62. številka.
(v Trstu, v torek zvečer dne 26. maja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
iahaia po trikrat na teden T Soetih i»-danjih ob torkih, 6etPtklh in sobotah. Z jutranje izdanje izhaja ob rt. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari voeer. — Obojno izdanje stane : ta Jeiien mesec . f. 1.—, ievan Avstrije f. 1.50 za tri mesec., . » 3.— ,	4 ,0
7* pol leta . . . 6 —	, „
t*, vse leto . . „ 12,— . „ „18.—
Naročnino je plačevati naprej na aaroibe brez pi lložen« naročnine te uprava ae
ozira.
Posamične Številk« se dobivajo v pio-dajalnicr.h tobalta v trstu po S nv<". izven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu v petitu; za naslove z debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic,
Poslana. osmrtnico in javno zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu □ lica Caserma 13. Vsako pismo mora bitij/ankovano, ker nefrankovana se ne sprnj3tnajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglato sprejema upravnimt.ro ulioa Molino piu-oolo h h t. 3, II. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proata poAtnino.
GI
ko.
«<Mmo.M J« moc".
Rusija ob kronanju carovem.
Velikanske Blavnosti, vršeče se te dni v Moskvi o priliki kronanja carovega dale so zapadnim listom povod, da se v krajših ali daljših sestavkih ba-vijo z ogromno slovansko državo na severu. Nje nepričakovano nagli napredek, ki se da vsporejati samo s prejšnjim razvojem severoameriških zjedinjenih držav; kakor tudi skromnost Rusov, ki bi mogli vsak dan bobnati v svet kak vspeh ali napredek, toda to delo samohvale wye prepuščajo dragim, je večim delom že razorožila nje zapadne nasprotnike, ki so kakor svoječasno Bileam prisiljeni hvaliti, če tudi bi raje zabavljali. Tako se je zgodilo tudi naši giaški tetki „Tagespost*, koja je v petek prinesla uvodnik o Busiji tako temeljit in nepri-stransk, da se tudi mi čutimo dolžne podati ga v naslednjem svojim Čitateljem.
Ponosno lahko zre Rus na svojo čarobno narodno slavnost, kronanje mladostnega vladarja v starozgodovinski prestolnici Moskvi. Tudi nasprotniki Rusije ne morejo več tajiti, da ta velikanska država zavzema dan današnji jako veljavno mesto ter se more izkazati s takimi vspehi, da so jej lahko sosedje nevoščljivi. Njeni državniki so polni orjaško velikih načrtov, ki sicer polagoma, pa vendar vidno dozorevajo bližaje se uresničenju. Rusija je sedaj spravila y ozadje starega svojega tekmeca na velikem odru svetovnega gledišča v vsakem obziru; koderkoli se borita med seboj ruski in angleški vpliv, povsod zmaguje ruski. Sedaj se nalo govori o srednji Aziji, toda ni dvoma, da se obsežje ruske oblasti širi na vse strani proti angleški. Na planotah Pamirja, slovitej „strehi sveta", ustvarilo si je carstvo postojanko, katero povsem tiho razširja in utrjuje, da jo o priložnosti izkoristi za napad na Indijo. Železnica, ki ima voditi iz Mrva v Afganistan, zgradi se v prilično kratkem času; med tem se ruski zemljemerci pečajo a po-boljševanjem pustinj, preko katerih poteče železnica, pred vsem pa z napravo Številnih vodnjakov. Vse to se vrši tiho, brez hrupa in okazalosti; in
PODLISTEK. T
Angležka je spoznala le predobro, s kako marljivostjo se dogotavljajo ruske bojne črte proti veliki indijski državi.
Naravnost osupni so vspehi Rusije v vzhodni Aziji. Ubogi Japan! V sijajni vojni proti Kitaju priboril si je veliko slavo, toda drugega nič; kri njega sinov je tekla zastonj, zastonj je bila umnost in podjetnost njegovih vojskovodij, kajti sad njihovih zmag mu je nepričakovano izvila ruska politika. Brzo so državniki carovi bili namreč spoznali v zmagajočem Japanu tekmeca, ki je žugal prilastiti si vlado nad razpadajočo kitajsko veledržavo, sam, ali pa še verjetneje v zvezi z Angleško. Drzno so posegli vmes io danes je Kitaj pod ruskim zaščitjem. Velika sibirska železnica se bliža svojemu koncu, posest jednega ali več pristanišč na vstoku pa je Rusiji zagotovljena; pripravlja se pridobiti si nad Kitajeni nadvlado, ki jej za sedaj zagotovi tehten vpliv v teh daljnjih deželah, za bodočnost pa vojaško in gospodarsko postojanko nad vse močno. Onemogla je jeza Angležev, kajti razvoja stvari ne morejo vzdržati.
Poleg teh vspehov, daleč v bodočnost sega-jočih, je manjše važnosti dejstvo, da je sedaj an-| gleški vpliv tudi v Carigradu izpodrinjen od rus-. kega; že desetletja se tamkaj bije diplomatiški j boj, v katerem prevaguje sedaj ta, sediy oni. Borba j je prav jednaka oni med dvema izbornima šahov-I cema: na dobro potezo jednega sledi protipoteza drugega, koja brzo preminja položaj. Dvorna spletka, povišanje turškega državnika, pristopnega I angleškemu zlatu, lahko spremeni zmagovalca od i danes v zmaganega. Z ozirom na zvitost in ener-j gijo ruske diplomacije je pa vzeti v poštev, da , bode ta gotovo skušala doseči še za časa ta ali ; oni trajni vspeh. Saj se že šepeta, da je porta j pripravljena dovoliti Rusiji važne pravice ob vprašanju morskih ožin. Če se pa to zgodi, jih Angleži ne bodo mogli več z lepa razveljaviti ali pa sploh ne, in naj se miSljenje in razmerje moči na Bosporu spremeni kakor koli. Ako se še prišteje, da ima Rusija vsled slabosti in nepotrpežljivosti Ko-
Češki spisal Jan Osten; prevel I. P.
(DaUe).
Odšla je ter vrnila se za trenotek, noseča v rokah gljinasto skledo, napolnjeno sč svežo skuhanim krompirjem ter jo postavila na mizo. Potem je prinesla latvico mleka, položila pred naju gli- j nasti skledici, v bele porcelanaste piskerčke pa j nalila mleka.
Priaela je k mizi ter jedla. Nisem bil lačen. Nekaj me je težilo. Dolgo že ni bila soba prezračena ; dvojna, mala okua bila so izpolnjena mahom do polovice; prisotnost bolnikova, ki je vzdihaval in pokašljeval vsaki trenotek, bila je neprijetna.
Počasi lupil sem krompir ter gledal mlado žensko, sedečo mi nasproti. Prižgali so leščerbo, svetlo padalo ji je naravnost v lice.
Bila je žena petindvajsetletna, visoka, močna, polna, gibčna, sveža. Takega obličja nisem dosihdob nikdar videl pri nas na jugu. Bilo je ko kiparjem izklesano, pravilno, fino, temnobarveno; velike oči, temnomodie, zrle so odkritosrčno in razumno v svet. Gosti, bliščeči se temni lasje bili so spleteni nad temenom v okroglo kito, kroni podobno.
V svoji obleki: krilu iz raševine, v ozko pri-
legajoči se jopici iz katuna, pod vratom odprti, rokavi, privihanimi do komolca, činila je utis vaške krasotice, take, kakor jih slikajo idealni slikarji.
Jedla je rada — bila je najbrž lačna — zagrizavala lepimi, belimi zobmi v krompir; obračala pa je glavo k postelji ob vsakem pokašljanju starčevem; na njenem obrazu bila sta citati skrb in strab.
I Vojteh jedel je z veseljem. Najedši se prižgal je pipo ter šel pogledat po konju.
.Odkod pa Vi ?M obrnil se je nanagloma bolnik k meni.
Povedal sem mu.
„Aha", pokimal je z glavo, „znana sta mi oni kraj in Vaš oče. Podobna sta si kakor krajcar krajcarju. Vi pa študirate tam nekje v Pragi ?"
Potrdil sem mu.
Nekam se je bil zamislil.
„Povejte mi*, rekel je čez nekaj časa, „je-li to istina, da v šolah nočejo ničesar več slišati o Bogu; vse je meuda priroda, pravijo, svet je menda nastal sam iz sebe. — Bil je tu nek zemljemerec, jeden izmed tistih, ki so izinerjavali železnico, in ta je pripovedoval v gostilnici na Sušici takih rečij, da se je človeku kar mešalo v glavi".
Odgovoril sem mu tako — tako.
buržanove sedaj tudi na Bolgarskem glavno besedo ter da seje v Srbiji omajala poslednja stranka, ki se je še protivila ruskemu vplivu, sledi iz tega diplomatska polnomoč, kateri se je čudom čuditi Z veliko samozavostjo car lahko sprejme krono, ker njega glavo obsevajo solnčni žarki sreče.
Tolažilno je, da radi ruskih vspehov ni evropski mir v nevarnosti, ker ruska politika si ne more hoteti vezati svojih moči z vmešavanjem v evropske prepire, a to toliko manje, kolikor obsežnejša postaja in kolikor več išče vspehov v Aziji. Tega ne pozna nikdo bolje od Francije, ki se je le nerada udala v ta njej neprijetni položaj. Polje delalnosti visoke politike v bližnjem času ne bode v Evropi, nego v izvenevropskih deželah ; navaden zemljevid ne bode zadoščal, temveč treba bode poseči po globu. Angleška je ona vlast, koji vsled teh razmer preti najveća nevarnost; ona se čuti nevarno napadeno kot svetovna sila. Toda v tej zadregi stoji samo samcata, ker nima nika-kega prijatelja; ea) pa tudi ne zasluži, da bi kakega imela.
Polltlike vesti.
V TRSTU, dne 26. maja 1890.
Breztaktnost madjarskega časnikarstva.
Madjarsko časopisje ugiba sedaj, ob odprtem grobu Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvode Karla Ludovika, kdo pravo za pravo zasede avstro - ogerski prestol, ko je umrl mlaši brat cesarjev, poklicani prestolonaslednik Karel Ludevik, in ko je pokojnikov sin, nadvojvoda Fran Ferdinand slabega zdravja. To je vendar že najskrajniša breztaktnost, kakoršno premore le — tisočletna madjarska koltnra. Umevno je, da tako ugibanje in razpravljanje ob odprtem grobu mora napraviti jako mučen utis na najviše kroge. V očigled temu ugibanju javljajo oficijozni listi, da je sicer zdravje 'nadvojvode Frana Ferdinanda z nova pretreseno vsled nepričakovane izgube očeta, toda da ni nikakoršne nevarnosti. V kratkem zavrne morda inadjarske breztaktueže
„Da, sedaj je temu že tako", pritrjeval je sam, „sedaj so ti študirani ljudje vsi taki. Kakšn<h gospodov smo imeli tu poprej, te gospode od okrajuega sodišča in komisarja! V cerkev so hodili, za procesijami, z ljudstvom so občevali — in sedaj ti novi ? Ti so tako čudni, v cerkev Matere Božje nikdar ne zaidejo, še učitelj se ne briga več za kor, samo biljar igrajo in kvartajo, iu za ženskami pogledujejo. Bog pomozi T zavzdihnil je.
Zunaj pričela je nevihta razsajati. Vojteh pritekel je samo čez dvorišče, a premočen je bil do kože.
Kakor streli iz topa, grmelo je v prirodi, vsako minuto osvetlila so se okna vsled bliska — blizu je treskalo. Bilo je nekaj zel6 lepega, zanimivega na ti nevihti v samoti, sredi gozdov, kateri so trojnim odmevom ponavljali vsaki grom. Starec je vzdihnil ob vsakem gromu ter se pre-križaval, gospodinja sedela je na klopi kraj peći ter molila potihoma. Vojteh zrl je resnim licem pred-se.
Bal se je najbrž, da tam pri nas, od koder je prihajala nevihta, pada toča.
„Prižgi svečico, blagoslovljeno proti nevihti 1" velel je gospodar mladi ženski.
(Dalje prili.)
službeno poročilo o zdravju nadvojvode Frana Ferdinanda.
Kronanje ruskega carja. Danes torej so dosegle slavnosti v Moskvi svoj vrhunec: danes se je vršilo kronanje. Kakor smo že javili, morala se je carska dvojica postiti zadnje tri dni. V7 dobi posta ne sine jesti car ni mesa, ni masti, ni jajec, ni masla. Dovoljene so samo ribe in soeivje. Danes se je moral spovedati car in hi smel zaužiti ničesar. Ti cerkveni predpisi drže se jako strogo. Te dni so krasno oblečeni klicarji na/nunjifli pe mestu, daje car dau 26. t. tu. določil za slavnost kronanja. V sicer krasnem, a tihem Kremlju naselilo se je novo življenje. Listi poročajo o piipravah za kronanje: V Aleksandrovi dvorani prirejeni so trije prestoli, bogato pozlačeni. Carjev prestol jo na sredi, na drsni carice-matere, tia levi pa caiice-sopioge. Nad prestoli se spenj-i mogočen baldahin. Baldahin je na znotraj prevlečen hermelinom, v kar je trebalo rnuogo. tisoč kož.
Ko so klicarji razglašali dan kronanja, dele med ljudstvo dotične proglase, vrvele so okolo njih gorostasne množice, radostno vsklikajoče.
Predvčerajnjim so ruski časnikarji priredili sijajen banket v čast inozemskim časnikarjem. Značilno in simptomatično je za velikanski preobrat, ki se je izvršil v javnem menenju Evrope o Rusiji, je pač dejstvo, da povodom omenjenega banketa celo Rusiji najneprijazneji listi naglašajo, da so do sedaj krivo sodili o novinstvu ruskem ter o blagodejnem vplivu istega na javno življenje. Živim zadovoljstvom beležimo — in z nami gotovo sleherni pravi Avstrijec — najnovejši pojav prijateljskih odnošajev med dunajskim in petrograjskim dvorom. Naš p res v. cesar je poslal namreč carju Nikolaju prisrčno sestavljeno pismo, v kojem čestita poslednjemu povodom kronanja. Da izroči to pismo, podal se je v Kremelj naš avstro-ogerski poslanik, princ Lichtenstein, z vsem osobjem poslaništva, v 6 pozlačenih kočijah, v koje je bilo upreženih po 6 konj. Car je vsprejel avstrijskega poslanika v prestolni dvorani. Izročivši carju ročno pismo cesarja Frana Josipa, izrazil je poslanik svojo uda-nost in svoje čestitke k tem slavnustim. Zahvalivši in naglasivši svoje čutstvovanje do cesarja F. J., izrazil je car svoje iskreno sočutje povodom smrti nadvojvode Karola Ludovika. Na to je govoril z vsakim posamičnim členom poslaništva. Vsprejem je bil toli slovesen in sijajen, da je napiavil velikansk utis, zlasti na diplomatiške kroge. Včeraj pa je obiskal našega poslanika veliki knez Vladimir, da izrazi svoje sočutje na smrti nadvojvode Karola Ludovika. Veliki knez je ostal ceh dve uri pri našem poslaniku.
Papeževo odposlanstvo je odpotovalo dne 24. t. m. z Dunaja v Moskvo, To poslednje vsprejme car dne 27. t. m.
O priliki kronanja carjevega donašajo angleški listi premišljevanja o ulugi Rusije. „Daily Telegraph" pravi, da se sedanje kronanje bistveno razlikuje od prejšnjih, kajti Ruska da je postala glavna država v Evropi. „Daily Chroniele" piše, da so se angleški rusofobi kakor tudi revolucionarji enako motili v svojih prorokovanjih o bodočnosti Rusije; narobe, uresničujejo se nade slavo-iilov, prišla je doba slovanska. Uoga Rusije, pravi, da je sedaj na svetu jedina svoje vrste ter da ji ni primera v vsej zgodovini človeštva. „Standard" piše, da vse države tekmujejo v izražanji spoštovanja do Rusije in njenega carja. Menenje zapadnih narodov, pred tako neprijazno, se je sedaj spremenilo. Sistem ruske uprave in veličina države budi spoštovanje ter občudovanje. Tudi „Neue Freie Presse" izraža enake misli v posebnem članku, kojega konec se glasi: Zgodovinsko važno ni kronanje samo na sebi, pač pa višina, na katero se je ruska povspela med vlasti tega sveta. Na tej stopinji je modrost, mera in premagovanje samega sebe prava veličina, miroljubje ter Bpoštovanje pravic drugih prava moč.
Kako so pač ti in drugi listi še pred par leti vse drugače pisali o severnem kolosu ! Da, da, dejstva se ne dado za vedno prikrivati z lažmi! Na vsej črti se slovaustvo dviga in že so naši zakleti nasprotniki prisiljeni, svetovati nam, naj ne rabimo svoje moči, nego naj spoštujemo tuje pravice, česar pa niso vedeli, dokler so bili sami močnejši!
iz Italije. Italijanska zbornica poslancev razpravljala je včeraj o proračunu ministerstva za
vnanje stvari. To priliko je porabil znani irreden-tovec Imbriani v hude napade na trojno zvezo in Avstro-Ogersko še posebe. Rekel je, da trojna zveza jamči A vstro-Ogerski posest Trsta in T r i d e n t a. Piimerjal je našo državo s Turčijo ter se slednjič povspel do zbesnelega pretiravanja : da ti dve dtžavi razpadeti skoro in da proganjanje Armencev v Mali Aziji ni hujše nego proganjanje Italijanov v Avstriji. — (Dal Beg, da bi Avstrija skoro skoro začela tako „proganjati" tudi nas Slovence, kak^r proganja Italijane. Sicer pa se menda ne motimo, ako rečemo, da so ti zbesneli izbruhi Imbranijevi le javen pojav skrivnega občevanja tega gospoda s poznanimi krogi tržaškimi in istrskimi Uredu.) A tudi pioti Nemčiji se je obrnil Imbriani, rekši : „Mi ne potrebujemo sočutja Nemčije, nočemo biti hlapci Nemcev". Slednjič je dolžil Angleško grde sebičnosti (in v tem pogledu je utegnil iineti prav), ker zlorablja Italijo za svoje namene. Na Vztoku da je moralo biti italijansko brodovje na razpoloženje Angležev, pri Kasali pa je tekla italijanska kri vsled spletek Anglije, stremeče po svetovnem gospodstvu. Italija — tako je vsklikuil govornik — je stisnjena med trdnjave francoske in adrijansko morje, kjer gospoduje Avstrija; Italija je kakor v kleščah in, sprši se z Rusijo, ni druzega nego suženj, kojega le trpi trojna zveza. Nadaljevaje svoj govor je rekel govornik, da dosedanja politika Italije nima druzega namena, nego da dela male neprilike Rus ji in pa da ustvarja iz Italije vazalsko državo nasproti cesarju nemškemu. Ker je vsk'iknil neki poslanec: Isti (nemški cesar) je naš prijatelj!, zavrnil gaje Imbriani: „Naš prijatelj v njegovo korist". I v trozvezi, ali zmagovalci ali zmaganci, bodemo vsikdar le sužnji Nemčije. — Ministerski predsednik Rudini je zagovarjal trojno zvezo kakor neizogibno potrebo, v koji je Italija jednako veljaven člen. Nemški cesar je pravi prijatelj Italije.
V	svoji repliki je pozival Imbriani vlado, uaj zasnuje politiko, ki bode odgovarjala narodnemu čutstvovanju in pravicam Italije.
Kako sodimo mi o srditežih i la Imbriani, menda ne treba praviti. Nikakor pa se ne moremo strinjati z onimi listi, ki — kakor n. pr. „Mattino" — kar jednostavno devajo v nič vse take izbruhe, vzbujevaje domnevanje, da Imbriani in družba nimajo nikogar za seboj. To se pravi lagati notri v lastni žep ter metati drugim pesek v oči. V zbornici sami je seveda obnemogla ta besna družba, ker jo tišči ob tla oficijelna Italija. Saj vemo, kako se delajo volitve v Italiji! — Sosebuo izbruhe Iinbrianija in družbe proti Avstriji ne smemo prezirati, kajti dejstvo je — ža-loBtno sicer, ali vendar dejstvo —, da je laškemu ljudstvu prešlo v meso in kri nekako nasprotstvo do Avstrije. Ravno na to strnn ima spoštovani Imbriani več zaveznikov v ljudstvu nego si domišljajo naši oficijozi.
Italija — iz Afrike. Doslej smo vedno kolikor možno vestno poročali o dogodkih, ki jih je doživljala „Italija v Afriki". Da ostanemo nepristranski svojemo načelu, morali smo današ-njemo poročilu premeniti naslov, k čemer pa nas povsem pooblaščajo poslednje, iz Rima došle vesti. Tu navajamo najvažniše izmed istih:
Iz Eritreje vrne se v Italijo 35 bataljonov pehote, 7 baterij topništva in 4 stotnije ženije.
V	Afriki ostanejo še razven kolonijalnih čet (2 bataljona pehote) še jeden bataljon strelcev (ber-saglieri), 1 bataljon planinskih lovcev, dve gorski bateriji in jedua stotnija ženije.
Z ozirom na vrnitev te vojske izjavlja italijanska vlada, da ne bode vec izdajala službenih poročil
0	vojnih dogodkih v Afriki.
Kompetentni krogi sodijo, da »aineruje Me-nelik spraviti v jeseni mogočno vojsko na noge. Ta vojska bode imela seveda obilo topništva, kojega so preskrbeli Meneliku — Italijani sami, v raznih svojih porazih. Isti krogi boje se tudi, da bode kar drvelo od vseh stranij Evropejcev-prontovoljcev v Menelikov tabor. Umestno je zatorej, da so se spomnili Italijani zadnji čas onih besed, koje je bil rekel ras Makonen pred utrdbo Makale posredovalcu F'elterju : „Ako žele Italijani govor ti o miru, vrnejo naj se v svojo domovino!"
Tu se torej maščuje oni glasoviti „F u o r i
1	o s t r a n i e r o* nad istim, ki ga je izumil, to je : n a d I t a 1 i j a u i s a tu i m i.
Čuden konec čudne vojne. Nedavno izjavili smo svoje začudenje na tem, da se vrača takč malo italijanskih ujetnikov. Isto zaeujenje izjavljajo sedaj nekateri italijanski listi. Tako n. pr. čitamo v „Seri": General Baldissera je izjavil, da treba italijanske vojake iz Afrike pozvati domov, da se okrepčajo. To se najbrže zgodi. Kaj pa je z ujetniki, ki jih ima Menelik ? Kdo gnvori o teh ? Čudno je zares stališče Italije v Afriki. Pogajali so se in pogajajo se še s posamičnimi načelniki abesinskimi kakor sredi miru, a niso dobili svojih ujetnikov povrnjenih, kakor je to običajno o sklepu miru. To je pač jedini slučaj v zgodovini, da se je vojna pretrgala kar takti, brez pogajanj z vrhovnim vladarjem, in da zmagovalec ostavlja zemljo, ki jo je priboril, ter odvaja ujetnike s seboj domov ; v tem koje zmagani zadovoljen, da je dobil majhen del svojih ljudij in prepušča, da skrbi usoda za veči del, ki je še v rokah sovražnikovih.
Ako vlada v Rimu ne misli v tem trenotku na te uboge ujetnike, pa misli nanje narod, mislijo nanje rodbine, ki pogrešajo te nesrečnike in ki so sedaj v večih skrbeli, nego ako bi znali, da so mrtvi.
Razprava proti Baratieriju. Glasom najnovejših iz Rima došlih poročil prične razprava proti bivšemu vrhovnemu poveljniku Eritreje, Baratieriju, dne 7. julija t. 1. v Adi Kajč.
Kako bode sestavljeno sodišče, to smo objavili že zadnjič. Zanimati pa utegne naše čitatelje, na koji podlagi je sestavljena ta obtožba. Obtožba se opira na §. 74 in §. 88 vojnega zakona italijanskega. Člen 74 govori o nemarnosti v službi, vsled koje nemarnosti utegne nastati državi koja škoda ter določa krivim najnižo kazen 5 let vojnega zapora. Ta člen pa se v svojih določbah poziva Še na točko 7 člena 72, koja točka pa določa smrtno kazen onemu, ki bi, ali ostavil svojo četo pred sovražnikom, ali pa oviral gibanje, ali hranitev iste, da ima vsled tega sovražnik lcojo korist.
Čleu 88. pa se glasi: »Poveljnik, ki je bi brez opravičene potrebe ostavil poveljstvo pred sovražnikom in to v takih okolščinah da stavlja v pogibelj varnost vojske, ali samo jednoga dela iste, bode kaznovan s smrtjo. — Ako pa je poveljnik ostavil poveljstvo v kakoršnih-koli drugih nevarnih okolščinah, kaznovati ga je z najvišo kaznijo vojnega zapora".
Zopet poneverjenje v Italiji. Glasom iz Rima došlega poročila je posebna komisija preiskala in podrobno pregledala račune o onih potrebščinah, katere je bilo poslati italijanski vojski v Afriki. Komisija našla je v teh računih raznih „nerednostij* in pa gorostasni — primanjklaj. Uveli so preiskavo, ki naj dokaže, od kodi »izvira" ta primanjkljaj. Ako se hočejo kompetentni krogi v Italiji zarosno baviti s tem najnovejšim poueverjenjem, potem dobimo za Italijo ne baš Častno rubriko — A -frika v Italiji.
Kazlične vesti.
Osebna vest. C, kr. namestnik vitez Riualdini vrnil se je na binkoštno nedeljo z Dunaja v Trst.
Podinaršal baron Kuhn t Iz Gradiške došla je včeraj ta-le brzojavka : Feldcajgmajster baron Kuhn u m r 1 je na svojem posestvu v Strassoldu. Ker je bil pokojnik jako na glasu zlasti med našimi slovenskimi vojaki, priobčimo v prihodnjem izdanju nekoliko podatkov iz življenja pokojnikovega.
Imenovanja in premeščanje na pošti. Poštnimi asistenti so imenovani: vojaški aspirant Aleksander Weisz za Pulj ; poštni vežbeniki Ivan Dovjak za Rudolfovo, Karol Mayer za Pulj, Bogoljub Jo-sefi za Opatijo, Fran Pagnacco za Mali Lošinj, in Viktor Tuliach (Tuljak), Leopold Hamperl, Danijel Sbrizai, Viljelm pl. Halm, Ivan Arrizoni, Maks Donadini, Senat Piazza ter Ferdinand Ruprucht za Trst. Premeščeni so v Trst: poštni asistentje Karol Zot.tich (Cotič) iz Pulja, Ivan Sclnvagerl iz Opatije, Artur Gliez iz Malega Lošinja in Josip Fantek iz Novegamesta.
Birma v Trstu. Mil. škof msgr. dr. Glavina delil je na b nkonštno nedeljo zakrament sv. birme v stolni cerkvi pri sv. Justu. Mil. škofu sta asistovala preč. župnik msgr. Martelanz in kano-
nik msgr. Flego. Birmancev in birmank bilo je 620. Birma je trajala od 11. ure pred p. do 1-15 pop. — Včeraj, t. j. na binkoštai ponedeljek, podelil je mil. škof dr. Glavina 330 dečkom in deklicam zakrament, sv. birme.
Razpisan štipendij za pomorščake. Za šolsko leto 1896/97. razpisan je natečaj za dva štipendija po f. 350 iz nantiške ustanove »Marko Radič'. Pravico do užitka i m njo jmladeniči, ki se hočejo posvetiti ladijestavbarstvu ali pa izšolati se za pomorske trgovske kapitane za dolge vožnje. .Tedni in drugi pa morajo biti avstrijski podaniki. Prošnje do 1. julija t. 1. c. kr. namestništvu v Trstu.
Izpod Nanosa nam pišejo dne 23. maja 1896.: „Triester Zeitung" od dne 16. maja t. 1. št. 112. omenja železnici Gorica-Ajdovščina in Ljubljana-Vrhnika, da bodeta v škodo Trstu, ker — tako modruje — že s tem, če se zveže Gorica s Postojno, bode skrajšana pot iz Ljubljane v Benetke za 70—80 km.; med vrstami pa *=e ume, da bi bila ta pot še veliko krajša, ko bi se Gorica zvezala ac Vrhniko preko Hrušice. Kolika škoda Trstu vsled pešanja prometa z blagom preko mesta, koliko manj tujčevi
In tržaški mogotci, ki so s srcem in glavo vneti za predelsko, oziroma črto Bohinj-Sv. Lucija-Gorica-Trst, morda mislijo ti gospodje, da bi blago in tujci, namenjeni v Benetke in na jug sploh, hodili iz Gorice v Trst na uro gledat ter bi, vrnivši v Gorico, šele nadaljevali svojo pot?! Koliko bi pa ta črta skrajšala pot nacd notranjimi deželami in Benetkami — in to smo hoteli povedati — ne v korist Trstu?
Različne misli silijo človeku v spomin, ko se trudi dognati zagonetko, zakaj hočejo gospoda sami sebi škodovati z imenovano železnico. Pot med notranjimi deželami in Benetkami resnično skrajša, in to preko Trsta in v korist Trstu, samo železnica Divača-Loka !
Dosta vek uredništva. Tudi mi smo bili ojiazili v gospodarskem delu »Triester. Ztg." ono pikro notico, naperjeno proti vipavski železnici. Naše stališče glede na železniško vprašanje tržaško je znano. Na to naše stališče nas je postavilo spoznanje, da borbi med loškim in predelakim na črtom je bila dosedaj le ta jediua posledica, da s« ni zgradila ni ta ni ona črta na veliko škodo vseh naših pokrajin in avstrijske trgovine sploh. Naše stališče je torej tako-le, da ^zahtevamo od vlade, naj se že vendar enkrat odloči za to ali ono črto, kajti ni baš častno za tako veledržavo, kakoršna je Avstrija, da ne more dovesti do svoje rešitve vprašanja, ki je v tesni zvezi z vprašanjem pov-zdige nje svetovne trgovine in potakem splošnega javnega blagostanja nje podanikov.
Kar se pa dostaje nasprotovanja .Trieste-rice* vipavski železnici, smo seveda odločno na strani vipavske doline, ker nam pravi prepričanje, da se z železnico Gorica-Ajdovščina vsaj deloma popravi vneboupijoča krivica, ki jo trpe naše pokrajine vsled popolne nedostatnosti občil. Resnica je in nič ko resnica, da je dosedanja železniška politika Avstrije upravo po mačehevski postopala z našimi pokrajinami. — „Triesterica" se seveda postavlja na stališče, da lokalne železnice sploh le škodujejo vočim trgovskim središčem. Nočemo se prepirati s „Triesterico" o opravičenosti tega stališča, toda pripomniti moramo, da .Triesterica" sama ni mislila tako še v nedaljnji minolosti. Kolikor se namreč spominjamo mi, je »Triesterica" le simpatično pisala o červinjanski železnici, dasi teče ista v isti pokrajini, po koji naj bi tekla vipavska železnica, mimo tega pa teče furlanska železnica prao likoma periferije države ! ! Erklare
mir Graj.....! Ali pa morda velja nadelo o
škodljivosti lokalnih železnic le za take črte, od kojih bi utegnil imeti kaj dobiMca — slovenski del prebivalstva v pokrajini ? !!
Pevsko društvo „Slava" pri sv Mar. Magd. spodnji imelo je v nedeljo dne 17. maja svoj redni občni zbor.
Ob 4. uri pop. otvoril je društven} predsednik zborovanje ter predstavil c. kr. policijskega koncepista g. Šturm-a, kojega je zbor spoštljivo pozdravil.
Zatem je društveni tajnik, g. Anton Čiač, prečital svoje poročilo o delovanju društva. Poročilo je bilo vsprejeto jednoglasno. Društveni blagajnik, g. Jožet Bjeker, prečital je svoje poročilo, iz kojega je bilo razvidno, da je društvo imelo v
minolem leta 425 gld. 95 nvč. dohodkov lil 384 gld. 85 nvč. stroškov. V minolem letu je sodelovalo pri društvu 42 pevcev, a sedaj po občnem zboru, izstopilo je 6 nezadovoljnežev, tako, da danes šteje društvo še 36 rednih .Slavašev".
V novi odbor so bi'i izvoljeni: Ant. Miklavec, predsednikom; Anton Nardin, podpredsednikom ; Anton Oiae, tajnikom; Jožef Bjeker, blagajnikom; odborniki pa: Mihael Coren, Franjo Sugan, Jožef Kobec, Jožef Pregarc, Dragotin Vekjet; namestnikoma : Peter Gregorič in Anton Čok.
Po končani volitvi zahvalil se je predsednik v imenu novoizvoljenega odbora, obljubivši, da se bode trudil kolikor mogoče v prospeh društva in naroda. Zaključil je četrti občni zbor pevskega društva .Slava" s tiikratnem živio-klicem na Nj. Veličanstvo.
Po končanem zborovanju priredilo je društvo svojo pevsko zabavo v prostorih krčme g. Ivana Sancin p. d. Nemec. Zabave so se udeležili vsi pevci in mnogo domačega občinstva, vladala sta obče veselje in zadovoljnost, toliko med pevci kolikor med drugimi poštenimi rodoljubi. Ob tej priliki nabral je .Slavaš* rodoljub Jožef Pregarc med Slovaši gld. 2.10 nč. za dijaško kuhinjo.
Iz Ilirske Bistrice nam pišejo dne 24. maja: Danes so je zaročil tu gospod Anton Žnidaršič, posestnik in trgovec tu, z gospodičino Emo Ličan, hčerjo pokojnega Skenderja Ličana, veletržca in bivšega večletnega nadžupana in gospe Ivane Ličan, lastnice trgovinske t^rdke tu. Pokojnik je bil odlikovan križcem za zasluge. Za njegovega županovanja sezidal se je novi lepi stolp pri cerkvi sv. Jurija. Zaročencema čestitamo iskreno.
Iz cerkve na mrtvaški oder. Minolo nedeljo, baš med birmo, navstala je v spodnjem delu stolne cerkve pri sv. Justu nekaka zmešnjava, ker je obnem ogel nek mož. Dotičnika so spremili iz cerkve in tam si je najel voz, da ga popelje kolikor možno urno na zdravniško postajo. Ko je dospel voz na določeno mu mesto, našel je zdravnik v vozu — umirajočega. Storil je, kolikor je bilo možno, da obudi bolnika, toda vsa zdravniška veda morala se je umakniti pred — smrtjo. Toliko, da je še o pravem času prihitel duhovnik iz bližnje župne cerkve sv. Antona novega in previdni bolnika, in že je ta izdahnil svojo dušo. Nesrečnik, ki je tako nenadoma končal svoje življenje, bil je v Trstu, sosebno med izvoščeki, jako znana oseba, 44Ietui Karol Kermauuer, lastnik in iznajmovalec raznih voz in konjev. Stanoval je v ulici Mol'no Grande hšt. 3., na zemljišču, kjer je bila nekdaj mestna plinarna. Tam je imel tudi svoje hleve, zaloge sena in ovsa in lope.	>
Zdravnik je konstatoval, da je Kennaunerja zadela kap na srcu. Zdravniško-sodnijska komisija dala je truplo pokojnikovo prepeljati v mrtvašnico pri sv. Justu, od tam pa so je vrnili, vsled iz-rečue želje vdove, na dom pokojnikov. Mož je bil Še-le 2 leti oženjen.
Poskušen umor. Žalostna, prežalostna je lokalna kronika tržaška: samomori, poskušeni samomori, roparski napadi, nebrojne tatvine, umori itd. Za danes imamo le „poskusen" umor, ker besni morilec ni imel dovoljno časa, da bi svojo uesrečno žrtev spravil naravnost na — drugi svet. Stvar se je dogodila tako - le: Na binkoštno nedeljo popoludtie prišla je, po birmi, vesela družba v gostilno „Pri razklanem bregu" („Al monte spaccato"), nahajajočo se na Videli ob glavni cesti, ki vodi v Bazovico. V tej družbi bili so : 251etni neoženjeni posestnik Fran Fonda, 241etni mizar , Maks Ceriani, njegov oče, mati, sestra in bratec, ki je baš došel od birme in kojemu je bil boter Fonda. Družba se je veselila in Ceriani prosil je neko prisotno deklč na ples. V tem je dospel tje 24Jet ni težak Karol Ivozlevčar iz Litije, bivši lju- ' bimec dotičnega dekleta. S Kozlevčarjem bili so trije njegovih prijateljev. Fonda je hotel preprečiti, da ne bi se Kozlečar spri s Ceriauijem, toda v tem hipu izvlekel je Ivozlevčar nož iz žepa in ga zabodel štirikrat z vso silo v truplo nesrečnega Fonde in pobegnil. Prešlo, je seveda dokaj časa, dokler je prihitel tako daleč zdravnik z zdravniške postaje. Obvezal je ranjenega ter ga dal prenesti v bolnišnico. Vse štiri rane so sila nevarne. Napadalca Kozlevčarja so prijeli še isti večer in ga zaprli.
„Ti8očletnlca pešpolka št. 101". V vest, ob-avlj eno v poslednjem izdanju pod tem zaglavjem,
urinil se je neprijeten lapsus calami. Vest nam je popraviti tako, da je slavil dotični pešpolk s petjem in pitjem tisočletnico obstanka ogrske države, slavil je. po svoj« — madjarski milenij.
Draga reklama. Madjarska vlada žrtvuje ogromne svute za reklamo v prilog mileniju. Do sedaj je potrošila nad jeden milijon goldinarjev za reklamo po časnikih. Samo za jeden članek v nekem inozemskem listu je plačala ogrska vlada 100 000 gld. Toda vse nič ne pomaga, kajti neverjetno je ali resnično, da je sedaj v Budimpešti nianje tujcev, nego navadno sicer v tej dobi. Ljudje se nočejo dajati skubiti po brezvestnih Židih in se lepo izogibljejo mileniju. Tako je tudi pojašnjeno, zakaj dotični odbor ne objavlja nikakih številk glede obiskovanja razstave, kakor je bilo n. pr. v Pragi od dne do dne. Poročila trdijo soglasno, da v Budimpešti vlada že sedaj velika nevolja toliko v vladnih krogih kolikor med trgovci in obrtniki. Da, da, polom že meče svojo senco na obzorje madjarsko. Neizprosna „Nenipsis" jela je že vršiti svojo usodno službo.
Kaj je „bosenski jezik* ? Znano je, da je bosenska vlada, pod .očetovskim vodstvom11 ministra Kallaya, uvedla v zasedenih pokrajinah Bosni in Hercegovini .nov jezik", katerega nazivlja „Bosanski jezik". To pa je storila z o/.irom na domišljavost Madjarov, ki ne hote pripoznati ni Srbov ni Hrvatov. Proti temu pa je, glasom Novosadske .Zastave", uložila srbska corkvetia občina v Doljnji Tuzli prošnjo na Nj. Vel. cesarja in kralja, da naj bi se razveljavila naredba bosenske vlade, koja zabranjuje, da bi se v cerkvi in v šoli nazivljal srbski jezik kakor tak, ampak ukazuje jedino le rabo „bosenskega jezika". — Ta jezik menda ne obstaja drugod, nego v domišljiji bosenske vlade.
Malomarnost o građenju hiše. Na tržaškem Acquedottu gradijo poleg hiše št. 49 novo poslopje, ki je dospelo že do IV. nadstropja. Da so pridobili potrebni prostor za novo zgradbo, morali so odkopati kos holmca, na katerem stoji novo poslopje. Sprednji zid izgrajen je izključno le iz opeke, v tem ko je vse ostalo zidovje iz kamena. Vsled deževja se je bržkone zadnji del holmca nekoliko vsedel in vsa teža torej pritiska na sprednji, lahni zid. Le-ta se je vsled tega tako vzbuhnil, da se je bati, da se podre. Podprli so ga v vsej naglici. Da prepreči nesrečo, odredi1 a je mestna stavbar-ska oblast, da se ima podreti zid, ki je zgraden iz opeke ter zgraditi iz kamenja.
Medvedje v Bosni. V .Hrvatski Domovini" čitamo: Te dni raztrgal je medved v „Rokovi nogi" več goved. Oblasti so- odredile lov na medveda. — Miuolo nedeljo ustrelil je gozdni čuvaj v Stu-parini mladega medveda, a minole sobote obiskaia je omenjeno selo cela obitelj medvedov, stari in dva mlada. Raztrgali so več ovac.
Koledar. Danes (26.): Filip Ner., spozn. ; Elevterij, muc. — Jutri (27.) : f Kvatre. Magdalena Pac., devica. — Polna luna. — Solnce izide ob 4. uri 28 min., zatoni ob 7. uri 32 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15*5 stop., ob 2 pop. 18 stop. C.
Loterijske številke, izžrebane dne 23. t. m.: Trst	27, 34, 52, 90, 41.
Line	65, 71, 16, 77, 88.
Inomost	15, 24, 63, 84, 52.
Narodno-gopodarske stvari.
Kako pomagati kmečkemu stanu ?
Pišejo nam od nekod: V 61. štev. cenjene .Edinosti* (zvečernega izdanja) čitam med poli-tiškirai vestmi .Državni zbor" med drugim tudi ministrove besede : Povišanje davka na pivo, žganje in sladkor se bode moralo dovoliti, če ne tej, pa drugi vladi.
„Povišanje davka" to je res huda iu odijozna stvar, ki vsikdar popari davkoplačevalca. V resnici, primerno in prav pa bi bilo — seveda, prosim, da smatrate ta moja izvajanja kakor moje osebno meuenje — zvišati davek na žganje, ob edu pa zdatno znižati zemljiščni davek ali pa ga p > polnoma prepustiti deželam. S tem bi bilo mno^o pomagano kmetovalcem, kar je uvideti iz našle t-njega :
1. Povišanje davka na žganje, oziroma na špirit bi bilo posebno umestno. Ta davek bilo bi zvišati tako, da bi bilo ponarejeno žganje iz špirita in vode tako drago kakor pristno iz tropin ali
tako zvišati, da bi bilo ponarejeno žganje iz špirita in vode tako diago, kakor pristno iz tropinah sadja). Žganje je ista vrata umetnih pijač, ki najbolj kvarijo človeški rod na duhu in telesu. Kakor pravijo strokovnjaki, ni le alkohol tisti, ki zdravju tako škoduje in tako slabi človeški organizem, temveč je potoka (fusel, fuselol), ki se nahaja v špiritu. Znano je, da v prejšnjih časih, ko se še ni poznalo tega strupenega „šnopsa", bili so ljudje močni in čvrsti; poglejmo pa sedaj ! Kaka razlika ! Na Gorenjskem bih so neki prav lepi in krepki ljudje, mnogo gorenjskih .fantov" je bilo najlepših vojakov, da, bilo jih je mnogo celo v cesarski telesni straži. Sedaj pa tudi tam ni tako, vpliv „šnopsa" se pozna tudi tam.
Poglejmo nekoliko izven naše domovine, v nekdaj cvetoče kraljestvo Poljsk". Tam so zlasti priprosti ljudje daleč zaostali v telesnem in duševnem razvoju. Kedo je temu kriv? Žganjepitje in židovske pijavke, ki so razširile isto zaradi svojega dobička. Tam je mnogo žalostnih vzgledov. Ako bi poznavalci žalostnih razmer med Poljaki hoteli opisati iste, napisali bi velikanske zvezke knjig. Kdo je kriv takemu siromaštvu in bedi v Galiciji in drugod med Poljaki ? Kdo je kriv temu izseljevanju, ki se v toliki meri vrši P Kedo dragi nego „snops" in 9judjeu. — Poljaki slabe že djje časa sem. Naj navedem le jeden vzgled. Če se ne motim bilo je leta 1872., ko je bil na Dunaju v garniziji krepki kranjski polk in istodobno gtuđi neki poljski. Dunajčani, videči razliko med jednimi in drugimi vojaki, so dejali: .Kranjci so očetje, Poljaki pa otroci". Da so zaostali tudi duševno, nam kaže tudi to, ker so pri poljskih polkih višji in nižji častniki Nepoljaki, torej ptujci. Ali ni to žalostno ? Kako bi bilo pa odpomoči ? Prva stvar bi bila zabraniti žganjepitje, odpraviti ljudstva pijavke, ki so ga navajale na to in dušile, ter je privaditi zopet na redno in zmerno življenje. Potem bi gotovo ne bilo izseljevanja, kajti dežele, kjer prebivajo Poljaki, imajo izvestno še mnogo neobdelanega sveta.
Se bolj pa nego z zakoni na papirju in z visokimi davki, zabranilo bi se žganjepitje s tem, da bi država skrbela za razširjenje in povzdigo sadjarstva v veliki meri, zlasti v nevinorodnih krajih, pa tudi v vinorodnih, kjer ne morejo dovelj hitro obnoviti po trtni uši opustošenih viuogradov. Ako bi bilo v nevinorodnih krajih mnogo sadja, bi si ljudje iz njega napravljali sadni mošt, kateri ni le popolnoma zdrav, temveč bi si prihranili s tem tudi mnogo novcev. Edino z sadjarstvom ter sploh s povzdigo kmetijstva se more zboljšati stanje tako beduega in nesrečnega ljudstva. Kaj bi n. pr. pomagale denarne podpore, ako bi jih ljudstvo ne znalo izkoriščati ? S povzdigo sadjarstva ter odstranjenjem žganjepitja bi postali močni na duhu in telesu, zdravi in krepki ljudje. To se bode morda komu čudno zdelo, a naj stvar premisli in prevdari do temelja, in videl bo, da je istina. Vzglede temu imamo v sosednjem nemškem cesarstvu, v kraljevini Virtemberški. V tej deželi je^ sadjarstvo jako razvito in doseglo je visoko stopinjo, kajti Virtemberška je prva sadjarska dežela Evrope. Tam so že 1. 1888. računali povprečno na vsacega prebivalca 8 sadnih dreves ali 240 kgr. sadja na leto. Iz istega napravljajo jako velike množine sadnega mošta, ki je po svoji kakovosti izvrsten pridelek. Izdelujejo tudi izvrstnega šampanjca, kojega je težko razločiti od pravega šampanjca. Velike množine sadnega mošta, kakor tudi šampanjca, razpošiljajo v ptuje kraje. Avstrijska vlada in Avstrijci posuemamo v marsičem Nemce, zakaj bi j i h pa ne posne-m a 1 i v tem ? Mari ni to posnemanja vredno ? Država naj bi zasnovala drevesnice, kjer bi naj se v veliki meri gojilo sadno drevje ter oddajalo kmetom v zasaditev. Drevesnice, kakor tudi zasajanje drevja naj bi vodili veščaki, in na vse naj bi se strogo pazilo, da bi se res izvrševalo. Kajti našli bi se nemarneži, ki ne bi niti sadili njim podarjenega drevja, dasi bi bilo le njim največja korist. Pomnožiti bi se moralo tudi število kmetijskih šol in učencev v istih. V nadaljevalnih tečajih ljudskih šol naj bi se učilo po možnosti mnogo o kmetijstvu. Število predavanj v raznih krajih potom potovalnih učiteljev bi bilo pomnožiti. Je potovalnih učitelje v o kmetijstvu, ki res vrše svojo službo pri dotični deželni vladi, kjer so nameščeni, ali za predavanje po deželi se pa niti ne zmenijo.
(Konec prih.)
Najnovejše vesti*
Moskva 25. Danes predpoludne bilo je tretje in zadnje proglašenje kronanja. Vreme je krasno.
Moskva 26. Slavnost kronanja pričela je po programu. Množica navdušeno pozdravlja carja in carico. Vreme je krasno,
Carjigrad 26. Ministerski svćt je odposlal vojaštva v Kreto.
Pariz 25. Predsednik francoske republike, Faure, imel je pri včerajšnjem banketu slavnosten govor, za kojim je glasba svirala rusko himno in marzelezo. Vsi prisotni poslušali so glasbo stojč ter navdušenimi klici na Rusijo in na Francijo pozdravljali zvoke iste. Predsednika Faura je ljudstvo ob njegovi vrnitvi v prefekturo pozdravljalo navdušenjem. Zvečer je bilo mesto krasno raz-svitljeno.
Pariz 25. Vojni minister je odredil, da praznuje vse vojaštvo jutrajšnji dan zaradi kronanja ruskega caija. Moštvo je dobilo vino in disciplinarnim potom kaznenim popustil je minister kazni. — Gojenci ruskih vojnih šol so prosili, da dobš tega dnć tudi gojenci francoskih vojnih šol dopust. I to je bilo dovoljeno.
Aleksandrija (Egipt) 25. Duč 23. in 24. umrlo je v Aleksandriji 45 oseb, v Kairu 75 za kolero.
Sistov 25. V Kisamu, otok Kreta, umorili so nekatere Mohamendance. V Kandiji bili so krvavi poulični pretepi. Trg Suda napadli so oboroženi tolovaji. V okraju Sfakia so večne praske med vojaštvom in prebivalstvom. Bati se je splošne ustaje.
T>govlnahe bmojavk« lam vaati.
Budimpešta. Pšenioa *a jesen 6.71-6.72 Pšenioa ta maj-juni 1896 6.63 d« 6.68 —.-. Ovei za jeaen 5.44—6.45 Rt zn jesen 6.65 5.67 Koruza i& juli-avguit 8.97—3.99 - .— maj-juni 1896 3.88 - 3.90
Pšnnio». nova od 7« kil. f. 7' — 71G od 79 kil. f. 7.06—7.15.. od 80 kU. f. 7.10-7.20 od 8l.kil. f. 715
—7>Sf5, od 89 kil. for. —.--.—.— Ječmen —*--.—
proso 6'15—6*50.
Pšenica: Ponudbe silne. Povpraševanja manjka Prodaja 1« 5000 mt. st. 5 nČ. ceneje. Ove» in ri 5 n«. ceneje Vae druge vrsti žita nespremenjene. Vreme: lepo.
Praga. Neratlniraui sladkor for. 14.82'/,, oktober-deeember 14.40.
Pruga. Centrifuga! novi, pontavljne v Trat a curino vred odpoiiljatev precej f. 84*96—84.75 Goneasae 86.26—36.50 Četvorni 37'--37.50. V glavah (sodih) 88*25
Havre. Kava Hantoa good average za maj 80*50, za september 76.25 mlačno.
Hamburg. Santo« goo<l uvertur« /,« maj 66,50 za september 60.75 sa deoember 57. mlačno.
Dnnajalua bovan 36
Državni dolg v papirju . . .
H « v srebru . . . Avstrijska renta ▼ zlatu . .
, „ v kronali . , Kreditne akcije ......
London 10 Lat. ...;..
Napoleoni........
80 mark ......
100 italj. Ur
maj« 1
predvoeraj . 101.20 . 101 20 . 192.50 . 101.20 . 844.40 . 120.05 . 9.53 . 11.75 . 44 45
danes 101.20 101 10 122 80 101.20 »43 75 120.05 »•M*/,
11.74 44 55
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
b) Državna ftalaanloa. (Postaja pri sv. Andreju Od dni 1. maja 1896. ODHOD :
6.30 predP- ▼ Herpeljo, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 „ ▼ Herpelje, Divačo in Pulj. 7.80 „ » Herpelje (in od Herpelj brzo vlak v Pujj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj v Herpelje. 2.20 popo!. v Divačo. 4.20 „ v Borit.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 predp. iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak ii Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane,
Lokalna vlaka ob praznikih: 7.99 popol. iz BorSta. 9.35 .popol. iz Divače.
Tvine oane (Cene m razumejo na debelo in s carino vred.) SomaM pridelki.
Fiol: Koks........	Oena	od for.	<Jo for.
		9.25	9-50
		___	
svetlorudeči.....		9.—	9.50
temnorudeči.....		9.—	9.25
kanarček ......		_,_	
bohinjski......		9.25	9.50
beli veliki......		9.75	13.—
. »naii......		9.25	9.50
zeleni, dolgi..... n okrogli.....		8 75	9 —
		— ._	_,_
mošani hrvatski . . .		7.50	7.75
„ štajerski . . .		7.75	8.—
Maslo fino štajersko ....		70.	75'—
Ječmen št. 10.......		8.75	9.-
„ ».......		9.75	72,-
n 8.......	• • «	11.50	11.75
Zelje kranjsko.......			_t—
»•pa........		—.—	_ _
Krompir, Štajerski .....		3.20	3.30
		9.-	9.25
		_,_	_t_
Mast ........		64.-54.-	56.— 65.—
Kava Mocoa........		170.-	171.-
Cejrion Plant. fina . . .	• •	174.--	175.-
. Perl......		182,-	184.-
Java Malang.....		148.-	150.—
Portoricco.....
Guatemala.....
San Domingo . . . .
Malabar Plant . . . . „ native, . . .
Laguajra Plant . . . „ native . . .
Santos najfiniji . . . „ srednje fini . . „ srednji . . . . « ordinar. , . .
Rio oprani.....
„ najfiniji.....
n srednji.....
Slfdkor Centrifugal 1. vrste
Concassč.....
v glavah.....
razkosani . . . . Sli italijanski fini ... . „	srednji . . .
Japan fini AAA .... „ srednji . . . .
Petrolej tu«ki v sodih.....
v zabojih od 29 kil. . Olje italijansko najfineji ....
B srednjefino ...
bombažno, amerik.....
dalmatinsko.......
Limoni Mesinski ......
Pomaranče „ ......
Mandeljni Dalmatinski I Bari . . (
rinjoli ...........
SoftiM Dalmatinski ....
, PuljeSki........
S. okve Puljefike ......
„ Grške v venoib,
Siitanine nove........
Vamperli ,.........
OtV.fe ...........
Polenovk« srednje velikosti . .
„ velike ......
. male .......
Slantki v velikih sodih ....
Žveplo	.......
M	168.—	170.—
•	141.—	142.-
» •	156 —	157—
n H lt	141.'-	1431—
V	138.—	139.—
■	125,-	126.—
M	120.—	122.-
M *	143!—	144^-
	13K.	137.—
»	34.50	34.75
H	3«.—	36.50
II	37.25	37.50
n	37.50	37.75
m	19.50	19.75
m	18.50	18.75
n	16.75	—.—
n	15 50	_,„
100 K.	12.-	_,_
n	10 25	—.—
n n	18.50	_ _
n	5.90	—.__
H	57.-	5».—
*	53.-	55,—
m	28,—	30.—
it	30.-	31 —
n	8.60	4.50
zaboj	7.—	8.-
100 K.	—.—	—.—
• n	59.-	61.-
«» ■	10.-	ioIso
n it	12.—	12*50
n	87.-	41 —
n	24.—	25.-
it	29.-	31.-
•	40.—	42.—
» n	41.—	42.-
» ti	5*.-	5.25
Henrik Stiebil
pekarna in sladčičarna, v Trstn, piazzetta S. Giacomo hBt. 3
ima vsak dan svežih kolačev in raznovrstnih biškotov. Zaloga rozolije in vsakovrstnih finih likerjev. Priporoča se si. slovenskemu občinstvu v mestu in na deželi, sosebno za na-ročbe za birmo in pojedine. — Kruh trikrat na dan svež. Sprejema v svojo peč tudi kruh iz družin.
KOPELJ
Buchler
odpre se
v sredo dne 27. maja 1896.
M

Zdravljenje krvi
Čaj „T i s o 6 r n I cvet' (Mlllefiori).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, čo peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji tO nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PMARER „Ai dni Mori" Trst, veliki trg.

Riunione Adriatica di Sicurta
24—2	"v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po Huhem, rekah in na inorju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah.
Glavnica In reserva društva dne 31. deoembra lHaz
Glavnica društva Premij na reserva zavarovanja
na življenje	_	i
Preraijna roserva zavarovanja
proti ognju Preraijna reaerva zavarovanja
blaga pri prevažanju Reso rva na razpolaganje	,
ReHorva 7iivarovnnja proti pie-
minjnnju kurzov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) Rezerva »peoijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje „ Občna resorva dobičkov	„
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo .!»■•. » (v laBtnej hiš).
gld. 4,000.<«H)--
„ 13,320 346-98
1,632.248 22
49.4fl5.07 ., 500.000--
„ 333.822.42
„ 243.381 83
600.000— 1,187.164.86
Lastnik politično druAtvo „Edinosti*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.