Gozdarski v12slnlk 5/86 .. ~ STROKOVNA REVIJA Gozdarski ve2slnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHR.IFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 5 Ljubljana, maj 198G VSEBINA - INRALT - CONTENTS 169 Franc Gašperšič - Iztok Winkler- Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko akti vira- nje slovenskega krasa 184 M CuJiberg m A. Sercelj: Pelodne analize gozdruh tal severozahodnega Pohorja 189 Program gozdarskih radl]sk.lh oddaj za julij in avgust 1986 190 Franjo Sgerm: Najstarejše žage na vodni po- gon na Slovenskem 200 Marjan Solar: O umiranju gozdov 202 Marjan Lipoglavšek: Gozdarska ergonomija na češkoslovaškem 203 Mirko Medved: Gozdarski dnevi Agrotehni- ke-Grude 204 Mirko Medved: Mednarodm seJem gozdar- stva m kmetijstva v Kranju 205·' Mednarodni posvet o ohranjanju nar avruh te- . ritorijev in njihovega genetskega fonda 20.7 Društvene vesti 208 Iz domače in tuje prakse :Slika na naslovni strani: Pri sajenju bora v okolici vasi Jurišče so sodelovali . vsi vaščani, tudi ženske in otroq (slika je 12 leta 1895) ' . Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana . •. • l , Go~darski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsedruk dr. Janez Božič M1tja Cimperšek Jože Čermelj Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Krasnov ]ože Kovačič Tone Mod1c Tone Šepec Maqan Trebežnik Uredniški odbor dr. BošDan Anko dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo m uprava Editors' address YU 6 1000 LjublJana Erjavče·va cesta 15 Ziro r ačun - Cur. acc. ZOlT GL SloveniJe Ljubljana, Erjavčeva 1 S so l o 1-678-48407 Letno tz!de lO štev1lk lO issues per year Letna in di v id ualna naročnina l 000 din za OZD m TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za mozernstvo 50 DM posamezna številka 250 din Ustanovitel]ici r evije sta Zveza društev mženirjev in tehmkov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstv:) Slovenije. Poleg njiju denarno podp1ra 12hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št . 42 l -1!74 z dne 13. 3 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa prOIZVOdOV . OXF.: 233:902 (497.12 Kras) Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega krasa Franc Gašperšič -Iztok Winkler* Gašperšič, F., Winkler, I.: Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega kra- sa, v slovenščini, Gozdarski vestnik 44, 1986, str 169 lit 26 Avtorja prevzameta zgodovinsko organiziranost pri pogozdovanju slovenskega krasa. Uspešni re- zultati pogozditve slovenskega krasa v drugi polo- vici preteklega stoletja so imeli pomemben odziv v svetovni strokovni javnosti. (Podani so posebni po- goji.) V sestavku je poseben poudarek na analizah so- cialno-ekonomskih spremembah po drugi svetovni vojni, ki jih je povzročilo fenomenalno naravno šir- jenje gozdov na slovenskem krasu in ob obali. Ne- koč pust in neploden Kras je območje z nad- povprečno gozdnatostjo. Gašperšič, F., Winkler, 1.: Reafforestation and Fo- rest Management Activation of the Slovene Karst in Slovene, Gozdarski vestnik 44, 1986, p. 169, ref. 26. . The authors swnmarize the history of organized efforts in reafforestation of the Slovene Karst. The successful results in reafforestation of the Slovene Karst in the second half of the past century had a significant echo in the world' s professional public. Special emphasis is given to the analysis of so- cio-economic changes wbich, after the second World War, started off and conditioned an almost phenomenal natural spreading of the forest in the Karst along the Slovene coastline. The once barren Karst win become an area which is forested above the average. *Dr. F. G., dipL inž. gozd., izredni profesor Bio- tehniške fakultete v Ljubljani, VTOZD gozdarstvo, Večna pot 85, 61000 Ljubljana, YU * Dr. I. W., dipl. inž. gozd., redni profesor Bioteh- niške fakultete v Ljubljani, VTOZD gozdarstvo, Večna pot 85, 61000 Ljubljana, YU. l. UVOD Slovenski kras- na zahodnem delu Jugo- slavije - obsega primorski del Slovenije na površini okoli 153.000 ha. Prvotno je bilo tudi to zemljišče pokrito z gozdovi. Z rastjo potreb po lesu, zlasti gradbenem in lesu za gradnjo ladij pa tudi po drveh, se je nekontrolirani pritisk na gozdove zelo povečal in zato začel proces degradacije gozdov. Uničevanje goz- dov s sekiro je dopolnjevala še paša ovac in koz, kar je dodatno negativno vplivalo na re- generacijo vegetacije. Naglo pustošenje krasa je že razmeroma zgodaj vzbudilo zaskrbljenost takratnih ob- lasti, ki so z najrazličnejšimi ukrepi skušale zaustaviti nesmotmo gospodarjenje z gozdo- vi. Mesto Trst, ki se je čutilo najbolj ogroženo, je npr. že od leta 1150 dalje izdajala za svoje ozemlje raznovrstne odredbe proti uničeva­ nju gozdov in špekulaciji z lesom. Deželni vladarji pa so sčasoma izdali več gozdnih redov zaradi smotrnejšega gospo- darjenja z gozdovi. Ti so poleg gozdnopolicij- skih, vsebovali tudi gozdnogospodarske predpise in so bili v določeni meri nekakšni priročniki za gozdarje. Benečani so za svoj dellstre izdali gozdne rede 1452, in 1475. le- r •, ~ • • J • • • ' ' ·~ • o • Naslov gozdnega reda za Istro, Furlanijo in kras (1541) 169 Jožef Ressel (1793-1857) ta. Iz leta 1505 je prepoved sekanja v gozdo- vih na Goriškem, obširen je tudi l 541 . leta iz- dan gozdni red za Istro, Furlanijo in kras. Naj- pomembnejši za Slovensko primorje pa je bil gozdni red za vojvodino Kranjsko iz leta 1771, ki je veljal tudi za kras in Istro in ki po- sebej poudarja pomen gozdov za fužine in lastnike gozdov na krasu in v Istri. Imel je tudi določila glede obnove gozdov na goličavah, ki niso primerne za kmetijstvo. Dejanski učinek teh predpisov pa je bil · majhen. Pritiski na gozdove so se nezadržno nadaljevali. Na pogubne posledice zakraše- vanja primorskih in sosednjih pokrajin so vse pogosteje opozarjali tudi daljnovidnejši izob- raženci in gospodarstveniki. Zlasti mnogi na- ravoslovci so se ukvarjali tudi z vprašanji razgozditve in zakraševanja v naših deželah, svoja dogajanja pa so objavljali v domačih in tu~h publikacijah. Med temi je najpomemb- nejši Janez Scopoli1, ki je v nekaterih svojih razpravah prikazal težke posledice devasta- cije gozdov. Pomembno vlogo in mesto ima 1 Janez Scopoli (1723-1788), zdravnik in nara- voslovec. Leta 1763 je objavil delo Entomologia Carniolica, ki pomeni začetek slovenske znanstve- ne entomologije. 170 V:ac~;dtz; c/ ~ LI A/4.4/~x ~~)ci~ ,;'-~~"._ ,-J j~ • .-/~ ..«.. _".,."~~ ~-"'""' -J'~-.,~~~~~..;'~~- ~ alt;-;~q' c!/~.-tio-rL. Faksimile naslovne strani rokopisa J. Ressla o goz- dovih avstroogrske mornarice '~ .;-i;~ r·.~ J"/' E:.l:<~ //. /llf1# ... "" ·- ~ Ressljev pogozdit,veru načrt iz l. 1842 za občinska zemlfišča v Istri (Staatsarchiv Wien) --------------------------- - TERMINAZIONE S O P R A BOSCHI DEL GIORNO 16. DECF.MBR.E 1"/77· šem primorju. Resslovi načrti niso bili uresni- čeni. Namesto sistematičnega in komplek- snega obnavljanja gozdov, se je to izvajalo parcialno kot so dopuščale razmere v posa- meznih občinah. Pu la CuflosJi4, Diftiplin4, e Coltura 2. ORGANIZIRANI NAPORI ZA PONOVNO DEl BOSCHI DELLA PROV IN CIA OZELENITEV IN GOZDNOGOSPODARSKO AKTIVIRANJE SLOVENSKEGA KRASA D E L L' I S T R 1 A .Approvata sit~lli Durui Sredi preteklega stoletja je tudi slovenski kras nudil žalostno podobo. Herman Guttem- DELL• ECCELL ENTJSSIMO SENAT O. ?erg,~ozdarskisvetnikvTrstu, takol~ opisu- Je stanJe na slovenskem krasu: »Kdor Je v sre- M DCCL X X V Il I .. dini našega stoletja (19. stoletja) potoval po železnici od Postojne proti Trstu, Reki ali Go- rici, po Krasu, je imel v nedogled žalosten po- gled, povsod kamnite površine, brez vegeta- cije, iz katerih so podobno kot v puščavi, le tu in tam izstopale male zelene oaze.« Spoznanja o nujnosti ponovne pogozditve krasa pa so se postopoma krepila in širila. Pri tem v ospredju niso bili neposredni gospo- darski cilji ampak predvsem želja in potreba ponovno ustvariti kulturno krajino. Gozd je Pu LI FIGLIUOLI DEL QU. Z. ANTONIO PrNELLl bil pogoj za ponovno reprodukcijo Številnih sTA a.r 'AT o 1.1 Du c" L 1. funkcij. Saj, kot je zapisal deželni gozdarski Naslovna stran beneškega gozdnega reda inšpektor Venceslav Goli, »Ni gozda brez kulture in ne kulture brez gozda«. tudi gozdar Josip Ressel,2 ki je prišel leta 1817 službovat v naše kraje, od leta 1821 do smrti pa je deloval domala le v Slovenskem primorju. Sestavljal je dolgoročne gozdno- gospodarske osnove, projektiral gozdne ceste in uvajal sodobne metode gojen ja in iz- koriščanja gozdov. Svoje glavno delo je po- svetil preskrbi z lesom z~ naglo razvijajočo se vojno in trgovsko mornarico. Zaradi čez­ mernega izčrpavanja in splošnega pustoše- nje gozdov je Ressla navdajala velika skrb za bodočnost. Rešitev je videl predvsem v ob- novi gozdov na golih kraških zemljiščih. Dojel je, da to ni. samo gozdno tehnični in gozdno- gospodarski problem, temveč predvsem tu- di pomemben splošni socioekonomski pro- blem primorskih krajin Izdelal je načrte za pogozditev istrskega ( 1842) in tržaško-goriš- kega (1850) krasa. Resslovi načrti so pionir- sko P,elo, prvi sistematični poskus pogozdo- vanja in melioracije ogolelih zemljišč v na- 2 Josip Ressel (1793-1857), češki gozdar, zaslu- žen zlasti za napredek gozdarstva na Slovenskem. Znan kot izumitelj ladijskega vijaka in drugih iz- umov. Leta 1861 je bilo v Trstu ustanovljeno Društvo za pogozdovanje krasa, ki pa ni do- seglo nikakršnih praktičnih uspehov. Manj- kalo mu je finančnih sredstev pa tudi sposob- nih strokovnjakov. Več uspehov je imela tr- žaška občina, ki je pridobila za sodelovanje gozdarja Josipa Kollerja,3 ki je imel na tem področju že nekaj izkušenj. Prepričljiv uspeh je Koller dosegel pri pogozdovanju večjega kraškega zemljišča pri Bazovici ( 1869) s sa- dikami črnega bora. Tržaško namestništvo pa je leta 1863/64 izdalo tudi navodila, kako naj se pogozduje kras. Avstrijski zakon o gozdovih (1862) je sicer formalno zavrl nadaljnjo devastacijo gozdov s tem, da je omejil čezmerno pašo koz in čez­ merno sečnjo, za pogozdovanje goličav na krasu pa ni nudil nobene opore. Zato je sča­ soma prodrlo spoznanje, da je treba izdati za melioracijo gozdov specialne zakone. Tako so bili izdani zakoni o pogozdovanju krasa za območje Trsta (1881), Goriške (1883), Kranj- 3 Josip Koller (1798-1870), gozdarski strokov- njak, končal študij na gozdarski akademiji v Ma- riabrunnu, pionir pri pogozdovanju krasa. 171 Kollerjev gozd v bližini Bazovice leta 1859 prvi uspel nasad črnega bora (posnetek iz leta 1900) ske (1885), Istre (1886). Na podlagi teh zako- nov so ustanovili posebne komisije za pogoz- dovanje krapa. Sestavljali so jih predstavniki deželnih oblasti, občin in gozdarski strokov- njaki. Komisije so najprej ugotovile zemljišča, ki ~h je bilo treba pogozditi. Skupno je bilo iz- ločenih za pogozdovanje okoli 30.000 ha go- ličav. Na podlagi teh zakonov in dela komisij je pogozdovanje hitreje napredovalo vse do l. svetovne vojne. Stroške pogozdovalnih del je kril sklad za pogozdovanje (večinoma for- miran iz državnih sredstev). Komisije so ure- dile tudi lastne drevesnice. V času od 1850- 1915 je bilo pogozdenih okoli 10.842 ha goli- čav. Pomembno vlogo pri pogozdovanju krasa in pospeševanju gospodarjenja z gozdovi na krasu so imela tudi gozdarska strokovna društva. Zasedanje Vsedržavnega gozdar- skega društva v Trstu leta 1865 je dalo mo- čan impulz za sistematično pogozdovanje krasa. Na podlagi širokih razprav in strokov- nih ogledov na krasu so na zasedanju spre- jeli posebno resolucijo z naslednjimi najpo- membnejšimi predlogi: - površine, ki bodo izbrane v sklad za po- gozdovanje, je treba oprostiti davkov, - pogozdovanje krasa zahteva sposobno strokovno vodstvo, - pogozdovanje krasa ni le ožji problem pokrajin na krasu, ampak državni problem, potrebna je državna pomoč. Podobno aktivnost je vodilo tudi Kranjsko- primorsko gozdarsko društvo (ustanovljeno 172 1875). Društveno zborovanje v Trstu ( 1878) je bilo posvečeno prav pogozdovanju krasa, na zboru v Idriji (1884) pa se je društvo med drugim zavzelo za zakonsko ureditev pogoz- dovanja krasa na Kranjskem in v Istri, podob- no kot sta bila takrat že sprejeta posebna za- kona za Trst in Goriško. Prva pogozodovanja krasa so bila tako v strokovnem, kot v širšem družbenem pogle- du za takratne razmere edinstvena akcija, ki še danes, po več kot sto letih, zbuja spoštova- nje. Tudi številne strokovne manifestacije, publikacije ter številne strokovne ekskurzije in posamezni obiski gozdarskih strokovnja- kov na slovenskem krasu dokazujejo, da je pogozdovanje krasa v strokovnem pogledu takrat pomenilo nekaj velikega. Pomeni, da se je v tem prostoru takrat nekaj dogajalo. Samo tako si lahko razlagamo to izredno od- mevnost in publicitete. V dokaz tega naj kro- nološko naštejemo le najpomembnejše: 1866 - Skupščina Vsedržavnega gozdar- skega društva v Trstu, ki je dala pomembne impulze pogozdovanju krasa. 1875 - Ustanovitev Kranjsko-primorskega gozdarskega društva v (Postojni). To društvo je zelo veliko prispevalo k ideji pogozdova- nja krasa. 1879- Skupno zasedanje Vsedržavnega, Hrvaško-slavonskega in Kranjsko-primor- skega gozdarskega društva v Trstu z eks- kurzijo po krasu. 1880- Spomenica Vsedržavnega gozdar- skega društva o korakih, ki jih v zadevi po- gozdovanja krasa mora napraviti država. 1886 -Obisk ministra za poljedelstvo grofa Franza Falkenhayna. 1887- Ekskurzija slušateljev hrvatske goz- darske akademije iz Križevcev, ponovno leta 1894. 1890- Pogozdovanje krasa je predstavlje- no na kmetijsko-gozdarski razstavi na Duna- ju. - Kongres Vsedržavnega in Kranjsko-pri- morskega gozdarskega društva v Trstu s strokovno ekskurzijo po krasu. Med aktivni- mi tujimi udeleženci na ekskurziji po krasu je bil dr. B. Borggreve, direktor Gozdarske vi- soke šole iz Hannover-Miindna. Problemati- ka pogozdovanja krasa je dobila nato širok odziv v tujem, zlasti nemškem strokovnem tisku. 1894- Obisk dr. Edvarda Hoppea iz Goz- darskega raziskovalnega inštituta v Maria- brunnu. 1896 - Obisk gozdarskega inšpektorja Aleksandra Kostjajeva iz carske Rusije. 1898- Obisk višjega gozdarskega svetni- ka Aleksandra Soboljeva iz carske Rusije in gozdarskega inšpektorja Coaza iz Švice. - Predstavitev pogozdovanja krasa na razstavi o dosežkih na področju splošne bla- ginje na Dunaju (skupaj z več publikacijami). 1899 - Obisk gozdarskega inšpektorja Aleksandra Marčenka iz carske Rusije. 1900 - Prikaz dosežkov pri pogozdovanju krasa na svetovni razstavi v Parizu je dobil »grand prix«. 1901- Ekskurzija slušateljev Visoke šole za kulturo tal na Dunaju pod vodstvom prof. Gustava Hempela. 1902 - Ekskurzija slušateljev Gozdarske akademije v Zagrebu pod vodstvom treh profesorjev. 1903 -predstavitev dosežkov pri pogoz- dovanju krasa na mednarodnem kmetijsko- gozdarskem kongresu v Rimu. - Obisk prof. dr. A. Englerja iz Gozdarske visoke šole v Zurichu ter F. Flurya iz gozdar- skega inštituta v Zurichu. 1904- Obisk vladnega sekretarja Josifa Ja- kovljeva, iz carske Rusije. 1907- Predstavitev rezultatov pogozdova- nja krasa na VIII. mednarodnem kmetijsko- gozdarskem kongresu na Dunaju (referat K. Rubbia). Ekskurzije gozdarske sekcije kon- gresa na kras so se udeležili: Iz Belgije: N. J. Crahaj, Jules Huberty, Con- stant Deville, vsi gozdarski inšpektorji Iz Nemčije: Dr. Peter Schott Iz Francije: inšpektorji P. Hirsch, Leon Par- de, A. Fran, predsednik društva za pogozdo- vanje gorskega sveta Paul Descombes in profesor Robert Hickel Iz Italije: Enea Cavalieri, Giovanni Cappelli Iz Mehike: Don Juan Ludewig Iz Rusije: državni svetnik Aleksander Mar- čenko in profesor Viktor Vesol9vski Iz Švedske: Profesor Viljem Ektnann Iz Španije: senator Marquis de Comps in in- ženir Don Carlos de Mazaredo 1908- Ekskurzija slušateljev Visoke šole za kulturo tal na Dunaju pod vodstvom pro- fesorjev dr. Cieslarja, Wachtela in Marcheta - Obisk hrvaških gozdarskih inšpektorjev Petrovica in Kosovica - Obisk Rafaela Zona šefa ministrstva za gozdarstvo ZDA iz Washingtona 1909 - Ekskurzija slušateljev medžarske poljedelske akademije iz Keszthelya s štirimi profesorji 1911 - Ekskurzija nemških gozdarskih uslužbencev pod vodstvom direktorja dr. frickea (med njimi je bilo več visokošolskih profesorjev) Med prvo svetovno vojno je pogozdovanje skoraj povsem prenehalo. V obdobju med obema vojn~ma, pod italijansko vladavino, so obnovili nekaj uničenih nasadov, posebno na Goriškem, novih nasadov pa so osnovah le malo. V obdobju 1919--1946 je bilo pogozde- nih samo okrog 860 ha goličav. Po vojni je bila gozdarska služba za ob- močje krasa ustanovljena leta 1947, ko je bila ustanovljena tudi prva uprava za pogozdova- nje krasa v Vipavi (do leta 1948). Sprejeti so bili tudi ukrepi, ki so preprečevali nadaljnjo devastacijo gozdov. Mednje sodi tudi prepo- ved paše koz v gozdovih ( 1950). Pozneje so za obnovo in melioracijo krasa skrbele sek- cije za pogozdovanje krasa v Novi Gorici, Po- stojni, Sežani, Ilirski Bistrici (ustanovljene leta 1948) in v Bovcu (ustanovljena 1950). Sekcije so bile do leta 1951 neposredno podrejene upravi za pogozdovanje in melioracijo krasa pri Ministrstvu za gozdarstvo, nato pa nepos- redno pristojnim okrajnim ljudskim odborom. Temeljna pozornost je bila še vedno us- merjena v pogozdovanje kraških goličav in je bilo v obdobju 1945-64 pogozdenih okoli 4000 ha kraških površin. Močno se je poveča­ la tudi uspešnost pogozdovanja. Ceprav na krasu prevladujejo zasebni gozdovi (nad 80 %) so bila pogozdovanja v prvem povoj- nem obdobju izrazito usmerjena v družbeni sektor. Pogosto so bila usmerjena tudi na naj- 173 bolj od ročna in najslabša zemljišča, kjer ni bi- lo pričakovati posestnih sporov. Celovitemu gospodarjenju z gozdovi pa so začeli posvečati večjo pozornost šele po letu 1961. Zakon o gozdovih leta 1961 je določil, da je treba izdelati za kraško območje per- spektivni načrt. Predvidel je tudi ustanovitev posebnega zavoda za usposobitev kraških zemljišč za redno gozdno proizvodnjo. Tako je bil leta 1964 ustanovljen Zavod za pogoz- dovanje in meho racijo krasa v Sežani, ki je na kraškem območju prevzel vse gozdarske naloge. Sredstva za njegovo delo so zagotav- ljali tudi proračuni občin, okraja in republike. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani pa je leta 1963 izdelal »Gozdnomelioracijski projekt za kras Sloven- skega primorja.« Z zakonom o gozdovih leta 1965 so bila uzakonjena tudi gozdnogospodarska območ­ ja. Kraško območje je bilo ustanovljeno kot posebno gozdnogospodarsko pasivno ob- močje, ki vključuje tisti del krasa, kjer so goz- dovi in gozdna zemljišča tako slaba, da so za pogozditev kraških goličav in za melioracijo degradiranih gozdov potrebni posebni na- pori in pomoč širše družbene skupnosti. Leta 1975 pa so bile v Sloveniji ustanovlje- ne samoupravne interesne skupnosti za goz- darstvo v okviru vseh gozdnogospodarskih območij in v okviru republike. Njim je bila na- ložena tudi posebna odgovornost za gozdo- ve na krasu. Območna samoupravna interes- na skupnost za gozdarstvo na kraškem ob- močju je morala poleg drugih nalog še pose- bej skrbeti za varstvo gozdov pred požari, za obnovo, gojenje in vzdrževanje gozdov. Za iz- vajanje teh nalog so zagotavljali sredstva ob- močna skupnost za gozdarstvo kraškega ob- močja, Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa v Sežani iz svojih lastnih sredstev ter občine s tega območja in SR Slovenija iz svo- jih proračunov. Za izvajanje nalog pri pogoz- dovanju in melioracij} krasa pa je zagotavlja- la sredstva tudi Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije. S sedanjo gozdnatostjo ( 42 %) je že doseže- no globalno zadovoljivo biološko in gospo- darsko ravnovesje med gozdnimi in kmetij- skimi oz. drugimi površinami, ki je na krasu zaradi neugodnih naravnih pogojev zelo ob- čutljivo. Zato tudi niso več potrebna pogoz- dovanja novih površin v večjem obsegu, pač pa je treba vso pozornost posvetiti vzdrže- valnim delom in premeni malodonosnih goz- dov. Takšna usmeritev je sprejeta tudi v 174 gozdnogospodarskem načrtu kraškega ob- močja za obdobje 1981-1990, ki med drugimi posebej poudarja: - vzdrževanje in sanacija obstoječih goz- dov morata imeti prednost pred dragimi pre- menami, ki še dodatno povečujejo obseg vzdrževalnih del, · - z zmerno dinamiko obnavljati najstarejše borove kulture, - intenzivirati redčenja v srednjedobnih borovih sestojih, ' - uveljaviti zmerno dinamiko premen ma- lodonosnih gozdov, - pospešeno odpirati z gozdnimi promet- nicami gospodarsko najbolj zanimive gozdo- ve (sedanja odprtost le 5 m/ha). Zakon o gozdovih leta 1985 je odgovornost republiške samoupravne interesne skup- nosti za gozdarstvo SR Slovenije za gozdove na kraškem območju še razširil. Tako odslej . v tej skupnosti zagotavljajo tudi sredstva za urejanje gozdov na kraškem območju, sred- stva za varstvo gozdov pred boleznimi in škodljivci, gradnjo in vzdrževanje protipo- žarnih zidov in presek, obnovo gozdov na po- goriščih in odkazilo drevja v varovalnih in lesnoproizvodno manj pomembnih gozdovih na kraškem območju. Za varstvo gozdov pred požari pa je predvideno združevanje sredstev Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo kraškega območja, Zavoda za pogozdovanje in melioracijo krasa, samo- upravnih interesnih skupnosti za varstvo ·pred požari s kraškega območja ter občin s kraškega območja Prevladalo je torej stališče, da je dolgoroč­ no sanacijo gozdov na krasu sposobno zago- toviti v pretežni meri slovensko gozdarstvo samo, povezano z drugimi, na gozdovih zain- teresiranimi dejavniki in organizirano v sa- moupravnih interesnih skupnostih za gozdar- stvo. Postopoma bo za sanacijo kraških goz- dov rasel tudi poslovni interes lesne indu- strije, ki je danes še majhen. Širša družbena skupnost, predvsem občine na kraškem ob- močju, se pri tem vključujejo pd uresničeva­ nju nekaterih posebnih nalog, zlasti pri var- stvu gozdov na kraškem območju. 3. DRUŽBENE SPREMEMBE PO II. SVETOVNI VOJNI SO VZROK IZREDNEGA ŠIRJENJA GOZDA NA KRASU Na celotnem kraškem gozdnogospodar- skem območju je leta 1875 ob prvih poskusih pogozdovanja krasa znašala gozdnatost le 1 T Pogozdovanje kraškega terena v okolici vasi Jurišče leta 1895 (a) in videz leta 1985 (b) (foto Robič) 14 %. Pri tem je treba posebej poudariti, da so bili to v glavnem le gozdni ostanki na flišu, medtem ko je bil pravi kras (apnena podla- ga) praktično gol. Naraščanje gozdnatosti do leta 1910 (glej diagram l) je bil v glavnem re- zultat intenzivnega pogozdovanja krasa. Kot posledica velikih socialnih sprememb po II. svetovni vojni, je prišlo do izrednega narav- nega širjenja gozda na opuščene kmetijske (zlasti pašniki) površine. Ta proces je vedno 175 Pogled na gol Gabrek in Čebulovico v letu 1895 s prvimi nasadi črnega bora ob Železniški progi Pivka -Divača in pogled v letu 1985 (foto Robič). Posnetek je narejen na približno istem stojišču, in sicer z vrha drevesa črnega bora 176 bolj silovit. V desetletju 1970-1980 so se po- vršine pod gozdom v kraškem gozdnogospo- darskem območju povečale za 12 % in je gozdnatost v območju narasla že na 42% kar pomeni, da se je v zadnjih sto letih skoraj po- hajila. S posebno študijo je ugotovljeno, da so velike površine bivših pašnikov in celo trav- rukov v intenzivnem zaraščanju. Povsem za- nesljivo lahko sklepamo, da bo že okrog leta 2000 gozdnatost narasla že preko 60 %. Še pred dobrimi sto let1 gol prostor, se bo torej spremenil v nadpoprečno gozdnatega (sedanja gozdnatost v Sloveniji je 50 %). Naravno širjenje črnega bora iz starejših nasadov ter vračanje prvotne naravne vege- tacije je tako silovito tudi zato, ker gre sedaj za osvajanje v ekološkem pogledu bistveno ugodnejših površin, kajti prvot_ni nasadi črne- Pogled na Videž preko železniške postaje Herpelje v letu 1905 in leta 1985 (foto Robič) 177 Pogled na Osojnico preko železniške postaje Pivka v letu 1895 in leta 1985. 178 Pogozdovanje kraške goličave v bližini vasi Jurišče leta 1895 (detajl). ga bora so bili osnovani na najbolj ekstrem- nih (zakrasenih) površinah. Nagel proces širjenja gozda na krasu pe- lje v določenem smislu v paradoksno situaci- jo. K pogozdovanju golega krasa so pred do- brimi sto leti pristopili kot. h kulturni nalogi v širokem smislu besede (oblikovanje kultur- ne krajine) . Sedanji stihijski proces naravne- ga zaraščanja z gozdom bo marsikje osvojil tudi površine (travnike ali boljše pašnike), kjer si gozda iz krajinskoestetskih in družbe- noekonomskih razlogov ne želimo. Ponovno torej lahko govorimo o problemu kulturne krajine. Zanimiv je vpogled v socioekonomske procese, ki so sprožili in pogojujejo takšno fe- nomenalno širjenje gozda na krasu. Z razvojem industrije ter terciarnih dejav- nosti se je po Il. svetovni vojni drastično spre- menila socioekonomska struktura prebival- . s tva. Delež kmečkega prebivalstva, ki je v za- četku preteklega stoletja znašal 90 %, na za- četku tega stoletja še vedno 75 %, je v seda- njem času padel na delež pod lO % (glej diagram št. 2). Nad 60% sedanjega prebival- stva stalno živi v urbaniziranih centralnih centrih (glej diagram št. 3). Delež prebival- stva, ki živi na podeželju, je padel več kot na polovico (glej diagram št 3), če upoštevamo, da so bili številni današnji urbanizirani centri v ne tako oddaljeni preteklosti še podeželje. Slednje v diagramu št. 3 ni upoštevano, ker enostavno prikazuje delež prebivalstva se- danjih urbaniziranih centrov tudi v preteklo- sti, ne glede na to, da so imeli takrat še značaj vasi. Na delu kraškega gozdnogospodarske- ga območja je velika dnevna rnigracija na de- lo iz podeželja v urbanizirane centre. Precejšen del tega prebivalstva se dodat- no, ob svoji osnovni zaposlitvi, seveda delno še vedno ukvarja s kmetijstvom (z obdelavo najboljših površin). Na precejšnjem delu kraškega območja pa gre celo za naglo de- populacijo podeželja (Brkini, Čičarija) . Kot ekstrem. je vas Poljane, ki je pred II. svetovno 179 Diagram št. l ŠIRJENJE GOZDA V KRAmcEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOČ]Y. Gozdnatost v% 70 so so 40 30 20 10 i o Diagram št. 2 w w o GIBANJE DELEŽA KMEČKEGA PREBIV AJ.ZrVA Delež kmečkega prebivalstva v% 90 80 70 60 50 40 30 20 10 180 ·--------- o....l CD o o; o o CD N o cx; O> o • >-.J CD o o o o o o o o o o Diag~am št. s OBREMENITEV PROSTORA PRERAČUNANO V ENOTE GOVEJE ŽIVINE število v enotah goveje živine 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 182 co co o co JEZERCEcc Ker je bilo že na pogled razvidno, da v za- močvirjenem »jezercu« ~z prej navedenih razlogov ne bomo dobili zanesljive slike naj- mlajše vegetacije, smo na planoti severno od jezerske kotanje izrezali v smrekovem gozdu še talni blok debeline 15 cm. Pelodne analize tega profila so nam poka- zale veliko bolj razgibano sliko sprememb v JEZERCE ORLICA (talr"'i profit na ravnici) g o ~ ! w ~ Ili ~ 4. ~ __. 1 5 ~ ~ w Q..l. - 1.0 0.3 D..3 - - - - 0.3 - 6.S - - l.l'TLI - 2:7 2.7 0.7 - - - - 0.7 - - - - 0.7 - 0.3 'u 10 '·' QJ - - "''"" isia (0.61 - - 0.3 - - - - - 2a2 t.D t2 u 10 ~ .... lisi>sag« iz srednjeveške nemščine prevajati v »sak« ali »sej« oz. »ribiš- ko mrežo«, je že svoj čas opozoril prof. dr. D. Ludvik v Naših razgledih 28. l. 1957.\eta. Listine o hubah in žagah iz leta 1291 oz. 1313 ne obstajajo, sicer bi bile že kjerkoli ob- javljene ali omenjene. Obstajajo pa urbarji loškega gospostva iz leta 1160, 1291, 1318, 1360 delno, 150 l ter listina iz )eta 1379. Blaz- nik navaja iz ur barja iz leta 1291 (2), da je bilo na Škovinah šest hub, od teh tri neobdelane; imetniki mlinov morajo dajati vse predpisane dajatve, žaga pa sploh ni omenjena! V urbar- ju iz leta 1318 (2, str. 206) so podatki isti kot za leto 1291. v istem urbarju je na str. 255 v Železnikih leta 1423 prvič omenjena fužina (Oberhamer). V urbarju iz leta 1601 (2, str. 323) so v Škovinah pri Železnikih omenjene tri hube; v uradu Selce, kamor sp~dajo tudi Železniki, pa deset mlinov, toda nobena žaga! V Železnikih se omenjata prvič tudi dve fuži- ni »Ober harner« in »Nyder hamer«. Urbar iz 1501. leta sicer predpisuje, da morajo pod- ložniki les posekati, razžagati in pripeljati na Trato pri Loki deske, podnice, late in drugi gradbeni material za vzdrževanje loškega gradu. V endar na osnovi tega še ni mogoče trditi, da je že pred tem letom v obeh dolinah obratovale celo 44 žag na vodni pogon, kar bi odgovarjalo času ob koncu 19. stoletja. Podložniki so takrat lahko manjše količine predpisanih dajatev v deskah, podnicah in latah nažagali z dvo ali troročno žago grušte- rico, ne da bi potrebovali za to žago na vodni pogon. Najstarejša znana listina iz leta 1354 se na- naša na dodelitev petih kovačij peterim ko- vačem železarjem in njihovim dedičem v po- sest in uživanje proti letni dajatvi 6 mark in 40 oglejskih vinarjev, plačljivo v štirih obrokih. Druga listina iz leta 1368 dodeljuje zemljiš- ča ob Sori Jerneju Zassu in njegovemu po- močniku Andreju, razen njive ob Časovem saku (bei dem wazzer des Zassen sag) ter zemljišča ob Dašnici Zaschu in Muronu za po- stavitev kovačije, pravico poti do doline in užitek lesa okoli poti. V tretji listini iz leta 1379, v kateri sta pre pisani prej navedeni lis- tini, ki v originalu nista ohranjeni, se dajatve plačajo enkrat letno, podložnike lahko zasli- šuje in kaznuje le grof ali pisar, na njihovo za- htevo so podložniki dolžni oboroženi braniti njihovo loško oblast. V nobeni od teh listin niti v urbarju ni govora o obstaianju kakih daja- tev za žage. Tako so trditve Zumra in Kranjca in prevoda Globočnika in Blaznika brez os- nove in so namenjene bolj za krajevno uvelja- vitev in »problematično« turistično propa- gando. S temi podatki sem se obrnil še na upoko- jenega univ. prof. germanistike dr. Dušana Ludvika, ki me je sprejel z obširno razlago besed seg, sege, sag, Sagemiihl in Wazzersaga. Ko sem dal prebrati nemški tekst listine iz 1368. leta iz Blaznil>Soča« Nova Gorica 1977 DAS: Državni arhiv Slovenije, Ljubljana P AM: Pokrajinski arhiv, Maribor Fotografija traktorja llv1T-56l (vir: prospekt IMT Glej članek na str. 208) 199 OXF.: 425.1 : 425.3 : 581/584 : 971 O umiranju gozdov Poročilo o udeležbi na drugem zasedanju programske delovne skupine za ocenitev in spremljanje posledic onesnaženega zraka na gozdove pri ECE (Ekonomska komisija UN) za Evropo Kot vodja Jugoslovanske delegacije sem se 21. in 22. maja udeležil v naslovu omenje- nega zasedanja. Spremljal me je dr. Franc Batič od l. 4. 1986 soeelavec IGLG po spe- cialnosti botanik - taksonom in lihenolog. Zasedanja so se udeležili predstavniki 14 držav, član sekretariata ECE g. Dovland, predstavnik EEC (Evropska gospodarska skupnost) g. G. Kremer in številni opazovalci. Zasedanje je avtoritativno vodil g. E. Wehrmann iz nemškega zveznega ministr- stva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo iz Bonna. Osnovni namen zasedanja je bilo izdelava enotne metodike za oceno in spremljanje po- sledic onesnaženega zraka na gozdove. Skrajna akutnost propadanja gozdov v ev- ropskem prostoru narekuje enoten metodo- loški pristop ocenjevanja in spremljanja feno- mena umiranja gozdov tako na državni (nacionalni) kakor tudi regionalni ravni pod pokroviteljstvom ECE. Zgradba sistema: l. UNECE - Ekonomska komisija ZN za Evropo 2. EB- (Executive Body)- izvršilno telo o konvenciji prekomernega onesnaževanja (deluje pri UNECE) , 3. ICP - (International cooperative Pro- gram). Naloga: ocenjevanje in spremljanje učinkov onesnaženega zraka na gozdove ECE regije ICP se deli na: a) PCE -programski center vzhod, sedež Praga, vodstvo J. Matema; zajema 9 držav Qugoslavija se je sama odločila, da bo v tem centru) 200 b) PCW - programski center zahod, se- dež Hamburg, vodstvo K. F. Pantzer, zajema 26 držav. V vsaki državi obstoji še pristojni upravni organ in odgovorna oseba, v našem primeru je to Zvezni svet za varstvo okolja in urejanje prostora in M. Slavnic. Neposredno pa se ta svet navezuje na Zvezni sekretariat za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano (dr. S. Butulia). Vsaki posamezni državi je prepuščeno, da strokovno vodstvo izbere določeno razisko- valno organizacijo. 1GLG je bil zaradi dose- danjega dela na tem strokovnem področju iz- bran za strokovnega nosilca programa, kar je po eni strani priznanje za naše delo, po drugi strani pa velika ter zahtevna in odgo- vorna delovna naloga. Oba programska centra sta izdelala svoje koncepte metodike, katere smo v dveh de- lovnih dnevih uskladili, do tolikšne mere, da bo po še nekaj bolj lepotnih korekturah do 1 S. julija možno izdelati dokončno metodike ocene in spremljanja posledic onesnaženega zraka na gozdove, ki bo obvezna za članice ECE. V razpravi sva z dr. F. Batičem aktivno so- delovala. Pripombe so bile upoštevane, na- našale so se na vprašanja epifitske bionidika- cije, citogenetike in nekaterih tehničnih detaj- lov metodike. Pomembnejše poante razprave: Veliko je bilo govora o oblikovanju stopenj osut osti (S%, 20% lestvica). Dolgo smo raz- pravljali o plosko vnem ali-drevesne števil č­ nem zajetju vzorca. Razprava o terestični in aerofotogrametrični inventuri je v tej fazi da- la prednost terestični. Nedorečena je ostalo vprašanje referenčnih vrst, mehaničnih po- škodb debla in nadomestnih dreves. Najbolj drzen in politične pomisleke vzbu- jajoč je bil predlog, da bi l . stopnjo poškodo- vanosti prišteli zdravemu drevju, čeprav ta predlog ni brez praktičnih strokovnih osnov. Razprava je včasih zašla v podrobnosti, ki ne spadajo na nivo takšnega zasedanja. Posa- mezne države so zagovarjale metodiko po kateri so že delali, odnosno delajo. Stališča so utemeljevali s svojimi specifičnirni prirodnirni in gozdnogospodarskimi pogoji. Ugotovili smo, da je naša metodika praktič- . no identičria s predpisano, v veliko primerih je bistveno bolj popolna. Z morda malimi ko- rekturami bomo lahko pričeli z delom. Pome- ni, da smo po strokovni plati dobro priprav- ljeni, vprašanje je samo izvedba popisa in vse, kar je predhodno in naknadno s tem v zvezi. Tu mislim uvajanje ekip, poenotenje kriterijev in izvrednotenje podatkov. V dis- kusiji je bilo večkrat poudarjeno, da je treba tem problemom posvečati veliko pozornosti. V drugem delu zasedanja je bilo veliko govora o raziskavah višjega nivoja na stalnih poskusih ploskvah, o vrsti, periodičnosti in poglobljenosti raziskav. Naš program na osnovni 4 x 4 krn mreži (ta gostota ostaja osnovna po ECE zamisli), pred- vsem pa na 16 x 16 krn bioindikacijski mreži že zajema velik del raziskav tako imenovane- ga II. nivoja (tla, epifiti, citogenetika, fitoceno- logija, kemične analize, kvaliteta padavin, bolezni, škodljivci ... ) posega v proučevanje vzročnosti. Manjka nam samo del III. nivoja, to je nivoja posebnih, visoko zahtevnih raziskav (fiziologija, genetika, virusi, rnikoriza .. . ), ki zahtevajo visoko usposobljene specialiste in posebno laboratorijsko opremo. Pomembnejši zaključki in termini: Vsa nacionalna kakor tudi regionalna po- ročila naj bodo izdelana po številu drevja in ne po površini. Napisana naj bodo v enem iz- med uradnih jezikov ZN (angleščina, franco- ščina, nemščina). Poročilu naj bodo priložene metodološke posebnosti in nacionalni oziroma regionalni delež drevesnih vrst. Eventualne pripombe na metodologijo je treba PC dostaviti do 15. junija 1986. 15. julija dobimo dokončno metodike popisa umiranja gozdov. l. decembra 1986 je rok za oddajo poročil pripadajočim PC-jem. PC mora gra- divo obdelati do decembra, skupno ECE po- ročilo pa naj bi bilo narejeno do marca na- slednjega leta. Disku sija: Jugoslavija je v stanju takoj PCE (programski center vzhod) dostaviti sloven- sko poročilo o urniraju gozdov, imelo bi sta- tus regionalnega poročila. Po dogovoru s predst~vniki odgovarjajo- čih zveznih upravnih organov, raziskovalnih ustanov in visokih šol na sestanku v Ljubljani dne 13. 5. 1986 Jugoslavija sprejema (seveda z lokalnimi dopolnitvami) slovensko metodo popisa umiranja gozda, s tem avtomatsko tu- di ECE metodike. Popis naj bi že v letu 1986 zajel čimveč regij ali republik - pokrajin, v letu 1987 pa moramo imeti kompletno nacio- nalno poročilo. Strokovno vodstvo popisa in verjetno tudi izvednotenje naj bi prevzel IGLG. Pri vsem tem imam osebno nekaj pomisle- kov, ki so v prvi vrsti administrativne, v drugi vrsti pa tudi strokovne narave. Kontaktiranje z vzhodnim PC (kjer trenutno smo, upam pa da se bo dalo narediti premestitev v PCW), bo verjetno vzelo več časa kot kontaktiranje s PCW. Menim tudi, da če je rnetodika enot- na, je pač vseeno, kje smo pristojni. Edini op- ravičljivi razlog za našo opredelitev v PCE je, da je tam manj držav (9, v PCW 26). Tudi glede celotne poti nekega podatka imam določene pomisleke. Podatek, dobljen z vestnim delom na določeni točki, se bo sto- pil najprej v območnem prikazu, nato v re- publiškem - regionalnem, nato v nacional- nem, v PCE prikazu in končno v prikazu ECE. Verjetno pa je to usoda vseh podatkov, ki ro- majo v določeno makro poročilo. In čisto na koncu povedano. V Freiburgu je bila na vržena misel, da bi podatke dali do- ma v javnost šele, ko bi se po pravkar naka- zam poti vrnili nazaj domov!? Poročilo sestavil: Marjan Solar 201 OXF.: 30 ( 437) Gozdarska ergonomija na Češkoslovaškem Gozdarska fakulteta v Brnu je priredila ko- nec aprila konferenco z naslovom »Doprinos ergonomije in prognoze njenega razvoja pri kompleksni racionalizaciji gozdarstva« z mednarodno udeležbo. Povabili so sicer strokovnjake iz vse Evrope, vendar se je po- leg češkoslovaških strokovnjakov udeležilo konference le 7 tujcev (F AO, Švedska, NDR. Madžarska in Jugoslavija), med njimi M. Li- poglavšek z VTOZD za gozdarstvo BF. Tako konferenco prirejajo na Češkoslovaškem vsakih pet let in na njej posredujejo gozdar- jem rezultate petletnega raziskovalnega de- la na področju ergonomije. Hkrati postavijo te rezultate pred kritično presojo domačih in tujih raziskovalcev na tem področju. Tokrat so na konferenci sodelovali tudi številni zdravniki, ki se ukvarjajo z medicino dela v gozdarstvu ali sodelujejo pri gozdarskih er- gonomskih raziskavah. Dvajset referatov, ki so publicirani v zborniku, je obravnavalo naj- različnejša področja ergonomije v gozdar- stvu: nove metode ergonomskega razisko- valnega dela in varstva pri delu v gozdar- stvu, ergonomske značilnosti strojev in tehno- logij, obremenitve delavcev, preventivne zdravstvene preglede, zdravljenje in rehabi- litacijo gozdnih delavcev z zdravstvenimi ok- varami ipd. Najboljšo sliko o bogati vsebini konference daje pregled naslovov: SLAMA, 0.: Znanost- ra.Ziskave- praksa v gozdarski ergonomiji KONRAD, V.: Fizične zmogljivosti gozdnih delavcev LUKAČKA, M.: Potrebni čas za oddihe in njegovo vključevanje v norme SLAMA, 0 .: Nekateri rezultati raziskav subsistema človek v obdobju 1981-85 SIEGELOV A, J.: BRAZDOV A, Z.: Nove ugo- tovitve in metode preventivnih zdravstvenih pregledov učencev v gozdarstvu HUZL, F.: Preventiva vibracijskih obolenj v gozdarstvu BRAZDO VA, Z.; SIEGELOV A, J.: Nove ugo- tovitve in metode preventivnih zdravstvenih pregledov vietnamskih učencev v gozdar- stvu Češkoslovaške 202 PETR, J.: Ergonomske analize tehnologij pridobivanja lesa, integriranih v gojitvene ukrepe ST AREK, E.; RUSNAK, A.: Izguba sluha pri sek ačih LIPOGLAVŠEK, M.: Obremenitev šoferjev z ropotom pri prevozu lesa FILO, F.: Določanje nevropsihičnih delov- nih obremenitev pri nekaterih poklicih v goz- darstvu PETR, J.: FIALA, A.: Ergonomsko vrednote- nje mehaniziranih metod pri pogozdovanju na gorskih terenih SLOVNEK. L.: Ergonomsko vrednotenje dela strojnikov zgibnika LKT 120 B in zgibne polprikolice VKS-160-c FRYKMAN, B.: Sistematski model za ugo- tavljanje ergonomskih potreb pri raziskavah, treningu in šolanju ONDRUŠ, V.: Spoznanja raziskav dejavni- kov, ki povzročajo nesreče pri uporabi nove tehnike pri pridobivanju lesa PODMOLIK, L.: Generacijski problemi po- klicev v gozdarstvu in njihova delovna aktiv- nost ŠEMRINEC, J.: Sociološka tipizacija goz- darskih obratov CSSR UHLIG, S.: Ocena vsebine dela v gozdarski proizvodnji JABLONKA Y, Z.: Sistem računalniškega načrtovanja in kontrole pridobivanja lesa SZASZ, GERZSENYI, SAGI, SKULTETY: PReventivne in kurativne metode pri vibra- cijski bolezni motoristov - sekačev BOSTRAND, L.: TehD.ika proizvodnje in de- lovno okolje Pregled referatov pokaže, da so se dotika- li prav vseh področij ergonomije, tudi na psi~ ho logi jo in sociologijo dela niso pozabili. Prav tako vsestranski je raziskovalni program na področju ergonomije na Češkoslovaškem. Za to imajo vse možnosti: kadre, opremo, sred- stva. Najmočnejša skupina raziskovalcev je na gozdarski fakulteti v Brnu. Tu se S ljudi uk- varja samo z ergonomskimi raziskavami, eden pa opravlja tudi pedagoško delo. Poleg njih sta še po dva »ergonoma« v Bratislavi in Zvolenu, pa tudi državna postaja za varnost- no testiranje gozdarskih strojev se ukvarja z ergonomijo. Brnska fakulteta ima svoje ergo- nomske laboratorije v Krtini, kjer je tudi stroj- na postaja za tehnološko preizkušanje oziro- ma konstruiranje novih strojev. Oboje so nam pokazali v okviru enodnevne ekskurzije po končani konferenci. Opremljeni so za vse vr- ste ergonomskih raziskav. In§trumenti niso vsi najnovejši vendar oprema je popolna. Imajo fiziološki laboratorij oz. opremo za tele- metrijsko merjenje pulza, za ugotavljanja po- rabe kisika, za testiranje delavčeve zmoglji- vosti. Ekološki laboratorij ima inštrumente za ugotavljanje obremenitev z ropotom, trese- njem, plini, klimo. Kompleten psihološki tes- timi program z vsemi aparaturami vodi psi- holog, ki deluje izključno v gozdarstvu. Veči­ na instrumentarija je češkoslovaške izdela- ve, vmes so tudi njihove lastne konstrukcije. Tudi sredstev za raziskave jim ne manjka, saj ergonomiji posvečajo na Češkoslovaškem veliko pozornost. Tudi zelo dodelana zako- nodaja in standardizacija varstva pri delu ka- že na to. Močna domača proizvodnja gozdar- skih strojev tudi vedno znova zahteva najbolj- še ergonomske rešitve. Opisano lahko češ­ koslovaškim kolegom samo zavidamo in od njih se lahko marsičesa naučimo. Tudi njiho- ve tehnološke rešitve so često zanimive, ori- ginalne in uporabne. Tako so nam npr. poka- zali metodo pogozdovanja, kjer vrta jo jamice s pomočjo agregata, ki je obešen na žični žer- jav, s katerim so pred tem spravljali les. V strojni postaji Krtina prvič poizkušajo avto- matizirati spravilo lesa s traktorjem. Nastaja prototip stroja, mešanica med zgibnikom in žičnim žerjavom, ki ga v celoti krrnilijo radij- sko ali avtomatično s pomočjo žične vrvi. Do- bili smo vtis, da v Brnu res velikopotezno raz- iskujejo nove tehnologije in njihovo prilagoje- nost človeku. Tudi celotna gozdarska fakul- teta učinkuje na obiskovalca mogočno. Golih sten hodnikov velike, sicer že stare stavbe ne poznajo. Vsaka katedra predstavlja na svoj način dejstva in dejavnosti na svojem področju s številnim slikovnim materialom in v lepo oblikovanih vitrinah. Na področju er- gonomije iščejo možnosti za intenzivnejše so- delovanje z gozdarskimi ustanovami v vseh deželah. Menijo, da bilateralno sodelovanje lahko pripelje do boljših rezultatov kot več­ stransko mednarodno sodelovanje. Vsem, tu- di nam, ponujajo sporazum o brezdevizni iz- menjavi strokovnjakov. Marjan Lipoglavšek· -~---------~·--·- ---·-- - - . ·-. OXF.: 377 Gozdarski dnevi Agrotehnike - Grude V Portorožu je 23. in 24. 4. 1986 Agrotehni- ka- Gruda pripravila informacijo za gozdar- je o svoji ponudbi zunanje in notranje trgovi- ne. K sodelovanju so povabili profesorja dr. Edvarda Rebulo in dr. Stanislava Severja, ki sta s svojima referatoma otvorila prvi in drugi dan. Prvi je imel referat o osnovah za odloča­ nje o vrsti spravila. Primerjal je učinkovitost in gospodarnost spravila lesa z gozdarskim traktorjem IMT-561, adaptiranim kmetijskim traktorjem IMT-S60, goseničarjem Fiat-605 in zgibnimi traktorji Timberjack, LKT-81 in GV- 50. Naslednji dan je dr. Sever govoril o stra- tegiji razvoja proizvodnega inženirstva v goz- darstvu. Opisal je razvoj mehaniziranega spravila lesa in težave, ki so se pri tem pojav- ljale. Poudaril je, da je vedno bolj nujna po- vezanost domačih proizvajalcev strojev za gozdarstvo z gozdarji samimi in obenem tudi s trgovino. Le združeni in s smiselnimi proiz- vodnimi programi lahko pričakujemo na- predek v pridobivanju gozdnih proizvodov. Agrotehnika-Gruda je najprej predstavila ponudbo, ki jo ima v sodelovanju s Swedenmaschinen iz Celovca. Domači proiz- vajalci so dali veto na uvoz zgibnikov Tim- berjack. S tem pa je izredno osiromašena konkurenca na domačem tržišču. Podobno je tudi z japonskim zgibnikom Iwafuji, ki ga k nam ne morejo dobiti niti na preizkušanje. Ta stroj je za gozdarstvo izredno zanimiv za red- . čenja in za te rene, ki jih ne obvladuje traktor kolesnik. Predstavniki Krivaje iz Zavidovičev so predstavili proizvodnjo lupilnih strojev po licenci Nicholson. Sami proizvajajo že kom- pletno opremo, samo rotor jim izdelujejo Američani. Novost, ki jo je Gruda predstavila v Portorožu, so skladiščni nakladalniki Furu- kava, ki jih izdelujejo Japonci. Pri ponudbi Ig- landa je bil tudi daljinsko (kabelsko) vodeni vitel z vlečno silo 40 kN. Ostali vitli so bolj ali manj že poznani Predstavili so tudi kemična sredstva za zatiranje plevelov in prepreče­ vanje kalamitet lubadarja. Dr. Nada Zakič iz Gozdarske fakultete Sarajevo je referirala o. raziskavah in izkušnjah uporabe herbicida Glifosata v SR Bosni in Hercegovini. Sredstvo 203 se uporablja v glavnem za uničevanje pleve- la pri pomlajevanju z iglavci in v drevesni- cah. Informacije domačih proizvajalcev opre- me za gozdarstvo so podali v glavnem njihovi predstavniki sami. Belt iz Črnomlja bo poleg zgib nika GV -50 ponudil še zgibanik GV -70. Lesna iz Slovenj Gradca bo nadaljevala s proizvodnjo večbobenskega vitla Transvit. Poleg tega v sodelovanju z IGLG intenzivno delajo na razvoju večje žičnice in avtomats- kega hidravličnega vozička. IMT iz Beogra- da je predstavil svojo »rumeno linijo« spravil- nih sredstev za gozdarstvo. Riko iz Ribnice ima v proizvodnem programu, ki je že precej obsežen, naslednje proizvode: tri vrste snež- nih plugov, enobobenski vitel (30 kN, ki je primeren predvsem za zasebnike), gozdar- ski škripec (30 kN), ravnalno »greder<< des- ko, odrivno desko, prenosni vrtalni stroj z la- feto ali na traktorju, razne dvobobenske vitle (do 70 kN) in stroj za sekanice ter za ceplje- nje drv. LIV iz Postojne izdeluje že 9 tipov na- kladalnih naprav za gozdarstvo. Trenutno iz- delajo 400 vseh dvigal na leto, cilj pa jim je 1000 kosov. Proizvajajo tudi več tipov hidrav- ličnih vitlov, v razvojnem programu pa imajo tudi radijsko vodeni vitel. Livovi konkurenti, Tehnomehanika iz Marije Bistrice, delajo tri tipe nakladalnih naprav. Na koncu so pred- stavili že Tomosov program proizvodnje mo- tornih žag, ki trenutno osvaja proizvodnjo ža- ge tipa 266 SE. Na gozdarskih dnevih Agrotehnike - Gru- de so se srečali proizvajalci, porabniki in po- sredniki- trgovci. Zaradi problemov pri uva- žanju in devizne politike postajajo domači proizvajalci vedno bolj pomembni za nemo- teno proizvodnjo v gozdarstvu. Njih o vi proiz- vodni programi so dokaj ambiciozni, da pa bodo tudi uporabni, je izmenjava informacij z gozdarji in trgovinskimi zastopniki nujna. Del takšne izmenjave informacij predstavljajo tu- di gozdarski dnevi v Portorožu. · Mirko Medved 204 OXF.: 945.24 Mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva v Kranju Med 12. in 20. aprilom 1986 je bil v Kranju tradicionalni gozdarsko-kmetijski sejem. Ta- ko kot že leta nazaj je na njem prevladovala oprema za kmetijstvo. Gozdarsko opremo je predstavilo nekaj domačih proizvajalcev in zunanjetrgovinskih zastopstev. Slednji so predstavili tudi programe proizvajalcev mo- tornih žag: Jonsereds, Stihl in Husquarna. Rzastavljeno je bilo le po nekaj modelov si- cer širokega proizvodnega programa ome- njenih tovarn. Merkur iz Kranja je ponujal ne- kaj drobne opreme za gozdarstvo proizvajal- ca Sadwik iz švedske (vzmetne metre, pile, čelade, kline . . . ). Domače, plastične kline Stenplast iz Vrhnike smo videli na sejmu pr- vič. Zaradi ugodne ponudbe so ~h precej prodali in jih dah na prva preizkušanja na GG. Prvi rezultati uporabe klinov na GG Kranj so žal negativni in so pokazali, da je predvsem kvaliteta plastike slaba. Na razstavnem prostoru na prostem so do- kaj neugledne razstavljali svoje proizvode proizvajalci vitlov LIV Postojna, RIKO Ribnica in Tajfun iz Planine pri Sevnici. Livov najmoč­ nejši vitel (80 kN) je bil montiran na doma- čem zgibniku Belt. Postojnčani so predstavili tudi nakladne naprave, ki jih intenzivno raz- vijajo. Pri njih je bilo možno dobiti tudi po- drobnejše informacije, medtem ko pri marsi- katerem proizvodu dodatnih informacij ni bi- lo na razpolago. Novost na sejmu je bil gosenični traktor FIAT, ki ga je zastopnik, Pucarevo iz Saraje- va, opremil za delo v gozdu. Pri opremljanju niso imeli preveč uspeha, saj je bilo nekaj po- manjkljivosti vidnih takoj: - Montirali so preširoko in preveč naprej pomaknjeno odrivno desko. - Mehanski vitel je že zastarel in ga ni mo- goče upravljati iz kabine. - Kabina je »prenežna« za delo v gozdu in od spodaj preveč odprta. Žalski Hmezad je predstavil peč za avto- matsko kurjenje lesnih odpadkov PS - 70 kW. Peč je možno kuriti z žago vino, ob lan- ci in sekanci in drugimi lesnimi odpadki gra- nulacije do 30 mm. Tudi letos smo gozdarji odhajali s sejma verjetno ne preveč zadovoljni. Predstavljena je bila tačas najaktualnejša tema v gozdar- stvu o umiranju gozdov,* vendar smo še ved- no premalo storili za predstavitev naše stro- ke širši javnosti. Veliko uspešneje kot mi, so svoje stvari predstavili razni kramarji. V bo- doče mora organizator pritegniti k sodelova- nju čimveč proizvajalcev gozdarske opreme (drobne in strojne). Ti bi morali biti skoncen- triram na enotnem prostoru z osrednjo infor- macijsko službo za gozdarstvo. Gozdarji pa bi morali sejem izkoristiti za informiranje, predvsem zasebnikov, o možnostih in zahte- vah za delo v gozdu, o varnosti pri delu, teh- niki dela. Tako bi lahko ta sejem gozdarji iz- koristili za enoten nastop in pristavitev pred slovensko javnostjo. Mirko Medved, dipl. inž. gozd. * S strani Inštituta za gozdno in lesno gospo- darstvo. OXF.: 971 Mednarodni posvet o ohranjanju naravnih teritorijev in njihovega genetskega fonda Informacija Letos poteka petnajsto leto delovanja mednarodnega, interdisciplinarnega pro- grama Človek in biosfera (Man and Biosphe- re, MAB), katerega je novembra 197 l. osno- val Unesco. Obsega 14 področij, ki raziskuje- jo posledice nenačrtnega izkoriščanja zemlje in neustrezno ravnanje človeka z bogastvi biosfere. V zadnjem času, v obdobju naraščajočih in zastrašujočih vplivov človeka na življenjsko okolje ima Unescov načrt št. 8 (»Ohranjanje naravnih teritorijev in nfihovega genetskega fonda«) vedno večji pomen. Raziskave v ok- viru osmega načrta potekajo v biogenskih re- zerva tih. Njihov namen je proučevanje meha- nizmov poteka in vodenje procesov v eko- sistemih, kakor tudi proučevanje optimalnih metod ohranjanja genetskega fonda rastlin- skega in živalskega sveta. Prerez celotne problematike ohranjanja biološkega ravnotežja je omogočil medna- rodni posvet, ki je potekal od 23. 09. do 28. 09. 1985 v Blagoevgradu v Bolgariji. Organizirala sta ga Bolgarski nacionalni komite MAB pro- grama in Raziskovalno-koordinacijski center za ekologijo in varstvo okolja pri Bolgarski akademiji znanosti. Udeležilo se ga je 209 strokovnjakov, predvsem iz vzhodnih socia- lističnih dežel, Kanade in Jugoslavije. Delo je potekalo v štirih sekcijah: a) Ohranjanje naravnih teritorijev: Problematika ohranjanja naravnih teritori- jev (nacionalni parki, biosferski rezervati, biogenski rezervati) je bila obravnavana teo- retično-metodološko (proučeni so bili princi- pi ustanovitve in delovanja mreže naravnih zavarovanih teritorijev). Prikazani so bili tudi rezultati konkretnih meteoroloških, fliristič­ nih, fitocenoloških, zooloških, ekoloških razis- . kav, ki so potekali v biosferskih rezervatih. Predstavljene so bile izkušnje razdelitve bio- 205 genskega rezervata na središčni (strogo za- varovani pas) in nevtralni pas, ki obkroža pr- vega. V zadnjem nemoteno potekajo tradicio- nalno izkoriščanje zemlje, skrbno nadzorova- ne športne aktivnosti (ki ne škodujejo okolju niti ga ne onesnažujejo), vzgoja nekaterih rastlin v nadzorovanih okoliščinah. Opazova- nje okolja vključuje stalno spremljanje pada- vinskega režima, temperaturnih sprememb in stopnje onesnaženosti zraka. Novost je predlog o vključevanju vodnih ekosistemov v mrežo zavarovanih naravnih območij. b) Genetski fond - naravovarstveni as- pekti: V tej sekciji so obravnavali vprašanja ses- tavljanja nacionalnih in regionalnih »Sezna- mov« in »Rdečih knjig« redkih in ogroženih živalskih vrst. vprašanja programa in meto- dologije spremljanja stanja vrst, vključenih v »Rdeče knjige« in demekološki pristop pri proučevanju ogroženih in redkih vrst. c) Ekološki monitoring: V oviru sekcije ekološkega monitoringa je bila predstavljena teoretična in metodološka problematika: - spremljanja antropogenih sprememb, · - talnega monitoringa, - ekološko-biološke spremljave vsebno- sti herbicidov v tleh, - ocenjevanja kvalitete deževnice v okvi- ru regionalnega monitoringa, - izkoriščani strukturnih analiz združb makrozoobentosa kot osnove monitoringa. Obravnavani so bili tudi rezultati konkret- nih raziskav vsebovanja radionukleidov in težkih kovin v organskih snoveh populacije insektov v zavarovanih območjih. d) Ekološko-osveščevalna vzgoja in kultu- ra. V zaključku posvetovanja je bil poudarjen poseben pomen raziskav v biosfersk:ih re- zervatih, ki se izvajajo po enotni mednarodni metodologiji, kar omogoča primerjavo rezul- tatov. Te raziskave so pomembne za razvoj teorij o globalnem ekološkem monitoringu. Udeleženci so ugotovili, da je nujno razširiti in poglobiti raziskave preteklega in sedanjega stanja genetskega fonda varovanih območij. Te raziskave bi v bodočnosti omogočile pro- gnoziranje sprememb in vplivanje na genet- ske spremembe v naravnem okolju. Poudari- li so velik pomen pripravljanja kriterijev sta- nja redkih in ogroženih vrst rastlin in živali. Oceniti bo treba njihov delež v skupnem ge- nofondu zaščitenih in nezaščitenih teritorijev. K temu naj bi pripomogla priprava nacional- 206 nih »Rdečih knjig« redkih in ogroženih vrst rastlin in živali in mednarodna izmenjava in- formacij o stanju teh vrst v posameznih deže- lah. Zato so predlagali, naj bi za Balkanski po- lotok izdelali »Rdečo knjigo« redkih in ogro- ženih vrst rastlin in živali ter »Zeleno knjigo« izginjajočih, ogroženih in redkih ekosistemov (biogeocenoz). Udeleženci so se obrnili na mednarodne organizacije s prošnjo, naj pospešijo nasta- nek mrež biosfernih rezervatov in drugih za- varovanih teritorijev. Ohranjevanje pomemb- nejših ekosistemov in njihovega genetskega fonda v Evropi bo pripomoglo k nastajanju na biogeografski osnovi temelječe mreže na- ravnih rezervatov. Povečanje in povezava naravnih območij bosta pripeljala do global- ne zaščite genetske osnove in preprečila prehitre in usodne genetske spremembe v naravnem okolju. Avtor: P. L. Gorčakovskij Ekologija, Moskva, 1985, 1, str. 90-92 Prevedla in prireclila: Maja Šku1j, dipl. inž. gozd. IGLG, Večna pot 2, Ljubljana DRUŠTVENE VESTI OXF.: 971 XIV. evropski simpozij študentov gozdarstva Gent, 2.-5. aprila 1986 Ker je število trinajst pač nesrečno, smo se slovenski študentje gozarstva udeležili šele štirinajstega srečanja evropske zelene bra- tovščine. Simpozij so vzorno organizirali štu- dentje gozdarskega oddelka fakultete za po- ljedelske znanosti v Gentu (Belgija), »Goz- darstvo in družba« je bila rdeča nit referatov. Časa za oddih je bilo bolj malo: dva in pol dneva predavanj, celodnevna in še ena pol- dnevna ekskurzija, ogled Genta, Bruslja in Antwerpna, družabni večer in sprejem pri županu Genta. Udeležencev je· bilo nekaj čez 60, pred- vsem iz zahodnevropskih fakultet, čez želez- no zaveso je uspelo priti le dvema Pol jakama (namesto povabljenih petih) in enemu Čehu - fakulteti v Varšavi in Zv6lenu. V pisani druščini je bilo mogoče najti še Američane, Kanadčane in lndijce, ki študirajo v Evropi. Da je koncept gospodarjenja z gozdom drugje krepko drugačen, je bilo videti in sli- šati iz predavanj in pogovorov s tujimi štu- denti Najini svetlo zeleni ekološki miselnosti je bilo tuje zgolj ekonomsko gledanje na gozd, saj je marsikdo govoril le o ekonomiki oziroma izkoriščanju gozdov kot povezavi med družbo in gozdarstvom. Od socialnih funkcij ima pomen predvsem rekreacijska (kaj bi zahodnjaki brez jogg1nga). Pa vendar je zaskrbelo mlade gozdarje ob umiranju gozda. Najin referat l>SLOVENSKI KRAS KOT DRUŽBENI IN GOZDNOGOSPODARSKI PROBLEM« (avtorja B. Počkar, J. Stritih) je na- letel na nepričakovano zanimanje. Mnogi so prvič slišali, da srno se tako uspešno spopri- jeli z naravno zapreke, kakršno predstavlja revščina kraških tal. Z malo pretiravanja bi lahko napisala, da so z odprtimi usti dočakali epilog: cilj gospodarjenja s sedanjimi borovi- . mi kulturami je premena v smeri avtohtone vegetacije, saj le-ta omogoča trajno ravnotež- je vseh funkcij, čeprav je ekonomsko manj zanimiva. Še nekaj besed o ekskurzijah. Le 20% Bel- gije je poraščene z gozdom, povsem urbani- zirani predeli obsegajo že 28 %vse površine. Vse to se odraža na gospodarstvu. V družbe- ni lasti je polovica gozdov in z njimi gospoda- ri državna gozdarska služba. Gozdarji goz- dove le nadzorujejo, načrtujejo dela in pro- dajajo les na panju. Izkoriščanje pa opravlja- jo kupci lesa sami. Na prvem izletu smo si ogledali Zonien- woud (»Sončni gozd«), kakih 4300 ha velik gozdni kompleks na robu Bruslja. Le-ta je pr- vovrstno rekreacijsko območje - v njem je npr. 80 km urejenihjahalnih poti. Večino pod- ročja so v času Marije Terezije zasadili z bukvijo, tako da danes na rastišču Quercetum Atlanticum raste kapitalen bu- kov gozd. Enodobno strukturo čiste bukve skušajo prevesti v skupinsko mešan gozd hrasta in bukve. Tla so glinasta na peskih in često zelo plitva, zato je hud problem stabil- nost bukovih orjakov. Proizvodna doba buk- ve je 15~ 180 let. Ker v gozdu ni vlak, pridejo kupci s traktorji k vsakemu drevesu in skoraj vsa tla so prepredena s sledovi koles. To prav gotovo povzroča zbijanje tal. Pomlajuje- jo praktično le umetno, ker naravno ni mogo- če zaradi golobov, od bukve degradiranih tal in agresivnosti zelišč. De belci sadik mora- jo obvezno zavarovati s plastično obloga - Belgija je raj za zajce. Druga ekskurzija nas je vodila na sever Belgije v gozd Pijnven, okrog 500 ha borovih nasadov na rastišču Querceto-Betuleturn na peščenih tleh. Največ je rdečega in korziške- ga črnega bora, med Iistavci pa prevladuje rdeči hrast. Pri obnovi raje sadijo novo pro- venienco bora, ki je bolj produktivna od prej- šnje, namesto da bi dopustili naravno pomla- jevanje. Korziški bor prirašča še enkrat bolje od rdečega, vendar bodo zadržali nekaj slednjega zaradi pestrosti vrstne sestave. Po- nekod, kjer se je rdeči hrast nasemenil pod bor, po poseku borovega sestaja nadaljujejo s hrastovim letvenjakom. V gozdu je vstop dovoljen le na 20 ha veliko površino, name- njeno rekreaciji. Tu so pešpoti, izsekanih je nekaj jas za piknike s paviljoni in klopmi, v majhni stavbi pa je urejen muzej, ki predstav- lja živalstvo in rastlinstvo območja. Na eni od jas nam je belgijska vojska pripravila izvr- sten prigrizek. Ogledi belgijskih mest so bili dokaj anar- hični, a kljub temu srno spoznali kar lep del 207 bogate zgodovinske in kulturne dediščine Belgije. Omembe vredno je tudi belgijsko pi- vo, ki ga je Približno 600 vrst, od katerih sva jih spoznala le 16,6 %. Ob koncu smo vsi, razen gostiteljev, ugoto- vili, da je bil simpozij prekratek, saj bi se lah- ko še o marsičem pogovorili. Udeležence je zanimal tudi kongres IUFRO septembra 1986 v .Ljubljani in srečanje študentov gozdarstva, k1 bo potekalo ob tej priložnosti (prijavilo se je že čez 30 študentov iz cele Evrope). Srečanja s tujimi študent~ fakultetami in gozdovi so za vsakega izmed nas zelo zanimi- va in koristna. Le tako se lahko naučimo res ceniti to, kar imamo in se zavzemati za ohra- nitev naših gozdov. Upajmo, da bo letošnja mednarodna dejavnost študentov naše fakul- tete spodbuda za tovrstno delo tudi v prihod- nosti. XV. simpozij študentov gozdarstva bo naslednje leto v Munchnu in upajmo, da bo- mo tudi tam imeli predstavnike našega od- delka. Posebej se zahvaljujeva vodstvu in peda- goškim delavcem VTOZD za gozdarstvo, ki ~o.narna omogočili udeležbo na tem simpozi- JU m nama pomagali pri pripravi najinega pri- spevka o Krasu. 208 Jernej STRITIH Peter BERDEN IZ DPMAČE IN TUJE PRAKSE Demonstracija traktorjev Kubik V Postojni sta proizvajalec traktorjev IMT iz Beograda in GG Postojna 23. 4. 1986 pripra- vila predstavitev gozdarskega traktorja IMT- 561, lffienovanega tudi Kubik. Demonstracijo na terenu so pripravili v revirju Hrušica. Ob- jekt je bil zelo dobro izbran, saj srno v dveh vožnjah videli spravilo navzdol in navzgor. Obakrat je traktor pripeljal preko 5m3 jelo- vih hlodov. Traktor je bil na preizkušanju v Postojni od lanskega maja. Ugotavljali so njegovo učinko­ ~tost in uporabnost za delo v gozdu pri spra- vilu lesa. · Ugo!ovitve je po demonstraciji predstavil v GSC inž. Franc Vengust. Te so naslednje: - Traktor IMT-561 je učinkovito spravilno sredstvo. - Za delo v gozdu je ustrezno opremljen. - Ni še kot celota ergonomsko in tehnično testiran. - Njegovi učinki pri spravilu lesa med prezkušanjem so bili dobri in v primerjavi z IMT-560 približno 20% večji, ob upoštevanju skupne vrednosti normativa . . - Pogon na dve osi, večja teža na pred- ?Jem rn?stu, mu omogoča premagovanje več­ Jih nagibov kot IMT -560 (na demonstraciji 35%, med testiran jem maksimalno 42 %). - Ocenili so, da obvladuje 10% več tere- .nov kot IMT-560. Takšna preizkušanja gozdarskih strojev, preden se pojavijo na trgu, so zelo koristna, tako .. za proizvajalca kot tudi za gozdrje, ki dobiJO tako osnovne informacije, kako se stroj obnaša pri delu v gozdu. VIR; Veng':15t. F.: Rezultati proučevanja učinkovitosti pri spravtlu lesa s traktorjem IMT-661. GG Postojna 1986 (tipkopis) ' 'V e d. ka i·s apil 1 ue naga, p ·pelie gozdar i zgibnik li-liU 5 Najzahtevnejša gozdarska opravila zahtevajo stroje posebnega kova. Brezhibno mora delo- vati v vseh vremenskih razmerah in na kakršnemkoli zemljišču. Gozdarski zgibn ik BELT-GV- 50 je takšen stroj . Primeren je za delo v razmerah, kjer prilagojeni kmetijski traktorji odpovedo, težki zgibniki pa niso primerni. Zgibnost traktorja (± 38°) in nihajni nosilec prednjega mostu (15° ali 450 mm) omogočata stabilno in varno vožnjo po traktorskih vlekah . Vsa štiri kolesa so poganska, pogonski mostovi imajo avtomatsko diferencialne zaporo s 40% učinkovitostjo. Na vsa štiri kolesa delujejo hidropnevmatske zavore in pnevmatsko vodena ročna zavora, ki zavre tudi samodejno, če tlak v napeljavi pade. Porazdelitve mase na mostove (-60%) na prednjem mostu pri neobremenjenem taktorju, hid rostatično krmiljen volan , hidravlično amortiziran in oblazinjen sedež ter atesti rana kabina zagotavljajo varno in, kolikor je to mogoče , tudi udobno spravilo debel in hlodovina. c!RNOMELJ agrotehnika- gruda n.solo., ljubljana, titova 38 -40 PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI