GozdVestn 83 (2025) 5-6 122
Uvodnik
Od polarizacije k sodelovanju: tradicija in sodobni 
izzivi večnamenskega gospodarjenja z gozdovi
Gozdovi zagotavljajo mnogo dobrin in opravljajo številne funkcije, ki jih kori-
stimo ljudje in drugi živi organizmi. Proces sprejemanja odločitev pri upravljanju 
gozdov skozi participativne procese vse bolj postaja stičišče argumentov in mnenj 
različnih strok, med njimi gozdarske, prostorske oz. krajinske, biološke, naravo-
varstvene, lovske, vodarske, turistične, kulturno-varstvene in drugih, ki zastopajo 
javne interese, ter lastnikov in upravljavcev gozdov, ki imajo pravico in dolžnost 
do gospodarjenja s svojim gozdom.
Upoštevanje vidikov različnih strok in javnosti je z zakonodajo vgrajeno v proces 
gozdnogospodarskega načrtovanja. Vendar pa v zadnjih letih opažamo, da se 
skupaj s splošno polarizacijo družbe pojavljajo vse bolj zaostrene zahteve različnih 
strani. Vse strožji naravovarstveni predpisi (večinoma sprejeti na ravni Evrope) in 
trenutna ekonomska realnost, kar se kaže predvsem v višanju proizvodnih stroškov 
in pomanjkanju delovne sile, pomenijo nove izzive pri usmerjanju razvoja gozdov.
Konflikti med funkcijami gozda in med posameznimi strokami se vse pogosteje 
razrešujejo z »ograjevanjem« – bodisi dobesednim (pomladitvene in pašne ograje) 
bodisi simbolnim (zapiranje strok v lastne okvire). To pogosto vodi v delitve 
gozdnega prostora in upravljanja, namesto v skupne rešitve. Čeprav so ograje v 
določenih primerih smiselna rešitev, so pogosto tudi simbol nezmožnosti dogovora 
med deležniki in predpisi. 
Sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi je hkrati naša dediščina in 
sodobni pristop, ki omogoča trajnostno zagotavljanje vseh funkcij gozda za sedanje 
in prihodnje generacije ter za širok krog ljudi, ki živijo z gozdom. Dobre prakse iz 
tujine, ki podpirajo posamezne funkcije, so pogosto uresničene v sistemih segrega-
cijskega upravljanja, zato njihov neposredni prenos v naše okolje ni vedno mogoč. 
Integracijsko gospodarjenje, ki temelji na načelih trajnostnega, sonaravnega in 
večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, je v Sloveniji prehodilo dolgo pot. Naše 
izkušnje navdušujejo tudi številne tuje raziskovalce in strokovnjake, zato je tak pristop 
smiselno ohraniti ter ga skladno z novimi izzivi nadalje razvijati in izpopolnjevati.
Boris RANTAŠA in dr. Aleš POLJANEC