TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 20. septembra 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 108.
Otvoritev razstave »Ljubljana v jeseni«.
Kakor smo na letošnjem velesejmu pokazali plodove pri nas ukoreninjene kupčijske, industrijalne in obrtne podjetnosti, naše žilavosti in vztrajnosti, ki nas držijo, da kljub velikanskim, jedva premostljivim težavam in oviram ne omagamo, tako nudi pokrajinska razstava pestro revijo truda in naprednosti našega oratarja, zaokroženo kulturno sliko Slovenije. Organizacija razstave, celoten aranžman, vsa izpeljava do najmanjših detajlov, vse je odlično uspelo. Ponosni smemo biti na prireditve našega velesejma, ki nudijo javnosti toliko lepih dokazov slovenske solidnosti, železne volje in energije. Veliko bodrila in vzpodbude ti nudijo razstavni paviljoni in če imaš v teh časih povodov dovolj za najtemnejši pesimizem, te mora razstava vsaj mimogrede navdahniti z zaupanjem na boljšo bodočnost.
Razstavo je otvoril v soboto ob pol 10. uri predsednik velesejma g. F. Bonač. Številno zbrane odlične zaupnike in goste je g. predsednik pozdravil z naslednjimi besedami:
Velecenjene dame, spoštovani gospodje!
Obodren P» lepem uspehu, ki ga je dosegla lani prva naša pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«, je sklenil odbor ljubljanskega velesejma, da obdrži to razstavo na svojem stalnem repertoarju. Nadejamo se, da bo »Ljubljana v jeseni« od leta do leta pridobivala na svoji privlačni sili in postala važen reprezentant našega dela na gospodarskem in kulturnem torišču.
Bodi mi predvsem dovoljeno, da kot predstavnik velesejma in domačin najiskreneje pozdravim spoštovano gospodo in vse drage prijatelje našega velesejma, ki so se v tako iepem številu odzvali našemu vabilu in došli k otvoritvi razstave.
Po pozdravu velikega župana, zastopnikov vojaških in civilnih obla-stev, konzularnega zbora, gospodarskih korporacij itd. je gosp. predsednik nadaljeval:
Dočim zastopa običajni velesejem specifično interese industrije, trgovine in obrti, ima biti jesenska razstava nekaka propagandna organizacija za povzdigo in napredek vseh panog kmetijskega gospodarstva in kulturnega udejstvovanja. Ona naj nudi verno sliko razvoja in porastka prav vseh materijelnih in duševnih dobrin našega naroda. Naša iskrena želja je, da bi jesenska razstava leto za letom privabljala vse sloje prebivalstva, da si okrepe nacijonalno in stanovsko zavest ob pogledu na uspeha polno delo tisočero^ pridnih rok in bistrih glav.
—	Letošnja razstava bo pokazala plo-( ove vestnega in požrtvovalnega dela našega kmetovalca, ki je dosegel na nasi grudi, dasi jo priroda ni obdarila s prebogato plodnostjo, lepe uspehe v živinoreji, sadjereji, vrtnarstvu in vinogradništvu. Ta razstava pa bo« tudi podala pregled delovanja naših gledaliških umetnikov, igralcev po poklicu in amaterjev, dalje ijaših zdravnikov, radioamaterjev in esperantistov.
1	ogled na sočno in harmonično ubrane barve naše pristno slovenske narodne noše prilikom revije bo moral
zadiviti vsakega gledalca. Velikopotezna gradbena akcija mestne občine ljubljanske ter »Stan in doma« je orisana v posebnem razstavnem oddelku.
Osobito prijetna dolžnost mi je pri tej priliki povdariti velike organizacijske in delovne zasluge naših odborov za posamezne razstavne oddelke, za kar jim s tega mesta najiskreneje zahvaljujem.
Dovoljeno naj mi bo zahvaliti se za požrtvovalno sodelovanje tudi Kmetijski družbi, Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu, Sadjarski in vrtnarski podružnici, Čebelarskemu društvu, Osrednjim mlekarnam in trgovskim vrtnarjem.
Milostljiva gospa, častna dvorna dama dr. Tavčarjeva, velecenjeni gospod kmetijski svetnik Rohrmann, velecenjeni upravnik arh. Kregar, neumorni gospod profesor Šest, vrli vrtnarji in ugledni odbori higijenske rastave ter razstave plemenskih konj, bodite uverjeni, da vam je slovenska javnost hvaležna in da bo znala ceniti vaše velike zasluge.
Sam kot domačin si dovoljujem izreči vam še enkrat hvala iskrena, gospoda!
Z željo, da bi tudi letošnja prireditev izpolnila Vse nade, ki smo jih stavili vanjo, otvarjam drugo razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Ro pozdravnem govoru predsednika g. Bonača je sledil nagovor predsednika kmetijskega odbora ljubljanskega velesejma g. V. R o h r m a -n a, ki je v svojem govoru omenil, da »Ljubljana v jeseni« nadomestuje proslavo jubileja 60-letnice »Kmetijske družbe«, katerega bi družba letos proslavila, da niso skupščinske volitve proslave preprečile. Kmetijska razstava prednjači s šestimi oddelki. Sadni oddelek obsega sadje vse Dolenjske in Gorenjske ter del Štajerske pod vodstvom sadjarskega nadzornika g. Humla. Čebelarsko društvo je organiziralo čebelarski oddelek pod vodstvom prof. Verbiča. V tem oddelku je bogata zaloga pristnega medu. Zelenjadni oddelek je prvi te vrste pri nas. Slovenija prideluje dosti ze-lenjadi, da bi mogla z njo oskrbovati tudi kraje izven naših mej. Mlekarski pridelki so razstavljeni v mlekarskem oddelku. S sirom in maslom preskrbuje Slovenija že skoraj vso državo. Tudi vinska razstava s svojo kon-kurentinjo Brezalkoholno produkcijo nudita obiskovalcu vse potrebno. Končno je omenil še kmetijski strojni oddelek, kjer so razstavljeni najmodernejši stroji in orodje. Z zahvalo vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu »Ljubljane v jeseni«, je g. v. Rohrmann končal svoj govor, na kar je predsednik g. Bonač naznanil otvoritev razstave.
Sledil je nato pregled razstave, ki je vzbudila med ollličnimi zastopniki in gosti glasne izraze odobravanja in navdušenosti za odlično organizacijo in vzorno vodstvo cele prireditve ter za vztrajnost in strokovne sposobnosti vsakega posameznega razstav-Ijalca.
Bodi na tem mestu izražena topla zahvala yseh gospodarskih krogov za to odlično gospodarsko delo pred-
vsem vztrajnemu in požrtvovalnemu predsedniku velesejma, veleindustri-jalcu g. F. Bonaču, agilnemu yav-natelju velesejmskega urada g. M. Dularja in vsem marljivim uradnikom ravnateljstva. Topla zahvala pa gre tudi organizatorju kmetijske razstave g. svetniku R o h r m a n u , organizatorju gledališke razstave profesorju O. Š e s t u ter vsem našim razstavljalcem, zlasti pa vrtnarjem, ki so s svojim umetniško in strokovno dovršenim delom uredili oddelek, ki nam je v resničen ponos!
Pomanjkanje soli.
Kakor znano, je monopolska uprava dne 1. septembra t. 1. dala veleprodajo soli v zakup. Čim so se pojavile prve vesti o nameri zakupa vele-nrodaje soli v naši iavnosti, se je naš list postavil na stališče, da tak zakup ni v interesu niti naših trgovcev, niti naših konzumentov, ker se je prodaja soli pri nas v Sloveniji povsem po-voljno razviiala. Posledice zakupa se že kažejo. Po dolgem času nam prihajajo iz raznih krajev pritožbe, med drugimi na primer iz Kranja, da niso zadostno založeni s soljo. Trgovci se v svoji stiski obračajo na monopolsko zalogo soli v Ljubljani, ki ima na zalogi zadosti soli, a te zaloge ne sme oddajati soli v rejon zakupnika, ampak edino trgbvcem v ljubljanskem okraju. Pri zakupu pa se kažejo že takoj v začetku težave. To je tem hujše, ker je z nastopajočo jesenjo in zimo povpraševanje po soli posebno veliko. Ako nam je monopolna uprava že obesila na vrat zakupnika, naj ga vsaj stalno nadzira, da bo izpolnjeval prevzete dolžnosti, ki obstoje v tem. da ima na zalogi enomesečno potrebščino, kot rezervo pa še potrebščino za en nadaljni mesec. Odkar je zakupnik veleprodajo prevzel, bi že lahko vpostavil red. Ker te svo-ie dolžnosti še ni izpolnil, interesi konzumentov pa ne trpe odloga, smo prisiljeni, da prosimo monopolsko upravo, naj ona napravi red. Nikakor ne moremo in ne smemo trpeti, da bi se vsled zakupa, ki nam je bil oktro-iran, trpeli interesi trgovine in kon-sumentov.
ORGANIZACIJA NEMŠKE VELETRGOVINE.
Državna zveza prekomorske in veletrgovine obsega sedanjo nemško veletrgovino. Danes obstoji v Nemčiji 229 strokovnih zvez veletrgovine, v njih je organiziranih več kot 50.000 tvrdk. Od 1. julija naprej ni več prejšnjega »Reichs-verbanda« in »Zentralverbanda«, temveč samo še »Reichsverband des deutschen GroB- und Čberseehandels«. Za razne gospodarske panoge je ustanovila državna zveza vrsto strokovnih skupin. Posebna vprašanja izvozne in uvozne trgovine vodi poseben oddelek, s sedežem v Hamburgu. Strokovne zveze in posamezni člani so organizirali v 82 raznih okrajnih in krajevnih skupinah. Državna zveza je po svojih članih zastopana v državnem gospodarskem svetu.
Posledice dviga bombaževe cene.
Dvig cene bombaža v zadnjem času je predmet pozornosti vsega angleškega finačnega sveta. Opozarjajo, da mora industrija v Lancashire (tu je glavni angleški bombaževi okraj) dvigniti velike kapitalije, da financira vedno dražje importe. V prvih mesecih letošnjega leta ni mogla lanca-shirska industrija izvršiti nobenih cenenih nakupov, ker je imela premalo kapitala na razpolago; to se sedaj ze-
lo	pozna. Bojijo se, da bi japonska industrija, ki se je pravočasno z blagom založila, na svetovnem trgu bolj poceni prodajala kot angleška industrija. Obremenitev lancashirske industrije bi se slednjič poznala na vsem angleškem glavničnem trgu. Že lani, ko so vsled ameriškega rekordnega pridelka razmišljali v Ameriki
o	restrikcijskih odredbah, se je poja-• vilo v angleški industriji čudno vznemirjenje. Amerika se kaj malo pusti voditi od ozirov na svojega »najboljšega odjemalca«. Predilnice v Vzhodni Aziji se poslužujejo v prvi vrsti indijskega bombaža in jih hausse v Ameriki zaenkrat še ne zadene posebno. Splošno mnenje je, da je spričo izrednega pomena Lancashira za angleško gospodarstvo sedanji položaj v mnogem oziru vznemirljiv.
Dobra konjunktura avstrijske kovinske industrije.
Avstrijski industriji se v zadnjih mesecih v splošnem bolje godi kot se ji je godilo v zadnjih letih. Tudi avstrijski zavod za konjunktumo raziskovanje je v svojem zadnjem poročilu ugotovil, da se depresija, ki se je pričela s krizo iz leta 1924, zmeraj bolj manjša. Konjunktumo boljšanje se je nadaljevalo tudi v avgustu, kar se pozna v prvi vrsti na manjšem številu brezposelnih. Zlasti očividno je bilo zboljšanje v tekstilni industriji in prav tako v kovinski industriji. Tako je tudi največje avstrijsko kovinsko podjetje, Alpine Montan, svoj položaj zelo zboljšalo. V avgustu je imela Alpine Montan fakturni promet v znesku deset milijonov šilingov in pri tem čistega dobička za 1 milijon šilingov. Obratni stroški so vsled polne izrabe kapacitete padli za 20 odstotkov; vsled zadnjega dviga cen pride zraven še 20 odstotkov, tako da znaša zboljšanje 40 odstotkov. Alpine je polno zaposlena, in mislijo, da je to šele začetek konjunkture. Prodajajo v prvi vrsti železne nosilce in betonsko železo. Novi način premogovnega osušenja se je zelo dobro obnesel in je prodaja te vrste premoga prav dobra. V zadnjem času izvozijo na dan 125 vagonov železa.
Na podlagi teh zaključkov se je hotela znebiti Alpine tudi dela svojega ameriškega dolga; a Amerikanci niso hoteli in želijo, da se odplačila vršijo po načrtu. Sedaj pravijo, da bo porabila Alpine del svojih previškov, za nakup svojih obligacij na ameriškem trgu, da tako zmanjša svoj inozemski dolg. Dalje mislijo poučeni krogi, da se bodo ugodni obratni zaključki pri Alpine javili tudi v njeni dividendni politiki. Za leti 1925 in 1926 ni izplačala Alpine nobene dividende.
1 Informacije
vpis prf Gremlju trgovcev. 1
Ocenitev vrtnarske razstave na velesejmu.
Ljubljanski vrtnarji so letos zopet priredili vrtnarsko razstavo, o katere lepoti in okusnosti aranžmaja gre že danes glas širom Slovenije.
Letos prvič pa so se posamezni razstavni oddelki tudi ocenili. Sestala se je dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj ocenjevalna komisija, katere predsednik je bil nadzornik mestnih nasadov Hei-nitz, člani pa gospa Lenarčičeva, Ša-rabonova, vrtnar Wilhelm iz Zagreba in ravnatelj velesejma Dular.
Komisija je enoglasno priznala,' da je napredek od lanske razstave izreden in je razstava v čast vsakemu velemestu. Zlasti se že opaža skoro popolno harmonijo in ubranost barv ter cvetja.
Ocenjevalci so točno pregledali ce-
lo	razstavo in z obžalovanjem vzeli na znanje, da tvrdka Bajc ne konkurira, ki bi zbog njenega krasnega aranžmaja gotovo popolno dosegla zlato kolajno.
Tvrdki Pavel Šimenc je bila soglasno podeljena zlata k o 1 a j -n a zlasti za izredno izvedeno zamisel štirih letnih časov.
Tvrdki Kor sika je bila za celotno opremo, zlasti pa za ženitovanj-sko mizo podeljena zlata kolajna, za kakteje pa še posebej srebrna.
Tvrdka H e r z m a n s k y je po okusu in v vezavi na višku in ji je bila soglasno prisojena zlata kolajna.
Tvrdka Ivan Šimenc ima veliko smisla za vrtnarsko umetnost, pokazala je obilo materijala in ji je bila soglasno prisojena srebrna kolajna.
Tvrdka F e r a n t se je izkazala s sadnim drevjem, ki je vse hvale vredno. Sestava rastlinske dekoracije, zlasti begonij je krasna, zato zlata kolajna.
Vsem umetnikom - vrtnarjem k visokemu odlikovanju najiskreneje čestitamo z željo, da nas v bodoče še presenetijo s sadovi njih delavnosti in znanja. Ljubljana pa je lahko ponosna na svoje vrtnarske obrtnike.
RUSKA POSOJILA V INOZEMSTVU.
Na drugem mestu smo pisali o notranjem ruskem posojilu in o dovolitvi njegovega izvoza v inozemstvo. Temeljne pogoje, pod katerimi bo izvoz dovoljen, so določili že pred več tedni. Nove napo-vedbe predsednika Scheinmanna nam pravijo, da vlada prodajo teh posojil v inozemstvo v bodoče ne bo samo dovolila, temveč jo namerava celo pospeševati in propagirati. Doslej je bil blagovni in dobavni kredit v bistvu edina oblika, v kateri je Rusija nabavila inozemski kapital. Sedaj naj se inozemski kapital zainteresira tudi na finančnem polju. Morebiti naj se s tem sondirajo možnosti za že precej stari načrt čistega inozemskega posojila. Doslej so v uradnih poročilih pač zmeraj poudarjali, da more
notranji ruski trg potrebo na posojilih popolnoma sam kriti.
Ruska notranja posojila se delijo načelno v dva dela. Ena skupina je namenjena posameznim malim varčevalcem, obrtnikom dn kmetom. Da jih rajši podpisujejo, so opremljena ta posojila kol loterijske naložbe s premijami. Druga skupina posojil (brez loterije) je namenjena za to, da vsrka prebitke in rezervne zaklade državnih obratov, vloge zadrug in hranilnic. S tem naj bo dana možnost, da se odvisni kapital, na raznih mestih nabran, od centrale na novo razdeli, po potrebah državnega gospodarstva ali pa gospodarskega programa.
NOVA METODA ZA PROIZVAJANJE
BENCINA.
V Berlinu so ustanovili z glavnico 1 milijona mark delniško družbo za proizvajanje bencina. V prvi vrsti hoče izrabiti družba patente dr, Ervina Bliimmer-ja, ki datirajo po večini iz leta 1922. Družba si je zgradila že potrebne naprave. Novi način proizvajanja je precej kompliciran in je zaključek sledeči: nad polovico surovega petroleja se spremeni v bencin, od ostanka pride 7 do 15% na gorljiv plin in 19 do 40% na kurivna olja ali asfalte.
* * *
I. G. FARBEN SILI NA BALKAN.
V ogrskih gospodarskih krogih se govori, da namerava nemška I. G. Farben, ki je interesirana pri večini evropejskih tovarn umetne svile, zgraditi na Ogrskem novo tovarno. Na Ogrskem obratuje sedaj samo še ena tovarna umetne svile. Poleg preskrbe ogrskega trga z umetno svilo hoče preskrbovati I. G. Farben z izdelki nove tovarne tudi balkanski trg. Zastopniki I. G. Farben vodijo v Budimpešti že tozadevna pogajanja in upajo na državno podporo na temelju zakona za pospeševanje industrije.
* * *
PROTI NARAŠČAJOČEMU DRŽAVNEMU GOSPODARSTVU.
Za prosto gospodarsko udejstvovanje in proti vodno naraščajočemu državnemu gospodarstvu se je izrekel 14. švicarski kongres bankirjev. Predsednik bankarske zveze La Ročke je v otvoritvenem govoru poudarjal da moreta trgovina in industrija svoje inozemsko delovanje v prid domačega narodnega gospodarstva le tedaj uspešno razvijati, če nista doma preveč stiskam z bremeni in z dragocenimi odredbami. Predsednik švicarskega Kreditnega zavoda dr. Johr je v referatu o zasebnem in državnem gospodarstvu poudarjal, da je v švicarskih državnih in komunalnih obratih naloženih 12 milijard frankov ali šestina vsega švicarskega narodnega premoženja in da je zaposlenih v njih več kot 100.000 oseb. Gospodarsko živlejnje naroda se od države ne da vladati, in državi se le redkokdaj posreči, da bi bila gospodarsko inicijativna ali produktivna. Tudi finančni minister Musy je izvajanjem pritrdil in je dejal, da je nevarno, če prekorači država meje svojega naravnega namena.
Štev. 108.
že izbrana volilna pravica (čl. 354, 355 trg. zak.) se naknadno ne more prebrati.
Sodne odločbe.
Tožnik je prodal 6. oktobra 1925. dva vagona lepih, čistih, neobtolčenih namiznih jabolk, ki bi se naj nakladala 8. in 10. oktobra. Prvi vagon je tožnik 8. oktobra dobavil, drugega ni dobavil. Za oba vagona pa sta pogodnika prišla v spor.
Za prvi vagon iztožuje tožnik od toženca ostanek kupnine v znesku 6000 dinarjev. Jabolk je bilo v tem vagonu za 29.000 Din in jih je toženec prevzel, dasi trdi, da niso ustrezala dogovoru po svoji kakovosti. Dal je takoj pri prevzemu na račun 10.000 Din. Ostanek 19.000 Din je prišel tožnik dne 12. oktobra terjat, češ, da je bilo dogovorjeno, da se kupnina za vsak vagon sproti plača ob prevzetju vagona na železniški postaji. Toženec pa je trdil, da je bilo dogovorjeno, da plača tožniku takoj samo 10.000 Din, da se pa napravi obračun in izplača ostala kupnina po izvršeni dobavi vse kupljene množine, torej po dobavi obeh vagonov. Pojasnil je torej tožniku, da se drži pogodbe in da plača vse šele po dobavi drugega vagona. Tožnik trdi, da je nato izjavil, da mu da še en vagon jabolk, le da ne pusti, da bi toliko jabolk zvrgel kakor pri prvem vagonu. Toženec pa trdi, da je tožnik tedaj izjavil ves razburjen, da drugega vagona sploh neče dobaviti. Zato je dal tožniku naknadni rok in mu izjavil, da mora zahtevati odškodnino za vso škodo, ki jo vtrpi. J
—	15. oktobra pa mu je tožitelj brzojavil, naj pride jabolka nalagat. Res je že 16. oktobra prišel s svojimi uslužbenci in pričel jabolka nakladat v vagon. Radi škartiranja sta si pa prišli stranki hitro navskriž, tožnik, trdeč da škartira toženec brez potrebe in proti pogodbi, toženec, {rdeč nasprotno, da izloča le blago, ki ne ustreza pogodbi. Tožnik se je pri tem tako razburil, da je toženca razžalil na časti,
za kar je bil pozneje sodno kaznovan, in da je prijel za neko desko, s katero je hotel toženca udariti, kakor trdi toženec, a je z njo samo po tleh udaril, ko je zvrgel toženec le prehudo in kar nalašč en cel voz jabolk, kakor trdi tožnik. Toženec je nato vse Skupaj pustil in s svojimi ljudmi odšel. Takoj 17. oktobra je pismeno zahteval od tožnika, naj mu ta vagon dobavi, mu je določil naknadni rok ter mu zapretil, da ga bode sicer tožil za odškodnino. Istega dne mu je pa tudi tožnik pisal, da odstopa od dobave glede drugega vagona, in mu je to ponovil še 26. oktobra. — Glede tega vagona trdi tožnik, da mu je nastalo škode 7000 Din, ker je bil jabolka uvozil na postajo, je moral naložena jabolka zopet izložiti in vse skupaj zopet peljati domov, kjer jih je imel, misleč, da si toženec premisli in ven-
dar ponje pride, pa mu jih je nekaj zgnilo. 0e je tožencu naznanil, da mu ( rugega vagona radi njegovega posto-parlja ne dobavi, se s tem ni še odrekel odškodnini. Toženec pa trdi, da je vtrpel radi neizpolnitve pogodbe glede drugega vagona na izgubljenem nakladalnemi materijalu in izgubi dobička pri jabolkih Škode 6000 Din. Ta znesek je odtegnil od Kupnine za prvi vagon in je 18. novembra plačal ostanek kupnine za prvi vagon v znesku
13.000	Din. Ker pa je moral kupiti ko mu tožnik drugega vagona ni dobavil, jabolka drugod po višji ceni, mu je s tem nastala še višja škoda v znesku 6200 Din, ki jo ugovarja tož-binemu zahtevku pobotoma. Kot stranka v dokazne namene zaslišan je toženec priznal glede plačila, da je bilo dogovorjeno, da se plača vsak vagon takoj ob prevzetju na postaji. v Prvo sodišče je izreklo, da tožen-ceva pobotoma uveljavljena nasprotna terjatev ni utemeljena, je ugodilo tozbenemu zahtevku glede plačila ostale kupnine za prvi vagon, a zavrnilo tožbeni zahtevek na odškodnino na drugi vagon.
V	razlogih pravi, da je bil prvi vagon po tožencu prevzet in da toženec radi tega dolguje kupnino brez ozira na ugovore o kvaliteti blaga, ki so izključeni zbog prevzema. Glede drugega vagona si očitata stranki postopanje proti pogodbi, tožnik tožencu, da^ je škartiral sadje proti pogodbi, toženec tožniku, da mu je zabranil nadaljnje prevzemanje. Toda toženec tudi prizna, da je opustil zbog tožnikovega nastopa prevzemanje in da se je odpeljal brez nadaljnje izjave. Tega njegovega ponašanja ni mogoče razumeti drugače, nego da odstopa brezpogojno od pogodbe — § 863 obč. drž. zak., člen 279 trg. zak. Če bi bil hotel toženec vztrajati pri zahtevi, naj se pogodba izpolni ali pri zahtevi odškodnine, bi bil moral izjaviti takoj, ko je opustil prevzemanje, da vztraja pri izpolnitvi pogodbe. Ko pa je del blaga že bil prevzel, prevzemanje pa prekinil, dasi morda izzvan po tožnikovem nastopu, in oe odpeljal, ne da bi
bil tožniku dal kako izjavo, se mora to vzeti za odstop od pogodbe in je s tem toženec izgubil pravico, da naknadno zahteva izpolnitev pogodbe ali odškodnino. Njegovo pismo z dne 17. oktobra torej ne more imeti pravnega učinka.
Isto velja pa tudi za tožitelja. V pismu 17. oktobra in v pismu 26. oktobra je javil tožencu, da odstopa od pogodbe glede drugega vagona. Opravilo, sklenjeno med strankama, je bilo trgovinsko opravilo. Obema strankama je šla radi morebitne nasprotnikove zamude volilna pravica po čl. 854, 855 in 156 trg. zak. Cim pa sta se odločila tako toženec kakor tožitelj za brezpogojni odstop od pogodbe, sta izčrpala svojo volilno pravico in si mimo izbrane pravice ne moreta naknadno izbrati drugo izmed teh izbirnih pravic.
LISTEK.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
(Nadaljevanje.)
Večinsko načelo je različno stopnjevano. Običajno se zahteva navadna ali absolutna večina, to je vsaj en glas nad polovico oddanih glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, dirimira po navadi predsednikov glas ali pa odloča žreb. Načelno relativne večine, to je večine, ki je sicer manjša kakor nad-polovična, a še vedno večja kakor vse druge, je bolj redko, čeprav se semter-tja poraja, posebno pri izvolitvi društvenega odbora itd. Čestokrat pa se zahteva kvaliiicirana večina in to pri vseh važnejših društvenih stvareh, n. pr. pri obremenitvi, ali odtujitvi društvene imovine, pri razhodu društva, pri ustanovitvih posebnih dolžnosti za društvenike, pri dalekosežni spremembi pravil itd. Pri takih slučajih se zahteva mnogokrat celo tudi kvalificirana navzočnost članov, n. pr. ob razpustu društva.
{
Društveno voljo, ustanovljeno po pravilnih sklepih, je treba mnogokrat tudi razglasiti in priglasiti, odnosno z opravki na oblastva udejstvovati. Da se ti večinoma pismeni akti smatrajo za veljavne, je treba čestokrat izpolniti gotove formalne predpise. Običajno se tu zahteva podpis predsednika, opremljen z društveno štampiljko, v manj važnih stvareh, n. pr. pri vabilih, naznanilih, obvestilih, prijavah, samo tajnikov podpis; pri važnejših stvareh, n. pr. kupnih pogodbah, dolžnih pismih, prošnjah, pa se morata po navadi skupno podpisati predsednik in tajnik ali pa predsednik in blagajnik, ali pa vsi trije skupaj.
9.	Društveni prepiri.^ Ena najvažnejših določb za društveno življenje, ki jih tudi zahteva § 4, črka g društvenega zakona, je poravnava prepirov, porajajočih se iz društvenega razmerja. Iz določbe, da se naj poravnajo samo prepiri iz društvenega razmerja, sledi, da tu niso vsebovani vsi spori društvenikov, ampak samo oni, ki nastanejo kot posledica njihovega članstva, njihove pripadnosti k društvu in le za čas, dokler ta pripadnost traja.
Izključeni so oni spori med člani, ki se tičejo le njihovih civilnopravnih odnošajev, nastalih vsled drugih pravnih prilik, n. pr. vsled kup-cijskih razmer kot trgovci, ali pa spori privatnega značaja, nastali vsled medsebojnih žalitev izven društva zaradi zgolj privatnih odnošajev, ki nimajo z društvom ničesar opraviti. Naš zakon otvarja tu društvom možnost, da si potoni avtonomičnih pravil ustanavljajo razsodišča. Ako so ta razsodišča v pravilih določena, potem je smatrati, da se je vsak društve-nik z vstopom v društvo podvrgel za to razsodišče veljavnim določbam. Iz pojma razsodišča kot poravnalnega sodišča sledi, da zoper njega sklepe ni dopusten nadaljni priziv, ako m morda v pravilih prepuščena še višja avtonomna instanca, n. pr. razsodišča zveze, v kateri je društvo včlanjeno, ali pa razsodišče glavnega društva, ako je dotično društvo njega podružnica.
Zoper sklepe razsodišča je prepuščeno izredno pravno sredstvo ničnostne pritožbe le na redna sodišča, to pa le tedaj, ako so podani pogoji § 545 civilnega postopni-ka, torej če je društveno razsodišče
prekoračilo meje svojega področja, n. pr. da je razsodilo o sporih, ki ne izvirajo iz društvenega razmerja, ali če je sodba kršila prinudljive pravne predpise, ali če se stranki ni podala pravica zaslišavanja itd.
Če torej v pravilih ni nič drugega določeno, se omejuje pristojnost razsodišča na spore disciplinskega značaja, izbirajoče iz društvenega razmerja. Društveno razsodišče pa vobče ne sme razsojevati o civilnopravnih sporih med društveniki in odborom. N. pr.: Odbor je naročil pri društve-niku, ki je trgovec, ali obrtnik, gotove dobave, pa mu jih noče plačati. Obrtnik zahteva to plačilo, društvo ga pa napoti na razsodišče. Tu je pristojno samo redno sodišče.
Brez dvoma pa spadajo pred razsodišče vse zadeve, v katerih je bila kršena pravica ali pa pravni interes dru-štvenika, ki jih ima le ta kot član društva na rednem lunkcijoniranju drnštevnega organizma, n. pr. na rednem uporabljanju društvene čitalnice, knjižnice, na pripustitvi k občnim zborom ali glasovanjem pri teh; tudi krivična izključitev spada sem.
Upravno oblastvo za rešitev teh sporov ni pristojno v nobenem prime-
Posetite Pokrajinsko razstavo „Ljubljana v jeseni“
Sicer pa v tem sporu niti ne gre za zamudo strank. Oba pogodnika sta bila voljna izpolniti pogodbo in sta jo tudi že izpolnjevala z izročitvijo in prevzemanjem blaga. Spor je nastal med njima le glede načina nrevzema, zlasti glede prevzemnikove pravice, kakšno sadje sme zvreči. Če bi stranki ne bili odstopili, bi bili mogli torej za-
li	te vati zgolj izpolnitev v smislu pogodbe in morebitno odškodnino radi protipogodbenega postopanja. Nimata pa pravice, zahtevati odškodnino po 51. 354 in nasl. radi nasprotnikove zamude. Te določbe se dajo analogno uporabiti le v tem smislu, da je po-godnik brezpogojno izgubil pravico, če je odstopil od pogodbe, da bi kesneje zahteval izpolnitev ali odškodnino radi neizpolnitve. Nobenemu izmed po-godnikov se radi tega vagona ne more prisoditi zahtevana odškodnina.
Prizivno sodišče je potrdilo prvo sodbo, toda deloma iz drugih razlogov. — Prevzem prvega vagona je po tožencu priznan in je tudi glede kupnine zanj nesporno, da še ni plačana v znesku 6000 Din. Ta znesek si je pridržal toženec in si ga vračunal za del škode, ki mu je bila nastala radi drugega vagona, dočim ostalo škodo uveljavlja pobotnica. Ta spor je odpravilo prvo sodišče z izrekom, da sta obe stranki odstopili glede tega drugega vagona od pogodbe. Odločba je pravilna, razlogi pa ne. V tem, da je toženec odšel radi prepira s tožnikom, ni še moči videti njegovega odstopa od pogodbe, Saj je po vsem položaju povsem verjetno, da se je tedaj umaknil zgolj iz strahu pred tožnikovim nastopom, ki je bil takšen, da je bil tožnik kazensko obsojen. Toženčeva volja, zahtevati izpolnitev pogodbe tudi glede drugega vagona, pa jasno odseva iz njegovega pisma, ki ga je pisal takoj drugi dan, ko je prišel domov, kakor tudi iz pisma iste vsebine z dne 18. novembra. — Toda tožnik je trdil in temu je pritrdil tudi toženec kot stranka, da je bilo dogovorjeno, da se mora vsak vagon plačati takoj, ko se stehta na železniški postaji. S tem pa, da prvega vagona ni plačal takoj po stehta-nju, temveč na kupnini dolžan ostal kar 19.000 Din in da je šele 18. novembra plačal zopet le delni znesek
13.000	Din, je prišel toženec v plačilno zamudo, še preden se je pričel nakladati drugi vagon, in zato ne more več uveljavljati nikake pravice iz zatrjevane tožnikove zamude glede tega drugega vagona. Glede tožnika pa ve-Jja, da se s tem, da je pozval kljub zavlačevanju popolnega plačila za prvi vagon toženca dne 15. oktobra, naj Pride 16. oktobra nakladat drugi vagon, in da je tudi začel dovažati blago, da se ta vagon naloži, nikakor ni morda odpovedal pravicam, ki jih je bil zadobil iz toženčeve zamude glede pr-
vega vagona, ali pa s tem že nepreklicno morda izbral volilno pravico, ki mu izvira iz te zamude. Saj je mogel računati s tem, da mu toženec plača hkratu z drugim vagonom tudi ostanek kupnine za prvi vagon. Za uporabo § 863 obč. drž. zak. torej ni dovoljne podlage. Učinek toženčeve zamude glede prvega vagona je torej ta, da ne more uveljavljati glede drugega vagona niti druge volilne pravice niti odškodninskega zahtevka. Tožnik zopet pa je odstopil s pismom 26. oktobra in 3. novembra od pogodbe, se torej odločil za to alternativo in to javil nasprotniku, pa sedaj tega ne more več spremeniti in zahtevati odškodnino.
Tako se torej kaže, da toženec ni imel pravice, da iz naslova delne odškodnine za drugi vagon zadrži znesek 6000 Din, ki ga dolguje še za kupnino prvega vagona, niti pravice, da iz naslova nadaljnje odškodnine za isti vagon pobotoma prigovarja znesek 6200 Din, kakor tudi, da tožnik nima pravice zahtevati odškodnino 7000 Din radi neizpolnitve pogodbe glede drugega vagona, ko je bil že odstopil od te pogodbe in tožencu naznanil ta svoj odstop.
Revizijsko sodišče je pritrdilo prizivni sodbi in razlogom in dodalo:
V	reviziji se trdi, da je imel tožnik toženčevo izjavo, da se plača kupnina po prevzemu obeh vagonov, in da mu je nato sporočil brzojavno 15. oktobra, naj pride nalagat drugi vagon, iz česar sledi, da je pristal tožnik s tem na to, da se kupnina dobavi šele po dobavi obeh vagonov. — Tak sklep je pa zgrešen, ker ni ugotovljeno, da je imel tožnik'pred svojo brzojavko v rokah tako toženčevo izjavo., Nasprotno, toženec je javil šele v pismu 17. oktobra tožitelju, da se vrši plačilo takoj po dobavi drugega vagona. S to enostransko izjavo se je pa postavil toženec v nasprotje z obojestranskim dogovorom, da se mora vsak vagon takoj plačati, ko se prevzame. Iz dejstva pa, da je tožitelj začel z dobavo jabolk za drugi vagon in da je o tem obvestil toženca, sledi k večjemu to, kar pravi prizivna sodba, da je mogel računati s tem, da mu toženec hkratu z drugim vagonom plača tudi ostanek za prejšnji vagon. Da je pa ob tej priliki, dne 16. oktobra, sploh kako plačilo tožitelju ponudil, toženec ne trdi. Radi prepira se ob tej priliki prevzemanje jabolk ni končalo. Iz tega in iz prej navedenega dejstva pa ne sledi, da se je tožitelj odpovedal svoji dogovorjeni pravici, da se plača vsak vagon sproti.
Ko torej še ni plačal vse kupnine za prvi vagon, toženec tudi ne more zahtevati dobave drugega vagona ali odškodnine za to, ker se ni dobavil drugi vagon.	R.	St.
ru. Sme in mora pa se s takimi spori le posredno baviti ako kdo v pritožbi trdi in dokaže, da je organ društvenega vodstva s svojim nepravilnim aktom ob enem tudi prekoračil v pravilih določeno društveno področje. Taka pritožba ima značaj nadzorstvene pritožbe na pristojno državno upravno oblastvo, ki pa ima v tem oziru le eno in to najskrajnejše sredstvo: ustaviti društveno delovanje, ali
/c jr®ba dru§tvo sploh razpustiti. (§ 24. društvenega zakona.)
Za vse spore, izvirajoče iz društvenega razmerja, je torej edino in v prvi vrsti pristojno društveno razsodišče. To razsodišče je ali stalno, ali pa začasno, to je za vsak spor posebej ustanovljeno. Kot stalna razsodišča, se v^sih določajo občni zbori, ali pa celo odbor sam. Zadnje je popolnoma nepravilno in društvenemu zakonu pro-tivno, ker je društveni odbor lahko sam v celoti v sporu prizadet. Tudi občni zbor ni posebno priporočljiv kot razsodišče, ker se zanašajo za celo društvo manj pomembni spori pred široki forum celokupnih društveni kov ter utegnejo ogrožati, ako se razširijo, celo obstoj društva. Boljše je stalno razsodišče, ki ga izvo-
li	občni zbor, bodisi za društveno leto, ali še za daljši čas; vendar je tudi tu težava, da so člani tega razsodišča lfhko v celoti udeleženi na sporu ene ali druge stranke ter jim vsled tega manjka kriterij absolutne objektivnosti, ki je temelj vsakemu sodišču.
Zato so si tekom časa iz društvene prakse sama društva osvojila načelo nestalnih razsodišč, ki se sproti ustanavljajo na ta način, da določi vsako izmed spornih strank po enega ali več svojih zaupnikov v razsodišče, ti pa izvolijo predsednika. Ako se ne izedi-nijo, odloča po navadi žreb ali kako drugo formalno pravilo.
Po naravi razsodišča je izključeno, da bi sporne stranke same kod take, vstopale ali bile izvoljene v razsodišče.
Za izvršitev sklepov razsodišč je važno, ali imajo pravila tudi v tem oziru kake določbe. Ako takih določb ni, pristoja izvršba pravnomočnih sklepov iz razsodb rednemu sodišču.
10.	Prenehanje društva.
Kot zadnjo določbo, ki mora biti razvidna v društvenih pravilih, zahteva § 4, črka 1 društv. zakona določbo o njega razhodu odnosno razpustu. Nemški izraz v originalnem besedilu »Auf-18sung« ima dva elementa, ki ju
Vodstva šol opozarjamo, da je uprava Ljubljanskega velesejma dovolila za poset pokrajinsko razstave od 17. do 26. septembra za mladino znižano vstopnino po 3 dinarje, ako jo obiščejo v skupinah pod sodstvom svojega učiteljstva. — Ker je ogled te razstave velikega vzgojnega pomena za našo mladino, bo obisk za vsakega poedinca zelo koristen.
-	   m------------ ----------------
NOVO AVSTRIJSKO ZVEZNO POSOJILO.
>Wiener Neueste Nachrichten« poročajo, da bo znašalo novo avstrijsko zvezno posojilo 825 milijonov šilingov. Veliki investicijski načrt leta 1928. obsega poleg drugega znesek 10 milijonov šilingov za vodna dela, 18 milijonov za grad-bo cest, 70 milijonov za kable na daljšo razdaljo, 67 milijonov za nadaljno elektrifikacijo zveznih železnic. Investicijski načrt za leto 1928. računi z 200 milijoni šilingov, in ta znesek se bo v isti višini ponavljal v letih 1929, 1930,1931 in 1932. Glede elektrifikacije zveznih železnic pravi list, da bodo pričeli po obratovanju električnega pogona do Salzburga z elektrifikacijo proge čez Semmering; a potankosti še niso popolnoma izdelane, ker vprašanje dobave energije še ni definitivno rešeno. Pisali smo že, da gre za izkoriščanje velikih vodnih sil ob reki Aniži (Enns) in da avstrijske železnice niso zadovoljne, da bi vse naprave zgra dila nemška podjetja.
0 SREDNJEEVROPSKI VALUTNI REFORMI.
V	8. zvezku češkoslovaškega »Narodnogospodarskega obzora« je priobčena tudi ocena knjige Bafboga Carneira ob valutarični reformi v Srednji Evropi. Carneiro je trgovski ataše pri brazilskem poslaništvu v Londonu in član gospodarskega odbora Zveze narodov. Obravnava valutne reforme v Nemčiji, Avstriji, Ogrski, Poljski in Češkoslovaški ter bo s svojim delom gotovo pripomogel k globljemu spoznavanju teh problemov v Braziliji. Zlasti obširno razpravlja o energični valutni politiki češkoslovaškega finančnega ministra Rašina protj inflaciji Avstro-ogrske banke, proti žigosanju bankovcev in proti ustanovitvi notne banke. Glede oddaje premoženja pravi, da je nesla v Češkoslovaški več kot 5 milijard Kč in da je ta žrtev ozdravila valuto. Z Ristom se strinja Carneiro v tem, da je postala Češkoslovaška hranilnica Srednje Evrope, kjer so naložile sosedne države f del svojih prebitkov, deloma prav znatne zneske, da so se
udeležile nadvrednotenja. Delo je zelo pregledno in je poleg publikacije Ch. Rista ena najboljših razprav o srednjeevropskih gospodarskih razmerah v enem od romanskih jezikov. Poroča o njem inž. V. J. Paulats. Uvodni članek 8. zvezka obzora je napisal znani narodni gospodar dr. K. Uhlig; razpravlja o zvezi med konjunkturo, trgovsko bilanco in plačilno bilanco ter pride do zaključka, da je češkoslovaška plačilna bilanca visoko aktivna ter da bo trajala konjunktura naprej. Dr. Kybal razpravlja o eksportnih možnostih v Južno Ameriko, inž. Šlechta o organizaciji in civilizaciji, Paulats o koncentraciji v češkoslovaškem bankarstvu. Dunajsko finančno pismo govori o avstrijskih problemih po znanih julijskih dogodkih. Dalje najdeš v tem zvezku ves pregled gospodarske strokovne literature zadnjih tednov v vseh državah.
PREDSEDNIK MAYRISCH O ŽELEZNEM KARTELU.
V	»Kolnische Zeitung< se oglaša predsednik Mayriscli glede jasnega neuspeha železnega dogovora na mednarodnem trgu sicer skeptično, a vendarle oprezno. Ugotavlja, da se ni doseglo ne zvišanje cen in tudi ne kontrola produkcije, in prizna, da je nemška kvota posebno neugodno odmerjena. Misli pa, da morejo nemški producenti svojo kazen plačati vsled njih močne tržne organizacije in vsled carinske zaščite za skupno produkcijo. Nasprotno temu se morata pa Belgija in Luksemburška kvote res držati, ker ne moreta plačevati kazni. Francija, ki je prav dobro odrezala, je zmeraj zaostala za svojim kontingentom; to je nevarno, ker izplačane vsote lahko porabi za namene dumpinga. Kljub raznim neugodnim znamenjem veruje Mayrisch v nadaljni obstoj železnega dogovora, ki se more itak šele 1. julija 1929 odpovedati.
□ dki!
m
m
srce
Trgovina.
Pristanišče London. Zaključne številke
o	prometu londonskega pristanišča tekom zadnjega obratnega leta so sedaj ugotovljene. Skupna tonaža ladij, od katerih se pobira ladijska carina, je zna-
slovenščina točneje izraža, aktiven in pasiven element. Aktivni element je ta, ako društvo samo prostovoljno sklene, da se razide; ta akt se imenuje razhod ali razid. Pasiven element pa je, ako oblastvo društvo zoper njega voljo razpusti, ta akt je razpust. Oba akta imata tudi povsem drugačne pravne posledice.
Z razdruženjem preneha društvo, umre kot pravna oseba. Društvena ustava more zato predpisati one pogoje, pri katerih povzroča volja dru-štvenikov njega razdruženje. Ker je to eden najvažnejših izrazov društvene volje, se zanj mnogokrat zahteva ne samo kvalificirana večina, ampak tudi^ kvalificirana navzočnost vseh društvenikov.
Pri prostovoljni razdružitvi je položaj tak kakor pri človeku, ki sluti svoj konec in napravi svoj testament. Pri oblastvenem razpustu pa pride smrt nenadoma, in društvo kot pravna oseba ni več v položaju sklepati o tem, kaj naj se zgodi z njegovo imo-vino. Ker je jasno, da bo občni zbor društva, ki sklene svojo razdružitev, tudi sklepal o tem, kaj naj se zgodi z 'društveno imovino, zadostuje v pravilih pri prostovoljnem razhodu po-
ziv na to sklepanje občnega zbora. Pri oblastnem razpustu pa društvo ne more več sklepati o svoji imo-vini, ker je v tistem trenotku, ko postane oblastni ukrep pravnomočen in ta moment se računa ex tune, prenehalo, umrlo kot pravna oseba. Zato je potrebno, da se v društvenih pravilih za slučaj oblastnega razpusta vedno jasno in konkretno določi, kaj naj se zgodi z društveno imovino, ker s to društveno imovino ne razpolaga potem društvo, ki ga ni več, ampak državna oblastva, bodisi upravna ali pa sodna. V mnogih slučajih postavijo ta oblastva posebnega kuratorija, ako je to premoženje znatno in ako so že v njem komplicirana pravna razmerja. Določba v pravilih, po katerih se v slučaju razdruženja postavi iz društva samega poseben odbor ali odsek, ki naj ukrepa nadalje z društveno imovino, je nedopustna ker je protipravna in zato neizvršljiva.
AH ste že član »Trgov-skega društva Merkur v Ljubljani«? — če ne, prijavite čtmpreje svoj pristop!
ZALOGA svc*e pražene Kave,
mletih dišav In rudninske vode.
ToCna ln solidna postrežba I
Zahtevajte ceniki
šala 38 5 mil. ton, kar pomeni dvig 0 6 mil. ton nap ram lanskemu letu. Od te številke pride 211 mil. ton na prihajajoče inozemsko blago (lani 17*7) in 9'4 mil. ton na blago, v inozemstvo odhajajoče (lani 97). Ostanek pride na ladijsko voznino iz Londona v druga angleška pristanišča in obratno.
Izvoz angleškega premoga. Čeprav izkazuje britanski izvoz premoga še zmeraj dosti nižje številke kot pred vojsko, nam statistični podatki vendarle pravijo, da se položaj angleške premogovne industrije boljša in da si je angleški premog na južnoameriškem trgu prejšnje prodajne okraje zopet osvojil. Tudi v Nemčijo gredo velike množine premoga, in premagane so tudi težkoče, nastale vsled uvozne omejitve Francije in Španije. Na leto preračunjeno nakopljejo sedaj 20 milijonov ton manj kot pred vojsko.
Poljski petrolejski trg. Odkar se je razdražil kartel parafina, se nahaja poljski petrolejski trg v kritičnem položaju. Cene za surovi petrolej in za vse stranske produkte nafte padajo. Glede na ta položaj so mnoge rafinerije sklenile, da bodo produkcijo omejile in del delavcev odpustile. Nekatere rafinerije bodo obrat popolnoma ustavile. Značilno je, da kljub padanju cen na domačem trgu surovega petroleja manjka.
Ameriški načrt za ameriško - francosko trgovinsko pogodbo. Dne 12. t. m. popoldne je poslanik Združenih držav v Parizu predložil zunanjemu ministru osnutek trgovinske pogodbe med Združenimi državami in Francijo. Po tem načrtu bi se znižali carinski tarifi za trgovinski promet med obema državama, posebno, ker je bil uvoz nekaterih ameriških izdelkov v Francijo vsled francosko-nemške trgovinske pogodbe precej otež-kočen. Ameriška trgovinska zbornica v Parizu je sklicala velik sestanek svojih članov, da se prouči sedanji politični položaj, v katerem se nahaja mnogo ameriških podjetij, katerih uvoz v Francijo se je povodom omenjene francosko - nemške i trgovinske pogodbe nenadoma zelo znižal. Francoski trgovinski in politični krogi so prepričani, da bodo temu koraku Združenih držav v najkrajšem času sledile tudi vse druge države.
Industrija.
Avstrijska magnezitna industrija. Avstrijska industrija magnezita je dobila v zadnjih mesecih večja naročila iz Nemčije in Francije, ker je tarnošnja jeklena industrija sedaj bolj zaposlena. Eksport v Ameriko se pa ni dvignil, vsled visoke ameriške uvozne carine in deloma vsled avstrijskega izvoznega davka, ki so ga pač svoj čas nekoliko znižali. Ma-gnezitni kartel poteče s koncem tekočega leta. Beremo, da bodo pričeli v oktobru pogajanja glede podaljšanja kartela.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev za polt. okraj Slovenj-gradec in Prevalje naznanja svojim članom predlog, da se dovoli primeren podporni fond za podpore potujočim brezposelnim trgovskim pomočnikom, kateri potujejo skozi mesto Slovenjgradec. — Ta predlog je bil od navzočih članov enoglasno zavrnjen, vsled česar gremij tudi nima denarja na razpolago za podpore brezposelnim trgovskim pomočnikom. Gospodje trgovci se zato tem potom opozorijo, da ne pošiljajo brezposelnih trgovskih pomočnikov k gremiju prositi za podporo, ker gremij nima tozadevnega kredita na razpolago. — Načelstvo gremija.
Alpine Montan. V prvi polovici leta 1925 je producirala Alpine Montan na mesec povprečno 900.000 met. stotov železne rude, v prvi letošnji polovici pa ca 1,200.000 ton. V preteklem polletju je pričela Alpine Montan z izvažanjem železni? rude v Nemčijo, s čimer se je dvignila ' produkcija železne rude za nadalj-nih 100.000 met. stotov na anesec.
Poljski železni sindikat v Katovicah priobčuje svoje poslovno poročilo za leto 1926. Dodeljena mu je bila kvota 349.214 ton. Zasebnih naročil je bilo 64 odstotkov, državnih 23, sindikatnih 13. Promet izkazuje od januarja 1926 naprej trajno dviganje. Skupni promet v višini 1 milijona 300.000 ton v januarju se je dvignil v decembru na 14,100.000 ton, se je torej več kot podesetoril.
RAZNO.
Achensee. Na severnem Tirolskem je jezero Achen. Zanima nas zato, ker bodo izkoristili njegovo vodno moč. Otvorili bodo sedaj samo šele prvi del električne naprave, pa bo že ta dal ob kapaciteti 54000 KS na leto okoli 100 milijonov kilovatnih ur; 60 milijonov KW ur bo šlo na Bavarsko, ostali del bodo prevzele zvezne železnice, mesto Innsbruck in občina Hall. Drugi del naprave bo dogotovljen čez eno leto in bo dvignil moč podjetja na 124.555 KS in 150 milijonov kilovatnih ur, od katerih bo šlo 85 milijonov na Bavarsko.
Borza dela v Mariboru. Od 11. do 17. septembra je delo iskalo 77 moških in 91 ženskih; prostih mest je bilo 153; delo je dobilo 35 moških in 44 ženskih, skupaj tedaj 79 oseb; odpadlo jih je 27; odpotovalo pa 40; od 1. januarja d.o 17.
septembra je pa iskalo dela 6461 oseb, 3705 osebam je bilo delo ponujeno; 2404 oseb ga je dobilo; 2492 jih je odpadlo; 1098 oseb je odpotovalo.
Pri mariborski borzi dela dobe delo: 12 hlapcev, 6 viničarjev, 1 sodar, 1 ta-petnik, 1 pleskar, 2 steklarja, 3 zidarji,
1 kolar, več vajencev (ključavničarske mizarske, pečarske, pekovske, krojaške, čevljarske obrti), 8 kuharic, 7 služkinj,
2 vzgojiteljici, 2 gospodinji, 1 šteparica gornjih delov čevljev, 2 varuški, 10 kmečkih dekel.
Tovarna vagonov v Brodu na Savi potrebuje za takojšnji sprejem 50 dobrih mizarjev. Objave za polovične vožnje pri Borzi dela v Mariboru.
Tovarna čevljev na Kranjskem sprejme takoj 30 čevljarjev. Javiti se je pri Borzi dela v Mariboru, katera pove tudi natančneje pogoje.
Po svetu. Guaranty Trust Co of New
1	York bo izplačala 30. t. m. četrtletno
4-odstotno dividendo. Družba je od 1. januarja t. 1. zvišala svojo letno dividendo od 12% na 16%. — V zadnjem času se je prodaja francoske umetne svile v Ameriki zelo dvignila. Glavni vzrok za ta ugodni razvoj francoske industrije je uporaba dumpingsistema ameriških uradov proti italijanski konkurenci. Po izločitvi italijanske konkurence prideta za francosko umetno svilo v poštev samo še belgijska in avstrijska konkurenca. — Vsled izredno dobrega pridelka krompirja v Švici je zvezni svet zvišal carino na inozemski krompir za enkrat od dveh frankov na 350 fr. za 100 kg. — Dvig tečaja delnic Mednarodne družbe spalnih vagonov ima svoj vzrok v nakupih teh delnic potom angleških bank, /.lasti v Parizu, da dobijo zadostno število delnic za vpeljavo na londonsko borzo. —
Z angleškim kapitalom so zgradili pred kratkim v Krakovu lupilnico riža, koje produkcijska kapaciteta znaša na dan 200 ton. Enake tovarne bodo napravili tudi v Gdiniji, Lodzu in Varšavi. Podjetje producira v prvi vrsti rižev škrob, ki ga poljska industrija stalno v večjih množinah potrebuje. — Ugodni razvoj švicarske zunanje trgovine se je nadaljeval tudi v avgustu; izvoz na primer je znašal 22 mil. frankov več kot v lanskem avgustu. V prvih letošnjih osmih mesecih se je dvignil švicarski uvoz samo za 19 milijonov frankov, od 1563 na 1582 milijonov, izvoz pa od 1162 na 1281, torej za 119 milijonov frankov. Tako se je švicarska trgovska bilanca zboljšala za ca 100 milijonov frankov. — Tečaji obligacij železnice Donava—Sava—Adri-ja so se v zadnjih,dneh zelo dvignili. — Na podlagi provizoričnega dogovora o dolgovih med Londonom in Parizom je nakazala Francija Angliji 15. t. m. tri milijone funtov. — 14. t. m. je bilo predloženo v New Yorku posojilo Nemške banke in je bilo takoj močno prepisano. Podpisi so prihajali iz vseh delov Amerike. — 12. oktobra se bodo pričela v Moskvi pogajanja o direktnem blagovnem prometu med Rusijo ter češkoslovaško in Avstrijo, na podlagi mednarodne bernske konvencije. — Davčni in monopolni dohodki Poljske od 1. aprila
do 31. avgusta so dalii S17' mil. zlatov, za
187 mil. zlatov več kot v isti dobi lanskega leta. — Finančni referent češkoslovaških železnic, dr. Kamenicky, bo na podlagi informacij v Parizu poročal železniški upravi o ponudbah inozemskega kapitala glede zakupa češkoslovaških železnic. — Za prvih osem mesecev so znašali vsi dohodki francoskega proračuna nad 25.810 milijonov frankov, za 1.107 milijonov več kot so proračunih. — Čredi t General de Belgique v Bruslju zvišuje svojo delniško glavnico od 130 na 150 mil. frankov z izdajo 40.000 novih delnic po 500 frankov. — Japonci nameravajo najeti veliko posojilo 160 milijonov jenov za podaljšanje južnomandžur-ske železnice skozi Mongolijo. Posojilo hočejo najeti v New Yorku, ali 5e to ne bi šlo, v Londonu. — Vpliv Danate (Darmstadter- und Nationalbank) na dunajsko Merkurbanko postaja čimdalje večji in se izraža tudi v tem, da se nemški zavod sedaj bolj zanima za poslo-
vanje dunajskega zavoda. — Osterr. Kreditanstalt fiir Handel und Gewerbe na Dunaju ima na borzah v Frankfurtu, Breslauu, Dresdenu, Hamburgu, Kolnu, Leipzigu in Miinchenu pripuščenih za 65 milijonov šilingov delnic. — Na čelo že omenjene koncentracije v avstrijski industriji klobukov bo stopila tvrdka Keller, Stamberger dr. Novi koncern bo obsegal Avstrijo, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Poljsko in Nemčijo ter bo mogel na ta način v lastnih obratih izdelovati vse vrste klobukov, od surovine počen-ši. — V prvem septembrovem tednu je brezposelnost v Avstriji zopet padla in je na Dunaju že sedaj za ca 10.000 oseb manjša kot v lanskem oktobru.
TRŽNA POROČILA.
Mariborski trg dne 17. septembra t. 1.
Slaninarji so pripeljali 25 s svinjino in slanino, kmetje pa 21 s krompirjem, 20 z zelenjavo in drugimi živili in 12 s sadjem naloženih voz na trg, kateri je bil tudi drugače zelo dobro založen in obiskan. Kupčija je bila prav živahna in je trajala ta dan do poznega popoldne. Spremembe cen so bile le pri nekaterih stvareh malenkostne. Te so bile govedini 10—18 Din, teletini 15—17.50 Din, svinjini 15—30 Din, ovčjemu mesu 8—10 Din, drobu 7—9 Din, klobasam 18—40 Din. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem 10—25 Din, kokošem 30—50 Din, racam 30—60 Dni, gosem 40—100 Din, puranom 50—80 Din, domačim zajcem 10—35 Din, belgijskim 50 Din, An-gora 75 Din, domačim golobom 20—30 Din, grlicam 30 Din za komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je prodajal po 8 do 9 Din mernik (7 'A kg), oziroma 1.25—1.50 kilogram, kislo zelje 4.50, kisla repa 2 Din, zelena paprika 8—10, čebula 1-50 do 2.50 Din, česen 8—12, hren 8—10 Din, kumarce za vkisanje 3, med 30—35 Din kilogram; mleko 2—2.50 Din, smetana 12—14 Din liter, maslo surovo 36—49 Din, kuhano 40—46 Din, čajno 50—60 Din, sir 25—100 Din, sirček 1—8 Din hlebček; jajca 1 —1.50 komad; datolii ‘25
do 35, mandeljni 60—75, orehi 12 Din, luščeni orehi 40—50 Din, mak 18 Din, paradižniki 2—4 Din 1 kg, kumarce 0.20 do 2, paprika 0.20—1, karfijol 1—4 Din, rdeča pesa 0.25—1, koleraba 0.50—0.75 Din, buče 0.50—4 Din, zeljnate glave* 0.50—4 Din komad, grah luščen 4—5 Din, fižol v stročju 1 Din kupček. — Sadje: jabolka in hruške 3—8, češplje in slive 3—7, breskve 4—8, grozdje 7—10 Din kilogram, limone 0.75—1.50 komad. — Cvetlice: 0.25—7 Din, z lonci vred 15 do 75 Din komad. — Lončena in lesena roba: 1—125 Din, bre7x>ve metle 2.25 do 5 Din, lesene grablje 6—8, toporišča 8, držala za kose 20 Din komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 14. septembra so kmetje pripeljali 24 voz sena in e voz slame, v soboto 17. septembra pa. 12 voz sena in 3 voze slame na trg. Cene so bile za loo kilogramov: senu 55-—87.50 Din, slami pa 30—50 Din.
Veletrgovina |
v Ljubljani
prlporoCa
špecerijsko
blago
moko hi (MMm prt« d alke. • RuMmtno
rudninsko vodo.
Lastna preiama za ka-
vo im mlin *»	*
električnim obratom. Ceniki na raapolapol
TISKARNA
MERKUR
Ljubljana
Gregorčičeva ul. 23
se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva i. t. d.
Lastna
KNJIGOVEZNICA
Vse vrste trgovske knjige Rot: amerikan-skl Journal!, glavne knjige, btagajn^u knjige, vsakovrstne Strace, bloh®'”am kakor tudi vse vrste šolske we*ke nudl s svollml prvovrstnimi l*dcUtl ugodneje
A. JANEŽIČ, Ljubljana
Florljanska ulica st. 14 knliaoveznlca, Industrija šolskih zvezkov In trgovskih knjig.
Na veliko I
Na mulo I
Ur«j. dr. IVAH PLE9S. - 7* TrraY«k<*i*lu»trij«ko d. J >MERKUR> kot izdaja ta MAarja: A.SEVBR, LjuMian«.