Stev. 76. Poštnina plačana v gotovini M rOHIlind pridno V n^j | lovenski V Ljubljani, torek 5. aprila 1938. Cena Din V« Leto III Francova vojska na sredozemski obali Sevilla, 5. aprila, o. General Queipo de Liano je danes po radiu razglasil, da je nacionalistična vojska ponofi vkorakala t Torfoso. ki leži ob ustju reke Ebra. S tem je nacionalistična armada prodrla do Sredozemskega morja ter presekala obaluo zvezo med Barcelono in Valeneijo. Zavzetje Tortose je za generala Franca prav tako važno, kakor zavzetje Leride. Hendaye, 5. aprila, o. Po zavzetju Leridc in >andese se je nacionalistična bojna črta premaknila r južni del skoraj do Sredozemskega morja, v srednjem pa se je približala tako zvani katalonski obrambni črti med Balaguerom in Borjasom, kjer so Se utrdile in utaborile vladne čete. Ni pa verjetno, da bi ta obrambna črta mogla nacionaliste kaj dalj čosa zadrževati. Čete polkovnika Moscardoja prodirajo na severnem delu bojišča nezadržno naprej, ter so zavzele včeraj veliko krajev vzdolž francoske meje in Pirenejev, Prebivalstvo iz teh krajev beži čez francosko mejo. Vojska generala Jaguea *e je po zavzetju Leride razdelila v tri kolone. Od teh prodira ena po cesti, ki drži proti francoski •n®)*« druga se pomika proti vzhodu po cesti v Barcelono, tretja pa napreduje v južnovzhodni smeri, vzdolž ceste v Taragono. Južna vojska je zdaj še 9 lun od Tortose ob ustju reke Ebr8. Severna 7?J*ka je danes zavzela mesto Tremp pod Pireneji, kjer so zbiralniki za barcelonski vodovod. S tem so nacionalisti dobili v roke vse kraje, ki oskrbujejo Barcelono z električnim tokom in z vodo in lahko katalonski prestolnici vsak trenutek odrežejo oboje. Oddelki legionarjev so si s pomočjo španskih oddelkov iz Navare in Galicije utrli pot v dolini reke Ebre tik pred morjem. Od 30. marca do 3. aprila so legionarji strli in razbili 10 sovražnih brigad, sestavljenih iz tujih elementov. Črne srajce »divizije 13. marca« so uničile boljševiška bataljona »Matteoti« in »Garibaldi«. Vojni plen nacionalistov Burgos 5. aprila. AA. (Havas) Nacionalistične čete nadaljujejo s prodiranjem na katalonskem, valencijskem in aragonskem bojišču. Od 9. do 21. marca so nacionalisti ujeli 18.300 sovražnih vojakov, 7750 ljudi pa so pobili. Zaplenili so 64 topov, 225 6lrojnic, 40 lahkih strojnic, 15.000 pušk, 12 milijonov nabojev, 57 vojnih avtomobilov in 29 tankov, od katerih so jih nekaj popolnoma Uničili. Italijanski prostovoljci so v Španiji uničili ve« “figad, med njimi tudi mednarodne brigade, ki Mie sestavljene iz Francozov, Rusov, Čehov, Angležev in Američanov. Trenutna borba v Kataloniji dokazuje, kako so tuje države posegale v "Pansko vonjo in ki so bile odločilne tudi za dohod italijanskih prostovoljcev, ki danes odločilno in pomembno zmagujejo v Španiji. . JSVVV 'T '. A^/erbe V-?>HUE3CA Ahnudtbtr %Apies IKcef/ts mrnsTRg PcrgtUMa Momqp i^r U- »l: »•! * -MB*' tfitCB 4 Bdteguer o X*>Msde* V * S&Sar/nena . .X • 'balet* Z^idio AfiAG0ZZA&>/ * M‘" Montpillo?*?. VDA ...... *r£#3§i m/da Cgndtsnos a ralo z .■ u$tyik0jijnc°3> ViHah 4 n ta Ouinto •tp Vendrth ^Valls \ Atu?'* Ctspe MetH* AHRASOHA * rtunfnt »venit Andern tCoSorrri Agutvivt Akonsi run* k«. ferravit Strtdeprintifiiff VtrilllSz ■ Zori ti i Vesti 5. aprila Zemljevid španskih bojišč. Fronta poteka itdaj od francosko - španske meje pri Ville ob cesti do Trcmpa, od tu v dolino za Barbastrom, čez Tamarite do Balaguerja, Borjasa, .Tuncose do More. potem po gorovju do Tortose in obale in od tam pa na Moncllo in Alfambro. Francka vrača begunce Tonlouse 5. aprila. AA. Havas: Dva transporta španskih vojaških beguncev — vsega 1600 mož — sta odpotovala v smeri proti Cerberi. 5400 miličnikov se je že prej vrnilo v Španijo, ker so izjavili, da se žele vniiti v Španijo. Od (M00 beguncev, ki so se zbrali v Luconu, jih je 254 zaprosilo, da bi jih prepeljali v Hendaye. 1200 meščanov pa so poslali v notranjost Francije, kjer eo begunska talx>rišča. V Luconu je ostalo še 220 meščanov in 60 miličnikov. Ni še znana usoda 43. divizije, ki je obkoljena pri Valdearanu. Večina republikanskih vojakov je še na španski strani, vendar pa še pričakujejo njihovega prihoda. H tlerjeva plebiscitna propagandna akcija v Avstriji: Vodja velike Nemčije govori v Celovcu Celovec, 5. aprila. AA. (DNB.) Odkar so v petek uradno sporočili, da pride kancler Hitler v ponedeljek v Celovec, je vladala v mestu zelo velika živahnost. Hiše so krasili z zastavami in zelenjem. Že od sobote so prihajale ponoči in podnevi velike množice z avtomobili in vlaki iz celovške okolice. Nemški vodja Adolf Hitler je danes prispel v Celovec, kjer mu je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem. Hitler si je tu najprej ogledal častilo žeto, nato pa se je podal s svojim spremstvom v ®i*stno posvetovalnico, kjer so ga sprejeli in pozdravili nadškof dr. Hefter tej- nekateri drugi odlični predstavniki. Takoj zatem, ko so Hitlerju izročili listino, s katero ga imenujejo za častnega meščana mesta Celovca, je imel krajši govor, v katerem je dejal: da rad sprejema častno meščanstvo. Nato je navzoče opozoril na težave, v katerih je živela Koroška. »Mi vsi imamo sedaj le to dolžnost, da celimo rane preteklosti in da povežemo to lepo deželo kot biser ▼ veliko nemško domovino.« Iz mestne hiše je Hitler odšel v »Messehalle,« kjer je bilo veliko zborovanje. V dvorani in po bližnjih trgih in ulicah se je zbralo ogromno ljudi. Prvi ie govoril vodja stranke na Bavarskem Wagner, ki le pripovedoval preteklost strankinih borb na Bavarskem. Tudi tam so bili razni »Schuschniggi«, ki *o hoteli ovirati razmah stranke. Med njegovim govorom Je prišel v dvorano Hitler, ki je takoj začel govoriti. Govoril je eno uro in najprej nanizal žrtve, ki *ta jih morali doprinesti Avstrija in Nemčija za *tojo skupnost. Razkosanost Nemčije je pač on *J*ibolj poznal. Omenil je med silnim navdušenjem, je bil on edini Nemec, ki je bil prvi državljan ^ike Nemčije, ker ni imel nikjer domovine. Obširneje je govoril o sestanku s Schuschnig-S°m v Obersalzbergu in zaključil, da je bilo lahko >l*komur jasno, da nemški narod ne bo mogel ostati Razdeljen ▼ dve državi. Avstrijci niso mogli nikdar Pozabiti, da so nemški narod in Nemci nikdar ne bi gogK opustiti misli, da pripada Avstrija k Nemčiji. Ne«ci morajo aedaj ostati skupaj. Po govoru so zapeli državno in strankino himno ,n Hitlerjev obisk v Celovcu je bil zaključen. Danes je Hitler odpotoval v Innsbruck, kjer bo tudi imel velik volivni govor. 9. april - praznik velike Nemčije Berlin, 5. aprila. AA. DNB. Propagandni minister Gobbels je objavil proglas, v katerem stoji, ?a je 9. april, to je dan pred plebiscitom, proglašen za »dan velike nemške države«. Z balkona dunajske mestne hiše bodo v soboto, dne 9. aprila, 1'roglasili ta dan na svečan način. V istem trenutku bodo v vsej Nemčiji na vseh javnih poslopjih 1'obesili zastave. Povsod bo počival ves promet in fopolen molk bo trajal 2 minuti. Samo sirene vseli ov»ren, ladij in vseh lokomotiv bodo tulile dve minuti in tako oznanjale slovesne dni. Nad mesti se bodo dvignile eskadrile nemških vojnih letal. Od 11.55 do 12.55 bodo v vseh tovarnah pregledi in mimohodi delavstva, po trgih in večjih zbirališčih pa bodo koncerti vojaških godb. Vse trgo- vine se morajo zapreti ob 16., ob 19. pa se bodo pomikali po ulicah sprevodi ljudstva na trge in večja zbirališča, kjer bodo skupno vsi poslušali velik Hitlerjev govor z Dunaja, ki se bo začel ob 20. Po govoru bodo godbe povsod zaigrale molitev v zahvalo za vse, kar se je zgodilo, in z vseh cerkva bodo zvonili z vsemi zvonovi. Na vseh vrhovih bodo goreli istočasno kresovi, ki naj vsemu svetu oznanjajo, kako Nemčija slavi vodjevo zgodovinsko delo. Predsednik vlade v Sarajevu in Zenici Vesti iz Barcelone Bilbao 15. aprila. AA. (DNB) Kakor poročajo iz Barcelone je katalonska ljudska fronta izdala ukaz, da se zaradi velikega pomanjkanja kovina-stih predmetov zaplenijo po vseh zgradbah in cerkvah vsi kovinski predmeti, ki jih bodo nato uporabili v vojne namene. Ukazali so tndi, da morajo iz eerkev pobrati vsa železna vrata. Sovjetske španske oblasti pričakujejo, da bo 14. aprila, ob eedemletnici ustanovitve španske republike, poslana večja množina orožja in vojnega materiala iz tujine. Poleg tega so sovjetske španske oblasti izjavile, da je na poti v severno Španijo tudi okoli 100 tovornih avtomobilov. Sarajevo, 5. aprila. Predsednik vlade dr. Milan Slojadinovič je včeraj dopotoval v Sarajevo. Tu je izstopil in si ogledai veliko železniško delavnico. Na sarajevski postaji je predsednika vlade sprejel in pozdravil prometni minister dr. Mehmed Spaho, poveljnik 2. armadne oblasti general Bogoljub Ilič z načelnikom štaba brigadnim generalom Stefanovičem, upravnik železniške delavnice inž. Milkin Novakovič in nekaj drugih odličnih osebnosti. — Dr. Stojadinovič se je najpohvalneje izrazil o tej novi železniški delavnici. Predsedniku vlade je posebno ugajalo izdelovanje ozkotirnih vagonov in njihova notranja ureditev. Po ogledu železniške delavnice je predsednik vlade s svojim spremstvom odpotoval proti Zenici in si ogledal pokrajinski muzej. Po obisku v muzeju je predsednik vlade s spremstvom odpotoval v Zenico, da si tam ogleda železarno, ki jo smatra za največje delo sedanje kraljevske vlade ter zato nikdar ne zamudi prilike, da bi jo obiskal. Okoli treh popoldne je dr. Stojadinovič prispel v Zenico. Posebna železniška sestava je takoj krenila z železniške postaje v Zenici proti železarni. Pred ravnateljstvom železarne je predsednika vlade in njegovo spremstvo sprejel ravnatelj Lagovic s člani upravnega odbora, med katerimi je bil tudi inž. Leskovec z ostalimi inženirji. Predsednika vlade je prišel pozdravit tudi ravnatelj železnega rudnika inž. Šinkovec in okrajni načelnik Blagojevič. Dr. Stojadinovič si je celi dve uri ogledoval tovarniške naprave. Posebno se je zanimal za one naprave, ki so bile zgrajene v zadnjem času ali pa so še v delu. Ogledal si je tudi staro livarno, prostore, v katerih so namestili številne nove generatorje ter se posebno zanimal tudi za graditev novih Martinovih peči. Predsednik vlade si je ogledal tudi laboratorij nove električne centrale in livarno. Uprava železarne je zatem priredila predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in njegovemu spreni-stvu prigrizek Ob 6.30 je dr. Stojadinovič odšel s svojem spremstvom v mesto Zenico ter se z vlakom odpeljal nazaj v kopališče Ilidžo. Pri odhodu ga je številno tamkajšnje prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Sporazum med Anglijo in Italijo bo podpisan pred veliko nočfo London, 5. aprila. AA. (Reuter.) Angleško zunanje ministrstvo razglaša, da so doslej objavljene vesti o poteku angleško-italijanskih pogajanj neutemeljene, ker sta se obe stranki dogovorili, da ne bosta objavljali vesti o poteku pogajanj. Upati je pa, da bo čez kakšnih 14 dni možna uradna izjava, ker je dosedanji potek pogajanj zadovolpv. London, 5. aprila, o. Poročajo, da bo splošni angle-ško-italijan6ki sporazum podpisan najbrž še pred veliko nočjo. Pred podpisom bo predsednik vlade Chamberlain v poslanski zbornici dal o poteku pogajanj in o njihovem uspehu daljšo izjavo, verjetno že v petek. Nagli potek razgovorov v Rimu razlagajo angleški krogi s tem, da je Mussolinijeva izrečna želja bila, da bi bil sporazum med Anglijo in Italijo sklenjen še pred frihodonj nemškega državnega poglavarja v Rim. V ■ondonu mislijo tudi, da bo sporazum med Angliio in Italijo v kratkem prinesel pogajanja med Francijo in Italijo, ki bi podpisali podobno prijateljsko pogodbo. Anglija si tega zelo želi. Londonski tisk izraža danes prepričanje, da za sporazum med Italijo in Franci'0 zdaj ni reč nobene ovire. Listi razlagajo potek pogajanj med Italijo in Veliko Britanijo in pravijo, da so pogajanja pred zaključkom in da samo še dan podpisa pogodbe ni določen. »Times« piše, da bo sporazum podpisan šele, ko bo špansko vprašanje načelno rešeno. Angleška vlada stalno obvešča francosko vlado o poteku pogajanj. »News Chronicle« piše, da bo najtežje poglavje pogajanj sestavljanje besedila pogodbe. Velika Britanija namreč priznava italijansko cesarstvo^ v Abesiniji, sestavili pa bodo tudi predlog, da naj Zveza narodov prizna zasedbo Abesinije. Atentator Matuška bo obešen Budimpešta, 5. aprila, m. Madžarska javnost se je zadnje dni spet začela baviti z usodo Silvestra Matuške ki je pred leti izvršil strahovit atentat na brzovlak pri Bia Torbagyu. Usoda atentatorja Matuške bo odločena še ta teden. V petek bo kr. kurija, najvišja sodna oblast na Madžarskem, razglasila sklep, s katerim bo vsekakor potrdila smrtno obsodbo, ki so 130 konj je zgorelo v neki konjarni blizu New-Yorka. Pri gašenju požara je našlo sedem gasilcev smrt, 32 pa jih je bilo hujše poškodovanih. Italija je v svetovnem letalstvu prišla s sedmega mesta na tretje in dokazala, da se zaveda pomena letalstva za vojno in za obrambo. Amerika bo morala iti za italijanskim zgledom. Taiko piše ameriški letalski general Plechet, ko razpravlja o letalsikem proračunu svoje države. Voditelji poljskega in nemškega tiskovnega urada imajo v Varšavi sestanek, na katerem se raz-' govarjajo o podrobnem izvajanju nemško-poljskega tiskovnega sporazuma. Odbor za raziskovanje pravnega položaja ženske, ki so ga ustanovili pri Zvezi narodov, je začel z delom. Odbor ima nalogo sestaviti poročilo o sedanjem pravnem položaju žensk na vsem svetu. Novo desničarsko stranko so dobili na Madžarskem, Vodi jo bivši major Hubay. Romunija je začela dobo gospodarskega napredka in politične okrepitve, ko je spremenila svoj notranji red, pišejo poljski listi glede zadnjih sprememb v bukareštanski vladi. Poljski prim as, kardinal Hlond, papežev delegat na evharističnem kongresu 1935 v Ljubljani, je hudo zbolel in se ne bo mogel udeležiti beatifikacije poljskega mučenca Bobola, ki ga bo sv. oče na veliko noč razglasil za blaženega. Finska bo ▼ nedeljo slavila 20. obletnico, kar je frnsika vojska zasedla prestolnico Helsinke in iz nje pregnala boljševike. Egiptovski zunanji minister Abd El Fatah Jesia je zaradi slabega zdravja odstopil, zaradi česar bo potrebna preosnova vlade. Nesreča pri italijanskih avtomobilskih dirkah na tisoč milj je zahtevala do zdaj 15 smrtnih žrtev. Sedem ljudi je bilo mrtvih takoj, drugi pa »o umrli v bolnišnici. Argentinska vlada ne dovoli, da bi dosedanji poslanik rdeče Španije v Parizu Oseorio y Gallardo odšel na novo službeno mesto v Buenos Aires. Poslanec češkoslovaške narodno socialistične stranke Vladimir Polivka se je z avtomobilom smrtno ponesrečil. Polivka je bil Slovak in sorodnik generala Štefanika, soustanovitelja češkoslovaške države. Pri egiptovskih volitvah ni bil več izvoljen nedavni predsednik vlade in voditelj fašistične stranke Nahas paša. Bivši angleški zunanji minister Eden je iz južne Francije, kjer je bil na oddihu, odpotoval v London. Njegov odhod spravljajo v zvezo z glasovi o razširitvi Chamberlainove vlade. V Genovi so spustili v morje topničarko »Clio«, e čimer se je italijanska vojna mornarica spet pomnožila. Madžarski tisk s hvaležnostjo poudarja pomen govora, ki ga je v nedeljo imel državni poglavar Horthy po radiu. Listi pišejo, da bo regentovemu pozivu za složnost sledil ves narod. Male države se ne smejo postavljati v službo noibene skupine velesil in se ne udeleževati sporov, ki ločijo te med soboj. Tako je dejal na zborovanju letonske delavske zbornice zun. minister Munters. Zaupne zapiske bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga so baje spravili v Prago, od koder jih bodo prenesli v London. Tako poročajo angleški listi in pravijo, da je med zapiski podrobno poročilo o sestanku med Hitlerjem in Schuschniggom v Berchtesgadenu in še več drugih važnih listin. Litva je začela graditi novo pristanišče ob Baltiškem morju. Pristanišče bo urejeno po zgledu poljske Gdinije in bo dostopno tudi za največje čezoceanske ladje. Pri občinskih volitvah v južnoameriški republiki Čile 60 povsod zmagali desničarji, kar ne bo ostalo bre>z vpliva na splošno smer čilenske politike. Silna nevihta je divjala nad Prago ki povzročila več hudih nesreč. Vihar je izruval veliko drevja po parkih, podrl več paviljonov in dimnikov. Turški zunanji minister Ruždi Aras je danes odpotoval iz Carigrada v Kairo in bo skušal pridobiti egiptovsko vlado, da se pridruži zvezi prednje-azijskih držav. O sedanjem vojaškem položaju sovjetske Rusije pravi glasilo barcelonskih anarhistov, da je slab, ker sede na visokih mestih v vojski samo mladi ljudje, ki se še nikdar niso bojevali, ki so nasprotniki delavskega stanu in komaj čakajo, da hi lahko pobegnili v inoz«mstvo. Papeški nuncij v Berlinu msgr. Orsenigo je nenadoma odpotoval v Rim po navodila. Monakovska opera, ki je v celoti gostovala v Milanu, se je včeraj s posebnim vlakom odpeljala v domovino. Nemci so v Milanu uprizorili Wagner-jevo operno skupino »Prstan Nibelungov«, Razprava proti 39 poljskim komunistom se je začela v Varšavi. Trajala bo štirinajst dni. Redni zračni promet med Italijo in južno Ameriko se bo začel v jeseni, taiko je napovedal predsednik italijanske državne letalske družbe Ala Lit-toria, Klinger, v Riu de Janeiru. Vihar na severnem delu Sredozemskega morja je blizu Marseillea vrgel opazovalni čoln pomorskih skavtov ob čeri. Trije skavti, ki so bili v njem, so se ubili. Odposlanstvo Zveze narodov, ki potuje po južnoameriških državah, je včeraj dospelo v urugajsko prestolnico Montevideo. Odposlanstvo ima nalogo pridobiti južnoameriške države za to, da se spet vrnejo v Zvezo narodov. Bivši avstrijski državljani, ki žive po raznih krajih Bolgarije, so včeraj glasovali za združitev Avstrije z Nemci,jo na neniSki ladji v pristanišču Burgasu. Od 180 ljudi jih je 178 glasovalo za Hitlerja, 2 pa proti. Nadzorstvo nad tujci v Angliji bodo poostrili zaradi vse pogostejših primerov vohunstva, ki iih ugotavlja angleška policija v raznih vojaških ustanovah, važna za letala in streliva. 30 novih divizij bi morala Japonska poslati na Kitajsko, če M hotela uspešno nadaljevati vojno, je izjavil maršal Čanknjšek. jo nad Silvestrom Matuško izrekla nižja sodišča. Takoj nato bo sporočen tudi sklep guvernerja Horthya glede prošnje za pomislostitev. Če bo Horthy zavrnil prošnjo, da se smrtna kazen spremeni v dosmrtno ječo, bodo Matuška v soboto, 9. aprila, ob zori na dvorišču budimpeštanskega sodišča obesili. m «r SV Q vse opere Središče Ljubljane se seli... Iz starega dela mesta se trgovinsko središte vztrajno pomika v glavne prometne i§te, ki vodijo iz severa proti jugu Ljubljana, 5. aprila. Brez dvoma je zanimiv pogled na preseljevanje trgovinskega središča v posameznih mestih. Mesta naraščajo, se razvijajo, novi stanovanjski bloki nastajajo, nove velike hiše se zidajo, interes ljudi se v posameznih desetletjih usmerja predvsem v novejše pozidane in renovirane okraje, ki začenjajo pomalem starim središčem jemati njihov dominantni pomen. In ta Interes od sile naglo po-tubta trgovina. Spretni kombinatorji se kaj dobro spoznajo na važnost pravega trenutka; vselijo se v oni predel mesta, kjer trenutno posel najboljše napreduje. Lastniki tistih poslopij, ki prihajajo v poštev za trgovinske lokale, dobro vedo za važnost, ki je bila privabila zanimanje trgovcev vprav k njim. Pošteno dvignejo najemniške cene, pa jih tudi lahko, saj dobro vedo, da bodo prej ali slej brez nadaijnega lahko dobili človeka, ki bo zn lokal pripravljen plačevati v tisti višini, ki jo bodo oni odredili. So neki koti v mestu, ki se kupcem kar sami od sebe ponujajo. Ko gredo mimo, trgovine skoraj ne morejo zgrešiti, morajo zaviti vanjo in kupiti stvar, ki jo potrebujejo. Neke trgovine prej ali slej ohranijo svojo pomembnost, druge pa jo iz desetletja v desetletje spet izgubljajo — kakor se že seli takozvano trgovinsko središče mesta. In to trgovinsko središče mesta se navadno seli, zlasti v zadnjem času, ko je trgovina postala bolj komplicirana in se je razmahnila tako na široko, kakor se ni bila doslej še nikdar v zgodovini — prav pod vplivom raznih modernih tehničnih izumov, ki jih dandauašnji posamezniki že skoraj ne more pogrešati. Teh predmetov je vedno več jn na la način se seveda tudi stalno veča število kupcev, kajti tudi sjremašnejši ali konservativnejši kupci se morajo počasi odločiti, da si bodo omislili to ali ono stvar, ki jo imajo že vsi drugi. c Tudi v Ljubljani se prav močno pozna to preseljevanje mestnega trgovinskega svedišča, deloma zaradi dejstva, ki smo ga bili omenili pravkar, v prejšnjem odstavku, deloma pa tudi zaradi drugega dejstva, ki se uajbolj očitno in najlepše javlja pri vseh mestih, ki počasi korakajo od napol poljedelskega značaja k industrijskemu, trgovskemu, tipično modernemu mestnemu značaju. In Ljubljana je na vsak način tako mesto. Zgodovina je pustila v njem celo kop co sledov Is srednjega veka iz dobe fevdalizma, iz časov, ko so rasla mesteca, ki jim v drugih državnih razmerah, v orientira-nju takratnih interesov ni bil namenjen nagel in pomemben razvoj, ampak sq narasla le prav v prvih časih, pozneje pa so običajno stagnirala. Kes je, da so nekatera med temi mesti, ki jim usjanoviteljl niso bil namenili velikega razmaha, mogočno narasla in se razvila kljub tej nameri in proti pričakovanju ustanoviteljev. Ta mesta pa so narasti« vprav zaradi svoje trgovini ugodno naklonjene lege. Vsekakor pa nmd taka mesta brez dvoma ne moremo šteti našega mesta, bele Ljubljane. Ljubljana je skozi srednji vek in tudi v dobršnem delu novega skoraj ves čas stagnirala. Trgovina ni bila velika, prehodni promet tudi ni bil bog ve kakšen, IM e, ko je Ljubljana v preteklem stoletju dobila železnico, se je stvar za- sukala. Dobili smo naglo in stalno zvezo z zunanjim svetom Trgovinske zveze so se večale, trgovinski promet se je v svoji intenzivnosti naglo in neprestano stopnjeval. V mestu so še tudi v središču zevale prazne parcele. Te parcele so v zadnjih letih podjetni ljudje naglo pozidali, saj so vedeli, da se bo v ta del mesta kmalu obrnil splošni interes kupcev. Nove firme so rasle dan za dnem, trgovina je zacvetela prav v teh prej nepozidanih krajih. Trgovine, ki so tod prej bolj bivale in se z največjo težavo borile za svoj obstanek, so kar čez noč postale pomembne. Posli so zacveteli. Drugod pa so nekdaj velike firme prav tako naglo začele izgubljati na pomenu, Ta pojav tudi v Ljubljani prav lepo lahko opazujemo. Prvotno središč«: Stari trg V ozki, temni ulici je bila prvotno osredena vsa ljubljanska trgovina. Ves srednji vek je bil tod trgovinski center, in ostal je še v precejšnjem delu novega veka, prav do konca preteklega stoletja Toda ie šla trgovina najbolje,’ v ostalih delih mesta pa se ni mogla razmahniti, dokler niso nastopili novi faktorji v zgodovini mestnega razvoja, ki je v nekaj desetletjih pokazal večji razvoj, kot ga je bil prej dosegel v vseh dolgih stoletjih. Ti faktorji so aačeli dosegati, da se je trgovinsko središče ljubljanskega mesta zdrznilo in se začelo počasi premikati s Starega trga, kjer je bilo prej toliko časa nepremično ždelo. Posamezne dobe selitve Trgovjusko središče se Je začelo premikati najprej navzdol proti Mestnemu trgu. ždelo se je kot bi se s Starega trga začeli počasi, pa vztrajno j iztezati dve tipalki Prva je šla proti Mestnemu i trgu, druga pa je krenila preko čevljarskega mo- j sto skozi Zidovsko ulico v šelenburgovo proti Po- j ati. Zadnji dve desetletji preteklega stoletja sta j bili nekakšen mejnik za to fazo preseljevanja. ! Prvo desetletje pa je pokazalo obe tipalki že na ' novih poteh. Izpred magistrata je ena krenila po Stritarjevi ulici navzgor proti Frančiškanskemu mostu, zavila na desno proti šentpeterski cesti, na levo pa po Prešernovi in \Volfovi ulici, kjer se je združila z ono, ki je bila prišla skozi Židovsko ulico. Tik pred svetovno vojno je šel interes v dve smeri: po prvi na Miklošičevo cesto, po drugi pa prav močan na Dunajsko. Takoj po svetovni vojni je trgovinski interes na teh dveh ulicah postal izredno močan. Nešteto novih trgovin je nastalo j na obeh ulicah. Nove zidave so pozornost za pre- | cej časa osredlle na lokale, ki so bili razvrščeni v bližini Pošte, Ko pa so v zadnjih letih vzrasle še ; nove stavbe v Gradišču, se je tudi tod trgovina | razmahnila prav močno. Ulice, v katerih je bilo nekoč trgovinsko središče našega mesta, pa so na svojem pomenu stalno izgubljale. Primat je bil f razdeljeni med dve naši široki in moderni ulici, 1 med Miklošičevo in Dunajsko. Tod se je za ne- , kaj časa vsidralo trgovinsko središče našega me- ! sta. Toda ne za dolgo. Razvoj mesta je šel svojo ; pot in tako je krenilo na uovo pot tudi trgovinsko ' središče. Kam i« pomika sradiič« danes Zadnja leta se je trgovina koncentrirala precej močno na spodnji del Dunajske ceste in na Miklošičevo cesto, prav do nedavnega. S konca RONALD CO LMAN in šarmantna, lopa MadelBineGarroII in mladi Douglas Fairbanks Danes senzacijonalna premiera ob 16., 19.15 in ‘21.15 uri Stroški za ta film so presegli vsoto P/s milijona dolariev ... Jetnik iva dvorcu zenda KINO Napeta vsebina, intrige, zapletljaji in ogorčena borba UNION Tel. 22-21 Miklošičeve ceste pa je ena tipalka začela opre-zovaje tipati proti Dunajski cesti, ki jo je končno tudi res dosegla. Tako sta se tedaj obe združili, Mestno trgovinsko središče je že doseglo železniško progo, ki jo je pri prelazu tudi prestopilo. Vzporedno z razvojem mesta, ki ima zaradi bližnjega Barja ter gričevja na jugu in zahodu dve razvojni možnosti, proti severu in vzhodu ter v zadnjem času zlasti močno proti severu, se potnika tudi mestno trgovinsko središče v to smer. Vedno nove trgovine nastajajo na oni strani železniškega prelaza, trgovinsko središče je že zajelo Bežigrad. Mesto raste, trgovina postaja vedno intenzivnejša, središče zanimanja j>a se vztrajno premika in seli. Kakor vidimo, je bilo nekdanje središče trgovinskega zanimanja skozi dolga stoletja nepremično vsidrano ha Starem trgu, pozneje pa se je, vštric s pospešenim zunanjim razvojem mesta samega začelo premikati izredno naglo in tempo premikanja se zadnje čase le Se stopnjuje. Opazil sem, da je bil grof ob nenadnih spominih na preteklost vidno ganjen. Gospod Ralph se mu je približal in ga prijel za ramo. »Opozoril bi Vašo svetlost, da ni pametno, da se preveč utrujate.« »Je že dobro, Ralph, A to, kar mi je povedal pravkar gospod Gerard, je prišlo tako nepričakovano in je tako čudno, Toda, da se vrnem k svojemu vprašanju, gospod Oerard, nedvomno bi Vas vesolilo videti' svojo prijateljico še pred večerjo?« Zelo bi bil srečen, mylord.< »To se razume samo po sebi. An-tiopa jaha vsak dan po kosilu veit in se vrača okoli četrte ure. De želite, Vas odvedejo ob petih k njej.« Med kosilom sem raztreseno poslušal zanimiv razgovor med polkovnikom Harvejem in baronom Idzu-niijem, ki sta se razgovarjala o zakonih Jajionske in Kalifornije. Ko sem prišel v svojo sobo, sem našel tam Williama, ki je pospravljal knjige, ki sem jih prej položit na okroglo mizico. Nekako v zadregi je prenehal ’ s svojim delom »Kaj nameravate?« sem ga vprašal. Za profesorja Henrikaena, Vaša milost.« »Kaj hoče profesor Henriksen od mene?« Profesor Henriksen ml je naročil, naj zanj poiščem v gradu lahko, okroglo mizico. Trdil je, da jo potrebuje in Če je ne dobi, bo j>ospruvil kovčeke in se odpravil nazaj na Švedsko. V v*ein gradu pa le samo ta mizica taka. De Vaša milost nima nič proti ..« »Ali je to norec?« sem si mialil. \V »liani je olistal z mizico sredi Pierre Bčnoit: VELIKI JEZ Roman iz Inkih bolov za svobodo 24 sobe. »Le nesite mu jos sem rekel,« in ga vprašajte, ali morda želi tudi moj umivalnik.« »Ne, tega pa ne, Vaša milost.? je odvrnil VVilliam, rešen velike skrbi. »Strašno ljubi samo okrogle mizice. Ostali del pojioldneva sem prebil tako, da sem skušal nadaljevati z branjem »Tristan Sliandy#<. Ob petih je potrkal na vrata gospod Ralph. »Gospa grofica Vas pričakuje, gospod profeaor,« je rekel. Peto poglavje. Kendale (nadaljevanje). Ko ava se tistega dne konec septembra 1874 ločila * Antiopo, jo sonce ravno zahajalo. Poslavljala sva se na obali jezera ob parniku, ki naj hi prepeljal Izletnike v Hautoeombo. Ko sem kasneje bral »Raphaela«, sem stalno skušal naiti v njeni ta kraj. Toda nikdar ga nisem mogel povsem točno ugotoviti. Natančnost je pesnikovi duši tuja ... Velika dreveea z nožno rdečkastim listjem so rasle čisto ob vodi tako, da so se njihove najnižje veje skoraj kopalo v njej. Skozi drevje je sonce pošiljalo zadnje zlate žarke. Na to savoy*ko sonce sem se spomnil sedaj ko sem po hodniku korakal za gospodom Ralphom, ki naj bi me po dvajsetih letih privedel k sanjani moje mladosti. Bil sera prežet s skrivnostnim veseljem. Antiopo boni zopet vidci ob tisti uri, kakor sem .jo ne-koč zapustil. Vsakokrat, ko sem šel mimo visokih hodnikov, sem pogledal sonce, ono sonce, ki je bilo nekoč priča najinega slovesa in, ki bo danes na isti točki svojega teka priča najinega drugega svidenja- Sonce so je zdaj prikazalo, zdaj pa zopet izginjalo za viharnimi oblaki; na njihovih robovih so so že odražale višnjeve sence bližajoče se noči. V grad se je slišalo šumenje morja. Bil je trenutek zbrane pobožnosti. Prišla sva do krilnih vrat, ki so bila pokrita s temnim žametom. Gospod Ralph je pozvonil. Sobaric« nama je odprla. Oba sta so priklonila, sobarica jo pa stopila nazaj, da bi lahko vstopil. Skozi preprost salou sem prišel v sobo grofice Kendalske. Zapazil sem Antiopo; videl sem samo njo. Klečala je na tleh in pritrjevala bele listke z naslovi na zavoje, narejene iz rjavega platna. Olistal sem na pragu Antlopa je vstala, prišla k meni in mi ponudila roko. »Zelo me vesoll, da Vas zopet vidim, gospod Gčrard,« je rekla preprosto. Ponudila mi jo stol in nadaljevala: »Oprostite mi. Pravkar končavam delati te male zavoje s sladkarijami. Poslali jih bomo mladim možem iz naše grofije, ki se bore v francoskih strelskih jarkih.« Krenil sem z roko, kar naj bi pomenilo, da mi je zelo neprijetno, ker jo motim pri takem opravilu. »Ne, ne,« je rekla. »Je že končano. Treba je prišiti samo še naslove. Za to bo pa že poskrbela Jenny.< Poklicala je sobarico. »Jenny, odnesite zavoje. Toda ne odjiošiijajte jih preje, dokler ne bom sestavila seznama vseh prejemnikov.« Pomagala je sobarici, da je odnesla maie zavoje. Medtem, ko se je mudila in me sploh ni pogledala, sem jo utegnil opazovati. Eno najlepšib mest v »Vrtu Bcre-nice je opis zmedenosti, ki jo človek občuti, ko zopet vidi žensko, ki jo je nekdaj jroznal kot otroka. V njenem smehljaju, njenih gibih in mehki nežnosti tridesetletnice sem skušal spoznati trdo In divjo dvanajst — oziroma trinajstletno deklico. Ob f>ogle-du na to spremembo sem užival. Čeprav nisem nonadno naletel nanjo, so mi stopile solze v oči in roke so se mi tresle. Nikdar mi ni bila tako neizmerno jasna minljivost vsega zemeljskega ko sedaj Opazoval sem Antiopo z neizrekljivo srečo tn «em ugotovil, da se tre-•ejo tudi njene roke na rjavih zavitkih. Sodaj sem razumel, da se nisem ničesar bolj bal kakor srečati Antiopo ravnodušno. Skritim željam moje strastne sebičnosti je bilo ljubše videti Antiopo vso žalostno in izmučeno od življenja, V sobi se je temnilo in šumenje morja se je čulo vedno močneje. Sobarica je s pakoti odšla in '»stal sem sam z grofico Kendalsko. Stablherg. Zadnje mesto je bilo tokrat namenjen® dr. Soitzu, ki je dosegel od vseh 15 dosegljivih točk le dve, in je tako za poldrugo točko zaostal še za Mensikovo. Da je uspeh, ki ga je na tem mednarodnem turnirju dosegel naš velemojster Vasja, res velik, pove morda le bolj zgovorno doseženi odstotek njegovih dobljenih iger. Pirc jo v Lodzu dosegel 76.6% dosegljivih točk. Na ta njegov sijajen uspeh smo Slovenci zelo ponosni, in se ga veselimo prav tako kot morda velemojster Pirc sam, kajti kljub svojim izrednim sposobnostim, ki jib kaže ta izredno talentirani naš šahist, tako pomembne zmage morda ni še nikdar dosegel. K tolikšnemu uspehu mu moremo le prisrčno čestitati! Vasja Pirc - zmagovalec v Lodiu Od vseh 15 iger je odšel brez poraza Ljubljaua 5. aprila. V Lodzu se je 20. marca letos začel velik mednarodni šahovski turnir, pri katerem se je zbralo 16, v šahovskem svetu prav dobro znanih mojstrov in velemojstrov. Da je bila zasedba tega turnirja precej močna, pričajo zgovorno že nekatera imena odličnih evropskih šahistov, kakor naš mojster Vasja Pirc, dr, Tartakower, Eliskases, Stahlberg, Steiner in nekateri drugi, ki so si že na številnih evropskih turnirjih izvojevali pomembne uspehe. Kakor rečeno, se je tega mednarodnega turnirja udeležil tudi Slovenec velemojster Vasja Pirc, ki ee je zanj sicer z vso skrbnostjo pripravil, vendar pa gotovo ni bilo dosti takšnih, ki bi v začetku turnirja vsaj nekoliko ne podvomili v njegovo zmago. Igral pa je tokrat proti pričakovanju močno, bil ves čas turnirja zelo dobro razpoložen in v odlični formi. In prav tega dobrega razpoloženja, ki za dosego častnega mesta na končni tabeli dosti pomeni, je Vasji Pircu pri nekaterih prejšnjih mednarodnih spopadih najbrže manjkalo, vsaj če se malo spomnimo, kako je bilo z njim v Moskvi. Že takoj prva kola sedanjega turnirja pa 80 pokazala, da jo Vasja Pire gotovo eden najmočnejših igralcev na prvo mesto. To svoje vodstvo je Vasja Pirc držal prav do konca turnirja in zato je tudi dosegel uspeh, na katerega ni lahko ponosen samo on, pač pa vsak, komur je kaj na tem, da se v mednarodnem svetu tako odlično postavi tokrat tudi kak Slovenec. V vseh 15. kolih Pirc ni bil niti enkrat poražen, V tej nepremagljivosti se more z njim meriti le še stari lisjak Eliskases, ki pa se mu tudi ni posrečilo, da bi Pircu odvzel celo točko. Pirc jih je od 15 iger dobil 11.5. ter s tem nad vse častnim uspehom prepričevalno zjnaga! ter odnesel prvo mesto in prvo nagrado. Za celo točko je pred drugim, Tartakorverjem. Za Tartakoiver-jem pa si delijo tretje mesto Eliskases, Petrov in Gostovanje gdč. Nusičeve Ljubljana, 4, aprila. Pri poslednji predstavi Župančičeve »Veronike Deseniške* je nastopila kot gost ljubljanske drame gdč. B. Nučič v vlogi Veronike. Sama predstava je bila glede kvalitete na mnogo nižji stopnji, kakor so bile prve predstave, Ponovno nas ni prepričal g. Gregorin v vlogi Friderika. — Potenciral je prav tiste stvari, ki delajo Friderika še-bolj neverjetnega in neresničnega kot že je, je s tem tragik0 v^ sami drami zelo zmanjšal in tako porušil ravoetc?je' ki ga nosita Friderik in Veronika. V tem nosi nekaj krivde prav gotovo tudi režiser, Ostali igralci so se potrudili in skušali igro obdržati na višini, ki jo je imela ob premieri. Gdč. B. Nučič je prav prijetno presenetila. Njena igra je bila doživeta in zasnovana v skladu z Veroniko, ki jo je orisal Župančič. Sproščeno gibanje na odru ji daje prednosti v igri in gibu. V zadnjih prizorih, kjer mora pokazati Veronika vso tragiko in obup mlade matere, je bila gdč. B. Nučič nekoliko slabša kot v prvih prizorih. Pozna se ji predvsem, da je obseg njenega glasu še premajhen, da bi lahko suvereno izrazila človeška čustva v njenih mnogoštevilnih variacijah. Publika jo je prav toplo sprejela in jo poklicala večkrat pred zastor. Gdč. B. Nučič je sprejela tudi več šopkov cvetja. Okoliški obrtniki zborujejo Maribor, 4, aprila. Na Teznu se je vršil občni zbor obrtnikov iz okolice Maribora. Navzoči so bili: kot zastopnik Zbornice zbornični svetnik Sojč, Okrožni odbor obrtnih združenj sta zastopala predsednik Novak in tajnik Bendcr, občino Tezno pa pekovski mojster Kovačič. Zborovanje je vodil agilni predsednik združenja Jožko Snbeder iz Tezna, ki je podal tudi tajniško in blagajniško poročilo. V svojem poročilu je omenil težave, s katerimi se mora obrtniški stan boriti, v prvi vrsti o pobijanju nelojalno konkurence, o šušmarstvu in o izvrševanju obrtniških del v tukajšnji kaznilnici, ki je največja zapreka za razvoj in napredek obrti v mestu in okolici. Sklenili so, da bodo ustanovili posehne gospodarske odbore, da hi se s pomočjo merodajnih oblasti in s posebno obrtniško policijo zatrlo vse šušmarje, ki se bavijo s kakršnimkoli obetom brez vsakega dovoljenja. Predsednik okrožnega odbora je istotako kritiziral delo v kaznilnicah in končno zahteval pomoč za obrtniški stan. Zbornični svetnik g. Sojč je obljubil, da bo vedno zn-stopal interese obrtnikov in zahteval, da se obrtniški stan zaščiti proti vsem nepoklicnim. Istotako s*) stavili obrtniki zahtevo, da bi se od strani zbornice končno ukrenilo v primeru onemoglosti glede starostnega zavarovanja, kakor tudi bolniške blagajne mojstrov. Občni zbor, kateremu je prisostvovalo 140 članov, je predsednik zaključil z besedami na složno delo, ki je najpotrebnejša zašcitniea obrtniških teženj, ker ie s skupnim delom in skupnim nastopom bodo oblasti uvidele važnost obrtništva in mu bo na ta način tudi pomoč zagotovljena. Prijatelja tujega blaga so prijeli Kamnik 4. aprila. Včeraj so kamniški orožniki spravili v zapor okrajnega sodišča nekoga P. Fr. iz Tuniške Mlake, občina Kamnik. Mož je izrabil priliko, ko so šli sosedovi nn običajno letno božjo pot k Sv. Primožu, da je s silo odprl hišo in pričel stikati za denarjem. Premetal jo vse ter končno našel kovčog, v katerem je bil poleg drugih stvari tudi denar. Odnesel je 1800 din gotovine, hišo j»a zapustil v |>opolnem neredu. Ni trajalo dolgo, pa Je padel v roke pravici. Ko je bila izvršena telesna preiskava, denarja ni bilo nikjer. Preiskali ao S11 P0" novno, nakar «o denar našli v čevlju. Dobro uro je veseljačil, preden so ga prijeli, pa je že manjkal stotak. Vse drugo je moral izročiti orožnikom. Od tu in tam Selc včeraj dopoldne so očistili železniško progo Sarajevo—Belgrad na odseku pri Jatari, kjer se je v noči od sobote na nedeljo zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala šest človeških žrtev. Sunek lokomotive v skalo, ki se je zvalila na progo, je bil tako silen, da se je stroj skoraj strl, potniški vagon tik za 6trojetn pa se je dvignil in obstal na strehi |?^oja, Med ponesrečenimi se nahaja tudi geometer wago Pirhan iz Trstenika, ki se je peljal s svojo ženo, malo hčerkico in taščo Od njih je ostal edino* le otrok nepoškodovan, vsi ostali trije pa so hudo ranjeni, ker so si polomili ali noge ali pa pobili po glavi m prsih. Še hujša bi bila katastrofa, če bi se nesj-eča zgodila 100 metrov preje ali kasneje. V tem primeru bi lokomotiva in vsi vagoni zdrknili v prepad. Vse ranjence so prepeljali v bolnišnico v Više* grad«. Bogatega kmeta Ilijo Ogorelca in njegovo ženo «o ubili neznani razboiniki v Lisicah pri Daruvarju. Ulja se je pred tremi leti vrnil iz Amerike, kjer je bil zaposlen kot rudar. S prihranki, ki jih je prinesel s se^oj, si je kupil malo posestvece, toda o "jem je šel ^lajs, da je silno bogat. Ko je lani nekega dne v gozdu pripravljal drva, sta ga napadla dva Maskirana razbojnika in zahtevala denar. Ker ga »ist dobil, sta mu zagrozila, da ga bosta v ponovim takem primeru ubila, če ne bo imel denarja pri scbi. Pred tremi dnevi sc je Ilija dogovoril s svojim sosedom, da bosta šla zgodaj zjutraj v gozd. Ko je *osed zjutraj stbpil v njegovo hišo je našel vse razmetano, na tleh pa ubitega llijo in njegovo ženo. Malega sinčka pa ni našel nikjer. Zdi se malo verjetno, da bi ga roparji živega odpeljali s seboj. Do krvavega pretepa zaradi »otmice« dekleta je prišlo v oikojici Tuzle. Pašao Hadžič je imel rad hčerko Hase Muratoviča. Vse bi šlo v redu, če ne bi vmes stopil oče in hčerki prepovedal tako zvezo. Pašan je Siklenil stvar rešiti s tem, da bi dekleta enosta-vno odpeljal. Ugrabljenje se mu je posrečilo, pač je bilo hujše, ko sta 6« v njegovi hiši pojavila nevestin oče in brat. Prišlo je do prepira in nato do streljanja, v katerega sta posebno vneto posegla Pašanov oče in brat. Konec je bil tak, da je Hasa Muratovig obležal na tleh z razbito glavo, Pašanov °če pa hudo poškodovan. Moža svoje ljubice i* ubil in nato vrgel v reko Božidar Stojanovič iz Dejana pri Vlasetincih. Radmila se je bila pred petimi leti poročila z Jordanom Petkovičem, a že nekaj tednov kasneje se je spoznata z Božidarjem in ee z njim redno sestajala. Ko je mož izgubil potrpljenje z nezvesto ženo, je moral s poti. S pomočjo žene ga je Božidar e topim predmetom potolkel, še živemu navezal na vrat težak 'kamen in ga nato vrgel v reko, Mailo prej si je pa končala življenje Božidarjeva žena. Ko ni mogla več prenašati moževega verolomstva, se je obesila. Tako tragično sta končala zakona: dva človeka pod zemljo, dva pa v zaporu, Grad, katerega grb sestavljala dve podgani in goska, se nahaja v Gradcu v Beli krajini. Nenavaden grb ima svojo osnovo. Grad sta zgradila dva plemiča Gratza pred 750 leti. Bavila sta se največ z vlivanjem pušk in kovanjem orožja. V času stalnih turšikih napadov na slovensko zemljo je bil tudi ta grad v neprestani nevarnosti. Pri nekem naoadu Pa so Turki prišli v neposredno bližino, ne da bi jih čuvaji ponoči oparili. K sireči so se takrat pri-P<>4ile podgane v gosji hlev, da so gosi začele ga-4*U. Čuvaji so se prebudili in pravočasno dvignili J^sči most, ki je vodil preko jarka okrog gradu. ta način je bil grad rešen, lastnik pa je v spojin na rešitev dal izdelati grb, v katerem sta dve Podgani in gos. Kos grička se ie utrgal in s seboj odnesel vrhnjo plast zemlje v vasi Ostrožinih pri Virginmostu v Liki. Dva kmeta sta imela na tem gričku svoje bajte m vrtove. Ko je zemHa počila, je prvemu odnesla za sto metrov stran gopodars&a poslopja, drugemu pa vrt in hlev. Majati se je začela tudi nova lesena hiša, ki so jo pa potem Tešili na ta način, da so jo razdrli in postavili drugje na bolj varnem mestu. Zaradi te nesreče se je kmetov polastil strah, kaj bo, če se tudi pod njimi zemlja utrga in zdrsne gornja plast proti dolini. Okrog 33.000 zavarovancev se jc priglasilo Pokojninskemu zavodu v Ljubljani iz onih pokrajin, kjer je bilo s 1. januarjem vpeljano obvezno Zavarovanje zasebnih nameščencev. Največ prijav j® prišlo i* področja belgra.iskega zavoda, in sicer 14.190. Nekaj manj - 11.793 - se jih je prigla-?llo iz področja zagrebškega zavoda, a najmanj '* sarajevskega, namreč 2974. Vseh se je torej pri-Rlasiio okrog tri četrtine od števila, ki so ga Predvidevali. Delovni odbor Združene opozicije se je zbral danes dopoldne v Belgradu. Iz Zagreba so prišli na sestanek dr, Šutej v imenu dr. Mačka ter Večeslav »ilder in dr. Kostdč za b. SDS. Inž. Košutič ne more Priti, ker Je bil pred dnevi operiran. Delovni odbor "O sklepal o novo nastalem političnem položaju in ° bližnjih skupščinskih volitvah. Najbrž se bodo Pogovorili tudi o obisku dr. Mačka v Beogradu, ki “i vrnil obisk, ki so ga njemu naredili lani prvaki ')clgrajskega dela opozicije v Farkašiču. Voditelji JNS so postali zadnje čase močno živahni. Skrbi, ki jih imajo z bližnjimi volitvami v Narodno skupščino, so tako hude, da neutrudno 'Soejo odprtin, «ko2t katere bi našli pot v volilno vlado. Zavedajo 6e, da jc po njih, če se jim ne po* dobiti zavetja v vladi. S tem v zvezi je bila Pot Jurja Demetroviča iz Zagreba v Belgrad na ^°«vete z Zivkovičcm, Banjaninom in podobnimi Vt'iaki JNS Tudi v Ljubljani so postali krajevni > član mladinske JNS Verbič m nekaj drugih. v.. Zastoonikl poljske monopolske uprave so pri-7“ v Split nakupit večje količine jugoslovanskega ^oaika, V Splitu se namreč nahaja glavno monopolno skladišče za tobak iz Hercegovine in Trebinj-s*cga polja, ki sta oba kvalitetna tobaka. . Silen gozdni požar je izbruhnil v neposredni “{jžini mesta Siska. Preteklo noč, ko je v mestu in okolici divjal vihar, ki je metal raz strehe opeke ter P°drl več delavskih hišic, je v bližnjem gozdu na-n Francijo na sezonsko delo. Za • p° Veliko skupino, ki je pred tednom odpotovala nir!, Tur’a’ se odpravlja zdaj druga Kljub skrom-toH zaslu*kom si mnogi sezonski delavci prihranijo del]t0 denarja, da po povratku kupujejo majhne e zemlje in si 6 tem ustvarijo lasten dom. Imetje svofe tete zažgal, da bi dobil zavarovalnino za shranjeno orodje Maribor, 4. aprila. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes zagovarjal 24 letni mizarski pomočnik Anton Kmetec iz Cirkovcih zaradi požiga, izvršenega dne 2. oktobra 1936. Navedenega dne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnice Julijane Kmetec v Cirkovcih. V tem poslopju je imel obtoženec svojo mizarsko delav* uico, v kateri je tudi hranil svoje orodje in zalogo lesa. Prvotno je bil osumljen tega požara mož posestnice. Postopanje zoper njega pa je bilo ustavljeno, ker je dokazal svojo nedolžnost. Naknadno pa se je pojavil sum, da je zažgal poslopje današnji obtoženec, ki je vnuk Kmetca Jurija, moža Kmetec Julijane. Kmetec Anton je imel svoje mizarsko orodje proti požaru zavarovano za 8100 dinarjev Zavarovalno pogodbo je sklenil šele 1. septembra leta 1936, torej komaj 1 mesec pred požarom. Dekle ga ie izdalo Naknadno pa je Drevenšek Katarina, ki je i>ila osumljenčevo dekle, izpovedala, da ji je osumljenec kaka dva meseca po požaru povedal, da je on zanetil požar, da bi dobi! visoko zavarovalnino za mizarsko orodje in zalogo lesa. Obtoženi, kateri se je sprl s svojim dekletom, ji je trdil, da je kupil en in pol litra bencina ter s tem polil slamo, nato pa zažgal. Takoj nato je odšel na njen dom, kjer je tudi prenočil. Osumljenec je ob neki priliki Drevenškovi zagrozil, da bo ustrelil najprej njo, potem pa še sebe, če ga bo izdala. Izjavit ji je tudi, da bi si lahko pripravila primerno stanovanje, če bi on zažgal hiso njenega očeta in bi mu zavarovalnica izplačala zavarovalnino. Pri današnji razpravi je Kmetec tajil vsako krivdo iu trdil, da ga je Drevenškova lažno obremenjevala in to iz maščevanja, ker je ni hotel poročiti. Zavarovalnica je osumljencu izplačala zaradi požara nastalo škodo 4900 dinarjev, akoravno vsa osumljenčeva zaloga lesa, v kolikor je pogorela, ni bila vredna niti 100 din, ker je ves ostali les prej poskril na podstrešje, kamor ogenj ni segel. Ker so osumljenca obremenjevale še druge priče, ga je senat spoznal krivim ter ga obsodil na 5 mesecev strogega zapora, 120 dinarjev denarne kazni ali dva dni zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Škandalozni dogodki na mariborski zeleni trati Ljubljana, 5. aprila. Predvčerajšnjim je bila na igrišču SK Železničarja odigrana prvenstvena tekma med I. SSK Mariborom in Čakovskim SK, Zmagali so povsem zasluženo Ča-kovčani s 3 : 0. Na tej tekmi pa je prišlo do takih incidentov, da nas jih je skoraj sram zaupati papirju. Sodnika g. Ča-marnika iz Ljubljane je mariborska publika obmetavala s takimi izrazi, da bi jih ne bilo možno priobčiti, ker bi jih cenzura ne dovolila natisniti. Veliko pobudo pa so dali za vse te stvari športniki, mariborski igralci sami, ki so kar med igro samo začeli z najgnusnejšimi priimki obkladati objektivnega sodnika — ko »o videli, da se dogodki na zelenem polju niso razvijali zanje ugodno, za Cakovčane pa neugodno. Igralci SK Maribora so igrali izredno slabo, tako da so Čakovčani od V6e igre imeli najmanj 80% v svojih rokah. Zato pa so začeli Mariborčani od prvega do zadnjega s surovimi fouli nad svojimi športno zavednimi nasprotniki. Čakovčani so padali po tleh kot snopi. Ko se je mariborski igralec Korenti branilec, posebno surovo spozabil, ga je sodnik g. Čamernik povsem upravičeno izključil iz igre. Včeraj smo srečali g. Čamemika na ljubljanski ulici, črno obvezanega preko desnega očesa. Vprašali smo ga, odkod ta poškodba. Pokazal nam je močno oteklo, povsem posinelo in podpluto oko. Stvari, ki nam jih ja o tej škandalozni zgodbi povedal g. Čamernik, so najžalostnejše poglavje t dosedanji naši športni zgodovini. Igralec Korent je po dolgem oklevanju odšel z igrišča. Mariborčani so poskušali sodnika spodtakniti, da bi padel. G. Čamernik je počakal, da se igralci pomirijo, tedaj pa se je nenadoma vrnil izključeni Korent, ki je meni nič tebi nič z vso močjo udaril g. ča- Celjski kulturni teden Celje, 4. aprila. Pred kratkim smo poročali o bogatem programu, ki se bo izvedel v okviru Celjskega kulturnega tedna. Že od vsega početja je našel ne samo veliko razumevanja med celjskimi umetniki, temveč so sodelovanje obljubili naši največji slovenski literati, slikarji in skladatelji. Odbor je dobil tudi veliko oporo pri celjski mestni občini, katere predsednik, ki je tudi predsednik širšega odbora CKT, g. Alojzij Mihelčič, je izposloval pri prometnem ministrstvu za vse udeležence tedna polovično vožnjo, s čimer je dana možnost, da bo obiskala to važno kulturna prireditev vsa Slovenija-V nedeljo 1. maja dopoldne bo otvoritev likovne razstave in razstave celjskega tiska, v ponedeljek 2. maja zvečer bo uprizoritev Savinove opere »Matija Gubec« kot gostovanje ljubljanske drame, v sredo 4, maja literarni večer, v petek 6. maja pa glasbeno-pevski večer. Razstava cel^kega tiska bo v 6ejni dvorani Mestne hranilnice, likovna razstava v mali dvorani Celjskega doma, vse ostale prireditve pa v mestnem gledališču, Da bo odbor ugodil tistim, ki žele prisostvovati vsem prireditvam Celjskega kulturnega tedna, je razpisal za vse prireditve v okviru CK1 abonma, Prvi sedeži stanejo 100 din, drugi 80, tretji pa 60. Abonma je plačljiv tudi v obrokih, in sicer tako, da se plača 1, obrok takoj, drugi pa 1. maja pri razstavni blagajni. Odbor vabi vse, da se abonirajo na prireditve ČKT. Vstopnice sc dobe od 5. aprila v predprodaji pri knjigarni K. Goričar vdova v Celju, Kralja Petra c. Od-zovitno se povabilu in podprimo kulturno delo v pro-speh slovenskega naroda! Celjske novice Balo blaga {e odnesel. V soboto okoli poldneva je zapeljal sluga tvrdke Stermecki večji zavitek manufak turnega blaga v hotel Skoberne na Krekovi cesti, Blago je izročil hišnemu hlapcu, da bi ga oddal na tovorni avtomobil, ki vozi v Velenje, kamor je bila pošiljka namenjena za Nabavljalno zadrugo. V času, ko je hlapec obedoval, je izginil zavitek z blagom. Celjska policija je osumila nekega krošnjarja, ki se je istega dne potikal po Celju in se s popoldanskim savinjskim vlakom odpeljal. Obvestila je orožništvo, ki je v nedeljo aretiralo v St Pavlu pri Preboldu 21 letnega krošnjarja Leopolda K. iz Djurmanovca pri Krapini. Krošnjar, ki si je najbrž vedno na tak način pridobival robo ter jo prodajal, jc še imel skoraj vse blago. Dobil ei je tudi že pomagača, s katerim sta se hotela odpeljati preko Rogatca domov, da bi tam prodajalo ukradeno blago, izgovarjal pa se je z jalovim izgovorom, da je vse storil le v pijanosti. Izročili so ga okrožnemu sodišču. Huda slana Ljubljana, 5. aprila. Pouoči od nedelje na ponedeljek emo dobili sneg, ki je /.lasti po mnogih hribih okoli Ljubljane, tako na Kureščku, Mokreu, Krimu in drugod močno zapadel. Nastopilo je tudi hladnejše. Zlasti so hladna jutra, sicer pa je oetal v veljavi režim štiridesetih mučenikov in imamo še vedno lepo, sončno vreme. Stanje vseh voda v Sloveniji je sedaj izredno nizko in poročajo, da je ponekod nastopilo pomanjkanje votle. Davi pa je bila izredno huda slana. Napravila je po nekaterih nasadih in vrtovih delno škodo, ko ni60 rastlinja zavarovali. Po nekaterih krajih so marelice in breskve že prav lepo cvetele. Slana jim je napravila znatno škodo. Drugemu rastlinju elana ni toliko škodovala. mernika s pestjo po obrazu; g. čamernik je padel in obležal v nezavesti, Ta trenutek je občinstvo z nepopisnim navdušenjem zaploskalo in na ta način odobravalo skrajno nešportno gesto igralca Korenta. In da je bila stvar še lepša, ni pritekel ah pa se vsaj zganil za pomoč niti en funkcionar SK Maribora. Igralci Čako-večkega SK so morali priteči, da so g. Čamemika odvedli v kabino, kjer so mu ponudili čašo vode. G. Ča-merniku je krvavelo oko in tudi iz nosa ter ust mu je tekla kri. Vendar se je čez nekaj časa spet povrnil na igrišče, kjer je sodil požrtvovalno vso tekmo do konca Po tekmi je za nameček občinstvo vanj metalo še kamenje: posamezni pobalini pa so ga s kamenjem spremljali prav do Tezna. Ubogi ljubljanski igralci, ki so že igrali na mariborskih tleh! Kolikokrat so bili krvavo pretepeni igralci SK Primorja in svoje čase zlasti igralci SK Gtrijel Tamkajšnja publika je povsem nemogoča, slabša kot kjerkoli! Niti v Trbovljah ni tako hudo! Zdaj pa grozi, kakor vidimo, celo ljubljanskim sodnikom v Mariboru smrtna nevarnost! Slovenska športna javnost in naša športna zavest nam narekujeta, da zahtevamo v interesu našega športa javno od merodajnih faktorjev pri ljubljanski nogometni podzvezi, da proti vsem krivcem nedeljskega mariborskega incidenta uvede prav dobesedno drakonske ukrepe. Poseže naj to pot brez slednjega priza-našanja po najkorenitejših ukrepih in kaznuje brez par-dona. Boljše je, da Maribor nima nogometnega športa kot pa da ima takšnega, kakršen je sedanji! Izjemni, ostri ukrepi naj obveljajo v Mariboru za toliko časa, dokler se tamkajšnji igralci ne bodo navzeli športnega duha in dokler se tamkajšnja nogometna publika ne bo naučila spodobnega vedenja in manir. Stalni surovi Incidenti proti gostujočim moštvom kar kriče po satis-fakciji in po energični kazni KINO SLOGA Tel. 27-30 Danes po»ledn|J*t »ljubezen are svoja pota” Olga čefcova, »ari Ludvik Dleti. Karin Hardt Iz športne krošnje Pr »d svetovnim boksarskim prvenstvom v boks«. 22. junija bo v Ameriki svetovno boksarsko prvenstvo, v katerem se bosta ponovno pomerila za naslov najmočnejšega boksarja na svetu Nemec Maks Scbmeling in »črni bombnik« Joe Louis. Vkljub trnu, da še ni določeno meeto, kje se bo ta horba vršila, vlada za to srečanje ie sedaj ogromno zanimanje. Oba tekmeca se bosta pripravljala na to odločilno srečanje z vso skrbnostjo. Joe Louis hoče leto« opravičiti svoj težak poraz s >knoek outenn«, ki mu ga je let« 1936 w»dal Schmeling, slednji pa si hoče vkljub svojim 33 letom ponovno priboriti 6vetovno prvenstvo v boksu, ki mu ga je odvzesl Jack Sharkey leta 1932 v petnajstih krogih po točkah. Schmeling si hoče torej po šestih letih ponovno osvojita prvenstvo — to kar ee dosodi*j ni posrečilo še nobenemu boksarju. Oba tekmeca sta že odpravila po nekaj nasprotnikov in je njuna fornia odlična. Zadnja borba, ki jo je Joe Louis dobil proti Haryju Thomasu že v peti rundi e knock outem v soboto v Chikagu, jasno kaže, da Louis ne bo šel v boj proti Schmelingu tako lahkomiselno, kot je to napravil 19- junija 1936. S svojimi pripravami pa tudi nič ne zaostaja Maks Schmeling V vseh dosedanjih izločilnih borbah je pokazal, da je še vedno stari, previdni borec, ki se ne bo dal zlepa odpraviti. Prepričevalna zmaga nad Ben Fordem konec januarja 1938 to jasno kaže. Zadnja Schmelingova preizkušnja pred odločilno borbo z Louisom pa bo srečanje z Ameri-katicetn Stovc Dudasom, ki je eden najmočnejših ameriških boksarjev. To srečanje ho 16. apnla 1938 v Hamburgu. Oxford zopet zmagal. Tradicionalna veslaska tekma osmercev dveh angleških univerz Oxforda in Cambridgea, ki se vrši vsako leto na Temzi, se je letos končala z zmago oxlordskega moštva. Letošnje srečanje je bilo po številu že 90. Čas ox-fordskega osmerca je bil 20 minut in 32 sekund, Moštvo Cambridgea je zaostalo za 2 in pol dolžini. To je 42. zmaga Orforda; Cambridge je zmaga 47-krat, ena tekma pa je bilo neodločena. Tekmi je prisostvovalo ob bregovih Temze okoli 1 milijon gladavcev. Uradna izjava avstrijske nogometne tveze. Tajništvo mednarodne nogometne zveze je dobilo od avstrijske zveze naslednji dopis: čast nam je sporočiti, da jc avstrijska nogometna zveza likvidirala in se z vsemi svojimi klubi vključila v nemško zvezo za telesne vaje, strokovni oddelek v nogometu, v Berlinu. Avstrijska nogometna zveza je s tem prenehala obstojati kol samostojna zveza er je s tem tudi ugasnilo njeno članstvo v mednarodni nogometni zvezi. Nov svetovni rekord na 100 ni prsno. Ob plavalnih tekmah v Detroitu je ameriški plavač Back Ca«ly v prsnem plavanju na 100 m postavil s časom 1:066 nov svetovni rekord. Dosedanji rekorder je bil tudi Amerikanec Higgins John, NallepSe berilo in darilo je »Poročnik indijsko brigado«! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- JI sko stamel Tempo- ratnr* v P* a > ■s ž* a C Š£ 14 Veter (smer, jakost) Pada- vine n = £ . Po stopinjah trpečega Zveličarja*.. Govori univ. prof. dr. Andrej Snoj ob slikah o krajih Kristusovega trpljenja. I redprodaja vstopnic po 3 in 2 din v pisarni Pa* et bonum v frančiškanski pasaži. D» goji Ljubljanski Zvon x enako vnemo narodno in umetno pesem, dokazuje njegov spored, ki je določen za koncertni večer v petek 8. t m. Izmed slovenskih zborov jih je na sporedu 5, in sicer 2 narodni in 3 umetne. V II. delu imajo besedo hrvatski in srbski avtorji, v#i po večini na prelepo narodno besedilo. Zt besede same vsakega posameznega zbor« eo silno lepe, a melodija je *e lepša. Tudi nova bo za nas, saj ee večino zborov, ki so na sporedu ob tej priliki! prvič javno izvaja v Ljubljani. Zato ne pozabite na Zvonov koncert v petek 8. t. ni. zvečer v veliki filharmonični dvorani! Sedeže si lahko nabavite v knjigarni Glasbene Matice. Predavanje Prirodoslovnega druitva. D&nei v torek, 5. aprila, predava v Mineraloški predavalnici univerze j. prof. Ivan M o lin ar o o temi.’ »Prostor v geometriji m laiki«. Začetek ob 18.15, UL teden potovanj po krajih Mtfjikc umetnosti rod pokroviteljstvom belgijskega proevetoerf* oinistr-6tva bo od 4, do 12. avgusta 1938 organizirano potovanje po glavnih mestih umetnosti v Belgiji, tako v Hruxelles, Anvers, Malines, Lierre, Tournai, Aude-narae, Gand, Brugee in Mont. Potovanje bo saklju-Seno z enodnevnim bivanjem na morski obali v Bla-kanberghe. To potovanje, ki bo v vseh ozirih zelo udobno, preskrbljeno bo za dobra prenočiKa, izborno hrano, je namenjeno osebam, ki žele spoznati znaten razvoj umetnosti v Belgiji Udeleženci bodo razdeljeni v male skupine, ki jih bodo vodiH usposobljeni vodniki, zmožni raznih jezikov, tako francoščine, angleičme. nemščine in oiiozemSčine. Cena potovanja znala 162 belgov, v kateri je vse vračunano. Ob prijavi s« plača 25 belgov, ostanek pa pozneje. Val natančnej« podatki ss dobe pn prof, P»ul Montfortu, ravnatelju »Semaine m' Avenue de Tervuerren, Woluwč St. Pier-re (Bruxelles). Akademska sekrija SPD priredi danes, dne n aPr ’ -0® P°* 7' zvefer svoje peto predavanje. Predaval bo g. dr. Bogdan Brecelj o »Nezgodah in reševanju v gorah«. Predavanje se bo milo pod vodstvom g. inž. dr. Avčina Franceta v elektrotehničnem institutu na tehniki. Vabljeni! Odbor JKAD »Zarje« javlja članstvu, da bo v torek, o. aprila t 1„ ob 20. v društvenem lokalu zbor z običajnim dnevnim redom. udeležba je za elane obvezna! Liubllansko gledališče DRAMA — začetek ob 30: Torek, 5. aprila: Zaprto. f1***', aprila; »Gospoda Gletnbajevt«. Red A. Četrtek, 7, apnla: »Pokojnik«. Red četrtek. reteik, 8. aprila, ob 15: »Su&guičica«:, Mladinska predstava po globoko znižanih cenah od JO dir navzdol. OPERA — začetek ob 20: Torek, 5. aprila: Zaprto (gostovanje v Celju: »Grofica Marica«), Sreda, 6. aprila: »Don Juan«. Red Sreda. Četrtek, 7. aprila: Zaprto. Nušičevo poslednje delo »Pokojnik« spada med največje gledališke uspehe t« sezone. Udarni sarkazma *a današnjo dobo, predvsem pa na moratao m etično i sprijenost sodobne druibe, »o izzvali na vseh dosedanjih predstavah ponovno ploskanje med dejanjem. Glavne vloga igra Kralj, nadalje so zaposleni v velikih vlogah Cesar, Danilova, Drenovec, Daneš, Jan, Šaričeva, V. Juvanova i. dr. Predstava bo 7. t. m. za red Četrtek. IV. kolesarsko dirke skoti Podutik Te prve letošnje kolesarske dirke, s katerim sc že peto leto sem otvarja vsakoletna kolesarska »ezona v Ljubljani, bodo dne 24. t. m. Kakor znano, pelje ta krožna proga iz Zg, Šiške skozi Koseze, Podutik. Glin-ce, Dolnice, Žapuže, Dravlje spet v Zg. Šiško in meri v daljino 8 km. Glavna teiava te proge je zelo strmi podutiški klanec, ki ga morajo posebno dirkači A-Va-togorije prevoziti včasih celo do 12 krat, glede po vsakoletnem razpisu vožnje. Letos n, pr. ga bodo prevozili 8 krat, juniorji 4 krat, novinci pa 2 krat, Ker je na tem hudem klancu med dirkači najhujša borba, je razumljivo, da se tod zbirajo večje skupine gledalcev, ko borbo zasledujejo. Posebno zanimiva je borba konkurentov tedaj, ko si nasproti stojijo i slovenski i hrvatski dirkači, ki so po svojih sposobnostih it od nekdaj znani. In prav to hudo konkurenco bomo lahke zasledovali tudi letos, kajti svoje sodelovanje je obliv, bilo več hrvatskih dirkačev, iz Belgrada pa pride slovenski dirkač Lavrih, ki vozi za belgrajsko »Fortuno«. Start in cilj bo to pot blizu restavracija pri »Martincu«, od koder je odprt pogled na cilj. Stalin je začel streljati tudi ženske Obdolžil jih je špijonaie in jih pobil, ne da bi jim dal priliko zagovora Po nekaterih poročilih, o katerih časopisi pišejo, da so popolnoma zanesljive, so v Moskvi pred nekaj dnevi ustrelili enajst žena bivših sovjetskih vplivnih osebnosti. Pravijo, da so med temi nesrečnimi ženami tole: Žena pred nekaj tedni »izginulega« sovjetskega maršala Jegorova, žena maršala Budjonya, žena nekdanjega ljudskega komisarja za narodno kulturo Bub-nova, ter še osem žena nekoč vodilnih sovjetskih političnih in vojaških osebnosti, med katerimi je tudi žena prejšnjega ljudskega komisarja Rosenholza, ki so ga v zadnjem moskovskem procesu ustrelili, žena ljudskega komisarja za trgovino Weizerja, ki ga imajo že več mesecev zaprtega, žena generala Korka, ki 60 ga lansko leto junija meseca tudi že ustrelili, ter še nekaj drugih. Jegorovova, Budjonyjeva in Rosenholzeva žena izhajajo iz uglednih prejšnjih ruskih plemiških družin. Podrobnosti, zakaj so zdaj postrelili tudi te žene, skrbno prikrivajo, najbrž zato, ker tega svojega dejanja *»*♦»> m V Rimu grade novo veliko cesto, ki se bo novala po Adolfu Hitkrju ne morejo pred svetom dostojno zagovarjati. Celo to pravijo zadnja poročila, da teh žena niso niti postavili pred sodišče, da bi se imele priliko zagovarjati, čeprav bi jim njihov zagovor najbrž tudi nič ne zalegel. Svoj krvniški posel je brez daljšega postopanja opravila kar GPU sama na hitro roko. Pravijo tudi, da so Jegorova takoj spravili na drugi svet, čim so njegovo ženo obdolžili špijonaže in jo zaprli. Na svojem dosedanjem mestu je ostal samo znani boljševiški maršal Budjony in ni izgubil tega položaja, ko so njegovo ženo aretirali. Budjony je bil zadnja leta najuglednejša osebnost rdeče vojske. Danes je vrhovni poveljnik moskovskega vojaštva. Stalinu so se začele zdeti nevarne tudi ženske in je zato tudi z njihovo krvjo začel zalivati vrtove svojega »komunističnega raja«, ki bo kmalu toliko napojen, da na njem ne bo zraslo ničesar več, ker ni pravega sonca. " ' '!»■' "—------~----<•-------—r———r m - "■ m .-.v' i 1^1^''V I**. ' 56.'. ^ Kitajska križarka Nigliai« se i>otaplja v reki Jangee. Skrivnosti nekaterih slovitih ječ Žalostne slike iz podzemskih celic, v katere je človek uklenil sočloveka Spet nova »ladja nemškega delavca« je splavala te dni v morje. V šestnajstem stoletju je bilo število ljudi, ki so 6e brez posla ali zaradi svoje delamržnosti potikali po svetu ter prosjačili ali pa še večkrat kradli, neverjetno pomnožilo. Kmalu so ti »popotniki« postali po nekaterih državah prava nadloga. Ni čuda, če so se spričo tega dejstva oblasti na vso moč prizadevale, kako bi zmanjšale število teh ljudi, med katerimi je bilo ne malo tudi pravih zločinskih tipov, ki niso niti malo več mislili na to, da bi se poboljšali in začeli spet človeka vredno življenje. Po raznih državah so tedaj začeli graditi številne nove jctnišnice, v katerih naj bi ti pevami ljudje delali pokore za svoja zločinska dejanja, V teh jetnišni-cah pa so poskrbeli tudi za to, da ne bi zločinci tu samo »odsedeli« svoje kazni. Preskrbeli so jim težka dela, ob katerih bi se ti potepuhi morda le spametovali in začeli tudi potem, ko prestanejo svojo kazen, s poštenim delom. Med temi nadležnimi ljudmi, zaradi katerih so morali z graditvijo jetnišnic kar pohiteti, pa ntso bili samo moški, pač pa v skoro nič manjšem številu tudi ženske. Že v Šestnajstem stoletju je bilo dosti takšnih mladih žensk, ki so si hotele na lažji način služiti kruh s pohajkovanjem in petjem. Leta 1596 so v Amsterdamu zgradili prvo žensko kaznilnico v kateri 90 takšne ženske zaposlili s pletenjem volnenih oblek, vreč in podobne robe. Res je bilo med njimi dosti takšnih jetnic in jetnikov, ki so svoja kazniva dejanja zares obžalovali in so komaj čakali, kdaj bodo imeli, oziroma imele priliko to tudi v praksi pokazati. Za takšne zločinke in zločince je bilo seveda dovolj, če so jih le nekaj časa pridržali v kaznilnici, kajti na manjše grešnike že samo ta zapor vpliva zelo poboljševalno. Ni pa bilo malo tudi takšnih, ki jih niso mogli drugače poboljšati, kakor da so jih bičali in pretepali ali pa vklenili v težke okove. Najsloviteiša feča na Angleškem je Tower. To je velika peterokotna skupina zgradb ob angleški reki Temzi. Kakor pri neštetih drugih kaznilnicah, imajo tudi tu zelo hude podzemske ječe, ali vsaj debelo obokane celice v kaznilniških stolpih. V tej ječi so se pokorile tudi nekoč najslavnejše osebnosti in v neprestanem strahu čakale, kdaj jih povedejo na morišče, čeprav so bile prepričane, da jim na ta način le prikrajšujejo njihove žalostne dni pred gotovo smrtjo. To so bili dostikrat ljudje, ki so nekoč uživali veliko slavo, pa so jih njihovi smrtni sovražniki zasluženo ali nezasluženo vtaknili v ječo, češ da so izdajalci domovine. V Italiji pa so Benetke zaslovele ne samo po svoji lepoti in neštetih zgodovinskih spomenikih, pač pa tudi zaradi svojevrstne grozne ječe. Tujec, ki pride v to mesto, občudje čar beneških palač, cerkva in trgov ob mirnih lagunah, po katerih plavajo kot ptice lahke gondole. Tujca tu posebno privlačuje slavna Doževa palača, krasna cerkev sv. Marka na istoimenskem trgu, bogate knjižnice in zbirke najraznovrstnejših dragocenosti itd. Toda sredi te lepote nekdaj tako mogočnega mesta Benetk je prostor, na katerem je bila tolikokrat zapečatena usoda ljudi, ki so po kateri koli poti že prišli pred »krvavo rihto«. Na tem mestu, med dvema granitnima stolpoma Piazette 60 padale žrtve in 60 se njihova trupla pod vešali kar kopičila. Italijanske flsvinčene ječe" ki so jih imenovali tedaj »Piombi«, so bile podzemske celice, pokrite s cinkasto ali. svinčeno streho, v katero so bila vdelana na gosto zamrežena okna. V njih ni bilo ničesar drugega kot ozka polica ob steni in v kotu nočna posoda. Tudi v tem jetnišlvu je bilo precej razlike med tistimi, ki so bili premožnejši in onimi, ki niso imeli ničesar drugega kot razcapano obleko na sebi. Vsakemu jetniku je bilo namreč dovoljeno, da je lahko dobival od zunaj brano in druge stvari, ki si jih je v tej zapuščenosti zaželel. Reveži pa so se morali zadovoljiti s hrano, kakršno je dobival v zaporu. Premožnejši so dostikrat dobili od doma, ali pa so si kupili svoje perilo, več oblek, posteljo in celo svojo mizico in stol. Tako jim ni bilo treba posedati po tleh ali ležali na ozki deski ob zidu. Največje gorje teh zaporov pa je bila silna vročina, kajti pločevinasta ali svinčena streha 6e je na vročem južnem soncu tako razbelila, da 60 si jetniki kar želeli, da bi čimprej prišla noč, ki bi neznansko vročino vsaj nekoliko pregnala. Dvakrat pa je bil s to ječo kaznovan tisti, ki je imel tudi prej, ko je bil svoboden, kaj več smisla za naravne krasote tega lepega beneškega mesta. Zdaj si je v celici, kjer je bil čisto sam, zapuščen in do skrajnosti reven in ponižen, mogel le predstavljati, kakšno je življenje na svobodnem morju, ob bližnjih lagunah, polnih pisanih gondol, kako nad tem mirnim morjem vzhaja toplo južno sonce in meče svoj čar na blesteče spomenike, ki so tako blizu, pa vendar tako neznansko, nedosegljivo daleč zanj. Ti jetniki so bili res precej podobni onemu Tantalu v grškem peklu, ki so mu v ječi ponujali najbolj mamljive stvari, ko pa se je žejen in lačen stegnil po njih, pa so se mu vse te dobrote same od sebe umaknile, da bi bilo njegovo trpljenje tem večje in da bi na ta način v čim popolnejši meri zadostil za svoje grehe, ki jih je storil na zemlji. V tej beneški ječi pa je bilo tudi še nekaj drugih nadlog. Gnusne podgane so skopale od celice do celice svoje prehode in s svojim večnim škrabanjem delale družbo prestradanim in poraščenim jetnikom. V letniških celicah pol metra vode Prav posebne vrste ječe so tedaj imeli tudi v podzemskih prostorih Doževe palače. Vanje so včasih na- eeljali morsko vodo iz bližnjih beneških lagun. Dosti-rat je voda zalila te celice pol metra visoko. Ljudje, ki so bili tu zaprti, so morali ves čas, dokler niso te vode spet izpustili iz celic, biti na nalašč zato namenjenem nekakšnem lesenem ogrodju, če so se hoteli izogniti vodi. Prvi, ki se je zavzel za kaznjence Francozi, ki so sicer v zgodovini tudi pogostokrat pokazali svojo nečloveško podivjanost, so prvi nastopih proti tem strahotnim kaznim, ki jih morajo prestajati jetniki po ječah. Začeli so tudi sami graditi bolj človeške ieče. Od Angležev pa se je za to stvar zavzel prvi neki John Howard iz Londona, ki je bil leta 1755 v vojni ujet in vržen v neko strahotno francosko ječo. Ko 6e je vrnil iz tega zapora domov na Angleško, je sklenil vse svoje nadaljnje življenje posvetiti vprašanju, kako bi se dalo vsaj za silo rešiti to žalostno jetniško vprašanje. Njegovi načrti 60 rodili sicer precej uspeha, vendar pa so se kmalu po odhodu Howarda v Rusijo, kjer je ta mož tudi umrl, povrnile v angleške ječe spet stare razmere. Ječa - ne več mučilnrea, pač pa poboljševalnica Spoznanje, da sc bodo razmere po jetnišnicah zboljšale v zadovoljivi meri šele tedaj, kadar bo primemo spremenjeno tudi kazensko pravo, je prodrlo najprej v Pensilvaniji. Kmalu potem, ko si je ta dežela priborila samostojnost, so tu tudi ukinili strogi kazenski zakonik, po katerem je za 156 vrst kaznivih dejanj sledila smrtna kazen. Od zdaj naprej je stopil v veljavo zakon, po katerem zasluži smrt le tisti, ki koga drugega umori. Tedaj so se precej zboljšale tudi žalostne razmere po ječah. Jetnikom naj bi ječa več ne bila nekaka mučilnica, pač v prvi vrsti nekake vrste poboljševalni zavod, v katerem kaznjenci opravljajo najrazličnejša lažja in težja dela. Velike stvari človek doseže le postopoma. • « • Več slabih 6tvari vemo kot potrebnih. • • • Zaradi vsake krivice, ki jo pretrpimo, smo užaljeni, če nam le ne prinese kakšne koristi. Programi Radio Ljubljana Drago (plošže) ------------------------------------ , - Slovencem onstran meja (Radijski orkester) — 14 Napovedi — IS Pester spored (Radijski orkester) — 18-W Največji postavodajalee človeštva (g. Pr. Terseglav) — 13 Napovedi poročila — 19.30 Nacionalna ura — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Wagner: Rienzi. uvertura (plošče) 20.15 Henri Lavedan; Dvoboj, drama v 8 dej., (člani Nar. Bled. v Ljubljani) :: Napovedi, poročila —, 22.15 Zvoki za oddih (Radijski orkester). Drugi programi Torek, S. aprila: Bclgrad: 20.00 Operne arije, 30.30 Sltnf. koncert — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 19.10 Zab. koncert, 20 Simfoniki, 21.15 Ork. koncert, 2130 Lahka glasba — Budimpešta: 21 Cigan, orkester, 22 Ork. kon-oert, 23.30 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Oktet, 21 Komedija •Diskretna ponudba* — Rim-Bari: 17.15 Komorni kvartet. 21 Gorrijeva drama »Veseljakinja« — Praga: 19.15 Jazz. 31) Cig. orkester — Varšava: 20 Zabav, glasba, 23 Plesna glasba — Sofija: 30.1V Kvartet, 21 Sopran, 21.45 Ruske romance, 22.15 Lahka in plesna glasba — Lipiko: 30 Operna glasba — Kfiln: 20 Ples. glasba — Stuttgart: 20.15 Handlova opera »Rodelinde« — Beromurmter: 20.15 Cerkvena glasba (iz cerkve v Luzernu) — Strasbourg: 21.30 Ravelove in Roussolove skladbe. POD CRNO KRINKO Bog ve kako dolgo bi bil še trajal ta učeni razgovor o Ku-Khix-Klanu in o Crni legiji, da ni nekdo zunaj močno pozvonil. »Mir!« je ukazal Nick. »Grem pogledat, kdo je.« Nick je odšel na stopnišče in se brž vrnil v družbi Petra iz bara »Ofelija«. »Kaj je, prijatelj, kakšen vrag te je prinesel sem?« se je začudil nad njegovim prihodom Nick. »Če kakšen vrag, tega ravno ne vem. Poslala me je Ofelija, da vam sporočim, da v našem baru vohunita dva skrivna policista in tudi to, da so vam že za petami...« Vse je utihnilo... Z mržnjo je gledal Peter te razbojnike pred seboj. »Torej za petami so nam?! Previdnost, vojska Črne legije!« je godel pijani Jones. > »Danes menda želiš, da ti razbijem nos,« se je raztogotil Nick. Peter je povedal prav vse, kar je vedel, nato pa so ga pustili, da je odšel. V neprijetnem položaju so se znašli. Kaj bi bilo zdaj najbolj pametno ukreniti?! »Tovariši, stvar postaja resna! Na sled so nam prišli. Kako bi bilo, če bi brž zapustili Pine-Lake?... Jones, imaš koga, da te v trgovini zamenja?« je vprašal Nick, ki je takoj prevzel vodstvo. »Imam ga,« je odvrnil Jones, ki se je ob resnosti stvari že kar malce streznil. »Barham in Osgoode, vidva sta prosta in nimata službe. Ti, Cliff, moraš v tovarno na posel... Kaj naj storimo? ...« »Predlagam, da vi štirje v kratkem neopaženo zapustite mesto. Jaz nisem prav nič sumljiv pri svojem poslu in bom ostal tu, da bom bližje in da bom tako lažje opazoval, kako sc bodo dogodki razvijali...« »To bi bilo res najboljše ... Tovariši, ali ste za to? ...« »Smo! Jaz odidem na farmo svojega strica v Arizoni Tam je dosti svežega zraka,* se je brž oglasil Osgoode. »Le denarja bi potreboval.« ; . , »Dobil ga boš, kolikor ga boš potreboval. Mi trije pa gremo malo na izlet v New York, da obiščemo tam starega prijatelja Smilesa.« »Pristaneva!« sta se oglasila Jones in Barham. »Ti, Cliff, ti boš pa ta čas prevzel vodstvo Črne legije v tem mestu. Pazi, kako boš ravnal. Nikar se ne spuščaj v kakšne večje stvari. Imamo še dovolj časa, da uresničimo svoje načrte, potem ko se tu nekoliko pomirijo in se mi vrnemo.« »Zelo rad ...« »Jones, ti izplačaj še nocoj Osgoodeu 5000 dolarjev. Toliko, mislim, bo dovolj za pot v Arizono. Nama pa boš dal 20.000 za stroške v New Yorku. Tudi Cliffu izplačaj 5000 dolarjev, če bo mogoče tu kaj potreboval... Se strinjate s tem predlogom?« »Da, izvrsten je ta predlog,« so se vsi hkrati oglasili. »Torej, stvar je resna. Vidimo, da se tokrat naš prijatelj Morton ni .Šalil. Imel pa je tudi precej sreče, da je prišel na našo sled. Drugega nam nič ne preostaja, kakor da gremo odtod.« »Jaz bom odšel še nocoj,« se je oglasil Osgoode. »Silno koprnim po svežem zraku.« »Mi se bomo odpeljali zjutraj z letalom.« »Jaz ne grem z letalom,« se je upiral Jones. »Ne prenesem letenja.« »Potem pa še nocoj pojdi z vlakom.« »Zdaj pa razhod! Zvečer se dobimo pri Jonesu. Tam se bomo pogovorili še o ostalem, kar bo potrebno. Ali si dovolj trezen, Jones, da greš med pošten svet na ulico?« »Uh, kaj pa misliš. Vidiš, se na eni nogi lahko stojim in sem zmožen gladko izgovoriti »devet tisoč devetsto in devetdeset«, ne da bi se mi kaj zataknilo.« Pet voditeljev Črne legije je odšlo vsak po svoji poti v mesto. Previdno so se ozirali na vse strani, če jih morda kdo ne spremlja ... V New Yorku. Ko je uradnik na letališču v Pine-Lakeu spustil zastavico in so zabrneli štirje močni motorji na ogromnem letalu, ki je opravljalo redno službo v New Yorku, je dvema »odličnima« gostoma, ki sta se vrnila v udobne naslanjače v kabini potniškega letala, odleglo. Šele zdaj sta oba začela malo bolj svobodno dihati. Vse do tega trenutka sta se ozirala kakor v nekem strahu naokrog. Posebno si pa nista želela še tega, da bi se njune oči srečale s policijskimi agenti, ki tudi letališče ni bilo brez njih. Velikanski sivi ptič s tisoč konjskimi silami se je zagnal po zelenem letališču in si prizadeval, da se čimprej osvobodi tal in vzpne v višave s svojimi kovinastimi krili. Eden od njih se je ljubeznivo nasmehnil neki dami, ki je udobno sedela v naslanjaču in gledala skozi okno. Iz žena je potegnil cigaretno doz, ponudil svoji sosedi, ter dejal: »Ali ni to krasno? Blagoslov tehnike!« Prižgal je cigareto ter začel brezbrižno z roko poditi dim od sebe. »Se vi mar prvikrat vozite z letalom, da se tako navdu* šujete?« ga je vprašala dama. »O, to pa ne! Toda danes mi ta vožnja posebno ugaja.« Motorji so silovito brneli. Potniška kabina je bila tako dv bro obložena, da se je človek v njej kljub še silnejšemu brnenju motorjev lahko pogovarjal. Bilo je to veliko letalo za štirinajst potnikov. Osem jih je priletelo že v Pine-Lake, dva pa sta še vstopila na tamkajšnjem letališču. Vseh deset je tako letel® proti New Yorku. Zemlja je napravljala vtis, kakor da se je skrivila. Zgradb® na letališču so postajale čedalje manjše in so se kar neka®1 nagnile. Letalo je nad letališčem naredilo krog, da bi na način doseglo zadostno višino. Radiotelegrafist je dobival $e zadnja navodila od letališčne oddajne postaje. Pilot je mif^ sedel na svojem sedežu in vešče vozil ogromno letalo. Pp njimi se je na široko razprostrlo vse mesto. Hiše so se zd®’e že kot kakšne majhne igračke. Po tenkih ravnih ulicah s° brzeli avtomobili in ljudje so bili kakor neumorne mravlje • • * Bilo je krasno poletno jutro. Sonce je gledalo v kovinasta velikanska letalova krila, ki so neopazno drhtela pred suflki vetra.., •Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob tl Metielna oarofnina IS Din, n loocrinetve » Din Uredništvo! Kopitarjev« ■Ilc« i/IDL Telefon «001 do 40M. Uprava: Kopitarjeva ollca * ta ]«uo*lovan*ko Mikano * Ljobljaiii K če*. Izdajatelj: (va> Rakovec. Urednik 1 lože Kotitek.