PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
c
Vi
■<>
Z
c.
1
H
H.
Z
H-
5
P 559 linije)
1
5723
>
3?
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 300 (12.932)
Trst, torek, 22. decembra 198
V Gorici XVI. občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze
o
o
-J*
o
o
to
o
o
Boris Race zapustil krmilo organizacije -
V ospredju poročil in razprave vprašanji globalne zaščite in kadrovanja
VOJMIR TAVČAR
GORICA — Slikar Klavdij Palčič je novi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Tako je v nedeljo zvečer v Gorici, na predlog prejšnjega izvršnega odbora, sklenil novi glavni odbor SKGZ. Klavdij Palčič, dolgoletni predsednik ZSKD, večkratni predsednik odbora za kulturo pri SKGZ in v pravkar minulem mandatnem obdobju predsednik teritorialnega odbora za tržaško pokrajino, je tako nasledil Borisu Racetu, ki je vodil SKGZ 23 let, v izvršnem odboru organizacije pa je bil od same njene ustanovitve.
Marsikdo od diskutantov in od gostov je pravilno označil trenutek kot zgodovinski, saj z Borisom Racetom zapušča krmilo SKGZ spreten krmar, ki je izkušeno vodil organizacijo med čermi političnega in družbenega življenja. Tov. Žarku, ki ostaja v izvršnem odboru kot član, je ob izvolitvi na odgovorno dolžnost izrekel zahvalo za opravljeno delo novi predsednik Klavdij Palčič.
Zamenjava na samem vrhu SKGZ je glavna novost nedeljskega občnega zbora, na katerem je Slovenska kulturno-gospodarska zveza pregledala opravljeno delo in začrtala smernice bodočega delovanja. Drugi premiki v izvršnem odboru so posledica zamenjave predsednika. Tako bo vodstvo TO za tržaško pokrajino prevzel Suadam Kapič, medtem ko bo odboru za sredstva množičnega obveščanja predsedoval Sergij Lipovec. Ostali dosedanji člani so bili potrjeni na svojih dolžnostih.
Občni zbor, 16. po vrsti, ki je potekal v znamenju gesla 40 let italijanske ustave, neizpolnjenih obvez do Slovencev, bojev za enakopravnost in sožitje, se je začel z izvolitvijo delovnega predsedstva. Po spodbudni pesmi Sovodenjskih deklet je Boris Race uvedel razpravo s predsedniškim sporočilom, s katerim je dal dokaj negativno sliko položaja. Slovencev v Italiji, ki se vsa povojna leta zaman borijo za dosego narodnostnih pravic. Kljub negativnemu obračunu pa so Racetove besede izzvenele kot spodbuda k nadaljnjemu vztrajnemu delu in boju za enakopravnost.
Dopoldanskemu delu občnega zbora, med katerim so podelili priznanja SKGZ zaslužnim posameznikom in organizacijam, je sledilo veliko predstavnikov oblasti in uglednih gostov iz dežele, iz Slovenije in iz Hrvaške, katerih pozdrave in prispevke, kot tudi povzetke iz poročil in iz razprave, objavljamo na notranjih straneh.
Glavni del občnega zbora se je začel po popoldanskem premoru z razpravo, v kateri je sodelovalo skoraj 40 diskutantov. V ospredju vseh prispevkov, kot tudi predsedniškega in tajniškega poročila, so bili v bistvu trije problemi: globalni zaščitni zakon, vprašanje vzgoje strokov-nopripravljenih kadrov, ki bi omogočili organizaciji in skupnosti, da še bolj smelo stopi v 21. stoletje, vprašanje večje borbenosti in enotnega nastopanja. Na osnovi poročil in razprave bo, kot
NADALJEVANJE NA 2. STRANI, VEČ O OBČNEM ZBORU NA STRANEH 3, 4, 5 IN 6
Pri Filipinih trčenje med tankerjem in preobremenjeno potniško ladjo
V brodolomu 1.400 mrtvih
Podlegli so ognjenemu peklu na krovu, v morju pa tudi krdelom morskih psov - Nesrečo jih je preživelo 46
Tragedije na morju v zadnjem tridesetletju
RIM — Seznam tragedij v zgodovini trgovske mornarice je izredno dolg, da bi bržkone napolnil zajetno knjigo. Že v obdobju od leta 1957 do danes je bilo toliko brodolomov, da se moramo omejiti le na najpomembnejše.
14.	julija 1957: Na Kaspijskem morju je na plitvino nasedla neka sovjetska potniška ladja, življenje je izgubilo 270 oseb.
1.	marca 1958: Zaradi nenadne nevihte se je v Mar-marskem morju potopil turški trajekt Uskudar, 300 mrtvih.
8. decembra 1966: V Egejskem morju sta trčila vlačilec in trajekt Heraklion, 300 mrtvih.
6. avgusta 1967: V brodolomu romunskega rečnega parnika je izgubilo življenje 300 oseb.
H. oktobra 1968: V ožini med filipinskim otokom Mindanao in otočjem Sulu se je potopil trajekt Duma-guete, ki je peljal romarje v Zamboango, točnega števila mrtvih niso nikoli navedli, domneva se, da je umrlo od 300 do 500 ljudi.
15.	decembra 1970: Pri Koreji se je zaradi nepritrjenega tovora prevrnil trajekt, 261 mrtvih.
6. avgusta 1971: V Perzijskem zalivu je v'čeri trčila ladja, ki je nezakonito prevažala delavce v Kuvajt, življenje je izgubilo 300 oseb.
21.	februarja 1973: V Burmi pri Rangunu je prenatrpani trajekt trčil v japonsko trgovsko ladjo Bombay Maru, 200 mrtvih.
24.	decembra 1973: Zaradi močnih tokov v Zalivu Guayaquil (Ekvador) se je pri otoku Puna prevrnil trajekt Jembeli, utopilo se je 191 potnikov.
25.	januarja 1976: V Bangladešu sta na reki Buri-ganga trčila trajekt in parnik, 200 mrtvih.
14. novembra 1977: V brodolomu neke kitajske potniške ladje je v Južnokitajskem morju izgubilo življenje 800 oseb.
22.	novembra 1979: V Malezijskem morju se je potopila ladja z vietnamskimi begunci, 200 mrtvih.
25. januarja 1981: V Javanskem morju se je potopila indonezijska potniška ladja Tampomas II., 431 mr-. tvih.
19. septembra 1982: V brodolomu brazilske rečne ladje Sobran Santos je izgubilo življenje 300 ljudi.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
MANILA — V območju Filipinskih otokov se je zgodila včeraj ena najhujših pomorskih nesreč v tem stoletju, če ne morda celo najhujša. Trčenje med tankerjem in s potniki prenabito ladjo je zahtevalo blizu 1.500 mrtvih, ki so zgoreli oziroma podlegli morskim psom, zelo verjetno pa bo obračun tragedije še hujši. Manilske oblasti so uvedle strogo preiskavo, že zdaj pa kaže, da ni nesreče krivo slabo vreme, ampak brezvestnost oziroma zaslužkarstvo, saj napovedanega tajfuna ni bilo. Pa.pojdimo po vrsti.
Zgodilo se je ponoči nedaleč od otoka Marindugue v filipinski provinci Mindoro kakih 100 milj od Manile. V temi sta si pluli naproti mala petrolejska ladja Mc Victor (630 ton) in trgovska ladja Dona Paz (2.215 ton), ki je imela prostora kvečjemu za 1.400 potnikov, bilo pa jih je po pričevanju preživelih 5 do 6 tisoč! Šlo je za siromašne ljudi, ki so se odpravljali z odročnih filipinskih nasadov in polj praznovat božič k sorodnikom v Manilo za borih 180 pezov ali 9 ameriških dolarjev. Na ladji ni bilo ne postelj ali vsaj spodobnih ležišč in niti ne sanitarij, ljudje so stopali drug čez drugega, skratka, bilo je kakor v peklu, so povedali nekateri od 46 preživelih, ki ležijo sedaj v bolnišnici z bolj ali manj hudimi opeklinami. No, naenkrat silovit udarec, ljudje so popadali, zatem vrsta oglušujočih eksplozij, ogenj, neznanska vročina, zadušljiv dim. Ko sta ladji trčili, se je vnelo za kakih 8.800 sodov nafte, plameni pa so zajeli morsko površino vse naokoli. Namesto vode je bil ogenj, zato si veliko potnikov ni upalo skočiti z ladje, kdor pa si je upal, je zgorel ali preživel z opeklinami ali pa so ga uklenili ostri zobje morskih psov. Najbolj pretresljivo je bilo kričanje prestrašenih in ječanje ranjenih ali ožganih otrok.
Kot rečeno, ni še mogoče vedeti, koliko je žrtev, vendar pa lahko rečemo, da so se Filipinci komaj malce potolažili po strašnem novembrskem tajfunu Nina, ki je opustošil praktično polovico otočja in pahnil v smrt okrog tisoč ljudi, pa jih je že spet doletela grozna nesreča. Ne pa ujma! Ladjarska družba, ki je lastnica Done Paz, je strpala na plovilo čim več ljudi, da bi le tudi čim več zaslužila. Bo za to tudi plačala? Dona Paz je odplula v nedeljo iz Tacoblana City proti Manili: kljub že itak prepolnemu človeškemu tovoru se je zasidrala še v pristanišču otoka Samar in vkrcala druge potnike. »Bilo nas je kot listja in trave,« pravi eden od preživelih, »bilo je kot v peklu, toda pravi pekel je šele prišel...« Ko je izbruhnil ogenj, ljudje niso vedeli, kaj in kako: skočiti v žrelo morskega psa, skočiti v »morje ognja«, umreti v ognju na krovu? »Jaz sem še odločil za skok: rajši tvegam pasje zobe, kot pa gotov smrt,« je dodal nesrečnik. In tako je storilo še mnogo drugih, le da niso imeli sreče.
Požar je trajal dve uri, nakar je ladja potonila, okrog nje pa se je že prej zbralo na desetine letal in helikopterjev filipinske vojne mornarice ter kakšnih deset trgovskih ladij, ki so plule tam mimo. Rešili so samo 46 ljudi, še ti pa so na bolniški postelji in ječijo zaradi opeklin. Tudi veliko otrok je med njimi, ki so si želeli drugačen božič. Bodo kdaj pozabili?
Na gornji sliki arhivski posnetek potopljene ladje Dona Paz, ki je prevažala petkrat več potnikov, kot bi jih smela, na spodnji pa preživela potnica, ki trpi v bolnišnici hude muke zaradi opeklin	(Telefoto AP)
V poslanski zbornici s široko podporo večine strank
Odobrili zakonski osnutek o odgovornosti sodnikov
RIM — Poslanska zbornica je sinoči vendarle odobrila normativ o civilni odgovornosti sodnikov, ki ga bo v prihodnjih dneh predložila senatu za njegovo dokončno uzakonitev. Osnutek, ki ga je izdelal pravosodni minister, socialist Vassalli, je naletel na zelo široko podporo političnih strank, saj so proti predlogu glasovali le radikalci in fašisti, medtem ko so se demoproletarci in zeleni vzdržali. Pri glasovanju se je poslanska skupina neodvisne levice razbila na dva dela. Dobra polovica poslancev je podprla Vassallijev predlog, večja skupina zastopnikov te politične grupacije pa se je vzdržala.
Postopek v poslanski zbornici je trajal dobre tri tedne. Razprava v pravosodni komisiji je bila v začetku precej polemična, s časom pa so se razhajanja med strankami precej ugladila, tako da so minister, vladna večina in komunisti ob koncu vendarle našli skupen jezik. Osnutek je vsekakor neke vrste kompromis med težnjami javnega mnenja, ki so prišle do izraza na nedavnem ljudskem referendumu, ter med zahtevami sodnikov, ki upravičeno hočejo ohraniti neodvisno vlogo v družbenem in v političnem dogajanju.
Za civilno odgovornost sodnikov bo v prvi vrsti odgovarjala država, ki bo lahko šele v drugi fazi zahtevala od sodnika, ki je zagrešil napako, povračilo dela finančne odškodnine. Prizadeti državljan bo torej sprožil sodni postopek le proti državnim telesom, ne pa proti posameznim sodnikom. Minister je v začetku predlagal, da za napake lahko odgovarjajo le preiskovalni sodniki in tožilci, zborni-
ca pa je te odgovornosti raztegnila tudi na sodnike, ki sodelujejo v sodnih zborih in torej neposredno na procesih. Pri tem se postavlja delikatni problem porote in vloge državljanov, ki so na podlagi žrebanja poklicani, da sodijo drugim državljanom.
Radikalci so skušali do zadnjega tudi z obstrukcijo zavlačevati razpravo in prisiliti predsednico Jottijevo, da bi glasovali šele po praznikih. Na koncu pa so se Pannella in somišljeniki morali sprijazniti s spoznanjem, da se je v poslanski skupščini ustvarila široka fronta demokratičnih sil, ki se strinjajo s predlogi pravosodnega ministra. Skupščina je vsekakor med razpravo odobrila tudi nekaj pomembnih popravkov, ki so jih predložili prav radikalci.
Načelniki poslanskih skupin so v glasovalnih izjavah poudarili, da predstavlja zakonski osnutek velik korak naprej na poti »pravičnejše in učinkovitejše pravice«, ki postavlja Italijo na raven drugih zahodnih držav. To stališče so iznesli tudi pobudniki nedavnih referendumov, ki so v začetku precej hladno sprejeli predloge pravosodnega ministra. Veliko zanimanje vlada sedaj za reakcije sodnikov in njihovih stanovskih organizacij, ki so -takoj po referendumih ostro polemizirale tako z vladnimi strankami kot tudi s komunisti, katerim so očitale, da so klonili pred pritiski Craxija in pobudnikov ljudskega glasovanja.
SANDOR TENCE
Medtem ko so še težave v Benetkah in Palermu
De Mita »žrtvoval« Milan ker noče zaostritve s PSI
RIM — V Milanu skoraj gotovo ne bo predčasnih občinskih volitev. Odborniki krščanske demokracije, ki kljub razkroju petstrankarske koalicije niso hoteli odstopiti, so napovedali, da bodo danes vrnili odborniške mandate. Za ta korak jih je na včerajšnjem precej razburljivem in polemičnem sestanku prepričal tajnik De Mita, ki torej očitno noče še bolj zaostriti že tako napetih odnosov s socialisti.
Milanska občina bo tako baje že danes imela novo »rdeče-zeleno« upravo komunistov, socialistov, socialdemokratov in zelenih, ki jo bo vodil socialist, Craxijev svak Paolo Pilitteri. Predstavnik PSI je bil že izvoljen za župana, medtem ko je bil za podžupana izvoljen komunist Luigi Corbani. Nova uprava trenutno lahko računa le na podporo 41 svetovalcev od 80, kar pomeni, da župan in odborniki ne bodo imeli lahkega dela. Demokristjani in republikanci so namreč že napoveda-
li zelo ostro opozicijo novi upravi, za zunanjo podporo novemu odboru pa se bo baje v prihodnjih dneh odločila proletarska demokracija.
Pozornost političnih opazovalcev pa je sedaj uprta v Palermo in v Benetke. V glavnem mestu Sicilije so socialdemokrati napovedali, da bodo v kratkem zapustili občinsko upravo, ki jo vodi demokristjan Orlando. Položaj na Občini je namreč neposredno povezan s položajem na Deželi, kjer ne morejo na noben način obnoviti dosedanje petstrankarske večine, ki jo je vodil demokristjan Nicolosi. Zelo zapleteno je tudi v Benetkah, kjer se socialisti ne morejo med sabo sporazumeti, ali naj obnovijo staro koalicijo z demokristjani ali pa naj uberejo pot leve uprave s komunisti in z zelenimi. Nekatere struje znotraj krščanske demokracije pa se v polemiki s socialisti ogrevajo za zgodovinski kompromis s komunisti.
(st)
Zelo napeto ozračje v Izraelu ni preprečilo Cossigovega obiska
JERUZALEM — Ozračje v Cisjorda-niji in Gazi je iz dneva v dan bolj napeto. Včeraj je 24-urna stavka, ki so jo razglasili Palestinci, da bi na ta način protestirali proti nasilju izraelskih okupacijskih sil, terjala po neuradnih vesteh tri žrtve ter nešteto ranjenih. Število mrtvih je tako v zadnjih petnajstih dneh naraslo po palestinskih virih na 22, medtem ko Izraelci poročajo le o 18 mrtvih.
Včeraj je bilo nešteto protestnih manifestacij po vsej Galileji, najhujši spopadi pa so bili v vzhodnem Jeruzalemu in Nazaretu, kjer so demonstranti zažgali več trgovin, postavili in zažgali so številne barikade ter se spopadli z izraelskimi vojaki. Podobno je bilo tudi v vseh večjih mestih Galileje.
V noči z nedelje na ponedeljek pa je skupina gverilcev napadla izraelsko utrdbo v varnostni coni južnega Liba-
nona med reko Litani in izraelsko mejo. V napadu je padlo pet Palestincev. Izraelski prvi minister Šamir je sicer dejal, da položaj ni tako tragičen, kot zgleda. Čisto drugega mnenja pa je generalni sekretar izraelske laburistične stranke Baram. Dejal je, da je prav neodgovorno ravnanje prvega ministra, ki dobesedno izziva Palestince in ne pristaja na kompromise z njimi, botrovalo sedanji napetosti in spopadom.
Medtem se je vrnil v Italijo tudi predsednik republike Cossiga, ki se je v teh dneh mudil prav v Izraelu. Zunanji minister Andreotti, ki je spremljal Cossigo, je v intervjuju novinarjem dejal, da je popolnoma zadovoljen z obiskom v Izraelu. Italijanski delegaciji je namreč uspelo, da je tako izraelskim kot palestinskim voditeljem povedala italijansko stališče do bliž-njevzhodnega vprašanja.
		nadaljevanji	V / mm	strani	ii			
•	SKGZ
je običaj, izvršni odbor pripravil resolucijo z glavnimi smernicami dela ter jo predložil v razpravo na prihodnji seji glavnega odbora. Bistvo pa je, da SKGZ ne odstopa od načelnega stališča, da mora država priznati pravice slovenske narodnostne skupnosti v duhu ustavnih določil in jih uzakoniti z globalnim zaščitnim zakonom. SKGZ se zavzema za uporabo sredstev, ki jih predvideva finančni zakon in apelira na pravično porazdelitev le-teh, vendar uporaba teh sredstev ne sme v nobenem primeru pomeniti odstopanja od zahteve po globalni zaščiti.
Prav tako občuten je bil problem priprave ustreznih kadrov in izobraževanja ter dviganja ravni vse skupnosti, ki mora biti kos izzivom sodobnega časa. Navzlic nemajhnim težavam, ki jih vlaganje v človeka povzroča, pa se SKGZ zaveda nujnosti procesa modernizacije in se s tem vključuje v proces pozitivnega iskanja.
Seveda v razpravi ni manjkalo ne kritičnih ne avtokritičnih pripomb ter opozoril na nekatere žgoče probleme, kot je na primer položaj Terskih dolin, kjer se družbeno tkivo para in kjer je potreba po delovnih mestih izredno velika, na nedoslednosti in pomanjkljivosti v delu organizacije in njenih teles.
Nekatere notranje napetosti pa so prišle do izraza pri glasovanjih za glavni in za izvršni odbor, na katerih je Bogo Samsa dobil znatno manj glasov kot ostali kandidati. Ali je to odraz odklona nekaterih komponent do širine in vse večje angažirane neodvisnosti časopisa?
•	Tragedije
25. maja 1983: Na Jezeru Naser v Egiptu je zaradi požara na neki ladji in zaradi krokodilov umrlo 300 oseb.
5. junija 1983: V brodolomu neke rečne ladje na Volgi pri Uljanovsku je izgubilo življenje 400 potnikov.
23. marca 1985: Na reki Buriganga v Bangladešu se je potopil trajekt, 250 mrtvih.
25. maja 1986: Na reki Dhaleswari v Bagladešu je v brodolomu preobremenjenega tankerja izgubilo življenje 500 oseb.
1. septembra 1986: Pri Novorosisku sta v Črnem morju trčili potniška lad-
ja Admiral Nahimov in trgovska ladja Pjotr Vasjov, 423 mrtvih.
6. marca 1987: V brodolomu trajekta Herald of free Enterprise je pri Ze-ebruggu izgubilo življenje 193 oseb.
6. julija 1987: Na zambijski reki Lu-apula se je potopil trajekt Maria, 398 mrtvih.
Najhujši brodolom v zgodovini trgovske mornarice pa se je zgodil 14. aprila 1912, ko je potniška ladja Tita-nic trčila v ledeno goro, 1513 mrtvih.
Šestnajst mrtvih pri padcu letala
PARIZ — Včeraj je strmoglavil pri Eysinu — 4 kilometre od mednarodnega letališča Bordeaux-Merignac — dvomotornik na turbinske propelerje embraer 120 brazilske izdelave. V nesreči je umrlo vseh 13 potnikov, 2 pilota in stevardesa. Reševalci so našli posmrtne ostanke vseh žrtev.
Vzrok tragedije ni še znan, očividci pa pravijo, da je letalo že gorelo, preden se je zrušilo v gozdnat predel in oplazilo otroški zavod v Pinsanu. Embraer, ki prevaža lahko največ 30 oseb, je bil last družbe Air Littoral, ki skrbi za državno podjetje Air France za zvezo Amsterdam-Bruselj-Bordeaux. Zaradi slabega vremena je dvomotornik letel včeraj samo na progi Bruselj-Bordeaux-Bruselj, a med potniki je bila skupina belgijskih otrok, ki se je odpravljala na božične počitnice v Francijo. Vremenskim razmeram pa se gre zahvaliti, da ni bil obračun nesreče še hujši, saj bi bilo ob lepem vremenu na letalu še kakšnih 10 potnikov, ki so se hoteli vkrcati v Amsterdamu. Podrobnih podatkov o žrtvah francoske oblasti še niso objavile.
Tovrstna letala so začeli uporabljati avgusta 1985 v ZDA, januarja lani pa še v Evropi, in to na krajših mednarodnih progah. Ob polnem tovoru znaša njihova avtonomija 1.100 kilometrov, hitrost pa 545 kilometrov na uro v višini kakšnih 6.100 metrov. Motorja, ki razvijata po 1.600 KM, sta kanadske izdelave (Pratt in Whitney).
CK ZK Slovenije razpravljal o gospodarskem položaju
LJUBLJANA — Na včerajšnji seji centralnega komiteja ZK Slovenije so se pogovarjali o gospodarski politiki v prihodnjem letu. Seveda uvodničar Vlado Klemenčič ni mogel mimo zadnjih ukrepov zvezne vlade, ki v marsičem bistveno opredeljujejo pogoje gospodarjenja, zaradi protiinflacijskega programa pa je v Sloveniji nasploh toliko težav, da je ravno ocena učinkov Mikuličevih ukrepov ostala glavna točka tudi kasneje v razpravi.
Medtem ko je Klemenčič obširneje orisal, za kaj in kako naj bi se zavzemala slovenska politika v prihodnje, so bili razpravljale! konkretnejši in so spregovorili o sedanji situaciji, kar pomeni — o vse številnejših izbruhih nezadovoljstva. Znane so stavke v Litostroju, železarni Ravne, Tehnostroju in marsikje. Veliko je bilo primerov nezadovoljstva zaradi socialnega položa-| ja oziroma plač, toda stavkali so tudi v
podjetjih, kjer niso ‘imeli slabih dohodkov.
To pomeni, da gre za globalne proteste zaradi nespametnih administrativnih posegov, ki režejo peruti tudi dobrim gospodarjem. Zlasti kovinsko predelovalna industrija se je znašla v težki pasti, saj je zvezna vlada »popravila« cene surovin, zamrznila pa finalne izdelke. Tako je novomeška tovarna avtomobilov IMV včeraj sporočila, da do nadaljnjega ne bo izdelovala vozil za domači trg, saj ji niti na pamet ne pride, da bi prodajala z izgubo. (Podobno je tudi s kragujevsko Crve-no zastavo).
Kot je povedal Klemenčič, bo v prihodnjem letu ena poglavitnih nalog ureditev devizne zakonodaje: brez tega ne bo prodora na svetovna tržišča, kar pa je življenjska nujnost sedanjega gospodarskega položaja, (dd)
Danes zaseda RK SZDL Slovenije
LJUBLJANA — Danes zaseda konferenca slovenske Socialistične zveze, ki bo organizaciji izvolila novo vodstvo in sprejela program dela za naslednja štiri leta. Najpomembnejša lastnost novega programa je radikalno zastavljanje gospodarskih problemov in poudarek pluralizmu in demokratičnosti.
Slovenska Socialistična zveza si je v zadnjem času pridobila velik ugled med ljudmi, zato se pričakuje, da bodo na današnji konferenci potekale zelo odprte, celo žolčne razprave. Gospodarska in politična kriza, sredi katere konferenca poteka, vse bolj buri duhove. Zato tudi današnji zbor ne bo mogel mimo vprašanj, kam in kako iz krize.
D. V.
Tako široko izbiro nudi samo
Ramani esepert
Trst - Ul. Revoltella 10
30 modelov videoregistratorjev in videolektorjev od 535.000 Ur dalje
BLAUPUNKT - FENNER - FUNAI - GRUNDIG - HITACHI - MITSUBISHI PANASONIC - PHILIPS - SANYO - SHARP - TELEFUNKEN - TOSHIBA
Iz predsedniškega poročila Borisa Raceta občnemu zboru
SKGZ naj bo še bolj pluralistična
Boris Race med prebiranjem svojega poročila na občnem zboru SKGZ
»Narodnostne pravice, predvsem pravice jezika, šolstvo v materinem jeziku, razvita kulturna dejavnost in možnost vplivanja na gospodarsko življenje so temelji obstoja naše narodnostne skupnosti od Trbiža do Milj. Zato bo morala SKGZ skupaj z drugimi komponentami vztrajati v zahtevi, da italijanska država čimprej globalno uzakoni naše pravice.«
S temi besedami je predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race končal svoje poročilo na občnem zboru. V dolgem uvodu v razpravo je Race zajel vse bistvene probleme, ki so označevali življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji v minulih dveh letih, podrobneje pa je obravnaval tiste politične dogodke, ki so »merili« temperaturo razpoloženja do manjšine in njenih pravic. In slika, ki jo je podal, ni spodbudna.
Od zadnjega občnega zbora SKGZ -je poudaril Race - se stanje manjšine ni bistveno spremenilo. Čeprav je deželni tisk v zadnjem času omejil napade proti Slovencem, so se strupeni članki pojavili v vsedržavnih dnevni-. kih, najhujši napad pa je bil objavljen v brošuri, ki je izšla ob september-skem shodu istrskih beguncev in ki je govorila o Slovencih in Hrvatih v pravem rasističnem duhu. Če bi bil tisti prispevek merilo današnjih mednacionalnih odnosov, bi bilo stanje katastrofalno, saj bi nazadovali vsaj za petdeset let. Hudo pa je vsekakor, da se prispevke s tako vsebino lahko sploh objavlja in čudi dejstvo, da se je premalo strank in predstavnikov oblasti distanciralo od vsebine brošure. SKGZ pa je vsekakor sklenila, da avtorje in prireditelje prijavi sodišču.
V nadaljevanju svojega poročila je Race razčlenil nedavno volino kampanjo, ki je z neprekinjeno protislovensko propagando vplivala na javno mnenje in na njegov odnos do manjšine. V okvir negativnih pojavov in dogodkov sodi tudi dejstvo, da skušajo
nekatere državne ustanove omejiti že priznane in uveljavljene pravice slovenskega jezika. Tako tržaška poštna uprava odklanja pisma z naslovi v slovenščini, goriški podprefekt je odklonil spremembo priimka v prvotno slovensko obliko, češ da je preteklo že
preveč časa, od kadar je bil poitalijančen, Tržaška pokrajina je postavila samo italijanske table na vinski cesti in še bi lahko naštevali vse do zadnjega sklepa Računskega dvora, ki je zahteval prošnje za prispevke v italijanskem jeziku. V takšnem vzdušju - je
poudaril Race - ni bilo veliko možnosti, da bi pridobili več .pravic. Edina svetla točka je dejstvo, da je senat odobril v finančnem zakonu postavko 30 milijard lir v treh letih za potrebe Slovencev v Italiji in Italijanov v Jugoslaviji.
Česar pa ni naredila politika, je vsaj delno opravila sodna oblast. Pred nekaj leti je Ustavno sodišče razsodilo, da proti pripadnikom slovenske manjšine ni mogoče uveljavljati določil fašističnega zakona, ki kaznuje državljane, ki pred sodiščem nočejo govoriti v italijanščini. Letos pa je Ustavno sodišče določilo, da manjšine lahko izo-bešajo tuje zastave, »ker se demokratična država ne more bati soočanja z ideali, h katerim težijo druga ljudstva in narodi, ki so drugačni od tistega, kateremu pripada večina njenih državljanov«. Pa tudi nekatere raziskave javnega mnenja v italijanskem obmejnem pasu kažejo, da Slovencem in uveljavljanju njihovih pravic nasprotuje le manjhen, čeravno najbolj glasen, del večinskega naroda.Tako razpoloženje je prišlo do izraza tudi v senatu, ko je bila soglasno odobrena postavka o sredstvih za potrebe manjšine. Zato je sklicevanje nekaterih strank na sovražno razpoloženje do Slovencev in na nejevoljo, ki bi jo izzvalo priznavanje pravic, le izgovor za prikrivanje lastnih stališč.
V tem okviru je predsednik Race pozval vse stranke, ki tega še niso sto-
Podelitev priznanj SKGZ	
ODLIČJE BOJA IN DELA STA PREJELA: JOŽE BABIČ Ob 70-letnici za izjemne zasluge in vrhunsko ustvarjalno delo v gledališki dejavnosti med Slovenci v Italiji. LOJZE SPACAL Ob 80-letnici za vrhunsko umetniško ustvarjalnost, s katero je ponesel v svet poetični odsev svojega rodnega okolja.	MILAN PAHOR Za dolgoletno uspešno delo na področju mladine in taborništva. KAREL VALENTINČIČ Za vztrajno in uspešno delo na področju kmetijstva in obrambe slovenske zemlje. ARIANNA BOGATEČ Za vrhunske dosežke svetovnega pomena na področju telesne kulture.
PLAKETO BOJA IN DELA SO PREJELI: MILADIN ČERNE Za uspešno in dolgoletno delo v slovenskih organizacijah na Goriškem. ELIO VOGRIČ	STANKO ANDOLŠEK Za dolgoletno uspešno delo v korist slovenskih upokojencev na Tržaškem. PLAKETO BOJA IN DELA SO PREJELE NASLEDNJE ORGANIZACIJE:
Za vztrajno in uspešno delo v Zvezi slovenskih izseljencev Furlanije-Julijske krajine.	SLOVENSKI KLUB Ob 25-letnici za bogato kulturno delo med Slovenci v Trstu. ŠPORTNO DRUŠTVO DOM IZ GORICE Ob 25-letnici za dragocen doprinos na področju telesne kulture na Goriškem.
VERA POLJŠAK Za inicijativnost in uspešnost pri povezovanju šole s stvarnostjo.	
SILVAN MESESNEL Za dolgoletno odgovorno delo v Slovenskem gospodarstvu med Slovenci v Italiji	GOZDNA ZADRUGA PADRIČE Ob 90-letnici za plodno, dragoceno in dolgoletno delo na tržaškem Vzhodnem Krasu.
GORAZD VESEL Za dolgoletno odgovorno delo v okviru naše Zveze in njenih članic.	ŠPORTNI KROŽEK KRAS ZGONIK-REPENTABOR Ob 25-letnici za izjemen doprinos v telesni kulturi med Slovenci v Italiji.
DUŠAN JELINČIČ Prvi osvajalec himalajskega osemtisočaka v deželi Furla-niji-Julijski krajini.	ŠPORTNO DRUŠTVO JUVENTINA-ŠTANDREŽ Ob 40-letnici za dolgoletno uspešno delo v telesni kulturi na Goriškem.
rile, naj čimprej vložijo svoje zakonske osnutke za globalni zaščitni zakon. S tem v zvezi je omenil delo prve komisije senata v prejšnji mandatni dobi ter Garibaldijev osnutek, ki je predstavljal korak naprej in bi bil lahko služil kot osnova za razpravo, če bi bil določal teritorij, na katerem bi se pravice izvajale, če bi bil bolj jasen glede šolstva in bi predvidel učinkovitejšo gospodarsko zaščito.
Daljše poglavje je Race posvetil Enotni delegaciji, kateri je treba po njegovem mnenju postaviti trdnejše temelje, ji določiti okvir in pripraviti program delovanja in akcij. Pri tem je izrazil prepričanje, da bosta prevladali dobra volja in zadostna prožnost, ker » ni mogoče zanikati, da s skupnim nastopanjem uresničujemo želje slovenske manjšine in izražamo skupno voljo in zrelost, ko gre za naša življenjska vprašanja.«
V nadaljevanju je predsednik SKGZ potrdil važnost skupnega slovenskega kulturnega prostora ter zavrnil kritike, ki so prišle predvsem iz jugoslovanskih krogov. Prav tako se je jasno opredelil za skupnost Alpe Adria, ki je »odraz nujnosti današnjega časa« in pomemben prispevek k premagovanju napetosti ter ustvarjanju vzdušja miru in prijateljstva. Manjšine živijo ob meji in zelo cenijo napore, ki gredo v to smer. V tem okviru je Race izrazil upanje, da bi bili tudi v skupnosti Alpe Adria vidni sadovi zakona za pospeševanje kulture miru in sožitja, ki ga je sprejela Dežela Furlanija-Julij-ska krajina. Zato je predlagal skupno praznovanje dneva miru in sodelovanja med narodi te skupnosti, kar bi lahko prispevalo k temu, da se nesrečni dogodki ne dramatizirajo in da se presega spone preteklosti, ki še danes mnogokrat umetno ločujejo ljudstva sosednjih držav.
Svoj govor je Boris Race končal z željo, da bi se Slovenska narodnostna skupnost v Italiji razvijala in se tako ohranila. V tem okviru si je SKGZ prizadevala, da bi uveljavila vse vrednote in si bo za to prizadevala tudi v prihodnje. Upoštevati pa mora spreminjajoče se splošne razmere ter skupno s članicami iskati primerne odgovore, ki bodo spodbudili zanimanje mladih. Treba je krepiti gospodarske pozicije Slovencev, zavzemati se za večjo kvaliteto slovenske šole, spodbujati kulturno življenje ter si prizadevati za kvalitetna in vzpodbujajoča sredstva množičnega obveščanja. SKGZ mora postati še bolj pluralistična, biti mora vse bolj odprta in se mora hkrati truditi, da bi še uspešneje povezovala vse komponente slovenske manjšine . V tem okviru je Race ugotovil, da bo slovenska narodnostna skupnost v naj-bližji bodočnosti poklicana, da nekaj ukrene in se dogovori o razdelitvi sredstev, ki jih določa finančni zakon, za potrebe slovenske kulture. »Zaupamo v pravičnost, resnost in načelnost vseh komponent - je poudaril - da se bodo v kratkem času sporazumele o namembnosti sredstev, ne da bi s tem popustile v zahtevah o globalni zaščiti.«
Tajniško poročilo Dušana Udoviča
Slovenci sodelujemo v procesu iskanja pozitivnih odgovorov
»40 let italijanske Ustave, neizpolnjenih obvez do Slovencev, bojev za enakopravnost in sožitje.« Iz tega gesla, ki je bilo napisano z veliki črkami na odru Kulturnega doma v Gorici, je izhajal v svojem poročilu tajnik Dušan Udovič, ki je poudaril, da štirideset let zamude v uresničevanju določil o zaščiti manjšin meče senco na državo, kateri že nekaj generacij Slovencev prispeva nemajhen delež. Slovenci smo med tistimi, ki se nočemo sprijazniti z dejstvom, da dnevna politika mnogokrat ubira drugačna pota, ki so sad kompliciranih računov in kombinacij, zaradi katerih v italijanski družbi je šibkejši zapostavljen. To se je pokazalo med nedavno volino kampanjo zlasti na Tržaškem, kjer se je politika do slovenskega vprašanja, razen častnih izjem, izkazala kot igra brez morale in brez pravil. Vendar, kot se odraža v geslu, smo Slovenci kot narodnostna skupnost vraščeni v tukajšnjo stvarnost z najboljšimi nameni, čeprav položaj ne dopušča optimizma in iluzij. Kljub temu pa je treba nameniti veliko naporov prebijanju zidu nerazumevanja, da ne bo vodena ignoranca v naših krajih postala slog življenja, s katerim se ocenjuje dobršen del slovenskega naroda v Italiji. Dogajanja namreč dokazujejo, da je nerešeno nacionalno vprašanje hipoteka, ki težko pogojuje vsakršno izbiro tako na upravnem in političnem področju kot tudi v kulturnem in gospodarskem življenju.
V nadaljevanju svojega poročila je Dušan Udovič izpostavil zlasti gospodarsko in kulturno problematiko ter vprašanja organizacije same. V ocenjevanju gospodarskega in političnega stanja je izhajal iz ugodne lege Furlanije-Julijske, v kateri obstajajo znaki zanimanja za večjo odprtost. Vendar je razvoj teh pozitivnih tendenc v veliki meri odvisen od inštrumentov, ki se za to vzpostavljajo. Pomemben prispevek k uveljavljanju mednarodne vloge dežele lahko predstavlja zakon o sodelovanju na obmejnih področjih in Par-lamet bi- ga moral čimprej odobriti. Pričakovati pa je, da bo tudi Jugoslavija s svoje strani vzpostavila prožnejšo zakonodajo, ki ji bo omogočila učinkovitejšo vključitev v mednarodne gospodarske tokove.
Cilj, da se F-JK zagotovi mednarodna vloga, se razhaja z vsakršnim lokalističnim zapiranjem. Slovensko gospodarstvo pa ima vse pogoje, da se polnopravno vključi in odklanja vsakršno podje-no vlogo. Pri tem izhaja iz gospodarskega načrta, ki je bil sprejet pred dvema letoma in ki je nakazal pot za ekonomsko utrditev in razvoj manjšine. Seveda pa je treba v tem okviru krepiti podjetniško miselnost in povsem osvojiti načelo, da je usposabljanje strokovnih kadrov naložba ne pa strošek.
V	okviru gospodarske problematike je Udovič namenil veliko pozornosti problemom teritorija ter pri tem poudaril, da neuravnovešenost posegov na ozemlje, na katerem živimo Slovenci, prinaša težke in trajne posledice, tudi ker Dežela doslej ni upoštevala manjšine kot resnega sogovornika. Ni izpolnila obveze in ni organizirala konference o uporabi teritorija, zato ne bo krivda Slovencev, če se bodo tudi v bodoče ob javnem poseganju na teritorij ponavljale težave in napetosti. Udovič je odločno zavrnil lokacijo sin-hrotronskega svetlobnega generatorja, zahteval je ovrednotenje kmetijstva kot važne gospodarske panoge, turizem pa je po njegovi oceni dejavnost, ki ji je treba » odpreti vrata, a vseeno ne tako na stežaj, da se skoznje vrinejo koncepti, ki lahko zrušijo težnje po vzpostavljanju ekonomskega in socialnega ravnovesja«.
V	minulem mandatnem obdobju - je ugotovil Udovič - se je začel ploden dialog med odboroma za gospodarstvo in kulturo v prepričanju, da
gre za dva različna aspekta iste stvarnosti. Preživela je namreč miselnost, da gospodarstvo ustvarja sredstva, ki jih kultura troši. Gospodarstvo in kultura sta v sodobnem svetu veliko bolj soodvisna, saj tehnološka revolucija terja od ljudi v gospodarstvu čedalje večjo kulturno razgledanost. Seveda pa je v kulturi potreben organski načrt, da se maksimalno izkoristi to, kar Slovenci v Italiji premorejo na poklicnem in ljubiteljskem področju. V tem okviru je potrebna tudi modernizacija z osvajanjem znanja in razpoložljivosti, da se bolj ustvarjalno vživimo v to, kar izhaja iz slovenskega kulturnega prostora, širšega in našega.
Ko je govor o kulturi pa seveda ni mogoče mimo težkega finančnega položaja Slovenskega stalnega gledališča, reševanje katerega mora biti slkupna skrb vseh Slovenev. Prav tako je treba vložiti več moči v prizadevanja za javno priznanje statusa Glasbene matice in, na splošno, je nujno okrepiti akcijo za pridobivanje sredstev iz javnih skladov.
Ob dialogu med gospodarstvom in kulturo je Udovič obravnaval tudi tesnejši dialog med gospodarstvom in telesno kulturo. Čas je pokazal, da so bili dvomi glede sponsorizacij neutemeljeni in da je sodelovanje v obojestransko korist. Ostaja pa kljub temu še vrsta nerešenih problemov na področju idejnosti in načrtovanja usmeritev v telesni kulturi, SKGZ pa je bila na teh področjih odsotna.
V minuli mandatni dobi je SKGZ posvetila veliko pozornosti šoli. Posveti so osvetlili proble-
matiko, vendar niso bili le priložnost, na kateri naj bi se nekateri »izkašljali«, nato pa naj bi ostalo vse pri starem. V zelo kratkem roku se bomo kot skupnost znašli pred hudimi teževami, če ne bomo v zvezi s šolo, predvsem pa v sodelovanju z njo sprejeli vrsto pomembnih odločitev.
Kot tudi druga vprašanja je bil problem mladih zastavljen na posebnem posvetu, iz katerega je izšlo, da mora SKGZ v veliko večji meri vlagati v mlado generacijo. Naglo spreminjanje miselnosti je povzročilo veliko sprememb, ob katerih postajajo tradicionalne oblike delovanja na mladinskem področju vprašaljive in zanimivo je, da so mladi v članicah SKGZ množično prisotni, medtem ko je opešal interes za bolj izrazito politično delo v zvezi sami. SKGZ noče biti režimska struktura, vendar se najbrž ne zna predstaviti in približati mladim, tako dopušča, da se na valu nekega splošnega zavračanja inštitucij širijo pavšalne in nejasne predstave o njeni vlogi in značaju.
Potem ko je podčrtal pomen sredstev množičnega obveščanja in zavzetost SKGZ za njihovo kadrovsko in vsebinsko krepitev, je Udovič prešel k obravnavanju SKGZ kot organizacije. V minulem dveletnem obdobju je bilo veliko razprav in razmišljanja . Iz teh analiz je izšlo, da je treba krepiti enotnost med Slovenci; da je treba razvijati delo SKGZ in njenih članic s prijemi, ki so značilni za visoko razvito družbo; da se uravnovešeno sprejemajo odločitve, glede na različne potrebe, ki se porajajo v treh pokrajinah; da je treba zlasti v kulturi iskati več skupnega dialoga med različno mislečimi Slovenci; da sta nujna nenehno izobraževanje in dviganje splošne ravni znanja. Kljub stiskam in dezorientacijam, ki so prišle na dan, pa je razprava pokazala, da kot skupnost nismo odrezani od pozitivnilriskanj, ki jih spodbujajo procesi prenavljanja družbene in gospodarske stvarnosti. »Dokončnih in odrešujočih odgovorov ni - je zaključil Dušan Udovič -imamo pa veliko zaupanje v nesebično in ustvarjalno delo naših ljudi in zavest, da lahko črpamo iz čvrste podlage, ki kljub vsemu že danes dokazuje, da nismo skupnost izven časa in prostora.
Pozdravi gostov
Na občnem zboru SKGZ je bilo prisotnih več gostov, ki so zastopali družbenopolitične organizacije iz Furlanije-Julijske Krajine, avstrijske Koroške, Slovenije in Hrvaške.
V nadaljevanju v strnjeni obliki objavljamo pozdrave goričkega župana Antonia Scarana, predsednika goriškega pokrajinskega sveta Silvia Cumpete, podpredsednika deželnega sveta Claudia Tonela, predsednika RK SZDL Slovenije Jožeta Smoleta, člana predsedstva RK SZDL Hrvat-ske Nikole Flika, predsednice Sveta slovenskih organizacij Marije Ferletič in predsednika Zveze slovenskih organizacij iz Koroške Feliksa VJieserja.
ANTONIO SCARANO
»40 let je minilo, odkar je bila meja med Italijo in Jugoslavijo točno določena. V tem obdobju je bila slovenska skupnost, ki živi v mejah naše republike, vselej aktiven soustvarjalec gospodarskega in kulturnega razvoja treh krajev in zato upravičeno zahteva pravice, ki jih jamči ustava. V svojem poročilu je predsednik Race dejal, da se ne smemo ozirati na to, kar nas je ločilo, ampak moramo upreti svoj pogled v bodočnost. Mislim, da moramo upoštevati prehojeno pot, saj le tako lahko razumemo današnjo zapleteno stvarnost. Ugotavljati pa moram, da je še vedno med italijanskimi in slovenskimi organizacijami velika ignoranca; samo boljše medsebojno poznavanje lahko premosti vse ovire, ki nas ločijo. Nesprejemljivo pa je žaljenje istrskih beguncev, ki so se odločili za težko in tragično izbiro in ki jih je toliko stala.
Moramo se zato truditi, da bi skupaj zgradili boljšo družbo za nas vse, vsakdo pa mora v tem kontekstu sprejeti svoje odgovornosti.«
SILVIO CUMPETA
»Zapletena stvarnost v kateri živimo zahteva od nas poseben trud, da se spopademo in premagamo mnoga protislovja našega mikrokozmosa. Že dolgo se borimo, da bi enkrat za vselej odpravili odprto vprašanje celovite zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji, kot smo odločno za obrambo jezikov, ki jih ogroža današnja družba. V tej druž-bipa igrajo odločilno vlogo sredstva množičnega obveščanja, katera vsiljujejo kulturne sheme mišljenja in načine obnašanja, ki niso naši in ki uničujejo našo bit. Tega se moramo dobro zavedati, prvi korak za reševanje teh protislovij pa lahko storimo tako, da slovenski manjšini zagotovimo možnosti obstoja in razvoja.
Resnično smo zaskrbljeni zaradi gospodarske in strukturne krize, v kateri se nahaja sosednja Jugoslavija. Bojimo se namreč, da bi to lahko zaviralo razvoj dobrososedskih odnosov med skupnostima, ki sta doslej zgledno sodelovali ne ozirajoč se na različne družbene sisteme, v katerih živita.«
CLAUDIO TONEL
»V parlamentu so doslej predstavili že več predlogov za uzakonitev pravic slovenske manjšine v Italiji, vsaka pobuda pa je nasedla na nevidne čeri pomanjkanja politične volje. Zavedati se moramo, da bomo to bitko izbojevali le med domačimi zidovi in ne v rimskih palačah, saj je jasno, da politična klima v naši deželi pogojuje uresničitev ustavnih obvez. Zaradi tega so odnosi med Furlanijo-Julijsko Krajino in Slovenijo primarne važnosti; moramo namreč ustvariti pogoje, ki bodo odpravili neupravičen strah, da bi zaščita slovenske manjšine odščipnila italijanski večini del življenjskega prostora. Iz tega izhaja za nas vse obveza, da moramo prepričati čimbolj širok krog ljudi, da predstavlja manjšina obogatitev določene skupnosti in jo je zato treba ščititi in ji dati možnost nemotenega razvoja.«
JOŽE SMOLE
»V Sloveniji vselej z veliko pozornostjo spremljamo razvoj naših manjšin v Italiji, Avstriji in na Madžarskem in se globoko zavedamo, da je popolna zaščita manjšin eden izmed elementov demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Jugoslovanska družba je že nekaj let v hudi družbeni in gospodarski sili, naša razvojna pot pa nujno vodi v smer dograjevanja socialistične družbe. Zaradi tesnih gospodarskih okvirov pa se ni nikakor zmanjšala mednarodna dejavnost, posebej pa ne z državo — o čemer sicer priča tudi bližnji obisk predsednika vlade MikuliČa v Rimu — s katero imamo uveljavljene dobrososedske odnose. Pozitiven aspekt gospodarske krize pa je vedno večje prepričanje, da se mora Jugoslavija vključiti v evropske tokove, iskati mora vedno tesnejše sodelovanje z najbolj razvitimi evropskimi državami. V ta okvir lahko torej uvrščamo spoznanje, ki jo je osvojila tudi širška jugoslovanska družba, da je vedno večje sodelovanje med državami območja Alpe-Jadran v korist celotne Jugoslavije. Boljši odnosi s sosedi pa bodo nedvomno imeli pozitivne učinke tudi na vsestranski razvoj Slovencev v Italiji.«
NIKOLA FILKO
»V naših stikih z italijanskimi političnimi predstavniki smo vselej zahtevali uzakonitev pravic slovenske skupnosti v Italiji. Prepričani smo, da so prav manjšine tisti most, ki nam omogoča, da lahko presežemo prepad med tako različnima družbenima sistemoma, kot sta naša. Na žalost pa moramo ugotoviti, da 12 let po podpisu Osimskega sporazuma še ni uresničen njegov osmi člen, ki govori o pravicah Slovencev v Italiji.
Za izboljšanje klime lahko še veliko naredimo na kulturnem, športnem in šolskem področju, bolj pa moramo razviti gospodarsko sodelovanje, ki bi moralo preseči okvir le maloobmejne izmenjave. Gospodarska kriza je sicer delna prepreka, v njej pa moramo videti tudi izziv, za boljše delo.«
MARIJA FERLETIČ
»Goriški župan je tožil, da se premalo poznamo, mi pa moramo ugotoviti, da se po 40 letih moramo še vedno bori-, ti za naše osnovne pravice. Zato bomo mi lojalni državljani le tedaj, ko se bomo čutili enakopravni bratje z ljudmi, s katerimi živimo. Boris Race zapušča predsedstvo SKGZ, rada bi se mu iz srca zahvalila za ves trud, ki ga je v tolikih letih vložil v razvoj naše etnične skupnosti in mu želim, da bi njegovo življenje še naprej tako plodno, kot je bilo doslej.«
FELIKS WIESER
»Ob poslušanju predsedniškega poročila sem imel občutek, kot da bi Race analiziral pogoje, v katerih živimo Slovenci v Avstriji. Večinski narod tudi pri nas nima posluha za naše pravice in nam skuša odvzeti še to, kar smo si doslej priborili. Poskus uničenja slovenske šole - le tako si namreč lahko razlagamo zadnji vladni ukrep o šolstvu na Koroškem -pa še veča nacionalno histerijo. Avstrijskim političnim strankam očitno ni pri srcu, da bi reševale probleme slovenske manjšine, to dejstvo pa je toliko bolj žalostno, če upoštevamo dejstvo, da je naša država nastala na antifašističnih in svobodomiselnih temeljih.
Vsem mora biti jasno, da nihče ne sme odločati o vprašanjih manjšine brez njenega pristanka, predvsem pa ne v državi, kjer dobesedno ponorijo, če tako ravnajo s svojo manjšino na Južnem Tirolskem.«
Novi glavni odbor
IZVOLJENI SO BILI: 1. Rado ANDOLŠEK; 2. Livio ANTONIČ; 3. Giorgio BANCHIG; 4. Filibert BENEDETIČ; 5. Laura BERGNACH; 6. Da-njela BIRSA; 7. Tamara BLAŽINA; 8. Stanislav BOLE; 9. Fabio BONINI; 10. Darko BRATINA; 11. Ivan BRATINA; 12. Miloš BUDIN; 13. Edi BUKA-VEC; 14. Michele CARLIG; 15. Jože GEJ; 16. Pavel COLJA; 17. Graziano CRUCIL; 18. Darij CUPIN; 19. Marina ČERNETIČ; 20. Viljem ČERNO; 21. Dino DEL MEDICO; 22. Aleksandra DEVETAK; 23. Karel DEVETAK; 24. Leopold DEVETAK; 25. Walter DRESCIG; 26. Giuseppe FLOREANCIG; 27. Luisa GERGOLET; 28. Karel GRGIČ; 29. Živa GRUDEN; 30. Sara HOBAN; 31. Žarko HRVATIČ; 32. Ivan HUMAR; 33. Boris ISKRA; 34. Dario JAGODIC; 35. Janez JALEN; 36. Branko JAZBEC; 37. Igor JOGAN; 38. Odo KALAN; 39. Suadam KAPIČ; 40. Oskar KLJUDER; 41. Sonja KLANJŠČEK; 42. Vojko KOCJANČIČ; 43. Igor KOMEL; 44. Jože KOREN; 45. Dušan KOŠUTA; 46. Edmund KOŠUTA; 47. Miroslav KOŠUTA; 48. Damjana KRALJ; 49. Jurij KUFERZIN; 50. Mario LAVRENČIČ; 51. Borut LEBAN; 52. Sergij LIPOVEC; 53. Marko MARINČIČ; 54. Nadja MARINČIČ; 55. Renzo MATTELIG; 56. Maurizio NAMOR; 57. Ali OMAN; 58. Jožko PAHOR; 59. Samo PAHOR; 60. Katja PALČIČ; 61. Klavdij PALČIČ; 62. Silvan PALETTI; 63. Sandro PASCOLO; 64. Rudi PAVŠIČ; 65. Marino PEČENIK; 66. Boris PERIC; 67. Suzi PERTOT; 68. Paolo PETRICIG; 69. Izidor PREDAN; 70. Marko PREDAN; 71. Loretta PRIMOŽIČ; 72. Mirko PRIMOŽIČ; 73. Vid PRIMOŽIČ; 74. Igor PRINČIČ; 75. Vili PRINČIČ; 76. Boris RACE; 77. Rado RACE; 78. Dino RONER; 79. Aldo RUPEL; 80. Renzo RUCLI; 81. Riccardo RUTTARD 82. Bogo SAMSA; 83. Nada SANCIN; 84. Vitjan SANCIN; 85. Boris SIEGA; 86. Pavel SLAMIČ, 87. Vojko SLAVEC; 88. Stojan SPETIČ; 89. Pavel ŠTRANJ; 90. Adrijan STULIN; 91. Corrado ŠVAB; 92. Edvin ŠVAB; 93. Nerina ŠVAB; 94. Silvij TAVČAR; 95. Ines TRUSGNACH, 96. Lucia TRUSGNACH; 97. Margherita TRUSGNACH; 98. Igor TUTA; 99. Dušan UDOVIČ; 100. Salvatore VENOSI; 101. Zdenko VOGRIČ; 102. Lucijan VOLK; 103. Aleksander WALTRITSCH; 104. Marko WALTRITSCH.
Nadzorni odbor
1. Peter SANCIN; 2. Franc ŠKERLJ; 3. Stanislav RENKO.
Seznam članov delegiranega dela glavnega odbora SKGZ
L Breda PAHOR (Alpe Adria); 2. Dušan KRIŽMAN (Dijaška Matica); 3. Nadja PAHOR (Društvo slovenskih upokojencev v Trstu); 4. Janko COTIČ (Društvo slovenskih upokojencev za Goriško); 5. Jože PIRJEVEC (Društvo Slovensko gledališče); 6. Peter SUHADOLC (Filatelistični klub Lovro Košir); 7. Adrijan SEMEN (Glasbena Matica); 8. Emil KLANJŠČEK (Kmečka zveza Gorica); 9. Marij GREGORIČ (Kmečka zveza Trst); 10. Marko KRAVOS (Kulturni sklad); 11. Beppino CRISETIG (Kulturno društvo Ivan Trinko); 12. Milan PAHOR (Narodna in študijska knjižnica) 13. Jole NAMOR (Novi Matajur); 14. Tanja MERMOLJA (Podporno društvo za Goriško); 15. Vojmir TAVČAR (Primorski dnevnik); 16. Marko VOGRIČ (Slovenski taborniki v Italiji RMV); 17. Aljoša VOLČIČ (Slovenski raziskovalni inštitut); 18. Vito SVETINA (Slovensko deželno gospodarsko združenje); 19. Zorko ČOTAR (Slovensko planinsko društvo Gorica); 20. Aleksander SIRK (Slovensko planinsko društvo Trst); 21. Alojz KIR-ŽMANČIČ (Zavarovalnica goveje živine v Bazovici); 22. Vilma MARTI-NIG (Zavod za slovensko izobraževanje); 23. Neva LUKEŠ (Združenje aktivistov OG na tržaškem ozemlju) 24. Ivan BRASS (Združenje slovenskih športnih društev v Italiji); 25. Ferruccio CLAVORA (Zveza slovenskih izseljencev iz F-JK); 26. Ace MERMOLJA (Zveza slovenskih kulturnih društev).
GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
w
Življenjsko zavarovanje GESAV
zanesljivo zavarovalno sredstvo
Srednja obrestna mera GESAV (Gestione Speciale Assi-curati Vita) je od 1. 11. 86 do 31. 10. 87 znašala
12,80%
Ta rezultat je potrdila družba Coopers & Lybrand s.a.s.
Zavarovalna družba je odločila, da delež zavarovancem GESAV ostane na 80%.
korist
• Za pokojnine na podlagi ovrednotenih polic GESAV se je zavarovalna družba odločila, da ostane delež v korist zavarovancev nespremenjen v višini 85%.
Ovrednotenje polic GESAV je od leta 1980 znašalo 119,7%: zavarovani kapital v višini 100 lir v letu 1980 je danes vreden dejansko 219,7 lire.
Življenjsko zavarovanje v evroscudih
Srednja obrestna mera GEČU (Gestione Speciale in Euroscudi) je ob zaključku poslovne dobe dne 31. 10. 1987 znašala

			
!§Mli
Generali: odprta knjiga
9,69%
Ta rezultat je potrdila družba Coopers & Lybrand s. a. s.
Zavarovalna družba je odločila da znaša delež v korist zavarovancev GEČU 80% od omenjene donosnosti.
EUROPEA je življenjsko zavarovanje Generali v ECU-jih. Mednarodne izkušnje in profesionalnost na področju sodobnega zavarovalništva.
1
o
Razprava na občnem zboru Slovenske kulturno - gospodarske zveze
V ospredju globalna zaščita in kadrovanje
Z občnega zbora SKGZ
Stojan Spetič
Senator italijanske republike Stojan Spetič je takoj šel v sredico problematike, ki zadeva slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Strateški cilj je seveda doseči tako zaščito, ki naj zadovolji pričakovanja naših ljudi. Za to in za učinkovito nastopanje pa nam je potrebna kombinacija vseh elementov, ki so nam na razpolago, mora nas voditi »travniški duh«, mobilizacija na bazi in akcije enotne delegacije morajo biti koordinirane in vzporedne. Zaostriti moramo naš pritisk in se ne smemo odpovedati glavnemu cilju, zato moramo tudi vsa finančna kritja, ki nam jih nudi država, vzročno povezati s proceduro, ki naj privede do globalnega zaščitnega zakona. Skratka, finančna podpora ni nadomestilo za zakon. Senator Spetič je govoril tudi o enotnosti med Slovenci. Ta je lahko samo takrat, ko imamo jasne cilje, drugače gredo vse energije v razpršenost. Razčistiti je treba tudi odnos z večino in se povezati z demokratičnimi silami italijanske družbe ter stopiti v evropske razsežnosti, o našem boju moramo obveščati najširšo javnost.
Vito Svetina
Res je, je dejal Svetina, da je bil razvojni načrt prvi korak k razreševanju gospodarske problematike v naši skupnosti. Kako pa sedaj naprej ? SKGZ mora sodobnejše pristopati k družbeno-ekonomskim procesom, ki so se sicer že začeli, a jih je treba tudi učinkovito realizirati. Zveza mora nuditi vso podporo slovenskim gospodarstvenikom, da se uveljavijo in postanejo konkurenčni v italijanskem prostoru. Tu je bistven problem vprašanje kadrovanja. Veliko pozornosti je treba posvetiti izobraževanju, ki naj
zagotavlja strokovnost in strokovne prijeme v naši skupnosti. SKGZ naj dobi tudi možnost usmerjanja sredstev v vsakršne programe gospodarsko-izo-braževalnega značaja, potencirati pa mora tudi Kulturno osnovo. In glede enotnosti Slovencev ? Svetina je mnenja, da je treba glede tega najbrž nekaj spremeniti. Govoriti je treba o novi vlogi SKGZ in iskati rešitev v enotni slovenski delegaciji le v primerih akcijskih nastopov. Skratka, skupni imenovalec vseh prizadevanj je*tre-ba iskati in najti prav v SKGZ.
Živa Gruden
Predstavnica iz Benečije je spregovorila predvsem o delovanju šolskega
centra v Špetru. Podala je informacijo o štiriletnem delu v dvojezičnem otroškem vrtcu in o enoletnem v osnovni šoli. Rezultati so spodbudni, saj gre za presenetljiv razpon delovanja. Tudi zato, ker je šola naletela na boljši odziv od pričakovanega, premagan je bil osnovni tabu, po katerem naj bi bila slovenščina v šoli skoraj nekaj protidržavnega. Seveda, še je treba izpopolnjevati model šole, potrebni bodo napori, da se ljudje prepričajo o koristnosti slovenskega izobraževanja, kot bo treba tudi najti slovenščini pot v državne šole. Gre torej za težke naloge, ki imajo še politično težo in vsebujejo politično plat uresničevanja šolstva v Benečiji.
Žarko Hrvatič
Predpogoj za vsako dobro delo so seveda kadri, je dejal Žarko Hrvatič. Poskrbeti je treba za kvalificirano osebje in ga nato vključiti v delo naših organizacij. Te ljudi pa je treba dodatno uveljavljati navzven in jim zagotoviti čim večjo uspešnost. Skratka, ne smemo zanemarjati strokovnega znanja in politika kadrov je za nas odločilna. Ta problem je seveda prisoten tudi pri Glasbeni matici, saj se na eni strani tam srečujemo z večjim povpraševanjem, vendar negativna točka tega je, da ne znamo nuditi ustrezne ponudbe, saj je razpoložljivost kvalificiranega osebja premajhna. Bistveno je, da ljudi, ki se izobrazijo na določenem področju ne izgubimo, ne smemo dovoliti, da bi se razpršili v stvari in poklice, za katere se niso usposabljali.
Peter Sanzin
Zaščitni zakon ne bo rešil vseh naših problemov. Vsa Evropa je polna manjšinske zakonodaje, a to bolj malo služi, če ni pravega vzdušja na konkretnem teritoriju, je začel svoje odzivno razglabljanje Peter Sanzin. Seveda, zakon bo pomagal, a ostala bodo mnogo nerešena vprašanja, zato je treba nujno hoditi po poti zbliževanja z italijansko manjšino, da se ustvarijo pogoji za pravo sožitje. To sožitje seveda ne bi povzročalo odklonov do zaščitnega zakona in je bistvenega pomena. Mimo našega boja za globalno zaščito imamo že sedaj opravka z normami, ki nas ščitijo, a tudi ne. Če bi vse te normative natančno poznali, bi se bolje zoperstavljali vsakršnim krivicam. Možnosti zaščite naših interesov so tudi danes velike, pri naših zahtevah pa moramo biti doslednejši, preveč smo površni pri uveljavljanju pravic. Zato naj bi SKGZ uveljavila strukturo, ki naj načrtno sledi s pravnega vidika problematiki celotnega življenja Slovencev v Italiji.
Suzi Pertot
Da je šolstvo med temeljnimi življenjskimi potrebami naše manjšine o tem je razvila misel Suzi Pertot. Kritično se je zaustavila ob tem, da je delovanje enotnega šolskega odbora usahnilo in ga ni mogoče več priklicati v življenje. Cilj SKGZ mora še naprej biti avtonomija slovenske šole. Nadaljevati se mora tudi javna razprava o stanju na šolah, a istočasno bi kazalo ukreniti kaj konkretnega, da se položaj izboljša. Obravnavati gre predvsem konkretne zadeve, od ka-
drovske politike do učbenikov. Če se k problematiki ne bo pristopilo stvarno in dejavno, bomo res imeli (in imamo) tako slovensko šolo, kakršno si zaslužimo.
Adrijan Semen
Odločneje moramo nastopati v prizadevanjih za uradno priznanje naših ustanov. Tako tudi v zvezi z Glasbeno matico, kjer finančno stanje močno pogojuje delovanje ustanove, ki je nepogrešljivega pomena pri seznanjanju italijanske večine s slovenskimi kulturnimi dosežki. Šola Glasbene matice danes še ne občuti splošnega demografskega stanja, zato jo je treba okrepiti, SKGZ pa naj tudi zaradi tega podpre našo borbo za priznanje šoli pravice do javnega statusa. Treba je napeti vse sile, da naj bo vsaj kot prva stopnja priznana parifikacija s_ tovrstnimi italijanskimi instituti. Če ne dosežemo vsaj tega minimalnega načrta tvegamo, da se nam v bodočnosti izjalovijo še vsi drugi napori.
Nada Sancin
Vloga goriškega Kulturnega doma je bila v šestih letih delovanja povsem upravičena in potrjena. Kulturni dom se je v tem časovnem razponu uveljavil kot odprto prizorišče mnogih aspektov našega kulturnega in družbenega življenja, pa tudi športnega. San-cinova je poudarila vlogo Kinoateljeja in omenila izdajanje posebnega biltena KD, ki informira tudi italijanske meščane o delovanje v domu. Kulturni dom postaja namreč nepogrešljivo središče in samo primer športa in športnikov dokazuje, da gre za zares vitalno zbirališče. Tudi vnaprej bo bistvena usmeritev delovanja Kulturnega doma v pluralizmu dejavnosti.
Odo Kalan
Predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji je uvodoma naštel velike uspehe slovenskih športnikov v zadnjem času. Opravili so veliko poslanstvo tudi političnega značaja, saj so širom Italije vzbudili pozornost in zanimanje do nas. Kalan pa se je ustavil tudi ob mnogih kontroverznih aspektih našega športnega življenja, pri čemer je kritiziral predvsem ustanavljanje »mešanih« športnih društev s tem se slovenski pogovorni jezik v športnih sredinah ukinja. Rabimo predvsem slovenske odbornike in trenerje, da se ne bi prehitro asimilirali, v naše delovanje je treba pritegniti otroke mešanih zakonov in na njih vplivati. Kalan se je zahvalil podpori gospodarstvenikov kulturno-telesni dejavnosti, ki jo je treba pri nas ustrezno valorizirati in ne postavljati na stranski tir, kar večkrat počne tudi krovna organizacija. Podprl je Sanzinovo stališče, da se pri SKGZ ustanovi poseben urad, ki naj preučuje obstoječo zakonodajo, saj je del naših pravic možno že sedaj uveljavljati.
NOVI IZVRŠNI ODBOR
1.	predsednik	Klavdij PALČIČ
2.	tajnik	Dušan UDOVIČ
3.	predsednik odbora za tržaško pokrajino
Spadam KAPIČ
4.	tajnik odbora za tržaško pokrajino
Pavel SLAMIČ
5.	predsednik odbora za goriško pokrajino
Mirko PRIMOŽIČ
6.	tajnik odbora za goriško pokrajino
Igor KOMEL
7.	predsednik odbora za videmsko pokrajino
Viljem ČERNO
8.	tajnik odbora za videmsko pokrajino
Ferruccio CLAVORA
9.	predsednik odbora za kulturo
Filibert BENEDETIČ 10. predsednik odbora za gospodarstvo
Darij CUPIN
11.	predsednik odbora za šolstvo Suzi PERTOT
12.	predsednik odbora za sredstva množičnega
obveščanja	Sergij LIPOVEC
13.	predsednik mladinskega odbora
Boris PERIC
14.	predsednik odbora za telesno kulturo
Jože CEJ
15.	predsednik odbora za doraščajočo mladino
Nerina ŠVAB
16.	predsednik komisije za izobraževanje in
usmerjanje	Boris SIEGA
17.	član	Boris RACE
18.	član	Bogo SAMSA
19.	član	Darko BRATINA
20.	član	Pavel PETRICIG
21.	član	Salvatore VENOSI
22.	član	Jole NAMOR
DUNA. VEDNO VEČJI OBČUTEK
ZA POSLOVNOST.
OBRESTI
so vedno nižje.
Ta mesec ti Duna ponuja neverjetno znižanje obresti S4194 v višini 25%. Znižanje velja za vse tipe vozil na bencinski oziroma dieselski pogon, pa naj gre za izvedbo berlina ali weekend. Če na primer za avto Duna 60 berlina vplačamo le davek IVA in stroške za registracijo, bomo ostanek poravnali v 47 mesečnih obrokih po 282.000 lir. Na ta način prihranimo 1.183.000 lir. Za Duno 60 tveekend pa bomo dolg poravnali v 47 obrokih po 309.000 lir in pri tem prihranili 1.296.000 lir.
FINANCIRANJE
je vedno bolj inteligentno.
Danes lahko izbiraš. Namesto nakupa na obroke z znižanimi obrestmi se lahko odločiš za prispevek SMM . Duna ti ponuja posojilo v višini 7 milijonov, ki jih lahko vrneš v 11 mesečnih obrokih brez obresti. Duna se vedno bolj splača.
DIESEL
ima vedno večje prednosti.
Če imaš rajši vozila na dieselski pogon, je še en razlog več, da izbereš Duno. Gre za znižanje cene za 486.000 lir, kar je enako letnemu dodatnemu davku. Ob vsem tem pa se lahko poslužiš ene od obeh ugodnosti FIATSAVA. Duna se ti zato vedno bolj splača.
PONUDBE VELJAJO ZA DECEMBER
Ta posebna ponudba ni združljiva z drugimi ugodnostmi v teku. Veljajo cene in obrestne mere na dan L' 11. 1987. Pravico do teh ugodnosti imajo: kupci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva FIATSAVA ■
aaaa
INFORMACIJE IN POSKUŠNJE:
FIATSAVA
I Servizi Finanziari del GRUPPO FIAT
Zastopstvo	Zastopstvo	Zastopstvo	Podružnica Fiat
ANTONIO GRANDI sPa	PLAHUTA G. & C. sne	TRIESTE AUTOMOBILI s,i	SUCCURSALE Dl VENDITA
	Drev. Miramare 19	Ul. dei Giacinti 2	E ASSISTENZA
Ul. Flavia 120	Ul. Flavia 104 - Ul. Brig. Casale 1	Ul. di Roiano 6	Ul. Čampo Marzio 18
Pregled dela na vseh področjih
Tom Marc
Novinar Primorskega dnevnika Tom Marc je opozoril prisotne delegate in goste na »delikaten trenutek na Primorskem dnevniku, ki izhaja tudi iz določene nelagodne situacije, o kateri je izvršni odbor SKGZ obveščen. Del redakcije je junija letos sprožil pobudo za razčiščenje nekaterih odprtih vprašanj s SKGZ. Prišlo je do srečanja med SKGZ in PD ter A-A, v tedanjem zapisniku pa je rečeno, »da se bo treba pomeniti za temeljito razčiščenje reorganizacije in da se mora nadaljevati razprava za dosego čim bolj enotnega stališča«. Marc je predlagal tri točke, po katerih naj bi se morali ravnati za izboljšavo položaja.
Samo Pahor
Samo Pahor je opozoril na možnost vse večjega izkoriščanja že obstoječih zakonov v Italiji (59 tisoč samo po umestitvi republike), ki so dosti močnejša udarna sila v naših rokah, kot si lahko to predstavljamo. In prav zato moramo to orožje čim bolj, predvsem pa čim bolj množično uporabljati. Pahor je pozval prisotne, naj se poslužujemo zakonov, ki so lahko zelo močno orožje v naših rokah. Po Pahorjevem mnenju je treba slovenski jezik dosledno uporabljati povsod in predvsem tam, kjer naj bi bil ta prepovedan, pa dejansko ni, prav ker ni izrecnih zakonov, ki bi ga prepovedovali.
Bogo Samsa
Direktor Primorskega dnevnika Bogo Samsa je v lastnem imenu govoril o razvoju sredstev množičnega obveščanja, predvsem pa se je osredotočil na strokovno, poglobljeno in profesionalno anketo o Primorskem dnevniku, ki je dala presenetljive rezultate. In ti so v glavnem pozitivni, saj je po mnenju lepega dela anketirancev naš dnevnik boljši, kot o njem meni zamejsko javno mnenje. Znanstveni pristop te ankete in resna analiza, ki je bila nato izvedena, sta porok o verodostojnosti slednje, nadaljnjo profesionalno pot pa bo treba zastaviti prav po teh smernicah. Anketiranci si želijo ugleden, prepričljiv, moderen, ljudski, ažuren in informativen dnevnik, in prav zato notranja vsebinska redakcijska reorganizacije mora iti v to smer. Povprečni čas branja Primorskega dnevnika je 42 minut, kar dokazuje, da zamejci naš dnevnik sprejemajo za svojega.
Sandro Pascolo
Sandro Pascolo je govoril v lastnem imenu ter v imenu kulturnega društva in pevskega zbora »Naša vas« iz Tipa-ne. Omenil je gospodarsko stanje Terske doline, predvsem Tipane, ki je tipičen primer socialno, gospodarsko in kulturno razcefrane vasi. Vas »visi« proti Ahtenu, Nemam in Bardu, pa tudi v furlansko nižino, tako da ne more imeti neke celovite identitete. Na to raztrganost z vso silo delujejo asimilacijski procesi, ki v tako šibkem tkivu seveda dobijo ugodna tla. Govornik je na koncu vprašal odgovorne pri SKGZ, kakšna je njihova politika do vasi Terske doline.
Niko Erlih
Niko Erlih je govoril v imenu Slovenskega kluba Kanalske doline, ter pozval krovno organizacijo, naj se bolj sistematično posveti problematiki te doline, ki ima celo vrsto problemov, v prvi vrsti asimilacijskih. »Premalo se spoštuje odgovorne naših organizacij«, je med drugim dejal govornik. Prisrčno je pozdravil predsednika Borisa Raceta ter ga pohvalil za dolgoletno delo na čelu SKGZ.
Aleksander Kalc
Aleksander Kalc je govoril v imenu Kmečke zveze ter dejal, da se da z novimi prijemi v našem kmetijstvu, predvsem pa v živinoreji, opraviti marsikaj pozitivnega. Poglavitna slovenska kmečka panoga je živinoreja, ta pa se v zadnjem obdobju še nadalje uveljavlja prav zaradi neke nove profesionalnosti in strokovnosti. V zadnjem času so se v zamejskem kmetijstvu uveljavili še zajčjereja, vrtnarstvo, cvetličarstvo in drugo. Kalc je bil ob zaključku svojega posega optimistično razpoložen, saj je dejal, da so znaki za ponovno rast našega kmetijstva jasni.
Salvatore Venosi
Salvatore Venosi je govoril v imenu KD Lepi vrh in sicer o splošnem položaju Slovencev v Kanalski dolini.
Predvsem pa se je osredotočil na kulturno razbohotenje v zadnjem obdobju. V Ukvah namreč že 12. leto zaporedoma obstaja tečaj slovenskega jezika, ki je sad sistematičnih naporov. Venosi je še omenil celo vrsto splošnih kulturnih pobud in stvarno pomoč, ki prihaja iz matične domovine ter celo vrsto publikacij, ki so izšle v zadnjem obdobju in ki obravnavajo problematiko Kanalske doline. Maševanje ljubljanskega nadškofa v Ukvah je imenoval »drugi Travnik«, saj je to bila velika in množična narodnostna manifestacija.
Tomaž Caharija
Govoril je v imenu KD Igo Gruden iz Nabrežine ter navzočim prikazal problem primernega društvenega sedeža v Nabrežini. Tu namreč obstaja velika kulturna tradicija, vendar imata ŠD Sokol in SKD Igo Gruden majhno in neprimerno dvorano, ki je pozimi neuporabna.
Aleš Lokar
Aleš Lokar je govoril v imenu Slovenske skupnosti, najprej pa je omenil zgodovinski trenutek naše krovne organizacije ob odhodu Borisa Raceta s predsedniškega mesta. Omenil je problem povezav, predvsem pa odnosov SKGZ do drugih strank ter problematiko enotne delegacije, funkcijo katere je treba spet preučiti. Važen je namreč odnos do italijanske javnosti. Tu gre predvsem za razmerje moči, zato je naš nastop bistven. Lokar se je nato pomudil pri pomenu samostojnega političnega nastopanja. Prav nasprotovanje temu pomeni, da je slednji učinkovit in mora torej obstajati za še učinkovitejše reševanje problemov slovenske manjšine v Italiji.
Dušan Milič
je zastavil problem mladih, ki bi radi začeli kmetijsko dejavnost. Ti so za našo skupnost in njen obstoj strateškega pomena, saj zagotavljajo bodočnost slovenskega teritorija. Zato je naša dolžnost, da z vso močjo podpremo vsakega mladega človeka, ki bi rad iz stare kmetije napravil sodobno kmetijsko podjetje, kar sicer že dela Kmečka zveza. Javne uprave, ki so pristojne za kmetijstvo, so zelo birokratske, zadnje čase pa se morajo prilagajati navodilom EGS, za katero vemo, da ima velike kmetijske presežke. Kot podjetniki smo v veliki zamudi v primerjavi z drugimi italijanskimi deželami in pokrajinami, je še ugotovil Milič in svojo razpravo končal s predlogom, da bi znotraj SKGZ poiskali možnosti za investicije v zaposlovanje mladih v kmetijstvu.
Ace Mermolja
je govoril o nekaterih problemih delovanja ZSKD, v kateri poteka široka razprava, ki naj postane temelj razvejanega programa. Zavedamo se namreč, in to velja tudi za SKGZ, da ne bomo več uspešni, če ne bomo sledili času in dogodkom, če jih ne bomo predvidevali in si postavili strateške cilje, ki bodo kos času. Za to modernizacijo pa so potrebna tudi sredstva, zato je pomembno sodelovanje med kulturo in gospodarstvom, še posebno, ker je potreba po kadrovanju in izobraževanju skupna. Mermolja se je tudi izrekel proti ločevanju profesionalnosti od ljubiteljstva in predlagal, da bi tudi v kulturi uveljavili sponso-rizacije kot v športu. Sodelovanje med kulturo in gospodarstvom mora postati tudi praktično, ne le teoretično, saj ne moremo živeti od italijanskih obljub in od slovenskih bodrilnih besed.
Pavel Stranj
je opozoril, kako je v dobrih 17 letih, odkar je bil sestavljen prvi osnutek globalnega zaščitnega zakona, italijanska družba doživela velik razvoj. Vedno večja postaja razlika med našim pojmovanjem globalne zaščite in objektivnimi razmerami; ta razkorak se bo v prihodnje še večal. Da bi zaščitili perspektivo naše skupnosti, moramo ločeno opredeliti obe strani; na eni naše zahteve in pričakovanja, na drugi strani pa konkretno stvarnost, ki jo moramo upoštevati. Ko govorimo o tej stvarnosti, govorimo o tem, kar nam pomeni. To pa je hkrati šibka točka našega odnosa navzven, do italijanske javnosti, kar naši nasprotniki spretno zlorabljajo. Naša prizadevanja zato niso samo naš boj za obstoj, temveč so stvar italijanskega razvoja. In tako jih moramo predstavljati navzven in spremljati vse aktualne teme družbenega razvoja. Poleg pogajalne mize moramo v fronto za zaščito vključiti
tudi vplivanje na javno mnenje, zato ima SKGZ poleg skrbi za notranjo povezavo tudi nalogo akcije navzven. Eden od odgovorov na vprašanje, kako naj bi se integrirali v nove družbene tokove, ne da bi zašli v asimilacijo in razprševanje, je po Stranjevih besedah tudi v nujnosti ovrednotenja in večje pozornosti do vloge raziskovalnega dela.
Milan Pahor
je podčrtal nekatere izredno kakovostne pobude NŠK, s katerimi se predstavljamo tudi v italijanskem svetu. Šibki pa smo v pisanju zgodovine, posebno polpretekle in pretekle, s katerim bi lahko kljubovali zlonamernim pačenjem dejstev. Potem se je ustavil pri problemu kadrovanja in ugotovil, da ne znamo biti dovolj atraktivni pri ponudbi možnosti udejstvovanja mladih. Izvzel je zelo uspešno obliko mladinskih raziskovalnih taborov in taborniško organizacijo, ki od daljnega leta 1953 združuje in vzgaja mlade člane naše skupnosti. Končal je z ugotovitvijo, da moramo vztrajati, širiti in investirati v raziskovalno področje. Poseči bi morali tudi po sredstvih iz državnih virov, za kar bi potrebovali posebno službo.
Darko Bratina
je govoril o kadrovanju in razvoju. V času hitrih bistvenih spreminjanj se soočamo z vrsto izzivov, ki imajo tudi v naši deželi že postindustrijski značaj. Res je, da smo sicer oškodovani zaradi neizpolnjenih obvez italijanske države, vendar sami premalo izkoriščamo obstoječe možnosti in lastne realne potenciale. Vprašal se je, kaj je danes SKGZ in zakaj še vztrajajo preživeli klišeji. SKGZ ni stranka, je pa močno vplivno telo. Perspektivno bo njena ključna naloga kadrovanje, pri tem pa se je treba najprej vprašati, kako je z našo inteligenco in katero inteligenco potrebujemo. V tej smeri še vedno premalo investiramo. Za Bratino je vprašanje razvoja manjšine v tem, v kolikšni meri se bd uveljavila kot subjekt. Pri vprašanju zaščite pa se mu zdi potrebno več fantazije in izzivanja, pri čemer je treba nekatere stvari zahtevati takoj. Naša vloga v bodoči družbi Furlanije-Julijske krajine pa bo odvisna tudi od nas samih in od kadra, ki ga bomo znali ustvariti.
Boris Siega
Tudi Siega je govoril o ogromni vlogi izobraževanja in izpopolnjevanja, ki se bo v prihodnosti še povečala. To razmišljanje je sicer vse bolj prisotno v naši skupnosti, ni pa še konkretnih rezultatov. Premalo skrbimo za šolo, ki je investicija v ljudi za prihodnost. Ne moremo le tarnati, temveč se je potrebno močno angažirati. V Benečiji na primer ni opaziti dviga izobrazbene stopnje. Ko ustanavljamo nova podjetja, se moramo najprej ozreti po človeškem potencialu in nato stimulirati študijske izbire mladih. Siega je na koncu podčrtal spodbudne uspehe permanentnih oblik dela z univerzitetnimi študenti in politike štipendiranja, ki jih bo treba nadaljevati in okrepiti.
Mirko Primožič
je razmišljal o odnosu strank do globalnega zaščitnega zakona, do katerega postajamo vse bolj skeptični v prepričanju, da ga v kratkem, ali celo nikoli ne bomo dobili. Zato je potrebno posegati povsod tam, kjer je to mogoče, ne da bi križem rok čakaji na globalno zaščito. Predvsem se malodušje ne sme polaščati izvoljenih slovenskih predstavnikov. Vsi skupaj pa se moramo boriti proti nevarnosti samoodpo-vedovanja zaščiti, ki ga poraja prepričanje, da je itak ne bomo dosegli. Primožič je zato predlagal, naj bi iskali nove poti. Pri tem ne bi bilo odveč, če bi se zazrli preko meja naše dežele, na primer v Padsko nižino ali drugam po Italiji, kjer so nam bolj naklonjeni in nas bolje razumejo.
Aleksandra Devetak
je govorila o razmerah med Slovenci na Laškem in o njihovem prebujanju po zaslugi oživljanja slovenskih šol in kulturnih društev. Posebni mejnik predstavlja ustanovitev Konzorcija za javno večnamensko kulturno središče, v katerega so vključene napredne javne ustanove. Opravljeno delo, ki so ga laški Slovenci še posebno hvaležno in z navdušnjem sprejeli, je toliko bolj pomembno, ker je steklo na območju, ki je zaradi svoje obrobnosti in razpršene naseljenosti še posebno izpostavljeno raznarodovanju in asimilaciji. Ob koncu pa je govornica poudarila,
da odogovrnost za delo med laškimi Slovenci ne morejo nositi le posamezniki ali majhne skupine navdušencev, temveč vsa skupnost.
Igor Komel
je podčrtal, da poteka 16. občni zbor SKGZ v Kulturnem domu, na katerega so goriški Slovenci čakali 26 let. Orisal je izredno pomembno vlogo tega doma v kulturnem življenju Gorice, nato pa se je vprašal, kje je tako imenovani sredinski glas med tistimi, ki so nam naklonjeni in tistimi, ki so proti nam. Ustavil se je nato pri odnosu goriških javnih oblasti do Slovencev. Poudaril je tudi, da je SKGZ naredila veliko za uveljavljanje kulture sožitja, da pa je bilo preveč enkratnih pobud, predvsem posameznikov in skupin. Premalo pa je skrbi za kakovost in za dolgoročno delo, za kar bo potrebno poleg naše lastne akcije vzpostaviti tudi širša zavezništva. Pohvalno se je izrekel o delu goriških članic SKGZ, predvsem na kulturnem, športnem in mladinskem področju, kjer vlada velika živahnost in ki dobivajo vse bolj viden prostor, še posebno v mestu.
Lucijan Malalan
je dejal, da dosedanji uspehi SKGZ kažejo, da smo naredili mnogo, vendar ne dovolj. Krivdo je pripisal predvsem bazi in se vprašal, kako in koliko delajo organizacije. Moramo si vzeti tisto, kar nam zakon dovoljuje - je dejal Malalan in dodal, da ima prav Samo Pahor s svojim načinom boja za rabo slovenskega jezika v javnosti. To je po njegovih besedah pravilen boj, ki bi mu ljudje sledili. Politiki le obljubljajo zaščitni zakon, zato ne smemo čakati, da se bodo te obljube uresničile, pač pa moramo začeti z demokratičnimi akcijami. Za primer je navedel možnost, da bi Slovenci vrnili osebne izkaznice Tržaški občini, ker niso dvojezične.
Miladin Černe
Spregovoril je o delovanju Društva slovenskih upokojencev za Goriško. Morda naziv upokojenec ni najbolj posrečen. Bolje bi bilo govoriti o ostarelih občanih, ki niso prenehali z delom in so še vedno aktivni. Namen društva je nuditi tem občanom možnosti srečevanja, družabnosti, izlete in vse to, česar nimajo doma, kjer so še največkrat »parkirališče vnukov«. Ljudje so za to hvaležni, kot dokazujejo uspehi pobud. Ker se število ostarelih v naši stvarnosti močno veča, je pozval SKGZ, naj posveti večjo pozornost ostarelim in strukturam, ki jih potrebujejo. Izrekel je željo po večjem sodelovanju med upokojenci na Goriškem, Tržaškem, iz Koroške ter po združevanju ostarelih tudi v videmski pokrajini.
Boris Peric
V	zvezi z vlogo mladinskega odbora SKGZ je ugotovil, da ta mladinska struktura doživlja v zadnjih letih krizo zaradi generacijske spremembe. Mladi so malo zastopani v odborih Zveze, čeprav so zelo aktivni v osnovnih organizacijah, v športu, kulturi in gospodarstvu. Združujejo se tudi na univerzitetni ravni. Mladinski odbor mora biti posrednik med mladinsko bazo in SKGZ, da bi v odborih Zveze dosegli tako prisotnost mladih, kakršno zaslužijo. Vlogo posrednika lahko igra tudi med mladinsko stvarnostjo v Furlani-ji-Julijski krajini, kjer obstaja angažiranost mladih v alternativnih gibanjih kot je ekološko, mirovniško in druga, ter v Sloveniji, kjer je prav tako živo mladinsko gibanje in so prav mladi nosilci zahtev po spremembah.
Lranc Škerlj
V	svojem posegu je opozoril na vprašanje, ki ga ne gre prezreti. V Italiji sta v pripravi nov civilni in kazenski postopnik. Prav člen kazenskega postopnika prepoveduje rabo slovenščine v sodnih razpravah. Tudi od naše pozornosti je odvisno, če bo reforma kaj spremenila v tem pogledu, zato je apeliral na SKGZ naj pozorno sledi razvoju tega vprašanja.
Lilibert Benedetič
Navezal se je na nedavni posvet o kulturi, kjer je razprava s teoretskih razmišljanj pravilno segla na raven opredelitve konkretnih problemov. Potem ko smo premagali fatamorgano globalnega zakona in stopili na tla konkretnega dela, ostaja seveda še težji prehod od besed k dejanjem. Pri tem pa ne smemo prezreti skupnih vrednot naše kulture: zgodovinska
vloga kulture pri utrjevanju slovenske samobitnosti je v tem, da je kultura katalizator med politiko in narodom. Koncept skupnega slovenskega kulturnega prostora je osnovan na narodni identiteti. Na novo stvarnost, ki se postavlja z izzivi tehnološke revolucije, je treba odgovoriti z valorizacijo našega kulturnega potenciala in z največjo odprtostjo tako navznoter naše stvarnosti kot navzven. Ideologijo narodnosti pogojujejo tudi politični odnosi. Tudi slednje mora SKGZ upoštevati pri ustvarjanju sinteze, ki naj sloni na narodni samobitnosti.
0*1	* * T' v
Silvij Tavčar
Navedel je delovanje Založništva tržaškega tiska, ki skrbi za izdajo Primorskega dnevnika, knjige in periodiko in s tem omogoča, da ob spoznavanju samih sebe in drugih vztrajamo kot Slovenci v tem prostoru. Primorski dnevnik mora biti stalen glasnik vseh Slovencev. Nova tehnologija postavlja pogoje za njegovo izboljšanje. Zaenkrat smo sredi poti, če pa bomo znali izkoristiti vse možnosti, bomo dosegli zavidljive rezultate. Vsekakor mora biti SKGZ aktivno soudeležena v teh prizadevanjih. Glede tednika Gospodarstvo, ki bo izhajal kot priloga PD, je dejal, da zaradi kadrovskih problemov, prevelikih stroškov in neugodne prodaje ni bilo druge rešitve. Glede splošnega delovanja Zveze je dejal, da ni dovolj čustvenost starejših, ker tehnološki napredek zahteva tudi sodobnejše koncepte. Prizadevati si je treba za skupna stališča ob konstruktivnem dialogu, pri tem pa je pozval na večjo in aktivnejšo prisotnost vseh pri njenem delovanju.
Edvin Švab
Ob zaskrbljenosti zaradi raznarodovalnega pritiska, ki je izhajala tudi iz poročil, je ugotovil, da bi morali Slovenci in Italijani sprejeti recept in »podružbiti« problem slovenske prisotnosti. Ošibeli smo v pogledu političnega delovanja, pokončnost je redkost, zajela nas je individualnost, ki pa ne gre vzporedno s koristmi narodnostne skupnosti. Kako torej prilagoditi narodno istovetnost času? Vsaka istovetnost je vrednota, kot so vrednote na primer mir, enakopravnost, delo. Biti Slovenec je torej vrednota. Človek se opredeli za Slovenca, preko družine, šole, delovanja v društvih, organizacijah, strankah in ne nazadnje preko delovanja SKGZ. To mora biti usmerjeno predvsem v izoblikovanje pokončne slovenske istovetnosti, čeprav to ni edina naloga Zveze. Ugotovil je pomajkljivo pozornost italijanske družbe do letošnjega občnega zbora in izrekel priznanje predsedniku Racetu za dolgoletno krmarjenje na čelu SKGZ.
Livij Antonič
Stanje gospodarskega razvoja je danes v Italiji na splošno nezadovoljivo. Krizno področje je v tem pogledu tudi goriška pokrajina, kjer opažamo stagnacijo v kmetijstvu, porast terciarnega sektorja pa je še preskromen, da bi lahko nadoknadil nazadovanje industrijskega. Treba je pospešiti gospo-darsztvo na obeh straneh meje, pri čemer doslej niso bile dovolj izkoriščene razne zakonske olajšave. V drobnem gospodarstvu so nekatere možnosti za mlade, ki danes močno občutijo problem brezposelnosti. Trgovska dejavnost je predimenzionirana, v gostinskem sektorju smo šibkejši kot v preteklosti, zunanje-trgovinska podjetja so pod pritiskom tudi nekorektne konkurence zastopstev jugoslovanskih podjetij. Nove razmere v gospodarstvu vsekakor zahtevajo prilagoditev in nove prijeme. Pri tem bo potrebno združiti delo SKGZ in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Igor Tuta
Posredoval je pozdrav slovenskih socialistov. SKGZ je označil kot važen in nepogrešljiv dejavnik rasti in razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zavidljive dosežke na tej poti gre pripisati tako njenim članicam kot posameznikom, pri čemer je izrekel predsedniku Racetu zahvalo za njegovo dolgoletno plodno delo. Ni poti nazaj, zato moramo vsi skupaj iskati skupne cilje na vseh področjih šolskega, gospodarskega, kulturnega, družbenega, predvsem pa političnega življenja. Novi vodstveni organi bodo morali posvetiti pozornost vsem različnim komponentam Zveze in izkazati razumevanje za stališča slovenskih socialistov. Zaključil je z željo, da bi vedno nastopali skupaj in plodno z vsemi slovenskimi komponentami.
KUPUJ NA OPČINAH - veliko nagradno žrebanje božič

m	-44B
H	T/av .
1.	NAGRADA 15.000.000 lir
2.	NAGRADA 7.000.000 lir
3.	NAGRADA 3.000.000 lir
IN DESET NAGRAD po 1.000.000 lir
CASSA RURALE ED ART1GIANA-ORIONA HRANILNICA IN ROS03ILNICA-ORONE
V ZLA TIH ŽETONIH
Do 31. 12. dobiš za vsakih 10.000 lir nakupa srečko nagradnega žrebanja Božič ’87
ministr. dov. št. 4/49355 - dne 20. 10. 1987
Vsedržavni šolski svet razpravljal o strokovnem usposabljanju šolnikov
RIM — Vsedržavni šolski svet, ki je osrednji posvetovalni organ ministrstva za šolstvo, se je na svoji zadnji seji obširno ukvarjal s problematiko strokovnega usposabljanja šolnikov, ki poučujejo na slovenskih šolah v Italiji ter na italijanskih v Jugoslaviji. Poklicno izpopolnjevanje šolnikov v matični domovini namreč še vedno urejuje ita-lijansko-jugoslovanski sporazum iz leta 1964, ki pa zadeva samo učitelje in profesorje, ki poučujejo v bivših conah A in B nekdanjega Tržaškega svobodnega ozemlja. To pa je seveda skrajno omejevalno in tudi v odkritem nasprotju z osimskim sporazumom, ki je popolnoma izbrisal meje nekdanjega Tržaškega svobodnega ozemlja.
Aktualno razpravo o tej zastareli in preživeli zakonodaji je sprožil slovenski član tega telesa, prof. Samo Pahor, ki je s tem v zvezi izdelal ter predložil posebno resolucijo. Dokument, ki ga je vsedržavni šolski svet odobril z večino glasov, obvezuje ministra Gallonija, naj ob priliki bližnjega obiska jugoslovanskega ministrskega predsednika Mikuliča v Italiji seznani gostitelja s to problematiko. Minister za šolstvo, naj postavi v ospredje potrebo po odobritvi novega sporazuma med Rimom in Beogradom, ki bi imel za cilj razširitev in posodobitev vseh ugodnosti za sodelovanje šolnikov obeh manjšin na izpopolnjevalnih tečajih v matični domovini.
Pahorjeva resolucija poziva tudi ministra, da preveri vse možnosti odobritve posebnih zakonskih in upravnih norm, s katerimi bi ministrstvo omogočilo vsem docentom slovenskih šol v Italiji, da redno sodelujejo na srečanjih, konferencah in tečajih, ki jih prirejajo pristojni organi v SR Sloveniji.
SANDOR TENCE
Tradicionalna izmenjava voščil s predstavniki deželnega sveta
TRST — Kot je že tradicija, so se Včeraj predstavniki deželnega sveta F-JK — med katerimi predsednik in podpredsednik Solimbergo in Tonel ter odbornika Carbone in Rinaldi — srečali z zastopniki gospodarskega, kulturnega in družbenega življa iz tržaške pokrajine. Na srečanju so si izmenjali mnenja o aktualnih vprašanjih ter si pred novoletnimi prazniki izmenjali voščila.
Izšlo je glasilo »27 vasi«
SEŽANA — Te dni je med gospodinjstva krajevnih skupnosti Senožeče, Štjak in Vrabče prišla nova številka glasila »27 vasi«.
Tokratna številka glasila, ki izhaja že trinajsto leto, je vsebinsko bogatejša, več je fotografij in je zato tudi zanimivejša. Vanjo je vključeno večje število člankov kot običajno. Razveseljivo je, da je med dopisniki več mladih, ki v glasilo s svojo odkritostjo in ostro besedo vnašajo več kritičnosti in svež veter. K uredništvu se je zopet vrnil prvi tehnični urednik Franc Čehovin, prvi urednik glasila Marijan Sotlar, uredniški odbor pa so razširili z mladimi člani. Marijan Suša, odgovorni in glavni urednik glasila »27 vasi«, nam je dejal, da je vse dopisovanje kot tudi tehnična ureditev glasila brezplačna. Glasilo pa se finansira iz sredstev krajevnih skupnosti ob manjši pomoči Kulturne skupnosti Sežana.
Slika na naslovni strani glasila je reprodukcija Valvasorjeve grafike Senožeč iz 17. stoletja, notranja stran pa predstavlja Senožeče v začetku 20. stoletja. Glasilo predstavlja delo in življenje v krajevni skupnosti Senožeče (ki zajema vasi Dolenja vas, Gabrče, Laže, Otošče, Potoče, Se-nadole in Senožeče), Štjak (ki zajema vasi Bogo, Dolenje, Gradišče pri Štjaku, Hribi, Krtinovica, Mahnični, Nova vas, Poljane pri Štjaku, Pristava, Ravnje, Selo in Štjak) ter Vrabče (ki zajema vasi Griže, Jakovce, Razguri, Sela, Stomaž, Tabor, Veliko polje, Vrabče). V teh 27 vaseh, kjer živi pri-
bližno dva tisoč ljudi, so s prostovoljnim delom marsikaj postorili. Tako so se veselili odprtja vodovoda Mlačevo-Senožeče, voda je pritekla tudi v vas Laže, borci so obnovili spomenik NOV na pokopališču v Senožečah. Predstavljena sta temeljna cilja TOZD Cimos, ki sta usmerjena v dvig tehnološke ravni in s tem tudi izvoza, na Štjaku pa so ob letošnjem občinskem prazniku odprli nov gasilski dom. Glasilo skrbi tudi za ohranjevanje zgodovinskih tradicij. Tako je predstavljena naravna in kulturna dediščina na tem območju, razvoj naselja Senožeče, kronika Osnovne šole v Senadolah ter srečanje z Alešem Beblerjem. Izmed portretov je opisano življenje Pepce Čehovin - Tatjane, po kateri se je poimenovalo kulturno-umetniško društvo v Senožečah, 60-letnik Izidor Dolenc ter 70-letnik Miro Kranjec. Predstavljeni so tudi izseljenci, pomen melioracij pri intenzivnejšem kmetijstvu, ovčereja v Senadolah. Izmed društev si lahko v glasilu preberemo o dejavnosti društva upokojencev, Lovske družine Vrhe in Senožeče ter gasilskemu društvu v Senožečah. Kulturna stran prinaša članek o mednarodnem srečanju slikarjev in harmonikarjev v Senožečah, izmed športnih društev pa so predstavljeni uspehi ženskega košarkarskega kluba Cimos Senožeče. V glasilu sodelujejo tudi mladi s članki, omeniti velja tudi literarno prilogo in seznam telefonskih naročnikov.
Uredniški odbor si prizadeva, da bi kmalu izšla nova številka glasila »27 vasi«.
Asfalt
po Vremski dolini do novembra
DIVAČA — V Vremski dolini gradbinci Kraškega zidarja končujejo priprave za začetek posodabljanja približno 8.700 metrov magistralne ceste med Divačo in Ribnico pri Ilirski Bistrici. Odsek od odcepa proti Bujam in Ribnico naj bi izboljšali in asfaltirali najkasneje do 13. novembra prihodnjega leta. Gradnja bo po predračunu veljala več kot 2,35 milijarde dinarjev, od katerih bo polovico združilo gospodarstvo tega predela v okviru svojih obveznosti do manj razvitih območij, ostanek pa bo posojilo izvajalca. Ko so pred nekaj tedni dosegli soglasje o združevanju denarja in začetku del v Vremski dolini, se je načrtovalcem razvoja in prebivalcem občin Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica uresničila dolgoletna želja, da izboljšajo povezavo tega manj razvitega predela z občinskimi središči in hkrati odpro novo turistično pot proti morju.
J. O.
Postopna selitev v izolsko bolnišnico
IZOLA — V novozgrajene prostore izolske bolnišnice so že prepeljali en rentgenski aparat, vendar bo selitev potekala postopoma, vse oddelke pa bodo dokončno preselili v ta del bolnišnice šele čez približno pol leta. Trenutno odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, ki so jih odkrili pri tehničnem pregledu. V januarju bodo najprej preselili vse rentgene, laboratorij in fizioterapijo in v istem mesecu tudi dispanzer ter ambulanto za dermatologijo in venerologijo.
Preselitev labortorija, rentgena in fizioterapije bo omogočil začetek preurejanja pritličnih prostorov, kjer bodo predvidoma do poletja pridobili površine za 38 ležišč očesnega in otorinolaringološkega oddelka iz Pirana. Specialistične ambulante teh dveh oddelkov bi morali v Izolo preseliti že zdaj, v januarju, vendar ovira preselitev ambulante očesnega oddelka zamuda pri dobavi opreme iz uvoza, specialistične ambulante za ušesa, nos in grlo pa ne morejo preseliti zaradi pomanjkanja delavcev - na omenjenem oddelku imajo na razpolago premalo zdravnikov, da bi lahko hkrati delali na oddelku in v ambulanti (če bi ta bila ločena od oddelka). Tako lahko preselitev ambulant in postelj obeh
oddelkov pričakujemo šele maja ali junija v prihodnjem letu.
Zanimivo je tudi, da se večjemu delu zaposlenih v obeh piranskih oddelkih nikakor ne mudi s selitvijo. Razumljivo - tamkajšnji bolnišnični prostori so razmeroma dobro ohranjeni in v veliki meri ustrezajo namenu, večina delavcev pa stanuje v Piranu in okolici in se jim tako ni treba voziti na delo. Zaradi napovedane preselitve pa so nekatere delavke že začele iskati drugo zaposlitev, bližje domu. Po vsej verjetnosti se bo ponovila zgodba iz ankaranske bolnišnice, ko je precej medicinskih sester (po preselitvi oddelka v Izolo), predvsem zaradi nemogočih prometnih zvez z izolsko bolnišnico, prenehalo delati v tej bolnišnici. Tako so se na internističnem oddelku nenadoma znašli v zadregi, saj je začelo primanjkovati medicinskih sester.
Prav tako tudi še ni povsem jasno, kaj bo s starim bolnišničnim objektom v Piranu. Zdravstveni center Koper in piranski občinski izvršni svet se sicer že dogovarjata o tem, vendar dokončne rešitve nimata. Po nekaterih predlogih naj bi objekt namenili turističnemu gospodarstvu, drugi menijo, da bi vanj preselili vse strokovne službe interesnih skupnosti in različnih druž-
benih dejavnosti, ki so zdaj razsejane po starem mestu. Vse načrte pa ovira dejstvo, da s prostorsko dokumentacijo še niso določili namembnosti. Koprskemu zdravstvenemu centru se seveda mudi in bi do denarja od starega objekta rad čimprej. Tudi ankaranskega bolnišničnega objekta še niso uspeli prodati, kaže pa, da bodo zanj le našli rešitev (in kupca). Začeli so namreč pripravljati načrte, po katerih naj bi na nekdanjem bolnišničnem ob-
močju zraslo počitniško naselje. To pa bi bilo seveda veliko laže prodati, kot zdajšnje propadajoče prostore. Ostaja pa še poglavitna in najtežja naloga -čeprav bodo do denarja od prodaje starih objektov nekoč tudi prišli, je jasno, bo denarja od prodanih starih objektov še veliko premalo za dokončno ureditev prostorskih težav koprske porodnišnice in ginekološkega oddelka.
BORIS ŠULIGOJ
Kotalkarji z Opčin otvorili novoletne prireditve
SEŽANA — S kotalkarsko revijo v Sežani, ki jo je priredila občinska Žve-za prijateljev mladine, so se v sežanski občini pričele novoletne prireditve, namenjene vsem najmlajšim, tudi tistim, ki ne obiskujejo organiziranega varstva.
Športno halo v Sežani so napolnili številni otroci in njihovi starši, ki so prišli pozdravit športnike onstran naše meje. O razvoju športnega društva Polet z Opčin in pomenu ter uspehih ko-talkarske sekcije je spregovorila Maja Kokorovec, načelnica kotalkarske sekcije. Med drugim je orisala prizadevno prostovoljno delo vseh športnikov v društvu, ki prav letos praznuje 20. obletnico svojega obstoja. Začetki so bili težavni tudi na kotalkarskem področju, vendar pa so z voljo in zagnanostjo in s prostovoljnim delom zgradili ob 10. obletnici novo kotalkališče, leta 1983 pa pokrito telovadnico. Njihova dejavnost prerašča amaterske vrste, to potrjujejo zlasti uspehi v svetovnem merilu. Osvojeno 14. mesto v Italiji, kjer deluje preko tisoč kotalkarskih društev, pomeni za tako majhno društvo kot je openski Polet velik uspeh. V kotalkarskem športu, ki je podoben umetnostnemu drsanju, morajo tekmovalci obvladati obvezne like in proste elemente. Ta šport združuje različne kategorije od najmlajših, ki so komaj pričeli s skoki, piruetami in koraki, do izkušenih in prekaljenih tekmovalcev, ki obvladajo težavnejše elemente športne zvrsti. V svojih vrstah imajo tudi svetovno priznanega tekmovalca Sama Kpkorovca, ki je bil štirikrat državni prvak, trikrat je osvojil naslov mladinskega evropskega prvaka, letos pa se lahko ponaša z drugim mestom na svetovnem prvenstvu.
V Sežani so se poleg posameznih kotalkarjev predstavili tudi v skupinskih točkah, ki spadajo v obširnejši sklop cirkusa. Poleg živali in njihovih krotilcev so za smeh poskrbeli tudi klovni. S spletom folklornih plesov z ruskimi motivi so poletovci zaključili svoj uspešen nastop v Sežani z željo po skorajšnjem snidenju, kjer naj bi predstavili kotalkarsko revijo v celoti.
Poleg prizadevnih kotalkarjev pa so na prireditvi nastopili tudi domačini: mažoretke in plesne supine iz 3., 4., 6. in 8. razredov osnovne šole Srečka Kosovela Sežana ter skupina izraznega plesa »Mehki čevelj«.
Prireditev pa je obiskal tudi dedek Mraz v spremstvu gozdnih živali in povabil vse prisotne na ostale novoletne prireditve, ki se bodo do konca leta zvrstile po vseh krajih sežanske občine. Torta in baloni pa so v športni hali pričarali sproščenost in prijateljsko srečanje.
—oks—
PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988
Celoletna.............................. 100.000 lir
Mesečna ............................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih.
DANIELLE STEEL
■
113.

Prevedla
Irena Trenc-Frelih

Toda Ward, ki se je vrnil zvečer, je še vedno vztrajal pri svojem. Ves dan ga ni bilo in ko se je vrnil, je Faye po njegovem videzu ugotovila, da je spet popival. Pri večerji je spet vse prisotne opomnil, da Lionel ni več dobrodošel v njogovi hiši ter da je, kar se njega tiče, mrtev. Po teh besedah je Anne nenadoma vstala in se zagledala vanj s sovraštvom v očeh.
»Sedi!« Bilo je prvič, da jo je ogovoril tako ostro, toda ona se mu je, v veliko presenečenje vseh zbranih, uprla. Tega trenutka ni dolgo nihče pozabil.
»Ne bom. Od tvojih besed mi gre ne bruhanje.«
Stopil je okoli mize, jo zgrabil za roko in jo prisilil, da je sedla, vendar se v povračilo ni niti dotaknila hrane, ob koncu večerje pa je umirjeno vstala in ga prebodla s pogledom.
»Boljši je od tebe.«
Potem pa izgini iz moje hiše.«
»Saj tudi bom.« Svoj prtiček je vrgla na krožnik, kjer je ležala nedotaknjena še vsa hrana, in trenutek kasneje izginila v svojo sobo. Samo malo zatem so zaslišali hrumenje Gre-govega avtomobila. Ni se mogel sprijazniti s položajem in Vanessa in Valerie sta se zaskrbljeno spogledali. Obe sta se
bali za Anne in za posledice, ki bi jih ta zadeva lahko prinesla.
Anne se je te noči odkradla iz hiše in se z avtobusom odpeljala do Lionelove hiše. Zvonila je in trkala, ker je videla luč v zgornjem nadstropju, toda nihče ji ni odprl, zato je odšla do telefonske kabine na vogalu in telefonirala od tam, vendar se spet ni nihče oglasil. Fanta sta slišala zvonjenje, vendar sta tiho obsedela v dnevni sobi. Po morečih zadnjih štiriindvajsetih urah nista zmogla ničesar več. John je še rekel, da bi morda morala odpreti, toda Lionel se ni strinjal.
»Če je eden izmed fantov, ki se vrača domov, ima gotovo ključ. Verjetno je spet moj pijani oče.« Dovolj sta že prestala. V tem sta si bila edina. Zato niti nista pogledala skozi okno, da bi videla, kdo je. Anne pa je zunaj potegnila svinčnik iz žepa, odtrgala košček časopisa iz kante za smeti, in napisala Lionelu kratko sporočilo: »Ljubim te, Li. Vedno te bom ljubila, A.« Oči so ji zalile solze. Hotela ga je še enkrat videti, preden bi odšla, toda saj morda niti ni bilo več pomembno... listič je potisnila v poštni nabiralnik. Dovolj bo, da to ve. Ni hotela, da bi mislil, da se je tudi obrnila proti njemu. Morala mu je to povedati. Vendar vsega skupaj ni več prenesla. Odkar se je odselil, je postalo življenje neznosno, zdaj pa bi bilo še hujše. Nikoli ga ne bi smela videti. Ostala ji je ena sama možnost in bila je presenečena, da je ob njej začutila tolikšno olajšanje.
Medtem ko so te noči vsi spali, je pripravila majhno taborniško vrečo in splezala skozi okno svoje sobe, tako kot poprej, ko je šla obiskat Lija. Po vsej steni je bilo dosti opor za roke in noge. To pot je uporabila že ničkolikokrat poprej. Zdaj je tiho zdrsnila na tla, oblečena v kavbojke, športne copate in toplo bundo. Lase si je spletla v dolgo, svetlo kito.
Vedela je, da bo tam zgoraj mrzlo. Vse, kar ji je bilo pri srcu, je imela v majhni taborniški vreči. Niti enkrat ni pogledala nazaj na hišo, ki jo je zapuščala. Vseeno ji je bilo, kaj bo z njimi, tako kot je bilo vseeno njim. Tiho se je odplazila po cesti in prehodila vso pot do Los Angelesa, kjer je na avtocesti proti severu zaustavila avto. Prvemu vozniku je povedala, da gre na Berkeley ter da se mora vrniti po božičnih počitnicah. Možakar je ni več spraševal in jo je odpeljal vse do Baskersfielda.
Takrat je Faye že našla njeno sporočilo. Anne je pustila vrata odklenjena, sporočilo pa je ležalo na njeni postelji.
»Očka, tako si se znebil že dveh. Zbogom. Anne.« Niti besedice za kateregakoli izmed njih. Nič za Faye. Njeno srce se je skoraj ustavilo, ko je našla listek na Annini postelji. Takoj je poklicala policijo. Poklicala je tudi Lionela, ki je medtem tudi že odkril odtrgani košček papirja. To so bili najhujši trenutki v Fayinem življenju in medtem ko je čakala policijo, ni verjela, da jih bo preživela. Ward je ves otopel sedel v niši s papirjem v roki.
»Ni mogla priti daleč. Verjetno je pri kakšni prijateljici.«
Toda to upanje je odgnala Valerie. »Saj nima nobene prijateljice.« Žalostna ugotovitev, toda vsi so vedeli, da je resnična. Njen edini prijatelj je bil Lionel, njega pa je oče odgnal od hiše. Faye ga je gledala z nepopisnim sovraštvom, dokler ni zazvonilo. Prišla je policija. Molila je le, da bi našli Anne, preden se ji bo kaj zgodilo. Nihče ni vedel povedati, kam je odšla, pobegnila pa je pred več urami.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Delavci Aquile zbrali nad 6 tisoč podpisov za svoje zahteve
V nedeljo reka pešcev preplavila središče Tudi včeraj gost promet ob božičnih nakupih
Prava reka ljudi je v nedeljo preplavila tržaško mestno središče. Pešci so »zagospodarili« nacl Korzom in nad drugimi bližnjimi ulicami. Podobno kot lani je bilo mestno središče vsaj za en dan »last« meščanov. Ti so priložnost popolnoma izkoristili: sprehodili so se po cestah brez avtomobilov, izkoristili sprehod za tradicionalne božične nakupe (saj so bile domala vse trgovine v nedeljo odprte), na pod-večer pa so se zbrali na nabrežju in uživali ob 20-minutnem živobarvnem prasketajočem ognjemetu.
Mestni redarji so v nedeljo že ob 8. uri zaprli Korzo in bližnje ulice (do Ul. Valdirivo) avtomobilskemu prometu. V jutranjih urah množica pešcev ni bila pretirana, močno pa se je pomnožila popoldne. Tolikšen prihod ljudi je — kljub 40 redarjem, ki so urejali promet - povzročil hude težave avtomobilistom. Ob obvoznicah je prišlo do hudih zastojev, podobno pa je bilo tudi zvečer, ko se je človeška reka z ulic vrnila v »strugo« svojih stanovanj. Tudi avtobusni promet se je odvijal počasi. Avtobusom je bila sicer dovoljena vožnja po Ul. Mazzini, a kaj, ko so pešci v kratkem »osvojili« tudi to ulico.
Popoldne je za veselo vzdušje na ulicah poskrbela godba na pihala Refolo. Škedenjska dekleta so v narodnih nošah delila dobrote in kuhano vino (na gornji sliki). Predstavniki tovarniškega sveta rafinerije Aguila so izkoristili priložnost »dneva pešcev« v mestnem središču za zbiranje podpisov pod peticijo za ohranitev delovnih mest v žavelj-skem obratu, ki jo bodo poslali deželnemu odboru. Na Kor-zu pred veleblagovnico Upim so postavili mizo in pozivali
Tržačane naj podpišejo njihovo zahtevo (na spodnji sliki). Akcija je doživela izjemen uspeh: zbrali so nad 6 tisoč podpisov.
Podobne akcije (zbiranje podpisov) so organizirali tudi drugi. Naravovarstvene organizacije so zbirale podpise za omejitev avtomobilskega prometa v mestnem središču. Aktivisti KPI so delili letak, v katerem zahtevajo, naj občinske oblasti za pol leta poskusno zaprejo mestno središče prometu ob določenih urah. Komunisti so bili že v prejšnjih dneh zelo kritični do občinske uprave: očitajo ji, da je bilo tudi letošnje enodnevno zaprtje mestnega središča prometu zgolj demagoška poteza. Kot dokaz za to trditev omenjajo, da ni Občina v zadnjem letu storila ničesar za izboljšanje prometa v mestu.
Po nedeljskem »dnevu pešcev« so včeraj avtomobili lahko spet zavozili v mestno središče. Pešci so se jim morali umakniti na pločnike. Tudi včeraj se je po ulicah trlo ljudi. Trgovine so bile — kljub ponedeljku — odprte z normalnim urnikom. Tako bo tudi danes in jutri. Pojutrišnjem, v četrtek, na božično vigilijo bodo vse trgovine odprte s predprazničnim urnikom. Na božič in v soboto, na Štefanovo, bodo trgovine zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte dopoldne. V nedeljo, 27. decembra, bodo dopoldne odprte trgovine z živili. Od ponedeljka, 28., do vključno srede,. 30. decembra, bodo vse trgovine odprte z običajnim urnikom. Na Silvestrovo bodo trgovine z živili odprte popoldne z nekoliko spremenjenim urnikom: od 15.30 do 18. ure. Na novo leto bodo vse trgovine zaprte.
Uspela dobrodelna zborovska revija v Zgoniku
Nedeljska revija zborovskega petja v dobrodelne namene, ki so jo organizirali odbor za gradnjo stavbe - spomenika padlim v NOB iz Briščikov, lovski zbor Doberdob in moški zbor Vasilij Mirk je v celoti dosegla svoj namen. V športno-kulturnem središču v Zgoniku se je zbralo zadovoljivo šte-
vilo poslušalcev iz bližnje in daljnje okolice, ki so radodarno segli v žep in zbrali čedno vsoto prostovoljnih prispevkov, s pomočjo katerih bodo lahko nadaljevali z delom v Kulturnem domu pri Briščikih. V imenu briškov-skega odbora se je Barbara Briščik na koncu iskreno zahvalila za izkazano
solidarnost vsem nastopajočim soorganizatorjem, zgoniški občinski upravi in sploh vsem udeležencem.
Skoraj dve uri trajajoči program je povezovala Slava Starc, ki je sproti tudi orisala dosedanjo umetniško pot in delovanje sedmih nastopajočih zborov, od katerih je vsak izvajal po štiri pesmi. Izbor pesmi je obsegal široko paleto ljudskih in umetnih motivov, ki so jih zbori v glavnem solidno odpeli, tako da je bil zagotovljen tudi pristen kulturni užitek. Po vrsti so se na odru zvrstili mladinski zbor Fran Venturini od Domja, pod vodstvom Suzane Žerjal in ob spremljavi organistke VVilme Kodrič. Lovski zbor Doberdob, ki ga vodi Janko Simoneta, mešani zbor Slavec iz Ricmanj pod taktirko Alda Kumarja, moški zbor Vasilij Mirk s Proseka Kontovela pod vodstvom novega dirigenta Mirana Žitka, dekliški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ki ga je prvič vodila Aleksandra Pertot, moški zbor Vesna iz Križa, pod vodstvom Iva Lešnika in končno še mešani zbor Skala iz Gropade z dirigentko Anastazijo Purič (na sliki).	(B. S.)
Z nedeljskim koncertom v telovadnici
Godba iz Nabrežine uspešno sklenila jubilejno sezono
Nabrežinska godba na pihala je v nedeljo popoldne z zaključnim koncertom v nabrežinski telovadnici na najlepši način voščila domačim ljubiteljem glasbe vesele in srečne praznike. Tradicionalni koncert je sklenil letošnjo izjemno bogato sezono nabre-žinskih godbenikov, ki je doživela svoj višek pred meseci s svečano proslavo 90-letnice ustanovitve društva.
Koncert je privabil v praznično okinčano nabrežinsko telovadnico veliko število domačinov in gostov iz drugih kraških vasi in iz mesta. Godba jih je že z uvodno koračnico dobro »segrela«. Koncert so nato ob glasbi prepletala številna doživetja kot sta bila povratek kapelnika Stanka Misle-ja na dirigentski pult po daljši bolezni in podelitev plaket starejšim zaslužnim članom godbe pozavnistoma Pie-ru Chermazu in Ladiju Juriči, dolgoletnemu članu, predsedniku in tajniku Milanu Pernarčiču, dolgoletnemu klarinetistu Hermanu Pertotu in dirigentu Stanku Misleju.
Godba je zaigrala vrsto klasičnih in novejših skladb. V prvem delu so se v skladbi Trompeter Galopp kot solisti izkazali mladi trobentači Mitja Gruden, Andrej Peric in Milivoj Pertot. Godbeniki so popeljali poslušalce v svet slovenskih narodnih motivov, nato — z zborom znanih grških pesmi — na grška tla, prvi del programa pa so sklenili s fantazijo valčkov.
V	premoru je zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar, ubrano zapel vrsto slovenskih pesmi. Občinstvo je goste toplo sprejelo in jih ob koncu nagradilo z res navdušenim aplavzom.
V	drugem delu je godbo vodil mladi Sergio Gratton, ki je letos začasno nadomestil kapelnika Misleja. Po izboru znanih motivov iz italijanskih oper so bili na vrsti modernejši ritmi Jamesa Lasta, in že se je koncert prevesil v sklepni, božični del s priredbo Berlinovega Belega božiča in Sveto nočjo, ki so jo v lesku pisanih luči zapeli pevci gostujočega moškega zbora Fran Venturini od Domja, njim pa se je takoj pridružila še vsa dvorana.
Nedeljski koncert nabrežinske godbe na pihala je skratka zelo dobro uspel. Godba je potrdila, da je uigran ansambel, ki zna dobro razviti svoj skupinski potencial. Nekatere pomanjkljivosti (na primer ob spremembah ritma in ob delikatnejših prehodih) bo gotovo kmalu odpravila, saj so njeni člani povprečno še zelo mladi. Godba lahko vedro gleda v prihodnost, tudi zato, ker ima »na zalogi« še 17 mladincev, ki sledijo njeni glasbeni šoli. Tako ostaja za godbo še največji problem primeren sedež za vaje. To so godbeniki tudi »potožili« na nedeljski prireditvi, in zaželeli, da bi v novem letu končno dobili nove prostore. Koncerta se je med drugimi udeležil tudi devinsko-nabrežinski župan Brezigar, ki je gotovo slišal za njihovo željo...
Ricmanjska godba za krvodajalce
Proseški harmonikarski kvintet GM v Bar ko vij ah
Nenasilna pobuda za priznavanje človekovih pravic in oporečništva
Barkovljani, starejši in mlajši, so preživeli lep nedeljski popoldan v družbi harmonikarskega kvinteta GM s Proseka, ki ga vodi prof. Loredana Kočevar. Nastop je bil v prostorih KD Barkovlje, kjer je mlade glasbenike Danielo Stefani, Igorja Canteja, Borisa Dollianija, Aleksandra Ipavca in Daria Savrona ter njihovo dirigentko pozdravila in predstavila v imenu domačega društva Vera Poljšak. »Čeprav so vsi člani kvinteta mladi,« je dejala, »so se že lepo uveljaviti. Nastopili so že marsikje ter se udeležili raznih tekmovanj. Tako so dosegli v letu 1986 in v letošnjem letu kar dve prvi mesti: na zelo zahtevnem tekmovanju v Turinu in v kraju Bardolino pri Veroni.«
Kvintet se je predstavil z izredno bogatim in tudi odlično izvedenim programom skladb Camberia, Haus-wirtha, Carel - Maria von Webra, Sei-berja, Doblerja, Keler Bele, Georgesa Bizeta, Kubinskyja in Gerharda Mohra.
Občinstvo je bilo nad izvajanjem mladih harmonikarjev tako navdušeno, da so morali zadnjo skladbo »Manhattan boogie« še ponoviti. Šopek cvetja voditeljici, majhno darilo nastopajočim in kratka družabnost so zaključili to lepo prireditev.
■ Tudi letos bo rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje priredil v telovadnici rikreatorija Brunner v Rojanu prireditev za ostarele. Gledališka skupina »U. Amodeo« bo namreč jutri
predstavila občinstvu igro z naslovom »Fantasia di Natale«.
Praznika se lahko udeležijo ostareli, ki stanujejo v omenjenem okrožju. Vstop je prost.
Rajonski svet obenem obvešča, da bo poskrbel za prevoz vseh, dedkov in vnukov, ki se želijo udeležiti prijetnega skupnega praznovanja. Avtobus bo ob 15.30 odpeljal iz Barkovelj (udeleženci naj počakajo nanj pred barom Pipolo), ob 15.45 pa bo odpeljal s Trga Osoppo.
Semiolog Lotman danes v Trstu
Danes bo v Trstu izjemen kulturni dogodek. V organizaciji Instituta za slovansko filologijo, Združenja Italija-SZ in Trgovinske zbornice bo prišel v goste lingvist in semiolog svetovnega pomeha Jurij Mihajlovič Lotman. V dvorani Trgovinske zbornice (Ul. San Nicold) bo ob 18. uri predaval o Sedanjih problemih semiologije in kulture. Lotman je imel vrsto predavanj na italijanskih univerzah, v Trst prihaja po konferenci v Milanu, in povsod presenetil s svojo mislijo. Vsekakor pomeni njegov \ obisk prvovrstni dogodek za naše mesto.
Italijanska radikalna stranka in poljsko gibanje »Wolnošč j Pokoj« (Mir in svoboda) sta želeli v tem prazničnem času ponovno spomniti prebivalstvo na teptanje človekovih pravic v nekaterih državah in sta v ta namen napovedali nekajdnevno gladovno stavko. Njun namen je doseči, da bi končno vse države priznale pravico do vojaškega oporečništva, da bi spoštovale Helsinško pogodbo o človekovih pravicah, zavzemata pa se tudi za takojšnjo izpustitev iz ječe vseh oporečnikov.
Člani in somišljeniki radikalcev in poljskega mirovnega gibanja so s postom pričeli 13. decembra. Njihovo pobudo je_ podprlo okrog 130 ljudi iz vzhodnih in zahodnih evropskih držav. Jugoslovani, Španci, Turki, Grki, Francozi, Belgijci in Italijani opominjajo s postom svoje državnike, da se premalo zavzemajo za človekove pravice.
Odobravanje tej nenasilni pobudi so izrekli tudi deželni in občinski politični predstavniki: podpredsednik dežele FJK Carbone, podžupan Seghene, občinski odbornik za proračun Bassani in občinska svetovalka Frausinova.
Blagajničarka tržaškega Združenja radikalcev Licia Ghersina, ki se posti že 8 dni, je smisel gladovne stavke takole obrazložila: »Prav v trenutku, ko prihaja do pozitivne razrešitve problema jedrskih raket, je najprimerneje dvigniti zastavo človekovih pravic. Vprašanje je strogo politične narave. Le države, ki dosledno upoštevajo Helsinško pogodbo, se lahko upravičeno proglašajo za demokratične.«
Radikalna stranka vabi vse državljane, naj izpričajo svoje odobravanje tej nenasilni pobudi z enodnevnim postom na božični dan.
Izmenjava voščil med novinarji in predstavniki javnih oblasti
V Časnikarskem krožku je bila včeraj opoldne tradicionalna predpraznična prireditev, na kateri si novnarji izmenjajo božična in novoletna voščila s predstavniki deželnih in krajevnih javnih oblasti. V imenu novinarjev naše dežele je predstavnikom oblasti voščil predsednik Časnikarskega krožka Chino Alessi, odgovorili pa so mu vladni komisar Eustachio De Felice, podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone, deželni odbornik za finance Dario Rinaldi ter tržaški župan Stafieri, ki je Alessiju izročil pečat Tržaške občine.
Darujte kri - to je bilo geslo, s katerim je Godba na pihala iz Ricmanj priredila svoj letošnji zaključni koncert. Prireditev je bila v soboto v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu, ki ga je uprava Občine Dolina dala brezplačno na razpolago in tako prispevala k dobrodelnemu namenu kulturnega večera. Ves izkupiček je bil namreč namenjen Združenju krvodajalcev Trst. Denarno vsoto je predsedniku Združenja dr. Enniu Furlanija izročil predsednik ricmanj-ske godbe na pihala Maksimilijan Komar.
V prvem delu sobotnega koncerta so nastopili najboljši gojenci glasbene šole, ki že več let deluje v okviru ricmanjskega pihalnega orkestra. Posamezno in v mešanih sestavih so se predstavili gojenci, ki študirajo klarinet, saksofon, flavto in tolkala v razredih profesorjev Marina Marsiča, En-nia Krisanovskega in Ruggera Seria-nija. V drugem delu pa je nastopila godba na pihala v polni zasedbi. Pod taktirko prof. Krisanovskega je zaigrala najrazličnejše skladbe, od tradicionalnih koračnic do potpurijev znanih melodij in izvirnih, za godbe skoraj "neobičajnih" glasbenih del.
Kakovostno izvajanje je bilo dokaz truda in požrtvovalnosti tako dirigenta kot tudi vsakega posameznega godbenika. Čut za interpretacijo, popolno zlitje glasov tako različnih glasbil in tehnično izpiljeno izvajanje: vse to je dajalo občutek temeljite priprave, a tudi velike potencialne sposobnosti ricmanjskih godbenikov. Najbolj prijetno pa je bilo to, da je človek kar pozabljal, da posluša tradicionalno godbo na pihala! (dam)
Občinski svet zasedal za zaprtimi vrati
KD ponovila zahtevo po odstopu župana
Prva runda politične bitke za odstavitev župana Staffierija se je sinoči pozno ponoči zaključila kolikor toliko po predvidevanjih. Zahteva KPI, SSk, MSI, Tržaškega gibanja in Mestne liste je prejela samo glasove teh strank (19, ker je bil komunistični senator Spetič zadržan v Šimu in se ni udeležil seje občinskega sveta), proti zahtevi so glasovali predstavniki Liste za Trst in PSI (22 glasov), demokristjani pa so se vzdržali glasovanja, pač pa so ponovili znano zahtevo po "izničenju položaja", kar prevedeno iz političnega jezika pomeni odstop župana.
S tem se seveda politična bitka nikakor še ni zaključila. Dejstvo, da je proti resoluciji z zahtevo po odstavitvi Staffierija glasovalo več svetovalcev kot pa v njeno korist, v
tem primeru ne pomeni, da je bila resolucija zavrnjena, ampak bo treba o njej glasovati še na prihodnjih sejah občinskega sveta, ki sta bili že sklicani za 30. december in 8. januar. In vprašanje je seveda, kaj bodo storili demokristjani, če Lista za Trst ne bo sprejela njihove zahteve in torej Staffieri ne bo hotel sam odstopiti.
Z včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta, ki je bila za zaprtimi vrati, velja še zabeležiti, da je na začetku seje svetovalec Liste za Trst Cecovini predlagal resolucijo, po kateri je zahteva po odstavitvi tržaškega župana nepredstavljiva. Za resolucijo so glasovali svetovalci Liste za Trst in socialisti, proti pa vsi ostali udeleženci seje, izid glasovanja je bil tako 23:29 in je bila s tem resolucija zavrnjena.
Danes na učiteljišču Slomšek proslava 40-letnice ustanovitve
Slovensko učiteljišče Anton Martin Slomšek praznuje danes 40-let-nico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo novembra meseca 1947 z ukazom Zavezniške vojaške uprave, konec meseca so se začela vpisovanja, 9. decembra pred 40 leti pa se je na novi šoli že začel pouk.
Učiteljišče, ob katerem je pozneje zrasla še vzgojiteljska šola, bo proslavilo visok jubilej danes ob 10. uri v šolskih prostorih. Slavnostni govornik bo eden od prvih maturantov na tej šoli, bivši učitelj in tudi bivši predsednik zavodskega sveta učiteljišča Evgen Dobrila. Na prireditvi bodo nato nastopili dijaki in šolski zbor. Proslava 40-letnice bo tudi lepa priložnost za ponovno snidenje vseh tistih, ki so v štirih desetletjih obiskovali učiteljišče, in tudi profesorjev, ki so vzgojili sedanji rod naših učiteljev in vzgojiteljev. Ob tej obletnici je šola izdala tudi dokumentarno brošuro o dosedanjem delovanju slovenskega učiteljišča v Trstu.
Ob včerajšnjem zaprtju prodajne razstave na Pomorski postaji
Dialog o problemih umetnostne obrti Tržaška občina povsem neobčutljiva
S sinočnjega posveta o problemih umetnostne obrti v deželi; prvi z leve predsednik ustanove ESA Faleschini
Sinoči se je na Pomorski postaji končala letošnja lepa in dobro obiskana štiridnevna prodajna razstava umetnostne obrti. Deželna ustanova za razvoj obrti ESA pa je v sodelovanju s promocijskim odborom tržaških umetnostnih obrtnikov še prej priredila srečanje o problematiki tega sektorja. Šlo je v bistvu za dialog, ki ga ESA hotela, da bi slišala za želje in potrebe umetnostnih obrtnikov iz naše dežele in jim skušala po svojih močeh zadovoljiti.
Predsednik ustanove Faleschini je imel daljši uvod, v katerem je oznanil, da ima ESA v programu vrsto pomembnih pobud za področje umetnostne obrti in da želi zbrati mnenja, sugestije in predloge oziroma pridobiti aktivno sodelovanje vsega sektorja pri teh izbirah. Zastavil je dve bistveni točki razvoja umetnostne obrti v Furlaniji-Julijski krajini. Prva zadeva Vilo Manin, za katero je deželni odbor že odobril sredstva (skoraj dve milijardi) za začetek preureditve dela poslopja v kulturni center, ki ga bodo lahko s pridom uporabljali tudi umetnostni obrtniki. Druga točka, in lahko rečemo, da predvsem za Trst zelo boleča, zadeva problem promocije in prodaje obrtnih izdelkov. Če je to drugod po deželi že uspešno rešeno, je tržaška občinska uprava zanj še vedno povsem gluha. Ustanova ESA je že predlagala nekatere rešitve, o katerih pa se Občina sploh ni izrekla, tako da tržaški umetnostni obrtniki ostajajo osamljeni v prizadevanjih, da bi vendarle dobili ustrezno razstavno in prodajno mesto v središču mesta.
Letošnja prodajna razstava umetnostne obrti je Tržačanom še enkrat ponudila vpogled v to dejavnost in ustvarjalnost. Toda štirje dnevi na leto so premalo, saj je javnost potrebno permanentno seznanjati z razvojem te veje obrti, z napredkom, ki ga dosega-
jo obrtniki v svojih ustvarjalnih prizadevanjih in predvsem s kakovostno razliko, ki njihove izdelke ločuje od industrijskih. Na to so tržaški obrtniki pri sinočnjem srečanju še enkrat odločno opozorili. Naj dodamo, da so sodelovali tudi člani SDGZ Silva Bogateč, Bogomila Doljak in Gabrijela Oz-bič ter tajnik združenja Odo Kalan.
Avtobus ACT za Valtellino
Tudi naše mesto se konkretno pridružuje splošni akciji za pomoč prizadetemu območju Valtelline. V teh dneh bodo namreč poslali v Valtellino enega od posebnih avtobusov s pogo-
nom na štiri kolesa. Tako bodo omogočili avtobusno povezavo med Bor-miom in Tiranom, ki jo je zemeljski plaz prekinil. Samo takšna vozila, kot jih ima tržaško Medobčinsko prevozno podjetje kot prvo v Italiji, lahko premagujejo tako strme in razrvane poti, kot je tista, ki zasilno povezuje Bormio s Tiranom.
Za avtobus je zaprosil predsednik Dežele Lombardie Tabacci predsednika naše Dežele Biasuttija. Deželni odbornik Di Benedetto je nato pooblastil upravno komisijo tržaškega prevoznega podjetja, da je dala avtobus dejansko na razpolago. V ta namen je vodstvo podjetja včeraj sprejelo uradni sklep. Avtobus bo ostal na razpolago prizadetemu prebivalstvu Valtelline dokler ne bodo dokončali predora, ki bo omogočil boljšo povezavo z Bormiom.
Na procesu o mamilih na Krasu zaslišali vse obtožence
Ivan Pangos zanikal del prvotnih obtožb
Pred prvostopenjskim sodiščem (predsednik Brenči, javni tožilec Grohman) se je včeraj nadaljeval proces, na katerem je dvajset mladih obtoženih posesti in medsebojne izmenjave (tudi brezplačne) manjših količin hašiša. Dva obtoženca, Dejan Danieli in Kolumbijec Enrigue Hermida, sta obtožena sodelovanja pri nakupu, vnosu v Italijo, posesti in delne prodaje poldrugega kilograma kokaina, Da-nielija pa bremeni še dodatna obtožba, da je v različnih časovnih razdobjih posedoval' in odstopil manjše količine hašiša in kokaina številnim uživalcem mamil.
Pretekli četrtek je na prvi obravnavi sodišče zaslišalo Danielija, Kolumbijca in dva mlada iz Bergama, na včerajšnji pa vse preostale obtožence. Treba je reči, da je marsikateri obtoženec včeraj spremenil svoje prvotne izjave, pravi rekord pa je postavil Ivan Pangos, ki je preklical kar štiri obremenilne obtožbe. Kot prvega je predsednik Brenči zaslišal Andreja Jazbeca, ki je priznal, da je kadil hašiš in marihuano z Giorgiom Zardinijem, vendar je pri tem zanikal prvotno trditev, da bi Zar-dini priskrbel mamilo. Na vprašanje, zakaj tako protislovje, je Jazbec izja-
Črnske duhovne pesmi z New Swing Quartetom
Kot prijetno dopolnilo k predprazničnemu vzdušju bo nocoj ob 20.30 nastopal v cerkvi sv. Antona Novega priznani in priljubljeni New Swing Ouartet s koncertom božičnih pesmi. Ob štirih pevcih, med katerimi je prav gotovo najbolj poznan vsestranski Oto Pestner, bodo seveda nastopali tudi godci. Skupina bo predstavila vrsto črnskih duhovnih pesmi, ob njih pa tudi nekaj tipično božičnih melodij v zanimivih in izvirnih priredbah.
vil, da sam ne ve. Ko ga je predsednik vprašal, od kod je imel marihuano, je Jazbec omenil nekega jugoslovanskega prijatelja soobtoženca Bruna Sta-nisse. Ker pa slednji ni hotel obdržati marihuane, jo je prevzel Jazbec. Ta je tudi priznal, da je v stanovanju Mer-vat Bassimove dvakrat kadil hašiš in da ga je enkrat prinesel sam, enkrat pa Gianni Puzzo, ki mu je v drugih okoliščinah dvakrat prodal manjše količine hašiša. Jazbec je nadalje še priznal, da mu je Mario Mora prodal dozo heroina in da je enkrat spremljal Danielija v Bergamo.
Alberto Barbiero in Antonio Turolla sta priznala, da sta nekajkrat kadila hašiš v stanovanju Bassimove (kar vsekakor ni kaznivo dejanje), nista pa vedela, kdo je mamilo priskrbel. Giorgio Zardini ni zanikal, da bi ob otvoritvi grafične šole Atelje v Nabrežini in naslednji dan v Miljah, skupaj z drugimi obtoženci kadil marihuano, ki naj bi jo bil priskrbel Jazbec. V stanovanju Bassimove naj bi bil kadil hašiš le enkrat. Sandor Sedmak je nato povsem zanikal, da bi Ivanu Pangosu kdaj prodal hašiš, priznal pa je, da ga je včasih kadil in da ga je ob neki priložnosti
V svojem stanovanju na Reški cesti 7 sta si včeraj zjutraj vzela življenje 36-letna Loredana Holzinger por. Peri-ni in 40-letni Antonio Perini. Tragedijo je nekaj ur kasneje odkril neki njun sosed. Ko je stopil mimo vrat njunega stanovanja, je namreč zavohal nadvse močan vonj po plinu, ki je že napolnil hodnik.
Gasilci in rešilec RK so s tulečimi sirenami prihiteli na Reško cesto. Odprli so vrata, bolničarji in zdravnik RK pa so pohiteli v stanovanje v upanju, da niso prišli prepozno. Zakonca Perini sta ležala v kuhinji. Zdravniška pomoč je bila zaman, saj sta izdihnila že nekaj ur pred prihodom rešilca. Vsem je bilo takoj jasno, da sta mož in žena napravila samomor. Verjetno sta na ta skrajni izhod iz življenjske stiske mislila že več dni in sta vse skrbno pretehtala in premislila. Včeraj zjutraj sta zaprla vsa okna in izklopila električno napeljavo, da bi tako preprečila možnost eksplozije v prostoru, napolnjenem s plinom. V kopalnici sta si najprej skušala prerezati žile. Nato sta stopila v kuhinjo, odprla plinsko pipo, razgrnila po tleh odejo, položila glavo na blazino in skupaj počakala na smrt...
Kmalu zatem so v stanovanje v drugem nadstropju hiše na Reški cesti vstopili tudi karabinjerji. Marešalo Petroselli je preiskal vse prostore in
priskrbel Danieli. Mario Mora je zanikal, da bi kadarkoli prodal Jazbecu dozo heroina. Corrado Polh je priznal, da je v zaporu v Vercelliju, kjer je bil na tečaju za jetniškega paznika, ukradel stekleničko Valiuma, zanikal pa je možnost, da bi bil Pangosu in Bogatcu kdaj odstopil hašiš. O odnosu s Pango-som je povedal, da mu je bil le-ta dolžan 200 tisoč lir, ki mu jih je Pangos vrnil delno v gotovini, delno pa v obliki hašiša. Na specifično vprašanje je še zanikal, da bi videl Sedmaka dajati komurkoli cigarete s hašišem. Livio Emili je demantiral, da bi Pangosu kdaj odstopil hašiš, Carlo Turetta pa je zanikal, da bi v stanovanje Bassimove prinašal hašiš. Priznal pa je, da mu je Jazbec nekoč odstopil manjšo količino »dima«. Roberto Bogateč je priznal, da je z Rossanno Fabricci in Ele-no Rinaldi med nekim izletom v Slovenijo užival kokain, pri tem pa je dodal, da so ga kupili skupaj. Mervat Bassim je nato povedala sodišču, da se je v njenem stanovanju večkrat združevala večja skupina mladih in da so nekajkrat tudi kadili. Hašiš, je povedala, so morda prinesli Turolla, Barbiero ali Puzzo, vendar da sama ne ve, kdo je točno bil. V nekaj sekund traja-
Loredana Holzinger in Antonio Perlnl
našel v dnevni sobi blok, na katerega sta nesrečna zakonca napisala svoja zadnja sporočila. Loredana Holzinger je poslednjo misel posvetila materi in sestri, Antonio Perini očetu. V pismu sta želela opravičiti svoje dejanje z izjavo, da nista mogla rešiti hudega problema. Problema, ki je bil zanju pomembnejši od življenja.
Zaprepadeni sorodniki, ki so prihiteli na kraj nesreče, si niso znali razložiti, kaj je privedlo mlada zakonca do takšne tragične odločitve. Oba sta bila redno zaposlena, ona na Prefekturi, on pri podjetju Iret. Bila sta v izredno dobrih odnosih z vsemi sorodniki, Lore-danina mati ju je s telefonom zbujala
jočem zasliševanju je nato Bruno Sta-nissa zanikal, da bi prodal Jazbecu 3 grame marihuane. Mauro Vattovaz je povedal, da je včasih kadil, da pa ni nikoli posredoval drugim cigaret s hašišem. Tudi Diego Kossutta je zanikal, da bi bil odstopil Pangosu ali drugim mamilo.
Kot zadnjega je sodišče zaslišalo Ivana Pangosa, ki je poskrbel za pravo presenečenje, saj je demantiral izjave, ki jih med prvimi zasliševanji dal proti Polhu, Emiliju, Cossutti in Vattova-zu. Tudi izjavo, da je Danieli kupil v Lombardiji večjo količino hašiša, je včeraj preklical. Presenečenje predsednika sodišča Brencija in stranskega sodnika Reinottija je bilo veliko in na njuno vprašanje, zakaj spreminja obtožbe, ki so . marsikoga pribile na zatožno klop, je povedal, da jih je dal, ko je bil v zaporu in je zato »bil brez glave«. Brenči si je vsekakor pridržal možnost, da ga prijavi zaradi obrekovanja.
Proces se nadaljuje danes: na vrsti so priče ter nastopi javnega tožilca Grohmana in odvetnikov D'Onofria, Niderja ter Messinea. Obravnava se bo nadaljevala tudi 4., 5. in 7. januarja.
vsako jutro točno ob sedmi uri, da ne bi zamudila službe. Včeraj zjutraj je poslednjič govorila z njima.
Sodni zdravnik Costantinides je ugotovil smrt obeh pokojnikov, sodnik Grohman pa je izdal pooblastilo za odvoz trupel v mrtvašnico. Točno uro smrti bo lahko ugotovila šele obdukcija, vzrok, ki ju je pripeljal do samomora, pa bo verjetno ostal skrivnost, ki jo bosta pokojnika nesla s seboj v grob.
Na Akvedotu odkrili truplo neznanca
Še vedno ni znano, kako je ime moškemu, ki je v nedeljo ponoči mrtev obležal na Akvedotu. V ponedeljek ga je ob štirih zjutraj našel zapriseženi stražnik. Moški je ležal na tleh med parkiranimi avtomobili, tik pred križiščem med Akvedotom in Ulico Scussa. Zdravniki mu na žalost niso mogli več pomagati.
Moški ni imel pri sebi osebnih dokumentov. Neznanec je bil star od 60 do 65 let. Na njegovem truplu ni bilo znakov nasilja, zato je najverjetnejša domneva, da gre za naravno smrt. Pokojnik je bil oblečen v siv plašč in pulover z modrimi in sivimi črtami.
Redar dvignil moped z mopedistko vred: pretor ga je oprostil
Prejšnje dni se je pred pretorjem Reinottijem odvijal proces, ki sta ga sprožila 31-letna Sabina Cravero por. Tognon in 43-letni mestni redar Um-berto Capriati. Prva je drugega prijavila, češ da je zlorabil svojo funkcijo, redar pa je reagiral tako, da je žensko prijavil zaradi obrekovanja. Dogodek, ki je prišel pred sodišče, se je pripetil 10. decembra popoldne, ko je proti prometnim pravilom Tognonova vozila z mopedom po Ulici Mazzini. Pred križiščem z Ulico S. Spiridione jo je Capriati ugledal in ji z roko dal znak, naj ustavi, kar je tudi storila. Takoj je bila zato, da poravna 12 tisoč lir globe. Medtem ko je izpolnjeval obrazec, je bil redar zelo robat in je med drugim avtoritarno izjavil, da njemu noben mopedist ne more zbežati, češ da ga on ustavi kar z eno roko. No, potem ko je plačala globo in po njegovih napotkih odpeljala do bližnjega semaforja, ki je kazal rdečo luč, je redar začel tuliti za njo in zahteval, naj gre nekaj metrov nazaj, do bele črte. Ker se je Tognonova obotavljala, se ji je približal, s silo dvignil moped z njo vred, iztaknil svečo in ga vlekel nazaj, pri čemer pa je ženska nerodno padla na tla. Ker se je zbala za svojo varnost, je začela vzklikati, da je nor in klicati ljudi na pomoč. Capriati je pri tem poklical bližnje kolege in jo v policijskem priporu odpeljal na poveljstvo.
Na procesu je javna tožilka Tiziana Valussi predlagala, naj pretor obsodi redarja, saj je nepojmljivo, da se javni funkcionar tako surovo in nasilno obnaša. Pretor Reinotti je sicer v razsodbi priznal, da gre za necivilno obnašanja, toda oprostil je oba, češ da dejanje ni kaznivo.
Zapustil nas je naš dragi
Miroslav Cijak
Od njega se bomo poslovili jutri, 23. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Prosek.
Žalostno vest sporočajo: žena Milka, hči Neda, mama in drugi sorodniki.
Prosek, 22. decembra 1987
Upravni odbor Narodne in študijske knjižnice in delovni kolegi izrekajo Nedi iskreno sožalje ob bridki izgubi očeta Mirka.
Prerezala sta si žile in odprla plinsko pipo
Tragična odločitev dveh mladih zakoncev
Združenje prostovoljnih gasilcev Breg je praznovalo 10-letnico delovanja
Združenje prostovoljnih gasilcev Breg je v petek proslavilo svoje desetletno delovanje s slavnostno sejo, ki se je odvijala v prostorih občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu. Večer je slavnostno otvoril Igor Peta-ros, ki je že devet let poveljnik tega združenja.
Združenje je nastalo pred desetimi leti, ko je stopil v veljavo zakon, ki omogoča, da ima lahko vsaka občinska uprava svojo protipožarno ekipo. Kljub začetnim težavam, ki so se pojavljale tudi zaradi nezadostnega poznavanja nove dejavnosti, je dolinskim prostovoljnim gasilcem z vztrajnostjo in dobro voljo uspelo razviti svojo pomembno dejavnost. S samoprispevkom članov in pomočjo dolinskega župana je združenje odkupilo od tvrdke SIOT terensko vozilo, nato od zasebnika kombi. V sodelovanju z Gasilskim društvom Globojner je pred kratkim poskrbelo še za gasilski kamion, ki bo prihodnje leto opremljen za posege pri večjih gozdnih požarih. Dežela, ki je dolinskim gasilcem priskočila na pomoč že na začetku, pa naj bi v prihodnjih mesecih nabavila še nov kombi.
Vsa ta dejavnost zahteva tudi določeno denarno podlago. Zato se je Združenje prostovoljnih gasilcev Breg obrnilo na Tržaško kreditno banko in opensko Posojilnico, ki sta prošnjo pozitivno sprejeli. Zaradi finančnih težav so se ustavila tudi dela za ureditev sedeža, ki bo v Boljuncu, v prostorih starega občinskega kopališča. Upati je, da bo stvar v kratkem ugodno rešena, saj je občinska uprava odobrila načrt popravil.
Spominska slika dolinskih prostovoljnih gasilcev
V zadnjih letih se je začetnim članom pridružilo precej novih prostovoljcev. Med njimi je tudi veliko mladih. Današnja stvarnost zahteva specifično usposobljene gasilce. Tega se prostovoljci dolinske občine zavedajo, zato skrbijo tudi za primerno usposabljanje novih članov.
Uvodnemu govoru Igorja Petarosa je sledilo podeljevanje spominskih diplom ustanovnim članom, značk vsem članom združenja in podajanje izkaznic novim prostovoljcem, med katerimi sta tudi dve ženski. Spominske plakete so prejeli Občina Dolina, Pokrajinska komanda gasilcev, Gozdarsko nadzorništvo Trst, Postaja gasilcev Milje, Gasilski društvi Hrvatini in Črni kal, Postaji gozdne straže Dolina in Bazovica, AVAB - Združenje
prostovoljcev za protipožarno zaščito gozdov, TKB, openska Hranilnica in posojilnica, Lovska družina Žavlje in pa Drago Slavec za dolgoletno delovanje in prizadevanje ob ustanovitvi združenja Breg. V imenu uprave Občine Dolina je pozdravil podžupan Marino Pečenik, ki je spregovoril tudi kot predsednik KGS, v imenu tržaškega Gozdarskega nadzorništva je čestital arhitekt Barocchi, Milan Jeras pa je v imenu gasilcev od Hrvatinov spodbudil k nadaljnjemu sodelovanju in stvarni izmenjavi izkušenj.
Po pozdravih KD Primorsko, KD Ra-potec, SKD Slavec, tabornikov RMV, PD Slovenec, KD Venturini ter sekcij VZPI-ANPI iz Doline, Prebenega, Mačkolj in Boljunca je slavnostni večer prijetno sklenil nastop Godalnega kvarteta Glasbene matice, (dam)
________gledališča____________
VERDI
Operna sezona 1987/88
Jutri, 23. decembra, bo ob 20.30 v cerkvi sv. Frančiška (Ul. Giulia) tradicionalni BOŽIČNI KONCERT s sodelovanjem zbora in orkestra gledališča VERDI. Izvajali bodo Perosijeve, Schubertove in Vi-valdijeve skladbe. Dirigent Gabriele Bellini. Vstop prost.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88
Nocoj ob 21. uri: IX. FESTIVAL TRŽAŠKE POPEVKE.
LA CONTRADA -
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: BUON NATALE AMICI MIEI Alana Ayckbourna. Režija Francesco Macedonio.
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1987-88
4. ABONMAJSKI KONCERT
Jutri, 23. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Pianistični duo HECTOR MORENO NORBERTO CAPELLI
Ravel in njegova glasba za dva klavirja
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.

SLOVENSKO . f STALNO.. Milili GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič PONOVITVE:
V soboto, 26. t.m., ob 20.30 -ABONMA RED F - druga sobota v nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri -ABONMA RED G - druga nedelja
v ponedeljek, 28. t.m., ob 16. uri - ABONMA RED H
Potovalni urad
AURORA
Prireja od 6. do 17. februarja 1988 zanimivo.potovanje v
INDIJO in NEPAL
Cena 2.590.000 lir.
Od 11. do 20. iebruarja potovanje v toplo
MALEZIJO in SINGAPUR
Cena 1.590.000 lir.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA -Ul. Milano 20, tel. 60261.
SLOVENSKI KLUB		GLASBENA ZADRUGA
V TRSTU		ARS NOVA
MTiJ Ulica		vabi na
|	JF*B sv. Frančiška 20/11		KONCERT
vabi danes, 22. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na		BOŽIČNIH PESMI S SKUPINO NEW SVVING OUARTET
REDNI OBČNI ZBOR		danes, 22. t. m., ob 20.30 v cerkvi sv. Antona v Trstu.
Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo blagajnika, obravnava, volitve.	■	Vabila so na razpolago v tržaških in okoliških župniščih, v Zadrugi Ars Nova (tel. 200892, od 15. do 18. ure), v Tržaški knjigarni, in na Radiu Trst A.
		
koncerti		šolske vesti
Societa dei concertl - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. januarja 1988, ob 20.30bo v gledališču Rosset-ti koncert dua: M. LOGUERCIO - A. SPECCHI (violina in klavir).
vazne prireditve
Godbeno društvo Prosek priredi v soboto, 26. t. m., ob 17. uri TRADICIONALNI KONCERT NA ŠTEFANOVO v Kulturnem domu na Proseku. Sodeluje amaterski oder J. Štoka. Vabljeni!
Narodna
in študijska knjižnica Odsek za zgodovino
vabi na predstavitev publikacije
GORIŠKI LETNIK
s prispevkom
»ARHEOLOŠKA SLIKA BOLJUNCA PRI TRSTU«
danes 22. t. m., ob 18.30 v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela France Mihelič.
V	galeriji Minerva razstavlja do 31. t. m. slikarka MANUELA DESSANTI.
V	Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 so v uradnih in večernih urah na ogled črno-bele fotografije, ki so bile nagrajene in sprejete na 5. fotografskem natečaju Foto Trst 80.
PELLICCERIA CERVO
TRST — Drevored XX. septembra 16 Telefon 767914
Velika izbira: krzen — jop — našitkov izredna kakovost zadnji modni kroji po ugodnih cenah
PELLICCERIA ALBERTI
Ul. delle Torri 2
priporočeni trgovini za vaše nakupe
cenjenim strankam voščimo vesele božične praznike
Državno učiteljišče A. M. Slomšek v Trstu vljudno vabi bivše dijake in prijatelje mladine na PROSLAVO 40. OBLETNICE USTANOVITVE SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA V TRSTU, ki bo danes, 22. decembra, ob 10. uri na sedežu zavoda v Ul. Caravaggio 4.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Salto nel bulo.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Un ra-gazzo dl Calabria, It. 1987; r. Luigi Comencini; i. Gian Maria Volonte, Diego Abatantuono, Therese Lio-tard.
EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 II segreto del mio successo, kom., ZDA 1987; r. H. Ross; i. M. J. Fox, H. Slater, R. Jordan.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Le streg-he dl Eastwick, fant., ZDA 1987; r. George Miller; i. Jack Nicholson.
NAZIONALE III - 16.30 22.00 Frag-rante desiderio □.
PENICE - 17.30, 22.15 Una fortuna sfacciata, kom., ZDA, r. A. Hiller, i. B. Midler, S. Long, P. Coyote, G. Carlin.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Bianca-neve e i 7 nani, ris., prod. Walt Dis-ney.
MIGNON - 16.00, 22.00 L'ultimo im-peratore, dram., It.-ZDA 1987, 203/ r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
EDEN - 15.30, 22.00 Osceno, porn.,
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Vacanze morbose dl giovani bagnate, pom.,
NAZIONALE II - 15.30, 22.00 Django H., r. Ted Archer, i. C. Connelly, Do-nald Pleasence.
VITTORIO VENETO - Danes zaprto.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Full Metal Jacket, dram., ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Ermey.
LUMIERE FIGE - 18.20, 22.00 Who's that girl, kom., ZDA 1987, 94/ r. James Foley; i. Madonna, Griffin Dun-ne.
RADIO - 15.30, 21.30 Sessi inlerno, porn., □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Tržaški
partizanski
zbor
V nedeljo, '27. t. m., bo v Bazovici v prostorih Partizanskega doma ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10. uri v drugem sklicanju
OBČNI ZBOR SEKCIJE VZPI-ANPI
pri TPPZ P. Tomažič
Dnevni red:
1.	uvodno poročilo
2.	izvolitev odbora
3.	sprejetje ustanovne listine
4.	poimenovanje sekcije
5.	program 1988
včeraj - danes
Danes, TOREK, 22. decembra MITJA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 9.44 in zatone ob 18.08.
Jutri, PONEDELJEK, 21. decembra
PETER
PLIMOVANJE DANES: ob 3.58 najnižja -8 cm, ob 9.37 najvišja 49 cm, ob 16.41 najnižja -69 cm, ob 23.35 najvišja 36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1025,1 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Chetta, Francesco Di Martino, Nicola Cefarin, Davide Predonzani, Barbara Leone, Čonsuelo Giordani, Emanuela Radin, Lorenza Cin-gerla.
UMRLI SO: 81-letna Ameba Toffolo, 82-letna Carmela Fonda, 72-letna Elda Nigris.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 21., do četrtka,
24. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 JBarkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 35, Trg Ospedale 8, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere Petek, 25. decembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Zavije), Prosek.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Dnevna služba - od 16.00 do 20.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Osppdale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - po 13. uri samo po telefonu za najnujnejše primere.
Oglasni oddelek Primorskega dnevnika PUBLIEST
sporoča, da bo uradoval po običajnem urniku le v sledečih dneh:
danes, 22., in jutri, 23., ter 28., 29., 30. decembra
V dneh 26. decembra in 1. januarja 1988 sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika.
Znameniti Abraham je včeraj potrkal na vrata v Dolini in se pobratil s SILVANOM KLABJANOM Ob vstopu v bojevito armado petdesetletnikov mu čestitajo
Ankica, Drago in Katja.
Ob prejemu plakete boja in dela
MILANU PAHORJU
čestitamo in želimo še veliko zadoščenj pri vzgajanju mladih moči.
Mladinski odbor SKGZ
Ob prejetju priznanj SKGZ izražamo
SLOVENSKEMU KLUBU in članu predsedstva MILANU PAHORJU
naše zadoščenje in iskrene čestitke.
Zveza slovenskih kulturnih društev
čestitke
SILVANO KLABJAN je od včeraj v družbi tistih, ki tvorijo Abrahamovo vojsko. Da bi se še naprej dobro bojeval z vsemi oblaki in sencami, da bi si še dolgo strigel brado mu voščijo Gig-liola, Mario, Goran in Matevž.
_________mali oglasi_______________
OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah št. 22/D.
OSMICO so odprli Ferlugovi pri Piščancih. Vabljeni!
PRODAM smuči elan in vezi tirolya v dobrem stanju po ugodni ceni. Klicati od 13. do 13.30 na tel. št. 410110.
PRODAM renault 5, letnik 1981, v dobrem stanju. Tel. od 14. do 16. ure na št. 229234.
ZAPOSLIMO osebo z večletno prakso v mednarodni trgovini z znanjem tujega jezika. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Mednarodna trgovina".
21-LETNI KNJIGOVODJA z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 211790.
HIŠO na Krasu išče slovenski par. Tel. 815701 ob uri obedov.
IŠČEM hišo v najem z malim vrtom, najmanj 220 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša".
UGODNO prodam fiat 131 v dobrem stanju. Cena 1.000.000 lir. Tel. 227425 v večernih urah.
SMUČARSKE čevlje tecnica 3, št. 42, rabljene en teden, prodam za 60.000 lir. Tel. danes in jutri v večernih urah na št. 52277.
ZARADI uvedbe metana oddajamo za 400.000 lir tri leta staro peč-centralo na drva, premog in plinsko olje. Tel. 040/422082.
NUDIM inštrukcije matematike za osnovno in srednjo šolo. Tel. 003865/31454 (petek, sobota in nedelja).
prispevki
Sobota, 26. decembra 1987 Dnevna služba od 8.30 do 13.00
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Trg Liberta 6, Ul. Cavana 1, Largo Sonnino 4, Ul. S. Giušto 1, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje), Proseška ulica 3 (Opčine), Prosek.
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117JBarkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Dnevna služba - od 16.00 do 20.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. S. Giusto 1, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Ul. Flavia 89.(Zavije).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) - od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejš-še primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
V	spomin na Marto Pregarz por. Zu-ban darujeta Marija in Srečko Zupan 50.000 lir za Sklad M. Čuk, 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Marto Pregarz por. Zu-ban darujeta vnuka Albertina in Savino z družinama 50.000 lir za TPK Sirena in 50.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob smrti Marte Pregare por. Zuban darujejo'sestrične Albina, Zora, Marčela in Zofija 20.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca in 20.000 lir za bar-kovljanski pevski zbor M. Pertot.
V	spomin na Marto Zuban darujejo Laura Abram in družine Jevnikar 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob plačilu članarine darujejo Florjan Verginella 7.000 lir, Vida Grgič 7.000 lir ter Marija Paoletti 2.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
40-letniki iz Boršta in Zabrežca se zahvaljujejo 39-letnikom za prejete čestitke in cvetje in darujejo 90.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob obletnici smrti dragega moža Marija Daneva daruje žena Milka 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
La Combustibile
TRST - Domjo 38 Telefon: 820331 - 810252
•	PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
•	KURILNO OLJE FLUIDNOST 3/5
•	PETROLEJ ZA OGREVANJE
•	MOTORNA OLJA
•	KOVINSKI REZERVOARJI
•	DIESEL GORIVA
•	LES ZA KURJAVO
•	RAZNE VRSTE PREMOGA
•	BRIKETI
slike, ki niso le spomin
Uda turk
»Jn anka tranvaj uopnski...«
Posebno atrakcijo predstavlja v Trstu tramvajska proga TrSt-Opčine, ki je praznovala že 85-letnico življenja, saj je bila dograjena leta 1902. To je zanimiva kombinacija navadne tramvajske jproge in žičnice, ker mora v najbolj strmem predelu na Skorklji premagati kar 25 % strmino na razdalji 800 m. Proga je dolga okrog 5 km in premaguje višinsko razliko 350 m.
Zaradi svoje slikovitosti je obvezna točka za vsakega obiskovalca Trsta. Popularnost openskega tramvaja pa izpričuje tudi pesem, ki mu je posvečena in ki jo poznamo v italijanski, pa tudi v slovenski narečni verziji. Gradnja tramvajske proge je veliko prispevala k urbanizaciji tega mestnega predela. Na vrhu škorkljanskega hriba stoji značilni gradeč Geiringer, zgrajen v prejšnjem stoletju v romantičnem neogotskem slogu. Inž. Geiringer je izdelal načrt za tramvajsko progo, tako da so tedaj zlobni jeziki namigovali, da si je načrtovalec skrajšal pot do doma.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.30
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Torek, 22. december, sicer znan po prazniku JLA, pomeni tudi dva dni do velikega končnega žrebanja. O tem nekoliko kasneje, zdaj pa k lestvici ...
Štev. tednov na lestvici 9 4
26
4
3
5 5 2
4
32
Lestvica pretekli teden 1
3
5
6 8 2
4 10
9
7
1.	Whitesnake — Here I go Again
2.	Simply Red — Maybe Someday
3.	Martin Krpan — Še je čas
4.	Agropop — Samo milijon nas je
5.	Los Lobos — La Bamba
6.	Bruce Springsteen — Tunnel of Love
7.	Rink Flayd — On The Tunning Away
8.	George Michael — Faith
9.	Wendy and Lisa — VVaterfall 10. U2 — With Or VVithout You
Lestvica tega tedna beleži precej sprememb v zgornjem delu, novosti pa ta teden ni. VVhitesnake so še naprej prvi, Simply Red tik pod vrhom, Martin Krpan dve mesti višje, kar velja tudi za Agropop. Največji skok tega tedna je napravila skupina Los Lobos, znana tudi po tem, da je najtežja na svetu (po kilogramih seveda). La Bamba je ta hip svetovno najbolj »plesljiv« motiv. Bruce Springsteen in Rink Floyd nekaj mest nižje, George Michael pa uspešno proti sredini lestvice. Zanimivost na devetem mestu: Wendy in Lisa sta že tretjič zapored na devetem mestu. Deseta je skupina U2, ki je z nami 32 tednov...
V nedeljo smo vam vrteli dva predloga We'U Be Together, z zadnjega Stingovega albuma in Maschi Gianne Nannini. Zdaj pa k nagradam: decembrske so dva darilna kompleta Primorskih novic, dva darilna kompleta Splošne banke Koper, bedž in nalepka Vročih 10. Velike končne nagrade pa so: dvojni stereo radiokasetofon, darilo Splošne banke Koper, radio slušalke, darilo Primorskih novic, vikend paket, darilo Hotelov Simonov zaliv Izola, športna torba, dežnik in brisača, darila Garnel cluba iz Žuster-ne in še kakšna primerna nagrada. Žrebanje bo v četrtek dopoldne, tako da časa nimate preveč, pošljite čimvečje število glasovnic, kar vam povečuje možnost izžrebanja. Vnaprej srečno!
Z nagradami sodelujejo:
fr) mr

»»•flo j Tr»t
Atlro
OO Slak loma M-p.lt.
I.kr. TOZD El.ktro.ku.tlk*
S.i.n.
/O

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:..................
Naslov: ...................'.................................-..............
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; 'bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
£ RAI 1__________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nan.: La tata e il professore
10.00	Risanka: Gristi 11 draghetto
10.20	Smučanje: moški in ženski paralelni slalom (prenos iz Bormia)
11.45	Tiskovna konferenca ministrskega predsednika G. Gorie
13.30	Dnevnik
14.00	Otroška oddaja: Naše pravljice
14.15	Risanka: Gristi il draghetto
15.00	Aktualno:.Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - kronika
16.00	Risanka
16.45	Nad.: Guglielmo il conguistatore
17.40	Risanke: Le avventure di Pitfall
18.00	Variete: leri, Goggi, domani
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
21.45	Koncert ob 40-letnici ustave (orkester Alessandro Scarlatti iz Neaplja, dir. Franco Caracciolo)
22.30	Dnevnik - vesti
22.40	Film: Un re a New York (kom., VB 1957, r. Charles Chaplin, i. Charles Chaplin, Dawn Addams)
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
0.45 Dok.: Mednarodna panorama
RAI 2________________
8.00	Inf. oddaja: Prva izdaja
9.00	Rubrika: Italija se prebuja
10.00	Rubrika o televiziji
11.05	Dok.: Formazione come progetto
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - športne vesti
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Športna rubrika
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: Il dottor Simon Locke
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Annie (glas. ZDA 1982, r. John Huston, i. Albert Finney)
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Il caso Paradine (dram., ZDA 1948, r. Alfred Hitchcock, i. Gregory Pečk, Alida Valli)
, A' RAI 3	1
11.30	Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskih predstavah
.12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.00	Glas. odd.: Speciale Dadaumpa
15.30	Izobr. oddaja: Poljedelstvo
16.00	Film: Helzapopping in Grecia (kom., ZDA 1940, r. Edward Sut-herland, i. Allan Jonesa)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.00	Inf. oddaja: Agostino!
20.30	Aktualno: Vroča linija (1. del)
21.30	Film: L ispettore Martin ha teso la trappola (krim., ZDA 1973, r. Stuart Rosemberg, i. Walter Matthau, Bruce Dern)
22.25	Dnevnik - vesti
22.30	Film: LJspettore Martin ha teso la trappola (2. del)
23.25	Aktualno: Vroča linija (2. del)
23.55	Dnevnik in deželne vesti
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Šolska TV: kemija -Onesnaževalci organskega in anorganskega izvora, naravoslovje - Svet okoli nas, Vulkani in potresi, obrambna vzgoja -Osnovni pogoji preživetja, Jezikovni utrinki
11.05	Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.25	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Informativna oddaja: Periskop (Po Bosni in Hercegovini je tokrat na vrsti Makedonija. Iz Skopja gre pot po dolini reke Vardar, do starodavnega mesta Stobi, nato obisk kraljeviča Marka v Prilepu, Herakleja pri Bitoli in seveda Ohrida s carjem Samuelom in sv. Klimentom...)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik in poročilo s konference SZDL Slovenije
20.35	Gledališka predstava, nato Integrali in Dnevnik
(55 TV Koper____________
14.15	TVD Novice
14.20	Nanizanka: Le Rossignol
15.15	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
16.00	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Z razprave o odstopu župana
TRST — Raziskava SWG o gledanju na sindikalne organizacije TRST —- Mladi in ženske proti spolnemu nasilju
GORICA — Razgovor z Darkom Bratino ob 10-letnici Kinoateljeja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nan.: L incredibile dr. Hogg
20.20	Loterija in TVD Novice
20.30	Nani.: Banacek - Capitan Jack
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Dokumentarec o zgodovini: La macchina del tempo
22.45	Šport: košarka A2, Čuki Mestre-Cantine Riunite Reggio Emilia
Jf| CAHALE S
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
8.35	Film: Capitani corag-giosi (pust, ZDA 1937, r. Victor Fleming, i. Freddie Bartholomew, Spencer Tracy)
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Il terrore corre sul fiume (pust., VB 1959, r. John Guiler-min, i. Gordon Scott, Sean Connery)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10 Nanizanka: Il mio ami-
co VVebster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	TV film: feredita dei Guldenburg
22.25	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Rubrika: Premiere
0.40 Film: Piedino il gues-turino (kom., It. 1974, r. Franco Lo Cascio, i. Franco Franchi)
l SR RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 II Santo,
10.30	Kate & Allie, 11.00Mary Tyler Moore
11.30	Film: Primo peccato (kom., ZDA 1952, r. Claude Binyon, i. Gin-ger Rogers, Clifton VVebb)
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, Occhi di gatto, I Puffi, Animated Clas-sics
15.30	Nanizanka: Cassie & Co.
16.30	Nadaljevanka: Malibii
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: La grande lotteria
20.30	Film: Willie Wonka e la fabbrica di cioccola-to (fant., VB 1971, r. Mel Stuart, i. Gene VVilder, Jack Albert-son)
22.25	Filnj: Lucia di Lam-mermoor (glas., It. 1946, r. Piero Ballerini,
i.	Nelly Corradi, Loret-ta Di Lelio)
0.40 Nan.: Detective per amore, 1.30 II Santo
^|> ITAUA1
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes. risanke Bun Bun, Lovely Sara, Maya, Popples
10.30	Nanizanke: Tarzan,
11.30	La terra dei giganti, 12.30 II pianeta delle scimmie »
13.30	Variete: Smile
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nan.: Rin Tin Tin
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alla scoperta di Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Be-nji, Mila e Shiro
18.00	Dok.: Jonathan
19.00	Nanizanka: Supercar
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Turk 182 (kom., ZDA 1985, r. Bob Clark, i. Timothy Hut-ton, Robert Urich, Kirn Cattrall)
22.25	Dok.: Antropos
23.25	Glas. oddaja: Rock opolnoči - Fenomeno Rap
1.00	Nanizanka: Magnum
TTELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Gaby (dram., ZDA 1956, r. Curtis Bernhardt, i. Leslie Caron, John Kerr)
22.30	Nad.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja
1.15	Nan.: Mod Sguad
^ TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.40	Dokumentarec: Opera
selvaggia
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Oddaja o gbrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nad.: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.40 Almanah; 10.10 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.00 Naša dobra stara kuhinja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (62. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.30 Roman: V labirintu (5. del).
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Nenavadni pogovori; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo,- 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Radijska igra: Pustolovščina; 21.55 Intermezzo,- 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Operetna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ža varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov in prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Oddaja o turizmu; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeno popoldne; 15.00 Šola, otroštvo in vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Bazar; 18.00 Studio je nared; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasbeni koktajl; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Glasbena oddaja s skupino Šank Rock; 19.30 Smeh in glasba; 20.45 Val mladih, nato Glasba za lahko noč.
V nedeljo v Katoliškem domu v Gorici
Proslava 40-letnice Slovenske skupnosti uvod v spomladansko volilno kampanjo
V januarju 1947 je bila v Gorici us tanovljena Slovenska demokratska zveza, v kateri so se zbrali liberalno ter katoliško misleči ljudje. V decembru istega leta so Slovenci liberalnega mišljenja ustanovili SDZ tudi na Tržaškem, sredi naslednjega leta pa so katoličani na Tržaškem ustanovili Slovensko krščansko socialno zvezo. Kasneje je v Trstu nastala skupna stranka z nazivom Slovenska skupnost, ki je potem dobila deželne razsežnosti. Proslava 40-letnega delovanja je bila v nedeljo zvečer v telovadnici Katoliškega doma v Gorici.
Po uvodnih besedah deželnega predsednika Marjana Terpina je osrednji spominski govor imel deželni tajnik Ivo Jevnikar. Podrobno je omenil nastanek in razvoj slovenske strankarske organizacije na Goriškem ter Tržaškem, poudaril, da je bilo in je to nadaljevanje političnega delovanja pred obema vojnama. Leta 1962 je nastala Slovenska skupnost. Svoje ljudi je doslej izvolila v vseh občinah na Goriškem in Tržaškem, kjer žive Slovenci, v obeh pokrajinskih svetih ter tudi v deželnem svetu Furlanije-Julij-ske krajine, glasove pa je dobila tudi na Videmskem. Največ poudarka daje SSk združevanju Slovencev na narod-
Nezgoda v stanovanju: oplazil ga je tok
Takojšen poseg reševalcev je preprečil najhujše. Na oddelku za intenzivno nego goriške splošne bolnišnice je od včeraj popoldne 62-let-ni Egidio Medeot iz Gorice, Ulica
----:a 1. Mož je včeraj popoldne
popraviti električni likalnik
Carmca
skušal ________ __________ _______
in pri tem ga je oplazil tok. Zaradi šoka je upokojenec padel na tla ter se poškodoval po obrazu, imel je težave z dihanjem in srcem. Kot kaže, je bila hitra pomoč za oživljanje učinkovita. V bolnišnici so ponesrečenca takoj prepeljali na oddelek za intenzivno nego in mu nudili potrebno zdravniško pomoč. Proti večeru si je za silo opomogel iz šoka in prišel k zavesti.
nostni podlagi, njeno zanimanje pa fega tudi na druga področja našega življenja. V zadnjem času, je še dejal Jevnikar, se je stranka organizacijsko utrdila v vseh občinah in tudi na deželni ravni.
Jevnikar je' seveda omenil tudi dolgoletno borbo za zaščitni zakon. SSk si za to prizadeva tako na krajevni ravni v sodelovanju z drugimi vsedržavnimi strankami kot tudi v širšem merilu. Govornik je napovedal, da bodo parlamentarci manjšinskih strank tudi tokrat predstavili v parlamentu osnutek našega zaščitnega zakona. Izrazil je tudi zadovoljstvo, da je bil pred dnevi s hitrim postopkom v Poslanski zbornici odobren osnutek zakona za jezikovne manjšine. Jevnikar je omenil tudi v Senatu izglasovano postavko za finančno pomoč slovenski manjšini. SSk meni, da mora biti sklad na razpolago pri Vladnem komisariatu v Trstu, kjer naj se o tem odloča v sodelovanju z zastopstvom slovenske manjšine. Podpore ne potrebujeta samo Slovensko gledališče, marveč tudi druge slovenske ustanove ter organizacije, je še povedal..
Nedeljski shod je pravzaprav pomenil uvod v volilno kampanjo, saj bodo pri nas na pomlad 1988 volitve v deželni svet, v goriški in tržaški pokrajinski svet, ter v nekatere občinske svete. Jevnikar je apeliral na veliko aktivnost s tem v zvezi.
V svojem pozdravu je predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole poudaril, da Slovenija želi, da bi Slovenci v zamejstvu kot doslej kar se da enotno nastopali, ko gre za njih skupne interese. Poudaril je velik pomen, ki ga dajejo enotnemu slovenskemu kulturnemu prostoru ter dejal, da stoji Jugoslavija, kljub njenim sedanjim težavam, ob strani vsem Slovencem v zamejstvu. Ob koncu svojega pozdrava je Smole zaželel vesel božič in srečno novo leto. Željo po sodelovanju v skupnih vprašanjih je izrazil tudi zastopnik SKGZ Suadam Kapič. Iskren in topel pozdrav je prinesla Marija Ferletič v imenu SSO. Prebram je bil tudi pozdrav komunističnega senatorja Stojana Spetiča.
Ob zaključku je predsednik Terpin izrail popolnem solidarnost Primorcev Koroškim Slovencev.
Med prisotnimi gosti so bili tudi jugoslovanski generalni^ konzul SFRJ v Trstu Livij Jakomin, Željko Jeglič od republiške konference SZDLS, Igor Komel od SKGZ, župana Sovodenj Primožič in Steverjana Humar. Seveda so bili prisotni pokrajinski ter občinski svetoyalci Slovenske skupnosti. Uvodoma je pel zbor Števerjanski fantje, zatem pa še Tržaški mešani zbor. Sledila je družabnost ob zvoku ansambla Lojzeta Hledeta.
Danes univerzitetni posvet o šoli za preglednike računov
Tržaška univerza prireja danes v avditoriju strokovni posvet na temo Potrjevanje letnih računov podjetij: kakšni specialisti? Posvet naj bi prikazal predvsem vsebino in vlogo posebne šole za preglednike računov v podjetjih, ki jo bo ekonomska fakulteta tržaškega vseučilišča odprla januarja v Gorici. Posvet, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Občine, se bo pričel ob 9. uri. Uvodne posege bodo imeli rektor prof. Paolo Fusaroli, predsednik Konzorcija za univerzitetno izobraževanje v Gorici sen. Michele Martina in šolski skrbnik dr. Santo Leotta.
Po pozdravih političnih predstavnikov in upraviteljev bo prof. Maurizio Fanni, docent v Trstu in ravnatelj tečaja v Gorici, predstavil perspektive,
^ SLOVENSKO £ STALNO. GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
KRALJ NA BETAJNOVI
Režija: Mario Uršič
Danes, 22. t. m. ob 20.30 -ABONMA RED B
V Kulturnem domu v Gorici
Avtobusi vozijo po običajnem voznem redu.
Nocoj spet seja medobčinske skupščine KZE
V ospredju lokacija glavne bolnišnice
Javna zdravstvena služba na Goriškem je spet v ospredju polemik med strankami. Komaj je bilo za silo rešeno vprašanje o usodi bolnišnic v Krminu in Gradežu, kjer bodo usposobili dva oddelka za rehabilitacijo, vsakega s po 30 posteljami in zagotovili vse za to potrebne zdravstvene storitve, že je na
Večer z A le k sijem Pregarcem
V reprezentančni dvorani palače Attems je bil v petek literni večer, na pobudo goriške pokrajinske uprave. Predstavili so večjezično pesniško zbirko tržaškega rojaka Aleksija Pregarca. Splošen oris avtorjevega opusa, njegove misli in usmeritve je najprej podal predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta, podrobneje pa je o pesniku spregovoril, v slovenščini, propf. Josip Tavčar, potem pa v italijanščini, Carlo Milič. Ob klavirski spremljavi Silvia Donatija je pesmi recitiral avtor, italijanske prevode pa Gian Maria Bugatto.
dnevni red prišlo drugo vprašanje: kaj če bi osrednjo bolnišnično strukturo v pokrajini, splošno bolnišnico v Gorici, premestili iz Ulice Vittorio Veneto v razmeroma novo stavbo bolnišnice Janeza od Boga. Tak predlog so dali socialdemokrati, ki so skupaj s krščanskimi demokrati in socialisti v upravnem odboru KZE in s tem spet dali pobudo za polemike, saj se zdi predlog nestvaren in težko izvedljiv. Naletel pa je tudi že na ostre reakcije predstavnikov raznih strank.
Tako so o tem razpravljali v mestnem odboru krščanske demokracije, kakor izhaja iz tiskovnega poročila. Predlog je po mnenju KD neizvedljiv, imel pa bi tudi neugodne posledice na političnem področju, saj bi taka rešitev pomenila zmanjševanje pomena pokrajinskega glavnega mesta.
Namesto preselitve, predlaga KD preureditev obstoječih objektov v Ulici Vittorio Veneto, kar bi nedvomno terjalo tudi manjše finančne izdatke. In prav glede tega KD ugotavlja, da obstajajo za goriško splošno bolnišnico precejšnje težave, glede pridobivanja ustreznih finančnih sredstev, medtem, ko naj bi za druge podobne ustanove v deželi ne bilo posebnih problemov. V tem se kaže nemoč goriških političnih predstavnikov v odnosu do Dežele. Na sejni mestnega odbora KD so razpravljali tudi o politični akciji, ki naj bi jo započeli, da se vprašanje ovrednotenja goriškega bolnišničnega centra predstavi v pravi luči. Odločno
zahtevo naj bi, po mnenju KD, izoblikovali v goriškem občinskem svetu. V tem smislu naj bi čimprej prišlo do poglobljene razprave.
O socialdemokratskem predlogu so se pred kratkim izrekli tudi komunisti. "Gre za nepremišljen in improviziran predlog, brez tehnične podlage, ki predstavlja tudi nevarnost za nadaljnje poslabšanje storitev v zdravstvu." Taka je ocena, zapopadena v posebnem dokumentu, ki ga je sestavila komunistična skupina v KZE. V dokumentu je vnovič poudarjena potreba po kvalitetni spremembi v vodstvu javne zdravstvene službe, kar pa je mogoče doseči le z zelo stvarnim soočanjem glede programa.
O predlogu PSDI bo govor na današnji seji medobčinske skupščine KZE, ki je napovedana za 19. uro, saj je bila ta točka vključena v dnevni red. Poleg stališč največjih strank, bodo nedvomno povedali svoje tudi predstavniki manjših strank, zlasti tistih, ki nimajo svojega predstavnika v Upravnem odboru. Predsednik upravnega odbora bo tudi odgovoril na nekaj že pred časom vloženih pisnih vprašanj in na neposredno zastavljene vloge. Napoveduje se torej razgibana seja.
■ Vlak je v nedeljo zjutraj, nekaj minut pred 8. uro, v bližini goriške železniške postaje, v smeri Vidma, povozil 58-letnega Giuseppa Palumba iz Gorice. Zdi se, da gre za samomor.
ŽENSKA — MOŠKA — OTROŠKA OBLAČILA
v TRŽIČU, Ul. Duca cTAosta 91-93
Vsem klientom voščimo vesele praznike!
Prva seja odbora SSŠ
Prof. Leopold Devetak izvoljen za predsednika šolskega sindikata
Prof. Leopold Devetak je novi predsednik Sindikata slovenske šole v Gorici. Izvolili so ga člani novoizvoljenega odbora Sindikata, ki so se zbrali na prvo sejo sredi prejšnjega tedna. Prof. Devetak je že dolgo let na vodilnih mestih v SSŠ, več let je v njem opravljal tajniške funkcije.
V svojem prvem predsedniškem govoru je prof. Devetak nakazal nekaj dolgoročnih in kratkoročnih pobud bodočega delovanja. Skušali bodo vzpostaviti stike s konfederalnimi sindikati ter tudi z avtonomnim SNALS, kot tudi s tržaškim sindikatom. V februarju pride, na predlog sindikata iz Nove Gorice, do srečanja med organizacijama. Ker bo v januarju predvpis v osnovne šole, bodo s primerno akcijo pričeli takoj; razdelili bodo primerne lepake. Sindikat bo tudi spremljal gradnjo novega slovenskega šolskega centra.
Na občnem zboru so bili v odbor izvoljeni predvsem mladi, šolniki. Podpredsednik je Mirko Šturm, tajnik Marjan Vončina, blagajnik Jožko Pahor. Ivan Sirk je poverjen za javno obveščanje, zapisnikarka je Sonja Klanjšček. V odboru so še Mirka Brajnik, Ivo Tommasi, Nataša Pavlin, v nadzornem pa Ivan Bratina, Nevica Budal in Manuela Gravner. V razsodišču so Nevja Žerjal, Silvan Bevčar in Slavko Tomšič.
Na zadnjem občnem zboru so sprejeli tudi sklep, da bodo delo odbora spremljali polnopravni svetovalci, kot
so pedagoški svetovalec iz Nove Gorice Danilo Štekar, ter tudi dolgoletni odborniki Albin Sirk, Marjan Bednarik in Sergij Korošec.
Nesreča na Kaninu
V ljubljanskem kliničnem centru je na zdravljenju 25-letni Giorgio Pasco-lini iz Čedada, ki se je težko ponesrečil v nedeljo, okrog poldne, med smu-čanjem na prostranih kaninskih smučiščih. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi Pascolini smučal izven vzdrževanih in označenih prog in padel v globoko brezno. Odpeta smučka, ki je ostala na površju je prijateljem potrdila sume o nesreči. Takoj je stekla reševalna akcija. V nekaj urah so člani Gorske reševalne službe ponesrečenca izvlekli iz brezna. Pri reševanju so uporabili tudi helikopter.

GLASBENA
MATICA
GORICA
Produkcija gojencev
BOŽIČNICA
Danes, 22. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
Vabljeni starši in prijatelji!
ki jih odpira nova šola na univerzitetni ravni. Poročila bodo imeli še prof. Livio Cossar, prof. Vladimir Nanut, prof. Mario Pines in dr. Guido Grisi, vsi s Tržaške univerze in docenti na goriški šoli, ter generalni direktor Fri-ulie dr. Angelo Cocetta. Zaključil bo dekan ekonomske fakultete prof. Gia-como Borruso.
V popoldanskem delu, ki se bo odvijal na sedežu trgovinske zbornice, bosta ob 15. in 17. uri dve okrogli mizi. Pri prvi bo govor o zakonskem osnutku za izvajanje 4. direktive KZE, pri drugi pa o habilitaciji in pogojih za poklic "auditor".
Drevi občinski svet v Sovodnjah
Na zadnji letošnji seji se bo drevi ob 20. uri sestal občinski svet v Sovodnjah. Svetovalci se bodo spoprijeli z dokaj zajetnim dnevnim redom, od najema posojil do uvedbe raznih davščin in izvajanja kolektivne delovne pogodbe za uslubence do poveritve raznih nalogov na področju načrtovanja in izvajanja analiz.
■ Rajonski svet v Stražicah se bo sestal na redni seji danes ob 20.30 na sedežu v Ul. Brigata Pavia 138.
OBČINA SOVODNJE
obvešča, da bo v letu 1988 neposredno upravljala reklamno službo in tudi izterjevanje zadevnih taks in pristojbin. Občani, ki so vezani na plačilo takse za reklamo, naj zato isto plačajo direktno na občini — pri zakladniku, ali pa na pošti, na poštni tekoči račun št. 10673499 v korist občinske blagajne Občine Sovodnje — Tesoreria comunale Savogna dlsonzo.
razna obvestila
Občina Doberdob vabi upokojence
na srečanje z občinskimi upravitelji ob božičnih in novoletnih praznikih, ki bo jutri, 23. t. m., ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu.
Silvestrovanje Društva slovenskih upokojencev bo v nedeljo, 27. t. m., s pričetkom ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop samo z vabili, ki se lahko dvignejo na sedežu še danes, v torek, 22. t. m., od 10. do 12. ure ter pri poverjenikih. Navzoč bo dedek Mraz (darila bo zbiral ob vpisu).
Občina Sovodnje priredi v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi avtobusni izlet v Škofjo Loko ob vsakoletnem spominskem pohodu v Dražgošah. Prijave in pojasnila pri predsednikih oz. poverjenikih posameznih društev. Izlet bo 10. januarja. ,
Občina Sovodnje obvešča trgovce, obrtnike in nasploh vse operaterje, da bodo davek na reklamo za leto 1988 pobirali neposredno na občini, ker bo reklamno službo upravljala občina sama in ne preko poverjenega podjetja, kakor do zdaj.
Odbor za varstvo okolja v Sovodnjah
obvešča, da je pri sovodenjski Posojilnici odprt račun. V ta sklad lahko nakažejo denarne prispevke občani in vsi, ki želijo podpreti dejavnost odbora.
koncerti
Koncert božičnih pesmi bo drevi ob 20.30 v avditoriju v Ul. Roma, na pobudo občinske uprave. Nastopajo pevski zbori: S. Ignazio, Štandrež, M. Filej, Coral di Lucinis, Monte Sabotino, L. Bratuž, I Madrigalisti di Gorizia, Ars Musiča.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Mississippi adventu-re«.
VERDI 18.00-22.00 »La monaca di Monza«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Baby, giochi intimi di una ragazza«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Irzic
EXCELSIOR 17.30-22.00 »People sex ga-mes«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Silvestrski koncert.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Maščevanje v ulici brestov«.
DESKLE 19.30 »Vražja cesta BMX«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel 72701.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8.uri Matilde Visintin Stori iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Marija Hvala vdova Markič iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 11. uri Michele Musto iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 12. uri Luigi Mersecchi iz hiše žalosti v Ul. Campag-na Bassa v cerkev v Ločniku in na tamkajšnje pokopališče.
Pravi svetovni čudež!
V zadnjih dneh se je dogodilo veliko takega, kar bi zaslužilo popopran ali vsaj satiričen komentarček. Seveda, nič takega ni bilo, da bi nas prizadelo in vznemirilo, a vendar je dogodkovna mavrica prav močno barvita, tako da ne vemo niti kje začeti. A začeli bomo, čeprav smo se že zadnjič zakleli, da prehudega ostišča ne bomo več uperjali. Nikamor.
Menim, da je najodmevnejši dogodek, čeprav ni imanentno športni, konec šahovskega dvoboja Kasparov -Karpov. Svetovnemu prvaku je uspelo obdržati žezlo prav skozi šivankino uho, saj je vse kazalo, da bo Karpov spet sedel na prestol. Zadnja partija v Sevilli je bila tako pričakovana, da je španska TV po pritisku javnosti morala celo odpovedati neposreden prenos neke nogometne tekme (pravi svetovni čudež !) in vključiti kamere v dvorani gledališča Lope de Vega. Vsi so tako videli, da Karpov ni zdržal psihološkega pritiska in Kasparov ga je v 64 potezah (zanimivo — prav toliko je šahovskih polj) porazil, rezultat izenačil in,ostal svetovni prvak. S tem pa, po mnenju strokovnjakov, ostaja še vedno odprto vprašanje, kdo je najboljši šahist na svetu.
Če je v šahu vprašanje odprto, v smučanju in nogometu ni dilem. Ta čas je na »beli opojnosti« absolutni
gospodar Alberto Tomba, ki nima nasprotnikov niti na tujem snegu. Na sobotnem kranjskogorskem veleslalomu je imel smolo, v nedeljo pa je spet suvereno zmagal. Ali je res v tako eksplozivni fizični formi, so ga vprašali novinarji. »Vprašajte dekleta!« je bil rezek in duhovit odgovor, ki kaže, da je Tomba povsem sproščen in neobremenjen pri nastopanju in v življenju.
Rekli smo, da dilem ni niti v nogometu. Če bo Napoli še naprej tako mlel vse svoje nasprotnike, potem ostaja odprto le vprašanje, ali mu bo uspelo potolči rekord Juventusa, ko so Turinčani zmagali prvenstvo s sanjskimi 51 točkami. Res pa je tudi, da je letošnje prvenstvo na meji regularnosti, saj ima prav Napoli točki več od zasluženega (poraz v Piši in nato »podarjena« zmaga disciplinske komisije), Milan in Juventus pa dve manj. Kaj bo, kaj bo, torej, če se Brdavs ne ukroti? Na Krpana bo treba najbrž počakati novo sezono, ko se bodo druga moštva še dodatno okrepila...
Nekaj novic sem hotel posredovati tudi iz domačih logov. Bolje bo, da se tega opravila ne lotim in raje zaželim vsem mirne božične praznike. Saj lahko voščim, kajne? To dela zadnje čase tudi predsednik SZDL Slovenije Jože Smole in zakaj ne bi storil tega še jaz? (mč)
Šah: po dvoboju Kasparov - Karpov za svetovno krono
Oba šahista si zaslužita naslov
SEVILLA — Šahovski svet je za naslednje triletje potrdil svojega stare-ga-novega vladarja: Garrija Kasparova. Vendar se moramo takoj vprašati: ali je prvak res najboljši? Ne smemo namreč pozabiti, da se je dvoboj zaključil neodločeno 12:12 in da je Garri ohranil naslov le po zaslugi pravilnika, ki je sicer v zgodovini šaha večkrat rešil prvaka. Resnici na ljubo moramo potrditi, da si naslov zaslužita oba šahista, morda bi dodali še več: na tem dvoboju je izzivalec Karpov pokazal precej več od prvaka, ki se je srečno izmazal prav zadnji trenutek.
Verjetno jg Kasparov nekoliko, morda podzavestno, podcenjeval nasprotnika, saj je menil, kot tudi marsikdo drug, da se je nepreklicno začela njegova era, pa čeprav ima Karpov le 36 let. Na dvoboj se je pripravil nekoliko površno, ali vsaj precej manj od nasprotnika, ki je predvidel celo prehrano in ni tokrat izgubil niti kilograma telesne teže. Ne smemo namreč pozabiti, da je Karpov na že mitičnem dvoboju leta 1978 na Filipinih proti Kor-čnoju izgubil sedem kilogramov telesne teže, tokrat pa je bil Karpov fizično na višku, kar dokazuje, da je slednji
Ka j j je pravkar zmagal zadnjo partijo dvoboja in je zato veselje povsem razumljivo...
čisto vse strokovno pripravil do najmanjše potankosti.
Verjetno imata oba šahista to nesrečo, da živita v istem obdobju, saj za
njima zija prava praznina. Karpov se je npr. v finalu kandidatskega dvoboja prav poigral s svetovno štev. 3 Sokolovem. Razmerje med obema šahovskima genijema današnjega časa je kar se da izenačeno. Karpov in Kasparov sta v štirih dvobojih za naslov svetovnega prvaka odigrala 120 partij, izid pa je 60,5:59,5 za sedanjega prvaka.
V Sevilli je bil dvoboj podoben naj-napetejši kriminalki, saj je bil eden najzanimivejših sploh. Karpov je začel zelo poletavno, saj je osvojil že drugo partijo. Kasparov je z zmago v 4. partiji stanje izenačil, že v naslednji pa je Karpov spet povedel. Očitno je bilo, da svoje kože ne bo prodal poceni. Spet novo izenačenje v osmi partiji, nato pa se je začela majhna Karpovo-va osebna tragedija. Imel je popolnoma zmagano deveto partijo, pa se mu je nasprotnik izvil, v 11. pa je v dobri poziciji naredil celo grobo napako in partijo izgubil. Tokrat je že kazalo, da je dvoboj že zaključen, vendar pa je izzivalec s črnimi figurami zmagal 16. partijo in stanje izenačil. Sledila je serija šestih remijev, nato pa neverjetni finiš z po eno zmago na eni in drugi strani. Šedaj pa bomo videli, kako bo potekal dvoboj za šahovsko krono med tema šahistoma leta 1990...
Kranjska gora naklonjena Italijanom
Kranjska gora je bila naposled radodarna tudi z italijanskimi smučarji, katerim ni doslej še nikoli poklonila najvišje stopničke na zmagovalnem odru. Toda Alberto Tomba je ta čas nepremagljiv (razen, če ne pade) in je navidezno brez napora osvojil že peto zmago za svetovni pokal. Dosti bolj je tokrat z drugim mestom presenetil njegov rojak Richard Pramotton, ki si je s to uvrstitvijo bržkone zagotovil povratek v prvo jakostno skupino, iz katere bo menda izpadel Avstrijec Ni-erlich. Glede na zadnje razplete je bil nedeljski slalom uspešen tudi za Jugoslovane, škoda le, da v drugem spustu niso bili enako uspešni kot v prvem. Križaj si je namreč s padcem zapravil najmanj šesto mesto, Benedik je s tretjega zdrknil na 7., končno pa je do konca speljal progo Petrovič in osvojil peto mesto.
V Piancavallu je prvi ženski veleslalom sezone presenetljivo dobila Francozinja Guittet, ta čas šibka italijanska ekipa je spet odpovedala, Mateja Svet pa je bila četrta, a po prvem spustu je
imela drugi najboljši čas. Sicer pa se v jugoslovanskem taboru še veselijo sobotnega 3. mesta Veronike Šarčeve, tretje Jugoslovanke za Svetove in Zajčevo, ki je kdajkoli stopila na zmagovalni oder v tekmovanju za SP.
Na Japonskem, v Sapporu sta bili dve preizkušnji za SP v smučarskih skokih. Obakrat je zmagal finski as Nykaenen, ki je tako odvzel Čehu Plocu prvo mesto na skupnem vrstnem redu (1. Nykaenen 100, 2. Ploc 92, 3. Parma 67, 4. Tepeš in Opaas 35, 6. Ulaga 31.). Jugoslovani so nastopili z B ekipo, prvi točki za SP si je prislužil Kopač.
Nič novega v A ligi oziroma:
Zenga obnovil pogodbo
Kot je bilo pričakovati so se prena-peteži na nogometnih stadionih ta teden potuhnili, a ni rečeno, da bo pre-mir stalen. Na igrišču medtem Napoli nadaljuje svojo zmagovito vojno. Nadigral je tudi vse prej kot slabo Verono (sicer le bledo senco ekipe v pokalu UEFA), ostali pa se med sabo kolje-
jo. Sampdorio vsi hvalijo, a je v Turinu pri Juventusu v bistvu izgubila novo točko. Bo že res, da lahko kljubuje Neapeljčanom le Milan, ki je v skromnem derbiju premagal Inter, a Berlusconijevemu moštvu bo športni sodnik odvzel točki in jih dal Tancre-dijevi Romi. Edina novost je tako ta, da je Zenga po tolikih polemikah obnovil pogodbo z Interjem do leta 1991.
Triestina spet v težavah
V B ligi pa je Triestina doživela svoj že šesti poraz v gosteh in zmage doma tako prav nič ne zaležejo. Tržačani so zdaj spet predzadnji, malo pred njimi pa je Udinese, ki je v srečanju doma z Laziom prišel le do točke, vendar pa je pokazal veliko obetavne borbenosti.
Švedska premočna
v Goteborgu je v finalu teniškega Davisovega pokala Švedska s 5:0 premagala Indijo. Zadnji dan je bil formalnost. Jarryd je s 6:4, 6:3 premagal Krishnana, Wilander pa s 6:2, 6:0 Am-ritraja.
V košarkarski A-2 ligi
»Telenovelas«
Zmaga Segafreda v Pavii proti solidni Annabelli je gotovo nepričakovana in za goriške ljubitelje košarke nadvse razveseljiva. Nadaljuje pa se »telenovelas« v zvezi z Jugoslovanom Pesičem, ki je tudi tokrat igral in dosegel 12 točk. Klub še ni dobil dovoljenja, da registrira Američana Meent-sa, požrtvovalni Arsenje je tako že dva dobra meseca na prepihu. Prej ga je »ogrožal« Ebeling, nato govorice, zdaj pa, po načrtih vodstva, naj bi bil že dva tedna doma. Vse to ustvarja v taboru moštva velike napetosti, ki včasih prihajajo do izraza. V nedeljo je na primer trener De Sisti v slačilnici pri-solil mlademu Espositu zaušnico'(nato se mu je opravičil), Bullaro pa sta sodnika izključila.
V B-l ligi je tržaški Stefanel z rekordnim izkupičkom 117 točk odpravil modenski Inalca. Tanjevičeva »filozofija« je tokrat prišla povsem do izraza, a Tržačani igrajo dobro predvsem po zaslugi zdaj povsem zdravega Fischet-ta. Toliko košev pa tržaško moštvo ni menda v svoji novejši zgodovini še nikoli dosegle.
OL1NPIC
TRST - UL. DEL BOSCO 10/a - TEL. 040/773902
NAŠE PONUDBE:
SMUČI HEAD +
VEZI	150.000	lir
SMUČI FISCHER +
VEZI	180.000	lir
SMUČI ATOMIC +
VEZI	190.000	lir
SMUČARSKI
ČEVLJI	60.000	lir
SMUČARSKI
KOMBINEZONI 1 59.000 lir PUHOVKE
(pravi gosji puh) 149.000 lir
SMUČARSKE HLAČE
(salopette)	49.000	lir
OB NAKUPU SMUČI VAM PRIPRAVIMO DRSNO PLOSKEV, ROBNIKE IN MAŽO
EKSKLUZIVNA PRODAJA SMUČARSKIH ČEVLJEV S. MARCO Center za smučarske čevlje z vbrizganjem mase
Moški slalom Kranjska gora VRSTNI RED
1.	Tomba (It.) 1'46"35; 2. Pramotton (It.) 1'46"95; 3. Mader (Av.) 1'47"27; 4. Zurbriggen (Švi.) T47"32; 5. Petrovič (Jug.) T48"04; 6. Stenmark (Šved.) 1'48"07; 7. Benedik (Jug.) 1'48'09: 11. Tdtsch (It.).
LESTVICA SLALOMA
1.	Tomba (It.) 75, 2. Mader (Av.) 30, 3. Pramotton (It.) 27, 4. Gerosa (It), Križaj (Jug.) in Zurbriggen (Švi.) 21.
Benedetto 85:79, Allibert - Neutroro-berts 86:83, Bancoroma - Benetton 95:93, Brescia - Wuber 90:91.
LESTVICA
Snaidero 22, Divarese, Arexons in Dietor 18, Bancoroma, Tracer in Sca-volini 16, Enichem, San Benedetto, Neutroroberts in Allibert 10, Hitachi 8, Benetton, Irge in Wuber 6, Brescia 2.
PRIHODNJE KOLO
Divarese - Allibert, Scavolini - Dietor, Neutroroberts - Bancoroma, Enichem - Brescia, Hitachi - San Benedetto, Benetton - Arexons, VVuber - Tracer, Irge - Snaidero.
LESTVICA ZA SP
_ 1. Tomba (It.) 125, 2. Zurbriggen (Švi.) 91, 3. Mader (Av.) 45, 4. Strolz (Av.) 42, 5. Nierlich (Av.) 40.
Ženski veleslalom Piancavallo
VRSTNI RED
1.	Guittet (Fr.) 2'27"32, 2. Schneider (Švi.) 2'27'48, 3. Figini (Švi.) 2'28"04, 4. Svet (Jug.) 2’28"12, 24. Zajc (Jug.) 2'32"62.
LESTVICA ZA SP
1.	Figini (Švi.) 92, 2. Fernandez Oc-hoa (Šp.) 75, 3. VVachter (Av.) 70, 4. Wolf (Av.) in Oertli (Švi.) 66, 5. Walli-ser (Švi.) 56, 7. Svet (Jug.) in Gerg (ZRN) 52.
nogomet
iiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiliiiiil
•liiiiiilliniiiilililliiliilliii!
Italijanska A liga
IZIDI 12. KOLA
Ascoli - Fiorentina 3:0, Como - Torino 0:0, Empoli - Cesena 2:2, Inter - Milan 0:1, Juventus - Sampdoria 1:1, Napoli - Verona 4:1, Piša - Avellino 0:0, Roma - Pescara 5:1.
LESTVICA
Napoli 21, Milan 18, Sampdoria 17, Roma 15, Juventus 13, Cesena in Inter 12, Verona 11, Torino, Ascoli, Fiorentina, Pescara in Piša 10, Como 9, Avellino 5, Empoli 4.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Ascoli, Cesena - Piša, Fiorentina - Roma, Milan - Napoli, Pescara - Como, Sampdoria - Inter, Torino - Juventus, Verona - Empoli.
Italijanska B liga
Taranto - Triestina 3:1 (2:1)
STRELCI: Roselii v 6. in 26. minuti, Bivi v 40. minuti in Paolucci v 67. minuti.
TARANTO: Spagnuolo, Biondi, Grideili, Chierici, Pazzini, Paolinel-ii, Paolucci, Roselii, De Vitis, Dalla Costa, Picci.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Polonia, Dal Pra, Cerone, Biagini, Scaglia, Di Giovanni (Marchesan od 59’), Bivi, Causio, Orlando.
IZIDI 15. KOLA
Bari - Lecce 2:1, Bologna - Padova 1:0, Brescia - Piacenza 3:0, Catanzaro -Barletta 0:0, Cremonese - Atalanta 1:1, Genoa - Sambenedettese 1:0, Messina - Modena 1:1, Parma - Arezzo 3:0, Taranto - Triestina 3:1, Udinese - Lazio 0:0.
LESTVICA
Bologna 20, Atalanta 19, Padova in Catanzaro 18, Lecce, Cremonese, Lazio in Brescia 17, Bari in Piacenza 16, Messina in Sambenedettese 15, Parma 14, Genoa 13, Modena in Arezzo 12, Udinese in Taranto 11, Triestina 9, Barletta 8.
PRIHODNJE KOLO
Italijanska A-2 liga
Annabella - Segafredo 81:90 (43:47)
ANNABELLA: Starks 18, Giroldi 18, Hordges 23, Anconetani 2, Faler-ni 3, Boesso 17.
SEGAFREDO: Marušič 12, Esposito 8, Aleksinas 28, Vitez 17, Pesič 12, Bullara 13.
IZIDI 12. KOLA
Alno - Yoga 106:87, Fantoni - Denti-gomma 110:103, Annabella - Segafredo 81:90, Čuki - Riunite 81:89, Standa -Spondilatte 91:74, Jolly - Sharp 78:86, Facar - Sabelli 83:84, Maltinti - Biklim 101:124.
LESTVICA
Yoga 22, Riunite 20, Fantoni in Jolly 16, Sharp, Alno in Annabella 14, Maltinti in Facar 12, Standa 10, Čuki, Segafredo, Spondilatte in Dentigomma 8, Sabelli 6, Biklim 4.
PRIHODNJE KOLO
Yoga - Annabella, Riunite - Facar, Standa - Fantoni, Spondilatte - Alno, Sabelli - Biklim, Dentigomma - Maltinti, Segafredo - Jolly, Sharp - Čuki.
Italijanska B-1 liga
Stefanel - Inalca 117:106 (67:56)
STEFANEL: Sartori 9, Fischetto 30, Bonino 13, Ardessi 17, Riva 19, Lokar 4, Cantarello 10, Zarotti 8, Martini 2, Tasso 5.
INALCA: Santini 2, Caiti 22, Fer-racini 22, Daniele 7, Zonca 3, Pizzetti 24, Tardini 18, Spaggiari 1, lemmi 5, Grasselli 2.
IZIDI 13. KOLA
Sarvin - Docksteps 80:73, Conad -Fanti 91:101, Castor - Caruso 93:78, Virtus - Popolare 81:90, Mister Day -Valentino 83:7, Stefanel - Inalca 117:106, Ranger - Stamura 95:65, Citro-sil - Arese 91:82.
LESTVICA
Citrosil 24, Arese 18, Fanti, Castor in Stefanel 16, Mister Day in Popolare 14, Docksteps in Inalca 12, Virtus, Valentino, Caruso, Ranger in Sarvin 10, Stamura 8, Conad 6.
PRIHODNJE KOLO
Arese - Sarvin, Stamura - Mister Day, Fanti - Castor, Inalca - Citrosil, Docksteps - Conad, Valentino - Virtus, Popolare - Ranger, Caruso - Stefanel.
Jugoslovanska 1. A liga
IZID 12. KOLA: Partizan - Crvena zvezda 106:85,
LESTVICA
Jugoplastika 24, Cibona 20, Partizan in Smelt Olimpija 16, Zadar in Šiben-ka 14, IMT, Crvena zvezda in Buduč-nost 8, Bosna, Borac in MZT 6.
PRIHODNJE KOLO
IMT - Crvena zvezda, Zadar - Bosna, Šibenka - MZT, Jugoplastika - Bu-dučnost, Borac - Cibona, Partizan -Smelt Olimpija.
Arezzo - Taranto, Atalanta - Brescia, Barletta - Parma, Lazio - Bari, Lecce -Cremonese, Modena - Catanzaro, Padova - Udinese, Piacenza - Bologna, Sambenedettese - Modena, Triestina -Genoa.
Meddeželna liga
Gorizia - Santarcangelo 1:0 (1:0) STRELEC: Romano v 23. minuti. GORIZIA: Fabro, Candoni, del Pi-ero, Cotterle, Marassi, Grazzolo (Gomirato od 76'), Gon, Giacomin, Romano, Lotti (Bravin od 56'), Trevi-san.
IZIDI 14. kola
Ascoli - Fiorentina	1
Como - Torino	X
Empoli - Cesena	X
Inter - Milan	2
Juventus - Sampdoria	X
Napoli - Verona	1
Piša - Avellino	X
Roma - Pescara	1
Bari - Lecce	1
Bologna - Padova	1
Cremonese - Atalanta	X
Catania - Cosenza	X
Salernitana - Reggina	X
Baracca - Rovigo 2:2, Cesenatico -Russi 2:2, Contarina - San Polo 0:1, Gorizia - Santarcangelo 1:0, Opitergina -Pasianese odločena, San Marino - Clo-dia 2:0, Vittorio Veneto - Miranese 0:0.
LESTVICA
San Marino 23, Rovigo 20, Gorizia in Baracca 18, Miranese 16, Pasianese 15, San Polo 14, San Dona in V. Veneto 13, Opitergina in Russi 12, Clodia 11, Castel 10, Santarcangelo in Contarina 9, Cesenatico 7.
PRIHODNJE KOLO Miranese - Gorizia
r v #
KOSurKu
Italijanska A-1 liga
IZIDI 12. KOLA
KVOTE
13 (2.623 dobitnikov)	4.403.000 lir
12 (49.217 dobitnikov) 233.400 lir
1.	—	1.	Helgoland	2
2.	Wonderful Bid	2
2.	—	1.	Dimmer	X
2.	Engiadina	1X2
3.	—	1.	Gusmano	2
2.	Cavalieri Errante	1
4.	—	1.	Nabir Cherry	X
2.	Minizen Lady	2
5.	—	1.	Primoopoi	X
2.	Red Dragon	1
6.	—	1.	Larina	2
2.	Salve	2
KVOTE
Irge - Tracer 83:97, Snaidero - Diva-	12	(21 dobitnikov)
rese 95:93, Arexons - Enichem 102:103,	11 (511 dobitnikov)
Dietor - Hitachi 119:90, Scavolini - San 10 (6.636 dobitnikov)
26.908.000	lir
1.101.000	lir 82.500 lir
Košarka: neroden in nepričakovan spodrsljaj Jadrana v 13. kolu B-2 lige
Poraz posledica kolektivnega slabega dne
V poznih večernih urah meglene in hladne sobote smo sredi livad v Venetu še enkrat spoznali, da je v življenju vse valovito in da se vsaka vzpenjajoča krivulja prej ali slej povesi, četudi zelo narahlo in skoraj brez občutnega učinka.
Toliko za uvod k opisu zadnje letošnje kolektivne poteze Jadranovih košarkarjev, ki so proti splošnim pričakovanjem utrpeli poraz za slovo od letošnjega leta.
Kroniko tekme bi lahko obogatili z natančnim poročilom o vseh dogodkih na tekmovališču, vendar bo za sintetično spoznanje celote dovolj, če si za
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI ZA 2 TOČKI: Starc 7:11; Čuk 8:17; Banello 3:7; Sosič 1:2; Rauber 5:7; Ban 2:4; Daneu 6:13. METI ZA 3 TOČKE: Starc 2:3; Ban 3:9. SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 3, 1; Banello 2,2; Rauber 5,2; Ban 6,1; Daneu 3,7. IZGUBLJENE - PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 3,3; Čuk 3,3; Banello 2,2; Sosič 0,1; Rauber 2,2; Ban 5,5; Daneu 2,2. ASISTENCE: Sosič 1, Ban 6. BLOKADE: Rauber 1.
JADRANOVI STRELCI: Ban 287; Čuk 219; Starc 208; Rauber 173; Daneu 129; Štoka 24; Banello 24; Sosič 19; Persi 6; Paulina 4.
temeljna vzroka nepredvidenega zastoja izberemo prvi polčas in pa poslednjo minuto, podrobneje rečeno zadnjih 56 sekund regularnega časa igre.
Ze v uvodnih minutah igre je bilo razvidno, da jadranovci niso bili tako razpoloženi kot v zadnjih šestih kolih, saj so po 5 minutah igre že zaostajali za osem točk (14:6). Gostitelji so se že od začetka srčno borili in kljub temu, da po stopnji tehnične dovršenosti in znanja krepko zaostajajo za našimi igralci, so te svoje pomanjkljivosti uspešno nadomestili s strastno željo po zmagi. Jadran se je Bertonu prvič približal okoli desete minute prvega polčasa, vendar se domačini nikakor niso dali in so le ohranili prednost. Za prvo vodstvo Jadrana je bilo potrebno počakati do 18. min. p. p. (40:43), a prednost je kmalu splahnela in Berton je zasluženo šel na odmor z aktivno bilanco (48:45). V prvem delu tekme je bilo vseskozi očitno, da Ban in tovariši niso imeli najboljšega dne: slab odstotek v realizaciji, veliko število po nerodnem in nepotrebnem zapravljenih žog, osnovne napake v hitrem prenosu žoge v napad in še bi lahko naštevali. Za nameček so se morali »modri« spoprijateljiti z dejstvom, da je bil nasprotnikov čokati, a ne previsoki krilni center Crestani v izvrstni formi, saj je uspešno prodiral v Jadranovo cono
Jadranovec Klavdij Starc
in polnil koš iz neposredne bližine, ne da bi ga znali naši uspešno zaustaviti.
56 sekund pred koncem je Peter Žerjal, ki je ves čas »trpel« prav zraven nas, zaupljivo dejal, da so jadranovci zmagali. Istega mnenja smo bili tudi sami, saj so naši vodili s prednostjo petih točk in so imeli tudi žogo v posesti. Pa ni bilo tako. Brumnovi fantje so oklevali in skušali zadržati žogo, tako je Merlini, v svojem edinem izvedenem poskusu za tri točke, preko Ra-uberjevih rok zmanjšal zaostanek domačinov, nato pa je okorni center Sartori, ki bi mu verjetno nihče ne zaupal odgovor-
nosti izvajanja odločilnih prostih metov, izenačil izid in izsilil podaljšek.
Za hladno prho je bilo potrebno počakati še pet minut, po katerih so se domačini upravičeno veselili in znova zaupali svojim močem v boju za obstanek v ligi.
Ključne dogodke tekme, ki smo jih bežno že omenili v nedeljski kroniki, smo namenoma obnovili, icer so ustrezen primer že ustaljene fraze, da tekme ni konec do sodnikovega žvižga. Ne vemo, če je bil tak razplet neke vrste »davek« po dveh tesnih in srečnih zmagah s Petrarco in s San Dona-jem, vemo pa, da jadranovci, kljub medli predstavi in podpovprečnemu nastopu, niso štedili z močmi in z voljo po zmagi, zato je spodrsljaj bolj posledica kolektivnega slabega dne kot pa efekt podcenjevanja.
Sobotni poraz je pa skalil praznično ozračje, ki bi bilo v nasprotnem primeru popolno. Naša izbrana vrsta je v takem položaju, da sobotni poraz res ne pridobiva tragičnih razsežnosti. Nemara je bolje, če ga obravnavamo v luči tiste »Jadranove dvoličnosti«, ki povzroča solze in smeh in je pač del genetske zasnove tega moštva, odkar obstaja.
Brumnova ekipa bo prihodnjič stopila na igrišče v sredo, 6. januarja 1988, ko bo sprejela v goste močno postavo Montebellune.	(Cancia)
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 13. KOLA
Berton - JADRAN	100:95
Ravenna - Murano	103:79
Faenza - Novellara	56:60
Ferrara - Virtus PD	106:90
Imola - Pesaro	89:88
Montebelluna - Stefanel	73:76
Petrarca - Castelfranco	88:63
San Dona - Spinea	99:79
LESTVICA
Petrarca	13	9	4	1079:1015 18
Ravenna	13	9	4	1085:1024 18
San Dona	13	9	4	1146:1090 18
Ferrara	13	9	4	1166:1119 18
JADRAN	13	9	4	1093:1052 18
Montebelluna	13	8	5	1135:1098 16
Pesaro	13	7	6	1111:1052 14
Stefanel	13	7	6	979: 966 14
Virtus PD	13	6	7	1087:1064 12
Castelfranco	13	6	7	936: 961 12
Imola	13	6	7	1067:1135 12
Berton	13	5	8	1093:1096 10
Spinea	13	4	9	984:1011 8
Novellara	13	4	9	1038:1082 8
Faenza	13	4	9	1029:1124 8
Murano	13	2	11	1070:1209 4
PRIHODNJE KOLO (6. 1. 88) JADRAN - Montebelluna; Novellara - Virtus PD; Castelfranco - Imola; Spinea - Berton; Murano - Ferrara; Pesaro - Faenza; Petrarca - Ravenna; Stefanel - San Don^.
JADRANOVI STRELCI Ban 287; Čuk 219; Starc 208; Rauber 173; Daneu 129; Banello in Štoka 24; Sosič 19; Persi 6; Paulina 4.
Košarka: v D ligi poraz Bora Radenske
Praznih rok po podaljšku
Košarka: v promocijskem prvenstvu
Naši ekipi neuspešni
Bor Radenska - Beretich Pordenon	91:97 (82:82; 38:47)
BOR RADENSKA: Žerjal 7, Korošec 31 (9:10); Terčon 2, Kojanec 5 (1:1), Klobas 4, S. Semen 6 (0:1), Pregare 21 (3:4), Pieri 7 (1:2), Kneipp 8 (2:2), A. Semen.
SODNIKA: Pituello iz Cargnacca in Genarina iz Vidma. ON: 34; PM: 16:20; PON: Kojanec (35), Klobas (36), Pieri (44) in Kneipp (45). 3 TOČKE: Žerjal 1, Korošec 2, Pregare 4.
Nedeljsko srečanje med Borom Radensko in pordenonskimi »prijatelji košarke« je sodilo v kategorijo tistih tekem, ki gledalcem jemljejo sapo. Ravnovesje sil med postavama na polju je bilo vseskozi prisotno, kljub temu da so borovci, zlasti v prvem polčasu, zaigrali precej pod svojimi sposobnostmi. Gostje so bili skozi vso tekmo izjemno natančni v metu iz srednje razdalje, Vatovčevim fantom pa je bolje krenilo šele v drugi polovici srečanja. Pordenončani so se izkazali tudi v boju pod košema, kljub temu da so bili gostitelji v rahli višinski prednosti.
V	prvem delu tekme je igra slonela na plečih Korošca in Kneippa, medtem ko so ostali odpovedali. Bor je zaostajal in šele s prihodom Žerjala na igrišče je Radenska delno nadoknadila zaostanek, toda nekaj minut pred iztekom prvega dela so gostje spet prepričljivo povedli.
V drugem polčasu je domača postava igrala bolje kot v prvem, toda še vedno izpod standardne norme, medtem ko so igralci Bereticha nadaljevali s solidno igro. Svoje sta prispevala tudi »ponesrečena« sodnika, ki sta izgubila nadzor nad dogajanji na igrišču in kar nekajkrat oškodovala domače igralce (razmerje 34:20 v skupnih osebnih napakah). V 30. min. so domačini prvič povedli, vendar jim ni uspelo ustvariti večje razlike, saj so dobrim potezam in uspešnim akcijam sledile prav začetniške napake. V drugem delu srečanja je bolje zaigral tudi Pregare, vendar so gostje ostali v stiku z borovci in izsilili podaljšek.
V	dodatnih petih minutah so Pordenončani uveljavili svojo premoč. Temeljni vzroki poraza vsekakor tičijo v slabi igri Borovih košarkarjev v prvem polčasu, ko so bili preveč propustni v obrambi in nenatančni pri zaključevanju akcij.
(Cancia)
Stella Azzurra - Polet 78:67 (42:34)
POLET: Ferluga 4 (2:3), Kovačič 5, Hrovatin 6 (0:5), Granier 3, Škerlavaj 6, Furlan 22 (8:11), Pisani 4, Grgič 17 (7:11).
Po dveh zaporednih zmagah so v nedeljo Poletovi košarkarji spet okusili grenkobo poraza, tokrat proti moštvu Stella Azzurra Motonavale. Kljub vsemu pa si Openci nimajo kaj očitati, saj so v nepopolni postavi (manjkal je kapetan Adrijan Sosič) izgubili proti objektivno boljši peterki, ki je letošnje prvenstvo začela z neskritimi ambicijami po prvem mestu. Polet je igral dobro: pametno in preudarno v napadu, z dobrim skokom pod obema košema in z zadovoljivo požrtvovalnostjo v obrambi. Žal je tekmo odločilo slabo obdobje naših v sklepnih minutah prvega polčasa: v drugem delu tekme so potem lovili izid, a kaj dlje od zaostanka štirih točk v 37. min. (64:68) niso zmogli.
Najboljši mož je bil tokrat res presenetljivi Igor Grgič.
SERGIJ TAVČAR
Breg Adriatherm - Libertas 78:98 (37:49)
BREG ADRIATHERM: Čok 3, Bandi, M. Pertot, Corbatti 11 (7:8), R. Žerjal 11, R. Pertot 2, Barut 23 (3:5), Barini 16 (3:7), Didonato, Salvi 12 (0:1).
PON: Čok (34), R. Žerjal (37), Barut (40). 3 TOČKE: Barut 2, Cok in R. Žerjal 1.
Smola, ki pesti Brežane, je tokrat tako vplivala na vzdušje moštva, da je bilo že od vsega začetka razvidno, da bodo naši igrali podrejeno vlogo. Poleg že poškodovanega Maverja je ta teden še režiser ekipe Robi Žerjal zbolel, tako da je moral nekaj dni obležati v bolnišnici in v nedeljo je bil le senca igralca, ki smo ga navajeni. Potek tekme same je bil enosmeren, z izjemo prvih 7 minut. Kljub vsem nezgodam pa bi lahko Brežani igrali bolj organizirano v napadu.
Na srečo imajo sedaj Brežani 20-dnevni premor, ki bo kot nalašč. Upajmo, da si bodo naši opomogli in da bomo v novem letu spet priča igri kot na začetku prvenstva.
L. KOREN
							naše	odbojka,sh	e	ekip.	v raznih prvenstvih						
MOŠKA D LIGA
IZIDI 11. KOLA
BOR RADENSKA - Pordenon	91:97
Arcade - POM Tržič	69:70
Cividale - Tecnoluce	55:63
Roncade - Ardita	75:71
Miane - Carita	88:82
Soteco - Ponte di Piave	62:58
Inter 1904 - Crich	70:77
LESTVICA
Crich	11	9	2	952:873 18
Roncade	11	7	4	903:880 14
Pordenon	11	7	4	. 894:875 14
Carita	11	7	4	890:873 14
Ponte di Piave	11	7	4	876:869 14
Cividale	11	6	5	890:866 12
Miane	11	6	5	971:986 12
Soteco	11	5	6	858:822 10
POM Tržič	11	5	6	859:886 10
Inter 1904	11	5	6	821:851 10
Tecnoluce	11	4	7	913:908 8
BOR RADENSKA	11	4	7	890:984 8
Ardita	11	3	8	908:927 6
Arcade	11	2	9	933:994 4
PRIHODNJE KOLO (6. 1. 1988) Crich - BOR RADENSKA; POM Tržič -Pordenon; Carita - Roncade; Ponte di Piave - Arcade; Tecnoluce - Inter 1904; Ardita - Cividale; Soteco - Miane.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
IZIDI 10. KOLA
KONTOVEL ES - Santos	88:104
Stella Azzurra - POLET	78: 67
BREG ADRIATH. - Libertas 78: 98
Ženska B liga
IZIDI 8. KOLA
Vini Gaierhof Trento - FARCO MEBLO 3:0 (15:9, 15:10, 15:9), Solvay Ferrara - Conegliano Veneto 3:1 (15:12, 15:13, 10:15, 15:13), Adamoli Mantova -Torrione Ravenna 3:1 (15:12, 15:6, 6:15, 15:6), Pallavolo Nervesa - Capellari Verona 1:3 (15:10, 11:15, 8:15, 14:16), Randi Sangiorgina - Mogliano Veneto 3:1 (11:15, 15:9, 16:14, 15:3), CUS Padova - Volpe Cornuda Rovigo 3:1 (15:12, 15:4, 14:16, 15:5).
LESTVICA
Capellari VR Nervesa CUS Padova Sangiorgina Adamoli MN Gaierhof TN Mogliano FARCO MEBLO Torrione RA Solvay FE Cornuda RO
8	8	0	24: 7	16
8	7	1	22:10	14
8	6	2	21:12	12
8	5	3	17:10	10
8	5	3	17:13	10
8	4	4	17:14	8
8	4	4	15:16	8
8	3	5	11:17	6
8	1	7	9:22	2
8	1	7	8:22	2
8	0	8	5:24	0
PRIHODNJE KOLO (9. 1. 1988)
FARCO MEBLO - CUS Padova, Conegliano Veneto - Randi Sangiorgina, Torrione Ravenna - Solvay Ferrara, Volpe Cornuda Rovigo - Nervesa, Capellari Verona - Vini Gaierhof Trento, Mogliano Veneto - Volta Adamoli Mantova.
Moška C-1 liga
IZIDI 8. KOLA
VAL ŠTANDREŽ - Mogliano Veneto 3:2 (15:10, 15:17, 15:11, 6:15, 15:13), Cessalto - Flebus Povoletto 0:3 (13:15, 11:15, 12:15), Maniago - Volpato 3:1 (15:11, 7:15, 15:12, 15:3), Motta di Liven-za - CUS Trst 3:0 (15:5,. 15:11, 15:10), ASFJR Čedad - Rangers Latte Carnia 0:3 (11:15, 11:15, 10:15), Inter 1904 Trst -Ferroalluminio Trst 0:3 (8:15, 13:15, 4:15).
LESTVICA
Motta di Liv.	8	7
Rangers	8	7
Volpato	8	6
Maniago	8	6
1	21: 5 14
1	23: 7 14
2	21: 7 12 2 20:13 12
VAL Povoletto	8 8	5 4	3 4	16:17 15:14	10 8	Ženska C-2 liga	Volley Videm SLOGA	8 8	5 5	3 3	17:12 15:15	10 10
Cessalto	8	4-	4	16:14	8	IZIDI 8. KOLA	Pallavolo TS	8	4	4	18:14	8
Ferroall. TS	8	3	5	9:18	6	SLOGA KOIMPEX - Ginnastica	Nuova Pall. TS	8	3	5	16:15	6
CUS Trst	8	2	6	11:19	4	Spilimberghese 3:0, Itar Cucine Fonta-	Acli Ronchi	8	3	5	13:15	6
Mogliano	8	2	6	11:18	4	nafredda - AGOREST GORICA-3:!,	Lucinico	8	1	7	9:22	2
ASFJR Čedad	8	2	6	10:19	4	Itas Fiume Veneto - Libertas Martignacco 3:1, Pav Natisonia - Fincantieri	NAŠ PRAPOR	8	1	7	7:21	2
Inter 1904 TS	8	0	8	2:24	0		SOČA SOBEMA	8	0	8	3:24	0
PRIHODNJE KOLO (9. 1. 1988)
Rangers Latte Carnia Videm - VAL ŠTANDREŽ, Flebus Povoletto - Inter 1904 Trst, Ferroalluminio Trst - Volley Bali Maniago, Mogliano Veneto - Cessalto, Volpato Castelfranco Veneto -Elettronica Motta di Livenza, CUS Trst - ASFJR Čedad.
_________Moška C-2 liga__________
IZIDI 8. KOLA
Fiume Veneto - OLVMPIA GORICA 1:3, Fincantieri Tržič - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 1:3, Libertas Sacile -DLFAC Trst 3:0, Centro Giovanile San Sergio Trst - Montalba Pordenon 1:3, Pav Natisonia - Futura Torriana Gradišče 3:1, Libertas Turjak - Rozzol Trst
Tržič 2:3, Libertas Gorica - Kennedy Videm 0:3, Cordenons - Celinia Mani-
Porcia
8	0	8	1:24	0
1:3, Anchor Fix	Vivil	-	Itar	Cucine	
Fontanafredda 3:1.					
LESTVICA					
Anchor Vivil	8	8	0	24: 5	16
Montalba	8	6	2	22: 9	12
Rozzol Trst	8	6	2	21:13	12
Libertas Sac.	8	6	2	20:14	12
Pav Natisonia	8	5	3	19:15	10
Fincantieri	8	5	3	19:17	10
Torriana	8	4	4	18:14	8
BOR CUNJA AV.	8	4	4	19:15	8
Libertas Tur.	8	4	4	16:16	8
OLVMPIA GO	8	4	4	15:17	8
Fontanafredda	8	3	5	12:17	6
DLFAC Trst	8	1	7	6:21	2
S. Sergio TS	8	0	8	6:24	0
Fiume Veneto	8	0	8	4:24	0
ago 2:3, Villacher Bier Tržič Pieris 3:0. LESTVICA				- Gieffe	
Villacher Bier	8	7	1	23: 6	14
Fontanafredda	8	7	1	23: 7	14
Fincantieri	8	7	1	21:13	14
Fiume Veneto	8	6	2	21: 8	12
Celinia	8	6	2	20:16	12
Kennedy	8	5	3	19:13	10
SLOGA KOIM.	8	4	4	15:16	8
Cordenons	8	4	4	15:17	8
AGOREST GO	8	3	5	11:17	6
Gieffe Pieris	8	3	5	14:21	6
Martignacco	8	2	6	14:18	4
Pav Natisonia	8	1	7	13:21	2
Libertas GO	8	1	7	7:23	2
Ginn. Spilimb.	8	0	8	4:24	0
PRIHODNJE KOLO (9. 1. 1988)
Itar Cucine Fontanafredda - BOR CUNJA AVTOPREVOZ, OLVMPIA GORICA - San Sergio Trst, Polisporti-va Rozzol, Anchor Fix Vivil, Futura Torriana Gradišče - Libertas Turjak, Montalba Volley Pordenone - Pav Natisonia, DLFAC Trst - Fiume Veneto Bo Frost, Libertas Sacile - Fincantieri Tržič.
PRIHODNJE KOLO (9. 1. 1988)
AGOREST GORICA - SLOGA KO-IMPEX, Celinia Maniago - Gieffe Pie-ris, Kennedy - Cordenons, Fincantieri Tržič - Libertas Gorica, Itas Fiume Veneto - Villacher Bier Tržič, Ginnastica Spilimberghese - Pav Natisonia.
_________Moška D liga__________
IZIDI 8. KOLA
SLOGA - NAŠ PRAPOR IMSA 3:0, SOČA SOBEMA - Nuova Pallavolo Trst 0:3, Rojalese - Pav Remanzacco 3:0, Cra Faedas Povoletto - San Gior-gio Porcia 3:0, Pallavolo Trst - Volley Bali Videm 1:3, Libertas Martignacco -Pallavolo Acli Ronchi 3:0, Prata di Pordenone - Arredo Uno Lucinico 3:0.
LESTVICA
PRIHODNJE KOLO (9. 1. 1988)
Volley Bali Videm - SOČA SOBEMA, San Giorgio Porcia - SLOGA, NAŠ PRAPOR IMSA - Pallavolo Trst, Acli Ronchi - Arredo Uno Lucinico, Nuova Pallavolo Trst - Libertas Martignacco, Pav Remanzacco - Cra Fae-dis Povoletto, Rojalese - Prata di Pordenone.
_________Ženska D liga_________
IZIDI 8. KOLA
SOKOL INDULES - Prata di Pordenone 2:3, Lavoratore Fiera - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 0:3, CUS Videm - BREG AGRAR 3:1, Pallavolo Mossa - Majanese 3:2, CSI Tarcento -Juniors Casarsa 1:3, Nuova Pallavolo Trst - Low West Volley Latisana 1:3, (Promovolley iz Pordenona ni igral).
LESTVICA
Jun. Casarsa	8	8	0	24: 4	16	B. Ronchi - Basket Go 87				n.o.
Prata PN	8	6	2	21:11	12	Corridoni - Arte				71:65
CSI Tarcento	7	5	2	17:10	10	Fortitudo - Edera				74:84
SOKOL IND.	7	5	2	17:13	10	DOM GOMETAL -	Staranzano			102:86
Latisana	8	5	3	16:16	10	LESTVICA				
CUS Videm	7	4	3	16:14	8	Grado	6	5	1	529:433 10
KONTOVEL ES	7	3	4	15:14	6	Edera	6	5	1	512:457 10
Promovolley	7	3	4	11:13	6	Corridoni	6	5	1	471:436 10
BREG AGRAR	7	3	4	13:16	6	DOM GOMETAL	6	4	2	541:476 8
Martignacco	7	2	5	11:16	4	Arte	6	4	2	452:412 8
Majanese	8	2	6	12:20	4	Goriziana	6	3	3	507:516 6
Pall. Mossa	8	2	6	9:22	4	Staranzano	6	3	3	447:502 6
Nuova Pall. TS	7	0	7	8:21	0	Fortitudo	6	2	4	415:435 4
Povoletto Prata di PN Pav Remanzacco Rojalese Martignacco
8 8 8 7 8 7 8 7 8 5
0	24: 7 16
1	21: 7 14
1	21: 7 14
1	22:11	14
3	18:11 10
PRIHODNJE KOLO (9. 1. 1988)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - BREG AGRAR, Low West Volley Latisana - SOKOL INDULES, Promovol-ley Pordenon - Lavoratore Fiera Martignacco, Juniors Casarsa - Nuova Pallavolo Trst, Majanese - CSI Tarcento, Pallavolo Mossa - CUS Videm (počiva Prata di Pordenone).
Inter Milje - Scoglietto Alabarda - CGI Milje Barcolana - II Carso Ferroviario prost
LESTVICA
Santos Inter Milje Alabarda Stella Azzurra Scoglietto
10 9 10 9 9
BREG ADRIATH. 10 Barcolana	9
Libertas	9
POLET	9
KONTOVELES 9 9 9 9
87: 81 85: 83 90: 55
807:687 18 700:666 14 823:825 12 702:636 12 663:607 12 798:825 10 761:663 10 647:668 10 585:623 8
644:687
642:705
646:774
602:654
Ferroviario II Carso CGI Milje
PRIHODNJE KOLO (6. 1. 1988) POLET - Alabarda; Libertas - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP; Scoglietto - Barcolana; II Carso - Inter Milje; Santos - Ferroviario; CGI Milje -Stella Azzurra. BREG ADRIATHERM prost.
NA GORIŠKEM
IZIDI 6. KOLA
Goriziana - Alba Gioia	68:67
Senators - Grado	68:74
Alba Gioia Senators B. Ronchi Basket Go
441:463
426:463
392:459
363:444
PRIHODNJE KOLO (9. in 10. 1. 88) Alba Gioia - Corridoni, Grado -Dom, Basket Go - Fortitudo, Staran-zano - Senators, Edera - Goriziana, Arte Bittesini - Basket Ronchi.
Olimpijske igre v Seulu
Že 114 vpisanih
LAUSANNE — Mednarodni olimpijski odbor je potrdil, da se je za olimpijske igre v Seulu doslej vpisalo že 114 držav (vabil so odposlali 167). Kot prva iz vzhodnega bloka se je prijavila Madžarska, zanjo pa še NDR. Rok za vpis zapade 17. januarja 1988.
V tržaški športni palači
Naši tekmovalci na »Buon Natale Šport«
V tržaški športni palači bo danes ob 17.30 v priredbi Občine Trst tradicionalna športno-glasbe-na manifestacija »Buon Natale Šport«. Športni del prireditve vsebuje prikaz gimnastike, športno-ritmične gimnastike, nogometa, hokeja, kotalkanja, vzhodnih borilnih športov in telovadni nastop članov občinskih rekreatorijev. S 15 člani bo nastopil tudi slovenski Shinkai karate klub, za katerega je vabilo na to manifestacijo že samo po sebi lepo priznanje.
Osrednji del prireditve bo nagrajevanje najbolj zaslužnih tržaških športnikov. Priznanja bosta deležna tudi naša tekmovalca Samo Kokorovec in Arianna Bogateč.
Nogomet: v 1
GRADESE - PRIMORJE	0:1 (0:1)
STRELEC: Pase v 20'
PRIMORJE: Calligaris, Roiaz, Fav-retto, Pipan, Prašnikar, Nicoloro (Man-zin v 87'), Zurini, Antoni, Pase, Olivo, Umek (Spazzapan v 85')
Prosečani so proti Gradeseju dosegli prvo in zelo važno zmago v gosteh. V prvem polčasu so res dobro igrali in imeli več priložnosti za zadetek, ki so ga dosegli v 20. minuti po zaslugi Pa-seja.
V drugem polčasu so domačini odločno reagirali, vendar je Calligaris vseeno ostal brez dela. Rdečerumeni so se branili urejeno in bili znova nevarni. Domači napadalci pa so bili neučinkoviti, a tudi obramba se ni posebno izkazala. V 5. minuti je. Zurini s prostega strela zadel prečko, nato je
Šajber spet na svobodi
DUNAJ — Ko so prejšnjo sredo na Dunaju priprli Jugoslovana Slavka Šajberja, uslužbenca Slavije Lloyda iz Zagreba, se vest v avstrijskih časopisih ni pojavila niti v rubrikah črne kronike. Zato pa je incident našel toliko več »razumevanja« v jugoslovanskem tisku, kajti Šajber je predsednik nogometne zveze Jugoslavije - nogomet pa je v tej deželi najpomembnejša postranska stvar.
Nogometni predsednik, ki je zaslovel zaradi stroge metle, s katero je začel čistiti smrdljive slačilnice in pisarne jugoslovanskih nogometnih klubov, je torej v sredo, 16. decembra, stopil v neko dunajsko banko ter uradniku ponudil v odkup 40 starih angleških kovancev. Kot je povedal kasneje, gre za družinsko last, dediščino, torej glede lastnine ni spornih vprašanj. Blagajnik ga je zaprosil, naj se vrne čez kakšno uro in ko je ponovno stopil v banko, je imel bančnik že družbo: k Šajberju so stopili policaji, ki so ga povabili na podrobnejši klepet. Zaradi vikenda je Šajber preživel v priporu nekoliko dlje, kot je mislil, vendar mu je preiskovalni sodnik že po prvem srečanju vrnil potni list ter ga odpustil.
Ugibanja o tem, zakaj je bil Šajber aretiran, se zdaj kar vrstijo. Morda je šlo za dvom o pristnosti denarja, zadosten razlog za pripor pa bi bil že, če denarja ni prijavil pri prestopu avstrijske meje, kajti za takšne predmete je treba plačati carino. Toda ker je Šajber ponudil denar v odkup banici, bi lahko sklepali, da ni nameraval kršiti predpisov.
Dunajskega razpleta pred novim letom najbrž ni mogoče pričakovati, po reakcijah v jugoslovanskem tisku pa je mogoče soditi, da je afera Šaj-berjevim nasprotnikom prišla kot naročena. Te dni kar dežujejo komen-
tarji o »morali« nogometnega funkcionarja, ki bi vendar moral biti čist kot solza, ne pa, da prenočuje po zaporih zaradi nekakšnih kovancev.
Avstrijski novinarji so se prebudili šele včeraj, ko so vendarle zvedeli, za koga gre, a novih podrobnosti iz prve roke še ni. V vrstah poznavalcev, ki jim jugoslovanski nogomet ni ravno pri srcu, pa se že slišijo namigi, da je morebiti afero Šajberju kdo celo potihem zakuhal - s kakšno anonimno prijavo ali čim podobnim. Jugoslovanska nogometna mafija ima namreč v rokah tako pomembne položaje in funkcije, da bi znala storiti tudi to, samo da se znebi nadležnega nogometnega »čistuna«... (tp)
Nogomet: v nedeljskemy 14, kolu 2, amaterske lige
Vesna se drži, Kras spet popustil
S. SERGIO - VESNA	1:1 (1:1)
STRELCA: Naldi v 27', Varljen v 36'
VESNA: Crocetti, Švab, Ridolfo, Pe-tagna, Rados, F. Candotti, Pichierri, Barilla, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti.
V nedeljo je bila pri Sv. Sergiju zelo privlačna tekma med ekipama, ki sta trenutno najbolje uvrščeni na razpredelnici. Igrišče je bilo nekoliko razmočeno in blatno, toda predvsem z borbenostjo in voljo po pozitivnem rezultatu sta moštvi premostili vsakršno oviro.
Igra, ki se je takoj ustalila na sredini, od koder so se akcije usmerjale v napad, je bila res vredna prvouvršče-nih ekip. Križani so prvi del tekme opravili odlično. Najprej je napadalec Naldi prelisičil domačo obrambo in z diagonalnim strelom premagal vratarja. Prednost je plavim vlila novih moči in idej, tako da se je prav Naldi po lepi podaji Petagne znašel sam pred vratarjem, a žoga je za las obšla vratnico. Domačini se niso mogli enakovredno zoperstavljati Vesni in že 6 minut kasneje je Barilla zapravil edinstveno priložnost: po podaji se je znašel sam pred vratarjem, vendar ga ni premagal. Vesna bi lahko že mimo vodila s 3:0, toda napake je treba plačati: nasprotni igralec se je polastil žoge na kriški polovici igrišča ter premagal Crocettija. Do konca prvega polčasa so se Križani nekoliko umirili, a tudi domačinom je šlo na bolje, saj je bilo srečanje spet odprto.
V prvem polčasu je sicer solidni sodnik nekoliko prenagljeno izključil R. Candottija, tako da je drugi polčas Vesna nadaljevala v desetih. Križani so se nekoliko zaprli, prepustili so sredino Tržačanom in se odločili za obrambno taktiko, kar pa ni dobro vplivalo na sredino in napad. V 75. min. so domačini imeli izjemno priložnost: sodnik je videl morebitni prekršek kriškega branilca in pokazal na belo piko, toda na veliko srečo plavih je nasprotnik najstrožjo kazen slabo izvedel in rezultat je ostal nespremenjen. Moralna zmaga gotovo pripada Vesni, za lestvico pa veljajo le realni izidi, zato je pot še zelo dolga in zahtevna, kajti ekipe so si zelo enakovredne in za končnega zmagovalca jih trenutno pride več v poštev. (A. Kostnapfel)
KRAS - EDILE ADRIATICA 0:1 (0:0)
STRELEC: Visentini v 85'
KRAS: Mezzavilla, Alan Škabar (v 75' Radovan), Pisani, Gnezda, Darko Škabar, Sambuchi, Testoni, Martini, Gašperšič, Vidali, Mosetti.
Po treh zaporednih pozitivnih nastopih so krasovci kar na domačih tleh ostali praznih rok in tako spet zašli v nevarne vode na dnu lestvice. Poraza domačini nikakor niso zaslužili, a kaj pomaga, ko pa je v ekipi nekaj takih, ki so le malo navezani na društvo, za katero nastopajo, čeprav se večina soigralcev na igrišču krčevito bori za rezultat in da vse od sebe.
Zmagoviti zadetek je mlada ekipa Edileja dosegla pet minut pred koncem srečanja in to le po zaslugi hude napake Vidalija, ki se je v bližini kota naivno poigraval z žogo, ki je naposled končala v kot, po katerem so krasovci prejeli nepotreben zadetek. V gosti megli (srečanje je bilo le za silo v mejah regularnosti) so najnevarnejše akcije speljali prav krasovci, a žoge jim ni uspelo spraviti v mrežo. Poleg tega, da je Krasova ekipa trenutno v precejšnjih težavah zaradi poškodb in izključitev, je v nedeljo kapetan Škabar dobil že sedmi letošnji rumeni karton (kar šest jih je dobil zaradi ugovarjanja). Škabar bo tako v nedeljo prisiljen k počitku.
V	začetku drugega dela je Alan Škabar odlično prodrl od sredine igrišča do roba kazenskega prostora, od koder je silovito streljal, a za las mimo vrat. Najlepšo potezo pa je 8 minut kasneje pokazal Testoni, a njegov strel s težkega položaja je za las končal mimo zgornjega kota vrat. (Z. S.)
Borova akademija
V	nedeljo popoldne je bila v Borovem športnem centru zelo uspela božična akademija gimnastičnega odseka ŠZ Bor, na kateri so nastopili vsi oddelki te sekcije. Prireditev si je ogledalo veliko staršev in prijateljev gimnastike.
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 14. KOLA
Buttrio - Čampi Elisi					1:0
CGS- ZARJA					odi.
KRAS - Edile Adr.					0:1
Opicina S. -	Giarizzole				pr.
San Nazario	- Opicina				pr.
San Sergio -	VESNA				1:1
Stock - S. Luigi VB					1:2
Zaule Rab. -	Muggesana				1:1
LESTVICA					
San Sergio	13	7	5	1	26: 5 19
VESNA	14	6	6	2	14: 9 18
Muggesana	14	6	6	2	14:11 18
Edile Adr.	14	7	3	4	18: 9 17
Opicina	13	5	7	1	10: 6 17
Buttrio	14	7	2	5	15:11 16
Zaule Rab.	14	6	4	4	18:16 16
CGS	13	5	3	4	19:16 13
Čampi Elisi	14	4	5	5	10:14 13
ZARJA	13	3	6	4	14:14 12
KRAS	14	2	7	5	12:14 11
Opicina S.	13	3	5	5	12:17 11
Giarizzole	13	4	3	6	8:13 11
S. Luigi VB	12	1	8	3	8:10 10
San Nazario	13	0	6	7	7:23 6
Stock	14	1	4	9	8:25 6
PRIHODNJE KOLO (10. 1. 88) Čampi Elisi - Stock, Edile Adr. - San Sergio, Giarizzole - KRAS, Muggesa-na - San Nazario, Opicina - CGS, S. Luigi VB - Opicina S., VESNA - Zau-le Rab., ZARJA - Buttrio.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 12. KOLA
. AL prva letošnja zmaga Primorja v gosteh
mo, da bi si Prosečani zaslužili zmago va vrata, na drugi strani pa so proseš-tudi z večjo razliko v golih, saj Grade- ki napadalci imeli precej priloživ>sti. se ni niti enkrat streljal v Calligariso-	(M. S.)
imel dobro priložnost Nicoloro, vendar je nenatančno streljal.
Kot smo dejali, je zmagoviti zadetek dosegel Pase: po odličnem posegu Prašnikarja, ki je zadel vratnico, je na drugi strani vrat prišel do žoge in jo spravil v mrežo. Pase je imel zatem še eno ugodno priložnost, vendar vodstva ni uspel povišati. V tem delu tekme so domačini le zelo poredkoma prihajali v kazenski prostor Primorja. V drugem polčasu so sicer igrali odločneje, a niso uspeli zaključevati akcij, bili pa so tudi precej neorganizirani. Domačini so zelo ostro protestirali po domnevnem prekršku branilca gostov, vendar sodnik 11-metrovke le ni dosodil. Rdečerumeni pa so bili spet nevarni z Antonijem, ki je zapravil res ugodno priložnost. To je bilo tudi vse. Lahko odkrito in nepristransko reče-
SKUPINA I
Brazzanese - Sovodnje	1:1 (1:0)
STRELEC za Sovodnje: Pahor.
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Vižintin (Gomišček), Bicciato, Tomažič, Čevdek, Pahor (Zotti), M. Fajt, A. Fajt, Gulin, Grillo, Tomšič.
Tudi proti skromni postavi iz Brača-na Sojjodenjci niso prišli do prve prvenstvene zmage. Neodločen izid sicer najbolje odraža dogajanje na igrišču. Oboji so namreč igrali z zadovoljivo mero zbranosti in borbenosti, kar je lahko tudi razumljivo za ekipi, ki trenutno zasedata zadnje mesto na lestvici.
Zaradi nesporazuma sovodenjske obrambe so domačini dosegli prednost, ki so jo branili do začetku drugega polčasa, ko so Sovodenj ci remizirali: podajo s prostega strela Marka Fajta je Pahor odlično izkoristil in premagal furlanskega vratarja. (A. F.)
Moraro - Juventina	1:1 (0:1)
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Sermino (Krpan), Trevisan, Travagin, Kaus, Paziente, Del Negro, Tabaj, Marvin, Cingerli.
Srečanje med vodečim Morarom in tretjeuvrščeno Juventino se je zaključilo z delitvijo točk. Ob z meglo pokritem furlanskem pravokotniku se je za to priložnost zbralo zares veliko občinstva, dobršen del katerega je bilo iz Štandreža. Gostje so tekmo začeli s hitrim tempom in že od prve minute spravili domačine v podrejen položaj. Vehementni začetek Juventine je spravil s tira Moraro, ki ni pričakoval take odločnosti Orionovih varovancev.
Štandrežci so terensko premoč kronali v 36. minuti, ko je domači branilec, po Kausovem strelu, usmeril žogo v lastna vrata. Do izteka polčasa pa se je gostom ponudila še druga izredna priložnost, ki jo je Marvin nerodno zapravil.
Moraro je izenačenje dosegel v 3. minuti drugega polčasa, ko je sodnik dosodil dokaj dvomljivo 11-metrovko. V zadnjih 30 minutah srečanja se je igra precej poslabšala in živčnost je večkrat prevladala nad razumom.
- (Maja)
SKUPINA L
Romana - Gaja	1:1 (1:1)
STRELEC za Gajo: Kalc v 42'
GAJA: Altin, Šuc, M. Grgič, Aversa, Kalc, Vescovo, Alfieri, Stranščak, Salvi
Skupina B IZIDI 14. KOLA
Fortitudo - Lignano	3:1
Gradese - PRIMORJE	0:1
Latisana - Sangiorgina	pr.
Pieris - S. Giovanni	2:1
Ponziana - Palmanova	1:3
Pro Fiumic. - Percoto	4:2
Ronchi - Costalunga	2:1
Sevegliano - San Canzian	1:1
PRIHODNJE KOLO (10. 1. 88) Costalunga - Latisana, Lignano -Ronchi, Palmanova - Pieris, Percoto - Sevegliano, PRIMORJE -Fortitudo, S. Giovanni - Pro Fium., San Canzian - Gradese, Sangiorgina - Ponziana.
(B. Rismondo v 80'), Callegaris, Terčon (M. Rismondo v 70 ), Kante, Milkovič.
Proti šibki Romani je Gaja sicer osvojila točko, vendar bi ju lahko obe. Zeleno-rumeni so namreč povsem odpovedali na sredini in prepustili igro gostiteljem, ki so kmalu povedli iz 11-metrovke. Ne glede na to pa so gajev-ci imeli nekaj res lepih priložnosti za gol, a naj lepšo je zapravil napadalec Vescovo, ki je streljal visoko nad vratnico. Nekaj minut zatem bi Kozinovi varovanci lahko remizirali, vendar je Salvi netočno streljal. Gaja je remizirala Šele v 42. min., in to s prostega strela, ki ga je natančno izvedel Kalc.
V drugem delu tekme sta ekipi igrali predvsem na sredini in si bili enakovredni. Gajevci bi sicer lahko kaj več naredili, če bi se držali navodil trenerja Kozine, tako pa je moral sodnik prav ob koncu srečanja pomiriti živce igralcem z dvema izključitvama: najprej je poslal z igrišča branilca Gaje Rismonda Marka, nato pa še enega od nasprotnikov. (Kalc)
Mladost - S. Andrea	0:2 (0:2)
MLADOST: A .Gergolet, Z. Černič, Lakovič, Devetak, Frandolič, Marjan Černič, M. Argentin, Lavrenčič (Uljan), D. Argentin, Marušič (D. Gergolet), Pahor.
Persoljevi varovanci niso dosegli tega, kar je bilo predvideno, in sicer obeh točk, nasprotno, osvojili niso niti ene. Najprej je treba omeniti, da so nastopili brez štirih ključnih igralcev. Od začetka drugega polčasa je zaradi poškodbe šel v slačilnico še Lavrenčič. Te odsotnosti pa niso in ne smejo biti razlog za poraz. Doberdobsko moštvo je namreč pokazalo dokaj neučinkovito igro, s katero si ni pripravilo niti ene prave priložnosti. Po drugi strani pa je treba sicer povedati, da so gostje povedli že v uvodnih minutah in so takoj po prvem golu še drugič zatresli mrežo. Omenimo še, da so predvsem pri prvem golu imeli veliko mero sreče. Prednost dveh golov pa je bila že prevelika, da bi jo Kraševci lahko nadoknadili, čeprav so imeli 75 minut na razpolago. (Z. Frandolič)
S. Marco - Breg	0:0
BREG: Hrvatin, L Tul (Tamaro), Germani, Diminic, Paoli, Kerstič, Albertini (Jež), Olenik, Ražem, Keleme-nich, Corbatti.
Težko preizkušnjo proti prvouvršče-nemu S. Marcu je Breg prestal brez
LESTVICA
Costalunga	14	6	5	3	23:12 17
Palmonova	14	6	5	3	13:8 17
S. Giovanni	14	5	6	3	14:7 16
Sevegliano	13	4	8	1	7:5 16
San Canzian	14	4	7	3	18:13 15
Latisana	13	4	6	3	13:13 14
Ronchi	14	4	6	4	10:11 14
Ponziana	14	3	8	3	15:17 14
Lignano	14	6	2	6	18:20 14
Percoto	14	6	2	6	18:22 14
Sangiorgina	13	4	5	4	8:10 13
PRIMORJE	14	5	3	6	10:12 13
Gradese	13	5	2	6	16:14 12
Fortitudo	14	2	7	5	9:16 11
Pro Fium.	14	2	6	6	14:19 10
Pieris	14	3	4	7	12:19 10
Azzurra - Manzano	4:3
Brazzanese - SOVODNJE	1:1
Medea - Arrigosport	2:1
Moraro - JUVENTINA	1:1
Pro Farra - Mariano	0:0
Sagrado - Audax	4:4
San Lorenze - Isonzo	0:0
LESTVICA
LESTVICA
Moraro	12	7	4	1	24: 8 18
Pro Farra	12	5	7	0	15: 6 17
JUVENTINA	12	5	6	1	19: 9 16
Medea	12	7	2	3	14: 9 16
Mariano	12	6	3	3	19:10 15
Audax	12	4	6	2	24:21 14
Arrigosport	12	3	7	2	12:10 13
Isonzo	12	3	6	3	15:12 12
Sagrado	12	3	5	4	9:12 11
San Lorenzo	12	2	6	4	11:12 10
Azzurra	12	4	1	7	16:24 9
SOVODNJE	12	0	6	6	9:23 6
Brazzanese	12	2	2	8	8:25 6
Manzano	12	0	5	7	13:27 6
PRIHODNJE KOLO (10. 1. 88) Arrigosport - Isonzo, Audax - Pro Farra, JUVENTINA - Azzurra, Manzano - Medea, Mariano - Brazzanese, Sagrado - Moraro, SOVODNJE- San Lorenzo.
Skupina L
IZIDI 12. KOLA
Nogomet: v 3. AL le Primorec zmagal
večjih težav. Plavi so si remi prislužili s solidno in včasih atraktivno igro. Večkrat so spravili v zagato nevarne goste, tako da bi z nekoliko sreče in prisebnosti lahko najprej Corbatti in nato še Kelemenich, Olenik in Kerstič skoraj poskrbeli za podvig.
Doslej nepremagani S. Marco je proti Dolinčanom nastopil v nekoliko okrnjeni postavi, a kljub temu je bilo videti, da gre za zelo solidno in učinkovito ekipo, čeprav se le ni izkazala kot ponavadi, za kar pa gre zasluga borbenim Brežanom, ki so s svojo vezno vrsto (predvsem v drugem polčasu) povsem zaustavili nasprotnika. Dejstvo, da je S. Marco v vsej tekmi le dvakrat streljali v Hrvatinova vrata, priča o bledem nastopu renomiranih in večkrat tudi srečnih domačinov. Horjakov! varovanci so se tako rešili trenutne krize, ki se je začela na tekmi s S. Andreom in se očitno še nadaljevala proti šibki Euforii. Dolinčani se tako kljub odsotnosti nekaterih igralcev vračajo v ožji krog favoritov za visoko končno uvrstitev. Naslednja tekma bo že bistvenega pomena: v Dolino bo prišel drugouvrščeni in še nepremagani Fossanone. Obeta se srdit boj. (M. Tul)
SKUPINA I
Union - Primorec	1:2
STRELCI ZA PRIMORCA: Černe v 61', Husu v 79'
PRIMOREC: Trullio, Černe, Čuk, Florean, Stroca, Mauro Carli, Ferluga, 'Andrej Carli (Massimo Leone v 46'), Bacchia, Milkovič (Husu v 46'), Fachin, Luciano Leone, Canziani.
Na igrišču pri Campanellah, kjer je zaradi blatnega terena zgledalo, da je na sporedu tekma v vaterpolu in ne nogometu, je Primorec s pravo zagrizenostjo nasprotniku iztrgal obe točki. Trebenci, prav tako kot Union, niso prikazali lepega nogometa, kajti igrišče je onemogočilo vsakršno podajo. Tako je po prvem polčasu Primorec pokazal večjo telesno pripravljenost sposobnost in v 70. minuti je mladi Černe končno zatresel mrežo. Le dve minuti kasneje pa so nasprotniki izenačili. Trebenci se niso vdali in proti koncu je Husu prišel do gola, s katerim je lahko Primorec po sedmih kolih končno prišel do zmage. V zadnji minuti je Primorec imel na razpolago tudi 11-metrovko, Husu pa je streljal izven vrat. (Andrej)
Chiarbola	- S. Vito				2:0
Fossalon -	Euforia				2:1
Hermada■	■ Fincantieri M.				0:1
MLADOST - Sit Imm.					0:2
Romana -	GAJA				1:1
S. Marco -	BREG				0:0
	LESTVICA				
S. Marco	12	8	4	0	22: 4 20
Fossalon	12	4	8	0	17: 8 16
GAJA	12	5	4	3	17:10 14
BREG	12	5	4	3	12: 7 14
Fincantieri	12	5	4	3	9: 7 14
Hermada	12	5	4	3	14:12 14
Sit Imm.	12	4	5	3	20:16 13
MLADOST	12	5	3	4	16:12 13
S. Vito	12	4	3	5	17:22 11
Chiarbola	12	3	3	6	10:16 9
Romana	12	1	2	9	7:20 4
Euforia	12	0	2	10	7:34 2
PRIHODNJE KOLO (10. 1. 88) BREG - Fossalon, Euforia - MLADOST, Fincantieri - S. Marco, GAJA - Chiarbola, Sit Imm. - Romana, S. Vito - Hermada.
Skupina M
IZIDI 12. KOLA
CUS - Olimpia					1:3
Exner - Architrave					2:3
Fincantieri	i - Campanelle				2:6
Montebello - Don Bosco					1:2
Roianese -	Domio				pr.
S. Anna - La Lanterna					5:1
Union - PRIMOREC					1:2
	LESTVICA				
Architrave	11	9	2	0	40:16 20
Roianese	11	8	1	2	33: 7 17
Campanelle	12	7	3	2	33:13 17
Olimpia	12	8	1	3	28:15 17
CUS	12	6	4	2	28:18 16
PRIMOREC	12	5	4	3	15:13 14
Domio	10	5	3	2	17:10 13
Fincantieri	12	4	4	4	17:21 12
Don Bosco	12	2	5	5	17:25 9
Montebello	12	3	2	7	7:17 8
S. Anna	12	2	3	7	22:32 7
Exner	12	2	2	8	20:24 6
Union	12	2	2	8	11:33 6
La Lanterna	12	0	2	10	12:56 2
PRIHODNJE KOLO (10. 1. 88) Architrave - Montebello, Campanel-le - Union, Domio - Olimpia, Don Bosco - CUS, Exner - S. Anna, Fincantieri - Roianese, La Lanterna -PRIMOREC.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja, mesečno 3.000- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 *st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Štrena De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
zrr
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
22. decembra 1987
Poročilo ISTATo družbenih odnosih v Italiji
Sla po kapitalizmu okrnjuje pravičnost
RIM — Splošna življenjska raven raste, obenem pa se poglablja prepad med revnimi in bogatimi. Vzporedno s kopičenjem bogastva se množijo kapitalistične razvade, a tudi razlike med družbenimi sloji in razvitimi ter nerazvitimi območji. To je v grobih obrisih prerez stvarnosti v Italiji, ki se naglo bliža razvoju največjih industrijskih držav Zahoda, oddaljuje pa od meja pravičnosti. To izhaja iz letnega poročila državnega statističnega zavoda ISTAT o sodobnih druž-beno-gospodarskih premikih na Apeninskem polotoku, ki nas spominja v marsičem na nedavno poročilo zavoda CENSIS.
Italijanska družba stremi vse očitneje za izrazito kapitalističnimi cilji, to pa krepi konkurenčnost, osredotočanje gmotnega in človeškega potenciala ter izrinjanje vsega, kar je neučinkovito. Od tod čedalje večji razmik med severom in jugom države, med zaposlenimi in brezposelnimi, med ljudmi, ki imajo od doma do službe dva koraka, in drugimi, ki se v službo vozijo uro ali dve pa še več. Leta 1986 je odpadlo na prehrano v severni Italiji 23,9 odstotka mesečnega družinskega zaslužka, v srednji 28,1 in v južni kar 31,6 odstotka proti vsedržavnemu poprečju 27 odstotkov: čim večji je ta delež, tem manj je seveda v družini denarja za drugo.
V letih 1981-1986 se je število brezposelnih povzpelo uradno s 1,895.000 na 2,611.000, a povečale so se tudi razlike med samimi nepremožnimi sloji, saj so npr. mladi, ženske in juž-njaki še dodatno zapostavljeni. Če je znašala poprečna stopnja brezposelnosti v Italiji 11,1 odstotka, je dosegla na Jugu 16,5 odstotka, med mladimi od 14. do 29. leta 33,8 in od 14. do 19. leta kar 43,5 odstotka, a med ženska-
mi 33,8 odstotka. Razlike so še večje, če primerjamo nerazvite predele, denimo, z Lombardijo ali Piemontom.
Podobno je s splošno izobrazbo: po zadnjem ljudskem štetju je bila poprečna raven nepismenosti v državi 3,1 odstotka, toda na Jugu je znašala 6,3 in na Severu samo 1 odstotek. Vseh nepismenih je 1.608.000, od tega
1.142.000	v južnih predelih. Sicer pa je zmerom bolj vidna težnja k študiju. V šolskem letu 1986/87 je bilo vpisanih na šolah 11.667.000 učencev in dijakov, to je 5,2 odstotka manj kot leto prej, vendar le na račun manjšega naravnega prirastka: osip je bil le od vrtca do nižje srednje šole, medtem ko je bilo vpisov v višjo srednjo šolo in na univerzo več. Lani je upadlo število rojstev za
20.000	ali 3,6 odstotka, tako da se je izenačil njihov količnik s kvocientom smrti (9,7 promila). To pomeni, da se bo število prebivalcev, ki je znašalo 31. januarja lani 57,3 milijona, konec tega meseca še zredčilo. Prekinitev nosečnosti je bilo lani manj kot leta 1985 - 197.260 proti 210.192).
Želja po uveljavitvi lastnega jaza povečuje prepirljivist in zločinstvo, tako da se je pomnožilo število civilnih sodnih postopkov . z 810.612 na 837.883 in kazenskih s 40.940 na 49.300. Toda protagonizem botruje tudi novemu stahanovstvu: zmeraj več je takih, ki se ravnajo po načelu »dom in delo«. Ti segajo radi po knjigah, ki pa jih rajši kupujejo, ne pa prebirajo v knjižnicah, kot si tudi ne ogledujejo radi muzejev, umetnostnih dvoran, spomenikov itd. Značilno je še to, da se mladina, ki je bila rojena na podeželju, postopoma vrača na domača tla, ker ji ni mestni antagonizem po volji, (dg)
Vse najboljše, ljubi!
Boris, severni medved iz amsterdamskega zoološkega vrta, se je predal nekoliko robati nežnosti svoje družice Nanuk ter pomolil vse štiri od sebe...
Verižna trčenja zaradi goste megle
RIM — Številnim verižnim trčenjem s krajšimi in daljšimi zastoji v cestnem prometu je včeraj v Padski nižini botrovala izredno gosta megla, ki se ni dvignila niti v najtoplejših dnevnih urah. Najhuje je bilo na mestrski obvoznici, kjer je bil promet proti Trstu in Padovi zaradi verižnega trčenja več ur ustavljen. Sinoči se je megla še zgostila, tako da je vidljivost v raznih krajih Padske nižine padla pod 20 metrov.
Sivo in megleno vreme se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Nad zahodno in jugozahodno Evropo je polje visokega zračnega pritiska, mala dolina nad Egejskim morjem vpliva le na južno Italijo, na Severu pa bo megla iz dneva v dan bolj gosta. Po začetnem padcu temperature ponoči, se bo nekoliko otoplilo, spremembe pričakujejo šele v petek, ko se bo v severovzhodni Italiji pooblačilo.
Vremenske posledice »ozonske luknje«
WASHINGTON — Ameriška vesoljska ustanova NASA je s svojimi meteorološkimi sateliti potrdila dosedanje domneve, da bo luknja v ozonski plasti ozračja nad Antarktiko prej ali slej povzročila dolgoročne vremenske in klimatske spremembe. Jedro hladnega zraka nad južnim tečajem se je letos umaknilo relativno toplejšim zračnim gmotam s tritedensko zamudo. Po vsem sodeč ozonska plast ne ščiti ozračja samo pred ultravioličnimi žarki, temveč preprečuje tudi, da bi se ozračje ohlajalo. »Ozonska luknja« je torej porušila ravnotežje med sprejeto in oddano toploto.
V ZDA bodo opravljali »droga test«
CHICAGO — V ZDA nameravajo poostriti boj proti mamilom. Kdor bo zaprosil za službo v vsakem večjem podjetju, bo moral opraviti tudi t. i. »droga test« (v angleščini drug test). Ta test namreč ugotovi, ali je testiranec narkoman ali pa ne. Ameriška revija Fortune je pred kratkim objavila zanimiv članek. Skupina novinarjev je namreč anketirala kar 500 večjih ameriških podjetij ter odkrila, da kar dobra polovica teh že več časa prisili vsakega novega uslužbenca, da opravi droga test. Ta test pa bo morala v bodoče opraviti po vsej verjetnosti tudi večina že zaposlenih delavcev, in sicer brez vsakega predhodnega obvestila.
Ameriška vlada je sklenila, da bo v kratkem pričela s korenitim testiranjem svojih uslužbencev. Sindikati menijo, da bo na ta način opravila nenapovedani test več kot polovica državnih uslužbencev, ki jih je približno 2 milijona in osemsto tisoč. Kongres meni, da bi bilo krvavo potrebno testirati vse uslužbence prevoznega sektorja. V poštev bodo torej prišli vsi letalski piloti, mehaniki ter uslužbenci letalskega nadzora (teh je preko 148 tisoč), strojevodje vlakov ter železniški tehniki (120 tisoč), vozniki avtobusov in tovornjakov (3 milijoni). Po neuradnih vesteh je v ZDA najbolj razširjeno mamilo marihuana, tega naj bi uživalo kar 18 milijonov Američanov.
Vsi pa se ne strinjajo s tem testiranjem, v prvi vrsti so to prav sindikati državnih uslužbencev, ki menijo, da bo prišlo zaradi človeške malomarnosti do marsikatere krivice, v nekaterih primerih tudi načrtne. S ponarejenimi testi se bo tako zelo enostavno znebiti »nezaželenega« uslužbenca.
Testiranje pa bo postalo tudi pravi business za vse laboratorije, kjer bodo opravljali droga test. Denimo, da bi test stal vsakega posameznika pičlih 20 dolarjev. To se pravi, da bi v enem letu testirani uslužbenci potrošili za ta namen več kot milijardo dolarjev, kar gotovo niso mačje solze.
V nadaljevanju procesa zaradi pokola na rimskem letališču Fiumicino
Obtoženec: Od življenja ničesar več ne pričakujem
RIM — Včeraj se je v avli bunker rimskega zapora Rebibbia nadaljeval proces zaradi pokola na rimskem letališču Fiumicino, v katerem je 27. decembra 1985 umrlo 16 oseb, 89 pa jih je bilo ranjenih.
Obravnavi ni prisostvoval 20-letni Mahmud Ibrahim Haled, edini obtoženec, ki je v rokah pravice, saj drugih dveh obtožencev (Abuja Nidala in Rašida Hameidija) še niso izsledili. Haled je sicer poslal predsedniku sodišča pismo, v katerem je ponovil izjavo, ki jo je dal ob začetku in ki jo je včeraj delno dopolnil.
Haled je na začetku pisma ponovil, da je utrujen in da je do poteka procesa povsem brezbrižen. »Rad bi poudaril, da nimam proti Italijanom ničesar in da mi je žal zaradi tolikih mrtvih in ranjenih... Želim si, da bi čimprej umrl, moja akcija je bila namreč samomorilska in ne pričakujem ničesar več od življenja.
Ne nameravam se zato braniti, saj sem želel samo umreti... Če bom imel dovolj moči, se bom sodnemu zboru mogoče še predstavil.«
V pismu, ki ga je Haled izročil obrambnemu odvetniku, katerega je imenovalo sodišče, je obtoženec zahteval, da bi sodišče ugotovilo resnico, predvsem pa ime tistega, ki je prvi začel streljati. Haled je sporočil, da bo gotovo prišel na proces, če bodo na klopi za obtožence sedeli tudi Izraelci, ki jih ima Palestinec za sokrivce pokola. V nadaljevanju je obtoženec omenil tudi svoje otroštvo, ki »je bilo izjemoma trdo, saj so moji starši umrli med izraelskim bombardiranjem. Od takrat sem živel v begunskih taboriščih, kjer sem na svoji koži doživljal razkroj naše družbe in posebno občutil pomanjkanje nežnosti svojih dragih. V taboriščih so nas starejši nau-
čili, kako se braniš z orožjem, kar sem delal vse svoje življenje.«
Ob koncu pisma si je Mahmud Ibrahim Haled zaželel, da bi med palestinskim in izraelskim narodom le prišlo do pomiritve, da »bi skupaj našli pot do trajnega miru«.
Kar se pa tiče procesa, je treba zapisati, da se je predsedstvo vlade predstavilo kot zasebna stranka. Haledov zagovornik je prosil, naj obtoženca pregle-dajp psihiatri. Zahtevo je utemeljil z dejstvom, da je Haled kot otrok zrastel med gverilci Al Fataha, in lahko torej domnevamo, da je dobil tako imenovani Rambov sindrom: to pa pomeni, da fant zaradi okolja, v katerem je živel, ni zmogel pravilno preceniti svojih dejanj. Zahtevo je sodišče sprejelo, kljub temu da so ji nasprotovale vse zasebne stranke.
Streljanje v Atenah
Tako je bil videti vetrobran na avtu iraškega diplomata Midhata Al Hijalija, predstavnika Iraka pri Arabski ligi v Atenah, potem ko so neznanci izstrelili proti vozilu 5 nabojev iz samokresa. Hijali je bil lažje ranjen, atentatorjev pa do sedaj še niso izsledili	(Telefoto AP)
<^> NtiVAR S.r.l.
Ul. Maiolica 15/B — Tel.: 767277 (zraven pokrite tržnice)
VELIKA IZBIRA UR CASIO, SEIKO in NAJBOLJŠIH ŠVICARSKIH ZNAMK
•	JAMSTVO IN TEHNIČNI SERVIS ZA VSE NAŠE URE
•	VELIKA IZBIRA DIGITALNIH UR PO NEPREKOSLJIVIH CENAH
VELIKA IZBIRA IN DOBAVA ORODJA ZA URARJE IN ZLATARJE