Ptvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
V

4
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.
-n)
&
•VLBFOV FUUUUfX: iI7i ESOT4B.
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
—4—
Entered as Second-Class MaBar, September 81, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under the Act of Concrete of Much 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1179
NO. 142. — ŠTEV. 142.
Žrtve vročine. Štirje mrtvfv New Yorku.
RADI VROČINE, KI JE NENADOMA NASTALA, SE JE VČERAJ VSE POLNO LJUDI ONESVESTILO.
Vročina je zavladala skoraj po vseh državah.
NAJHUJŠE JE V BROOKLYNU.
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 18, 1907. — V TOREK, 18. ROŽNIKA, 1907.
Ne
Prve žrtve vročine.
vročina je zahtevala i svoje prve žrtve. Vlaž
Aokijevo odpozvanje ne ugaja naši vladi.
V WASHINGTONU NISO ZADOVOLJNI Z ODPOZVANJEM JAPONSKEGA POSLA-N I K A.
Za ta čin je odgovorna radikalna opo-žici j a na Japonskem.
USPEHI OPOZICIJE.
■lajanj,
Yorku
nost je bila izredna, dočim je toplomer kazal 80 stopinj nad ničlo. Jeden moški jo vsled vročine zblaznel in si je skušal prorezati vrat z britvijo in v bolnice so prinesli več ljudi, kteri
so se vsled vročine onesvestili. * * •
Poletje, ktero smo toliko časa zaman čakali, je nakrat nastalo in baš to je vzrok, da x> včeraj v New Yorku umrle radi vročine 4 osobe in sicer v Muuhattanu jedrta in v Brooklynu tri osobe. Prehod iz zimskega v poletno vreme in vrhu tega še izredna vlažnost, je bil prebiter in ljudje niso bili na to pripravljeni.
Toplomer je kazal včeraj le 85 nad ničlo, toda tako je tudi ostalo. Le po noči je bilo malo hladneje in ob 11. uri je kazal toplomer še vedno 75 st.
Na 1. Ave., Manhattan, se je vsled vročine onesvestil 751etni Dan Len-non. Umri je kasneje v bolnici
Na Myrtle Ave.. Brooklyn, onesvestil h« je 55letni Lawrence Dabler; umrl je v bolnici.
Na 3. Ave., Brooklyn, onesvestil se je Michael Grant, star 56 let; umrl je v bolni«.
Na 6. Ave., Brooklyn, je umrl 24 letni Georg« Toohi-g.
Ko se je pri oknu hladil, se je 20-letni Dan J. Gilmartin na ist. 47. ulici onesvesti! in padel na dvorišče, kjer i« obležal mrtev.
DNEVNA NESREČA NA NIČI.
ŽELEZ
Vlak je padel v reko; osem ranjenih.
ojta. Tenn., 17. junija, ►d i preko Battle Creeka in -h>n t hem železnice, je vče-padel v vodo, ko je vozila »komotiva in dva vagona, je bilo pri tem ranjenih, li bil nihče.
JAPOMOT K A OTOKTJ FORMOSA.
Preganja.T»i«> tamnčnjiTi ifslnma divjih domačinov.
T<>kio, 17. junija. Japonske čete napredujejo vedno bolj v notranje še nepoznane pokrajine velikega, otoka Formosa, da podjarmijo ta mošnje deloma se divje domačine. Dne 13. t. m. so osvojili glavno trdnjavo domačinov, kteri dosedaj o Japoncih niso hoteli ničesar slišati. Od početka osvojeval-ne vojne nadalje, je bilo nad 250 domačinov ubitih. V dežele, ktere so sedaj zasedli Japonci, dosedaj še ni prijel ni jeden civilizovan človek. Dežela je zelo bogata na kafri, gozdovih in rudninah. Vlada sedaj upa, da -e domačini ne bodo več upirali.
Washington. 18. junija. V tukajš njih ofieijelnih krogih niso zadovoljni z odpozvanjem japonskega poslanika Aokija. Njegovo odpozvanje siccr še ni uradoma potrjeno, toda zasebna po ločila i/. Tokija potrjujejo to vest. Medtem ko vlada ni nasprotna novemu poslaniku Kentaro Kaneku, kteri je bil pri mirovnej konferenci v Ports-mouthu. bi jej vendar bilo ljubše, ako ostane Aoki še v nadalje v Washing-ronu, kajti on je zelo konservativen in uljuden, tako, da mu vse zaupa.
Odpozvan je radi agitacije radikalne opozicije na Japonskem, ktera je Ameriki odkrito sovražna. Uspeh opozicije je za Ameriko slabo znamenje, iz ktereara je sklepati, da se bode morala sedanja vlada umakniti prej k slej radikalnej.
Nadalje se je tudi zvedelo, da si skuša Japonska zavarovati ozadje v Evropi, kar je deloma že dosegla zvezo z Anglijo, Francijo in Rusijo, tako da l>odo Zjed. države izolirane.
VELIK POŽAR V BOSTONU.
Zgorelo je 40 avtomobilov; $100,000 škode.
Boston, Mass., 18. junija. Požar je razdejal blok Back Bay, kjer so bile nastanjene razne tvfdke, ki prodajajo avtomobile, kterih je 40 zgorelo. Požar je napravil za $100,000 škode.
POGOZDOVANJE V PENNSYLVANIA.
Pittsburžani nameravajo zasaditi velike gozde, da tako preprečijo vsakoletne povodnji
Pittsburg, 17. junija. Tukajšnja trgovinska komora deluje na to, da pi dobi mesto, državo in zvezino vlado za to. da -e pogozdi zapadna Pennsylvania. kajti sedaj je vendar prodrlo prepričanje, da se zaniore vsakoletne
vod nji preprečiti jedino le s p« močjo goZ lov. kteri regulirajo reke na zapadli boljše :iego kterikoli inženirji.
Tozadevna agitacija >e je pričela rudi velike povodnji v .niuolem marcu. Trgovinska komora namerava po-gozditi vse kraje oh glavni rekah, kakor tudi vse ozemlje daleč za temi rekami. Gozdovi preprečijo namreč, da se sneg spomladi tako hitro ne topi in tudi reke si ne napravijo tako lahko druga pota. Za to veliko delo bod? treba na milijone dolarjev, oziroma več, nego so dobili trgovci z lesom, ki -o uničili gozde v Pennsylvaniji. Tozadevna agitacija se prične po vsej Iržavi in tudi drugod, kajti treba bode zasaditi najmauj dve milijardi dre--e. ktera ne bodejo nosila materi-jeinega dobička najmanj petnajst let. Trgovinska komora namerava pogoz-diti 20.000 štirijaških milj ob Monon-gahelli in Alleghenvju in sicer v Pennsylvaniji, West Virginiji. New Yorku in Marvlandu.
Kongres je v to svrho že dovolil $20.000, da se s tem denarjem prične s pogozdovanjem. Potrebna drevesca bodo nabavili v gozdne j rezervaciji •rorovja Appalachian.
Afera Haywood. Orchard v Galdwellu.
OBRAVNAVO PROTI ORCHARDU RADI UMORA GOVERNERJA STEUNENBERGA SO PRELOŽILI
Postopanje proti Haywoodn v Boise se danes nadaljuje.
ZOPET V BOISE.
Mayor v San Francisco Eng. Schmitz odstavljen.
KER JE SPREJEMAL OD RAZNIH DRUŽB VELIKE PODKUPNINE, MORAL JE ITI.
Njegovo mesto prevzame začasno supervisor Gallagher.
REORGANIZACIJA POLICIJE.
Boise. Idaho, 17. junija. Obravnava proti znanemu delavskemu vodji Hay-woodu je preložena do jutri in sicer, radi tega. da so zamogli odvesti glavno pričo, Harry Orcharda, v Caldwell. kjer se bode zagovarjal radi u-mora bivšega governerja Steunenberga. Obravnavo proti OrcharMu bodo takoj preložili do naslednjega termina. na kar se Orchard vrne, da v slučaju potrebe še kaj izpove proti obtoženim vodjem organizacije Westerij Federation of Miners.
Obravnava proti Haywoodu se jutri nadaljuje in sicer s tem, da bode državno tajništvo doprineslo nadaljne dokaze, iz kterih bode razvidno, da je Orchard govoril resnico, ko je dajal kot prioa pojasnila o zvezi delavskih vodij z umorom bivšega governerja Steunenberga. Že dosedaj je državno pravdništvo dokazalo, da je Orchard govoril resnico in da so vsi njegovi zločini resnični. Dokazovanje državnega pravdništva bode najbrže že ta teden končano. Obe stranki sta se danes marljivo pripravljali za nadaljevanje boja. Havwooda so v ječi obiskali njegovi sorodniki in zagovorniki. Orcharda so tekom dopoludneva odvedli k državnem pravniku, s kterim se je dal.j časa posvetoval. Najbrže bode tekom tedna še enkrat nastopil kot priča.
Zagovorništvo je že naznanilo, da l>ode zaslišalo kacih 200 prič, toda dosedaj še ni predlagalo, da se te priče povabijo k sodišču. Mogoče je tudi. da pridejo te priče prostovoljno k zasliševanju. Priče, ktere je zaslišalo državno pravništvo. so preskrbeli a-gentje Pinkertonove agenture detektivov.
Caldwell. Idaho. 18. junija. Harry Orchard, kteri je priznal, da je umoril bivšega governerja Steunenberga in osemnajst družili ljudi, dospel je v spremstvu šerifov semkaj, kjer ga je zaslišal sodnik Wood, da se prične obravnava proti njemu. Obravnavo so, kakor že i>oročano, prestavili na prihodnji termin.
Obravnava proti Haywoodu v Boise. Idaho, se včeraj ni vršila. Dan za obravnavo proti Orehardu bo'do šele kasneje določili, oziroma potem, ko bodo obravnave proti Haywoodu. Mo-yerju in Pettiboneju končane.
San Francisco, Cal., 18. junija. Mayor Eugene Schmitz je z včerajšnjim dnevom odstavljen in supervisor James Gallagher je imenovan nadomestnim mavorjem tukajšnjega mesta.
Sedaj ko j© mestna kontrola v rokah supervisorjev, bodo uajpreje re-organizovali policijo in delavski urad. Taka reorganizacija pa ne bo'de mogoča drugače, da se mnogo policajev in uradnikov odslovi. Da bode mogoče policijskega šefa Divana odsloviti, bode treba pred vsem odsloviti sedanjo policijsko komisijo in člane delavskega urada. Odkar so zaprli mayorja radi podkupovanja, zavladala je med u-radniki, kterim je on oskrbel službo, velika nervoznost. Kikor znano, je mayor Schmitz sprejemal od raznih družb, ki izkoriščajo meščanstvo, velike podkupnine.	^
Nemčija osamljena. Nova trozveza.
KAKO UPLTVA SREDOZEMSKA TROZVEZA NA NEMČIJO IN AVSTRIJO.
Obe državi nista zastopani v ni jednej novih zvez.
FRANCIJA IN JAPONSKA.
ZA $20,000 ZLATIH BONDOV U-KRADENIH.
Vrednostne listine so zginole na poti med New Yorkom in Londonom.
Bankarska tvrdka Chubb & Sons v New Yorku naznanja, da jej je nekdo ukradel na poti med New Yorkom in Londonom za $20,000 vrednostnih listin in sicer zlatih bondov železnice Quito & Guayaquil. Dosedaj so zgubljene ali ukradene listine iskali zaman. Listine so bile na parniku Kai-serin Aususte Victoria.
VELIK MOST V CANADI.
Zgradi ga Canadian Pacific Railway v Alberti.
Winnipeg. Manitoba. 17. junija. <'a-;m :a:i Paeilie Railway naznanja, da hode zgradila velik most, ki bode vodil preko Kipp Riverja blizo Letli-hridge v Alberti. Most bode daljši nego jedno miljo in l>ode 32 čevljev nad vodo.
London, 18. junija* Vlada je objavila namen angleško-francosko-špan-ske zveze, kar pa na izid mirovne konference v Haagu ne bode dobro upli-valo. Nova trozveza je nastala povodom obiska kralja Edwarda v Carta-geni. Nova zveza je naperjena proti Nemčiji in njeni vazalki Avstriji. Sploh je Nemčija pri vseh zvezah popolnoma izolirana in z Nemčijo ter Avstrijo ni v zvezi ni jedno evropsko uiti azijsko ljudstvo. Stara trozveza (Nemčija, Italija in Avstrija) je pa danes pri evropski politiki brez vsa-cega pomena.
Namen nove trozveze je onemogočiti vsak napad na trdnjavo Gibraltar in Španska priznava sedaj v prvič pravico Anglije 'do polotoka, dočim jamči Anglija Španski njeno posest na Canarskih otokih in v Sredozemskem morju. Tej zvezi bode najbrže pristopila tudi Italija.
Pariz. 18. junija. Vlada je objavila besedilo francosko-japonskega dogo-govora. kteri jamči nedotakljivost Kitajske in ki je ravno tak, kakor oni, sklenjen med Japonsko in Rusijo. Dogovor je naperjen proti Nemčiji.
1	O
Vojni tajnik Taft zopet zdrav.
Sioux Falls, S. D., 17. junija. Vojni tajnik Taft 'dospel je danes semkaj iz St. Paula, Minn., kjer se je povodom neke slavnosti skoraj onesvestil. On izjavlj a, da je popolnoma okreval. Formelnega sprejema danes ni bilo, toda kljub temu je tajnika obiskalo na^l sto ljudi. Tekom popoludneva je vojni tajnik odpotoval s svojim spremstvom dalje v Fort Meade.
MMMMMMMWMMMMMMMWMW

Vesti iz Rusije. Napad s torpedom.
MORNARJI ČRNOMORSKEGA BRODOVJA SO SE NAMERAVALI UPRETL
Na barkaso admirala Virena so spustili torpedo.
INAČE VSE MIRNO.
ki so že odšli nazaj v Ivrasnoje selo, ke r so oblasti prepričane, da ne pride d onemirov.
Socijalni demokratje se sedaj tajno na Finskem posneti, je jo o-eventualnem generalnem štrajku, do kterega pa gotovo ne pride, kajti med socija-listi je mnogo nasprotnikov splošnega štrajka. ker vsakdo ve. da je vlada sedaj trdnejša, nego je bila kedaj popreje.
VELIK POŽAR V NEW YORKU
Zgorelo je stališče vozov uličnih železnic; škoda znaša $200,000.
SKD Si Milil
2111
otroki
ali pa
HmM» tar	v Ameriko vzeli,
atfizapoiaaciila in voine cene na: PRAN* EaKSSxTi* Orceowtch St, New Veric, N. V, ker tu bo poetrežea. mk vseh '
LA MANO NERA V CHICAGU.
Italijani so z dinamitom razdejali hišo svojih rojakov.
»'hieago, HI.. 18. junija. V itali janskem delu mesta so nepoznani zločinci, kteri so ibili Italijani, z dinamitom deloma razdejali hišo njihovega rojaka Cosimo Bruscato. Med sta-novniki je nastala nepopisna panika, toda ranjen ni bil nihče.
Brusca to je nedavno dobil grozilno pismo, s kterim so nepoznani lopovi zahtevali od njega $1000.
Stoletnica Linneja.
Dne 24. majnika je slavilo najstarejše švedsko vseučilišče v Upsali na zelo svečam način stoletnico slavnega botanika linneja. Navzočih je bilo več članov kraljevske rodbine in tudi inozemski odposlanci.
Priprave za lastni pogreb.
Cincinnati. O., 18. junija. Petdesetletni bogatin Chas. C. Breuer se boji, da bi ga njegove hčere ne spravile na lieraško palico in radi tega je sedaj nabavil zase in za svojo 20 let mlajšo ženo vse potrebno za lep — pogreb. Krste so izdelane iz najboljšega lesa in lepo okrašene ter stoje pod posteljo zakonske dvojice. Sedaj grade na pokopališču lepo grobišče iz mra-morja.
Breuerjeva je njegova druga žena in ker ne more mirno živeti s hčerami ni preostalo drugo, nego čuvati da prve žene, jih je prepodila iz hiše. So- j požar ne preskoči na bližnje stano-dišče je obsodilo njenega moža, da jim ! vanjske hiše. mora dajati vsakej po $50 na mesec.
Minolo nedeljo je požar popolnoma razdejal stališče vozov uličnih železnic na Madison Ave. in 85. ulici v New Yorku ter poškodoval tudi več hiš v okolici. Pri gašenju, ktero je bilo brezuspešno, je bilo šest gasilcev ranjenih. Škoda znaša $200,000. Goreti je pričelo kmnlo po 12. uri opoht-dne in v četrt ure je bila velika stavba vsa v plamenu, tako, da gasilcem
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
ta $ 10.30 ............ 50 kron,
sa $ 20.50 ............ 100 kron,
xa $ 40.90 ............ 200 kron,
sa $ 204.00 . .......... 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarin j« Tketa pri teh vsotah. Dona se nakaz ne ▼ ote popolnoma izplačajo bra* vinarja odbitka.
Naše denarne poUjafcr« isplaČnje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam posla*} Je n«jpritt£-neje de $25.00 ▼ gotovini « priporoče-nem^ali rei^j^pra^pg^^rrf^
Order all pa Hew Totk Bul Draft
FRANK SAK8EE 00.' 109 Greenwich Street Nov York. 6104 St Olair Ave. ME., TTIiiiUsI O.
McKinleyev spomenik v Buffalu.
Obelisk, kterega sta tukaj postavila mesto Buffalo in država New York v spomin na pokojnega umorjenega predsednika William McKinleya, bodo v prvem tednu v septembru svečano odkrili. Dan slavnosti še ni določen, ker je treba upoštevati želje predsednika Roosevelta, governerja Hughesa in druzih odličnih oseb, ktere so povabljene k slavnostim. Odbor, kteri skrbi za prireditev slavnosti, želi, da bi slednje trajale teden dni in da bi se pričele dne 1. septembra. Za spomenik so nabrali potom prostovoljnih doneskov $50,000 in ostalo je še toliko denarja, da se bode povabljene goste lahko lepo pogostilo. Obelisk je
visok 86 6evljev in je izdelan iz belega marmorja. Na obeh straneh so
e kterimi ee slavi pokojni predsednik I &»land &L juniji v kot vojak in drfcmrik.	Astoria 2KL jomja v
KRBTANJU PAŠNIKOV Dospeli so:
Zeeland 17. junija iz Antwerpena. Roma 17. junija iz Marseille s 3422 potniki.
Oailia 17. junija v/. Marseille z Sf>2 |Hji uiki.
Dospeti imajo:
Fried rich der Grosse iz Bremena. Friedrieh der Grosse iz Bremena. Potsdam iz Rotterdama. Armenu n iz Liverpoola. Princess Alice iz Bremena. Astoria iz GLasgowa. Bosnia iz Havre. Memphis iz Antwerpena. Koenig Albert iz Genove. Teutonic iz Liverpoola. Graf Waldersee iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga^ Celtic iz Liverpoola. Albano iz Hamburga. Livonia iz T.ibave. <5erty iz Trsta. La Savoie iz Havre. St. Laurent iz Havre. S*. Paul iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Carpathia iz Reke. Caronia iz Liverpoola. Sam land iz Antwerpena. Tropic iz Hamburga. Georgie iz Liverpoola.
Odplnli so: Kronprinz Wilhelm 18. junija v Bremen.
Odptntt bodo:
Adriatic 19. junija v Liverpool. Ryndam 19, junija v Rotterdam. Amerika 20. jonija v Hamburg. La Loraine 20. junija v Havre. Cretic 20. junija v Genovo. Friedrieh der Grosse 20. junija v Bremen.
Philadelphia 22. junija v Southampton.
22. frmja v Liverpool.
Petrograd, 17. junija. Vsled razpusta dume je pričakovati po nekte-rih krajih klanja čifutov. Člani črne stotine so že pričeli z agitacijo proti čifutom. Ako pride do tega, se bode klanje pričelo gotovo v Odesi in drugod, kjer je mnogo Židov.
V	Sebastopolju so danes teroristi umorili polkovnika Gisekovskega in skušali tudi umoriti admirala Virena, kteri se je vozil z drugimi častniki v barkasi po zalivu. Najbrže so mornarji poslali za njim prazen torpedo, kteri je prišel iz neke torpe-dovke, kterej je poveljeval poročnik Ružik. Barkasa, v kterej se je vozil admiral, je bila takoj prebita in v njo je pričela vliajati voda.
Poročnika Ružika in vse ostale častnike omenjene torpedovke so aie-tovali.
Na Poljskem se tudi pripravljajo baje nemiri.
Petrograd. 17. junija. V verodostojnih krogih se tukaj zatrjuje, da po novem volilnem redu zgube Sibir. Srednja Azija in KavTkaz mnogo zastopnikov v dumi. Poljaki bodo imeli v novej dumi le 14 poslancev. Iz Poljske bodeta tudi v dumi dva poslanca ruske narodnosti. Kavkaz bo pošiljal v Petrograd 19 poslancev. S je seveda ustava prelomljena, toda to so zakrivili sami poslanci sedanje dume, kteri so le lrujskali in ničesar storili.
Kakor se v zasebnih krogih zatrjuje, je ljudstvom zadovoljno z razpustom dume. ktero so kolikortoli vodili tudi čifuti. Značilno je tudi, da je car sprejel v posebno avdijenco j>o dumi suspendiranega poslanca Puriške-viea, in sicer takoj, ko je bil radi protižidovskega govora izključen <><
j dume.
Aniisemitska (protižidovska) stran ka je sedaj v Rusiji odločilna i;i p<» želji te stranke ^e bode ravnala tudi ruska inostrana politika, o kterej je imenovani poslanec izrazil: '• lui-sija mora dobiti na Daljnem Iztoku tople hike."
V	I'etrogradu so se vedno velikan >ke čete vojaštva, ktero pa nima kaj opraviti, kajti |*>vsodi in tudi v delavskih okrajih vlada popolni mir. Tudi iz dežele se j»oroča o mint, kar jasno dokazuje, da duma ni bila prava zastopnica ljudstva, temveč le revolu-eijonarjev in druzih nezadovoljnežev.
Novi volilni zakon bode določal, kedo zamore postati poslanec. Ta zakon bode tudi skrbel za to. da v d iT mo ne pride mnogo vladinih sovražnikov. Število poslancev iz Vjatke. Perma. F le ter iz sibirskih pokrajin Tdbolsk. Tomsk, Irkutsk in Jenisejsk se izdatno pomanjša. Vsled teh sprememb bo<le nova duma štela 442 i>o-slancev mesto 524, kolikor jih je bilo dosedaj.
Da se v dumi poveča število zastopnikov lastnikov zemljišč, določa novi zakon, da mora vsak jMislanec. kteri zaslopa kinetske okraje, biti lastnik hiše in zemljišča in da mora biti tudi on po poklicu poljedelec. Direktno zastopstvo delavcev v dumi se v nadalje razveljavi in le v Petrogradu, Moskvi, Jekaterinoslavu, Kostromi in Harkovu bodo delavci volili direktno svoje zastopnike. Nova duma obeta •hiti torej mnogo boljša, nego je bila sedanja in prva, kajti izvoljeni bodo brezdvojnno izkušeno možje, ne pa sanjači, kterim so bile le utopije je-dini cilj.
Odesa, 18. junija. Sedaj se je zvedelo, da so oblasti baš pravočasno preprečile upor mornarjev črnomor-skega ibrodovja;. Mornarji so nameravali streljati na Odeso in kavkaške luke in pridobiti kavkaška plemena za vstajo.
Brodovje je dospelo dne 12. junija semkaj, ko je admiral Cevcinskij opazil, da nameravajo mornarji pričeti z uporom. Radi tega je dal nepričakovano zapoved topove razorožiti in vrniti se v Seibastopolj. Tam so več sto mornarjev zaprli.
Petrograd, IS. junija. Tudi včeraj je vladal poveodi mir. Delavci niso
Iz Avstro-Ogrske. Otvoritev držav, zbora.
NOVI AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR SO DANES SVEČANO OTVORILI.
Jutri bodo pročitali na dvoru cesarjev prestolni govor.
DELAVSKO MINISTERSTVO.
•Dunaj. IS. junija. Nat a ično programu vršila se je včeraj -lavn« t-na otvoritev novega avstrijskega <ir-žavnega zbora. Že dolgo pred določenim časom nabrala se je velika množica ljudi pred parlamentom na Fran-zensringu. da pričakuje prihoda poslancev. Množica je tako narastla. da je zamogla policija jedva vzdrževati red in držati pot v parlament prosto.
Soeijalni demokratje so korakali skupno in množica jih je navdušeno pozdravila^ Vsak pojedini poslanec socijalnih demokratov je imel na suknji rudečo cvetko.
"Krščanski socijalisti" so prišli z belimi cvetkami in Vsenemci s pla-vicami.
Ko so državni 2foor otvorili, je bila dvorana natlačeno polna in tudi galerije so bile. napolnjene do zadnjeg-a p.rostora.
Poslanci so položili uradno prisego v šestih različnih jezikih. Čehi in drugi Slavjani so k prisegi pristavili še stavek: i' v kolikor bode mogoče."
Prestolni govor InmIo jutri pročitali na dvoru. Soeijalni demokratje pošljejo k temu činu svojih zastopnikov. Kaka bode vsebina prestol-nega govora, še ni znano, vendar se pa za njo vsakdo zanima.
'' Krščanski socijalisti'* bodo pred-lngn Ji ustanovitev delavskega mini-steistva. čegar naloga bode urejevati sorijalno-politična vprašanja.	v
Nekteri dunajski listi poročajo, da obstoja med krščanskimi socijalei in s,;»-ijalisti uekak molčeč sjKirazum glede kandidatur za predsedniška mesta v novi zbornici. Krščanski socijalei ne bodo baje prigovarjali kandidaturi soeijalista Pernerstori'erja na mesto podpredsednika, socijalisti od svoje strani se pa ne bodo protivili kandidaturi dr. Weisskirchnerja, ravnate-^a dunajskega magistrata, za predsedniško mesto zbornice.
Po poletnem zasedanju zbornice -e bodo baje izvršile v ministerstvu neke spremembe. Odstopita baje minister za železnice dr. Derschatta in mi-ni-u-r za trgovino dr. Foršt; z listnico laučnega ministra dr. Marchetta bodo torej na jesen izpraznjene tri ministerske stolic-e.
Dne 10. junija t. 1. proslavil je nestor avstrijskih vseučiliščnih docentov, vladni svetnik dr. Adolf Wahr-mund osemdesetletnico svojega rojstva. Wahrmund se je rodil dne 10. junija leta 1827 in leta 1S61 je bil promoviran doktorjem filozofije. Po-čenši od letnega semestra 1862 preda va Wahrmund na dunajskem vseučilišču arabski, perzijski in turški jezik. On je tudi ravnatelj zavoda za iztočne jezike.
Rusinskega posestnika Czmiela so ubili v Wojnilowu njegovi sosedje, ker je volil Poljaka).
Tri Temešvaru na Ogrskem so našli umorjenega gozdarja Josipa Ti-diesa. Imel je 24 ran. Napadli so ga divji lovci, ki so jih že prijeli. — Kmetski fant. Sukna je v pijanosti umoril s sekiro svojega očeta. Morilca so prijeli.
Nesreča v gorah.
Na gori Buchstein pri Admontu se je ponesrečil 241etni trgovski pomočnik Fritz Deutsch. V družbi treh tovarišev je hotel zlesti na vrb. Ker jih je zasačila nevihta, so tovariši opustili partijo, medtem ko se je Deutseh
odvezal in hotel plesati naprej. Trup-priredili niti Sborovanj in gardni pol- lo so že tvpžH
"GLAS NARODA"
UMt	delavcev v AmirikL
Ixdaja »loveiuko tiskovno druitro
FRANK SAK EF^ predsednik
VIKTOR VAL J A VEC,»tajnik.
Tnkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
U. leto velja lift za Ameriko . . . $3.00
' Po! Jeta............. i.5o
-a Evropa za vse kto.......4.50
" po' leta.......2.50
" čcrt leta...... 1.75
' Evropo pošiljamo list skupno dve _	_številki._
-'JLAS r ARODA" izhaja vsak dan~iZ /zemSi nedelj in praznikov.
«CiLA8 NARODA"
("Voice of the People")
»sued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the iLGVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 -ntov.
Denisi brez podpisa in osobnosti se
*>e natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po 4one\ < 'rder.
P'i spremembi kraj a naročnikov nosimo. da se nam tudi prejšnje Invalids nazp.t-M. da hitreje najdemo > aslov-lika. D: pisom in pošiljatvam naredite »aslov:
"Glas Naroda"
09 Greenwich Street, New York City, j Telefon 127l> Rector.
Spomini na katastrofi! Slocum.
Minolo soboto minola so tri leta, k<» je dobiekoželjnost in podkupovanje uradnikov zahtevalo v New Yor-ku skoraj tisoe človeških žrtev. Člani izleta z znanim nesrečnim parnikom General Slocum leže skoro vsi pokopani na pokopališču v Middle Village. Kapitan parnika General Slonim je bil sicer spoznan krivim, toda višja instanca je njegovo obsodbo razveljavila. Obtožbe proti uradnikom družbe. ktera je lastnica imenovanega parnika, so oblasti že v naprej odklonile in le jeden jedini inšpektor, kteri j* pa bil nastavljen le provizo-rično, je bil odslovljen, toda on je tožil družbo, da ga mora zopet nastaviti in ta tožba še ni rešena.
Od tedaj so oblasti izdale nove predpise in odredbe, kterih namen je potnike tacih izletniških parnikov boljše čuvati. Toda so se li ti zakoni in predpisi tudi v resnici izvršili? To ne moremo priznati v polnem ob-seini in ,-koraj bi zamogli trditi, da se ti pre-ipise niso izvršili tako, kakor bi se morali, da bi se uadaljne take katastrofe preprečile. Se dandanašnji imamo take izletniške par-nike, kteri niso druzega, ljego pasti za Ijuili. kteri bi se pa gotovo ne mo-«rli n~iti iz njih v slučaju, da nastane i tu njib ogenj. Katastrofa General Sloeuui se zamore obnoviti vsaki dan. in da je vsako gašenje tacih povsem li'.-e.iih parnikov že v naprej izključeno, vsakdo ve, kdor je videl kak tak parnik. Ako se žs letos ni
Razpust dume.
Kadar obsojamo ruske razmere, napravimo čestokrat napako, da sodimo vse tamošnje dogodke po merilu, katero je merodajno za zapadno Evropo in za našo republiko, po kterem se pa nikakor ne smejo tolmačiti razmere v Rusiji. Le malo ljudi je med nami, kteri poznajo tamošnje razmere in tamošnje ljudi, kteri pa kljub temu obsojajo vse, kar se tam dogaja *Tn kar tam ukrene. Kdor pa ne pozna tamošnjih razmer, obsoja stvar vedno tako in po onem merilu, ktero mu je znano.
Vse to opazimo tudi sedaj povodom razpusta dume. Vzroki, kteri so dovedli vlado do tega, da je razpustila dumo, nam še niso docela znani, kljub temu pa naše časopisje že sedaj očita vladi v Petrogradu, da namerava ustavo razveljaviti in uvesti zopet neomejeno avtokratstvo. Dokaza, da je temu v resnici tako, seveda nihče ne navede.
Glasom onega, kar so evropski časniki že davno prorokovali. se gre sedaj le za to, da se v Rusiji spremeni volilna pravica. Sedanji volilni red dovoljuje namreč, da zamore vsakdo neomejeno agitatorično kujskati med ljudstvom, in sicer tudi med ljudmi, kteri ne znajo brati niti pisati, kteri so zelo lahkoverni in kterim je že leta in leta vsak brezvestni agitator zatrjeval, da je car ukazal, da se morajo zemljišča razdeliti in da se morajo čifuti poklati. Ti ljudje, kteri so poleg tega še različnih narodnosti, imajo sedaj volilno pravico. In posledica temu je, da 'pridejo v dumo poslanci, kteri so med radikalci naj radikalnejši in kterih namen ni druzega, nego da se sedanji namen vladanja preinači, la se deluje s pomočjo političnih umorov in da prične tudi vojska z revolucijo.
Keeimo, da je v našej republiki po-ložuj slieen onemu v Rusiji. Vzemimo na primer, da skuša pri nas stranka naših sodržavljanov uvesti monarhijo, in sicer potom umorov v naši vojski. Ali bi mi, kot- državljani republike. ne odobravali vse korake, ktere bi storila vlada, da bi kaj tace-ga preprečila?
Ravno ta boj bije sedaj Rusija, ktera hoče in mora obdržati tradicijonel-ni način vladanja. Ta boj je tembolj opravičen, ker so v dumi našli revolucionarji zavetje v obliki poslanske imunitete. Stolypin je zahteval, naj duma nekterim revolucijonarjem-odvzame imuniteto, da se jih kaznuje, ker so to imeniteto zlorabili za prirejanje raznih zločinov. Jednako se je tudi zgodilo v raznih druzih parlamentih in se bode še vedno dogajalo. Novi zakon bode najbrže tak, da imuniteta ne bode veljavna za one poslance, kteri zakrivijo veleizdajo.
Tak je danes položaj v Rusiji, ako ga presojamo iz treznega stališča.
Finis Hungariae.
Temni oblaki se zbirajo od vseh strani na zemljo A^adovo. Kljulb vplivu tisočletne evropske kulture niso potomci Atile izgubili svojega pripetila kaka .-lična nesreča, moramo j ^ieynjeazijskega in turkmenskega šo-
Ne! Nikdar — bojimo Be — tie bode Mad jar Srbu in Hrvatu iskren drug in prijatelj. O tem nas uverjajo dolga stoletja, v kterih so Hrvatje in Srbi živeli poleg Madjarov in z Madjari. 0 tem nas uverja tudi sedanji čas, v kterem živimo in stojimo v večni narodni in neprestani po-litično-gospodarski borbi za svoj obstanek, za svoj dom. za svoj jezik, za svojo fizično in duševno imovino. Kdo nam more dokazati, da smo mi Hrvatje in Srbi kdaj dobili od Madjdrov kaj dobrega! Ali so nas preganjali, ali tlačiti, ali pa varali z lepimi be sedami. Ali dali nam niso nikdar ničesar, ampak le jemali in otimali so nam. Pak, ako oni tako delajo z nami, ki smo ž njimi na temelju dr-žavnopravne nagodbe jednakopraven narod v isti polit ično-gospodarski skupnosti, potem ni čudo, ako še huje postopajo z drugimi narodnostmi, ki spadajo direktno pod Madjaro in nimajo z njimi ni pogodbe, niti kakih pisanih in utrjenih pravic ali privilegijev.
Ipak bi moglo biti drugače. In ako bi bilo drugače, nego je, bi bila to božja sreča za — Madjare. Nu: queni deus perdere vult, dementat — kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarjajo s slepoto. Za Madjare ni .pomoči. Oni so bolni. Bolni so na politični megalomaniji. ^>ni trpe na paralizi ultraradikalnega hunskega šovinizma. To je že kronična bolezen. Pak zato se organizem madjarščine mora razkrojiti v svoje prvobitne začetke. — Psihologija madjarske duše je danes že preveč jasna, preveč znana. Druge diagnoze se ne more postaviti. Madjarom se mora dogoditi isto, kar se dogaja posamičnemu lakomnežu, ki nabira s krčevitimi prsti v denarnico zlate in srebrnjake in jih po noči med štirimi zidovi prešteva, ne da bi ga kdo videl. Ali medtem, ko mu kre-sijo oči od poželjive slasti in se mu natezajo nabrana usta, mu želodec trpi prazen in gladen. Kajti lakomnost mu ne daja, da bi ga gospodar-lakomnež napolnil in nasitil. To je bolezen. To je blaznost. To je — smrt.
Ali Madjari res ne vidijo, kje so? Ali ne vedo, kdo živi še poleg njih in okolo njih? Mari je na Ogrskem vse madjarsko 7 Pa koliko jih je njih — Mad j arov — v tej blaženi kraljevini Ogrski, ki jo je ustvarila in jo sestavila ogrsko-hrvatska nagodba ? Slepci! Oni ravno hočejo imeti boj. In hočejo ga na vse strani. Hočejo boj z Avstrijo, boj s Hrvatsko. Hočejo ga — s seboj samimi! Pa dobro, naj jim ^o! Izvršiti hočejo samomor. Kajti po zakonih narave mora propasti vse, kar je skovano in se vzdržuje z nasiljem in prevaro, vse, kar ni pravično, vse, kar je gnjilo in bolno. Počakajmo konea igre. . A ta konec bode naše vstajenje, bode zmaga lirvatsko-srbske pravde, zmaga Slovanstva nad madjarsko krivico.
Da: Fiat!	Adriatieus.
pripisati le sreči.
Človeku življenja so zelo po ceni in radi tega se tudi ničesar ne stori v varstvo ljudi; tako bode ostalo tudi v naprej, dokler bode lov za jedino osrečevalnim dolarjem, jedini ideal vsega našega prebiva 1st v a, čegar jedi na želja je in ostane: dobiti kolikor mogoče wliko množino dolarjev.
Prešeren v srbskem prevodu.
Mladi ~t j-ki jie.-nik in izvrstni prevajalec s slovenskega jezika na srbski Vlada Stanimirevie je prevel po raznih listih več pesmi našega pesnika Pranja Prešerna. Stanimirovič bo te pesmi zbral, jih jK>i>oluil s prevodi ostalih Prešernovih pesmi ter izdal celot nega Prešerna v posebni knjigi, ki se že pripravlja za tisk.
Slovenci na Ogrskem.
Mcdanurski in prekmurski Slovenci ustanoviti svoj list. ogrskim Slovencem živo o, Pozdravljamo namero.
Evkaliptus,
alsko drevo evkaliptus sadijo veliki množini v južni Evropi rni Afriki, ker ima lastnost,
eljito izsnšava močvirja.
4
nam sniki
A veti daj v
i tem
>ravaj je o
ladijski sloni.
Slone v Indiji krmijo dvakrat na dsn. Ofo določeni uri jih vodijo na tneato, kjer je pripravljena za njih hrana. Zajutrek vsakega slona obstoji t 4 in pol kg riža v petih posamičnih ovojih. Riž je zamotan v perje in to je pervezano z dolgo travo.
IjUUJAIIIMV'l----..■.^■■■^■n
ROJAKI, naročajte se na "glas waroda". vajvfatt ff fajckkbjSI THTEVHTK!
vinizma. Za njih velja samo pravo močnejega nad slabejim. A kjer nimajo pred seboj slabičev, ampak rav-nopravnike, tam upotrebljavajo Madjari proti tem poslednjim zanikanje naravnih pravic, nasilnost krivice nad pravico, zvračajo dogovore in zakone, kršijo in prelamljajo dolžnosti ter gazijo svoje lastne obveze. A narod, ki trdi in govori o sebi in svoji deželi, da: "Extra Hungariam non est vita, et si est vita, non est ita!" takov narod ni in ne more biti iskren! A tudi ne prijatelj samem-u sebi, ko neče unieti, da je v življenju vsakega naroda stroga lojalnost največja kre-post- ako se s pravo lojalnostjo izkazujejo tiste vrline, ki jih narod naš v svojem politično-gospodarskem življenju govori dan na dan toliko samemu sebi, kolikor tudi drugim: spoštuj ptuje, a ne dajaj svojega!
Krasni cilji, ki jih vsebuje reška resolucija. so imeli Madjarom odpreti oči, da samo pravica more zbliževati, ujedinjati. oduševljati in siliti narode na poštena trajna in koristna dela. Kajti kar ne sloni na podlagi pravice, to se mora kršiti, drobiti in rušiti. Nie ni bolj odurnega, nevar-■nejega, nič bolj škodljivega, nego je krivica v politiki, prikrivana s sofiz-mi, zvračanji in eksploatacijami (iz-crpljanjem). Zadati sebi politične in gospodarske utrdbe in gradove na zvijačnosti kakoršnjihsibodi časovnih konjektiur, a na škodo drugega, s kterim se živi v politični ijt gospodarski skupnosti: to ni ne dostojno, ne plemenito in ne dosegljivo za vedno. Niti ni modro, niti diplomatično. Ni modro zato, ker se s tem odbija od sebe skupnika in zaveznika, a ni diplo-matično, ker se tretji, proti kterenra se vodi bobra, ki se ga hočeta oba zaveznika rešiti, okorišča na tem in vzpodbuja na delo, ki se mora, ako se posreči — za vršiti lepo po tisti znani: duobus litigantibrts tertius gandet! v
0 milosrdju kovača iz Vieluna.
Poljski spisal B. Bielawski.
V onem kraju dežele Poljske, ki so se je bili polastili Moskali (Rusi), leži trg Vielun. Ondi je pred nekoliko leti živel kovač, ki ni bil bogat, toda jako pošten in trezen ter varčen človek^ ki se je marljivo trudil za svoj ljudi kruhek. Enkrat je bil nastal v trgu požar in to uprav pri nekem bližnjem njegovem sosedu. Zgorelo je pohištvo, hlev, skedenj — z eno besedo, vse sosedovo imetje je bil ugonobil požar; preostala mu je zgolj številna rodbina na vratu, da se je reveže kar polaščeval obup, s čem hoče vse svoje preživiti? In bila je revščina, velika revščina pri sosedu!
A pri kovaču so od časa tega požara zapazili ljudje nekaj čudnega; on namreč ni, kakor je bil navajen poprej, zapiral svoje kovačnice na večer, marveč je delal pozno v noč, v jutro pa je vstal še pred svitom ter se znovie vneto poprijel dela. Zares tudi poprej ni rad praznoval, toda dovolj mu je bilo dela čez dan, a sedaj pa ni miroval niti po noči. In odkod to? Ali ga je res sililo k temu nekakšmo nujno delo ? To je bila uprav ona uganjka, nad ktero so si ljudje zaman lomili glavo.
Med tem časom je živel v trgu Vie-lunu nek gospod Bartohovski, premožen kmet v okolico. Ta je šel nekega večera mimo kov»čnice. našega kovača in ko je slišal, da še dela, hotel je poizvedeti, čemu dela tako pozno v noč in kakšno je to delo? Pošten gospod si je m^lil, nemara orna dan ne zadoščoje za zaslužek, zato si hoče revež prislužiti nečesa po noši, torej <bi bilo ttraba na vs^k način prispeti mu na pomoč. Radi tega tudi vstopi v kovačnieo ter ga vpraša:
"Mojster, kakfrvo nujno delo imate, da se toliko trudite, her delate eelo po ooši?"
"Jaz ne delam za-se, dragi gospod!" odvme kovač, "marveč i
mojega soseda, kterega je doletela nesreča, da je pogorel. On ima številno rodbino in z zaslužkom ne more vseh preživeti; 'beračiti ne zna, ker se tega ni naučil in ker se sramuje. Torej mi je močno žal zanj, pa si mislim: moja krščanska dolžnost je, pomagali bližnjemu, toda jaz sam, dragi gospod, nisem premožen. Zakaj kakor pravi pregovor: "Kar Ma ti j ček prisluži, to tudi Matijček poje", to ima polno veljavo pri nas. Radi tega žrtvujem dan za preživlje-nje sv*oje rodbine, da si prislužim košček kruha — po noči pa žrtvujem teh nekoliko ur za rešitev svojega ^revnega soseda. Na srečo se mi ob tem času ne manjka dela. Bogu pa se imam zahvaliti za to# da fa^am zdrahe roke, torej je zgolj igrača, da se trudim nekoliko- ur več, nego navadno. *7
Ko gospod Bartohovski to čuje, za-kliče: "Evo, moja krščanska duša, kakor se imenuješ; toda vprašam te, poštenjak, ali pa ti bode oni Človek zamogel kedaj vrniti ono svoiieo, ki mu jo deliš sedaj v pomoč, ko tako s težavo delaš zanj?"
"O, gospod, na to jaz niti ne računam", odvrne mojster, "samo da se revež otrese revščine, pa bode dobro. A nemara tudi napoči čas, ko bodo tudi moji otroci-potrebovali pomoči, pa se me znovie on usmili ter nam poda roko."
Gospod Bartohovski nato ne odvrne ničesar, ni mu namreč hotel s praznim 'besedičenjem kratiti čas, torej stisne kovača prijazno za roko in odide. A drugo jutro takoj, ko pride s trga, poizve še dokaj več o poštenem življnju kovača, nakar odšteje osemsto zlatnikov, kar iznese po naš^m denarju dvesto goldinarjev v srebru ter vstopi z njim v kovačnieo, hoteč nagraditi kovača za njegovo dobrosrčnost do soseda.
"Za ta denar si kupi mojster dobrega železa in to iz prve viste, kolikor ti ga bode treba — kar ti tudi pride eeneje, nego da ga kupuješ po drobnem v prodaj alnicah. Na ta način. se lahko po primes večjega dela, pa bode tvoj zaslužek boljši in Bog bode dal, da si sčasoma prislužiš in prihraniš nekak krajcar na svoja st&ra kolena."
Tako je govoril oni darežljivi gospod, nudeč kovača ono svoto v roke. Toda kako se začudi, ko kovač njegovega denarja neče sprejeti, govoreč:
"Hvala vam, gospod, za vašo dobro voljo, toda daru ne morem sprejeti, ker nisem takšen revež, da bi me moral kdo podpirati; dalje tudi nisem tako star in slab, da bi se ne mogel preživeti z delom svojih rok, Toda, dobri gospod, ako hočete le na vsak način darovati nekomu ta dar, priporočim vam svojega soseda, ki ga je bila doletela nesreča; temu darujte vašo svoto in s tem mu skažete veliko ljubav. Pa tudi jaz vam bodem za to hvaležen, ker mi ne bode treba rveč delati po noči za rešitev svojega soseda ter si bodem po dnevu tem čvrstejše prideloval svoj vsakdanji kruh."
Tako se je tudi zgodilo; gospod Bartohovski je ves denar, kar ga je ■nameraval dati kovaču, podaril onemu nesrečnemu sosedu. O, moj Bog! kakšno veselje je zavladalo radi tega med reveži, to si lahko misli sleherni izmed vas. O onem usmiljenem kovaču pa je pripovedoval ta gospod povsod me<j^ ljudmi ter ga stavil drugim v vzgled.
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVI NO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Coz ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas hode na postaji pravočasno pričakoval in dove-dei v našo pisarno.
To je za. vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
F&ANK SAKSER CO.
ZAHVALA. C
Tem potom se toplo zahvaljujemo vsem rojakom, kteri so. se odzvali na naš poziv za pomoč ob strašni povod-nji meseca marca t. 1. Prejeli smo $46.15. Posebno se še zahvaljujemo g. nabiralcem za njih trud ter kličemo s hvaležnim srcem, Bog naj jim stotero povrne!
John KovaeiČ, P. O. Bos 101,	Lansing, Ohio.
Ivan Matkovič, Ivan Smrekar, Frpnk Hočevar, Jurij Seršen, Josip Prime in Fran Sadar.
VABILO na
PRVO VESELICO,
ktero priredi
slov. pevsko društvo "Planinski Raj" pod vodstvom pevovodje g. Iv. Boljka
v soboto dne 29. junija t L
v dvorani g. Alojzija Viranta na vogalu 10. Avenue in Globe Street v South Lorainu, Ohio.
V s p o re d:
1.	Mili kraj................Nedved.
2.	Slovenec..........Dr. G. Ipavec.
3.	Slovenac i Hrvat____F. S. Vilfiar.
4.	Na straži..................Dirig.
Po petju sledi sreČkanje za razne krasne dobitke in za <tem godba, ktera bode ustrezala plesaželjni mladini.
Ker je to prva veselica mladega pevskega društva, zato isto najvljudneje vabi vse tukajšnje slavne slovenske kakor tudi nam bratske hrvatske podporne društva ter tudi posameznike, da se iste kolikor mogoče polnoštevilno udeleže, kterim hočemo tudi mi vračevati milo za drago.
Vstopninski listki se dobijo po vseh tukajšnjih slov. gostilnah po 25 centov. Ženske so vstopnine proste. — Začetek ob 7. uri zvečer.
Za dobro postrežbo bode skrbel Društveni odbor. (18, 21, 24 jun)
^lov ©nsk j katoliško
Qs
podp, društvo
svete Barbae

SUedlnlene države Severne Amerik?
Sedež: Forest City, Pa.
< dns a*, lanuarla 1903 v drtovl

-0-0-
ODBOKN1K1:
Predsednik: JOSIP 7,AT,AR ml., Bos 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa I. tajnik: IVAN TELBAN, Bos 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Bos 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Bos 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Bos 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN AT, Bos 81, Duryea. Pa. ANDREJ SUDER, Bos 108, Thomas, w. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Bos 28, Forest Cityt Pa. IVAN SKODLAR? Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Iran Telban, P. 9\ Bos rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v C^icagi, IU.. kakos tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago. III.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas-pivo, izvrstni whiskey. Najboijft vina in dišeče smodke so pri mod na razpolago. Nadalje je vsakem« na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, , £
617 So. Center Ave., Chicago, III J
Č? oci
WINMET0U,
Rdeči Gentleman
je izšel in ae dobi I. zvezek za 40c., I. in IL zvezek pa za 75c. b pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Griuwieh St., Now York.
^ JOHN VBNZUL, WI7 E. Orni Street, N. E, Clvtelaad, OH«
izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevani« s naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni oa $22 do Sik. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdela jem tudi ploiče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trikratnim ie od $46 dO $80.
IN A. PRODAJ
NARAVNA CALIFQRNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 3£ di 45 eentov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov gaiona.
Ree&ling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 2& galon vina, mora sam posodo plačati. Droiaik po $2.50 galona. »livovica po $3.UU galona. f*ri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Covta Co.. Cal.

Nižje podpisana priporo- • £am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj___— .
SALOON
107-109 Greenwich Street,
ooooNEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke___________
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki seni. Postrežba solidna..... ......
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
1*7-1» feemvicfeSU New York.
WWW ■uyyqpi'upg«! ^ Telefon 2034.
Frank Petkovšek
214-218 Market Street Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoi
^SALOON, ^
►	v kterem vedno toči gfeže pi?o, dobra vina in whiskey, ter
►	ima na razpolago fine smodke.
• y Bvoji PRODAJALN1C1 ima vedno jveže groce-
►	rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in eenoj v
zvez i je z Mr. Frank Sakserjem v Uev Yorku.
A ^	a ' ~ m n r- A — - m
Rojaki, naročajte se na "Glas Maroda", največji in najcenejši dnevnik.
r
MSTIO-AHEBICAN Lil
kegularnl potni pomiki
"Sofia Hohenberg" odpluje 27. junija, "l^aura" odpluje 4. julija.
vozijo med New York um. Trstom !r» Reko.
Sajpnjuavuej&a in iia.i<-*mg&a paiobrotiua /rta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja <io Ljub-ljane le SO centov. Potniki donj*© ?8t.i dan na j.arnik, ko od doma gredo.
*
Phelps Bros. C&> Co., General Agents
2 Washington St., New York.
mpagDie Generale Tiaasatlantigue.
(Francoska parobrodna družba.)
Najbotjfe ganje m JESV 8IDBX) DoMti ga je v M
adnmfe a patft«, tr-
je RICHTKR-
PAHT
po 2Sefc
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE.
Poštni parniki so/
"La Provence" na dva vijaka......
"LaS£*ie" „ „ „ ......
"La Lorraine" „ ,, „ ......
"La Touraine" , „ „ ......
"La Bretagne"....................
"La*Gaqgogne'
......14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
.......12,000 „ 25,000 „	„
.......12,000 „ 25,000
......10,000 „ 12,000 „
...... 8,000 „ 9,000 „
...... 8,000 „ 9,000 „
Slavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki adplojejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolodue Iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., K. Y.
»Ti T^fUBBATHil •LA SAVOIE •LA. TOTJRAINE •LA. PROVENCE Lm Bretagne
JO. junija 1007. *LA SAVOIE	25. julija 1907.
27. junij* 1907. *LA TOURAINE	1. avg. 1M7.
4. julija 19t7. *LA LORRAINE	8. avg. 1967.
LL julija 1997. La Bretagne	15. avg. 1907.
18. julija 1997 *LA PBOVENCE	22. avg. 1907.
Fanrtka s zvezdo zaznamovani imajo po dva vjjata.
M.	KoZminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, IlU
Jugoslovanska
Inkorponrana dne 24. janumja 1901 v državi Minnesota,
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. 0. bo; 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Bos 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZ£N, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B<x 641, Eveleth, Minn. IVAN KKRŽIŠNIK, III, nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, 33. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mieh.
JOSIP P E ZD IRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joiiet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov m druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SUSPENDIRANI
Iz društva Marija Tomagaj št. 42 v Pueblu, Colo., 5. junija: Josip Jamnik cert. 4101 I. razred.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Bradftocku, Pa., 5. junija: Matija Dremelj cert. 5033, Fran Jereb cert. 2068, Ivan Primožič cert. 2061, Jakob Primožič cert. 3940, Alojzij Verščaj cert. 5470. Vsi v I. razredu.
Iz društva Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, "Wash., 5. junija: Fran Hudolmer cert. 2953 I. razred.
Iz društva sv. Florjana št. 64 v South Range. Mich., 5. junija: Jurij šutej cert. 5573 IL razred.
Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 5. junija: Fran Krašovec cert. 818, Ferdinand Biča nič cert. 4175, Fran Gašperič cert. 4617, Fran Poklenk cert. 859, Vinko Kostanšek cert. 5993. Vsi v I. razredu.
Iz društva sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh?Pa., 5. junija: Fran Pe-rovšek cert. 4066, Anton Urbas cert. 2254. Oba v I. razredu.
Iz društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., 5. junija: Ivan Jensko-vič cert. 576, Anton Maček cert. 607l. Oba v I. razredu.
Iz društva Sokol št. 38 v Pueblu, Colo., 5. junija: Jakob Ogolin eert. 4961, Ivan Softič eert. 5340. Oba v I. razredu.
Iz društva sv. Janeza Krstnika št. 71 v Collinwoodu, Ohio, 5. junija: Ivan Logar cert. 6431 I. razred, Josip Čampa cert. 6446 I. razred, Fran Štofar cert. 6449 H. razred.
Iz društva sv. Roka št. 55 v Lemont Furnace, Pa., 26. maja: Fran Steklanič cert. 4234, Anton Volk cert. 5957. Oba v I. razredu. Društvo šteje 34 udov.
Iz društva sv. Frančiška št. 54 v Hibbingu, Minn., 20. maja: Katarina Dragi če vič cert. 6325, Ana Gerzin cert. 7S1, Marija Dragičevič cert. 57S8. Društvo štfeje 14 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 20 v Sparti. Minn., 20. maja: Marija Ker-že cert. 1467.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
tIROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko se je odpeljalo dne 2. junija z južnega kolodvora v Ljubljani 280 Macedoncev in 190 Hrvatov
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Radi posiljene nečistosti na nedorasli pastorki Mariji Kapler (od 13. do 14. let) so porotniki obtoženega Matevža Rogelj iz Bukovce, okolica Št. Vid pri Zatičini spoznali krivega hudodelstva po paragT. 127 in 132 ter je bil obtoženec obsojen na pet let težke ječe, poostrene s trdim ležiščem in postom vsak drugi mesec. — Radi uboja (umora) na cesti pri Rate/.u, povzročenega z nožem na osebi Jože Škrbca, je bil obtoženi Anton Košir iz Mal. Slateneka — kolikor se tiče prvega glavnega vprašanja — po soglasnem krivdoreku porotnikov z ozirom na posebno milost obsojen le na tri leta težke ječe a in poravnavo vseh stroškov. — Prva obravnava je bila tajna, pri drugi je prisostvovalo mnogo občinstva.
Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Det o mor. Na zatožni klopi je sedela 261etna Marija Florjančic, omožena. tovarniška delavka v Tržiču, ker je svojega zakonskega novorojenčka takoj po porodu, ki se je izvršil skrivaj in brez tuje pomoči, tako trdo v cunje povila, da se je zadušil. Florjančič je s svojim zakonskim možem le dva meseca živela, a ker je bil sirov pijanec ter jo prete-paval, mu je ušla že v nosnem stanu in vstopila kot 'delavka v tržiški predilnici v službo. Obdolženka je imela še nezakonskega, šiiri leta starega o-troka, za kterega je plačevala 8 kron na mesec. Trdi, da si s tako malim prislužkom ni upala oba otroka preživljati, zato je takoj po porodu sklenila, novorojenčka ženskega spola u-moriti, kar je tudi storila. Čez k pol ure je otroka razvila, in ko se je prepričala, da je mrtev, ga je vrgla t stranišče. Nihče ni vedel o njenem porodu, ker je umela svoj stan uspe-ho »Ali rati Mrtvega otroka so aa-Šli Šele letošnjo pomlad, ko so iz stra-nifiča odpeljeva!? gaoj na vrt. Obdol-ienka se je Sla sama po tem odkritju
f naznanit sodniji ter tam svoj čin priznala. — Obsojena je bila na Šti
leta težke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsak mesec.
Tatvina na pošti v Zgornji Beli
Tatvino je izvršil mesarski pomočnik K. Pfingstl, ki so ga že zaprli. Pri 1 njem so našli 6000 K, dočim je imel 3000 K shranjenih v nekem zidu. Na poštni mizi je bilo v dotični noči 90 tisoč bankovcev v zavitkih, ki se jih tat ni dotaknil. ,
Poboj. Nedavno je nastal prepir in pretep med fanti Andrejem Kuna-verjem iz Rožne doline. Alojzijem Avgustinčicem in Francem Erženom j z Gline pred hišo Viktorja Kranjca v | Rožni dolini. Kmjaverja je Eržen vr- i gel ob tla. Ko je prvemu prišel na po- j moč Anton Polaj, sta onadva zbežala in ker je Polaj tekel za njima, metala i kamenje vanj. Eržen ga je zadel tako | nesrečno, da so ga prepeljali v deželno Iwlnisnico in 'da najbrž ne bo okreval. Eržena so izročili sodišču.
Tatvini. Te dni je prišel v Eberlo-j vo trgovino na Mestnem trgu v Ljubljani neki nepoznan fant ter zač 'i izbirati prstane. Ko ^ enega izbral, .i? ni. <i tem. ko je prišli I»go vin j drv-ga stranka, ukradel Ki^rln srebrno uro z verižico, vredno 35 K, n odšel. Ko je pa prišel fant popoldne mimo ; trgovine, so ga Eberlovi spoznali in šli za njim v Florijanske ulice, kjer so ga prijeli in izročili policiji. Tsta .je našla pri njemu ukradeno uro in verižico. Tatinski fant je 191etni Miško Jemeršič iz Klanjca na Hrvatskem. Izročili so ga sodišču. — Tudi je bilo prevozniku Jožefu Simončiču v Gradišču št. 13 ukraidenih iz zaklenjenega stanovanja 174 K. Ukradel je tudi hranilnieno knjižico, ktero je pa popustil na stopnicah. Policija je j aretovala dve osumljenki.
✓ PRIMORSKE NOVICE.
Krvav pretep med socijalisti in italijanskimi liberalci je bil v neki pi-varni v Trstu. Socijalisti so peli pesmi o propalih italijanskih kandidatih, vsled česar je nastal pretep z nožmi. Dva ranjenca so^ morali prepeljati v bolnico. Aretiranih je šest oseb.
Ob nevihti ne smemo stati pri oknu
ali vratih. Dne 28. maja je v Št. Andre ž u stal pri oknu neki mladenk in
opazoval, kako se temni oblaki pode po nebu, ali hipoma se je zgrudil na tla. Treščilo je v hišo in električni tok mu je švignil po nogah, vsled "česar sta mu nogi omrtvilL Hitra zdravniška pomoč pa je toliko pomagala, da je mladenič v kratkem zopet okreval. V hiši, ki je last Antonije Paš-kulin, je bila zbrana vsa družina, a drugim se ni nič zalega zgodilo, raz-ven, da je zračni pritisk podrl na tla Mve odrasli hčeri, ki sta pa hitro, zopet ustali in hiteli na pomoč svojemu bratrancu, ki je nezavesten ležal na tleh. Sprednjo hišno steno je poškodovalo na več straneh.
Nagloma je umrl sprevodnik državnih železnic F. Rozman iz Trsta. V službi na progi Celovec-Vetrinj mu je postalo slabo, da so ga morali v Vetrinjah v čakalnico prenesti, kjer je pa kmalu izdihnil. Rajnki je bil 58 let star ter zapušča vdovo s štirimi otroci.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Slepar. 401etni Štefan Trunkl iz Kumna pri Mariboru je komaj odsedel triletno ječo zaradi uboja, pa je iznova izvršil zločin. V Mariboru je plahtal žensko Alojzijo Ekart, da ima v Poličanah bogato teto, ki mu bo dala 4000 K, da si o tvori gostilno in mesarijo in se oženi z Ekartovo. Dekle je vrjelo in svojemu ženinu dajalo denar, dokler ga je kaj imelo. Ko denarja ni bilo več, je Trunkl izginil, "nevesta" se je pa obrisala pod nosom. — ^
Avtomobil je povozil in usmrtil v Eggenberggu pri Gradcu gospo dr. E. Wondrich.
Svinjska kuga se je pojavila v Rad-vanju pri posetniku Rozianu. Pogini-"
je več prašičev v isti vasi za enako boleznijo.	%
Planinsko kočo na Okrešlju nad izvirom Savine je odnesel in podrl snežni plaz z Mrzle gore. Koča je bila lastnina eeljske sekcije nemškega planinskega društva in je stala na zemljišču ljubljanskega škofa. C^jani nam^-avajo na istem mestu zgraditi novo planinsko kočo, ako jim bo v to dalo dovoljenje graščinsko oskrbni-štvo v Gornjem gradu.
KOROŠKE NOVICE.
Usodepolna stava. V Celovcu sta neki izvošček in pa kolesar stavila, kdo hitrejši vozi. V najhujšem diru se je pa prekucnil kolesar in bil povožen ; kolo njegovo je popolnoma strto. Težko ranjenega kolesarja so prepeljali v bolnico.
Šipe pobijalo je več dijakov v Celovcu na Beljaški cesti. Za srborite fante se zelo zanima celovška policija
Japonce je posnemal neki 78Ietni Jurij Panckharter iz Podgorja, ker si je hotel s samomorilnim namenom trebuh prerezati. Rabil je britev ter se je tudi ranil na vratu. Oddali se v celovško bolnieo, pa bo težko okreval. —
HRVATSKE NOVICE.
Mater ubili Dne 27. maja se je dogodil v Kastelostri v Dalmaciji strašen zločin. 561etni Gjuro Lukin Gre-gorič je ubil svojo 75 let staro mater, da bi se polastil njenega posestva, ki je vredno 40,000 kron. V zaporu je morilec silno drzen ter na vprašanja odgovarja z največjo ravnodušnostjo.
Moža je v spanju umorila. Kmet Mato Črnko se je iz Amerike vrnil \ domov v Sunje na Hrvatsko. Mato je doma svojo ženo Jago pričel izpraše-vati, kam je zapravila denar, ki ga ji je pošiljal iz Amerike. Ženi so bila taka vprašanja jako neljuba. Pričela se je kregati z možem, ki ji je priložil končno klofuto. Besna žena je sklenila, da se maščuje. Ko je mož spal, vzela je sekiro ter spečega moža tako udarila po glavi, da je bil na mestu mrtev.
BALKANSKE NOVICE.
Preprečena ministerska kriza v Srbiji. Belgrad, 3. junija. Velike so morale biti spletke, ki so primorale dr. VuiČa, da je odstopil od poslaništva j v Berolinu ter šel v pokoj. Dr. Vuič je bil, ki je tudi na dunajskem dvoru neustrašeno dokazoval, da je avstrijska politika bila veMno na kvar Jugoslovanom. Zato so pa dr. Vuiča dvorni krogi na Dunaju sovražili, in sam- cesar mu je rekel na letošnjem dvornem plesu osorno: ' 'Obžalujem zelo, da so razmere s Srbijo vsled neodkritosrč-ne politike vaše vlade tako kalne. TJ-pam, da pridejo končno le do spoznanja." — Dr. Vuiča pa se boje tudi v Srbiji gotovi merodajni kiogi, predvsem sedanji ministerski predsednik dr. Pašič, ki vidi v Vuieu najnevarnejšega tekmeca. Zaldnje čase se je razmerje med obema poostrilo tako, da bi bil dr. Pašič s celokupnim mini-sterstvom odstopil, 'ako bi se ne bil dr. Vuič umaknil t pokoj. Ker pa ima dr. Vuič mandat v skupščini in za seboj močno opozicijonelno stranko, so delovali proti dr. Vuiču vsi aparati toliko časa, da je sedaj še ba> mandat odložil. Sedaj iele se je dr. Pašič oddahnil — toda za koliko časa?
RAZNOTEROSTI
čehi ▼ državnem zboru. Nepričakovane zmage socijalnih demokratov so tako uplivale na češke poslance, da se ti boje za moč češke delegacije v državnem zboru. Zato je izšel iz mla-doeeških vrst poziv k skupnemu češkemu klubu, v kterem bi bili vsi Čehi, razen socijalnih demokratov. "Na-rodny Listi" z velikim veseljem pišejo, da se je to posrečilo. V drugih listih pa ne čitamo o nobenem navdušenju. Agrarna stranka je jako neza-upna in zahteva, da njeni poslanci ohranijo popolno neodvisnost. Tudi katoličani se drže rezervirano. 'N. L.' upajo, česar seveda ne povedo, da se na ta način povzdigne padli ugled*njihovih voditeljev. Če pride do ustanovitve skupnega češkega kluba, bi imel ta klub samo značaj parlamentarne zveze, ki bi obsegala klube, ki že obstoje in svoje samostojnosti ne bodo hoteli žrtvovati. Bil bi torej bolj nekak češki blok, kakor pa klub. "Narodnim Listom" je prišlo jako neugodno, da nemške stranke izključujejo dr. Offnerja, Kuranda in Hocka in se zavzemajo zanje za nemški blok, ker ta nemški zgled seveda ruši tudi njihovo idejo skupnosti na podlagi same narodnosti. "Čech" jih upravičeno prijemlje zaradi tega. Iz tega se vidi, da ideja strogo narodnih klubov brez ozira na obstoječe kulturne in gospodarske programe, s ktero se hoče liberalizem vzdržati umetnim potom, nima uogdnih tal v dejanskih razmerah.
Inferijornost nemške vojne mornarice. V angleškem listu "Cassier's Magazin" piše Archibald S. Hurd o nemški mornarici, prispodablja jo z drugimi državami (Angleško, Franco sko in Japonsko) ter prihaja do re zultata, da je Nemčija na morju precej inferijorna. Omenjene države gradijo in dovršujejo celo vrsto ogromnih ladij s topovi 12 palcev, a Nemška je zelo zaostala. Nemčija je gradila la-dije z obzirom na širino in plitkost Kielskega kanala in svojih dokov. A ti so ozki, plitvi in mali. Nemški ad-miralat je leta 1900 določil načrt gradnje ladij/ za srednje topove tako, da je danes najbolji in največji tip "Deutschland" s 13,000 tonelat, 18 milj brzine iii llpalčnimi topovi. To pa pomenja, da se Nemčija ne more meriti z japonskimi in angleškimi la-dijami, ki imajo 19,000 do 20,000 tonelat, vozijo 20 do 21 milj in imajo 12palčne topove. Nemčija gradi sedaj sicer oklopnjače 18,000 tonelat in kri-žarke 15,000, ali imela bo šele 1912 precejšnje število oklopnjač novega tipa, a dosedanja mornarico bo tedaj že povsem zastarela. Do tedaj store pa druge države v številu tipa in tehniki velike koraks naprej. A poleg tega bo morala Nemčija trositi ogromne svote za razširjevanje in kopanje luk, kanalov in dokov.
Kje je moj prijatelj FRANK KO-LENC? Doma je iz Sela, fara Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, W. Va., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mu imam neka i zelo važnega. Joseph Russ, P. O. Box 188, Thomas, W. Va. , (11-20—6)
50 IZVEŽBANIH PREMO GARJE V DOBI DELO.
Premog je 4 čevlje visok in čist. Strelja in dela se vsak dan. Premo-gokopi so 50 milj od South McAllister poleg kompanijske in Rock Island železnice. Oglasite se pri:
Turkey Creek Coal Co., Hughes, Indian Territory.
(15-29—6)
Iščem brata FRANJA PRAH, doma je iz Št. Jerneja, Dolenjsko. Pred 2 in pol leti je bival v West Vir giniji in odpotoval nekam v Colorado. Kdor izmed rojakov ve fea njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. Anthony Prah, 888 River Ax^enue, Allegheny, Pittsburg, Pa.	(17-19—6)
NAZNANILO.
Društvo sv Alojzija št. 31 J. S. K. Jednote v Braddocku, Pa., priredi
v četrtek dne 4. julija t. L PLESNO VESELICO oz. PIC-NIC
NA PROSTEM v Church Hill blizo Portland Creek.
Ravno tam bil je tudi isti dan lanskega letat Vsi člani omenjenega društva ste .n apno še ni se isti dan pol-noštevilno udeležiti.
Objednem pa najvljudneje vabimo vse rojake in rojakinje, kakor tudi vsa slovenska društva iz Braddocka in iz bližnjih mest in okolice.
Peljati se je treba do^Turtle Creek Crossing in tam bode stal kažipot.
Nadalje se naznanja vsem članom, da bode	(
dne 14. julija DRUŠTVENA SEJA
Voliti bodemo odposlanca za Jedno-trno zborovanja.	ODBOR-
(18 jim, 24 jun, 1 jul)
K '
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnom<t ozdravim samo edino s Knajpovim praškom, kdor želi poskuSnjo na] pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce ia plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in Lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahcic,
iaao south front street, S^EELTON, PA.
POZIV.
Dne 1. maja t. 1. dosel je v New Tork s francoskim parnikom "La Bretagne" 20 let stari FRAN TURK, doma iz vasi Hudi Vrh, p. Nova vas pri Rakeku, in je odpotoval po železnici dne 3. maja k svojemu očetu v Chisholm, Minn. Ker dotičnik še do sedaj ni dospel na določeno' mesto, prosimo cenjene rojake, če" je komu kaj znano o njem, ^kjer da bi se bil ustavil ali kje se sedaj nahaja. Tozadevna pojasnila naj se blagovolijo naznaniti na: uredništvo "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York.
(11-18—6)
JOHN KRACKiR
EUCLID, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstna V IN A ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c gaJono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. ^
BRINJEVEC, za kterega sem im-porrtiral brinje, iz Kranjske, vfelja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje so 4Vfegalone.
Naročilom je priložiti 6enar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER,
Euclid, Ohio.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi Illinois. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Chicagu in okolici, potem pa se poda v države Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.

PIŠITE
se
DANES
u
9t
SLAV1A Watch and Jewelry Co.
21 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrsthejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v kterejkoli trgovini te tvrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO JEDEH CENT za dopkmieo in dooese Vam v hišo aaetoaj in poit-nine prosto krazniceuik in naročite v po njem prihrani Vam MNOQO DOLARJEV. .
NE BOJTE BE TOREJ IZDATI TA CODVT, TEMVEČ OPOZORITE &B VAČE PRIJATELJE HA TO!
ROJAKI SLOVENCI
m *
PILITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
= »ZDRAVJE" =
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli
med Slovence
m C C.
iKiiisrj'ia-.A.
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
D" E. C. COLONS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ZDRAVJE in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste vedeli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I.« edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah
in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vase pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v Časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem ve& zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK-
Zatoraj rojaki, ako ste bolni aH slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem Jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
DR E. (T, COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th SI.
New York N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popoln^a ozdravljenja.	f
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo ao znane
"MARUACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za ti.«te, ki trpe na slal>em želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavijanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne po<rre£a. Cena za 3 stekl. $1.S0, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
M. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Trade Mark rej.
Varatveaa znamka
MARKO KOFALT/
249RSo. Front St., STEELTON,
Priporoča se Sloxercem in Hrva:om v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali p< Inomoči i Voll-macht) in drugih v notarski posel spadnjočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrot ne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domov ino po najnižji ceni.
Mr. IVlarko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
frank sakser co.
jjj Velika zaloga vina in žganja
Matija G rili;
Prodaja helo vino }:o 7<V p lun „ črno „ „
Drožnik 4 p -llono za...... 1
Dr;i»jeve« 12 stekleni ? \ ^12«''» . ali 4 gall, (sodček) za........S jr. i «u
Za obilno naročilo se priporoča
Mafija Grillv
1548 St. Clair St.	CLEVELAND
HAOTANiaO IN PBIPOBOdlLO Bojakom Sfoveoctm in bratos Hrvatom ▼ Khmm City, Mo., nana lajamo, da je za tamoinji okraj In oko Uco naš zastopnik
Mr. JOH3T KOVAČIČ, 1639 W. 9th Bt, Emm Otty, Mi gm iwaqk toplo. Frank flakaar Oo
NAZNANILO IN PBIPOBO&LO.
Bojakom ▼ Evelstfcu, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamoiaji okraj nai zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Breleth, Wmn.
Ker je z nami t zvezi, ga veem toplo priporočamo.
Frank Sakser Oo.


4*
Winnetou, rdeči gentleman".
Karl Maj. Priredil sa "CHa® Naroda" B.

—
"sN*. •
W*

(Nadaljevanje.)
*' S-aj vam ničesar neče.'' "Kdo to pravit" "On Kani." "Kdaj je r«kel?" "Ban prej."
"S tem vas hoče preslepiti. On kar divja od 6trasti, spraviti mene ob
živ I je j je."
" Ne, «»n ne laže!"
" Vi.lite, da Jržite še zdaj ž njim, meni pa še vedno ne zaupate! Se slabše bi bilo, e« bi se bil izdal na Mugwort Hillu. Na vse načine sem se trudil dokazati vam, da ne misli pošteno z vami. Tega ne vrjamete vi niti zdaj, ko bi bila vendar va^a dolžnost pomagati meni kot vjetniku, kteri je namenjen smrti!"	• prej je rekel, da vas hoče rešiti." "Laž, ,aii;a laž! Jaz vJJim, da vas ne prepričam. Vjel vas je v svoje mreže; vi se ne bodete spametovali prej, dokler vam ne začne škoditi."
4' Škoditi nam ne more. Mogoče je zato drugačen napram vam, ker ste ^a. preganjali in ga okušali umoriti; z nami pa je vseskozi pošten." "Torej upa še vedno na zlato?" "I)a."
"Toda na Mugwort Hillu ga ni." "Je pa kje drugje." "Ki« pa T" "Santer poizve."
"Na kak način.' Ali vam je povedal?"
11 y„ »>
"Vidite, to je zopet dokaz, da ni po.-ten in odkrit z vami." "On nam vendar ne more povedati nekaj, česar ne ve!" "On ve; on ve celo popolnoma natančno, kako znajde kraj, kjer so nuggetil"
"Te govorite tako, potem morate vedeti tudi vi." 1' Vsekakor.'' " l'a mi }H>vejte!" "To ne gre."
"Ah! Ziaj vidite, da niste tudi sami pošteni! Kako naj torej mi držimo z vami!"
"J:iz bi bil odkrit z vami, če bi vam smel zaupati. Vi mi ne morete pn-dbacivati ničesar, ker me sami silite, da molčim. Kje ste pa nastanjeni?" "Mi smo v šotoru, kterega je izbral Santer za nas." "Ali stanuje tudi on z vami?" "Da."
"Kje je ta šotor?" " Baš jx>leg Pidovega."
"Čudno! Pravite, da ga je izbral sam?" "Da. Tangua n.u je dovolil, da stanuje, kjer si izbere." "In nastanil se je baš poleg Pide, kteri mu ni tako naklonjen kot njegov oče? Hm! Pazite se! Lahko se zgodi, da zgine Santer nazuagloma, \as pusti pa tukaj. Potem se utegne spremeniti mišljenje rdečnikov napram vam."
"Kako to?"
"Zdaj vas puste, potem pa postanete njihovi sovražniki. Jaz dvomim,
da bi vam mogel kako pomagati pozneje."
4'Vi--nam — — pomagati — — —?" jeclja začudeno. "Mr.
Shatterhand, vi govorite tako. kot bi bili svobodni in kot bi živeli v prijateljstvu s Kiowi!"
"Jaz imam vzroka dovolj, kajti---
"Strela!" me prekine. "Zdaj pa vidi, da stojim pri vas!" Santer prihaja pravkar med šotori, ga zagleda in hiti k njemu. "Meni se zdi. da ~e vi silno bojite tega lopova, kteremu toliko zaupate!" pravim z zbadljivim glasom.
"Od bojazni ne more biti govora; on ne trpi kratkomalo, da občuje kdo izmed nas z vami."
"Potem stecite in ga prosite za odpuščanje, Mr. Gates!" "Kaj iščete tukaj, Gates?" zavpije Santer že zdaleč. "Kdo vam je dovolil zabavati se s tem človekom?"
"Prišel sem slučajno mimo, pa me je nagovoril," odvrne. "Tukaj iii tiolienih slučajnosti. Spravite se! Sploh pa greste z menoj, je najbolje!"
" Mr. fianter. jaz vendar nt-em otrok in--.*'
" Moleit«* in pojdite /. menoj! Dalje!"
Prime pa za roke in ga vleče seboj. Kako je moral lagati tem neizkušenim možem, kteri mu tako zaupajo kljub temu, da ravna ^ njimi kot z otroci!
Stražita 11.4» dva vojnika. kteia razumeta žal — angleščino. Slišala .<ta, kaj >va govorila: zopet jeden dokaz več, da je moj ugled ves drugačen kot Santerjrv. Ko odide Santer z Gatesom, pripomni tisti stražnik, s kterim sva se večkrat kaj pomenila:
"To -o ovce. ktere se družijo z volkom; ko postane lačen, jih bode požrl. Zakaj ne v rjame jo Old Shatterhandu. kteri misli tako dobro ž njimi!"	-
Kmalu zatem pri.le Pida in preišče moje vezi; zajedno pregleda, če se mi godi kaka krivica. Pokaže na že omenjene kole, kteri so po štirje in štirje zabiti v zemljo in pravi:
"Old Sbatterhand je truden, ker mora stati; naj leže ponoči med kole. Ali želi leči mogoče že zdaj?"
"Ne," odvrnen : **>e laliko vzdržim."	«
"Dobro, pa lezi po večerji. Ali ima beli lovec kako željo?" "Da, jedno prošnjo namreč."
"Povej mi jo: rad ti jo izpolnim, če je mogoča." "Jaz te svarim pred Santerjem."
"Pred tem! On je mrčes v očeh Pide, sina glavarja Tongue."
"Pravilno! Toda na mrčes je treba paziti, da se kje ne ugnezdi. Slišal sem, da stanuje poleg tebe?" "Da: šotor je bil prazen."
"Potem se pazi, da ne pride v tvojega. Meni se zdi, da namerja nekaj
podobnega."
"Jaz ca vržem jednostavno ven!"
"To se zgodi lahko, če pride naravnost. Kako pa. če se ti priplazi
naskrivnem. ne da bi ga ti opazil?" "Jaz ga hočem opaziti." "Tudi če bi te ne bilo v šotoru?" • * |\,n u if d< a n o ;a -<|iiau\ Wtera 2a zapodi. " "On -lu a i /a jrovorečinii Ji-tinami. ktfM-e imaš ii." "Teli gotovo ne dobi."
" H< - je. d.:! ;mi jili ne bodeš; ali pa moreš preprečiti, da ti jih ne
ukrade f"
"Tudi če bi se mu posrečilo priti naskrivnem v šotore, jih ne najde, ker so skrit«* izredno dobro."
"Jaz upam tako. Ali mi dovoliš, 'da jih pogledam še jedenkratf"
"Ti si jih že videl in čital."
' * Ne vseh."	,	•
"Potem ti jih hočem dati, da jih precitaš, a ne zdaj, ker se že mrači. Prinesem ti jih jutri zjutraj, ko se zdani.''
"Hvala ti! Zdaj pa še jedno. On si ne želi samo listin, ampak tudi moji puški. Slavni sti, zato bi jih rad obdržaL Kdo jih ima zdaj?" "Jaz?"
"Shrani jih dobro!"
"Spravljene so izvrstno. Tudi če bi se mu posrečilo priti podnevi v šotor jih ne najde. Zavil sem jih v ogrinjala in položil pod mojo posteljo, da so na suhem. Seveda so zdaj moje. Imel bodem tvoji puški in postal (bodem tvoj slavni naslednik; pred vsem imam jedno prošnjo do Old S hat te r-fcanda. Ali mi jo bode izpolnil?" "Jako rad, če je le mogoče."
"Opazoval sem natančno obe puški S pnško za medvede znam streljati, z brzostrelko pa ne. Ali mi bodeš pok a za J pred svojo smrtjo, kako se nabija in kako stihija?" "Da."
(Dalje prihodnji?.)
Ne trpita za rtwnttizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
in čudili s« b<xlete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Va* Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z inborn i ul i vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu, in slišnih pojavah. Sedaj ne morem biti b«ez njega.
n Rev. H. W. FreyUg, Haael, IB. T Na vsaki steklenici je ^lAnaša varnostna znamka
"sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICMTER <Sc CO.
-Ž15 Pearl St., New York.
lOFAKT, HA£#ČAJTE <*F H "GLAS NAMDA", NAJVEČJI I> NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Slovencem in Hrvatom pri-	fs p.j. oču.m sv-']
SALOON	J
v obilen poset. Tdčim vedno
«v	pivo, dobra	Jp-
vLiu in whiskey ter
imam v zalogi ze o fin&	&
smodke.	fž
lijakom pošiljam denar-	g
Je v staro domovino	ff'
hitro in poceni.	-	§
Pobiram naročnino za "Glas	^
Naroda". V zvezi sem z gg.	?=.
Frank Sakser Co. v New Yorku.	&
Z velespoštovanjem	g
Ivan Govže,	Jf
Ely, Minn.	j|
Spominjajte m ob raznih prilikal aaie prekoriztne družbe sv. Cirila in jietoda v Ljubljani! Mal p«loži dai domu na oltar!	<v «i)
Msgr. Seb. Kaeipp.
Ako kailjai, ako si prebla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki dnigi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne odlaša] pisati takoj po knjižico:
po knjižico "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-viht Kn<*jpovih zdravil" Vatero dobiš rastonj ako dopoš ješ poštno znamko
za dva centa za. poštnino.
Knajpova zdravila so poznata In odobrena o celtm svetu m se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece jlji-ve vrednosti, p^avi blagoslov za vse trpeče človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes ™ nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40tl» St., Brooklyn, N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LB1SY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Ladi 11 ja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE. ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O*
v F* i 11 s t> 14 r g vi, Pa« in ok:oilci
Mati, Miočajto m na "Ola« Na nijvočji i* majcMojii daevaik.

FRANK SAKSER CO
PODRUŽNICA
'.A
6104 ST. CLAIR AVE., N. EL,	CLEVELAND, O.
cANTON BOBEK, vodja.
I
Rojakom
naznanjam, da j. za tamošnji okiaj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
4824 Blackberry Alley	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od £7. do iS. ure, ter cb sobot-ih do 8. ure zvečer.
Frank Sakser,
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje In najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—ij
dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranilne knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAROBRODNE LISTKE
za vse parobrotlne družbe po iz irnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Yorku domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in odvede na parnik, kar potnika nič ne velja in je to veLke vrednosti.
Jsr,
Dobi se v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent številka.

KDO VAM HOČE DOKAZU,

Kje je najbolj
t
varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
8 OO.OOO__kron,
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejeli j a, uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestn? hranilnici je najvarueje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčuo močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom" in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v lirauilnici, ker je le hranilnica, a n/j posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Bdjaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vhš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
DA VAM ZAMORE POMAGATI
ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavijena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se*mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
Na*
ZArutealk državah je ie vel let sa* rajak
FRANK SAKSER,
«t04 finrt CUir Av«. N. E. CLEVELAND, O. •
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestna, za Vaš trn<i in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in k.itero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kniiu kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil z.v£ in da se more prej pomagati predno, da postane bole-fcn kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da sc razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter k.itero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so biti do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.	*
Vaš udani J. CERAZO.
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni,zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogii o drnviti. Ak<> pišete na
uas, predložimo Vaše j i sito našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne narave je, kakšne posledice lal. ko nastanejo, kako se ir.o rate zadržati, kako se m>> rate zdraviti, koliko c;:sa bode zdravljenje trajalo, i. t. d., ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedai uverjeni, da se to gotovo"zgodi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam druiri zdravniki niso pomagali -Potem i-qkar ne mislite, da ni za Vas pomot i.
Akt) čez šest dni j o uporabi naših zdravil ne o;>a7ite, da se Vam je bolezen zboljšala, potem nam-pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrnili denar, kjer, mi nečemo da bi naqi kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.	«
Kakor vidite, da imamo za vsako Ixdezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezui pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO
161 Columbus Ave., New Yerii
© $
m
J "JPI _-_:__1

s .

__s______,__;_
>__•__'_

mm