen sobote) 17.30.
PROGA E 30 - TRŽIČ-ŠKOCJAN-ŠPETER-GORICA
Odhodi iz Tržiča - ob delavnikih: 6.25, 6.40, 7.20, 8.15, 11.45, 13.10, 18.25; samo v šolskih dneh: 6.40, 12.25, 13.55.
Odhodi iz Gorice - ob delavnikih: 6.09, 6.27, 8.50, 9.50, 10.50, 14.00, 17.30, 18.45; samo v šolskih dneh: 12.55.
■KER
OB KI
ORRO UJE...
OD I. JANUARJA IZPLAČUJE KMEČKA BANKA OBRESTI NA VAŠIH TEKOČIH RAČUNIH IN HRANILNIH KNJIŽICAH DVAKRAT LETNO 30. JUNIJA IN 31. DECEMBRA. ŠE ENA IZMED PREDNOSTI VAŠE DOMAČE BANKE IN RAZLOG ZA OBISK PRI NAS.
(/)
Banca Agricola KmeCka banka	<
Gorica	i
Lanski promet za 67 odstotkov večji kot predlanskim
Porast izmenjave po tržaškem in goriškem avtonomnem računu
Izmenjava po obmejnih računih
	Leto	(v tisočih lir) Leto
	1986	1987
TRŽAŠKI SPORAZUM		
UVOZ	201.503.450	332.849.049
IZVOZ	157.933.192	307.210.731
SKUPAJ	359.436.642	640.059.780
GORIŠKI SPORAZUM		
UVOZ	92.597.156	143.429.258
IZVOZ	87.598.781	121.175.948
SKUPAJ	180.195.937	264.605.206
SKUPAJ TS + GO:		
UVOZ	294.100.606	476.278.307
IZVOZ	245.531.973	428.386.679
SKUPAJ	539.632.579	904.664.986
Podatki o opravljenih vplačilih in izplačilih po avtonomnih računih za Tržaško in Goriško, to je na podlagi italijansko-jugoslovanskega sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu iz leta 1955, kažejo, da se je blagovna menjava med sosednimi območji lani povečala za 67% v primerjavi z letom 1986, Kakor je razvidno iz gornje razpredelnice, je promet po tržaškem računu lansko leto dosegel 640,1 milijarde lir (leto poprej 359,4 milijarde), po goriškem računu pa 264,6 milijarde proti 180,2 milijarde lir predlanskim. Skupen promet po obeh računih je torej znašal lani 904,7 milijarde, leta 1986 pa 539,6 milijarde lir. Poglejmo, kakšna je bila v glavnih obrisih struktura izvoza po obeh računih v letu 1987 (v oklepaju podatki za leto 1986).
Po tržaškem sporazumu (v tisočih lir)
Živo govedo 51.668.302 (32.382.002), živi konji in osli 11.901.062 (4.648.239), goveje meso 63.644.458 (44,309.009), drobovina 470.155 (2.237), drugo meso 443.400 (637.272), druge živali 976.054 (673.118), ribe, školjke in mehkužci 2.531.862 (1.582.932), mleko in mlečni izdelki 956.863 (229.384), proizvodi rastlinskega izvora 13.830.511 (6.769.936), prehrambeni izdelki, razne pijače, alkohol, kis in tobak 6.940.350 (5.523.765), mineralni proizvodi 8.322.823 (6.552.989), proizvodi kemijske in sorodnih industrij 33.033.320 (20.881.868), umetna smola, umetne plastične mase, celuloza, kavčuk ipd. 14.958.797 (6.036.568), surova koža, z dlako ali brez, strojarski proizvodi, krzna, usnjene torbice ipd. 5.987.206 (6.392.735), žagana drva 28.427.991 (17.503.958), lesni izdelki 10.303.007 (7.726.214), plutovina in slama 435.214 (446.360), surovine za izdelovanje papirja 1.088.826 (2.191.534), tekstil, surovine in tekstilni izdelki 14.522.660 (7.333.656), obutev, klobuki in dežniki 89.196 (predlanskim nič), proizvodi iz kamna, mavca, cementa in azbesta ter keramični izdelki 1.622.254 (2.470.405), pravi biseri, pravi in drugi dragoceni kamni, nakit in žlahtne kovine 1.253.270 (371.316), na-
vadne kovine in kovinski izdelki 46.048.328 (16.319.940), stroji, aparati, elektrotehnična oprema in ločeni deli 2.695.919 (3.529.684), kopna motorna vozila vozila, letala in njih deli ter transportna oprema 6.631.174 (5.266.708), optični, fotografski, kinematografski, kirurški in podobni aparati 165.305 (56.222), razno blago 1.921.362 (816.088).
Po goriškem sporazumu (v tisočih lir)
Žive živali in izdelki mesne industrije 488.285 (170.400), proizvodi rastlinskega izvora 4.513.265 (4.896.492), mast in olje 1.274.655 (1.642.620), izdelki prehrambene industrije 2.043.942 (3.231.805), mineralni proizvodi 950.209 (5.173.400), proizvodi kemijske industrije 36.542.893 (28.562.993), umetna smola, plastične mase ipd. 11.885.782 (4.257.142), surova koža, krzna ipd. 2.351.813 (1.380.720), les in pluta ter njuni izdelki 866.925 (299.947), surovine za izdelovanje papirja ter lepenka 1.832.279 (1.044.094), surovine za tekstilno industrijo 5.747.708 (3.883.722), obutev 2.036.889 (4.914.199), kamniti proizvodi in keramični izdelki 5.846.062 (2.618.022), dragoceni in pol-dragoceni kamni 9.971 (3.096), navadne kovine in izdelki iz njih 11.124.219 (6.356.253), stroji, aparati in električne naprave 29.354.130 (17.779.796), kopna motorna vozila, letala, plovila ipd. 391.119 (228.000), optični in fotografski material 1.906.867 (438.742), razno blago 1.894.809 (650.184).
Navedeni podatki kažejo, da se je lansko leto blagovna izmenjava med sosednimi obmejnimi območji razvijala kar razveseljivo. Ne samo, ker bodo veljali za tekoče leto isti pogoji poslovanja kakor v letu 1987, se bo vrednost blagovne menjave po obeh avtonomnih računih predvidoma še povečala in morda dosegla 20% celokupne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo.
□
Cl,
i
CJ
<
2
□
O-
o
f—
<
2
□
(X
0 f—
1
2
□
Cu
2
<
2
□
(X
2
<
2
NAUTICAMP □ NAUTICAMP □ NAUTICAMP NAUTICAMP
11. NAUTICAMP
TRŽAŠKI VELESEJEM
5. -13. marec 1988
2. POKRAJINSKO PRVENSTVO IN SELEKCIJA ZA NASTOP NA PRVENSTVU DEŽELE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE
BODY BUILDING
NASTOP SVETOVNEGA PODPRVAKA 1987
PETEK, 11. marca, ob 21. uri
v kongresni dvorani tržaškega velesejma
Organizacija in vstopnice: Sporting club CALIFORNIA — TRST
BODY
dopolnilna
Ul. Udine 36 c
FOOD
hrana
TRST
Tel. 040-43552
Z
>
c
□
Z
£
na
o
z
>
G
O
-a
□
z
>
G
i
na
□
Z
£
O
is
na
NAUTICAMP □ NAUTICAMP □ NAUTICAMP □ NAUTICAMP
Neuvrščeni o problemih prehrane
Vsakih pet dni na svetu milijon novih »potrošnikov«
Sklepno poročilo s sestanka zunanjih ministrov in šefov delegacij neuvrščenih držav, ki je bil oktobra lani med zasedanjem generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, podčrtuje med drugim: »Udeleženci izražajo globoko zaskrbljenost, ker žal ni znakov napredka v reševanju nujnih gospodarskih vprašanj, s katerimi se soočajo neuvrščene dežele in dežele v razvoju. Položaj v državah v razvoju, nadaljuje poročilo, je po vseh indikacijah o gospodarskem stanju vse bolj kritičen in alarmanten«.
Drugi stavki v poročilu so podobni zgornjim. Vse bolj grozeče pa se približuje še ena nevarnost, ki jo je sicer že obravnaval FAO (Organizacija Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano) v nekaterih novejših poročilih, ni pa žal dovolj omenjena in podčrtana v listinah drugih svetovnih organizacij. V glavnem jo zasledimo v nekaterih znanstvenih revijah, kar pa je premalo. Gre za problem hrane, bolje rečeno prehranjevanja nekje konec tega stoletja.
O tem je bilo tudi nekaj mednarodnih posvetov, vse skupaj pa je izzvenelo preveč deklarativno. Strokovnjaki trdijo, da je resničnih opozoril še zmeraj premalo. Svetovna skupnost, zlasti njen takorekoč bogati del, se premalo zaveda nevarnosti, ki ji gre naproti. Leta 2000 bo na našem planetu, reci in piši kar okrog 6 milijard ljudi, medtem ko jih je danes 4,5 milijarde. In že danes naletavamo marsikje preprosto na problem prehranjevanja!
Indicije kažejo, da temu vprašanju ne bomo kos, če ne bomo storili prelomnih korakov v razvoju kmetijstva in pridelovanju hrane. Na našem planetu je vsakih pet dni milion novih ljudi. Na zadnjem zasedanju generalne skupščine združenih narodov so nekateri predsta-viki neuvrščenih skušali predramiti del poslušalstva, ki je zastopal bogate dežele, z nekaterimi še bolj izrazitimi in kajpak grozljivimi podatki in pojavi. Eden od teh je bil, da se domala neustavljivo stopnjuje fenomen množičnega prihajanja ljudi iz podeželja v mesta.
Ta pojav je zlasti žgoč v zaostalih državah. Futurologi napovedujejo, da bomo na našem planetu okrog leta 2000 imeli blizu sto ogromnih mestnih središč, v katerih bo bržčas živelo po več kot 8 milijonov prebivalcev. Ta središča pa bodo spet večinoma v državah v razvoju. Sodijo, da se bodo zlasti razvila mesta v Aziji, na primer Djakarta, New Delhi, Kalkuta, Teheran in druga. Revščina bo kajpak botrovala tako demografski rasti, kot tudi odseljevanju ljudi iz podeželja, kjer bo zmeraj manj perspektiv, v mesta. Konec stoletja bo v mestih bržčas živelo blizu 55 odstotkov svetovnega prebivalstva. V mesta naj bi se preselilo še okrog 600 milionov prebivalcev, to je več kot je danes prebivalcev v Združenih državah in Sovjetski zvezi, bržčas pa še kje, skupaj.
Na zadnjem plenarnem zasedanju Združenih narodov (pa tudi na lanskem jesenskem zborovanju o vprašanju prehrane, ki je bilo v Rimu) so odkrito priznali, da je, ozi-
roma da bo to, ne v skrajni marveč že v prvi konsekvenci, problem vsega sveta. Podvojiti bi bilo treba predvsem sile, da bi popravili tendenco nenehnega zapuščanja podeželja in opuščanja kmetijstva. V kmetijstvu bi morali ustvariti perspektive, ki jih žal, posebno v deželah v razvoju, ni. Rast kmetijske prozvodnje znaša zdaj letno okrog 2,3 odstotka, toda to je za več kot polovico premalo za potrebe, ki bodo konec stoletja.
Vprašanje prehrane pa otežujejo še nekateri drugi aspekti. Sliši se protislovno, pa je vendar res. Obdelovalne zemlje je namreč na svetu zmeraj manj. Gola resnica je na primer, da je azijska celina tista, ki prednjači v tem. Človek je preprosto že zasedel ogromne površine obdelovalne zemlje, kajpak primerne za prehrano. Mesta so se razvijala, in se bodo žal še bolj tako rekoč ekstenzivno neglede na vrsto površin, na katerih bodo gradili. Za zamašitev te vrzeli bodo dejansko potrebni naravnost svetovno dogovorjeni in odločni posegi.
Novejši izvidi kažejo, da je tudi morje čedalje manj radodarno. Razmah kemije je na svetu nemara že uničil dobršen del iskane perspektivne morske favne. Rib je bržkone za kakih 15 odstotkov manj kot na primer ob koncu druge svetovne vojne. V zvezi s hrano, bolje rečeno s problemom bodočega prehranjevanja, so strokovnjaki z zanimanjem spremljali poskus valorizacije proizvodnje hrane v brazilski Ama-zoniji (ki prestavlja pljuča sveta), kaže pa, da rezultati niso ugodni. Džungla tu očitno igra svetovno vlogo.
Določeno število strokovnjakov sodi, da bi to bilo vsaj deloma rešljivo s tem, da bi pričeli bolj intenzivno urejati vrtove okrog mestnih središč. Vprašanje, kdo bi jih obdeloval, bi morali seveda reševati skladno z zakonodajo, veljavno v sleherni deželi. Poročajo o zanimivem primeru okrog Singapurja, kjer pridelajo tudi do 70 odstotkov hrane, potrebne za mestno prebivalstvo. Tu so problem bržčas rešili tako, da so družinskim enotam (pač voljnim to prevzeti) razdelili zemljišča do 1 hektarja površine.
Vse večje število vrtov se, v zvezi z evropsko celino, pojavlja okrog zahodno-nemških središč. Ljudje združujejo fizično razvedrilo s finančnimi koristmi.
Tako rekoč globalno vprašanje pa seveda zadeva države tako imenovanega »tretjega sveta«, kjer je površin v vsakem primeru največ in v katerih je, žal, tudi najbolj žgoč pojav odhajanja ljudi s kmetijstva v tako imenovane mestne aktivnosti, seveda, če jih dobe v luči ustvarjanja pogojev za razvoj kmetijstva. Zlasti v zvezi s temi deželami so potrebni ukrepi svetovnih razsežnosti. Futurologi zagotavljajo, da so njihove napovedi točne, se pravi, slabe. Kajpak zaslužijo pohvalo številne dosedanje pobude tako organizacije FAO kot drugih ustanov po svetu, očitno pa je, da jih bo treba združiti v enotnejši napor, da bi preprečili nevarnost še večjega podhranjevanja.
MIRO KOCJAN
Ob sedanji nejasni usodi obrata Piše DARKO BRADASSI
Kratek zgodovinski oris nastanka in vzpona železarne pod Skednjem
V zadnjih letih se v Italiji veliko piše in govori o usodi železarn. Železarski sektor je namreč že dalj časa v precej hudi krizi in tudi obeti niso nič kaj ugodni. Že pred mnogimi leti je Evropska gospodarska skupnost določila zgornjo mejo obsega železarske in jeklarske proizvodnje,- nekatere evropske države so se tem omejitvam začele tudi kmalu prilagajati. Zvezna republika Nemčija in Belgija sta se npr. takoj lotili izdelave programov omejevanja svoje železarske proizvodnje in jih z velikimi finančnimi napori tudi začele dejansko izvajati. V Italiji pa je vse ostalo na mrtvi točki in je ta sektor zašel v hudo krizo, kar prizadeva tudi tržaško železarno pod Skednjem. Usoda tega obrata, ki zaposluje okrog 1200 ljudi, je glede na meglena znamenja, ki prihajajo z vodstva Finsider, povsem nejasna. Govori se, da ga bodo državne soudeležbe prepustile zasebnikom, zanesljivejših vesti pa zaenkrat ni. Prav zaradi aktualnosti teh vprašanj, smo za naše bralce nanizali kratko zgodovino škedenjskega obrata.
I.
Kranjska industrijska družba
Škedenjsko železarno je dala graditi v zadnjih letih 19. stoletja Kranjska industrijska družba (Krainische Industrie Gesellschaft), ki je bila skoraj 30 let njena prva lastnica. Prav je zato, da gremo še za nekaj let nazaj in pregledamo vzroke, ki so privedli KID do gradnje škedenjskega obrata.
Kranjsko industrijsko družbo so ustanovili bančniki Ljubljanske banke leta 1869 z nakupom Zoisovih' železarn na Gorenjskem in njim pripadajočih rudnikov. Leta 1871 se je družbena posest povečala še za Ruardove železar-
ne na Savi in Mojstrani ter za rudnike pri Savskih jamah, dve leti pozneje pa še za železarske obrate v Tržiču. V letu 1873 je bila lastnina KID zelo obširna, prav tako pa tudi razdrobljena. Imela je med drugim 26 pražilnic za rudo, od teh 14 na Savi, 11 na Javorniku in eno v Bohinjski Bistrici, tri plavže na Gorenjskem in enega na Petrovi gori, tri kupolne peči, tri Siemensove pudlovke, 17 žarilnih ognjev za jeklo, 20 težkih in 19 lahkih kladiv, dve valjčni progi ter 69 vodnih koles s 342 KM.
Triletno obdobje od leta 1872 do 1874 je bilo za železarstvo precej te-
žavno. Cena gredlja je močno padla, in sicer od 106 gld. na 55 gld., cena »zrcalovine« pa od 140 na 70 gld. To je seveda močno oškodovalo tudi gorenjske železarne, ki so zašle v precejšnjo krizo. Zaradi nastalih težav je upravni svet KID leta 1888 sprejel sklep, da se na Jesenicah zgradita dve bazični martinski peči, to predvsem zaradi ugodne prometne lege za nakup starega železa pri ladjedelnicah, v arzenalu in delavnicah, pri industrijah v Trstu ter pri arzenalu vojne mornarice v Pulju. Poleg tega je bilo na Jesenicah tudi dovolj vodne sile. Za uresničitev tega načrta so prispevali potrebni kapital dunajski delničarji, še posebno
družabnika firme Vogel & Noot, ki pa sta zahtevala prioritetne delnice, celo vrsto olajšav in posebnih ugodnosti. Obrati, ki so se kasneje razširili še na valjarne in predelovalno industrijo, ter premoženje KID, so tako prešli pod vodstvo dunajskih finančnikov in v interesno območje Bodenkreditanstalta, kasneje pa prek njih še pod vpliv berlinskega kapitala.
Predvideni stroški za gradnjo železarne v Jesenicah, ki so jo začeli uresničevati v letu 1889, so bili v naslednjem letu močno prekoračeni. Izdali so zato delnice za povišanje družbene
glavnice na 3 milijone gld., vendar ponudba je naletela na zelo skromen odziv. Družba Vogel & Noot je sama odkupila 1.000 prioritetnih delnic po 500 gld. in zaradi tega so prvotni delničarji povsem izgubili nadzor nad KID. Jeseniška železarna je začela obratovati v marcu leta 1890 in vanjo so se tudi koncentrirali ostali železarski obrati, ki so bili prej raztreseni po vsej Gorenjski. Le-te so namreč-dejansko likvidirali, obrati v Bohinjski Bistrici pa so 7. oktobra 1890 popolnoma pogoreli.
(Se nadaljuje)
Atletika: evropsko dvoransko prvenstvo v Budimpešti
Blestela je le Kostadinova
nogomet
PRIHODNJE KOLO: San Marino - Pro Gorizia.
BUDIMPEŠTA — Tudi drugi dan evropskega dvoranskega atletskega prvenstva ni prinesel vidnejših rezultatov, če izvzamemo zmagoviti skok Bolgarke Štefke Kostadinove, ki je letvico preskočila pri 204 cm. Končni izkupiček italijanskih in jugoslovanskih tekmovalcev je dokaj slab. »Azzurri« odhajajo iz Budimpešte le z bronastim odličjem skakalca Evangelistija, Jugoslovani pa brez kolajne, čeprav so računali predvsem na tekača Popoviča in Čoličevo, ki sta zasedla 5. oziroma 4. mesto v tekih na 800 m. Prišlo pa je do spremembe pri dobitnikih kolajn v moškem skoku v višino. Izključili so namreč tretjeuvrščnega Tranhardta, tako da je bron osvojil Matei (Rom.)
ZMAGOVALCI
MOŠKI - 200 m: Razgonov (SZ) 20"62; 400 m: Karlowitz (DDR) 45"63i 800 m: Sharpe (GB) 1'49 17; 1500 m: Suhonen (Fin.) 3'45"72; 3000 m: Gonzales (Šp.) 7'55"29; 60 m ovire: Hoeffer
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanski nogometni prvoligaši so štartali. Za uvod sta bila na sporedu kar dva derbija, v Mostarju in Beogradu, oba sta se končala brez zmagovalca, gledalci pa niso videli posebno spektakularnih tekem.
V	Mostarju je na razplet vplivalo močno deževje, tako da sta vodilni Velet in Dinamo igrala igro podobno vaterpolu. Razplet ni bil presenetljiv, ambiciozni in vse močnejši Zagrebčani so zasluženo osvojili točko in napovedali kandidaturo za naslov prvaka.
V	Beogradu je bilo vreme boljše, toda Crvena zvezda in Hajduk nista igrala tako kot nekdaj. Spličani so z golom Čeliča povedli že po pol ure igre, Beograjčani pa so izenačili 10 minut pred koncem z golom Joksimo-viča. Točka je vsekakor velik uspeh Hajduka, ki ima slabo moštvo, manjka pa mu še poškodovani reprezentant Miljuš. Beograjčani so imeli veli-ko pripomb na račun zagrebškega sodnika, češ da je kot Hrvat pomagal hrvaškemu moštvu. Toda C. zvezda je bila ob točko bržkone samo zaradi velike napake prvega igralca mladinskega »mundiala« v Čilu Prosinečkega.
(ČSSR) 7"56; palica: Gataulin (SZ) 5,75 m; hoja 5 km: Pribilinec (ČSSR) 18'44"40.
ŽENSKE - 60 m: Cooman (Niz.) 7"04; 200 m: Kasprzvk (Pol.) 22"69; 400 m: Muller (DDR) 50"28; 800 m: Zwiener (ZRN) 2 01 "19; 1500 m: Melinte (Rom.) 4'05'77; 3000 m: Van Hulst (Niz.) 8'44"50; višina: Kostadinova (Bol.) 2,04 m; krogla: Losch (ZRN) 20,39 m; hoja 3 km: Sobrino (Šp.) 12'48"99.
Napoti popušča?
NEAPELJ — Napoli je po dveh letih izgubil nepremagljivost na domačem terenu, česar pa ni primerno izkoristil Milan, ki je na San Siru remiziral proti Veroni. Od drugih tekem v 1. italijanski ligi velja omeniti zmago Juventusa nad hitečem, s čimer so se Turinčani ponovno vključili v boj za mesto v evropskih pokalih.
V	soboto se je nogomet prvič pojavil tudi na TV, Rad in Sutjeska pa se pred TV kamerami nista proslavila, za tolažbo pa so bili štirje goli, med katerimi je bil Milinkovičev s 40 metrov prava mojstrovina. Rijeka je v Titogradu nesrečno izgubila točko, njene upe je pokopal upornik Savičevič. Reški golgeter Škerjanc je v finišu zamudil sijajno priložnost za izenačenje, ki so si ga Rečani tudi zaslužili. Reški klub je pred bankrotom. Bilo je celo vprašanje, ali bodo igralci sploh odpotovali v Titograd, klub namreč ni imel denarja niti za prevoz in hotel.
V	2. ligi je Olimpija odlično štarta-la. V gosteh z Iskro, ki je jeseni zmagala v Ljubljani, so Ljubljančani dolgo vodili z golom Ubaviča, namesto, da bi povišali na 2:0, so dobili zadetek. Tudi s točko so lahko kar zadovoljni, ker so prikazali zares izvrstno igro. Nasproti so imeli tudi sodnika. Ljubljančane je prvič vodil novi trener Miloš Čoškič, omeniti pa velja, da so nastopili zdesetkani. V prestopnem roku so potegnili kratko in izgubili tri ključne igralce, pred štartom pa sta se poškodovala Vončina in Ameršek.
Izidi 18. kola 1. ZNL: Velež Dinamo 0:0, C. zvezda — Hajduk 1:1, Vojvodina — Partizan 1:0, Budučnost
Triestina zamudila priložnost
BARLETTA — Gostovanje v Puglii ni prineslo Triestini načrtovane točke proti zadnjeuvrščeni Barletti. Ferrari-jevi varovanci so v poprečnem srečanju podlegli bojevitim domačinom in še poslabšali položaj na lestvici.
Segafredo že rešen?
GORICA — S prepričljivo zmago nad zadnjeuvrščeno Dentigommo so oriški košarkarji opravili odločilni orak glede obstanka v ligi. Bosinije-vim varovancem pa so tokrat »pomagali« tudi košarkarji Fantonija, ki so zmagali proti Cukiju. Fantoni bo odslej igral z ameriško dvojico Costner -McDowell, brez Nakiča, ki pa ne bo zapustil ekipe, ampak mu bodo poverili drugo zadolžitev.
V B-l ligi pa tržaški Stefanel z zmago nad Valentinom in s porazoma Fantija in Mister Daya lahko še upa na ugoden razplet v končnici prvenstva.
Rijeka 1:0, Sarajevo - Sloboda 0:0, Čelik — Radnički 1:0, Vardar — Priština 1:0, Željezničar — Osijek 1:1, Rad
—	Sutjeska 3:1.
Vrstni red: Velež 24, Sloboda, C. zvezda, Vardar 22, Dinamo 21, Partizan 20, Rijeka in Vojvodina 19, Radnički in Rad 18, Budučnost 17, Hajduk in Željezničar 16, Osijek in Priština 15, Sarajevo 14, Sutjeska in Čelik 13.
Prihodnje kolo (13. t. m.): Sarajevo
—	Željezničar, Sloboda Budučnost, Rijeka — Vojvodina, Partizan — Velež, Dinamo — Čelik, Radnički — Vardar, Priština — C. zvezda, Hajduk Rad, Sutjeska — Osijek.
Izidi 18. kola 2. ZNL: Iskra Integral Olimpija 1:1, Šparta •— Kikinda 0:1, Famos — Leotar 2:0, Kabel — Bo-rac (BL) 1:0, Jedinstvo — Mladost 1:0, Borac (T) Proleter 0:0, GOŠK Jug Spartak 2:0, Rudar — Novi Sad 4:0, Šibenik Dinamo 3:1. Vrstni red: Spartak 23, Kikinda 22, Dinamo, Rudar, Leotar, Šibenik, GOŠK Jug 21, Šparta in Iskra 20, Proleter in Mladost 18, Novi Sad 17, Borac (BL) 16, Famos in Olimpija 15, Kabel in Jedinstvo 14, Borac (T) 7.
Prihodnje kolo (13. t. m.): Olimpija - Rudar.
Italijanska A liga
IZIDI 21. KOLA: Ascoli - Como 0:0, Cesena - Avellino 1:1, Fiorentina - Torino 1:0, Juventus - Inter 1:0, Milan - Verona 0:0, Napoli - Roma 1:2, Piša - Empoli 0:0, Sampdoria - Pescara 2:1.
LESTVICA: Napoli 35, Milan 31, Roma 29, Sampdoria 26, Inter 22, Verona, Torino in Juventus 21, Fiorentina, Cesena in Pescara 18, Piša 16, Ascoli in Como 15, Avellino 13, Empoli 12.
PRIHODNJE KOLO: Avellino - Juventus, Cesena - Sampdoria, Como - Roma, Empoli - Napoli, Inter - Piša, Pescara -Fiorentina, Torino - Milan, Verona - Ascoli.
Italijanska B liga
BARLETTA - TRIESTINA 1:0 (1:0)
STRELEC: Guerrini v 14. min.
TRIESTINA: Cortiula, Costantini, Orlando, Dal Pra, Cerone, Poletto, Bivi (od
78.	min. Di Giovanni), Strappa (od 64. Scaglia), Cinello, Causio, Papais.
IZIDI 24. KOLA: Arezzo - Bari 0:0, Ata-lanta - Parma 2:1, Barletta - Triestina 1:0, Bologna - Brescia 0:0, Catanzaro - Genoa 2:0, Lazio - Modena 3:0, Lecce - Taranto 2:2, Padova - Sambenedettese 2:0, Piacenza - Cremonese 0:1, Udinese - Messi-na 1:0.
LESTVICA: Bologna 31, Atalanta 30, Lazio in Cremonese 27, Bari 26, Lecce in Catanzaro 25, Brescia 24, Piacenza 23, Parma, Padova in Messina 22, Udinese in Genoa 21, Sambenedettese 20, Taranto 19, Triestina in Arezzo 18, Modena in Barletta 17.
PRIHODNJE KOLO: Bari - Udinese, Brescia - Barletta, Cremonese - Lazio, Genoa - Taranto, Lecce - Arezzo, Messina - Bologna, Modena - Padova, Parma -Catanzaro, Sambenedettese - Atalanta, Triestina - Piacenza.
Meddeželna liga
PRO GORIZIA - PASIANESE 1:0 (1:0)
STRELEC: Trevisan v 33. min.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Del Piero (od 59. min. Facchin), Cotterle, Ma-rassi, Candoni, Lazzara, Gon, Bašič (od
79.	min. Lotti), Romano, Trevisan.
IZIDI 23. KOLA: Baracca L. - San Marino 0:0, Castel S.P. - Miranese 0:0, Cesena tico - Clodia 2:1, Contarina - Russi 0:0, Pro Gorizia - Pasianese 1:0, San Dona -Opitergina 2:1, San Polo - Rovigo 1:1, V. Venelo - Santarcang. 1:0.
LESTVICA: San Marino .35, Rovigo 31, Pro Gorizia 29, San Dona 28, Baracca L. 27, Pasianese 25, Miranese 24, Opitergina, Clodia in Russi 22, V. Venelo 21, Castel S.P. 20, San Polo 19, Santarcang. in Contarina 16, Cesenatico 11.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 25. KOLA: Allibert - Arexons 76:80, Bancoroma - Snaidero 88:95, Benet-ton - Tracer 94:100, Divarese - Scavolini 102:76, Irge - Enichem 90:84, Roberts -Brescia 111:98, San Benedetto - Dietor 84:107, Wiiber - Hitachi 91:100.
LESTVICA: Divarese 40, Tracer 36, Snaidero 34, Arexons, Scavolini in Dietor 32, Enichem 26, Allibert 24, Hitachi 22, S. Benedetto, Benetton, Neutroroberts, Wii-ber in Bancoroma 20, Irge 16, Brescia 6.
Italijanska A-2 liga
SEGAFREDO - DENTIGOMMA
105:95 (55:42)
SEGAFREDO: Bullara 14, Vitez 22, Marušič 7, Meents 24, Aleksinas 22, Es-posito 8, Bobicchio 8, Sartori, Corpaci, Devetti.
DENTIGOMMA: Colantoni S. 1, Mas-troianni 2, Colantoni L. 17, Restani 22, Grandholm 31, Sanesi 9, Ottaviani 3, Ca-voli, Brunelli, Natalini.
IZIDI 25. KOLA: Annabella - Maltinti 95:80, Biklim - Facar 89:82, Čuki - Fantoni 79:94, Riunite - Alno 108:82, Sabelli -Jollycolombani 69:67, Segafredo - Denti-gomma 105:95, Sharp - Spondilatte 81:77, Yoga - Standa 113:92.
LESTVICA: Riunite in Yoga 42, Alno, Sharp in Jollycolombani 32, Fantoni in Standa 28, Annabella 26, Maltinti 22, Facar 20, Segafredo in Sabelli 18, Biklim in Spondilatte 16, Čuki in Dentigomma 14.
PRIHODNJE KOLO: Spondilatte - Segafredo.
Italijanska B-1 liga
STEFANEL - MASTER VALENTINO
111:99 (55:49)
STEFANEL: Sartori 5, Fischetto 7, Bo-nino 8, Ardessi 29, Riva 7, Lokar 11, Can-tarello 21, Martini, Zarotti 16, Tasso 7.
VALENTINO: Rossetti 23, Cuculi 5, Ouagliatti 20, Marcovaldi 2, Pastore 10, Caporuscio 19, Picozzi 18, Scodavolpe 2, Maffei, Mevi.
IZIDI 23. KOLA: Sarvin - Stamura 103:65, Docksteps - Fanti 92:79, Conad -Castor 65:74, Citrosil - Virtus 102:68, Stefanel - Valentino 111:99, Caruso - Popola-re 94:74, Arese - Mister Day 100:88, Inal-ca - Ranger 77:80.
LESTVICA: Citrosil 44, Teorema 32, Fanti 30, Mister Day, Stefanel in Docksteps 26, Castor 24, Inalca in Ranger 22, Popolare in Caruso 20, Valentino in Sarvin 18, Virtus 16, Conad in Stamura 12.
PRIHODNJE KOLO: Castor - Stefanel.
Jugoslovanski nogomet: povprečen start
Misli na svojo prihodnost.
Danes dokončno pozdravijo dvakrat toliko rakastih obolenj kot pred tridesetimi leti, če so le dovolj zgodaj odkrita. Pri tržaškem onkološkem centru lahko opraviš preventivne preglede, s katerimi pravočasno odkrijejo številne vrste raka. Zato ne zavračaj tega, kar današnja tehnologija in združenje zdravnikov nudita vsem državljanom. Sodeluj z nami in pomagaj nam, da bomo skupaj skrbeli za tvoje zdravje in zdravje tvojih najdražjih. V primerjavi s celotnim prebivalstvom zboli na srečo le malo ljudi; toda v teh primerih je pravočasno odkritje bolezni edini način, da lahko bolnike pozdravimo z enostavnejšimi terapijami in z manj trpljenja.
Preventiva ti pomaga.
Odbor »Azione oncologia per Trieste - Tržaška onkološka akcija«
Nogomet: v 23, kolu 2, amaterske lige (skupina F)
Pomemben korak naprej Zarje
Ženski veleslalom za SP
Svetova
zamudila
priložnost
ASPEN (ZDA) — Na predzadnjem veleslalomu sezone se je Jugoslovanki Mateji Svet že nasmihal uspeh, saj je po prvi vožnji vodila, sicer s samo stotinko sekunde prednosti, pred Zahodno Nemko Meierjevo. Druge vožnje pa Svetova ni izpeljala najbolje in je pristala na 4. mestu. Nasprotno pa je bila 22-letna Meierjeva na drugi progi odlična in je prišla do svoje prve zmage v svetovnem pokalu.
Vrstni red: 1. Meier (ZRN) 2'23"16; 2. Fernandez-Ochoa (Šp.) 2'23"44; 3. Maier (Av.) 2,23'73; 4. Svet (Jug.) 2'24”00; 5. McKinney (ZDA) 2'24"32; 6. Ouittet (Fr.) 2'24"86; 7. Wachter (Av.) 2'25"06; 8. Hurler (ZRN) 2'25"14; 9. Merle (Fr.) in Kinshofer-Guetlein (ZRN) 2’25"15.
Lestvica veleslaloma za SP: 1.
Ouittet (Fr.) 78; 2. Schneider (Švi.) 76: 3. Svet (Jug.) 62; 4. Merle (Fr.) 59; 5. Fernandez-Ochoa (Šp.) 58.
Skupni vrstni red za SP: 1. Oertli (Švi.) 202; 2. Figini (Švi.) 194; 3. Schneider (Švi.) 185; 4. Wachter_ (Av.) 176; 5. Fernandez-Ochoa (Šp.) 174; 6. Walliser (Švi.) 143; 7. Svet (Jug.) 142; 8. Ouittet (Fr.) 110; 9. Kinshofer-Guetlein (ZRN) 98; 10. Maier (Av.) 97.
Razveljavili smuk za SP
Zaradi megle so dokončno razveljavili moški smuk za svetovni pokal, ki bi ga bili morali izpeljati v kraju VVhistler Mountain v Kanadi.
ZARJA - SAN LUIGI VB 4:2 (1:1)
STRELCI: Papini v 7', Damjan Fonda v 31', Robert Kalc v 49', Baricchio 55', Franza v 63', Antonič v 72'
ZARJA: Racman, Gotti, Grgič, Samec, Samese, Fonda, Antonič, Bon, Franza (Mosetti v 85'), Auber, Robert Kalc (Franco v 80), 12 Kočevar, 13 Marjan Kalc.
Zarja je po dolgem času izbojevala pomembno zmago. Žrtev Bazovcev je bil tokrat San Luigi, ki se tako kot zarjani bori proti izpadu iz lige. Po rezultatu bi lahko sklepali, da je bila tekma atraktivna in napeta, toda gledalci tokrat razen golov niso videli ničesar. Največji razlog za to je bila verjetno psihična preobremenitev igralcev, ki so se zavedali pomembnosti srečanja. Bazovci so zelo slabo začeli, saj so že po nekaj minutah prejeli gol s prostega strela. Hladna prha ni prebudila zarjanov, ki so še naprej igrali raztrgano in zelo nervozno. Tako smo prisostvovali igri na sredini, vse dokler ni Damjan Fonda s slikovitim zadetkom izenačil. Do konca polčasa so si Bazovci zapravili še nekaj lepih priložnosti.
V drugem polčasu so zarjani takoj povedli po zaslugi Kalca po izredni podaji Antoniča. Vse je zgledalo, da bodo zlahka obdržali vodstvo, ko jih je sodnik nekajkrat oškodoval in tako so gostje izenačili z neobstoječim prostim strelom. Zarja se je po golu z jezo vrgla v napad in po akciji Gotti-Auber povedla s Franzo, ki se je znašel sam pred vratarjem. Tržačani so poskušali nadoknaditi zamujeno, toda obramba Zarje je bila vedno na mestu. Za četrti gol pa je poskrbel razigrani Antonič. Do konca so Bazovci imeli še eno lepo priložnost z Auberjem, ki se je predstavil sam pred vratarjem, toda njegov strel je končal mimo vrat. Tokrat za-
služijo posebno pohvalo Antonič, Fonda in Robert Kalc, ki so bili v kriznih trenutkih prava gonilna sila ekipe.
(Big)
BUTTRIO - VESNA	1:1 (0:0)
STRELCA: Naldi v 50', Tommasi v 65'
VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Pe-tagna, Rados, F. Candotti, Pichierri, Barilla, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti.
Tekma je bila zelo napeta, za to drugo zaporedno gostovanje pa so se Križani dobro pripravili in tudi potrdili svojo vrednost. Vesna je bila že v prvem polčasu blizu zadetku, ko je Naldi z lepim strelom zaposlil vratarja. Po prvem delu srečanja pa so imeli Križani edinstveno priložnost v 25. min., ko je Naldi izkoristil odbito žogo, že premagal vratarja, branilec pa je na sami gol črti obvaroval mrežo.
V prvem polčasu so imeli Križani več priložnosti, ni jim pa uspelo osvojiti sredine igrišča. Na drugi strani pa niso domačini niti enkrat zaposlili Sa-varina. V drugem delu srečanja so se stvari spremenile. Vesna je prevzela pobudo in začela napadati z vseh strani. Večkrat je nevarno streljala, toda za prvi zadetek je bilo treba počakati do 60. min., ko je Naldi po lepi podaji Švaba z močnim strelom povedel svoje moštvo v vodstvo. »Plavi« so se zatem nekoliko umirili, predvsem zato, ker se je vezna vrsta nerazumljivo pomaknila proti lastni obrambi. To so izkoristili domačini in zaradi Vesninega zavlačevanja z žogo na lastni polovici izenačili. Takrat se je Vesna ponovno podala v napad in z vseh strani oblegala nasprotnikovega vratarja ter v zadnjem delu srečanja imela tri izredne priložnosti. Skratka, izgubljena točka za »plave«, katerim manjkata le
jo borbenostjo bi Vesna gotovo odigrala drugačno vlogo v tem prvenstvu. (A. Kostnapfel)
S. SERGIO - KRAS	2:0 (1:0)
STRELCA: Lakoseljac v 22', G. Var-Ijen v 66'
KRAS: Mezzavilla, Segulin, Pisani, Purič, Darko Škabar, Fanigliuolo, Granata, Alan Škabar, Mosetti, Gašperšič, Padovan.
Krasovim nogometašem nikakor ne gre od rok. Tudi proti vodilnemu San Sergiu, ki sicer ne preživalja najboljšega trenutka, so odpovedali na vsej črti. Tokrat sta grobi napaki vratarja Mazzaville omogočili domačinom, da so dokaj poceni vknjižili celotni izkupiček. Do 22. minute je bila igra obeh enajsteric osredotočena na sredini, dokler se ni Krasovemu vratarju na videz povsem nenevarna žoga izmuznila iz rok in Lakoseljac je napako takoj kaznoval z zadetkom. Do konca prvega dela igre se je naj lepša priložnost ponudila Gašperšiču, ki je z izredno povoljnega položaja streljal visoko nad prečko. V 40. min. je poskušal še Mosetti, vendar brez pravega prepričanja, tako da je žoga postala lahek plen vratarja. V 21. min. 2. polčasa pa se je pri izvajanju prostega strela Kra-sov vratar neverjetno postavil za živi zid in omogočil spretnemu Varljenu, da je žogo poslal v nezavarovani del vrat. Deset minut kasneje je Fanigliuolo zakrivil hud prekršek nad razigranim Perlitzem, a sodnik ob splošnem začudenju ni dosodil 11-metrovke.
Krasov tabor je v zadnjem času zaradi raznovrstnih poškodb precej zdesetkan (v nedeljo na klopi ni bilo rezerve), zato se mu ob itak kritičnem položaju na lestvici obeta res težko nadaljevanje prvenstva. (Z. S.)
Nogomet: v 1. amaterski ligi Primorje nima sreče
PALMANOVA - PRIMORJE 2:0 (1:0)
STRELCA: Prašnikar v 4' (avtogol), Piccini v 89'
PRIMORJE: Calligaris, Rojaz, Fav-retto, Pipan, Prašnikar, Coslovich, Ni-coloro, Milani (Maranzin v 45'), Antoni (Umek v 75'), Zurini, Husu.
Tokrat Prosečani niso imeli sreče. Domačini so povedli po avtogolu, nato je imelo Primorje več priložnosti in je naredilo, kar je moglo, a žoga ni hotela v mrežo, v zadnjih minutah pa je prejelo še drugi zadetek. V napadu je tokrat manjkal Pase, ki je doslej dosegel največ zadetkov za Prosečane. Na njegovem mestu je igral Nicoloro, ki je bil tudi najbolj nevaren igralec gostov.
Palmanova je povedla že v 4. min. po akciji, v kateri je obramba Primorja zakrivila kar tri napake: najprej je Milani netočno podal, zatem je vratar Calligaris nezanesljivo posegel, a nazadnje je Prašnikar, ki je hotel žogo poslati v kot, slabo zadel usnje in ga
poslal v lastno mrežo. Do konca polčasa so rdeče-rumeni igrali bolje. Dvakrat je Nicoloro dobro udaril žogo z glavo, vratar pa je bil na mestu. Priložnost je imel še Milani, kateremu je v kazenskem prostoru lepo podal An-tohi, vendar je preveč okleval. Najboljšo priložnost pa je imel Prašnikar, ki je posegel z glavo po kotu Zurinija, vendar ni par metrov pred vrati žoge uspel dobro usmeriti.
Domačini so se v glavnem branili in v drugem polčasu so bili enakovredni nasprotniku, saj so hoteli le ubraniti pozitiven rezultat. Izstopal je zlasti Piccini, ki je bil pravi trn v peti Primorja. V drugem polčasu je bilo manj lepih akcij, proti koncu je trener Mi-kuš poslal Prašnikarja v napad in Pipana v obrambo v skrajnem poskusu, da vsaj remizira. Prav Prašnikar je po napačni podaji branilca prišel do žoge v kazenskem, streljal je s sicer težkega
položaja, a vratar je žogo odbil v kot. Zadnjo akcijo je izpeljal Zurini, ki je po podaji Umka streljal mimo vrat. Domačini se seveda niso le branili in so v zadnjih 15 minutah izpeljali več
Skupina B
IZIDI 23. KOLA
Latisana - Gradese	0:0
Palmanova - PRIMORJE	2:0
Pieris - Percoto	1:1
Ponziana - Sevegliano	0:0
Pro Fiumic. - Costalunga	1:1
Ronchi - Fortitudo	0:1
S. Giovanni - S. Canzian	3:2
Sangiorgina - Lignano	1:1
PRIHODNJE KOLO (13. 3.) Costalunga - Sangiorgina, Fortitudo - Pro Fiumic., Gradese - Ronchi, Lignano - Palmanova, Percoto - Ponziana, PRIMORJE - S. Giovanni, S. Canzian - Pieris, Sevegliano - Latisana.
protinapadov, ki so jih Prosečani ustavljali z veliko težavo. Nič pa niso mogli, ko se je Piccini minuto pred koncem predstavil sam pred Calligari-sa, ga preigral in podvojil. (M. Š.)
LESTVICA
Sevegliano	23 10		11	2	24:8 31
S. Giovanni	23 11		8	4	31:15 30
Palmanova	23 10		8	5	27:14 28
Costalunga	23 10		7	6	31:20 27
Ponziana	23	7	11	5	27:24 25
Ronchi	23	8	8	7	20:18 24
Lignano	23 10		4	9	27:29 24
Sangiorgina	23	6	11	6	20:26 23
S. Canzian	23	5	12	6	26:22 22
Gradese	23	7	8	8	24:24 22
Fortitudo	23	6	9	8	17:20 21
Percoto	23	8	5	10	25:33 21
PRIMORJE	23	7	5	11	19:28 19
Latisana	23	5	9	9	17:29 19
Pro Fiumic.	23	3	10	10	23:35 16
Pieris	23	1	12	10	16:29 16
Nogomet: v 3. amaterski ligi Juventina vse bližje končnemu uspehu
SKUPINA I
Audax - Juventina	0:2 (0:2)
STRELCA: Sermino in Travagin.
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Krpan, Sermino, Paziente, Cussich (Tegas), Tabaj, Kaus, Cingerli (Lauri).
Štandreška Juventina je vse bližje končnemu uspehu. Z zmago v mestnem derbiju proti Audaxu, ki je v začetku veljal za glavnega favorita za napredovanje, so Grionovi varovanci premostili eno najtežjih ovir v tem sklepnem delu prvenstva. Odslej bo namreč predvsem od njih samih odvisno, kako bodo znali upravljati prednost, ki so jo izbojevali pred Morarom, Marianom in Pro Farro.
O nedeljskem srečanju velja povedati le tole, da so Štandrežci zmago zaslužili predvsem zaradi tega, kar so pokazali v prvem polčasu. Ze od začetnega sodnikovega žvižga so namreč povsem nadigrali domače, ki niso pričakovali tako odločne igre. Terenska premoč, ki jo je Juventina izvajala, se je konkretizirala tudi z zadetkoma Sermina in Travagina. V nadaljevanju so gostje precej popustili in v glavnem branili prednost, ki so jo
		totocalcio		
Ascoli - Como	X
Cesena - Avellino	X
Fiorentina - Torino	1
Juventus - Inter	1
Milan - Verona	X
Napoli - Roma	2
Piša - Empoli	X
Sampdoria - Pescara	1
Arezzo - Bari	X
Barletta - Triestina	1
Piacenza - Cremonese	2
Vis Pesaro - Reggiana	1
Benevento - Siracusa	1
KVOTE
13 (71 dobitnikov)	166.608.000 lir
12 (2.130 dobitnikov) 5.553.000 lir
izbojevali, čeprav so pri tem naleteli tudi na kakšno odvečno težavo. (Maja)
Sovodnje - Moraro	0:1 (0:1)
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Gulin, Hmeljak, Bicciato, Cevdek, M. Fajt (Gomišček), Visintin, A. Fajt, Grillo, Tomšič (Pahor).
Drugouvrščeni Moraro je imel precej težav, da si je izboril zmago na sovodenjskem pravokotniku. Furlani so namreč zadetek dosegli v edini napadalni akciji, ki so jo izvedli. Srečanje samo, ki ga je precej motil veter, pa se je v glavnem odvijalo na sredini igrišča in priložnosti za zadetek je bilo zelo malo. Moraro je povedel v začetku srečanja, kar je seveda prekrižalo račune domačim, ki so skušali rezultat izenačiti. Dokaj slabo vodenje žoge na sredini pa je Sovodenjcem preprečilo, da bi izvedli kakšno resnejšo akcijo, ki bi spravila v težave furlansko obrambo. (A. F.)
SKUPINA L
Fossalon - Mladost	2:1 (0:1)
STRELEC za Mladost: Devetak (11-metrovka).
MLADOST: A. Gergolet, Lakovič, Černič, Devetak, D. Frandolič, Pahor,
1.	—	1.	Fiorino Bell	1
2.	Edyz	X
2.	—	1.	Clac Bi	1
2.	Day Cm	X
3.	—	1.	Demo di Alba	2
2.	Dimono	X
4.	—	1.	Girard del Rio	2
2.	Going del Pino	X
5.	—	1.	Niccold d’ Este	1
2.	Cherasco	2
6.	—	1.	Eran Junior	X
2.	North House	X
KVOTE
12 (36 dobitnikov)	18.118.000	lir
11 (801 dobitnik)	800.000	lir
10 (7.572 dobitnikov)	83.500	lir
D. Gergolet (L. Frandolič), Lavrenčič, Marušič, Ferfolja (Kobal), Argentin.
Mladost je v zaostalem srečanju proti Fossalonu izgubila edinstveno priložnost, da bi se sama povzpela na drugo mesto na lestvici svoje skupine. Videli smo skoraj enako sliko tekme, ki so jo Kraševci odigrali v Fossalonu pred tremi leti, ko so se tudi potegovali za napredovanje v višjo ligo: tudi tedaj so nerodno izgubili (4:2), potem ko so vodili kar z 2:0.
Tudi v nedeljo so Peršoljevi varovanci kaj kmalu povedli z 11-metrov-ko in še naprej ogrožali nasprotnikova vrata, predvsem s protinapadi. V 2. polčasu pa so »rdeče-modri« odigrali verjetno najslabših 45 minut v letošnjem prvenstvu. Razen dveh priložnosti, ki sta jih imela prav na začetku drugega polčasa Pahor in Argentin, niso izpeljali niti ene akcije, vredne tega imena. Igrali so zelo nezbrano, brez povezave na sredini, kjer so povsem odpovedali. Najhuje pa je to, da sta oba gola domačinov bila dar kraš-ke obrambe.
Seveda je za nedeljski spodrsljaj Peršoljevih varovancev več razlogov. Bili so v zelo okrnjeni postavi, na začetku drugega polčasa je še Ferfolja moral predčasno v slačilnico zaradi poškodbe, sojenje je bilo slabo. Vsekakor ostajamo mnenja, da so si Dober-dobci zmago ali pa vsaj delitev točk sami zapravili. Ni pa še vse izgubljeno, saj imajo še možnost, da se uvrstijo na končno 2. mesto, začenši z nedeljo, ko bodo odigrali odločilno srečanje s Fincantierijem. (Z. Frandolič)
Gaja - Chiarbola	2:1 (0:1)
STRELCA za Gajo: Calligaris in Vengust.
GAJA: Altin, Šuc, Vengust, Stran-ščak, Maks Grgič (Branko Grgič v 85'), Aversa, Aleksander Kalc, Salvi, Verše, Calligaris, Boris Rismondo.
V zaostali tekmi je Gaja iztržila dragoceno zmago in novi točki, ki ji dajeta še upanje, da se uvrsti na drugo stopničko v svoji skupini. Omeniti pa je treba, da tekma nikakor ni bila lah-
ka, saj so zeleno-rumeni morali nadoknaditi zelo posrečen zadetek gostiteljev. Domača ekipa je stalno oblegala nasprotnikova vrata in končno je dvakrat zatresla mrežo z veznima igralcema, kar ji je zadostovalo za zmago. Vsi igralci so se res izkazali s požrtvovalnostjo na težkem padriškem pravokotniku. Iskreno priznanje velja tudi trenerju Kozini, ki je znal vliti varovancem pravo voljo za zmago. Upati je, da bo to ponovil v prihodnji tekmi z vodilnim San Marcom. (Kalc)
SKUPINA M
Exner - Primorec	0:5
STRELCI: Mauro Kralj v 21' (11-metrovka), Fachin v 29' in 50', Igor Milkovič v 60', Coppola v 76'
PRIMOREC: L. Leone, Čuk, Mauro Kralj, Florean, Stroka, Coppola, A. Carli, I. Milkovič, Husu, Canziani, Fachin.
Po enem mesecu je Primorec zopet prišel do zmage. Trebenci so stopili na opensko igrišče v zelo okrnjeni postavi in tudi na klopi ni bilo nikogar razen trenerja. Slab teren je zelo oviral igro, vendar je bilo od vsega začetka videti, da je Primorec močnejši od nasprotnika. Tako so se Trebenci že v uvodnih minutah zelo nevarno približali Exnerjevim vratom, vendar je bilo na gol treba čakati do 20. minute, ko je Fachin izigral vso obrambo ter podal Husuju, nad katerim je domači branilec naredil prekršek. Dosojeno 11-metrovko je uspešno izvedel Mauro Kralj. Deset minut kasneje je Fachin izkoristil lepo podajo v kazenski prostor in dosegel drugi gol. S tem rezultatom se je tudi končal prvi polčas.
V nadaljevanju je Exner povsem popustil, tako da so Trebenci z lahkoto napadali in dosegli še tri gole s Fachi-nom, I. Milkovičem in Coppolo, ki je natančno izvedel prosti strel. Tekma se je tako končala z visoko zmago, vendar je treba priznati, da je Primorec imel pred sabo res skromnega nasprotnika. (Andrej)
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 23. KOLA
Buttrio - VESNA				1:1
C.G.S. - Čampi Elisi				2:0
Muggesana	- Edile Adr.			1:2
Opicina - Giarizzole				2:0
San Nazario	- Stock			2:1
San Sergio -	KRAS			2:0
ZARJA - S. Luigi				4:2
Zaule Rab. -	Opicina S.			1:0
LESTVICA				
San Sergio	23 13	9	1	39:8 35
Edile Adr.	23 11	8	4	29:12 30
Muggesana	23 11	8	4	25:15 30
VESNA	23	9	11	3	24:17 29
C.G.S.	23 10	7	6	37:29 27
Buttrio	23 10	7	6	24:17 27
Opicina	23	7	12	4	19:15 26
Zaule Rab.	23	8	7	8	22:22 23
Čampi Elisi	23	6	8	9	18:28 20
S. Luigi	23	3	13	7	22:26 19
Opicina S.	23 5	9	9	20:29 19
ZARJA	23	6	7	10	26:35 19
KRAS	23	5	8	10	21:23 18
Giarizzole	23 5	8	10	15:28 18
Stock	23	4	6	13	18:35 14
San Nazario	23	3	8	12	16:36 14
PRIHODNJE KOLO (13. 3.) Čampi Elisi - S. Nazario, Edile Adr. -Opicina, Giarizzole - ZARJA, KRAS -Buttrio, Opicina S. - S. Sergio, S. Luigi - C.G.S., Stock - Zaule Rab., VESNA - Muggesana.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 21. KOLA
Audax - JUVENTINA	0:2
Brazzanese - Azzurra	0:0
Isonzo - Sagrado	3:1
Manzano - Arrigosport	0:0
Medea - Pro Farra	0:0
San Lorenzo - Mariano	1:2
SOVODNJE - Moraro	0:1
LESTVICA
LESTVICA
JUVENTINA	21	11	8	2	37:15 30
Moraro	21	12	5	4	38:13 29
Mariano	21	12	5	4	37:15 29
Pro Farra	21	8	12	1	24: 9 28
Isonzo	21	6	10	5	27:22 22
San Lorenzo	21	7	8	6	25:20 22
Medea	20	8	6	6	21:17 22
Audax	21	6	10	5	35:33 22
Sagrado	21	5	9	7	19:23 19
Arrigosport	20	5	9	6	17:22 19
Manzano	21	4	8	9	23:38 16
Azzurra	21	5	5	11	20:32 15
Brazzanese	19	2	5	12	10:39 9
SOVODNJE	21	0	8	13	15:50 8
PRIHODNJE KOLO (13. 3.) Arrigosport - Audax, Azzurra - SOVODNJE, Isonzo - Manzano, JUVENTINA - Brazzanese, Medea - San Lorenzo, Moraro - Mariano, Sagrado - Pro Farra.
Skupina L
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM
GAJA - Chiarbola					2:1
Fossalon -	MLADOST				2:1
	LESTVICA				
S. Marco	18	10	8	0	26:6 28
MLADOST	19	9	5	5	26:16 23
Fossalon	19	7	9	3	25:15 23
Fincantieri	19	8	7	4	15:10 23
GAJA	18	6	10	2	26:16 22
BREG	19	8	6	5	21:13 22
Hermada	19	8	5	6	23:22 21
Sit Immob.	18	5	8	5	25:22 18
S. Vito	18	5	7	6	24:28 17
Chiarbola	19	4	4	11	14:27 12
Romana	19	4	3	12	13:28 11
Euforia	19	0	4	15	13:48 4
PRIHODNJE KOLO (13. 3.)
S. Vito - Sit Immob., Gaja - S. Marco Sesljan
Skupina M
IZIDI 20. KOLA
Architrave - Campanelle	2:0
CUS - Union	3:0
Domio - Fincantieri	3:1
Don Bosco - Roianese	1:4
Exner - Primorec	0:5
Montebello - La Lanterna	3:1
Olimpia - S. Anna	2:0
LESTVICA
LESTVICA
Architrave	20 17		3	0	67:23 37
Roianese	20 15		1	4	55:15 31
Olimpia	19 14		1	4	44:20 29
Campanelle	20 12		3	5	53:22 27
CUS	20 8		9	3	43:30 25
PRIMOREC	20	9	5	6	26:19 23
Domio	20	9		5	6	34:27 23
Don Bosco	20	4	8	8	31:42 16
Fincantieri	20	4	7	9 21:32 15	
Montebello	20	4	7	9	14:27 15
Exner	20	4	4	12	30:43 12
S. Anna	20	4	4	12	32:47 12
Union	19	3	2	14	16:54 8
La Lanterna	20	1	3	16	20:85 5
PRIHODNJE KOLO (13. 3.) Campanelle - Exner, La Lanterna -CUS, Olimpia - Don Bosco, PRIMOREC - Montebello, Roianese - Architrave, S. Anna - Fincantieri, Union - Domio.
obvestilo

ZSŠDI
obvešča, da se danes, 8. t. m., nadaljuje plavalni tečaj v Lipici.
Kolesarstvo: dirka za 12. trofejo ZSSDI v priredbi KK Adria Rešim
Kvaliteta, masovnost in velika odmevnost
Kar 206 vpisanih tekmovalcev, 36 zastopanih društev (iz F-JK, Veneta, Ligurije, Lacija, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne), 185 kolesarjev na cilju, z gledalci preplavljena Bazoviška cesta in z vozili, spremljevalci, tekmovalci, radovedneži zasičen Lonjer: že to potrjuje izredno odmevnost nedeljske tradicionalne amaterske kolesarske dirke, ki jo je priredil lonjerski klub Adria Rešim za 12. trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. K temu moramo dodati še nadpoprečno kvaliteto tekmovanja samega. Ni bilo sicer raznih italijanskih reprezentantov, ki so na pripravah na Kubi, zato pa je bila prisotna vsa elita iz severne Italije, ki je prišla v Lonjer, čeprav sta bili istočasno dve dirki v Venetu, poleg tega je bila na progi vsa jugoslovanska reprezentanca s Pavličem, Papežem in ostalimi na čelu.
Dirka sama je bila izredno borbena, odločila pa se je prav na zadnji vzpetini Bazoviške ceste, na kateri se je proti cilju silovito pognal mladi, šele 18-letni, a izredno perspektivni Flavio Milan, ki tekmuje za Canevo iz Saci-leja, ki je tudi osvojila trofejo ZSŠDI. O silovitosti sprinta tega najmlajšega amaterja v Italiji najbolj zgovorno govori podatek, da je v reber vozil s poprečno hitrostjo 53,164 km na uro! Pred tem je prehitel Trevigianija, ki je še 500 m pred koncem imel 20-30 m naskoka pred skupino nasprotnikov.
Tekmovanje samo se je začelo pod najboljšimi obeti, saj je bilo na startu
v Barkovljah pravo spomladansko vreme. Že kmalu po začetku je v napad prešla skupina 8 kolesarjev (Bernardi, Gallo, Božič, Berlato, Bolzan, Pelizon, Bonča in Pavlovič), ki si je do Tržiča nabrala skoraj 3 minute prednosti. Na letališču pri Gorici je ta prednost znašala še vedno 2'40", zatem pa je začela pojemati: pri Devetakih je osmerica imela še 2T0". Med zasledovalci je bila zlasti aktivna skupina Zalfa iz Tre viša, tako da je pri Sabličih prednost znašala le 40", pri Sesljanu pa je povsem skopnela. Od Opčin proti kamnolomu Faccanoni so se ustvarile tri večje skupine, ki pa so med sabo imele minimalne zaostanke in tako je bilo vse do Bazovice in nazaj proti kamnolomu, kjer je prišlo, kot smo že povedali, do odločilnega razpleta.
Vse večji pomen dirke v deželni, in ne samo deželni stvarnosti, je prišel do izraza tudi med nagrajevanjem, na katerem je predsednik ZSSDI Odo Kalan poudaril važnost, ki jo prireditev ima pri krepitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo in nasploh za obmejne stike ter v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran. Pozdrav deželne kolesarske zveze je prinesel Poles, ki je podčrtal vlogo, ki jo z dirko v okviru teh stikov imajo slovenski kolesarski delavci, organizatorjem pa je čestital še sponsor Adrie, direktor Re-sima Marino Košuta. Na nagrajevanju
Trstu zani-
so bili še jugoslovanski konzul v Anton Pogačnik, ki je z velikim
Zmagovalec Flavio Milan
manjem sledil celotni dirki, deželni svetovalec kolesarske zveze Velišček, predsednik pokrajinske zveze Cottur, bivši profesionalni kolesar De Santi.
Seveda je organizacija take prireditve terjala velike napore, duša vsega pa je bil znova Radivoj Pečar: »Poleg našega kluba, Adrie Rešim, so sodelovali še Primotor klub, veliko pa je bilo prometne policije, karabinjerjev, občinskih redarjev iz Trsta, Tržiča, Ronk (manjše občine redarjev niso poslale).
Vsega skupaj je bilo angažiranih okrog 200 ljudi. Svojo pomoč pa so nam ponudili tudi ostali klubi iz Trsta, Gorice, Vidma, kar pomeni, da dirko čutijo kot svojo, da je torej presegla meje tržaškega okolja in se uveljavlja tudi preko deželnih okvirov.«
Je pri vsem tem uspehu še kaj, kar bi si želeli?
»Da bi privabili več tujih ekip, iz ČSSR, Francije, Švice, Avstrije, Nemčije, a to bi bilo predrago.«
Ni že sedaj skorajda preveč udeležencev?
»Glede njihovega števila'ni težav, je povsem ista stvar, če jih je 150 ali 200. Seveda če jih je dosti, organizator ne more nuditi vsega, kar bi hotel, ker je vas majhna. Prav zato se je treba vaščanom zahvaliti za res veliko prostovoljno pomoč, tako da nas tudi dirka sama stane 1/3 tega, kar bi stala na primer kje drugje v Italiji.« (D. Bizjak)
Vrstni red: 1. Milan (Ganeva Re-cord Mobili Colnago), ki je 121 km prevozil v 2.52" s poprečno hitrostjo 42,209 km na uro; 2. Bittante (CAR Su-permercati VI) po 2"; 3. Vignaduzzi (SC Vini Ricordi VE) po 5"; 4. Savoia (Euromobil Candy TV); 5. Bottero (SC Suprema Ballan PD); 6. Bielli (UCI Trevigiani); 7. Tozzo (MG Boys Diado-ra TV); 8. Brichese (Zalf Fior TV); 9. Bertocco (Supermercati Prodeo VI); 10. Baldato (Boys Diadora TV) vsi po 8"; 13. Pavlič; 14. Šebenik (oba Rog).
V posticipirani tekmi C-2 lige
Zelo važna zmaga Oiympie
Montalba - Olympia	1:3
(15:13, 12:15, 13:15, 4:15)
OLVMPIA: Š. in I. Cotič, Dornik, Komjanc, Marassi, A., D. in Š. Terpin, Špacapan in Sfiligoj.
Odbojkarji 01ympie so na najboljši način pričeli triptih odločilnih marčevskih tekem v boju za napredovale. Montalbo, s katero so delili tretje mesto, so namreč prepričljivo premagali kar sredi Pordenona.
91ympia je pričela bolje kot gostitelj in izid v prvih dveh nizih bi lahko bil še povoljnejši, če Goričani ne bi bili naredili precej napak, predvsem pri servisu. Omeniti moramo, da je pri Montalbi manjkal eden od boljših igralcev, toda to ne zmanjšuje zaslug 01ympie, ki je z odlično postavitvjo bloka na centru onemogočila gostiteljem izvajanje hitrih kombinacij. V tretjem nizu so Goričani vodili že s 13:8, a v končnici so naredili nekaj napak, vendar je Montalbi le uspelo omiliti razliko. V zadnjem nizu pa gostitelji niso nudili več odpora.
Pred sobotnim zelo važnim nastopom v Tržiču s Fincantierijem je veteran 01ympie Mirko Špacapan povedal naslednje: »Imamo enkratno priložnost, da tekmeca dohitimo na drugem mestu. Prvo tekmo smo izgubili s 3:2, a le po svoji krivdi, saj smo veliko grešili. Mislim, da se s Fincantierijem lahko enakovredno kosamo, če igramo tako, kot bo trener Jakopič zahteval.«
Naša državna odbojkarska Ugaša v hudi krizi
Farco Meblo in Val toneta
Farco Meblo in Val vse bolj toneta. Dekleta so v Raveni izgubila ključno tekmo s Torrionejem, za katerim zdaj zaostajajo že za štiri točke. Položaj je dramatičen, čez štirinajst dni pa bo jasno, ali imajo naše igralke še kaj možnosti v boju za obstanek v ligi. V prihodnjih dveh kolih bodo namreč igrale z že izpadlim Volpejem, nato pa doma z Gaierhofom, Torrione pa bo gostoval v Trentu, nato pa bo gostil Adamoli. Bodisi Adamoli kot Gaierhof se še izogibata kvalifikacij, zato nista demotivirana. Jasno pa, da mora Farco Meblo doseči dve zmagi, Torrione pa nobene. Okrnjena združena ekipa je pred sila težko nalogo, nekaj upanj vnaša le ugotovitev, da so se dekleta tudi v Raveni borila po svojih močeh. Povsem obupala torej le niso.
Položaj Vala je res neverjeten. Potem ko so bili Štandrežci po prvem delu realno v boju za peto mesto, so zdaj predpredzadnji, se pravi, da bi izpadli, če bi se prvenstvo končalo prejšnjo soboto. Še dobro, da tržaški CUS ni premagal Volpata. Skrb vzbuja tudi način, kako se valovci skoraj brez odpora predajajo nasprotnikom. Zdaj morajo nujno reagirati, saj jih v zadnjih petih kolih čakajo kar štiri dostopne tekme, od teh tri z neposrednimi tekmeci za obstanek, prihodnjo soboto pa bodo gostili Povoletto, ki ima le štiri točke več in izgleda v precejšnji krizi. Treba je zmagati.
Ženska B liga
IZIDI 17. KOLA
Torrione Ravena - Farco Meblo 3:0 (15:11, 15:4, 15:11); Mogliano Venelo -CUS Padova 3:0 (16:14, 15:12, 15:13); Conegliano Venelo - Gaierhof Trento 3:1 (18:16, 15:8 3:15, 16:14); Capellari Verona - Volpe Cornuda 3:0 (15:9, 15:4, 15:5); Solvay Ferrara - Adamoli Mantova 3:2 (15:13, 15:11, 16:18, 4:15, 15:13); Randi Sangiorgina - Pallavolo Nervesa 0:3 (13:15, 11:15. 6:15).
LESTVICA					
Capellari VR	17	16	1	49:13	32
Nervesa	17	14	3	45:20	28
CUS Padova	17	12	5	41:28	24
Conegliano	17	11	6	39:27	22
Mogliano	17	10	7	36:30	20
Sangiorgina	17	9	8	33:29	18
Gaierhof TN	17	8	9	33:33	16
Adamoli MN	17	8	9	30:35	16
Torrione RA	17	6	11	25:39	12
FARCO MEBLO	17	4	13	21:42	8
Cornuda RO	17	2	15	19:47	4
Solvay FE	17	2	15	19:48	4
PRIHODNJE KOLO (12. 3.)
Volpe Cornuda Rovigo - Farco Meblo, Nervesa - Mogliano Venelo, Gaierhof Trento - Torrione Ravena, CUS Padova - Capellari Verona, Adamoli Mantova - Conegliano Venelo, Sangiorgina - Solvay Ferrara.
________Moška C-1 liga_________
IZIDI 17. KOLA
Cessalto - Val Štandrež 3:0 (15:2, 15:6, 15:10); Rangers Latte Carnia -Maniago 2:3 (13:15, 9:15, 15:6, 15:8, 8:15); Povoletto - ASFJR Čedad 1:3 (11:15, 15:7, 18:20, 10:15); CUS Trst -Volpato Castelfranco Venelo 2:3 (9:15, 15:9, 15:9, 10:15, 9:15); Mogliano Venelo - Ferroalluminio Trst 3:0 (15:6, 15:7, 15:13); Inter 1904 Trst - Motta di Li-venza 0:3 (8:15, 7:15, 4:15).
LESTVICA
Rangers	17	15	2	49:13	30
Maniago	17	15	2	47:18	30
Motta di Liv.	17	14	3	43:15	28
Volpato	17	13	4	44:20	26
Povoletto	17	8	9	30:31	16
Ferroall. TS	17	7	10	22:37	14
Mogliano	17	6	11	29:38	12
Cessalto	17	6	11	27:36	12
CUS Trst	17	6	11	26:36	12
VAL	17	6	11	22:41	12
ASFJR Čedad	17	5	12	25:39	10
Inter 1904 TS	17	1	16	9:49	2
PRIHODNJE KOLO (12. 3.)
Val Štandrež - Povoletto, Motta di Livenza - Rangers Latte Carnia, ASFJR Čedad - Mogliano Venelo, Maniago - CUS Trst, Volpato - Ferroalluminio Trst, Inter 1904 Trst - Cessalto.
1. MOŠKA DIVIZIJA
DLF - BOR 3:1(23:21, 15:7, 12:15, 15:9)
BOR: Jercog, Kocman, Štrajn, Starc, Lippolis, Tul, Hmeljak.
Borovci so zapravili ugodno priložnost. Srečanje so začeli v nepopolni postavi, vsekakor pa zelo sproščeno in sigurno. Z dobrimi servisi so prisilili nasprotnika na številne napake. Domačini so si s težavo opomogli, niz pa se je po 40 minutah končal s 23:21!. V nadaljevanju so naši igrali živčno, pomanjkanje menjav pa se je hudo maš-čevalo. (Tul)
IZIDI 6. KOLA: Prima Scuola Pallavolo - CUS 0:3, DLF - Bor 3:1, La Marmotta - ASSDI 1:3, Inter - Rozzol 3:0, Prevenire - Volley Club.
LESTVICA: Inter 1094 12, ASSDI 10, Volley Club 8, Prevenire in DLF 6. Rozzol in CUS 4, La Marmotta in Bor 2, Prima Scuola 0. (Volley Club, Prevenire, La Marmotta in Prima Scuola imajo tekmo manj)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
NPT - BOR FRIULEXPORT	1:3
(15:6, 13:15, 7:15, 11:15)
BOR: Vitez, Foraus, Vidali, Sancin, Superina, Bandi, Milanič.
Zmaga borovk ni bila lahka, če vemo, da so nastopile res v zelo okrnjeni postavi, ker so bile kar štiri igralke na šolskem izletu. Druge so se z zimo vanj a vrnile prav na dan tekme, Sandijeva pa je igrala, kljub temu da že dobra dva tedna ne trenira. Temna telovadnica šole Morpurgo in čudno s°jenje sta še otežila nalogo borovk. Naše odbojkarice so bile zelo blizu Poraza, saj so izgubile prvi niz, v dru-9em pa že zaostajale 13:8. Toda reagi-rale so enkratno in s požrtvovalno 'Uro zasluženo zmagale.
SLOGA KOIMPEX - KILLJOV 3:0 (15:10, 17:15, 15:8)
SLOGA KOIMPEX: Černe, Drnov-šček, Fabrizi, Foschini, Kocman, Koko-ravec, Maruccelli, Pro, Rebula.
Sloga Koimpex je v tem kolu dosegla pomembno zmago proti sila neugodnemu nasprotniku. Killjoy sestavljajo namreč starejše in izkušenejše igralke. Naša ekipa je morala za nameček na igrišče še z okrnjeno postavo. Kljub temu so slogašice igrale zbrano in mirno in suvereno zmagale. (INKA) IZIDI 6. KOLA: OMA - Virtus 3:0, Sloga Koimpex - Killjoy 3:0, CUS -DLF 3:0, NPT - Bor Friulexport 1:3.
LESTVICA: Bor Friulexport in OMA 10, CUS in Sloga Koimpex 8, NPT in Virtus 4, Killjoy in DLF 2, Le Volpi 0. (NPT, DLF in OMA tekma več)
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
IZIDI 5. KOLA: OMA - San Sergio 0:3, Sloga - ASSDI odložena, Prevenire - La Marmotta 2:3.
LESTVICA: San Sergio 10, Sloga in La Marmotta 6, OMA 4, Prevenire 2, ASSDI 0. (Sloga in ASSDI tekma manj)
SKUPINA B BOR FRIULEXPORT -
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:1
(15:5, 12:15, 15:4, 15:13)
BOR FRIULEXPORT: Del Piero, Žerjal, Gregori, Droioli, Pisani, Kodermac, Pirnat, Marega in Chieppa.
KONTOVEL EL. SHOP: Doljak, Čač, Briščik, Grilanc, Kralj, Černe.
Kontovelke so nastopile v zelo okrnjeni postavi, ker soistočasno nastopale med under 15. Kljub tenju so nudile borovkam močan odpor. Gostiteljice kljub zmagi niso zadovoljile.
BREG - CLUB ALTURA	3:0
(16:14, 15:10, 15:9)
BREG: T. in E. Žerjal, Sancin, Ga-burro, Giorgi, Canziani, Seganti, Kral.
Brežanke so zadale nasprotniku prvi poraz. Težava so imele le v 1. nizu, v katerem so slabo sprejemale servis, nato so dokazale, da so boljše. (T. C.)
IZIDI 5. KOLA: Bor Friulexport -Kontovel Electronic Shop 3:1, Breg -Club Altura 3:0, Vivai Busa - Sokol Indules 0:3.
LESTVICA: Club Altura 8, Breg in Sokol Indules 6, Bor Friulexport 4, Kontovel Electronic Shop, Blitz Vivai Busa in Le Volpi 2. (Club Altura in Sokol Indules tekma več)
UNDER 16 ŽENSKE
Začel se je finalni četveroboj, v katerem bo vsaka ekipa dvakrat igrala z vsako, končni zmagovalec bo prvak.
BOR FRIULEXPORT - VIRTUS 3:0
(15:11, 15:4, 15:9)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Sancin, Vidali, Grbec, Milanič, Visentin, Bučka, Brazzani.
Borovke so kljub zelo raztreseni igri v polju premagale objektivno slabšege nasprotnika, ki pa se jim je na vse kriplje upiral. Borovke so imele slab sprejem, servis je bil šibek, obramba ranljiva. Dlje časa je bila igra izenačena, ko pa so plave pritisnile na plin, je bila razlika med ekipama očitna.
SLOGA KOIMPEX -
SLOGA SKLAD MITJA ČUK 3:0
(15:7, 15:3, 15:3)
SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, Foschini, Lupine, Maruccelli, Rebula, Škerk.
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Če-bulec, Drasič, Fabi, Jogan, Križmančič, Purič, Škerk.
Prvi finalni derbi se je končal z gladko zmago Sloge Koimpex. Mlajše klubske tovarišice so se ji sicer skušale upirati, vendar proti višjim in starejšim nasprotnicam niso mogle ničesar. Sloga Koimpex je izkoristila vsako napako, ostro servirala in organizirano napadala. (INKA)
UNDER 16 MOŠKI
SLOGA - BREG 3:0 (15:13, 15:7, 15:9)
SLOGA: Daneu, Kralj, Križman, Li-moncin, Malalan, Andrej in Martin Maver, Mesar, Renčelj, Stopar.
BREG: Božič, Komar, Basso, Čuk, Furlanič, Gombač, Matiussi, Celiberto.
Potem ko so slogaši v prvem kolu prepričljivo odpravili Inter, so osvojili še derbi. Brežani so sicer dobro začeli in v 1. setu tudi visoko povedli, nakar pa so domačini vzeli pobudo v svoje roke. Slogaši so bili zlasti tehnično boljši od Brežanov, pozna pa se tudi, da nekateri trenirajo in včasih igrajo tudi s prvo ekipo. (INKA)
IZID 2. KOLA: CUS - Inter 3:0.
LESTVICA: CUS in Sloga 4, Breg, Volley Club in Inter 0. (Breg in Vol-ley Club imata tekmo manj)
UNDER 15 ŽENSKE
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -CACCIATORE	3:0
(15:1, 15:5, 15:2)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Regent, Košuta, Gruden, Rebula, Canziani, Operti, Crissani, Pertot.
V prvem kolu so Kontovelke naletele na razmeroma šibko začetniško ekipo. Kontovelke so dobro gradile in zaključevale akcije. Ekipa se je odlikovala z zelo dobrim sprejemom ter z močnimi servisi. (Maja Štoka)
dr N	ina	prvenst	va
_________Moška C-2 liga___________
IZIDI 17. KOLA
Montalba Volley - 01ympia Gorica 1:3; Bor Cunja Avtoprevoz - CG San Sergio Trst 3:0; Futura Torriana - DLFAC Trst 3:1; Rozzol Legovini Šport - Libertas Sa-cile 2:3; Itar Cucine Fontanafredda - Fiu-me Venelo 3:2; Anchor Fix Vivil - Pav
Natisonia 3:1; Libertas Turjak -				Fincanti-	
eri Tržič 1:3.					
	LESTVICA				
Anchor Vivil	17	17	0	51:15	34
Fincantieri	17	13	4	44:28	26
Libertas Sac.	17	12	5	42:27	24
01ympia GO	17	12	5	40:31	24
Montalba	17	11	6	41:23	22
Bor Cunja Av.	17	10	7	42:30	20
Pav Natisonia	17	9	8	36:32	18
Futura Torr.	17	8	9	37:31	16
Rozzol TS	17	8	9	36:36	16
Fontanafredda	17	5	12	24:42	10
Libertas Tur.	17	5	12	23:42	10
Fiume Venelo	17	4	13	24:44	8
DLFAC Trst	17	4	13	23:44	8
San Sergio TS	17	1	16	11:49	2
PRIHODNJE KOLO (12. 3.)
Pav Natisonia - Bor Cunja Avtoprevoz, Fincantieri Tržič - 01ympia Gorica, Libertas Turjak - Anchor Fix Vivil, San Sergio Trst - Itar Cucine Fontanafredda, Bo Frost Fiume Venelo - Rozzol Legovini Šport, Libertas Sacile - Futura Tomana, DLFAC Trst - Montalba Volley.
_________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 17. KOLA
Ginnastica Spilimberghese - Agorest Gorica 0:3; Gieffe Pieris - Sloga Koimpex 3:0; Fincantieri Tržič - Libertas Martig-nacco 3:1; Kennedy - Itas Fiume Venelo 1:3; Celinia Maniago - Itar Cucine Fon-tanfredda 3:1; Cordenons - Pav Natisonia 3:1; Libertas Gorica - Villacher Bier Tržič 3:2.
LESTVICA
Fiume Venelo	17 15		2	48:16	30
Fincantieri	17 15		2	46:22	30
Fontanafredda	17 13		4	46:21	26
Kennedy	17 12		5	42:23	24
Villacher	17	9	8	36:28	18
Celinia	17	9	8	31:37	18
Martignacco	17	8	9	34:31	16
Cordenons	17	8	9	32:36	16
Sloga Koim.	17	7	10	31:35	14
Agorest GO	17	7	10	28:36	14
Pav Natisonia	17	6	11	31:38	12
Gieffe Pieris	17	5	12	22:44	10
Libertas GO	17	3	14	19:47	6
Ginn. Spilim.	17	2	15	15:47	4
PRIHODNJE KOLO (12. 3.)
Sloga Koimpex - Celinia, Villacher Bier Tržič - Agorest Gorica, Libertas Gorica - Cordenons, Pav Natisonia - Gieffe Pieris, Itar Cucine Fontanafredda - Ken-nedy, Itas Fiume Venelo - Fincantieri Tržič, Libertas Martignacco - Ginnastica Spilimberghese.
__________Moška D liga___________
IZIDI 17. KOLA
Naš prapor Imsa - San Giorgio Porcia 3:0; Arredo Uno Lucinico - Sloga 3:0; Soča Sobema - Prata di Pordenone 0:3; Volley Bali Videm - Pav Remanzacco 1:3; Nuova Pallavolo Trst - Rojalese 3:2; Acli Ronchi - Faedis Povoletto 3:1; Libertas Martignacco - Pallavolo Trst 3:2; zaostala tekma 15. kola Nuova Pallavolo Trst -San Giorgio Porcia 3:0.
LESTVICA
Pav Remanzac.	17	16	1	48:10	32
Rojalese	17	14	3	46:23	28
Prata PN	17	13	4	43:20	26
Volley Videm	17	13	4	42:20	26
Martignacco	17	11	6	40:23	22
Povoletto	17	11	6	39:28	22
Pallavolo TS	17	10	7	40:26	20
Sloga	17	7	10	22:38	14
Nuova Pall.TS	17	6	11	33:35	12
Acli Ronchi	17	6	11	25:36	10
Lucinico	17	5	12	27:39	10
Naš pr. Imsa	17	4	13	16:42	8
Soča Sobema	17	3	14	12:44	6
Porcia	17	0	17	2:51	0
PRIHODNJE KOLO (12. 3.)
Soča Sobema - Libertas Martignacco, Sloga - Acli Ronchi, Pav Remanzacco -Naš prapor Imsa, Pallavolo Trst - Arredo Uno Lucinico, Faedis Povoletto - Nuova Pallavolo Trst, Rojalese - Volley Bali Videm, Prata di Pordenone - San Giorgio Porcia.
__________Ženska D liga___________
IZIDI 17. KOLA
Kontovel Electronic Shop - CSI Tar-cento 1:3; Martignacco - Sokol Indules 0:3; Breg Agrar - Nuova Pallavolo Trst 3:1; Rivignano - Juniors Casarsa 0:3; Prata di Pordenone - Majanese 3:1; Promo-volley - Palavollo Mossa 3:1 (Libertas Itas Fiume Venelo ni igral).
	LESTVICA				
Juniors	16	15	1	45: 9	30
Prata PN	16	12	4	40:20	24
CSI Tarcento	15	11	4	37:19	22
Sokol Ind.	15	11	4	38:23	22
CUS Videm	15	10	5	36:21	20
Kontovel ES	16	8	8	32:29	16
Rivignano	16	8	8	28:34	16
Martignacco	16	6	10	27:36	12
Breg Agrar	16	6	10	26:36	12
Promovolley	16	5	11	20:36	10
Nuova Pall.TS	15	4	11	23:39	8
Majanese	16	4	12	22:41	8
Mossa	16	2	14	15:46	4
PRIHODNJE KOLO (12. 3.)
Sokol Indules - Breg Agrar, Nuova Pallavolo Trst - Kontovel Electronic Shop, CSI Tarcento - Promovolley, Pallavolo Mossa - Prata di Pordenone, Majanese - Rivignano, CUS Videm - Juniors Casarsa (počiva Lavoratore Fiera Martignacco).
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
L JzTT
M™
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
8. marca 1988
Košarka: v 23. kolu B - 2 lige gladek poraz Jadrana v Imoli
Brezglava dirka za kolektivno katastrofo
VIRTUS IMOLA - JADRAN	88:74 (40:30)
VIRTUS IMOLA: Regazzi 10 (2:3), Zarili 5 (5:6), Greco 24 (3:4), Rosilo 2, D' Alba 11 (1:3), Negri 21 (7:10), Cappelletti, Mazza, Pastoreili 9 (2:2), Vigori 5 (1:1).
JADRAN: Starc 2, Persi, Čuk 22 (0:1), Banello 2, Corsi 5, Sosič 2, Štoka 10, Rauber 7 (3:4), Ban 17 (5:7), Daneu 7 (3:3).
SODNIKA: Celeste in Duva iz Milana. ON: Virtus 13; Jadran 26; PON: Rauber (33), Štoka (35), Starc (36); PM: Virtus 21:29; Jadran 11:15; 3 TOČKE: Greco 3, Pastoreili 1, Corsi 1. GLEDALCEV: 1000.
Najprej smo bralcem dolžni opravičilo za posredovanje zgrešene vesti glede rezultatov v prejšnjem kolu košarkarske B - 2 lige: proti San Donaju je Virtus iz Imole izgubil in ne zmagal z izidom 90:86. V delno tolažbo pa jemljemo dejstvo, da so napačen podatek posredovali tudi mnogi drugi časopisi...
Na vsak način pa drži, da imajo Imolčani sedaj dvajset točk na lestvici, kot dobro vedo predvsem Jadranovi košarkarji.
Pa kar pogumno preidimo k nevšeč-nim zadevščinam. Nemara si bo kdo že mislil, da spet pretiravamo, vendar prisegamo, da vsakič, ko smo zapisali, da je Jadran odigral »svojo doslej najslabšo tekmo« smo to počeli v poštenosti in popolnem prepričanju. To mo-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI 2 TOČKI: Starc 1:3; Čuk 11:16; Banello 1:4; Corsi 1:1; Sosič 1:1; Štoka 5:9; Rauber 2:7; Ban 6:13; Daneu 2:8. 3 TOČKE: Starc 0:1; Čorsi 1:3; Ban 0:4; SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 10, 1; Banello 1, 1; Štoka 2, 1; Rauber 4, 1; Ban 3, 1; Daneu 0t 3. IZGUBLJENE - PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 0, 1; Čuk 3, 0; Corsi 2, 2; Sosič 0, 1; Štoka 1, 1; Rauber 1, 2; Ban 1, 2; Daneu 2, 3. ASISTENCE: Starc 2, Ban 1. BLOKADE: Čuk 1.
ramo, žal, ugotoviti tudi (upajmo še samo) tokrat, mnogo bolj kot kdajkoli prej.
Ze spet zbegamo zremo v terminalov monitor in iščemo primernih besed, za opis nedeljskih potegavščin jadranovcev na parketu lične imolske športne palače. Naj za začetek navedemo, da so se mnogi tamkajšnji navijači po tekmi glasno spraševali, kako je mogoče, da so »tile kar drugi na lestvici«. Morda že to zadošča za ustrezno predstavo o dogodkih na igrišču. S svoje strani lahko le pripomnimo, da so bili »modri bojevniki« tokrat vsaj tako poklapani kot križarji, ko so se vrnili iz Svete dežele.
Zdelo se je, da se je skupinica upokojencev mladostnega videza nadela maske naših igralcev ter oblekla njihove drese, kajti menimo, da tako črnega dne Brumnovi fantje ne bodo več doživeli (pa čeprav smo podobne stvari že večkrat zapisali). Vsega je bilo preveč: propustne obrambe, slabega odstotka realizacije, pomanjkanja idej v napadu...
Menimo, da bi tako katastrofalnega učinka ne mogli doseči niti v primeru, da bi fante nagnali na igrišče po kakih petnajstih zaporednih urah smučanja, pešačenja in kolesarjenja, ker doslej še nismo zabeležili tako nizke stopnje reaktivnosti na tipične in atipične dražljaje, ki se normalno pojavljajo v teku košarkarske tekme.
Jadranov trener Peter Brumen
Domačini niso ravno blesteli. Pravzaprav bi rekli, da bi bilo z njihove strani kriminalno, ko bi ne izkoristili vse, kar so jim naši ponudili na zlatem pladnju. Če vzamemo za prispodobo uspešne obrambe mrežo, potem lahko rečemo, da bi se v sak naših ribičev ne ujel niti kit, vsaj v prvem polčasu ne. Nasprotnikov center Negri, ki ne izstopa po antropometričnih dimenzijah, niti ne blesti po izjemni tehnični izpiljenosti, je samo izkoriščal makroskopske vrzeli pod Jadranovim košem in zbral kar čedno število točk, ob njem se je v pravih trenutkih razigral hitri in borbeni krilec Greco, ki je v taktičnem pogledu opravil vse brezhibno. Naši pa...
Med ogrevanjem nismo verjeli lastnim očem: Brumnovi varovanci niso zgrešili praktično nič. Marko Ban je nizal dolga zaporedja trojk in ugibali
smo, da če se bo vse nadaljevalo tako tudi med igro, potem ni pomoči za domačine. Kot vemo, pa ni bilo tako. Ob zgovornem skupnem 31:70 v metu iz igre, ki bi lahko zadostoval za ugodni končni izid, moramo poudariti nemoč naših v obrambi za ves prvi polčas in pa serijo zgrešenih polaganj in metov izpod koša, ki so gostiteljem podarili krila in jim vlili samozavesti, tako da so v 10. min. d.p. povedli za kar dvajset točk (66:46). »Modri« so del zamujenega nadoknadili s prehodom v consko obrambo (najprej 2 - 3, nato še 1 -3 - 1), toda tudi tako niso uspeli preveč omiliti razlike, ki je bila ob koncu kar izdatna (bila bi pa lahko mnogo večja), kljub temu da so bili košarkarji Imole vse prej kot neprizanesljivi. Do prave kolektivne reakcije, ki bi lahko dala povod za preporod Jadranovega moštva ni prišlo, čeprav je bilo med tekmo nekaj priložnosti za to. Verjetno pa se je hotenje naših igralcev omajalo in sproti padalo ob preštevilnih zgrešenih metih. Za nedeljski zastoj obstojajo verjetno tudi objektivni vzroki, ki so vezani predvsem na ne-optimalno zdravstveno stanje nekaterih posameznikov, v prvi vrsti Sosiča in tudi Starca, vendar je na dlani, da bi moral kolikor toliko »priseben« Jadran, ki se poteguje za napredovanje, že kar rutinsko opraviti s požrtvovalnimi, vendar poprečnimi Imolčani, saj sodi ta poraz med tiste, za katere bi lahko bilo največ obžalovanja.
Zamejska izbrana vrsta se torej začasno poslavlja od drugega mesta. Seveda, odveč je sedaj jamrati in pretirano dramatizirati. Zato kar čvrsto, pogumno in smelo naprej, do novih zmag, ki bodo odslej edino merilo vrednosti in ambicij posameznih ekip.
(Cancia)
Košarka: v nedeljo r Kranju
Tudi naša selekcija
Košarkarska reprezentanca ZSŠDI letnika 1973 bo v nedeljo zaposlena v Kranju, kjer se bo pomerila z ekipama Slovana iz Ljubljane in z ekipo iz Gorenjske v izločilnem delu pionirskega festivala, ki ga kot vsako leto organizira košarkarska zveza Slovenije. Zbrani igralci bodo jutri ob 18.00 odigrali prijateljsko tekmo s Ste-fanelom, v nedeljo pa bodo s Slovanom igrali ob 11.00, ob 16.00 pa z Gorenjsko. Sklicani so naslednji igralci: Pavel Kralj (Kontovel), Kristjan Rebula (Kontovel), Jan Gregori (Kontovel), Danjel Gulič (Kontovel), Diego Pečar (Kontovel), Martin Spacal (Dom Gorica), Krevatin (Polet), Matej Gruden (Sokol), Andrej Pavlica (Bor), Mas-simo Barini (Bor), Marko Debe-Ijuh (Bor), Mauro Simonič (Bor), Peter Rudež (Bor), Vitjan Bandi (Breg). (V. Jogan)
Košarka: v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Polet zasluženo premagal vodilnega
Poletovec Peter Furlan
Polet - Santos 73:70 (49:42)
POLET: Sosič 16, Ferluga 12, Kovačič, Hrovatin 8, Granier 10, tri trojke, Furlan 12, Pisani 11, Gregori 4.
Poletovci so slavili prestižno in obenem zelo pomembno zmago proti pr-
vemu na lestvici in se tako oddolžili za poraz ter grobo in žaljivo igro v prvem srečanju. Čeprav bi tesni končni rezultat dal misliti drugače, moramo podčrtati, da so openski fantje, razen zadnjih treh minut, vseskozi nadzorovali nasprotnika. Prikazali so premišljeno in preudarjeno igro v napadu z enostavnimi kombinacijami ter dokaj pazljivo in zbrano obrambo.
Polet je vodstvo prevzel vse od začetka in vodil po desetih minutah že za sedem točk, ko je moral z igrišča center Furlan, ki je nato stopil spet na igrišče šele proti koncu tekme. To pa ni zmedlo Opence, saj so ostali to prednost obdržali vse do zadnjih minut. Konec tekme je bil grob in kaotičen, poletovci pa so ohranili mirne živce. Pohvalili bi tokrat Furlana, Hrovatina, Ferlugo in Granierija za prikazano požrtvovalnost in dobro igro. S takim nadaljevanjem in z nekaj športne sreče, ki je bila doslej poletovcem nenaklonjena, mislimo, da se bodo openski fantje brez večjih težav rešili pred izpadom. (A. S.)
Breg Adriatherm - Ferroviario 73:68 (26:26)
BREG ADRIATHERM: Čok 8 (2:2), Bandi, Corbatti 12 (2:2), Žerjal 17 (0:1), Pertot, Barut 14 (1:2), Barini 20 (4:8), Di Donato 2 (2:3).
TRI TOČKE: Corbatti 2, Žerjal 1, Barut 1.
Kljub zelo okrnjeni postavi so Brežani v nedeljo iztržili pomembno zmago proti Ferroviariu. Naši fantje so od samega začetka zelo motivirano igrali, le škoda, da so bili v prvem polčasu nekoliko pomanjkljivi v napadu. V nadaljevanju so sicer bili učinkovitejši v napadu, zaradi utrujenosti pa so nekoliko popustili v obrambi. Prav v poslednji minuti so Brežani z Barutovo »trojko« prvič povedli, to je nekoliko potrlo goste, ki niso več reagirali in tako je naša ekipa osvojila novi točki. Od posameznikov bi pohvalili Barinija in Robija Žerjala. (L. Koren)
Na enajstem občnem zboru našega pomorskega kluba
Zelo pomembna družbena vloga TPK Sirena
11. občni zbor barkovljanske Sirene je bil brez volitev prej prijateljsko srečanje kot odločilen mejnik v društvenem delovanju. Ni pa manjkalo vsaj malo ostrine, ki je poživila dogodek in prispevala, da se je na vseh občnih zborih zamorjena diskusija nadaljevala med kalorično zelo bogato zakusko.
Ker smo bili le nekaj korakov od morja bi lahko rekli, da se je po oseki iz morja pokazalo nekaj čeri.
V bistvu sta v društvu prisotni dve različni pojmovanji življenja. Prva, vsekakor vodilna in gonilna, stremi po delu z mladino, po tekmovalnosti, po rasti društva zamišljenega kot enoto širšega družbenega pomena. Druga, čigar razsežnost ni bila točno opredeljena, pa vidi klub kot servis za svoje individualno udejstvovanje in kot oporišče za prosti čas. V tej smeri je bilo resnici na ljubo bore malo mnenj, drobna dejstva (zanemarjanje društvene imovine in manjša skrb za red) pa dokazujejo, da je njena prisotnost stvarnost, na katero mora odbor računati.
Občni zbor se je začel z nagrajevanjem raznih tekmovalnih uspehov in društvenih zaslug. O tem delu ne bi posebno pisali, ker je za uspešno poročanje nagrado prejelo tudi naše uredništvo, ki je poročilo o nagradah dejansko že izpolnilo.
Predsednik TPK Sirena Edi Filipčič je bistvo svojega posega posvetil v dela na društvenem sedežu, ki ne napredujejo več z nekdanjim elanom. Omenil je tudi družbeno vlogo Sirene, ki je ob tem majhnem koščku slovenske obale prisotna z veselicami, tehničnimi in jpoljudnimi predavanji in s filmi. Pozabil ni niti na nekatere posameznike. Na primer na člana Romea Ferfoglio, ki si je sam zgradil jadrnico in na vestno upravnico društvenega bara Silvano Piščanc.
Ob jadranju je jpri Sireni prisotna tudi želja po veslanju, odbor pa namerava s previdnostjo načeti ta problem. Zaveda se namreč, da bi dodatno delo preveč obremenilo ljudi in bi bila zato v nevarnosti celotna dejavnost. Morala se bo oblikovati povsem samostojna skupina, ki bo zmogla v celoti izpeljati načrt dela.
Zanimanje in morebitno pomoč je obljubil tudi predstavnik ZSŠDI Ku-fersin, za zamejsko športno organizacijo pa je še prej občni zbor pozdravil njen predsednik Odo Kalan.
Izčrpna poročila so podali tudi tajnica Guštinova in blagajnik Pertot. O športnem delovanju je govoril Bruno Bogateč. Omenil je tudi dolgo serijo predvidenih nastopov jadralcev TPK Sirena za letošnjo sezono. Ob domačih
ali bližnjih krajih najdemo na spisku tudi Marseille, Kiel in Newport kar pomeni, da je Sirena s koščkom morja odprla domačemu športu vrata v svet.
Po besedah Bogatca bi morala mladina vsekakor več ceniti napore druš-
tva pri razvoju kakovosti in možnosti za uspeh. Športni direktor ni pozabil podčrtati, da ima pri Sireni vsak jadralec glede opreme idealne pogoje za svoje delovanje.
BRUNO KRIŽMAN
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 23. KOLA Berton - Castelfranco Murano - Novellara Faenza - Spinea Imola - JADRAN Ferrara - Pesaro Montebelluna - San Dona Petrarca - Stefanel Ravenna - Virtus Pd
Ferrara
San Dona
Petrarca
Virtus Pd
JADRAN
Pesaro
Ravenna
Stefanel
Castelfranco
Spinea
Novellara
Faenza
Murano
LESTVICA 23 18 5 23 15 8 23 15 8 23 14 9 23 14 9 23 13 10 23 12 11 23 12 11 23 11 12 23 11 12 23 10 13 23 10 13 23 9 14 23 8 15 23 8 15 23 4 19
79:77
98:99
74:68
88:74
86:77
73:88
90:84
85:105
2089:1965 36 1963:1893 30 1876:1844 30 1939:1851 28 1875:1867 28 1960:1861 26 1930:1880 24 1761:1748 24 1689:1671 22 1984:1968 22 1955:1941 20 1879:1986 20 1775:1783 18 1790:1849 16 1789:1950 16 1912:2109 8
Montebelluna
Berton
Imola
PRIHODNJE KOLO (12. IN 13. 3.) Faenza - Berton, San Dona - Ravenna, Castelfranco - Ferrara, Spinea -Imola, Virtus Pd - Montebelluna, JADRAN - Murano, Stefanel - Pesaro, Novellara - Petrarca.
JADRANOVI STRELCI Čuk 475, Ban 463, Rauber 313, Starc 308, Daneu 213, Banello 75, Sosič 58, Štoka 40, Corsi 23, Persi 6, Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 21. KOLA
Carita - Bor Radenska			70:76
Pordenon - Inter 1904			73:67
POM Tržič - Cividale			81:96
Ardita - Tecnoluce			87:96
Arcade - Miane			93:95
Crich - Ponte di Piave			86:71
Roncade - Soteco			80:76
LESTVICA			
Crich	21	16 5	1819:1677 32
Cividale	21	15 6	1854:1718 30
Pordenon	21	14 7	1756:1756 28
Roncade	21	13 8	1704:1666 26
Ponte di Piave	21	12 9	1751:1745 24
Inter 1904	21	12 9	1612:1608 24
Soteco	21	11 10	1712:1654 22
Tecnoluce	21	10 11	1738:1684 20
Miane	21	10 11	1807:1863 20
Carita	21	8 13	1643:1708 16
POM Tržič	21	8 13	1559:1646 16
Bor Radenska	21	8 13	1724:1815 16
Ardita	21	6 15	1769:1803 12
Arcade	21	4 17	1806:1911 8
PRIHODNJE KOLO (12. in 13. 3.) Bor Radenska - POM Tržič; Cividale
-	Crich; Tecnoluce - Pordenon; Cari-ta - Arcade; Miane - Roncade; Soteco
-	Ardita; Inter 1904 - Ponte di Piave.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
IZIDI 17. KOLA Polet - Autosandra Breg Adr. - Ferroviario II Carso - Radiograf Inter Milje - Libertas Barcolana - Časa Arniča Scoglietto - MotonaVale Kontovel ES prost
LESTVICA
Autosandra	17 14		3	1311:1166 28
Inter Milje	17 13		4	1352:1260 26
Motonavale	16 13		3	1241:1108 26
Barcolana	17 10		7	1433:1272 20
Scoglietto	17	9	8	1270:1212 18
Breg Adriath.	17	9	8	1364:1403 18
Libertas	16	9	7	1243:1223 18
Časa Arniča	17	8	9	1393:1461 16
Polet	16	7	9	1065:1099 14
Ferroviario	17	6 11		1222:1301 12
Radiograf	17	4 13		1206:1273 8
Kontovel ES	16	4 12		1270:1305 8
11 Carso	16	2 14		1121:1408 4
PRIHODNJE KOLO (12. in 13. 3.) Libertas - Polet; Breg Adriatherm -Inter Milje; Kontovel Electronic Shop - Barcolana; Ferroviario - Radiograf; Motonavale - Časa Arniča; Autosandra - II Carso; Scoglietto prost.
73:70
73:68
65:94
84:83
101:85
61:75
NA GORIŠKEM
IZIDI 14. KOLA
Alba Gioia - Staranzano	76:68
Grado - Corridoni	83:64
Basket Go - Arte	77:85
Dom Gometal - Senators	96:77
Fortitudo - Goriziana	77:90
Edera - B. Ronchi	115:92
	LESTVICA			
DOM GOM.	14 11		3	1289:1151 22
Edera	14 11		3	1219:1092 22
Corridoni	13 10		3	1062:948 20
Grado	14 10		4	1222:1063 20
Arte	14 10		4	1159:1067 20
Senators	13	6	7	954:1000 12
Fortitudo	14	6	8	1055:1074 12
Staranzano	14	6	8	1122:1000 12
Alba Gioia	14	5	9	1014:1026 10
Goriziana	14	5	9	1158:1211 10
B. Ronchi	13	1 12		988:1166 2
Basket Go	13	1 12		936:1131 2
PRIHODNJE KOLO (12. IN 13. 3.) Edera - Alba Gioia, Staranzano -Grado, Goriziana - Basket Go, Senators - Arte, Corridoni - Fortitudo, B. Ronchi - Dom Gometal.