GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA PAPIRNICE KOLIČEVO TOVARNE CELULOZE MEDVODE
Prve vevške tapete izdelane v inozemstvu
VEVČE, MAREC — Kot smo zvedeli, skupina naših strokovnih delavcev, ki bodo pionirji vevških zidnih tapet, na praksi v »Mar-burger Tapetenfabrik« pridno proučuje za nas novo tehniko izdelave. Tretji mesec že poteka, odkar so odšli, da bi prenesli znanje o tej vrsti Proizvodnje na Vevče. Tovariš ing. Bogovič se je' kot vodja skupine, oglasil za 3 dni v tovarni in za člane kolektiva napisal nekaj vrstic. Proizvodnje na Vevče. Tovariš ing. Bogovič se je kot vodja skupine Poveduje:
Kirchhain. marec 1973. — V V »Marburger Tapetenfabrik« zaključuje triinpolmesečno prakso ekipa naših delavcev. Objavljamo kratek zapis s te prakse:
V našem časopisu je bilo le malo napisanega o proizvodnji tapet, zato najprej kratek opis.
hladno površino. Tapeti je nujno dati tekstilno strukturo delno žs pri samem tisku, v glavnem pa pri gaufriranju (preganju).
Premazcvanje tapet s sintetičnimi disperzijami — Pri proizvodnji tapet poznamo v glavnem 4 vrste tapet glede na pralnost:
1.	Nepralne tapete:
tovrstnih tapetah lahko uporabljamo blaga pralna sredstva.
4. 100 % pralne tapete:
Večkratno čiščenje z vodo in vsemi razredčenimi pralnimi sredstvi. Da dosežemo zgoraj navedene kvalitete tapet, je odvisno od količine nanosa sintetične disperzije.
Izdelava tapetnih rolic: — Na
posebnem stroju »rol-avtomatu« tapeto obrežemo in navijemo v rolico. Dolžina tapete v rolici mora biti točno 10,05 m, širina 53 cm. V dobro organizirani dodelavi tapet ni možno, da bi prišlo do1 po-mešanja posameznih izdelav ta-
kem času postreči s katero koli tapeto, ki je v katalogu tekoče kolekcije. Naše skladišče tapet bo v te namene dovolj veliko, le opremiti ga je treba z regali.
Oddelek za izdelavo vzorčnih katalogov —• Ob vsaki menjavi kolekcije je v tem oddelku veliko dela. Sortiranje, obrezovanje, po-tiskovanje hrbtnih strani vzorcev in rezanje v katalog so najvažnejše naloge tega oddelka. Pri nas ne bomo imeli ta oddelek popolnoma kompleten, ker to ni potrebno.
Oddelek za proizvodnjo tapet — Skrbi za prodajo tapet. V proizvodnjo sporoča, glede na
NEKAJ SPLOŠNIH VTISOV IZ PROIZVODNJE TAPET V »MARBURGER TAPETENFABRIK«
Tovarna zaposluje danes ca. 630 ljudi. Letna proizvodnja je ca. 12 milijonov rolic tapet. V obratovanju imajo 33 tiskarskih strojev in tri tehnike tiska, ki so trenutno najbolj uporabne v proizvodnji tapet. Za izdelavo rolic imajo 17 rol-avtomatov in 5 celo-fanirnih strojev za zavijanje rolic.
Tapetni papir dobivajo od dveh nemških tovarn in velike količine s Finske.
Papirnati, vzorčni in drugi valji so na skrbi Jožeta Lampiča
Tovariša Vid Vilfan in Bojan Trtnik se bosta spoznala s potiskoval-nimi in dodelavnimi stroji
Proizvodnja tapet se začne v ATELJEJIH. Večje tovarne imajo lastne ateljeje, kjer nastajajo vzorčne risbe. V večini primerov Pa se glede na ideje in zamisli kolorista vzorci kupujejo.
Oddelek za izdelavo vzorčnih valjev — V tem oddelku se za vsako barvo vzorčne risbe izdela Poseben valj — vzorčni valj. Tiskovne površine pri teh valjih so lahko medenina, medenina in klobučevina, kovina (jekleni valj), v novejšem času pa guma Ih umetna masa.
Barvna kuhinja — Ko so valji za nek vzorec pripravljeni, začne-hio s prvim poizkusnim tiskom. Za tisk uporabljamo vodotopne in svetloobstojne klejne barve. Ko-lorist da navodilo, katere barve naj se za določeno tapeto kombinirajo in pripravijo v barvni kuhinji. Barvni toni, harmonija barvnih tonov in odstopanja so lahko ocenjeni samo z očmi. Nobenega aparata ni, ki bi nadome-SU1 oči. Zaradi tega je tudi pri Sradnji našega tapetnega oddelka barvna kuhinja postavljena tako, da dobi prostor veliko svet-lobe s severne strani. Le pod takšnimi pogoji je možno uspešno koloriranje.
Tisk tapet — Tapete tiskamo ha velikih tiskarskih strojih, na katerih lahko tiskamo tudi do 16 različnih barv hkrati pri enkrat-hem prehodu. Od zvitka papirja teče papirni trak preko velikega tiskovnega valja. Tu nanašajo vzorčni valji po določenem vrstnem redu barvo na papirni trak. Potem tapeto v dolgem sušilnem kanaiu posušimo in ponovno navijamo na zvitek.
Gaufriranje tapet — Tapeta je konzumni artikel. Potiskana cene-na površina papirja predstavlja
Čim potegnemo po tapetah z mokro roko ali krpo, se barva razmaže.
2.	Vodoodporne — polpralne tapete:
Pri teh tapetah lahko lepilo za lepljenje tapet po tapeciranju odstranimo z mokro gobo ali krpo.
3.	Pralne tapete:
Prah in umazanijo lahko obrišemo z mokro krpo ali gobo. Pri
pet. Kupec v nobenem primeru ne more dobiti prvo in slabo rolico (razen, če kupi sto rolic). To omogoča poseben sistem pakiranja in transportiranja tapetnih rolic od enega do drugega stroja. Tapetno rolico na posebnem stroju še zavijemo v polietilensko folijo.
Skladišče tapet — Z razliko od proizvodnje papirja delajo tapete na zalogo. Kupcu moramo v vsa-
stanje v skladišču, tedenske potrebe oz. katere vzorce tapet v skladišču je treba dopolniti (dodelati). Na posebnem formularju ima celotni pregled nad posameznimi številkami tapet, nad skupno prodano količino posameznih vrst tapet, nad količino dosedaj natiskanih tapet, zalogo, potrebnem naročilu za tiskanje itd.
Na vseh 33 strojih je le redko opaziti, da bi se papir odtrgal. Papirji se odlikujejo z eno edino in seveda najvažnejšo odliko, da nimajo nobenih mehanskih napak. Zvitki so lepo trdo naviti, praktično brez koncev, o kakršnih koli snovnih madežih ali luknjah v papirju ni govora. V vsem času kar smo tu, nismo videli omenjenih napak v papirju. Po pregledu sodeč, so delani ti papirji pri brzinah 400 do 500 m/min. Temu primerna je tudi cena 0.65 — 0,75 DM za kilogram. Povem naj, da je 0,88 (pred spremembo valute), kolikor znaša cena našega papirja, ki smo ga preizkusili na različnih strojih, nesprejemljiva. Naš papir je bil testiran na petih strojih in je uspešno prestal vse preizkušnje.
Na žalost pri taki ceni, ki je posledica previsokih proizvodnih stroškov, nimamo nobenih možnosti za kakršen koli kompenzacijski posel.
V tem letu menjajo kolekcijo. Za kolekcijo 1974/75 je praktično že vse pripravljeno. Pripravljajo nove kataloge in večje količine tapet, ki morajo v trenutku, ko stara kolekcija poteče, na trg. Tovarna ima v svoji kolekciji ca. 1500 vzorcev. Lahko si predstavljate, kako to izgleda v tovarni, (Nadaljevanje na 4. strani)
Zgradba oddelka za izdelavo zidnih tapet je na »grobo« dograjena. Začetek montaže strojev je predviden že v mesecu aprilu
(Stanje 7. III. 1973)
Tovarna celuloze Medvode
Proizvodnja v mesecu februarju 1973
	11/1973	I—11/1973	Plan	I—11/72/73
CELULOZA	103,3	99,7	100	106,3
PINOTAN	101,1	102,4	100	145,8
Proizvodnja celuloze v mesecu februarju je bila zadovoljiva. Uporabili smo 15 odstotkov žamanja, kar je za ta mesec precej. Ravno tako je dobra proizvodnja pinotana, saj je bil plan presežen s 2,4 odstotka.
Združene papirnice Ljubljana
Gibanje proizvodnje v mesecu februarju 1973
	Plan		Doseženo
		I. 1973	I.—II. 1973
Klasični papirji	100	100,8	109,5
Premazani papirji	100	104,1	94,2
Skupaj:	100	102,0	104,1
Lesovina	100	101,2	101,7
Izvoz ton	100	119,0	102,2
Izvoz v $	100	136,0	117,0
Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja
	Januar 1973	I.—II. 1973	0 1. 1972
I. papirni stroj	96,0	91,7	92,4
II. papirni stroj	96,6	92,6	90,2
III. papirni stroj	95,7	91,2	80,0
IV. papirni stroj	94,9	92,3	90,7
Skupaj:	95,8	92,0	91,2
Premazni stroj	60,3	54,7	52,1
Izmet klasičnih papirjev “/o	6,88	7,05	7,91
Izmet premaz, papirjev %	15,19	13,53	12,93
Tudi v mesecu februarju je bila, ne glede na majhno število obratnih dni, proizvodnja papirja izredno visoka. Na višino proizvodnje so predvsem vplivale znatno povečane brzine PS, minimalni zastoji, izmet ter znižane zaloge nedokončane proizvodnje. Od klasičnih vrst smo izdelali največ ofset papirjev, sledijo jim kulerji, ciklostil, bankpost, pigmentirani ter mehanografski papirji. Zastoji na PS so bili izredno nizki (ca. 4 °/o), prav tako tudi izmet — 6,9 Vo.
Proizvodnja premazanih papirjev je bila zaradi uvedbe sti-riizmenskega dela nadpovprečno visoka. Kot običajno smo ca. polovico proizvodnje premazali obojestransko. Zastoji na premaznem stroju so ostali na običajni višini ca. 30°/o, več pa smo ugotovili izmeta — 15 °/o.
Proizvodnja lesovine se je gibala v mejah postavljenega plana, ker je brusilnica normalno obratovala.
PAPIRNICA KOLIČEVO
GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE
Količinsko v %	februar 73 n/73	n/73	i-n/73
Izdelek	OP 11/73	n/72	i-n/72
Papir			. .	91,1	115,8	118,—
Karton		.	.	107.7	102,2	106,8
Lepenka 		.	.	109,8	97,6	97,6
Skupaj		.	.	104,8	103,8	107.8
Proizv. lesovine .	.	.	.	69,3	86,5	101,5
Vrednostno v %			
Papir			.	.	98,3	99,1	99,6
Karton		.	.	105,7	100,7	106',9
Lepenka 		.	.	103,3	109,5	102.2
Skupaj		.	.	104,—	101,8	105,1
Količinsko v % Karton		IZVOZ .	.	70,8	215,7	306,0
Papir 		.	.	79,3	427,1	218,3
Lepenka 		. . 		—	—
Skupaj		.	.	73,9	308,8	265,5
Vrednostno v %			
Papir 		.	.	68,9	184,5	272,1
Karton		.	.	72,5	485,5	208,6
Lepenka 		. . 		—	—
Skupaj		.	.	71,2	271,9	248,8
ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNIH STROJEV ZA FEBRUAR
Stroj	Kol.	Prazniki		Remont		Zastoji		Izkor.	Proiz.
	čas	ure	°/o	ure	°/o	ure	"/o	str. ‘la	v t
PS I	672	—	—	—	—	14	2,1	97,9	74,6
PS II	672	—	—	—	—	20	3,0	97,0	364,0
KS I	672	—	—	—	—	16	2,4	97,6	615,9
KS II	672	—	—	—	—	28	4,2	95,8	1.131.1
LS	672	—	—	—	—	15	2,2	97,8	189,5
Skupaj Brusil-	672	—	—	—	—	19	2,8	97.2	2,375,1
nica	672	—	—	112	16’,7	10	1,5	81,8	312,6
NETTO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA
	Zaposleni	"/»	Proizv./ zaposl.
Poprečje v letu 1972	696	100,0	100,0
Februar 1973	699	100,4	99,3
Poprečje v letu 1973	698	100,3	101,1
Izvleček iz poslovnega poročila m 1.1972
KOLIČEVO, MARCA — Delavski svet podjetja je na svojem
35.	zasedanju obravnaval poslovno poročilo za leto 1972. V tem prispevku želimo bralce seznaniti
Izvršitev plana proizvodnje:
Proizvod	Plan
1972
Papir...................4.993
Karton................ 20.769
Lepenka.................2.433
Skupno« papir,
karton, lepenka .	.	. 28.195
Lesovina................5.172
Iz zgornje tabele je razvidno, da je bil fizični obseg proizvodnje v letu 1972 večji kakor v letu 1971 in to pri vseh grupah proizvodov: pri papirju za 3.8 °/o, pri kartonu Za 2.8 Vo, pri lepenki za
2,5	«/o, skupno torej za 3.1 o/o. proizvodnja lesovine pa se je zmanjšala v primerjavi s proizvodnjo v letu 1971 za 13.3 °/o. Proizvodnja je potekala brez nekih večjih zastojev in boljše kakor v letu 1971. Ce poleg te ugotovitve še upoštevamo izkoriščenost posameznih proizvodnih strojev, potem je razumljivo, da ni realno pričakovati bistvenega povečanja proizvodnje in s tem celotnega dohodka podjetja brez večjih investicij v modernizaciji proizvodnje in povečanja proizvodnih kapacitet.
Dolgoročno planiranje in programiranje proizvodnje je prispevalo k večjim razpoložljivim količinam naših izdelkov za prodajo kot v prejšnjem letu. Količinska prodaja je znašala 28.4281 kar je 836 t več kot v preteklem letu.
Proizvodnja na strojih je bila po mesečnih programih, ki so bili sestavljeni na podlagi naročil naših kupcev. Pri sestavi programov se je upoštevalo čim boljše izkoriščanje proizvodnih strojev glede na razpoložljive delovne širine, prehajanje iz ene grm2 v drugO', čim manjše izgube na času in materialu. S tem nam je uspelo, da smo ob istih kapacitetah dosegli povečano proizvodnjo.
Glede na neugodne plačilne pogoje ob možnosti uvoza kartonov, katere kupci niso koristili, je bil ob koncu leta velik pritisk na sklepanje pogodb za dobavo v letu 1972, kakor tudi za leto 1973. Uspešno programiranje so ovirale delno spremembe glede na zbiranje naročil ob izvrševanju plana izvoza. V celotnem poslovanju smo vzdrževali še vedno zelo nizke zaloge blagovnega fonda, saj so ob koncu posameznih mesecev znašale od 70—143 ton. Primerjalno so zaloge našega podjetja nasproti industriji papirja Jugoslavije najmanjše, saj predstavljajo komaj 1—2 dnevno proizvodnjo. Pomembno je, da te zaloge ne predstavljajo neprodano blago, pač pa blago, ki ostane v skladišču zaradi transportnih razmer, dodelave in kompletacije zaključkov za izvoz. Opisano stanje zalog smemo oceniti kot zelo ugodno. Ob tem je važno, da ob splošni jugoslovanski nelikvidnosti lahko angažiramo večja finančna sredstva v Zaloge surovin.
s proizvodnjo in prodajo izdelkov, v prihodnji številki pa vas bomo seznanili s finančnim poročilom oz. doseženimi finančnimi rezultati.
Proizvodnja		Proizvodnja 72	
1972	1971	plan.	proiz. 71
4.826	4.651	96.7	103.8
21.290	20.718	102.5	102.3
2.350	2.233'	96.6'	105.2
28.466	27.602	101.0	103.1
4.750	5.477	91.8	86.7
Kvaliteta naših proizvodov v letu 1973 je bila v glavnem zadovoljiva, vendar ne brez reklamacij. Kot v preteklem letu so se reklamacije nanašale na kvaliteto tri-plex kartona predvsem zaradi va-lovitosti, medtem ko na zgornjo premazno stran kupci niso imeli pripomb. Reklamacije so bile v glavnem zadovoljivo rešene v korist našega podjetja, kakor tudi kupca. Glede kvalitete velja poudariti, da je vhodna kontrola pri naših kupcih vedno bolj razvita in zahtevna. Zahtevnejše kvalitete kartonov, s katerimi se kupci trenutno oskrbujejo iz uvoza, bomo pa lahko proizvajali šele po izvršeni rekonstrukciji KS II.
Dosežene poprečne prodajne cene naših izdelkov so se v primerjavi z letom 1971 povečale le za 2,6%, medtem ko so se prodajne cene v letu 1971 v primerjavi z letom 1970 povečale za skoraj 12 °/o. Kot že omenjeno, so ostale cene naših proizvodov v glavnem neizpremenjene zaradi zamrznjenja cen na nivoju posameznih tovarn. To ipocneni, da nismo mogli mimo družbenega sporazumevanja koristiti cene za določene izdelke, katere so že druge tovarne ob času zamrznenja dosegle. Glede na povečano stopnjo obrestne mere po kratkoročnih kreditih poslovne banke in plačilnih pogojih naših dobaviteljev, smo bili prisiljeni na polovici leta predlagati in uveljaviti povišanje obrestne mere na zapadle fakture od 8 % na 12 %. To smo opravili na osnovi sporazumov s potrošniki.
Ob upoštevanju, da zahteva izvajanje naših investicijskih programov velika lastna devizna sredstva in ob upoštevanju, da je izvoz najboljši in najcenejši način, da pridemo do potrebnih deviznih sredstev, je razumljivo, da smo v letu 1972 vlagali velike napore za povečanje izvoza. Prav tako je pomemben naš izvoz tudi zaradi obvladanja tržišča v perspektivi, če upoštevamo, da bomo vse naše investicijske perspektive odplačevali tudi v nadalje z deviznimi sredstvi ustvarjenimi z izvozom naših artiklov. Zaradi splošne situacije v Evropi in svetu je bila naša izvozna dejavnost v stagnaciji, čeprav smo bili v izvozu aktivni. Pričakujemo, da bodo daljši rezultati v realizaciji izvoza bistveno boljši šele v tem letu. Interes po naših izdelkih, predvsem po kartonih, je praktično neizpremenjen, celo povečan, vendar pa spričo konkurenčne
kvalitete in cene, ki so zelo nizke, je večkrat ežko sprejemljiv. Do povečanja izvoza v letu 1972 je prišlo zlasti pri kartonih in sul-fitnih papirjih, kar je finančno ugodno. Izvoz ni bil dosežen v planiranih okvirjih kljub pospešenemu pri v devanju.
V izvozu še vedno lahko koristimo mednarodne pogodbe, ki uveljavljajo prioritetni položaj nerazvitih držav in Zmanjšano carino v dežele Evropske gospodarske skupnosti. Kakor v letu
1971	je tudi v letu 1972 pomembno povečanje izvoza v ZR Nemčijo, za katero smo proti koncu leta
1972	imeli zasedene že vse kapacitete PSI. V nadaljnji prodaji še vedno prosperiramo z izvozom sulfitnih papirjev in smo tudi dogovorjeni za kvartalne spremembe cenikov po gibanju cen na tržišču. Izvozna stimulacija je bila v celotnem obdobju lanskega leta enaka in sicer 12% na devizno protivrednost, medtem ko nam je bila za prodajo v Iran izvozna stimulacija v višini 17 "/». Pri prevoznih stroških za izvoz v dežele Srednjega in Daljnega vzhoda smo še nadalje uveljavljali refakcijo pri pomorskih vo-zarinah, ki je tudi delovala stimulativno, kar se normalno priznava zaradi zaprtja Sueškega prekopa.
Kdo b® dobavitelj?
VEVČE, MAREC — Dne 5. marca so nas obiskali prvi ponudniki opreme za novo toplarno na Vevčah. Domači strokovni delavci, ki so zadolženi za pripravo gradnje tega objekta, so v večurnem razgovoru pregledali ponudbo, o kateri bodo seveda še natančneje razpravljali in izbrali najugodnejšo z ozirom na cene, kvaliteto in funkcionalnost. Sele po odločitvi bomo pristopili k naročilu in gradnji.
Z novo toplarno bodo odstranjene težave pomanjkanja energetskih virov in zadoščeno bo varnosti obratovanja, ki jo pri stari kotlarni ne moremo več doseči. Po predpisih o varnosti pri obratovanju s temi energetskimi stroji in ugotovitvami službe inšpekcije parnih kotlov, je življenjska doba naših kotlov že zdavnaj potekla.
Sklepno poročilo RS ZSJ o pojoči Pomurju
VEVČE, MAREC — Ker je tudi naše podjetje, kot skoraj vsa podjetja v Sloveniji, prispevalo materialna sredstva za pomoč ob elementarni nesreči prebivalcem Pomurja, je prav, da bralcu posredujemo izvleček iz sklepnega poročila o zbiranju in razdelitvi sredstev tega solidarnostnega sklada. Poročilo je bilo podano na seji Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije.
Eden od ukrepov za zaščito prebivalstva in ljudskega imetja je bilo tudi zbiranje denarnih sredstev. Priporočilo sindikata je bilo, naj delovne organizacije prispevajo vsaj 2% od čistega enomesečnega zaslužka. Temu se je pridružilo tudi naše podjetje (o tem smo že poročali).
Predvideno je bilo, da zberejo 2 milijardi S dinarjev. Glede na uspešno akcijo sindikatov in občinskih sindikalnih svetov pa so zbrali kar 2 milijardi 108 milijonov S dinarjev. Zbran denar so razdelili po naslednjih namenih: za odpravo škode na komunalnih objektih, za regresiranje pri nabavi semen, za pokritje neposredne škode gospodarskim organizacijam in za regulacijo rek in potokov.
Iz tega je očitno, da je solidarnostna akcija sindikatov in drugih forumov popolnoma uspela. Delovni ljudje, med njimi tudi naši kolektivi, so spet dokazali zavest in pripravljenost za pomoč svojim tovarišem ob nesrečah.
R. S.
Poslovno poročilo za leto 1972 je podal članom DS računovodja
tov. Lapajne
Vzgojno varstveni zavod na Vevčah prenovljen
VEVČE, MAREC — Po sedem mesecev trajajočih adaptacijskih delih v notranjosti zgradbe vevškega vrtca so se 1. marca letos otroci .s svojimi vzgojiteljicami vselili v prenovljene prostore. V tem času so se varovančki »starega« vrtca dobesedno stiskali v treh spodnjih prostorih sosednega stanovanjskega bloka in komaj čakali, da njihovo staro bivališče popravijo.
Prosili smo upravnico vevškega vzgojno-varstvenega zavoda tov. Milico Jurčevo, naj nam o tem kaj pove. Prošnji se je rada odzvala. Pa tudi otroci so k našemu razgovoru nekaj prispevali.
Tovarišica Jurčeva, kakšna je °l> boljših pogojili vaša zamisel o nadaljnjem delu z otroki?
S preureditvijo vrtca nismo Pridobili novih mest za sprejem otrok, kar nekateri hočejo prikazati. Naš stari vrtec je bil tako natlačen in delo z otroki tako težko, da tako ni šlo več naprej. Vso situacijo je rešilo le razumevanje delovne skupnosti Papirnice Vevče in seveda temelj-he izobraževalne skupnosti, ki sta dala vsak po 60 starih milijonov za odkup pritličja sosednjega stanovanjskega bloka. V teh prostorih smo pridobili 100 mest, s tern pa tudi začasno zatočišče za vse otroke, ki jih imamo'. Brez tega bi namreč med adaptacijo zavod ne mogel poslovati. Zdaj te vse to za nami. Čakamo le še °Premo za prostore v bloku, ki bodo predvidoma do junija opremljeni. Takrat bo šele vse delo našega zavoda steklo normalno*.
V stari zgradbi bodo odslej štiri skupine predšolskih otrok, ysaka v svoji igralnici. Prostori in oprema so izredno funkcionalni in ustrezajo vsem zahtevam sodobne vzgoje. K sreči imamo tudi kader vzgojiteljic, ki mu je Po izkušnjah in zavzetosti ter strokovni usposobljenosti težko bajti par. Za naš zavod je značilno, da z obilico igrač in raznih delovnih pripomočkov otroke zelo zaposlimo, s čimer jim omogočimo, da se veliko igrajo. Zna-bo je namreč, da je otrok, ki se yeliko in zavzeto igra in se na-igra —■ v poznejšem življenju delaven in uspešen. Zato smo pri opremi novega vrtca prav posebno skrbeli tudi za to.
Adaptacija vevškega vzgojno-varstvenega zavoda je ena prvih realizacij iz sredstev samoprispevka, za katerega se je odlo-cil tudi vevški kolektiv. Koliko*
smo ga tudi sami plačali, predračun je znašal 120 starih milijonov. Končni stroški pa so 150 starih milijonov, ki so narasli dedno tudi zaradi nepredvidenih dodatnih del. Sami pa smo naročili nove rolete in žaluzije na balkonskih oknih ter luči za razkuževanje, kar tudi znese dva stara milijona. Na žalost je tako lepa notranjost skrita za razpadajočo fasado* in neurejenim okoljem ter zaradi gradnje v neposredni bližini razdejanim otroškim igriščem. Pričakovali smo in še pričakujemo, da bo upravni odbor za gradnjo šol in vrtcev pri TIS z razumevanjem speljal začeto adaptacijo našega vrtca do konca.
Kljub idealnim načrtom za adaptacijo ste morda v prvih dneh uporabe prostorov le še našli pomankljivosti. Katere?
Že med adaptacijo* smo poleg rednega dela z otroki morali dokaj dosledno paziti, da izvajalci ne bi bili preveč površni. Pa so vseeno bili. Pd prvem pregledu izvršenih del nismo dobili uporabnega dovoljenja in zavleklo se je še za en mesec.
Povedati še moram, da smo z adaptacijo povečali zmogljivost od 200 na 400 obrokov. Kuhinja in pritikline zdaj zavzemajo ves prostor v suterenu. Opremljena je Z modernimi pripomočki in ustreza vsem zahtevam sodobne kuhinje. Da bomo izkoristili vso zmogljivost, bomo kuhali za vse enote našega vrtca (to je novi vrtec ob Rjavi cesti, blok na Studencu in za 100 otrok v bloku na Vevčah) ter za vrtec v Zalo-
Dolgo let smo veljali za posebnost, kajti samo pri nas je bilo sporazumno z delovno organizacijo Papirnico Vevče organizirano popoldansko varstvo za otroke, katerih matere delajo do večera. Po našem vzoru so lansko jesen organizirali tako delo tudi po nekaterih drugih vrtcih. Vseskozi so nam v papirnici plačevali vzgojiteljice za nadurno delo ali točneje 7,00 din za opravljeno uro. Krili so nam tudi strošku za porabljeno električno energijo. Od 1. junija 1972 pa nam ne dajo več. Sklep odbora Za družbeni standard nas je presenetil, in če hočemo ustreči zaposlenim materam, delamo naprej in stroške plačujemo sami. Prav pa to ni! Tistim vrtcem, ki so lani uvedli popoldansko izmeno, pla-
vsem novotarijam. Upam, da bomo tudi za naprej lahko ustregli željam po dobrotah.
* * *
Zakaj hodiš v vrtec — Robi?
V vrtec hodim, ker sita mamica in očka v službi. Rad sem v vrtcu ker je veliko igrač in otrok, s katerimi se skupaj igramo. Zdaj je še posebno lepo*, ker imamo vse novo. Najbolj sem vesel lutkovnega odra in table. Veliko se naučimo*; najraje rišem. Zdaj ima vsak dovolj prostora, da lahko slika. Rad bi se vozil z dvigalom tako, kot se vo*zijo vozički s hrano*.
Kaj pa je tebi v vrtcu najbolj všeč — Silva?
Meni je najbolj všeč kotiček. V njem so posodice, veliko
Lepo po vrsti za zagrnjenimi zavesami sanjamo o ...
punčk, oblekic, vozičkov in odejic. Ko se naigramo, moramo vse lepo pospraviti. Vse še ne znajo biti velike mamice — ne znajo pospraviti.
Zakaj si raje v novem vrtcu — Renato?
V novem vrtcu je bolj veselo, ker imamo več prostora, da lahko vozimo avtomobile. Rišemo na
tablo in se igramo s kockami. Včasih se igramo tudi v kotičku, le pospraviti ne znamo* vseh punčk in posod. Vsak ima vedno svoj ležalnik, ki ga sam pospravi. Na balkonu lahko telovadimo, lahko se bomo tudi igrali na njem. V stranišče gremo zelo radi, ker se potem umivamo s toplo vodo in brišemo vsak v svojo brisačo*. Ker ima v garderobi vsak svojo* omarico, ne zgubimo več copat in kap. Želel bi, da bi se še na igrišču lahko več igrali na gugalnicah in toboganu.
Tovariš Novak, kot vodja kadrovske službe v Papirnici Vevče ste verjetno podrobneje seznanjeni z vsem okoli druge izmene v vrtcu. Prosim za informacijo!
Kot omenja tov. upravnica, je nastalo popoldansko varstvo v vevškem vrtcu zaradi nuje. Če tovarna obratuje neprekinjeno, možje delajo v štirih izmenah, večina žena pa v dveh izmenah, se varstva otrok doma ne da vedno usklajati s šihtanjem staršev. Ob tem je treba upoštevati, da mnogi opravljajo* tudi nadurno delo, se šolajo, udejstvujejo v družbenih organizacijah, samoupravnih organih itd.
Ob kampanji za samoprispevek je bilo izrečenih mnogo obetavnih besed o zagotovitvi popoldanskega varstva povsod tam, kjer je to potrebno. Pričakovali smo, da bo to poslej skrb TIS.
Če je kje potrebno*, je to na Vevčah, saj v Ljubljani ni nobene druge tovarne, ki bi obratovala neprekinjeno. Kaže pa, da se je prav pri nas spet zataknilo, le kako to, saj so drugod celo posebej investirali v opremo in kader, da se je popoldansko varstvo izvedlo.
Da TIS ne krije stroškov popoldanskega varstva, sem izvedel šele sedaj. O tem smo vendar sklepali na Zborih volivcev in rečeno je bilo, da se bo to izvedlo. Slišal pa sem, da menda na TIS popoldansko varstvo me pojmujejo tako, da otroci, ki so bili do-(Nadaljevanje na 4. strani)
Naši kuharici želita, da bi otrokom teknilo
£obke si je treba vedno umivati. Lepo urejena umivalnica v zavodu in vse drugo tudi
*l,edstev je bilo namenjenih iz tega naslova in koliko od drugod?
Ne> da je ena prvih, pač pa Pi??aL1^a žalost javnost ni bila obveščena o tem, da prvi objekt, i ?yctean iz samoprispevka, že služi svojemu namenu, čeprav sta bili ob otvoritvi prisotni dve hovinarki. Prvi smo prišli na vr-®te> predvsem zato, ker smo že dobro leto imeli pripravljen kompleten projekt za adaptacijo in
gu in kasneje za vrtec v Zadvo-ru. Hrano bomo prevažali z avtomobilom, ki ga še čakamo *— obljubili so nam ga na občini.
Na prošnjo tovarne, kjer matere varovančkov delajo v dveh ali tudi treh izmenah, je bilo tudi varstvo organizirano še v popoldanski izmeni. Kako je s tem? Ali so zaradi tega dodatni stroški in če so, kdo jih krije? Koliko otrok imate sploh v varstvu in koliko v popoldanski izmeni?
čuje dodatne stroške TIS. Nam jih zdaj nihče!
Zdaj imamo v vseh naših enotah v varstvu 340 otrok. V popoldanski izmeni pa je poprečno 25 otrok.
Teta Hribarjeva, Ostreževa in Štrubljeva, ve ste že dolgoletne znanke vrtčeve kuhinje. Koliko obrokov zajtrkov, kosil in malic pripravite dnevno in kaj otroci najraje jedo?
Hribarjeva: V vrtcu kuham 24 let. V začetku smo skuhali 20 kosil, sedaj pa jih pripravimo čez 300. Dolgo sem čakala na izboljšanje in končno je kuhinja, ki se sveti — tu! Škoda, da so me leta prehitela, kajti prav kmalu bom odšla v pokoj. Od prvih gojencev imamo že otroke tu in iz roda v rod je okus enak. Vsi jedo radi palačinke, pohane piske, jabolčni zavitek ... vsi so veseli, če je kaj dobrega in dobijo »re-pete«. Jaz pa sem presrečna, da jim lahko ustrežem.
Ostreževa: Včasih sem sedela več ur pri velikih skledah krompirja, da sem ga lupila. Sedaj pa opravi to stroj. Jaz pa odhajam v pokoj in se samo* bojim življenja brez vsakodnevnega živžava.
Štrubljeva: Nekaj mesecev bo trajalo, da se bomo privadile
Opoldanski počitek
Prve vevške tapete izdelane v inozemstvu
(Nadaljevanje s 1. strani)	^ISpustov, prehrane, stanovanj itd.
ker je treba k tem vzorcem pri-|kife®u.ie »delavski svet«. Način, da
praviti še ca. 1200 novih vzorcev, jf Kar je starih, ki gredo v novo!| kolekcijo, so v večini primerov prekolorirani.	I
V	novi kolekciji prevladujejo^
poleg tradicionalno rumene in oranžne barve še vijoličasta, roza, zelena in rjava barva. Imeli smo res srečo, da smo pričeli spi prakso v času, ko je v tovarniB® vse na nogah. Na strojih so se„Ca vzorci menjavali tudi po večkratfe na dan, kar nam je dalo velike®'--možnosti za osvajanje rutinskega dela, kakor tudi za študij vseh tehničnih in tehnoloških možnosti tiskanja.	r,
V	tovarni imajo dobro organi-j ziran sistem nekakšnega »samoupravljanja«. Delavci volijo v »delavski svet« 11 članov. Predsednik delavskega sveta opravlja
imajo delavci poklicnega predstavnika, vsekakor ni slab, še posebno, če je lahko na ta način v stalnem kontaktu z delavci. Povem naj še to, da je opaziti pri delavcih precejšnje nezadovoljstvo na račun prevelikih davkov in prevelikih socialnih razlik, ki so tako očitne v ZEN. Nič čudnega, da je opaziti posebno pri delavski in študentski mladini navdušenje za naš sistem.
Prve vevške tapete izdelane v »Marburger Tapetenfabrik«
V tej tovarni smo kupili nekaj novih vzorčnih valjev. Nekatere od teh smo preizkusili na tiskarskem stroju. Tapete, ki smo jih izdelali v dveh vzorcih in šestih koloritih, smo izdelali popolnoma samostojno. Na razpolago so nam dali tiskarski stroj in vse potreb-
seuiim aeiavsaega sveua opravijargi cirovine Vse drnffo- kolorim-to dolžnost poklicno. Seje imajo||”? S^^va^v fekan^ S^-pnkraf mpKippnn na kafprp nnkli-t	PriPrava Darv, IlSKanje, gau
enkrat mesečno na katere pokli ^ tvi:.anje in izdelava rolic, je bilo cejo tudi predstavnike podjet3a.®| J, , h Predsedniki delavskega sveta imappT „	.	^ v _
svojo pisarno-, kjer se lahko vsakfeia Pogoj za uspesen začetek proiz-od delavcev ob vsakem času z'|l|vo^n^e *n rentabilno proizvodnjo njim pogovori. Ni minil dan, dagjSatapet na Vevčah __ ne bi predsednik delavskega sveta O Za papir smo ze omenili, da je vsaj dvakrat na dan prišel med; ^predrag in je^nujno zmzanje pro-delavce in sd z njimi pogovoril.fcJizv°dinih stroškov.
Vsi predlogi in pritožbe gredof|j Način tiskanja in kvaliteta ta-preko njega do vodstva podjetja.N 88pet zahteva kvalitetne pisane »Delavski svet« tu nima nobene barve, polnila, veziva in po-vršin-pravice pri poslovnem odločanju,	ske premaze. Vse te surovine so
ker je to le sindikalna o-rganizaci-	v glavnem iz uvoza in temu pri-
ja. Probleme delavskih oblek, do- merno drage.
Harmonija barvnih tonov na tapetah se začne že v vedrih. Na sliki: Jože Lampič, Peter Štamcar in ing. Ivan Bogovič pri pripravi barv
Vzgojno varstveni zavod na Vevčah prenovljen
(Nadaljevanje s 3. strani)
poldne v varstvu, pa popoldan starši ne morejo iz upravičenih razlogov zagotoviti varstva doma, ostanejo v varstvu še popoldan, temveč tako, da bi se morali otroci šihtati z materjo vred. To je morda v okolju kakšne tekstilne tovarne možno, če možje delajo samo dopoldan. To-da v kombinaciji dela v štirih in dveh izmenah se taka možnost izključuje. Če gre res za taka stališča, bomo morali preveriti in skušati pojasniti življenjske pogoje v takih delovnih okoliščinah. Če pa ne bo šlo, bomo morali kajpak slej ko prej doplačati še ta »izmenski luksus«.
Čudim se pa tudi, da je zmanjkalo denarja za ureditev okolice, igrišč, fasade, ograditve. Pravzaprav se ni kaj čuditi, mislim, da ne bom prerok, če rečem, da se bo to skušalo obesiti na »razumevanje« tovarne.
Glede očitkov, da je odbor za družbeni standard odklonil doti-ranje omenjenih dodatnih dejavnosti, je le treba reči, da se je način financiranja in poslovanja vrtca v zadnjem času bistveno spremenil. Predvsem smo prispevali za ureditev vrtca večji del sredstev, če odštejemo nekatere investicije, ki niso namenjene samo Vevčam. Plačujemo samoprispevek, nimamo nobenega direktnega vpliva na cene oskrbnin in ne na delovni režim kot prej. Zato bi bilo prav, da se ugotovi, da je dal delovni kolektiv maksimalni solidarnostni delež in da lahko vsaj povedo, kako naj deluje, da bo za naše razmere prav, zlasti, ker ne gre za nobene izjemne kaprice in da je vrtec tedaj, ko smo imeli več vpliva, deloval bolj prilagodljivo razmeram in ceneje.
Zapisal E. S.
Strojna oprema je takšna, da omogoča izdelavo dragih in kvalitetnih tapet. Ob takih pogojih so proizvodni stroški lahko kaj hitro previsoki in rentabilnost oddelka ogrožena.
V tem trenutku vodita k racionalnemu poslovanju pravilna zasedba delovnih mest in strokovnega koriščenja vseh tehnoloških možnosti, ki jih daje strojna oprema.
Čim se postavi relacija — kompetence, odgovornost, rentabilnost — potem je tudi pretirano obljubljanje delovnih mest v tapetnem oddelku popolnoma odveč. Skušali bomo delati s čim manjšim številom ljudi, delo pa organizirati tako, da bo vsak na svojem delovnem mestu nosil polno odgovornost za rentabilnost in tudi kvaliteto dela. Kakršno koli »dupliranje« dela v tapetnem oddelku ne pride v poštev.
poudarim naj, da bomo skušali v samoupravne okvire čimbolj verno reproducirati organizacijo in režim dela, ki smo ga imeli priložnost videti in bo prinesel dovolj uspeha in zadovoljstva pri delu. V tapetnem oddelku ni dovoljeno kaditi. Tisti, ki se bodo težko podredili redu v takšnem oddelku, naj se raje ne prijavijo na razpis. Delo v tapetnem oddelku je umazano in fizično, kakor tudi umsko, težko.
Pogosto zamenjavanje vzorcev in koloritov zahteva dvigovanje težkih vzorčnih valjev in korit z barvo. Največji problem pri izbiri kadrov bo ravno to, da morajo biti ljudje zdravi, z dobrim vidom in sposobnostjo točenja barv. Duševno morajo biti spočiti, pri delu natančni in sposobni za 8-umo stalno kontrolo kvalitete tiska. Kakršnokoli odtujevanje od stroja je tu nemogoče. Pri duplex-stroju je samo mala odsotnost lahko vzrok za poškodbo1 valja, ki je vreden več tisoč mark.
SPECIALIZACIJA NAŠIH DELAVCEV V »MAEBUKGEE TAPETENFABEIK«
Celotna grupa praktikantov je po našem izboru in tudi po nasvetih strokovnjakov v »Marburger Tapetenfabrik« opravila poleg splošne prakse (vsi delavci so šli skozi vsa delovna mesta) še ozko specializacijo.
Posamezni delavci so opravili naslednjo ožjo specializacijo:
VILFAN Vid — papirniški tehnik — tiskar, dobro poznavanje priprave fondov, škrobnega lepila, pisanih barv, osnovne bele barve in vseh vrst kitov.
LAMPIČ Jože — papirničar — tiskar (duplex stroj), dobro poznavanje gaufrimega stroja, popravilo papirnatih valjev, popravilo vzorčnih valjev itd.
BOGOVIČ Ivan — grafični inženir — kolorist, koloriranje in priprava kolekcije tapet, spoznavanje vseh tehničnih in tehnoloških možnosti, ki jih dajejo tiskarski stroji. Organizacija celotnega oddelka, recepture, formularji, surovine, vzorčni valji, rutinsko delo pri mešanju barv.
ŠTAMCAE Peter — papirničar — mešalec barv, poznavanje priprave škrobnih lepil, osnovne bele barve, vseh vrst kitov, pisanih barv, barvnih premazov, disperzij za doseganje pralnosti tapet itd.
TETNIK Bojan — papirniški tehnik —• tiskar, dobro poznavanje dodelavnih strojev in delo mešalca barv.
Ing. Bogovič
Ob mednarodnem prazniku žena je Janez vsako leto prinesel svoji ženi lepo rožo, vendar že vso polomljeno, ker jo je ponavadi skrival pod pazduho, da ne bi preveč očitno kazal svojim kolegom naklonjenost do žene.
Letos mu je pa _ žena že vnaprej naročila: »Če misliš spet prinesti polomljeno rožo, raje ne prinesi ničesar, le tisto — od srca!«
Ko so pričeli na Vevčah graditi tapetni oddelek, je bilo treba odpreti severno-zahodni vhod, ki je bil do sedaj stalno zaprt. Aktiviral se je naš upokojenec Ivan Irt in postal iz sušilca papirja vratar. Pravi, da je bil ta ukrep skoraj nujen, ker cene merlota stalno naraščajo
Popis članstva Zveze komunistov
VEVČE, MAREC — Zadnja razširjena seja sekretariata OZK je bila 21. februarja 1973. Na sejo so bile vabljene poleg članov sekretariata tudi tov. Magda Sešek, Gabrijela Trtnik in Lenčka Lovec, evidentičarke popisa član-
Proizvodnja papirja in lepenke v Veliki Britaniji neekonomična
Po poročilu britanskega združenja papirne industrije ,se je poprečni dobiček 30 naljvečjih v anketi zajetih družb glede na doseženi promet lani skrčil na 3,6 “/o proti 11 % pred dvema letoma. Upoštevajoč predelovalno industrijo pa se je stopnja rentabilnosti (dosežen čisti dohodek v razmerju do prometa) zmanjšala v zadnjih treh letih od 2,3 na
1,4	%. (TA)
Vir:	Financial Times 25978,
7.	II. 1973
stva naše organizacije ZK. Prisotni so se seznanili s popisnim listom člana ZK. Dogovorjeno je bilo, da bo popis članstva ZK Papirnice Vevče 27. in 28. februarja 1973. Vsakokrat od 10. do 14. ure po predhodno dogovorjenem vrstnem redu. Za hitrejšo izpolnitev popisnega lista člana ZK, so menili, da naj vsak član prinese s seboj že izpolnjene podatke, ki naj bodo razvidni iz vabila.
Nedvomno bo popisni list člana ZK služil poleg ostalega tudi organizaciji ZK, da bo glede na dosedanje funkcije v ZK, samoupravnih organih, samoupravnih organih družbeno-političnih skupnosti in družbeno-političnih skupnostih in društvih, oziroma zadolžitve možno na podlagi podatkov iz popisnega lista enakomerneje razporediti člane ZK, predvsem tiste, ki so bili dosedaj v omenjenih organizacijah manj aktivni ali pa sploh ne.
Ob zaključku seje je sekretar OZK seznanil prisotne z dosedanjim delom in sklepi aktiva sekretarjev papirne industrije SES.
J. M.
Menjava brusilnega kamna
Delo samoupravnih organov
KOLIČEVO, MARCA — Delavski svet, ki je imel svojo 35. sejo dne 26. februarja, je razpravljal o poslovanju podjetja v preteklem letu. Diskutanti so poslovanje ocenili kot ugodno. Govorili so tudi o rekonstrukciji in ugotovili, da dela s tem v zvezi normalno in brez zastojev napredujejo. Razpravljali so tudi o bilanci podjetja in končno sprejeli poslovno poročilo in bilanco za preteklo leto.
Na tej seji je tov. Jakob Zano-škar, predsednik delavskega sveta, sporočil, da s 1. marcem odhaja v pokoj in je zato potrebno, da bo nekdo drug vodil seje. Sprejet je bil sklep, da do izvolitve novega predsednika vodi seje namestnik tov. Miro Avbelj.
Ob zaključku seje se je direktor tov. Varšek tov. Zanoškarju zahvalil za dolgoletno sodelovanje in vestno delo. V svojih 38 letih službovanja je mnogo prispeval za razvoj Papirnice Količevo in nam je lahko za zgled pri bodočem delu. V zasluženem pokoju
mu je zaželel še mnogo prijetnih ur, predvsem pa zdravja.
Na 59. seji je PO razpravljal o planu proizvodnje in realizacije za marec 1973, pri čemer je tov. Milič poudaril, da v planu ni izkazan dobiček in sicer zato, ker predpostavke, iz katerih smo izhajali v prejšnjih mesecih, niso sigurne in nam ne koristijo. Do pravih podatkov ni moč priti, ker še nimamo kalkulacij, spreminjajo pa se tudi še cene in so podatki vedno drugačni. Sprejet je bil tudi pregled izvršenih nadur v prejšnjih dveh mesecih in plan za mesec marec.
Na seji so razpravljali tudi o predlogu tov. direktorja, naj bi doma organizirali lastno zobno in splošno ambulanto in sicer v Zdajšnjih kopalnicah. Tov. Varšek meni, da je bolje, da si uredimo lastno ambulanto, koit pa da velika finančna sredstva vlagamo v adaptacijo obstoječe v Induplati Jarše. Člani PO so si bili enotni, da je ta predlog vsekakor zelo umesten in naj se to skuša čim-prej urediti.
Program stanovanjske izgradnje za obdobje od 1973-1977
KOLIČEVO, MARCA — Potrebe po stanovanjih hitro naraščajo. Kljub temu, da je Papirnica Količevo vseskozi vlagala precejšnja sredstva za reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih, ostaja ta problem že aktualen.
Iz arhivske dokumentacije je razvidno, da so se sredstva pred pričetkom stanovanjske reforme (1965) vlagala predvsem za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini, saj se je do tega časa razpolagalo s 139 stanovanji. (Podatek je vzet iz gradiva »Izvajanje stanovanjske politike«, ki ga je pripravila komisija za uresničevanje stališč III. republiške konference ZKS.)
V obdobju po letu 1965 se je postopoma začelo uveljavljati načelo, da je reševanje stanovanjskega vprašanja v sodelovanju z delovno organizacijo in širšo družbeno skupnostjo predvsem dolžnost delavcev. Močno se je razvila iniciativa delavcev, prišlo je do značilnih in spodbudnih premikov pri izgranji individualnih stanovanj ter varčevanja. K temu so prispevale tudi poslovne banke s participacijo pri kreditih. Rezultat take stanovanjske politike v tem obdobju je bil, da ima okoli 120 delavskih družin rešen stanovanjski problem. Ker se je dokaj šen del sredstev usmeril v kreditiranje individualne gradnje, je določeno število delavcev, ki niso imeli možnosti za lastno gradnjo, ostajalo v slabših stanovanjskih pogojih, katerim bo potrebno v naslednjih letih preskrbeti stanovanja.
7.	Vila Bistrovka (rušenje)
8.	Hiša ob lesnem prostoru (rušenje)
Prioritete in dinamika reševanja posameznih stanovanjskih potreb bo naknadno določena s sklepom samoupravnega organa.
RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
Prenešena sredstva za st. izgr. Tekoči priliv (7 % prisp.) Odplačilo danih kreditov Sredstva iz dohodka po Z. R. Sproščena vezana sredstva
Skupaj
Odplačila kreditov Razširjena reprodukcija Vezava sredstev
1973	1974	1975	1976	1977
393	—	—	—	—
810	850	900	900	900
257	300	300	300	300
—	500	500	500	500
1570	1570	2000	1900	1900
3031	3400	3700	3600	3600
460	500	600	600	600
1570	1570	2000	1900	1900
1000	1150	1100	1100	1100
Skupna sredstva za stanovanjsko izgradnjo (razširjene reprodukcije)
Stanje zgrajenih stanovanj iz sredstev podjetja
	do 31. decembra	1972
1922 —	1 stanovalec	1,762.200
1934 —	2 stanovalca	5,848.200
1956 —	17 stanovalcev	57,061.800
1957 —	5 stanovalcev	27,443.200
1962 —	6 stanovalcev	23,973.525
1963 —	17 stanovalcev	64,218.237
1963 —	14 stanovalcev	51,461.050
1965 —	5 stanovalcev	22,419.180
1962 —	5 stanovalcev	20,442.885
Skupno 72 stanovalcev		274,629.677
INDIVIDUALNA GRADNJA
1966	— 32
1967	— 24
1968	— 27
1969	— 24
1970	— 19
1971	— 22
1972	-	33
Skupno 18
prosilcev
prosilcev
prosilcev
prosilcev
prosilcev
prosilcev
prosilcev
l prosilcev
532.000.	— 464.875,—
735.000.	—
580.000.	—
482.000.	—
855.000.	— 1,036.750.—
4,685.625,—
Nakup družbenih stanovanj v vrednosti	481.360.
Skupaj	5,166.985.
Opomba: Večina prosilcev je po pravilniku o stanovanjih dobila posojilo za novogradnjo in dograditev, zato se je število skupnih prosilcev zmanjšalo na 121.
PROGRAM ZAJEMA:
I.	Primanjkljaj stanovanj za člane podjetja:
1.	Priliv novih delavcev
2.	Rušenje starih hiš — nadomestila
3.	Zamenjava zasilnih stanovanj
II.	Potrebe izhajajo iz naslednjih vzrokov:
1.	Reševanje prošenj (prihod novih delavcev in zamenjava)
2.	Menza — (rušenje)	v .
3.	Hiša in gospodarsko poslopje v Radomljah (rušenje)
4.	Stanovanjski provizorij (rušenje)
5.	Stanovanje v Črnelem (zamenjava)
6.	Vila Savinjka (rušenje)
1973	1,570.000
1974	1,750.000
1975	2,000.000
1976	1,900.000
1977	1,900.000
Skupaj	9,120.000
V	petletnem obdobju bi tako iz našega deleža (45 %) od 7% stanovanjskega prispevka zbrali 4,360.000.— din.
Iz ustvarjenega dohodka gosp. org. bi za stanovanjsko izgradnjo izločili še 2,000.000.— din.
V	tem času bo naš prispevek v solid. skladu občine (30% od 7 % stan. prisp.) znašal okoli 2,907.000.—- din, naš prispevek v sklad za razširjeno reprodukcijo (25% od 7% stan. prispevka) pa bi v teh letih znašal približno 2,420.000.— din.
Predvidevamo, da bi vsa prosta sredstva za stanovanjsko izgradnjo vezali pri banki pod sedaj veljavnimi pogoji in dobili na ta sredstva 75 % kredita.
Ni pa upoštevana možnost, da bi dobili kredit iz sklada, ki se bo z obveznim združevanjem ustvarjal pri banki, čeprav je povsem možno in logično, da tak kredit dobimo, seveda, če bomo nastopali pred skladom s planom potrebnih sredstev za pokritje stanovanjskih potreb naših delavcev.
PREDLOG STRUKTURE STANOVANJ
	I	05	rn 05	to 05	1977 Skupno število stanovanj za čas 1973—1977
1. Družbena izgradnja stanovanj —	samske sobe —	garsonjere	—	2	1	1	2 0
— enosobno stanovanje	—	1	2	3	1	7
— dvosobno stanovanje	6	3	6	5	5	25
— trisobno stanovanje	—	1	1	1	1	4
Skupno 2. Individualna gradnja	10	10	10	10	10	50
3. Adaptacija	2	5	5	5	5	22
4. Povprečno število zaposlenih	700	700	700	710	710
Na 50. seji OMO so člani razpravljali o tekočih kadrovskih zadevah, pregledali sklepe zadnje seje ter o disciplinskih prekrških. Tu so razpravljali o prejetih prijavah za razpisano delovno mesto vodje proizvodnje. Po daljšem in vsestranskem preudarku so si bili edini in za vodjo proizvodnje imenovali tov. Ivana Jeretino. Dalje je bil sprejet plan sklada za rekreacijo v letu 1973', kamor sodijo izdatki za znižano vožnjo, regresi za dopuste, regresi za borce ter stroške za klimatsko zdravje in klimatsko okrevanje.
Na zadnji seji OMO so razpravljali o odpovedih delovnega razmerja, ki sta ju dala tov. Anica Kosmač — blagajničarka in pa Ciril Smerkolj — konstrukter. Obe odpovedi sta bili sprejeti. Hkrati so razpravljali tudi o tem, kako bi izpraznjena delovna mesta V računovodstvu najustrezneje zasedli. Po temeljitem preudarku je bil sprejet sklep, da se na izpraznjeno delovno mesto blagajničarke določi Ivica Kosmač, na mesto kalkulanta Anica Cerar, na mesto vodje materialnega knjigovodstva pa tov. Anica Laboda. Izpraznjeni delovni mesti Kosmačeve in Cerarjeve pa se razglasi.
Razpravljali so tudi še o drugih tekočih kadrovskih zadevah.
Tov. Deizinger je člane obvestil, kako je z obratovanjem kopalnic. Meni, da je promet prenizek, zato naj bi na enih sej delavskega sveta ponovno razpravljali o usodi kopalnic.
Tako kot na zadnji seji DS ter zadnji seji PO, so tudi tu razpravljali o ureditvi lastne splošne in zobne ambulante. Člani OMO se strinjajo, da organiziramo lastni ambulanti in zato so sprejeli sklep, da odgovorne službe v podjetju urede vse potrebno za ureditev tega vprašanja.
Razpravljali so tudi o stanovanjski problematiki in kreditiranju gradenj. Sprejeli so sklep, da se sredstva, predvidena za stanovanjsko izgradnjo, namenijo tako, da gre večji del za gradnjo družbenih stanovanj in pa manjši za individualno gradnjo, pri tem pa so se zedinili, da se čimprej razpiše natečaj za dodelitev kreditov Za gradnjo stanovanjskih hiš.
gm
Odvisno od sorte!
JVa sestanku komisije za analitsko oceno delovnih mest, ki se zadnje čase bolj pogosto sestaja in intenzivno dela, je član komisije vprašal, za kdaj je predvideno, da bo delo končano.
Dobil je odgovor: »Ko bodo hruške zrele.« Vprašalec z odgovorom ni bil zadovoljen in je hotel vedeti, katere hruške, ali zgodnje ali pozne.
Vzdrževanje, remonti in energetika
v letu 1972
KOLIČEVO, MARCA — Vsa
vzdrževalna dela v našem podjetju strokovno zasledujemo načelno po dveh kriterijih — tekoča vzdrževalna dela in investicijsko vzdrževanje. Stroškom tekočega vzdrževanja nismo doslej namenjali kake posebne pozornosti, četudi za leto 1972 ugotavljamo, da je bilo za to vzdrževanje potrošenih 2,254.219,00 din, za investicijsko vzdrževanje pa smo porabili 3,009.752,00 din. Kakšen naj bi bil pravilen odnos med enimi in drugimi stroški, naj bi pokazale analize vseh vzdrževalnih del. Planirane stroške za investicijsko vzdrževanje smo v tem letu presegli za 319.751,80 din. Ta prekoračitev planiranih stroškov je nastala zaradi vzdrževalnih del, ki so bila izvršena v letu 1971, obračunana pa v letu 1972. Drugi razlog za to prekoračitev pa so neplanirane vendar izvedene novogradnje, preureditev in popravila delovnih sredstev zaradi povečanja kapacitete ali kvalitete učinka tehnološkega, proizvodnega, oziroma delovnega procesa. Več sredstev smo uporabili tudi za izboljšanje delovnih pogojev in druga dela.
Vzdrževalna dejavnost dela tudi na področju novih investicij, za kar je bilo porabljenih 368.219,00 din, pri uslugah pa je bilo 23.835,00 din realizacije.
Od pomembnih del v obravnavanem letu bomo našteli le nekaj najbolj karakterističnih:
V	lesobrusilnici je bil takoj ob začetku leta zamenjan kamen brusilnika in izveden remont naprav v brusilnici. V mesecu januarju smo obnovili vodnjak št. 1, kasneje pa tudi vodnjak št. 2. Za dodelavo lepenke je bila nabavljena in montirana mostna tehtnica nosilnosti 1000 kg s krožno skalo, proizvod Libela, Celje. Izvedena je bila potrebna instalacija za lepilo Osal v oddelku za proizvodnjo lepenke, tako da je možno direktno doziranje iz avtocisterne v rezervoar.
Nemale težave in zastoje je povzročila uporaba sintetične klobučevine na PS II, kjer so se zaradi novonastalih pogojev lomili čepi vodnih valjev.
V	dodelavi lepenke smo montirali novi rezilnik Senator, proizvod firme Schneider. Rezalnik je bil stavljen v pogon 20. 3. 1972, 26. 7. 1972 pa smo morali poškodovane pogonske zobnike iz iig-nosona zamenjati s kovinskimi zobniki. Zamenjava zobnikov je bila izvedena na račun dobavitelja stroja. V oddelku dodelave lepenke je bil izveden tudi remont satinerja št. 3.
Ob izkopu jaška za novo tovorno dvigalo pri PS II, smo instalirali novo cev za dovod fabrikacij-ske vode k PS II. Tovorno dvigalo nosilnosti 1000 kg nam je izdelalo in montiralo podjetje Elektrodvigalo iz Ljubljane.
Ob majskem zastoju smo pri KS II izvedli popravilo pogona vlečne stiskalnice pri prečnem rezilniku, mesec dni kasneje pa smo za mazanje reduktorja gladilnega valja instalirali novo oljno črpalko1.
Remonti na proizvodnih strojih so bili izvedeni po terminskem planu in kot prvi je bil izveden remont PS I od 29. 5. 1972 do
2.	0. 1972. Ob zaganjanju stroja po remontu so nastale težave zaradi preobremenitve pogonskega elektro agregata.
V	oddelku za proizvodnjo lepenke je voznik viličarja 6. 7. 1972 zadel ob litoželezno skledo kolo-droba »Voith« in jo poškodoval. Popravilo smo izvedli s pločevinastimi zaplatami. V tem oddelku smo preuredili pogon Carcano kolodroba na jermenski pogon in montirali novo tresilno mizo, horizontalni transporter in elevator za transport snovi od kolodrobov v holansko dvorano.
Ob delnih remontih v oddelku za izdelavo lepenke smo montirali izžemalnim strojem nove brezsto-penjske PIV pogone.
Na HS I smo v mesecu juniju navarili lopatice in vodilne obroče turbine.
Med letom smo pri vzdolžnem rezilniku previjalnika Brudelhaus prebrusili osnovne nože.
Ob remontu KS I v času od
4.	9. 1972 do 10. 9. 1972 smo poleg ostalih remontnih del zbrusili tudi dva valja kalandra.
Pri PS II je bilo opravljenih več popravil na stiskalnicah in med drugim je 2. 9. 1972 stekel ležaj centralne stiskalnice. 7. 11. 1972 je bilo zavarjeno stojalo II. stiskalnice in ugotovljeno, da je počeno stojalo tudi na delovni strani. Pri tem stiskalnici je 4.
12.	1972 prišlo do poškodbe obeh valjev, zaradi mazalke, ki je padla mednje. Generalni remont pri tem stroju je bil opravljen v času od 26. 6. do 30. 6. 1972.
Večkratna popravila smo v tem letu izvedli na supratonu v OPS I, pri čemer imamo največ težav z nabavo za ta stroj potrebnih kolutnih ležajev. Ležajev namreč na domačem tržišču ni, uvoz pa ni dovoljen.
V	oddelku priprave snovi prihaja do lomov prebiralnih mrež na prebiralnikih Johnson, pri čemer je največkrat potrebno generalno obnoviti tudi korito posameznega prebiralnika. Ko že obravnavamo prebiralnike, naj na tem mestu omenimo tudi prebiralnike Lamort, pri katerih često prihaja do tega, da ne deluje tesnilna voda, kar je vzrok za poškodbe ležajev. Tudi litoželezna ohišja teh prebiralnikov so nam že večkrat pretekla, zato smo pred tem, da moramo nabaviti nova ohišja.
Da bi omogočili izvedbo popravil na vodni instalaciji v stari tovarni, ob tem, ko KS II normalno obratuje, smo pred črpalni bazen vgradili zasun gr 500.
Pri vodnih napravah naj omenimo tudi okvare na pohalu v VČN. Iz dosedanjih izkušenj smo ugotovili, da je potrebno nabaviti novo rezervno puhalo.
Zaradi defekta na hladilcu olja za diesel agregat smo izdelali in vložili v hladilec nov register iz bakrenih cevi.
Tudi remont KS II in priprave snovi smo izvedli v planiranem obdobju i. s. od 18. 9. do 25. 9. 1972. Pri KS II ko-t tudi pri drugih proizvodnih strojih ugotavljamo vse pogosteje okvare na grelnih registrih in toplotnih izmenjevalcih. Pri tem stroju naj omenimo še nenavaden lom zgornjega valja kalandra.
Kot že uvodoma omenjeno, je naštetih le nekaj del, navedemo naj pa tudi to, da se iz ca. 2500 naročil vzdrževalnim delavnicam, da sklepati, da je vzdrževalna dejavnost pestra in zahtevna. Da bi lažje opravljali vzdrževalna dela, in da ne bi bili v toliki meri odvisni od zunanjih uslug, je potrebno vzdrževalne delavnice opremiti in dopolniti z nekaj novimi napravami in obdelovalnimi stroji.
ENERGETIKA
V	preteklem letu je energetika v pretežni meri dobro oskrbovala proizvodne obrate s potrebno tehnološko paro (119.718 ton), električno energijo iz lastnih virov (10,743.846 kWh), vodo za tehnologijo (5,101,741 m3) in stisnjenim zrakom po potrebi. Energetika je imela tudi v tem letu težave glede obratovanja, vzdrževanja in remontiranja energetskih in ostalih naprav, kar pa je dostikrat izviralo iz pretežno zastarelih ter do meje zapolnjenih zmogljivosti obstoječih naprav.
Generalni remonti so bili opravljeni v planiranih mesecih in v planiranem času za predvidena dela. Zaradi del, ki so se pokazala šele pri samih remontih, pa se je pri Steinmiiller kotlu podaljšal remont za dobra dva dni. Cevi gladkocevnega grelnika vode so bile namreč skoraj povsem zakoksirane zaradi zamaščenja. kondenzata. Te težave nam povzroča notranje mazanje parnega stroja.
Na Steinmiiller kotlu smo v preteklem letu imeli tudi dva iz-
redna zastoja. Spomladi je počila cev pregrevalnika pare, katera je bila zamenjana leta 1968 s cevjo Ljubljanske toplarne. Poleti pa je bil »značilen« zastoj zaradi pregoretja dela rešetke.
Nepredviden Zastoj je bil junija tudi na HC I. Več kot 40 let star transformator moči je dokončno uničil atmosferski prena-petostni val. Ker se trafo potrebnega prenosnega razmerja ni dobilo na tržišču v krajšem času, smo kupili rabljenega in ga dali ustrezno predelati. Cas izpada smo izrabili za popravilo večje vodne turbine, obnovitev dveh zapornic HC I in popravilo regulacijske naprave v turbini HC H.
V	mesecu novembru smo zaradi izrabljenosti z bakrenimi cevmi kompletno obnovili oljni hladilnik Diesel agregata ter očistili rezervoar in zamenjali obtočno olje.
Po septembrskih generalnih remontih je bil dograjen jašek za ogorke. Na ta način je bil omogočen odvoz ogorkov z Volvo transporterjem. Tako se je odpravilo težaško delo odvoza ogorkov z vagončki na visoko deponijo, s tem pa smo zmanjšali potrebno delovno silo na odvozu in odstranili vzrok za fluktuacijo delavcev iz KC.
V	vodočistilni napravi smo v začetku junija izmenjali kremenčev pesek pri dveh večjih čistilnih komorah, ter zamenjali uničene keramične šobe. Usedlinske bazene smo po ustaljenih intervalih čistili trikrat letno. Zastoje za državne praznike smo izkoristili za čiščenje bazenov v kuhinji kleja, črpalnega bazena in za obnovo sesalnih košar. Le-te smo morali očistiti tudi v novembru zaradi zamaščenosti vode in ker je bil obratovalni interval predolg.
Glede na navedeno, bo potrebno povečanje in obnova pralnih zmogljivosti prišla v tekočem letu za energetiko zelo1 prav. Ostala pa bo še naprej odprta problematika glede potreb po električni energiji. Iz zunanjega omrežja je letos znašalo kritje potreb 58 °/t>, s tem da se predvidevajo povišani stroški Za kupljeno električno energijo v naslednjih letih.
Na področju elektrovzdrževa-nja elektroenergetskih naprav, elektrorazvoda ter elektromotornih pogonov v tehnologiji ni bilo večjih odstopanj v primerjavi s prejšnjimi leti.
Omeniti je potrebno zamenjavo izrabljenega napajalnega kabla na konstantni del KS I ob izdelavi in montaži razdelilca. Na ta novi razdelilec je bil prestavljen tudi kabel, ki je prej napajal KS I preko razvoda KS II. Strelovod-ne naprave so bile dokončane za vse predvidene objekte.
Izvedeni so bili priključki za tretji kolodrob LO ter elevator, mreža in trak v istem obratu. V OPSI je bil predelan priključek za entstiper ter izvedena montaža tekočega traku. V začetku leta je bila v KC izvršena vgradnja Siemensovega 3000 A stikala za PT, kasneje pa še zamenjava dveh preklopnih stikal v stikalnici.
Glede razsvetljave je bilo po-1 trebno predelati ali obnoviti svetlobna telesa in instalacije v lopi odpadkov, pri PS I, delavnici garaže ter na zunanji razsvetljavi.
Prav tako je bilo potrebno predelati avtomatiko za stiskalnico v LO, pogon vodnih črpalk pri vodnem razdelilcu, izvesti priključek na Senator rezilec v sušilnici, zamenjati glavni motor v OPS II in predelati lučni razdelilec PS II.
Težave so se pokazale glede za-ganjačev, saj je ob robustnem posluževanju njihova življenjska doba prav kratka. Vsekakor pa je največ dela in strokovnosti bilo potrebno pokazati pri ureditvi nove TP 20/0, 4 kV, 1600 kV A, ki smo jo z majhnimi izjemami izvedli v lastni režiji. Razen gradbenih del je elektrodelavnica izdelala in montirala 0,4 kV razdelilno ogrodje, 20 kV celico v sti-
skalnici KC, preureditev odcepa v TPK, položitev kabla 20 kV ob poprejšnji izdelavi kabelskih polic ter montirala sam oljni transformator. Izvedene so bile povezave na obstoječe razvode ob pomoči IMP in SKIP-a. Objekt je tik pred dokončanjem. Potrebno je še urediti formalni del pred pogonom. S to investicijo bi uspeli nadomestiti izpad domače električne energije zaradi izpada PT ali generatorja v tem bloku.
Ob rednem remontnem servisiranju elektromotornih pogonov in instalacij v proizvodnih obratih občutimo pomanjkanje kadra. To skušamo nadomestiti tako, da si
izposodimo nekaj električarjev iz bližnjih tovarn papirne industrije.
Omeniti je treba še delo instru-mentalcev, saj imamo dosti instrumentov in merilnikov različnih faz. veličin in energetskih medijev ter avtomatike in precizne mehanike. Na področju elek-trovzdrževanja in elektroenergetike je še dosti neurejenih zadev, ki jih bo potrebno v bližnji bodočnosti odpraviti. Omenili bi samo nekaj: selektivnost zaščitnih naprav, evidenca elektromotorjev, rekonstrukcija stiskalnice 0,4 kV in KC in ureditev tehnične dokumentacije.
Bodimo tovariši!
VEVČE, MAREC — Očitno je, zadnje čase morda malo manj, da nam naslov »tovariš« pomeni precej običajno besedo. Glavni vzrok temu je, da znatnemu številu članov kolektiva — ne večini — tovarištvo ne pomeni tega, kar bi moralo. Dejanska, prava vsebina tovarištva, njena moralna osnova jim je premalo v zavesti.
Ni dvoma, da je bilo o tem že veliko pisanega. Nekaj tudi V našem glasilu. Še vedno pa ni vsem jasno, kakšen naj bo novi človek v veliki socialistični skupnosti, ali človek nasploh. Zato so nam vrline, ki naj bi prevladovale v liku človeka —• tovariša vse preveč tuje, neprijetne, včasih morda celo prenizke.
Pomen naziva tovariš smo potisnili ali skušali potisniti v pretežno družbeno, socialno smer in z njim poudariti socialno enakopravnost. Hkrati smo imeli pri tovarištvu v mislih še človekov odnos do skupnosti, tj. da smo zamenjali dolžnosti, ki jih ima nekdo do skupnosti, s tovarištvom oziroma nazivom tovariš.
Pojem tovariš —1 tovarišica naj bi nam pomenil v določeni meri ideal našega današnjega človeka. Zato je vprašanje tovarištva povezano s celotnim položajem našega moralnega in ne drugega položaja, kar je v zvezi z normami v naši družbi.
Ker so še vedno prisotne možnosti za birokratske težnje posameznikov, je 'tudi resnično tovarištvo zares vprašanje vsakdanjega življenja in medsebojnih odnosov.
Kaj rado se zgodi, da dobi naziv tovariš ali tovarišica v zavesti ljudi zgrešen pomen in nam pomeni samo drugo ime, nadomestilo za »gospoda birokrata« v kakršnem koli družbenem polo-1 žaju že, četudi bo kaj hitro ugovarjal, če ga bo kdo zares imenoval »gospod«. Res pa je tudi. da včasih rabimo naziv gospod zato, da bi koga že na zunaj družbeno zaznamovali, čeprav včasih ne upravičeno.
Tovarištvo pa ni vedno enakost.
Pri mnogih, ki dobro in pošteno mislijo, je zelo razširjena miselnost, da je izraz tovarišica in tovariš primeren le za vrstnike, to-
rej za ljudi njihovega družbenega ugleda in položaja, enake starosti, za kolega, dobre znance ali kvečjemu še za podrejene. Nikakor pa si ni mogoče pomagati s tem nazivom pri ljudeh, ki sd starejši ali več znajo ali pa so le površni znanci, ker bi jih s tem morda celo utegnili užaliti. Lahko pa ugotovimo, da tovarištvo ne more vedno pomeniti vsestranskega izenačevanja ljudi. Če torej koga nazivamo s tovarišico, tovarišem, to ne sme istočasno pomeniti, da se z nazvanim izenačujemo na vseh področjih, zlasti pa ne v odnosih do odgovornosti, navadah pri delu, izpolnjevanju nalog, ki imajo za cilj napredek v organizacijah vseh vrst.
Če končno ta naziv res pravilno uporabljamo, vemo, da vključuje spoštovanje, ki ga sočloveku — tovarišu zaradi njegovih odlik, odnosov in prizadevanj dolgujemo1.
Francoska papirna industrija opušča proizvodnjo roto papirja
Preteklo leto je bilo za francosko papirno industrijo izredno uspešno, zaradi prestrukturiranja panoge v predhodnih letih. Proizvodnja papirja in lepenke se je lani povečala za 7 %> na 4,53 mi-lij. ton, brez rotacijskega papirja, kjer je proizvodnja nazadovala za 17 "/o, pa je znašalo povečanje celo 9%>. Domača potrošnja se je povečala za 8 %> na 5,36 milij. ton. Uvoz se je povečal za 15 %» na 1,32 milij. ton (uvoz roto papirja iz Skandinavije), izvoz francoske papirne industrije pa se je povečal za 13 %> na 0,49 milij. ton. Ob nazadovanju proizvodnje roto papirja pa se je povečala proizvodnja grafičnega papirja ter proizvodnja papirja in lepenke za embalažo (+10%), očitna je torej preorientacija panoge na rentabilne proizvode. (TA)
Vir: Neue Ziircher Zeitung 51, 22. 2. 1973.
Enotne ugotovitve
Pomemben zbor mladih papirničarjev Slovenije
Prva javna tribuna mladine
KOLIČEVO, MAREC — Na
Pobudo mladinskega aktiva Papirnice Količevo je bil 28. II. 1973 °b 12. uri v prostorih sejne sobe Poslovne zgradbe Papirnice Količevo sestanek vseh predsednikov oziroma zastopnikov mladinskih organizacij slovenskih papirnic. Prisotni so bili iz nasled-hjih tovarn:	Ceršak, Količevo,
Krško, Logatec, Medvode, Prevalje, Sladki vrh in Vevče. Od po-vabljenih pa ni bilo predstavnikov Kadeč. V bodoče naj bi vabila poslali še KTL in Tržiču, ki skupaj z Logatcem tvorijo eno Podjetje. Kot častni gostje so s svojimi referati dali obeležje še: lov. inž. Miro Varšek, direktor Papirnice Količevo; tov. Ivan Je-retina, novi vodja proizvodnje in sekretar OOZK v Papirnici Količevo in tov. inž. Ljubo Milič kot čjan posebne komisije za integra-cijo slovenskih papirnic. Vseh je bilo na sestanku 21.
Kot se je pokazalo, je bil sesta-nek sklican v prav ugodnem času, v času velikih revolucionar-uih sprememb, velike in odločil-he akcije komunistov po pismu tov. Tita, velikih sprememb v vodstvih raznih organizacij, ustavnih dopolnil, nove kadrovske politike, dobe integracije, uaonetarne svetovne krize, ki je neposredno povezana s perspektivami nadaljnjega razvoja naših Papirnic. Razpravljali so tudi o rekreaciji. Ugotovili so, da je sestanek v času, ko priznavamo, da srno premalo storili za oddih in razvedrilo samega delavca, na brugi strani pa podpirali vrhunski, celo profesionalni šport, kar le seveda vodilo do nesoglasij. Druga pomanjkljivost pa je bila Premajhna skrb za množičnost.
Kakšen naj bo položaj mladega človeka v družbi, kako naj se Poveže s sovrstniki, da bo čimbolj učinkovito in enotno nasto-PU za svoje pravice in kako dati svoj delež dandanašnjemu toku življenja, vse to je narekovalo hitrejšo in neposrednejšo obliko izmenjave mnenj. Zdi pa se, da So želje in hotenja eno, popolno razumevanje teh problemov pa drugo. Med mladimi je bilo opaziti popolno zavzetost za obrav-Uavanje teh vprašanj, vendar pa 1® neinformiranost med njimi vzbujala različna in seveda tudi uapačna gledišča. S te strani je bila pobuda vodilnih v Papirnici Količevo prav dobrodošla in kot Se je pokazalo, brez tega namen sestanka mladih ne bi bil popo-len.
Tov. Varšek je spregovoril o današnjem stanju v podjetju in se pri tem oprl na podatke novejšega izvora, po postavitvi KS II leta 1960 pa do danes, razen nove brusilnice za lesovino in nekaj manjših izjem, je bilo v 'ulju modernizacije strojev in tehnologije storjeno bore malo. Govoril je o vzrokih in potrebah, kj jih narekuje rekonstrukcija KS II. Mimogrede se ni mogel iz-°gniti problemu svetovne denarne krize, kar je nekoliko potisnilo v ozadje postavitev KS III, vendar po njegovih besedah od tega ne bomo odstopili. Integracijo slovenske papirne industrije je navezal s politično akcijo v zadnjem času. Namen združevanja nuj bi imel za cilj cenejše in bolj organizirano proizvodnjo. Tudi program izdelave izdelkov naj bi bil v prihodnje enoten. Se-veda pa pri tem ne bd smeli Prekoračiti določil ustave in pravdo posameznikov ter podjetij. ■Precej besed je namenil na-Pačni miselnosti naših forumov, tu so kratili pravice delavcem oziroma podjetjem, kar je imelo Za posledico nezdravo ozračje in nezadovoljstvo. Gre namreč za t°, da se deli tam, kjer se ustvar-la in ne, kjer je sedež. Upati pa je> da bo z dopolnilnimi zakoni ta nepravilnost odpravljena.
..S politične strani je o integra-Clji podal poročilo tov. Jereti-na. V uvodu je pozdravil idejo in to podpri s prizadevanji mladih
za vključitev pri razreševanju ugank, ki nastopajo pri povezovanju slovenske papirne industrije. Govoril je o rezultatih, ki so bili doseženi na republiški ravni. Kot problem je omenil delitev sredstev, kar pa bi lahko odpravili s produktivnim delom. Opozoril je na razprtije na določenih relacijah med tovarnami in počasnost uveljavljanja amandmajev v tovarnah, o pomenu temeljne organizacije združenega dela (TOZD). Kot vse kaže, je na tem področju več kočljivih nerešenih vprašanj, da pa je vrsta akcij že v teku. Zaključna misel je bila, da bo treba še precej dobre volje in moči, da bomo v obojestranskih razumnih mejah našli skupni imenovalec. S tem je zadolžil tudi mlade, da posežejo v raz-pravo’.
Tov. Milič je opozoril, da v sedanjem trenutku, ko odločamo o bistvenih vprašanjih, ne sme biti živčnosti in nestrpnosti, kajti težko je zbrisati čez noč večletno tradicijo in različno nravnost sestava ljudi. Pozdravil je akcijo mladih, ki so pripravljeni vključiti se. Govoril je o pomenu združitve in ga osvetlil na mnogih primerih. Seveda pa določeni individualni interesi posameznih podjetij to zavirajo.
Drug problem, kjer se javlja največ vprašanj, je združevanje sredstev, ki bi jih takšno povezovanje potegnilo za seboj, kajti različen program tovarn, različno odvaja sredstva in nekateri tega ne bi bili sposobni. Kdo in koliko naj bi vlagal? Najbolje vsi in enako. Spomnil je tudi na vlogo kapitala v naših bankah, ki so povezane z določenim tveganjem. Naslednji problem je omenil les za predelavo v celulozo (lesovino) in prodajo le-te. Razlagal je tudi o vlogi in pomenu TOZD, njegovo napačno pojmovanje in vlogo v družbi in pa, da se moramo izogniti vsakršnemu dramatiziranju.
V	pripombah k tem poročilom je bilo omenjeno:
1.	Združevanje gozdnih podjetij s papirno industrijo. Tov. Milič je povedal, da gre združevanje najprej po posameznih panogah, ki je sedanja faza, v prihodnje pa naj bi šlo za združevanje sorodnih vej, vendar se zaradi razdrobljenosti interesi tu razhajajo.
2.	Opustošenje in nenačrtno iztrebljanje gozdov ter umazanost vod. Tov. Smrkolj je dodal, da je to Z zakonom urejeno in da je to predvsem skrb gozdnih gospodarstev, kar pa posredno zanima tudi nas papirničarje. Za rešitev tega problema se zelo zavzemamo Količevci, saj je voda mnogokrat umetno umazana in nam tako maši sita.
3.	Padec konkurence. Tov. Milič je dejal, da te bojazni ni, kajti še vedno obstaja boj med republikami in različnost programa posameznih tovarn eliminira konkurenca s takšno enotno politiko, ko bi lažje prenašali gospodarske pretrese. Jasno pa je, da bo kvaliteto narekoval trg in ne konkurenca.
Poglavitno je torej, da v tem združevanju vidimo prednosti in koristi in ne izgube, čeprav navsezadnje tudi tega ne smemo zanemariti. Nesmiselno pa bi bilo, da bi kdo na ta račun trpel, posloval z izgubo ali celo izsiljevanje kot ena možna oblika za uravnavanje cen: Toda še preden bomo začeli sporazume uvajati v prakso, bo treba temeljito razčleniti vse možnosti, ki pa jih žal ni malo.
V	drugem delu sestanka so besedo prevzeli mladi. Delegati osmih mladinskih organizacij so povedali marsikaj, vendar je bila ugotovitev enotna, da nas zal tarejo mnogi isti problemi. Predvsem smo imeli pred očmi, kako zainteresirati mlade. Množičen del je povsod rakova rana, ki je povezana Z nezanimanjem in izmenskim delom. V Prevaljah, re-
cimo, svojega programa nimajo in se prilagajajo občinskim merilom. Na Vevčah stvar ni nič boljša. Mladi raje zahajajo v kinematografe, na plese, na smučanje in podobno. Za kakšno skupno akcijo ni časa in razumevanja. V Ceršaku združujejo tovarniško z vaško mladino. Tesno sodelujejo tudi s svojim sosedom Sladkim vrhom. Če je kaj hvale, potem ta prihaja iz Krškega. Največ so delali, sodelovali pa so z mladimi sosednje Hrvatske. V Logatcu je mnogo mladih, ni pa organiziranosti. Veliko pa je takih, ki jim je vseeno, kaj bo jutri. Največ teh pa je brez izobrazbe, brez poklica.
Ko je bilo' poročil konec, bi morali priti na predloge. Konkretno ni bilo nič, nakazano pa mnogo, kar da slutiti, da se bo premaknilo. Zlasti je pomembno, da so vsi ZA in da se glede tega nič ne zatika. Tudi za kaj več ni bilo časa, pa tudi utrujenost je naredila svoje. Na koncu je bilo sklenjeno, da se ustanovi iniciativni odbor, ki se bo prvič sestal v drugi polovici meseca marca v Vevčah. V odboru pa bo po en delegat vsake tovarne, sporazumno imenujeta Ceršak in Sladki vrh skupno enega. Do tega roka pa morajo mladinski aktivi v tovarnah pripraviti svoje programe. Iniciativni odbor se bo izmenično sestajal vsakič v drugi tovarni, domačin pa mora poskrbeti za organizacijo-.
V. H.
45. kandidatov za sprejem
VEVČE, MAREC — 2. marca 1973 smo na 5. seji kadrovske komisije razpravljali o naslednjem:
1.	Analiza dosedanje problematike kadrovanja in tekoče naloge v zvezi s kadrovanjem.
2.	Razprava o posameznikih za sprejem v OZK in konkretne zadolžitve.
Na sejo je bil vabljen in se je tudi udeležil direktor podjetja tov. Albin Vengust.
Ad 1. Uvodne misli je v krajši razpravi podal predsednik kadrovske komisije tov. Andrej Pirkmajer, ki je ugodno ocenil nekajmesečno delo kadrovske ko--misije. Pri tem je opozoril na do-1 sedanje uspehe in težave pri sprejemanju v ZK in menil, da so prizadevanja kadrovske komisije za organiziranje mladih v podjetju že obrodila prve uspehe, ki so vidni z ustanovitvijo KMP in izvedbo prve javne tribune mladih. Prvo javno tribuno mladih je ocenil za uspešno. Prepričan pa' je, da bodo naslednje tribune še boljše pripravljene z mogoče manj nakazanimi problemi. Tudi nekateri ostali razpravljavci so dali poudarek dosedanjemu delu KMP z nasvetom, da moramo vsi pomagati organiziranim oblikam dela kluba in jim Zagotoviti ustrezni delovni prostor, finančna sredstva, da bodo lahko izpolnili PROGRAM dela KMP za tekoče leto:
V nadaljevanju razprave je predsednik kadrovske komisije zaradi obsežnosti dela komisije v prihodnje in glede na program OZK in vlogo komisije predlagal naslednjo delitev dela med člani komisije:
Jože Marolt — namestnik predsednika komisije, ki opravlja tudi tajniške posle, priprava materialov za seje komisije, vabila
Ivka Peternel — administrativni posli (zapisniki, obrazložitve sklepov, popisnic, itd.)
Lado Trajkovič in Ivan Miklavž — tehnična dela v zvezi s
VEVČE, MAREC — Iz zastavljenega programa naše mladinske organizacije KMP je bila kot prva akcija v tem letu izvedena javna tribuna s temo-: Kadrovanje in mladi. Na tribuno so bili vabljeni vsi mladinci in člani naše gospodarske organizacije.
Referat je zajemal naslednja vprašanja:
1.	Kakšne so perspektive mladine in mladih strokovnih delavcev? Problem nagrajevanja strokovnega kadra v luči nove analitične ocene delovnih mest.
2.	Vprašanje napredovanje mladih. Vprašanje v zvezi s subjektivno oceno pri upoštevanju kriterijev. Upoštevanje večjega ali manjšega delovanja izven delov-1 nega mesta. (Vprašanje družbene angažiranosti kandidata).
3.	Kakšni so vzroki za odhajanje mladine s poklicna šolo iz podjetja? Ukrepi odgovornih za preprečitev teh odhodov (pojasnila vzrokov tudi za vse ostale sistematizacij ske skupine).
4.	Kako je z nagrajevanjem delavcem podjetja na stalnost?
V razpravi o teh vprašanjih je bilo omenjenih nekaj predlogov, ki na bi bili smernica za delo na kadrovskem področju v bodoče:
— Perspektive mladih naj bi bile realizirane z izvajanim načinom napredtova-nja in pa s postavitvijo tapetnega oddelka, ki bo zaposloval 45 delavcev.
— Fluktuacijo je treba preprečevati z intenzivnejšim družbenopolitičnim delom v vseh organizacijah podjetja.
— Potrebno je modernizirati delovna mesta (npr. primitivno fizično delo), s tem bo ta stran
sprejemom kandidatov (popisnica, življenjepis, slike, izkaznica)
Marjan Kocjančič in Ciril Zupančič — občasne naloge, obveščanje
Maks Krpan — povezava in koordinacija dela Z IO sind. organizacije
Sulejman Osmanagič — delo z mladino- v IO KMP
Tov. Andrej Pirkmaier pa bo kot doslej koordiniral delo med člani komisije, sekretarjem in OZK.
V razpravi je bil sprejet predlog, da je treba v prihodnje kadrovati intenzivneje v OZK in da se mora OZK glede na skoraj 100-članski kolektiv v bližnji prihodnosti številčno okrepiti.
Kadrovanje mora potekati po ustaljeni metodi, ki bo zajela preverjanje ljudi v vseh oddel-1 kih, pri tem pa se mora upoštevati že sprejeta merila. Sprejemati moramo v ZK vse napredne in poštene ljudi vseh delovnih slojev. Pri tem pa moramo vendarle dati izrazito prednost sprejemanju delavcev iz neposredne proizvodnje. Menili smo, da bodo v naši organizaciji za dosego teh ciljev potrebni še večji organizacijski in propagandni napori. Najpomembnejši pogoj za večji priliv delavcev v ZK pa je, v kolikšni meri bo le-ta v svoji družbeni praksi dokazovala, da se uspešno bojuje za delavske inte-i rese in tako potrjuje svojo vlogo politične avantgarde delavskega razreda.
Ad 2. V drugem delu seje pa smo prešli na konkretno razpravo o problematiki kadrovanja. Razpravljali smo o predlaganih kandidatih za sprejem v članstvo ZK na podlagi predloženega materiala. V predlogu je napisanih 44 članov kolektiva iz raznih od-oddelkov podjetja. Predlog so sestavili nekateri člani kadrovske komisije sekretariata OZK in sekretar OZK in je bil nato dan v razpravo.
nezadovoljstva delavcev izginila, kar pa je -tudi pogoj za manjšo fluktuacijo.
— Izredno velik pomen ima pravilna obveščenost delavcev. Za obveščenost bi moral skrbeti vsak član katerekoli družbeno-politič-ne organizacije. Dosedanja obveščenost se je končala že na samem sestanku organizacije. V dobro za obveščenost naj bi se sklicali večkratni sestanki (ob pomembnih dogodkih, prelomnicah itd.), na katerih bi se vsak član delovne organizacije točno in pravilno seznanil z vso tekočo problematiko podjetja.
— Predlog o prakticiranju, ki je bil na tribuni sprejet pa se da v obravnavo odbo-ru za kadrovska vprašanja.
OCENA IN ZAKLJUČKI TRIBUNE:
Na tej tribuni niso bili pojmi o poslanstvu in namenu tribune dovolj jasni. Namen tribune je, da se čim širši krog ljudi seznani s tekočimi perečimi problemi. Tribuna obravnava probleme in daje smernice za njih rešitev.
Na prvi naši tribuni se je zbralo preveč problemov in zato ni bilo mogoče priti do povsem jasnih odgovorov. Poslanstvo tribune je pozitivno, vendar je bila udeležba kljub zanimivi temi in dobri obveščenosti mladincev Zelo slaba. Vzrok za slabo udeležbo je verjetno v tem, ker MO že vrsto let ni delovala. Vzrok pa je tudi izmensko delo in neposredna vezanost na proizvodnjo. Bodoče tribune bodo zajemale bolj ozko področje glede na pereča vprašanja.	s. P.
Po krajši razpravi je bil predlog kadrovske usmeritve za prihodnje sprejet z dopolnitvijo s še enim kandidatom, ki je bil pomotoma izpuščen, tako da sprejeti predlog šteje 45 članov kolektiva, s katerimi bo kadrovska komisija v prihodnje razgo-varjala o njihovem vstopu v članstvo ZK.
Naj navedem število kandidatov iz posameznih oddelkov podjetja in organizacij:
uprava podjetja 8 kandidatov vzdrževanje 3 kandidati člani IO KPM 8 kandidatov proizvodnja 16 kandidatov transportni odd. 10 kandidatov Pri tem moram poudariti, da bo končno o sprejemu kandidata sklepala OZK na prihodnjih sestankih.
In še to: Predlog kandidatov za sprejem v članstvo OZK bomo občasno dopolnjevali z delavskimi in družbenopolitično angažiranimi člani kolektiva.
Za organiziranje razgovorov s kandidati in vse ostalo so bili zadolženi, da izpeljejo':	sekretar
tov. Žibert, vodja kadrovske komisije in namestnik vodje kadrovske komisije.
Razgovori se morajo Začeti čimprej in končati v aprilu 1973.
Ob zaključku seje je nekaj misli k nadaljnji politiki kadrovanja povedal tudi direktor podjetja tov. Albin Vengust.
J. M.
Znani filozof je rekel: »Boljše je biti nezadovoljen človek, kot zadovoljen prašič. Boljše je biti nezadovoljen Sokrat, kot zadovoljen bedak.
Kajti prašič in bedak poznata probleme samo z ene strani.«
5. seja komisije za kadrovska in mladinska vprašanja OZK
Segli smo v roke našim sodelavcem
KOLIČEVO, MAREC 1973 — V mesecu februarju in marcu je odšlo 6 članov našega kolektiva v zaslužen pokoj. Kljub temu, da je 40 oziroma 35 delovnih let dolga doba, so se vsi mladostni in zadovoljnega obraza poslavljali od svojih delovnih tovarišev.
S prvim februarjem se je vpisal med upokojence našega podjetja JOŽE LENČEK, delavec v skladišču tehničnega materiala. Rodil se je v Krtini 2. 3. 1911. Po končani osnovni šoli je bil občasno zaposlen pri raznih delih. Stalno delo pa je nastopil v Papirnici leta 1934, kjer je najprej opravljal razna pomožna dela. V skladišče tehničnega materiala je prišel leta 1937 in ostal na lem delovnem mestu do upokojitve, torej celih 37 let. Med vojno je sodeloval v revoluciji, najprej na
Jože Lenček
terenu, zatem pol leta v enotah NOV. Vrnil se je na staro delovno mesto in tu dočakal redno upokojitev. V bližini tovarne si je z leti uredil svoj dom, kjer bo v miru lahko užival pokojnino: Miren, skromen in tih ter z nasmehom na licu se je poslavljal od nas. Povprašali smo ga, kaj mu je najbolj ostalo v spominu iz njegovega dolgoletnega dela pri nas. Povedal nam je, da je bil vseskozi zadovoljen in, da je kar hitro minilo tistih »nekaj« let: Najbolj v spominu mu je ostal požar v njegovem skladišču in težave s preureditvijo istega. Sedaj zadovoljen zapušča urejeno delo naslednikom in želi vsem sodelavcem še mnogo uspehov v prihodnosti. Mi vsi pa mu želimo še mnoga zdrava in prijetna leta v zasluženem pokoju.
V začetku marca je nastopil zasluženi pokoj tudi naš sodelavec ADOLF TOMAŽIČ. Rojen je bil
10.	2. 1914 v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Za kovača se je izučil v Rodici. Zaposlil se je v kemični tovarni
Adolf Tomažič
Bistra v Domžalah. Odslužil je vojaški rok in se zaposlil 9. 10 1939 v Papirnici. Delal je na dvorišču, v centrali, v proizvodnji pri strojih P S I, P S II, KS I, pri ko-lodrobih in pri gladilniku. Leta
1943 je odšel v partizane, bil ujet in delal nato eno leto pri »TITAN« Kamnik. Po vojni se je ponovno zaposlil v Papirnici pri strojih. Marca 1948 je prišel v inštalatersko delavnico in ostal tam do svoje upokojitve, to je polnih 25 let. V tem času si je postavil prijazen dom v bližini tovarne, kjer bo v miru užival zasluženo pokojnino. Pa tudi na šport in nogomet posebej ne bo pozabil, je povedal, saj bo imel za to sedaj več časa. Vsem sodelavcem želi še mnogo uspehov in zadovoljstva je ob poslavljanju dodal tovariš Dolfe. Mi pa mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Tudi naša Petkova Mici oziroma MARIJA URBANIJA kot imamo v dokumentih zapisano nas zapušča. Odhaja v zasluženi pokoj. Rodila se je 20. 3. 1921 v Domžalah. Po končani osnovni šoli je bila zaposlena v tovarni Univerzale Domžale. V Papirnico je prišla 1939. leta. Z delom je pričela v sortirni dvorani, nato pa je delala pri strojih kot pazilec sita pri PS II, KS I, PS I, dalje kot snemalec lepenke in nekatera od teh del tudi v nočni izmeni. Opravljala je tudi dela pri pre-vijalcu in prečnem rezilcu. Od leta 1947 dalje dela v obračunskem oddelku, odkoder odhaja v
Marija Urbanija
pokoj. Povedala nam je, da se je vseskozi počutila dobro in da je, vedno naletela na razumevanje. Marljiva, kot je vseskozi bila, se že veseli, da se bo v večji meri posvetila družinici in domu. Ob slovesu pozdravlja vse sodelavce, posebno pa delavke iz sortirne dvorane. Mi pa se ji zahvaljujemo za njeno prizadevno delo v podjetju in ji želimo še mnogo prijetnih let v domačem krogu.
Karel Girandon
Marca meseca nas je zapustil tudi sodelavec KAREL GIRANDON. Rodil se je 11. 11. 1912 v Mojstrani, kjer je obiskoval osnovno šolo. Za šolanje ni imel možnosti in je zato pomagal očetu pri gozdarskih delih do odhoda k vojakom. Po odsluženju je stopil v žandarmerijsko službo. Po vojni se je zaposlil v Opekarni Radomlje, kjer je delal do 1963. leta. Pol leta pa je bil zaposlen v Avstriji. V papirnico je prišel 1963. leta in se zaposlil najprej pri
transportu. Še isto leto je prišel v skladišče tehničnega materiala, kjer je ostal do upokojitve. Ob slovesu nam je povedal, da je bil vseskozi zadovoljen z delom in sodelavci. Edino z zadnjo analitsko oceno delovnih mest se pa ni spoprijateljil. V povojnih letih si je na Viru zgradil hišo in to brez kreditov, tako da si je vso opeko izdelal sam. Tu bo sedaj v krogu svoje družinice užival zasluženo pokojnino. Ob slovesu želi vsemu kolektivu mnogo uspehov, še po-sebej pa pozdravlja sodelavce iz skladišča in delavnic, s katerimi je največ sodeloval. Mi pa mu želimo še mnogo prijetnih let v domačem krogu.
Kar preveč veteranov se je naenkrat zbralo, ki odhajajo v pokoj. Med njimi je tudi JOŽE URBANIJA, vodja gladilnika, ki se je poslovil s 1. 3. 1973. Rojen je bil na Brezovici pri Dobu 29.
3.	1917. Po končani osnovni šoli je opravljal razna dela. V Papirnico je vstopil leta 1939 ter opravljal razna dela. Med vojno se je vključil v revolucijo. Med drugim je bil tudi borec Slandrove brigade eno leto in sedem mesecev. Po vojni se je vrnil v Papirnico, kjer je pozneje prevzel mesto vodje gladilnika, odkoder odhaja po 15 letih v pokoj. Z leti si je postavil svoj dom v Dobu, vseskozi pa je pomagal tudi drugim pri zidanju, kar namerava tudi še v bodoče. Ob slovesu je zaželel vsem sodelavcem še mnogo uspehov ter več tovarištva in poveza-

iilu-uvi luuu i^iLjiyuuuuja,
ostal do upokojitve. Pri obujanju spominov na pretekla leta nam je omenil nekdanje težave z iskanjem zaposlitve in stalno bojazen, da službo lahko zopet izgubi. Danes pa imamo vrsto ugodnosti, kot delovno obleko, dopu-
Jože Urbanija
ve med seboj. Povedal nam je, da je bil z delom zadovoljen, misli pa da osebni dohodki v dodelavi niso najbolje urejeni, ker niso predvideni v razponu. Zaupal nam je, da v prostem času tudi rad zapoje. Ob slovesu mu želimo še mnogo zadovoljnih let ob delu, ki ga veseli in ob prijetni tovariški družbi.
Našim upokojencem se je v marcu pridružil tudi naš sodelavec RIHARD ŽITKO. Rojen je bil 19. 12. 1912 v Sežani. Šolo je obiskoval v Ljubljani in v Domžalah. Zaposlil se je najprej v Induplati Jarše, leta 1933 v Papirnici. Delal je kot pazilec sita KS
I.	kot pomožni električar in skladiščnik. Od 1949 dalje pa je bil
Rihard Žitko
ste, pokojnino in drugo. Mlajši res lahko zapojejo tisto »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Podjetju želi še nadaljnji razvoj in dosti razumevanja med sodelavci in da bi tudi drugi dočakali tako delovno dobo v tovarni kot on. V pokoju mu ne bo dolgčas. Kmalu se bo zopet odpravil nabirati gobe, kar je njegov konjiček. Mi pa mu želimo še mnogo prijetnih in zdravih let.
Civilna zaščita
KOLIČEVO, MARCA — Zakon o NO omogoča vsem občanom naše domovine izpolniti z ustavo zajamčeno pravico in obveznost, da lahko v primeru nevarnosti aktivno branijo svojo domovino. Organizirajo se lahko tudi v partizanske enote in v civilno zaščito in tako varujejo in rešujejo svoja življenja ter materialne dobrine, ki so jih ustvarili z delom.
zaradi tega je civilna zaščita potrebna tudi v mirnem času. Z njenim usposabljanjem za delovanje v vojni jo hkrati usposabljamo za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah, z reševanjem ob takih hudih nesrečah pa se praktično usposablja za delovanje v vojni. Njena mirnodobna dejavnost in priprava za delovanje v vojni se torej med seboj dopolnjujeta.
Bistvo našega koncepta o vseljudski obrambni vojni je v tem, da se morebitnemu napadu upre z orožjem vse ljudstvo in prepreči napadalcu uspeh. Civilna zaščita je z vso svojo organizacijo in nalogami, ki jih ima v mirnem času in med vojno, sestavni del splošnih priprav naše družbe za obrambo in zaščito, ki potekajo v duhu koncepta o vseljudski obrambni vojni.
Vojna prinaša človeku in njegovim skupnostim na j večjo nevarnost in škodo, vendar SO' ljudje nenehno izpostavljeni tudi drugim resnim nevarnostim. To so predvsem naravne nesreče, poleg tega pa tudi nesreče, ki jih prinaša sodobna tehnika. Tudi naši državi ne prizanašajo naravne nesreče. Spomnimo se potresa v Skopju, Banja Luki in drugod, poplav v Vojvodini, letalske nesreče pri Brniku, hudih prometnih nesreč, številnih požarov, zemeljskih plazov, nesreč na delovnih mestih in podobno. Te nesreče zahtevajo na stotine žrtev in povzročajo našemu gospodarstvu neprecenljivo gmotno škodo. Tudi ob takih nesrečah je potrebna prizadetim krajem in ljudem hitra pomoč, da bi z njo posledice vsaj delno omilili. Ravno
Po predpisih o narodni obrambi deluje v našem podjetju civilna zaščita kot formacija, ki naj bi nudila učinkovito pomoč pri raznih elementarnih nesrečah v podjetju in izven podjetja, kakor tudi za delovanje v vojnem
času. Formacijo civilne zaščite sestavljajo:
štab CZ, služba za zveze, tehnično reševalni vod, protipožarni vod, vod prve pomoči in RBK ekipa.
V formacijo CZ je vključenih 15 °/o zaposlenih delavcev. V preteklih dveh letih smo glavno skrb posvetili strokovnemu izobraževanju pripadnikov enot CZ. Tako imajo vsi pripadniki CZ splošni tečaj, 60 °/o pripadnikov pa še strokovni tečaj. Najbolj strokovno izpopolnjeni in materialno opremljeni sta protipožarni vod in vod prve pomoči.
Za letošnje leto ima štab CZ izdelan program dela in zagotovljena sredstva s strani DS za nabavo materialnih sredstev za opremo posameznih enot. Po programu je ena od bistvenih nalog, da se bodo posamezne enote CZ praktično izpopolnjevale, seveda pa pri tem ni zanemarjeno strokovno izpopolnjevanje. Predvidoma v septembru bo v podjetju praktična vaja enot civilne zaščite. na kateri bomo ugotovili iz-vežbanost pripadnikov CZ.
Praktična vaja partizanske enote
Med sodelavci se (ne) počutim dobro
Marčevskega seminarja za novosprejete delavce se je udeležilo 38 novih članov kolektiva
VEVČE, MAREC —■ Dobro ali slabo! polovieoi življenja človek prebije na delu. Na delovnem mestu je redko sam. Dela v večji ali manjši skupini, ali ima neposredno zvezo s sosednjimi delovnimi mesti. Zato je pač treba Pri tem upoštevati sociološki vidik in človeka obravnavati kot družbeno bitje.
Osebno okolje — Vsako delovno mesto, če je še tako preprosto, je določeno s tehničnim in osebnim okoljem. Osebno okolje tvorijo sodelavci in vodstveni delavci, medtem ko tehnično okolje predstavlja materialna oprema delovnega mesita,, z vsemi napravami, stroji, materialom, zgradbo, pritiklinami itd. Bistveni sestavni del tehničnega okolja so vpliv temperature, vlage, toplote, ropota, vibracij, svetlobe in podobno. Vsi ti vplivi izvirajoi iz fizikalnih in kemičnih procesov v proizvodnji.
V osebnem okolju so^ razni tako imenovani horizontalni problemi v obratu ali ožjem področju v delovnih skupinah. To so vsi faktorji, ki se tičejo medčloveških odnosov. Vertikalni pro-olemi pa so tisti, ki izhajajo iz
hierarhične lestvice oziroma izgradnje podjetja, lahko rečemo tudi organizacijski, prav tako pa tudi iz predpisov, aktov ali celo običajev.
Na osebno okolje vplivajo tudi osebna razpoloženja, ki so včasih lahko tudi vzroki nesreč. Razpoloženja prinese človek že s seboj na delo'. Sem spadajo' tudi družinski spori, stanovanjske skrbi, bolezen v družini, problemi vzgoje in uspeha otrok, skrbi zaradi denarja, izkoriščanje delovnega časa itd.
Medsebojni odnosi na delovnem mestu — Sodobni industrija ski delavec ne dela več samo z nekaj sodelavci. V podjetju se s sodelavci in predstojniki oblikujejo vzajemni odnosi, ki odločilno in bistveno vplivajo na vodenje in navade ljudi, prav tako pa tudi na varno' ali nevarno, mlačno ali aktivno delovanje posameznikov.
V sodelovanju z različnimi ljudmi, pogosto na tesnem proi-' štoru nastajajo različni problemi osebnega značaja, ki vplivajo tudi na varstvo pri delu. Posameznik v obratu se mora podrediti veljavnim pravilom, če jih n,e
upošteva, nastanejo zanj in njegove sodelavce nujne težave. Primerjajmo samo voznike motornega vozila, ki ne bi upoštevali pravil in predpisov. Kaj bi se zgodilo, če bi vozili po svoje, izven pravil.
Kot vzroke motenih odnosov navajamo nezadostno^ prilagoditev posameznika, pomanjkljivo uvrstitev v določeno skupino in še izoliran položaj novinca. Teh je zadnje čase vedno več. S pričetkom obratovanja novega oddelka pa bo število še naraslo. Novinec ima ponavadi v skupini neugoden položaj, ki ga želi popraviti. Boreč se za položaj, in zlasti, če se n,e more strokovno izkazati, je pripravljen sodelovati tudi pri objestnih in tveganih dejanjih. Povečini nima nobenih izkušenj v industrijskem delu in njegovem ritmu, zato se težko prilagodi zahtevam proizvodnje. V takem položaju je že možen nastanek napetosti med mladimi in starimi. Takrat so nujno potrebne potrpežljivost, uvidevnost in pomoč starejših delavcev. Tu je najvažnejši stik med posamezniki, zlasti takrat, ko tistega, s katerim se pogovarjamo, cenimo
in spoštujemo. V vzdušju splošnega ravnodušja ali celo sovraštva so komunikacije precej težavne, tako da obstaja tudi ne-* varnost nesreč.
Slabo skupno delo — Sem
spadajo vsa nesoglasja znotraj delovne skupine. Slabi medčloveški odnosi privedejo do mlačno-* sti ali celo zavestne zatajitve
dolžnosti. Medsebojna pomoč je tedaj izključena. Nastaja šlaodana proizvodu, na kvaliteti dela, slabšajo se značaji ljudi, okrnjena je volja do poklicnega in družbenega dela. Niso tudi redki primeri, ko zaradi težkih odnosov prihaja do vsakovrstnih nesreč, ker v skupini ali oddelku ni bilo soglasja.
OB 8. MARCU STA VEVŠKIM ŽENAM V IMENU KOLEKTIVA ČESTITALA PREDSEDNIK DS SILVO
Razdevšek in direktor podjetja albin vengust
Karlina Ločniškar
Justina Zajc in Safija Devedjič
Marija Luzar in Slavko Keršmanc	Kristina Brenčič
FOTOKRONIKA
Člani DS Vevče so izglasovali zaključni račun za 1972 in plan za 1973
Zbor volivcev 7. marca je bil dobro obiskan, ne pa najbolje organiziran
Kar lep kupček. Na zahtevo SDK je treba glede na »jugosistem« mesečno preračunati, pripraviti, napisati, razdeliti, podpisati itd., kar 296 in več virmanskih nalogov z nekaj desetinami specifikacij in seznamov, ki jih morajo podjetja priložiti pri dvigu osebnih dohodkov. Ko birokracija še ni bila v takem razcvetu, je zadostovalo za isti rezultat kakih dvajset nalogov. Na vsakem nalogu morata biti dva podpisa
Po pripravi v podjetju je ves material treba obdelati še v banki. Sprašujemo se, ali ne bi bilo možno postopek poenostaviti?
Stran 10
■NAŠE DELO
Počitniški dom v Novigradu v letošnji sezoni
VEVČE, FEBRUAR - Zima, ki letos ni razmetavala z veliko lopato, je za nami. V kratkih spomladanskih mesecih bomo že začeli misliti na letni oddih. Člani kolektiva se bodo napotili v različne kraje Slovenije in izven nje — odvisno pač od zajetnosti denarnice. Kar velika večina pa bo spet obiskala naš dom v Novigradu. O njem smo se pogovarjali s predsednikom komisije za družbeni standard tov. Ivom Avbljem in želeli vedeti o stanju in spremembah.
Pred dvema mesecema je bila dana anketa vsem članom kolektiva. ki so zadnji dve leti letovali v počitniškem domu v Novigradu. Kakšne so bile bistvene misli, želje in predlogi v tej anketi?
Predlagali so povečanje jedilnice in zasteklitev. Ob slabem vremenu je edini prostor za bivanje v hišicah, ki pa so Za celodnevno zadrževanje v njih premajhne. Z zasteklitvijo pa bi pridobili prepotrebni družabni prostor. Želja
Ivo Avbelj, predsednik odbora za družbeni standard
je bila tudi, da bi v vsaki hišici zgradili sanitarije, ki so bile do sedaj skupne in predmet vsakoletnih kritik. Potrebna je tudi ureditev postelj, ki so preozke in pa garderobnih omar, zaradi reda v hišici, občutka urejenosti in boljših oblek, ki jih človek vzame s seboj na dopust. Na to točko v anketi je bilo tudi nekaj drugih manjših predlogov.
Tovariš Avbelj, v anketi je bilo tudi vprašanje o recepcijski službi, o načinu plačevanja storitev, o prijavah za letni dopust, razporedu po hišicah in trajanju bivanja. Kaj so člani kolektiva povedali o tem?
Več pripomb je bilo, naj imajo člani kolektiva in njihove družine absolutno prednost pri sprejemanju. Glede na veliko povpraševanje, zlasti v času šolskih počitnic, naj bi čas dopusta trajal od 7 in 14 dni, štirinajst dni le če je prostor, do sedaj je trajal 10 dni. prednost v tem času naj imajo družine s šoloobveznimi otroci. Pripombe so bile tudi na dodeljevanje hišic, ki do sedaj niso bile po kvaliteti enako udobne.
Kaj pa so počitničarji menili o družabnem življenju v našem počitniškem domu?
Tu je bilo mnenje kaj pestro in zanimivo. Predlagali so od večernih prireditev plesa, otroških iger, skupinskih izletov, pa skoraj že do športnih iger. Več pripomb je bilo tudi na gledanje televizije. Precej anketirancev pa je tudi izjavilo, da želijo v domu predvsem mir. Tistim pa, ki si želijo zabave, da je ta na razpolago v mestu in bližnji okolici.
Kaj je anketa povedala o prehrani?
Pripombe so bile skoraj enotne. Vsi so hrano pohvalili tako glede na jboličinjO', kakor tudi na kakovost. Izraženo je bilo le mne-
nje, da so zajtrki malo preskromni, precej preobilne pa večerje, zlasti za tiste, ki kmalu ležejo k počitku.
Kaj pa so rekli o načinu in redu pri serviranju obrokov?
Večina se je o tem zelo pohvalila. Vsakdo je imel pri mizi svoje mesto, četudi je bilo v glavni sezoni ljudi na hrani skoraj za tri jedilnice. Vendar pa naj navedem tudi nekaj naslednjih, podobnih pripomb: Čas za obed je prekratek, vstop v jedilnico ni bil dovoljen brez majice.
Kakšno pa je bilo mnenje o organizaciji dela v domu?
Ljudje cenijo urejeno poslovanje v zadnjih dveh letih. Menili so, da je bil morda malo strožji režim, kar pa da je potrebno glede na množico ljudi in njihove različne navade in tudi razvade. Morda bi bilo dobro', da bi upravnik ali drugi zadolženi uslužbenec počitniškega doma pregledal vsako hišico Ob predaji. Zgodilo se je, da so prostori ostali nepospravljeni in zanemarjeni na jezo novih gostov. Precej pa je bilo pohvalnih pripomb, kot npr.: odlično, zadnji dve leti vlada red, prav je, da se od abonentov zahteva red, točnost in dostojnost itd.
Zanimivo bi bilo, kakšni bodo ukrepi glede na anketo oz. na načrt razvoja počitniškega doma?
Že lani smo vgradili sanitarije s kuhinjsko nišo v štirih hišicah. Za letos pa je predvidena vgraditev sanitarij, ureditev postelj in postavitev garderobnih omar v vseh hišicah.
Kaj na s teraso?
Dobili smo idealen predlog za preureditev. S tem, da bodo sanitarije v hišicah, bo> skupne sanitarije možno zmanjšati in zgra-diti nove na nasprotni strani obstoječih, t. j. v podaljšku balinišča.
En del pridobljenega prostora bi uporabili za izgradnjo klubskega prostora, en del pa za povečanje terase.
Kaj pa balinišče?
Ta edini športni objekt bi lahko ostal na starem mestu, le da ga bo treba zavarovati na obeh koncih z mrežo.
Ali predvidevate še kaka druga dela?
Seveda bomo poleg rednega vzdrževanja in modernizacije obstoječega zasteklili teraso in jo tako spremenili v zaprto jedilnico, ki bo primerna tudi za družabne prireditve in uporabna še izven sezone. Urejajo že tudi travnati del naše plaže, ki bo namenjen kopalcem, ki ne prenesejo prevročega sonca. Ti bodo l§hko našli kotiček za bivanje v senci. Tu bo možno postaviti tudi šotore.
Kakšni so predvideni stroški za uresničitev teh načrtov?
Za ta dela predvidevamo približno 25 starih milijonov. Odbor za družbeni standard je zagotovil sredstva za izvedbo teh načrtov, vendar pa bomo zaradi pomanjkanja časa do sezone preuredili vse hišice, po sezoni pa teraso, klubsko sobo in nove skupne sanitarije.
Sedaj pa konkretno o letošnji sezoni:
Problemov z izbiro hišic ne bo, ker bodo po renovaciji vse enako udobne.
Kaj pa cena storitev oz. letovanja?
Za člane kolektiva in njihove svojce se je cena res za malenkost povišala od lanskoletne. Znašala bo za odrasle 36.— din, za otroke do 7 let s posteljo 25,— din, za otroke do 7 let brez postelje pa 18.— din. Za moža ali ženo člana kolektiva ali upokojenca, če živijo v skupnem gospodinjstvu 42.— din. Malo bolj pa so se povišale cene za ostale goste.
Ali je možno, da nekdo koristi samo hišico, ne pa tudi ostale usluge doma?
To pa samo takrat, ko dom ni oskrbovan. Člani kolektiva se bodo v tem času gotovo posluževali
prenočišč v hišicah, katerih cena bo znašala samo 5,00 din, s tem, da je na razpolago voda, plin in elektrika.
Kaj pa predsezonske cene in prevozi?
Te pa so za 20 °/o nižje od sezonskih, prevoz pa si bo moral oskrbeti vsakdo sam, kot že nekaj let nazaj. Redna avtobusna proga ima z Novigradom (Pineto) zelo ugodne Zveze.
In kako je z rezervacijo penziona?
Penizon bodo interesenti rezervirali od 2. do 15. aprila v pisarni kadrovskega sektorja. S podjetji v občini bomo skušali doseči tudi sporazum o zamenjavi letovanj.
V senci pri počitniških hišicah
Zadnje letovanje v Izoli?
KOLIČEVO, MARCA — Pri
občinskem sindikalnem svetu obstaja Počitniška skupnost, katere član je tudi naše podjetje in imamo v počitniškem naselju Izola tri vikend hišice. S hišicami, ki jih je skupno 22, upravlja Počitniška skupnost in organizira vsako leto letovanje za delavce s področja domžalske občine. Ob ustanovitvi skupnosti ez. postavitvi naselja v Izoli je bilo s predstavniki skupščine Izola sklenjena pogodba o najemu zemljišča, na katerem stoji naselje. Ker je pogodba pred časom potekla, so bili v začetku marca t. 1. razgovori med predstavniki skupščine Izola in Počitniške skupnosti zaradi podaljšanja pogodbe o najemu prostora, na katerem stoji naselje. Na tem razgovoru je bilo predstavnikom skupnosti sporočeno, da po njihovem zazidalnem načrtu pogodbe za najem zemljišča ni mogoče obnoviti in da zemljišče lahko' koristimo samo še letos, to je do konca sezone. Po> 30. septembru se bo morala Počitniška skupnost oz. lastniki, vikend hišice umakniti s tega prostora. Predstavniki občine Izola nudijo skupnosti novi prostor, ki leži nad Simonovim zalivom, oddaljen od morja 20'— 30 minut, praktično nenaseljen, v bližini ni nobene restavracije, leži nad cesto Izola—Piran, možnost prehrane je v hotelu Belve-dere, v hotelu v Simonovem zalivu ali drugih gostinskih objektih v Izoli. Predstavniki občine Izola so podali tudi predlog, da bi ob robu sedanjega počitniškega naselja zidali člani skupnosti hišice v primorskem stilu. Načrti za izgradnjo počitniškega naselja so izdelani. Cena enega ležišča je nad 6 starih milijonov dinarjev. Izgradnja celotnega naselja, računajoč da bi bilo v njem 88 ležišč kot sedaj, bi stala 530 milij. starih din. Konkretno, naše podjetje, ki ima sedaj v naselju 12 ležišč, bi moralo za izgradnjo novega naselja prispevali 72 milij. starih din. Samoupravni organi podjetij
(.elani počitniške skupnosti) bodo podjetja ne bodo zidala počitni-morali razpravljati o teh vpraša- škega naselja, bo občina Izola od-njih in svojo odločitev sporočiti dala zemljišče drugemu intere-Počitniški skupnosti. Kolikor sentu.
Republiško tekmovanje v veleslalomu gozdarjev, lesarjev in lovcev 24. februarja 1972
na Pohorju
VEVČE, MAREC — Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Papirnice Vevče. Moški so tekmovali v treh starostnih razredih na daljši progi, ženske pa so zaradi maloštevilnosti tekmovale v skupnem razredu.
Na smučišču "Habakuk« sta bili zanje pripravljeni izredno težavni in poledeneli progi, kar je terjalo dosti odstopov in diskvalifikacij.
Rezultati:
I.	Moški do 35 let:
1.	Klinar Andrej, GG Bled, 51.39
2.	Šmitek Janez, Elan, Begunje, 52.15
3.	Srebre Ivan, GG Slov. Gradec, 52.85
34. Pirkmaier Andrej, Papirnica Vevče, 6'1.12
60. Zapušek Andrej, Papirnica Vevče, 65.99
126. Trtnik Janez, Papirnica Vevče, 73.83
Diskvalificiran je bil naš tekmovalec Mikelj Andrej.
II.	Moški od 35 do 50 let:
1.	Mulej Tine, Kozorog, Kamnik, 35.90
2.	Ahac Boris, GG Bled, 57.00
3.	Bohinc Janez, Elan, Begunje) 57.44
Papirnica Vevče brez predstavnika.
III.	Moški od 50 let dalje:
1.	Zadravec Drago, Lik »Savinja, Celje 80.38
2.	Krajnčič Leopold, GG Maribor, 103.72
Po plavanju se prileže počitek. Motiv iz Izole
Diskvalificiran je bil naš tekmovalec Vengust Albin.
IV.	Ženske:
1.	Črešnar Jožica, GG Maribor,
25.7
2.	Lombar Janki, Elan, Begunje, 30.5
3.	Gergič Slavica, GG Maribor,
30.7
30.	Lorbek Vanja, Papirnica Vevče, 40.3
40. Jeriha Andreja, Papirnica Vevče, 51.5
45. Bartol Vida, Papirnica Vevče, 65.0
Odstopila je naša tekmovalka) Taurer Anica.
T. J.
Samo tretji
KOLIČEVO, MAREC — Občinska konferenca ZMS Domžale je organizirala v drugi tretjini meseca februarja skupaj z občinsko zvezo za telesno kulturo šahovsko ligo med mladinskimi aktivi. Sodelovalo je sedem ekip. Žal se je zopet pokazala malomarnost, saj mnogo mladih ni vedelo, da je tekmovanje. Zaradi boljšega rezultata na prvi deski je zmagalo predsedstvo OK ZMS Domžale ob upoštevanju tekmovalnih pravil, pa bi zmagali tudi mi.
Končni vrstni red:
Predsedstvo Radomlje — 17 Papirnica Količevo — 16, Prevoje — 15, Domžale II. — 10, Blagovica —• 5, Domžale I. 4 točke.
Za Papirnico Količevo smo igrali: Hribar J. — 5 točk, Hribar V. — G' točk, Žabnikar — 3 točke in Avbelj — 2 točki.
Vse tekmovanje smo igrali v isti postavi, tako da je vsak odigral šest partij.
Bili smo edini tovarniški aktiv, kar je tudi posebnost, ki ji gre pohvala. Tekmovanje mladih šahistov bo ponovljeno za dan mladosti. Organizirana pa bosta tudi dva turnirja za posameznike. Za mlajše mladince do 19 let, kjer si bosta najboljša dva pridobila pravico igranja na slovenskem mladinskem prvenstvu. Drugi turnir pa za starejše mladince nad 19 let. V letošnjem letu bodo boji med aktivi potekali še v drugih športih, kot košarka, streljanje, namizni tenis, nogomet itd'.
V.	H.
III. zimske športne igre popirničarjev Sloveniji
V oktobru 1970 so predstavniki slovenskih tovarn celuloze in papirja sklenili, da se obnovijo tekmovanja v različnih športnih panogah med člani kolektivov teh ovarn. Obseg teh tekmovanj je Pii natančno določen in med raznimi panogami se je pojavilo tudi smučanje. Na teh smučarskih tekmovanjih tekmujejo delavci, m jim smučanje ne pomeni nič utugega kot užitek in rekreacijo, zale le izkazati svoj športni duh in borbenost. Sredina, v kateri te tekme potekajo, pa mora biti naša papirniška. Krepiti moramo povezanost delavcev celulozne in papirne industrije in naj bo vez v medsebojnem spoznavanju in sodelovanju.
„ Domačini letošnjih III. zimskih športnih iger so bili Sladkogorča-ni’ se s temi igrami želeli proslaviti 100. obletnico tovarne.
Sladkogorska bo tudi prireditelj
vseh športnih iger v drugih panogah v tem letu.
Franc Hočevar — Medvode. I. mesto posamezniki v veleslalomu na III. zimskih papirniških igrah na Pohorju
v Vevška »reprezentanca« je odšla na pot proti Mariboru že dan Pred začetkom tekmovanja. Prva Postaja je bila na Trojanah. Trojanski krofi so bili dober »doping« za premagovanje »Trtniko-ve bližnjice« na Pohorju. Kljub temu, da nas do končne postaje, hotela Bellevue, pripelje široka asfaltna suha cesta, smo se ravnali po vrlih nasvetih našega Janeza. Pol ure smo se zaman zaletavali v snežne ride. Ko ni šlo nikamor več in koi se je že kar kadilo iz avtomobilov, smo poizkusili zadnje. Navlekli smo verige. Za pot, ki bi jo prevozili v petih minutah, smo po bližnjici porabili 1 uro. Da pa le ne bi bili preveč dobre volje, ker se je vse lepo končalo, so poskrbeli v Železničarskem domu, kjer smo prenočevali. Iz Zaklenjene sobe so istega dne popoldan izginili Cile-tovi pancerji.
Na predvečer 17. februarja so se zbrali smučarji vseh sedmih slovenskih kolektivov celuloze in papirja v Železničarskem domu na otvoritveni slovesnosti.
Dogovorjeno je bilo, da bodo tekmovalci vozili dva teka na različnih pirogah, kar pa zaradi tehničnih ovir ni bilo mogoče. Vozilo se je dvakrat po isti progi. Moški so bili razdieljemi v dve starostni skupini. Prva do 35 let in druga nad 35. Vsaka tovarna je lahko prijavila svojo uradno ekipo petih smučarjev v obeh starostnih skupinah. Za ekipno uvrstitev so bili šteti časi najboljših treh tekmovalcev v ekipi.
Ženske so tekmovale v ekipi, ki j e imela tri tekmovalke. Čas dveh bolje uvrščenih se je štel za ekipo.
Žreb je bil izvršen po vrstnem redu na prijavnih listah vpisanih tekmovalcev 15. II. v Mariboru.
Tehnično izvedbo 'tekmovalnega dela so Sladkogorčani poverili smučarski šoli Pohorje (smučarski klub »Branik«). Proga je bila lepo tekoče postavljena na smučišču »Habakuk«. Dolžina proge za
I.	starostno skupino moških (višji start) je bila 800 m z višinsko razliko 220 m in 28 vratci. II. starostna skupina moški in ženske pa so imeli 200 m nižje start in 20 vratič. Merjenje časov je bilo električno »Longines«.
Tekmovalna mrzlica ni dala Klešnikovemu Andreju-Ciletu miru in četudi brez pancerjev in smuči je prispel na progo. Najprej so startale ženske, nato moški II. starostne skupine in za njimi moški I. starostne skupine. Ko je tov. Vengust pri starejših prismučal skozi cilj, je brž odpel smuči in pancerje ter jih posodil Ciletu. Ta pa je odhitel na zgornji start, kjer je še ujel vrstni red. Toda smola je smola. V šestih vratih od starta je izgubil vijak, ki drži vzmeti varnostnih vezi, smuča se je odpela, Čile pa je pristal v celcu ob progi. Vezi smo morali hitro popraviti (s Ci-leteivio vezalko), da je mogel Bine startati v drugem teku in ubraniti prvo mesto iz prvega teka.
Konec dober, vse dobro. Športna sreča je bila enim bolj, drugim manj naklonjena. Razveseljivo je, da so se Vevčanke otresle kompleksov in s;o se s pravo tekmovalno vnemo pognale med »kole«. Zmagalo je geslo: važno je sodelovati in ne zmagati.
Organizatorju vse čestitke, vsem pa: nasvidenje čez leto dni.
Rezultatna lista — veleslalom:
Pokrovitelj, Sladkogorska tovarna kartona in papirja Sladki vrh
Vodja tekmovanja, dipl. ing. Mirko Čeček'
Tehnični vodja, Tone Vogrinec
Častno razsodišče, vodja tekmovanja, teh. vodja in predstavniki sodelujočih ekip, Smučarska šola »Pohorje«.
Dolžina proge: 800 m
Višinska razlika: 220 m
Število vrat: 28:
ŽENSKE: _
1.	Dodič Štefka, Sladkogorska,
66,3	(34,2, 32,1)
2.	Glavič Marija, Sladkogorska, 83,2 (44,4, 38,8)
3.	Lorbek Vanja, Vevče, 84,1 (38,9, 45,2)
4.	Taurer Anica, Vevče, 90,6 (40,4, 50,2)
5.	Jozelj Marija, Vevče, 105,3 (57,2, 48,1)
6.	Velikogne Jožica, Sladkogorska 135,3 (53,2, 82,1)
7.	Kožar Jožica, Radeče, 141,9 (64,1, 77,8)
MOŠKI NAD 35 LET:
1.	Vengust Albin, Vevče, 56,0 (28,4, 27,6)
2.	Brauc Rado, Sladkogorska,
57.7	(28,9, 28,8)
3.	Vogrin Daniel, Sladkogorska, 58,5 (29,4,	29,1)
4.	Laznik	Stane,	Količevo,
59,9	(29,7, 30,2)
5.	Velikogne Ivan, Sladkogorska, 60,1 (30,3, 29,8)
6.	Plosko	Janez,	Količevo,
6'0,9 tfl,0, 29,9)
7.	Niki Alojz, Sladkogorska, 61,2 (30,5, 30,7)
8.	Vulkan	Franc,	Količevo,
61.7	(30,9, 30,8)
9.	Rošker Janez, Krško, 63,2 (32,1, 31,1)
10.	Novak TOne, Vevče, 63,6 (32,0, 31,6)
11.	Škrabi Lojze, Krško, 64,8 (33,6, 31,2)
12.	Boncelj Franc, Krško, 66',4 (34,5, 31,9)
13.	Varšek Miro, Količevo, 73,0 (38,7, 34,3)
14.	Kolšak Darko, Krško, 73,1 (37,7, 35,4)
15.	Godler Edi, Krško, 75,3 (32,4, 42,9)
16.	Lešnik Hugo, Sladkogorska,
82.7	(40,1, 42,6)
Ekipa Vevčanov po podelitvi priznanj
25.	Zemljič Janez, Sladkogorska 120,3 (61,3, 59,0)
26.	Ignatijev Ivan, Ceršak, 121,1 (58,5, 62,6)
27.	Trobec Marijan, Količevo, 121,6' (61,6, 60,0)
28.	Stiper Robert, Sladkogorska,
121,7	(62,3, 59,4)
29.	Lampič Bogdan, Količevo,
122,5	(60,5, 62,0)
30.	Smrekar Lojze, Vevče, 122,9 (65,3, 57,6)
31.	Češnovar Drago, Krško,
124,3	(64,9, 59,4)
32.	Mezgec Mitja, Sladkogorska, 126,0 (72,0, 54,0)
33.	Čaleta Ljubo, Sladkogorska, 129,1 (50,6, 78,5)
35.	Lampl Boris, Sladkogorska,
161.5	(71,1, 90,4)
36.	Žabnikar Tine, Količevo, 166,0 (57,9, 108,1)
37.	Kosec Andrej, Medvode,
195.5	(88,8, 106,7)
38.	Rupar Pavle, Medvode, 207,2 (73,7, 133,5)
EKIPNI VRSTNI RED: ŽENSKE:
1.	Sladkogorska (Dodič Štefka, Glavič Marija) 149,5
2.	Vevče (Lorbek Vanja, Taurer Anica) 174,7
MOŠKI NAD 35 LET:
1.	Sladkogorska (Brauc Rado, Vogrin Danijel, Veligone Ivan)
176,3
2.	Količevo (Laznik Stane, Pleska Janez, Vulkan Franc) 182,5
3.	Krško (Rošker Janez, Škrabi Lojze, Boncelj Franc) 194,4
MOŠKI DO 35 LET:
(Hočevar Franc, Skvarča Bogdan)
Andrej Zapušek med vožnjo
Ekipa iz Medvod, ki je zasedla I. mesto v veleslalomu na III. zimskih športnih igrah na Pohorju
MOŠKI DO 35 LET:
1.	Hočevar Franc, Medvode,
88.4	(43,7, 44,7)
2.	Pirkmaier Andrej, Vevče,
88.7	(45,3, 43,4)
3.	Knific Rajko, Medvode,
89.4	(44,6, 44,8)
4.	Rojs Rajko, Ceršak, 95,3 (47,7, 47,6)
5.	Dular Marjan, Radeče, 96,3 (49,1, 47,2)
6.	Gane Daniloi, Krško, 96,4 (47,9, 48,5)
7.	Kocbek Borut, Sladkogorska, 97,3 (49,1, 48,2)
8.	Lukman Janez, Količevo,
101.9	(53,9, 48,0)
9.	Trtnik Janez, Vevče, 102,6 (52,6, 50,0)
10.	Kravogel Tomaž, Radeče,
104,5	(53,1, 51,4)
H. Osolnik Miran, Količevo,
106.3	(57,3, 49,0)
12.	Glavič Peter, Sladkogorska,
106.4	(53,7, 52,7)
13.	Slabšak Ivan, Krško, 106,6 (53,7, 52,9)
14.	Zahrastnik Franc, Radeče,
106.9	(53,0, 53,9) +
15.	Kljueevšek Lado, Radeče,
109.5	(55,6, 53,9)
16.	Zapušek Andrej, Vevče,
110,4	(60,7, 49,7)
17.	Šuligoj Franci, Radeče, 110,7 (56,2, 54,5) +
18.	Glas Boris, Krško, 111,8 (55,4, 56,4)
19.	Kenda Jože, Radeče, 113,0 (57,1, 55,9) +
20.	Skvarča Bogdan, Medvode,
113.7	(56,7, 57,0)
21.	Bevk IVan, Radeče, 115,1 (57,2, 57,9)
22.	Perner Jože, Sladkogorska, 116,1 (59,3, 56,8)
23.	Mikelj Andrej, Vevče, 117,0 (57,9, 59,1)
24.	Kocjančič Vlado, Vevče,
119,3	(60,5, 58,8)
34.	Ignatijev Gregor,
136,6	(70,5, 66,1)
Ceršak,
1.	Medvode Knific Rajko,
291,5
2.	Vevče (Pirkmaier Andrej, Trtnik Janez, Zapušek Andrej)
301.7
3.	Radeče (Dular Marjan, Kravogel Tomaž, Ključevšek Lado)
310,3
4.	Krško (Gane Danilo1, Slabšak Ivan, Glas Boris) 314,8
5.	Količevo (Lukman Janez, Osolnik Miran, Trobec Marjan)
329.8
6.	Sladkogorska (Glavič Peter, Perner Jože, Stiper Robert) 344,2
7.	Ceršak (Rojs Rajko, Ignatijev Ivan, Ignatijev Gregor) 353,0
Žene so tekmovale
VEVČE, MAREC — Strelska družina »Bine Grajzer« je 6. in
7.	marca letos v počastitev dneva žena organizirala v klubskem prostoru pod restavracijo tekmovanje v streljanju in šahu. Oba dneva je bilo precej živahno. Videti je, da je za podobna tekmovanja potreben le dober organizator, potem se tudi tekmovalcev ne manjka, pa tudi ne navdušenih opazovalcev, če so le obveščeni o tekmovanju.
Pri streljanju z zračno puško je tekmovalo 16 žensk. Naj navedemo prvih pet mest. Od 200 možnih krogov so dosegle:
1.	Sešek Darinka	164	krogov
2.	Štuhec Anica	152	krogov
3.	Budal Tončka	141	krogov
4.	Budal Branka	132	krogov
5.	Lorbek Vanja	130	krogov
V petih partijah — vsaka %
vsako — se je v šahu pomerilo 6 žena. Dosegle so naslednja mesta:
1.	Šuman Mari
2.	Podgoršek Jožefa
3.	Nagy Tinka
4.	Oblak Marija
5.	Budal Branka
6.	Lorbek Vanja
Vse tekmovalke želijo, da bi tako tekmovanje postalo stalna oblika družabnega sestajanja.
Položaj na šahovnici še ni popolnoma razčiščen. Remija pa sigurno ne bo
Hokejisti Slavije niso obdržali 4. mesta. Toda spomnimo se na izrek: »Bolje prvi na vasi, kot drugi v me-stu« in bodimo zadovoljni, ker je naša Slavija suverena prva v B skupini. Ko bo pa na voljo novo drsališče v Zalogu, ki bo omogočilo več treninga, pa se ne bomo sklicevali na izreke, pač pa bomo pričakovali,
da se bo Slavija borila za tretje mesto v prvi skupini
SERPENTINE
Besede vpisujte proti desni ali njo številko. Tako je zadnja črka levi, kakor teče serpentina. Vso- besede hkrati začetna črka nove ka beseda se začne v polju s šte-	besede. Ob pravilni rešitvi dajo
vilko in neha v polju z nasled-	črke v ozhačenih treh (stolpcih
obliko organizacije, ki naj bi tesneje povezovala slovenske papir-ničarj e.
1. del pogonskega stroja, ki uravnava enakomernost teka in preprečuje sunkovitost, 2. kuhinjska začimba, jesih, 3. huda bula, tumor, ki se hitro- razpase po telesu in povzroči smrt, 4. kraj na Gorenjskem s tovarno celuloze v bližini, 5, naša celina, 6. zvezdoslovec, 7. planotasto sleme nad savsko dolino pri Jesenicah, po Radovni ločeno od Pokljuke,
8.	zbirka fotografij, znamk ali sličic, 9. ruski km-et, 18. listno zelenilo v listih in drugih zelenih delih rastlin, 11. sredstvo za lajšanje, blažilo, 12. kraj pri Ljubljani z veliko papirnico-, 13. stara Ljubljana, tudi naziv vevškega papirja, 14. majhna zvezda pre-mičnica, s prostim očecom neviden planet, 15. desetar v starorimski konjenci. 16. vzdevek celuloze in papirja iz Maglaja, alkalične natrijeve spojine, 17. tesnobno vzdušje, nabreklost, jakost električnega toka, 18. strela, grom, 19. pripadnica rimske cerkve, 20. ki-aj ob Savi z največjo slovensko tovarno celuloze in papirja, 21. izdelovalec delovnih
Rešitev serpentin iz te številke bomo nagradili:
1 X po- 10.— din 1 X po 30.— din 1 X po 60.— din
pripomočkov, 22. ravnateljstvo, predstojništvo na visokih šolah, 23. vrsta hudih, nalezljivih bolezni različnega izvira, 24. moško perilo-, gate, 25. stroj za nenehno dviganje raznega materiala (premog, pesek, opeka itd), 26. tuljenje divjih zveri, 27. naramni okras na častniških uniformah, naramnik.
IS
/z albuma fotoamaterja
Jutro ob koči na Veliki planini (Foto: /VI. Robida)
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Papirnica
Količevo
V mesecu februarju so se zaposlili:
Prelovšek Franc — obratni električar
Heine Dušan — delavec v delavnicah
Kalan Andrej — delavec na lesnem prostoru
Hudournik Franc — pakar bal in zvitkov
Vinko Tone — delavec na lesnem prostoru
Kosmač Pavle — delavec na lesnem prostoru
Grbajs Milan, lastna odpoved Osmanagič Hasan, lastna odpoved Radulovič Kosta, samovoljno zapustili delo
Rodili so se:
Kocjančiču Vladu, hči Tina Nemcu Branku, sin Damir Subelj Ani, sin Zoran Ramoveš’ Marti, sin Silvo Kastelicu Karlu, sin Bojan Žlender Nadi, hči Mojca
Čestitamo!
Tovarna celuloze M edvode
V mesecu februarju so odšli iz podjetja:
V mesecu FEBRUARJU so se v podjetju zaposlili:
Pejič Ivo — n. pomočnik strojevodje izžemalnega stroja Brkič Ivo — nakladalec lesa in ža-manja
Cančar Štefo — polnilec pinotana Mršič Ivo — II. pomočnik strojevodje izžemalnega stroja Avdič Nail — razkladalec surovin Pejič Anto — nakladalec lesa in ža-manja
Pečuh Ivan — II. pomočnik kuharja celuloze
Lenček Jože — delavec v sklad, tehn. materiala — upokojen Petkovič Slobodan — pakar bal in zvitkov — poskusna doba Golob Marjan — pazilec šiita — poskusna doba
Lampret Franc — traktorist in voznik viličarja — samovoljno Kokalj Marjan — vnašalec v turba-pulper — umrl
Danilovič Vlado — delavec v lesnem prostoru — poskusna doba Ros Alojz — snemalec lepenke II — samovoljno
Novak Miha — kolodrobec — samovoljno
Rodili so se:
Javoršek Bogomiru se je rodil sin Marko,
Strnad Janezu se je rodila hčerka Nataša,
Jeraj Jankotu se je rodil sin Jani, Hribar Stefanu se je rodil sin Andrej
Čestitamo!
Papirnica Vevče
Toplak Štefan — nakladalec lesa in žamanja
Jenko Ciril — razkladalec surovin
Malovčič Esad — nakladalec lesa in žamanja
Radeljak Marijan — nakladalec lesa in žamanja
Cančar Drago — nakladalec lesa in žamanja
Brkič Mato — nakladalec lesa in žamanja
Dolinar Jože — prebiralec
V mesecu FEBRUARJU so odšli iz podjetja:
Sormaz Milinko — samovoljno
Musič Feriz — samovoljno
Jerebic Matija — samovoljno
Tešanovič Milorad — odpuščen v poskusni dobi
Avdič Rasim — samovoljno
Bojanič Dragoljub — odpuščen
Mehič Halid — samovoljno
Poroka:
Ušeničnik Rajko se je poročil s Prebil Metko
Dušič Slavica se je poročila s Kalanom Nikom
Čestitamo !
Rojstvo:
Prišli :
Luštreku
Gregor
Florijanu se je rodil sin ČESTITAMO!
Gašperlin Boris, pom. sklad. str. opreme
Cakič Milan, vnašalec Stojanovič GVozdenko, vnašalec Mučič Milivoj, vnašalec Kozmus Andrej, ključavničar III. Blagojevič Ljubiša, vnašalec Vasilič Ljubinko, vnašalec Djordjevič Milovan, vnašalec
Odšli:
Kasagič Dragica, upokojena Dermastja Jože, upokojen Skubic Srečko, odšel v JLA
6.	marca so nas za trenutek obiskale tudi maškare
—(IBSEDELO—
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo in Tovarne celuloze Medvode — Izdajajo ga njihovi delavski sveti — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Janez Gašperin, ing. Janez Hribar, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak, Andrej Pirkmaier in Stane Skok. — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani.
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/73 z dne 9. 1. 1973 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.