Leio vin,, siev. is („Jutro" xvi., št. i03b> Ljnoijana, poneaeneK o. maja 1935
^luttvuidivo. ujuDijana, knafljeva Ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica 6t.iL — Telefon št. 2450.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 19a
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru Št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-?artnerla.
Cena t Din
Ponedeljska izdafa
Volitve so končane
Volilni izidi uradno še niso objavljeni - Volitve so potekle v miru in redu -
Jevtičeva lista je dobila veliko večino
Ljubljana, 5. maja. Volitve so pri kraju. Po vsej državi so danes nastopili volilci, da si izberejo svoje zastopnike v novi Narodni skupščini. Imeli so pred seboj na štirih kandidatnih listah okrog 1900 kandidatov, od tega na Jevtičevi 778 in na Mačkovi 441. Izvoljenih pa bo le okrog 370 poslancev. torej niti ne ena petina kandidatov.
Za volitve je država razdeljena na 36 volilnih okrožij, dravska banovina, ka-znano, na dve: mariborsko in ljubljansko. Okrožja zopet so razdeljena na volilne sreze, ki se krijejo z upravnimi srezi, in na banovinska glavna mesta, kjer so. Teh volilnih edinic je v državi 353, v mariborskem okrožju 14 in v ljubljanskem 12.
Volilni upravičenci
Vseh volilnih upravičencev v državi je bilo za današnje volitve 3,928.274; na mariborsko volilno okrožje jih odpade 171.299, na ljubljansko pa 134.914, sku. paj torej na dravsko banovino 308.213.
Posamezni srezi v dravski banovini imajo volilnih upravičencev:
v mariborskem okrožju:
celjski 17.797, dolnjelendavski 10.859, gornjegrajski 4.940, konjiški 5.485, ljutomerski 10.379, mariborski levi breg 23.208, mariborski desni breg 14.489, murskosoboški 15.919, prevaljski 8.681, ptujski 19.340, slovenjgraški 7.602, šmarski 11.677, brežiški 9.893 in laški 11.030;
v ljubljanskem okrožju:
črnomaljski 4.069, kamniški 10.267, kočevski 10.984, kranjski 15.658, krški 14.175, litijski 10.577, logaški 7.708, ljubljanski okoliški 20.729, novomeški 13.085, radovljiški 10.459, metliški 2.754 in Ljubljana mesto 18.996.
Volilna nedelja v Ljubljani
Ljubljana, dne 5. maja. Volilna nedelja je v Ljubljani minila ob zelo lepem vremenu v najlepšem redu. Prav zgodaj so prišli na volišča tisti, ki so hoteli svobodni dan izkoristiti v bujno se razcvetajoči pomladni priro-di. Na vseh 26 voliščih je zatorej bil glavni dotok volileev takoj od 7. dalje in je vidno popuščal proti poldanski uri. Živahnosti, ki smo je bili včasih vajeni na volilni dan, ni bilo.
Glavni volilni odbor je imel svojo pisarno v prvem nadstropju nebotičnika in je pod vodstvom g. ravnatelja San-cina ves dan zbiral podatke o gibanju volileev v vsej dravski banovini. Gneče niti tu ni bilo. živahnejše je bilo na magistratu, kjer je imel v zbornici svoj lokal glavni volilni odbor Jevtičeve liste za Ljubljano. Tu so vodili organizacijo agitatorjev gg. ravnatelj Šaplja, kandidat dr. Fux in g. Petrič. Znatno število avtomobilov, ki so ves dan prihajali in odhajali izpred magistrata, je najbolje pričalo o tem, kako se giblje agitacija in volilna udeležba.
Gg. minister dr. Marušič in ban dr. Puc sta se ob 10. dopoldne skupno po- -dala na volišče na liceju. Na volišču v Mestnem domu. je izmed višjih cerkvenih gospodov glasoval g. kanonik Šiška, pri Šentjakobu pa župnik Barle. Dva se-meniščnika sta glasovala za Mačkovo listo. Izmed bivših delavskih voditeljev je glasoval dr. Lemež za Ljotiča. Na volišču na Resljevi cesti je bila največja udeležba ob 10. dopoldne. V veliki skupini so prišli volit železničarji.
Ljubljanski radio je bil ves popoldan zvezan z Beogradom in je od časa do časa oddajal volilne rezultate iz raznih krajev države, največ pa iz vardarske, dunavske, zetske, drinske in dravske banovine. Ogromni zvočnik, montiran na vrhu nebotičnika, je ob pol 2. z gramofonskih plošč ponovil petkov Jevti-čev govor ter je vse popoldne m proti večeru privabljal ljudi, ki so pazno sledili oznajevalcu rezultatov m poslušali reproducirano godbo in petje. Gostilne so se dolgočasile, še na jveč je bilo prometa po bifeiih. Število abstinentov je bilo veliko, toda nekaj posta sigurno ne škoduje, čeravno je^ vnete vm-ske bratce gotovo močno dražilo zafrka-
vanje, ki si ga je privoščila radijska od. dajna postaja, ko je vrtela na gramofonu različne vinske popevke in zdravi-ce: Bratci veseli vsi, tralalala... in tako dalje.
Ob 6. zvečer so volilne komisije preštele glasove in sporočile rezultate ban-ski upravi in glavnemu volilnemu odboru. Nato so bili vsi spisi in seznami zapečateni in ostanejo do jutri na volišču. 26 stražnikov torej čuva zapečatene spise na 26 ljubljanskih voliščih, zjutraj pa jih posebni odposlanec ljubljanskega sreskega sodišča odnese v Beograd. Bolje bi seveda bilo, če bi spise takoj zvečer shranili skupno na magistratu, toda zakon določa drugače.
Od 5. ure dalje, ko so se v Ljubljano že vračali izletniki, je postajalo življenje sredi Ljubljane bolj razgibano. Zbirali so se ljudje zlasti pred pošto in pod nebotičnikom, pričakujoč končnih rezultatov in ugibajoč o uspehih volitev po srezih dravske banovine, še bolj pa onkraj Sotle. Ker pa rezultatov ni bilo in se je venomer oglašala iz zvočnikov le vesela muzika s petjem, so se začele skupine razhajati. Splošni mir ni bil kaljen niti z najmanjšim incidentom. Na magistratu so po šesti uri zborovali samo še agitatorji, dočim se je glavni volilni odbor za Ljubljano umaknil za zaprta vrata, v posvetovalnico k posvetu in vsestranskemu pretehtavanju volilnih rezultatov.
Volilna nedelja v Mariboru
Maribor. 5. maja.
Volitve so bile danes v Mariboru v središču zanimanja in so potekle v popolnem redu in miru. Na ulioah je bilo običajno, mirno nedeljsko življenje. Do osme ure zjutraj je šlo na volišča preko tisoč volileev, kar je bilo za Maribor dobro znamenje. Največji naval volileev pa je pričel po 10. uri, a tud sedaj ni bilo nikjer nobenega incidenta, Telefoni naše redakcije in uprave so bili vee d»an okupirani s povpraševanji glede poteka volitev.
Tudi v M-ariboru se je pokazalo, da je prepoved točenja alfeoholnih . pijač blagodejno in pomirjevalno vplivala na možne pred in medvolilne razdražljivosti. Dokaz: v nočeh od sobote na nedeljo je v Mariboru redno precej aretacij. V pretekli noči ni bilo niti ene.
Kandidati v dravski banovini
Na Jevtičevi listi
Na Jevtičevi listi so kandidirali pri današnjih volitvah:
v mariborskem okrožju srez Brežice: dr. Andrej Veble, odvetnik v Mariboru, in Ernst Krulej, obrtnik v Sevnici;
srez Celje: Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnice v Celju, in Jernej Stan te, odvetnik v Celju;
srez Dolnja Lendava: Anton Hajdi-njak, posestnik v Odrancih, in dr. Fran Klar, zdravnik v Dolnji Lendavi;
srez Dravograd: Karel Doberšek, šolski upravitelj v Prevaljah, in inž. Milan Lenarčič, industrijec v Ribnici na Pohorju;
srez Gornji grad: Anton Žehelj, poljedelec iz Bočna, in Matija Goričar, posestnik iz Mozirja;
srez Konjice: Karel Gajšek, notar v Marenbergu, in Franjo Seručar; posestnik v Ebenstrajtu;
srez Laško: Jakob Štruc, rudar iz Trbovelj, Rudolf Pleskovič, učitelj iz Trbovelj, in Ferdinand Roš, posestnik iz Hrastnika;
srez Ljutomer: Avgust Lukačič, po-stajenačelnik iz Maribora, Jakob Rajh, posestnik v Ljutomeru, in Fran Skuhala, posestnik v Križevcih;
srez Maribor desni breg: Anton Krej-či, ravnatelj tovarne iz Ruš, Vinko Gornjak, ekonom iz Slovenske Bistrice, in Ivan Kirbiš, posestnik pri Sv. Marjeti na Drav. polju;
srez Maribor levi breg: Ivan Janžeko. vič, posestnik v Košakih, in dr. Ivan Jančič, državni tožilec v p. v Mariboru, ter Rudolf Ogrinc, strojnik iz Prager-skega, in Karel Fras, tekstilni delavec iz Maribora;
srez Murska Sobota: Josip Benko, veleposestnik v Murski Soboti;
srez Ptuj: Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih, in Miha Brenčič, gostilničar v Ptuju;
srez Slovenj gradeč: dr. Anton Nova-čan, konzul v p. iz Beograda, dr. Bogu-mil Vošnjak, minister v p. iz Beograda, in Leopold Kopač, šolski upravitelj v Slovenjgradcu;
srez Šmarje: Anton Zdolšek, posestnik v Hotunju. Ljudevit Komar, učitelj
v Ponikvi, in dr. Fran Mozer, živino-zdravnik • v Kozjem;
v ljubljanskem okrožju Srez Črnomelj: Evgen Lovšin, in? dustrijec v Ljubljani, in dr. Jure Ko« ce, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani;
srez Kamnik: Anton Kersnik, po® sestnik na Brdu, in Anton Cerer, go* stilničar v Kamniku;
srez Kočevje: Ivan Arko, trgovec v Ribnici, dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, dr. Ivan Sajovic, odvet* nik v Kočevju, in Fran Hočevar, žu« pan v Velikih Laščah;
srez Kranj: Ivan Lončar, hotelir v Tržiču, in dr. Fran Šemrov, industri« jec v Kranju;
srez Krško: Martin Horvatič, po» sestnik v Krški vasi, in inž. Fran Zu-pančič iz Ljubljane;
srez Litija: Milan Mravlje, geome* ter iz Ljubljane, in Fran Lajovic, žu> pan v Litiji,
srez Ljubljana okolica: dr. Drago Marušič, minister, in mg. pharm. Stan* ko Hočevar, lekarnar na Vrhniki;
srez Logatec: dr. Drago Marušič, minister;
srez Metlika: Dako Makar, hotelir v Metliki, Ivan Malešič, trgovec v Metliki, in Martin Bajuk, župan v Božakovem;
srez Novo mesto: Josip Matko, žu« pan v Gotni vasi, inž. Jcsip Pavlin, inženjer v Ljubljani, dr. Josip Režek, odvetnik v Novem mestu, Franjo Bule, župan v Mirni, in Karel Štrbenk, uradnik v Novem mestu;
srez Radovljica: Ivan Ažman, po» sestnik v Lescah, in Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani.
Na Mačkovi lista
Na listi »združene opozicije« z nosilcem dr. Vladkom Mačkom so kandidirali v obeh slovenskih -olilnih okrožjih v veliki meri kandidati iz sosedne savske banovine. Kandidati iz dravske banovine so na Mačkovi listi le naslednji:
Srez Brežice: Dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik iz Maribora.
Srez Celje: Vinko Vabič, trgovec v Žalcu.
Srez Dravograd: Fran Bart, posestnik z Viča.
Srez Gornji grad: Rudolf Pevec, trgovec iz Ormoža.
Srez Konjice: Ivan Vivod, posestnik iz Socke.
Srez Laško: Alojzij Pavlič, prof. v p., iz Celja.
Srez Ljutomer: Pavle Horvat, posestnik iz Male Nedelje, in Vekoslav Štam-par, ekonom iz Ljutomera.
Srez Maribor desni breg: Stanisl. Lu-bienski, posestnik iz Jarenine.
Srez Maribor levi breg: Stanislav Lu-bienski in Fran Borič, zasebni uradnik iz Maribora.
Srez Murska Sobota: Prof. Alojzij Pavlič in Fran Talanji, pos. iz Gornje Radgone, poleg njih še dva iz savske banovine.
Srez Ptuj: Dr. Vekoslav Kukovec. Srez Slovenjgradec: Albert Puncer, trafikant iz Slovenjgradca.
Srez Šmarje: Dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik iz Celja.
Srez Črnomelj: Peter Koren, posestnik in trgovec iz Črnomlja.
Srez Krško: Anton Novak iz Njivic. Srez Ljubljana okolica: Jože Dolenc, zasebni nameščenec z Iga.
Na Ljotičevi listi
Na Ljotičevi listi so kandidirali v dravski banovini:
srez Brežice: Anton Skrbeč, trgovec v Ljubljani;
srez Celje: Andrej Šifrer, zadružni revizor v Ljubljani;
srez Dolnja Lendava: Ferdo Šener, posestnik v Ljubljani;
srez Dravograd: dr. Fran Kandare, odvetnik v Ljubljani;
srez Gornji grad: Ivo Brinovec, lesni trgovec v Celju;
srez Konjice: Jurij Hmelak, trgovec v Oplotnici;
srez Laško: Vilibald Toman, trgovec v Trbovljah in Karel Alič, rudar v Trbovljah;
srez Ljutomer: Franjo Skrbeč, trgovec v Ljubljani;
srez Maribor desni breg: Ivan Matičič, tiskarniški faktor v Ljubljani;
srez Maribor levi breg: Ivan Matičič iz Ljubljane in Ivo Brinovec iz Celja;
srez Murska Sobota: dr. Josip MusteT. zdravnik v Ljubljani;
srez Ptuj: Vladislav Fabjančič, magi-stratni uradnik v Ljubljani:
srez Slovenjgradec: Fran Marčič posestnik v Slovenigradcu:
srez Šmarje: Rudolf Simnovec. posestnik v Jelen ji vasi;
srez Črnomelj: Peter Mavrin, posestnik v Jelenji vasi;
srez Kamnik: Ture Sturm, upokojeni kantin-v Liubliani: srez Kočevje: Franc Gornik upoko'""' ii---»<4n'1< Liubliani'
srez Kranj: Andrej Šifrer iz Ljubljane; srez Krško: Vladislav Fabjančič. magi-stratni uradnik iz Ljubljane;	j
srez Litija: dr. Vinko Zore, odvetnik v Beogradu;
srez Ljubljana-okolica: Martin Župančič, gozdar v Stranski vasi, in Rudolf Za-lokar, tovarnar na Viču;
srez Logatec: Franc Gornik, upokojeni železniški uradnik v Ljubljani;
srez Metlika: Rudolf Zalolcar, tovarnar na Viču;
srez Novo mesto: Ture Sturm, upokojeni kapetan v Ljubljani;
srez Radovljica: inž. Vinko Čop iz Most pri Žirovnici;
mesto Ljubljana: dr. I. Kandare, odvetnik v Ljubljani, in Ivan Kuster, tovarniški ravnatelj v Tržiču
★
Na Maksimovičevi listi so kandidirali večinoma kandidati iz Beograda. Od domačinov sta kandidirala na tej listi:
srez Ljubi iana-okolica: Alojzij Novak, zasebni uradnik v Ljubljani, in Mirko Nar-din, trgovec v Ljubljani.
Uradna poročila o volitvah
Do 11. ure zvečer še niso bili uradno objavljeni nobeni zaključni volilni rezultati. Ve se le to, kakor je bilo pričakovati in smo to že včeraj povedali, da je dobila lista g. Jevtiča veliko večino. Kdo vse je izvoljen, pa bo znano šele jutri ali morda šele v par dneh.
Za enkrat objavljamo le nekatere predrezultate iz poročil, ki jih je v teku popoldneva prinašala službena Agencija Avala in ki jih je oddajal tudi radio:
Dravska banovina
Ljubljana, 5. maja. aA. Do 11. dopoldne je voli1 o v Ljubljani okoli 8000 volileev, med njimi za Jevtiča 7800. Maček je dobil do 11. ure v Ljubljani 92 glasov, Ljotič 85, Maksimovič 12.
Delavci iz rudarskih krajev, pristaši dr. Hodžere, volijo kompaktno g. Jevtiča. Glasovanje se vrši v popolnem miru in redu.
Ljubljana, 5. maja. AA. Do 14. je bilo stanje v vsej dravski banovini približno takole:
Za državno listo B. Jevtiča 67.503, za Mačka 9932, za Ljotiča 602 in za Maksimoviča 27.
Ljubljana, 5. maja. AA. Ob 15.30. V veliki večini srezov so kandidati na listi predsednika vlade g. Bogoljuba Jevtiča do zdaj dobili absolutno večino. Rezultati iz nekaterih srezov so do 15. ure naslednji: Radovljica: Jevtič 2483, Maček 2, Ljotič 60.
Kočevje: Jevtič 2781, Maček 269. Konjice: Jevtič 1778. Maček 133, Ljotič
6.
Laško: Jevtič okoli 3000, Mačsk 397, Ljotič 57.
Maribor desni breg: Jevtič 2698, Maček 29, Ljotič 4.
Drinska banovina
Sarajevo, 5. maja. AA. Do 15. ure so bili znani tile rezultati iz posameznih srezov in občin drinske banovine:
V	mestu. Sarajevu vodi lista g. Jevtiča s 3000 glasovi večine nad vsemi drugimi listami.
V	srezu Tuzli je imel do 3. popoldne g. Jevtič (na njegovi listi kandidira tu minister dr. Hasanbegovič) absolutno večino.
Tudi v večini drugih srezov je imela lista predsednika vlade absolutno večino.
Sarajevo, 5 maja. AA. Ob 17. uri. Do 16. so bili tile rezultati in drinske banovine:
Sarajevo srez: Jevtič 4696, Maček 2715, Maksimovič 5, Ljotič 4.
Uredništvo:
LJubljana: Kraljeva ulica S. Telet«, št. 3122, 3123. 3124. 5125 to 312b
Ponedeijsaa irdaja »Jutra« izhaj* vsa1' ponedeijeK zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznatai-ctb dostavliena Din R,- mesečno
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi št_ 2440.
Celje: StrossmayerJeva uL L TeL 6&.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu.
Sarajevo mesto: Jevtič 7000, Maček 4500, Maksimovič 50, Ljotič 50.
Srez Višegrad: Jevtič 2917, Maček 1173, Maksimovič 190, Ljotič 1.
Moravska banovina
Niš, 5. maja. AA. Ob 12.45. Do sedaj je glasovalo za g. Jevtiča 4500 volileev, za Mačka pa 70.
Srez Negotin: Jevtič 8790, Maček 29, Maksimovič 1, Ljotič 0.
Srez Ključ: Jevtič 3400, Maček 0, Maksimovič 0-
Vardarska banovina
Skoplje, 5. maja. AA. Do 16. ure so bili znani tile rezultati: V Skoplju je glasovalo za listo g Jevtiča 8990 volileev, za vso opozicijo skupaj pa 2040.
Srez Vranje: za Jevtiča 8474. za Mačka 416, za Maksimoviča 25, za Ljotiča 10.
Srez Leskovac: za Jevtiča 4900, za Mačka 130, za Maksimoviča 13, za Ljotiča 4.
Srez Ohrid (do 13. ure): za Jevtiča 1305, za Mačka pa 9. Ljotič in Maksimovič nista dobila niti enega glasu.
Srez Kruševo (ob 16. uri): Jevtič 3485, Maček 78. Maksimovič 0, Ljotič 20.
Prvi deSinitivni rezultati
Do 3. zjutraj je agencija Avala objavila naslednje zaključne volilne rezultate (kratice značijo: vu — volilni upravičenci, gl. — oddani glasovi, J. — lista g. Jevtiča, MD — lista gg. Mačka in Davidoviča, Mč — Maksimovičeva in L. — Ljotičeva lista):
Beograd, Zemun, Pančevo
Za Jevtičevo listo je glasovalo 31.973, za Maček-Davidovičevo 9731, za Maksi-movieevo 1508 in za Ljotičevo 375.
Dunavska banovina
Novi Sad mesto: v. u. 18.810, gl. 10.374, J. 6799, MD 2784, Mč 772, L 19.
Srez Petrovgrad: v. u. 26.053, gl. 18.384, J. 17.793, MD 328, Mč 0, L 263.
Srez Aiibunar: v. u. 12.841, gl. 9732, J. 7191, MD 2235, Mč 295, L. 11.
Srez Palanka: v. u. 12.388, gl. 7890, J. 6336, MD 1508, Mč 3, L. 43.
Srez kosmajski: v. u. 6779, gl. 5411, J. 4382, MD 910, Mč 101, L. 18.
Srez Kovin: v. u. 10.S89, gl. 4211, J. 3905, MD 0, Mč 12, L. 294.
Srez Topola: v. u. 18.326, gl. 12.779, J. 9375, MD 3341, Mč 39, L. 24.
Srez Sombor: vu. 30.191, gl. 20.898, J. 15.681, MD. 5162, Mč. 50, L. 5.
Srez žabaljski: vu. 8951, gl. 7071, J. 6646, MD. 343. Mč. 82, L. 0.
Srez titelski: vu. 7969, gl. 6423, J. 6375, MD. 25, Mč. 23, L. 0.
Srez Stara Pazova: vu. 16.126, gl. 12.528, J. 7970, MD. 4474, Mč. 78, L. 6.
Vardarska banovina
Srez kačanički: v. u. 3028, gL 2621, J. 2621, MD 0. Mč 0, L. 0.
Srez bosiljgrajski: v. u. 6568, gl. 4620 J. 4617, MD 0, Mč 3, L. 0.
Srez gornjepološki: v. u. 9569, gl. 5411, J. 4784, MD 319, Mč 308, L. 0.
Srez masurički: v. u. 4819, gl. 3720, J. 3489, MD 0, Mč. 231, L. 0.
Srez Dojran: v. u. 2824, gl. 2393, J. 2393.
Srez Štip: v. u. 5083, gl. 4216, J, 3269, MD 866, Mč 79, L. 2.
Srez negotinski: v. u. 2750, gl. 2489, J. 2479, MD 4, Mč 6, L. 0.
Srez galički: v. u. 4453, gl. 2254, J. 2239, MD 1, Mč 14, L. 0.
Srez poreeki: v. u. 5051, gl. 3813, J. 3813
Skoplje mesto: v. u. 19.546, gl. 9267, J. 7271, MD 1955, Mč 20, L. 21.
Moravska banovina
Niš mesto: v. u. 9486, gl. 7123, J, 6879, MD 192, Mč 38, L. 14.
Srez porečki: v. u. 4564, gl. 3923, J. 3920, MD 2, Mč 0, L. 1.
Srez boljevački: v. u. 11.544, gl. 8321, J. 8284, MD 36, Mč 1, L. 0.
Občinske volitve v Franciji
Včeraj so bile v Franciji občinske volitve, pri katerih Je prvič nastopila združena komunistično-socialistična
fronta
Pariz, 5. maja. AA. Danes so bile v 30.814 francoskih občinah občinske volitve. Za 450.000 odborniškil mest se je potegovalo 1,800.000 kandidatov. Volilnih upravičencev je v 30.814 občinah okrog 11.5 milijona volileev. Med kandidati je 8 ministrov, 174 senatorjev in 320 poslancev.
Ce upoštevamo, da so v Franciji občinski odborniki obenem tudi volilci senatorjev in da bodo v oktobru volitve tretjine senata, ki ji tedaj poteče jo mandati, vidimo, da današnje občinske volitve niso samo krajevnega pomena, marveč jim gre tudi velika politična važnost. Politično pobarvani listi to tudi odkrito poudarjajo. Desničarji in zmerni listi so pozivali volilce, naj ne ostanejo doma, marveč naj s svojimi glasovi preprečijo zmago združene komunistično - socialistične fronte. Listi opozarjajo, da sta se ti dve levičarski stranki prvič združili za sedanje občinske volitve in da se je treba zaradi tega upreti močni marksistični ofenzivi.
Glavno obeležje današnjih volitev je: 1 Obilica kandidatov, ponekod je 7 do 8 kandidatnih list 1 5lvahn? feministična agita-
cija za kandidate pristaše ženske volilne pravice. Ponekod so ženska društva postavila tudi svoje ženske kandidate, čeprav po zakonu ne morejo biti izvoljene. 3. Med strankami vladajo nove razmere. L. 1929, pri zadnjih občinskih volitvah, je bila borba med zmernimi strankami, ki so podpirale Tardieujevo vlado, in blokom levice brez komunistov. Sedaj nastopajo zmerne stranke z radikalnimi socialisti proti desnici, kakor proti skrajni levici združenih socialistov in komunistov.
Ožje volitve bodo po potrebi prihodnjo nedeljo.
Potres v Turčiji
Ankara, 5. maja V potresne kraje je vlada poslala močne reševalne oddelke in nujne podpore Kakor znano, je potres uničil 28 vasi Izmed teh je ena v doslov-i "T> zmislu besede izginila s površine zemlie Prebivalstvo na ozemlju 50 km* se je zateklo pod zasilne šotore. Število človeških žrtev še ni 2nano Materijalna škoda ie ogromna Vlada je poslala kot irvo pomoč 2 in pol milijona funtov
Pomorsko-trgovska akademija in zakon o univerzah
Omogočimo absolventom pomorsko-trgovskih akademij študij na naših vseučiliščih
Vprašanje vpisa absolventov pomorsko-trgovskih akademij kot rednih slušateljev na naša vseučilišča datira že iz leta 1918. Od takrat pa do danes se je o tem pogosto razpravljalo v časopisju, posebno v »Jugoslovenskem pomorcu«, na raznih anketah, odpošiljale so se ministrstvom in rektoratom razne spomenice. Tudi danes se absolventom pom. trg. akademij onemogoča vpis kot rednim slušateljem na naša vseučilišča, čeprav imajo te akademije z zaključnim izpitom stopnjo popolne srednje šole z višjim tečajnim izpitom in katerih učni načrt popolnoma odgovarja učnemu načrtu srednje šole. Še več. v pomorskih trg. akademijah se učenci usposobijo še strokovno in praktično v pomorskih predmetih. Na teh akademijah se predava mnogo več tvarine iz matematike, fizike, zemljepisja in zgodovine (še pomorska geografija in zgodovina!) in v teh predmetih imajo absolventi akademij vsekakor prednost pred srednješolci Pomorsko trgovsko in menično pravo se na srednjih šolah sploh ne predava. Srednie-šolci, ki se prava ne uče, so lahko redni slušatelji pravne fakultete, dočim je absolventom pom. trg. akademij, ki so študirali tri panoge prava, to onemogočeno. Italijanščino, ki se predava kot obvezen predmet samo na srednjih šolah v Hrvatskem Primoriu in Dalmaciji kot v pomorsko trg. akademijah, lahko abiturienti srednjih šol poslušajo na univerzah, absolventom pom. trg. akademij pa to ni dovoljeno Srednješolci ki se angleškega jezika ne uče, ga lahko poslušajo na univerzi. absolventi pom. trg. akademij, ki so se ga učili vsa štiri leta po 4 ure tedensko tega ne smejo. Pomorske predmete, nautiko z astronomijo, meteorologijo z oceanogra-fijo in ladjedelništvo. kj se v pomorsko trgovskih akademijah predavajo v II.. III m IV razredu po 4 do 6 ur tedensko, je absolventom teh šol na univerzi onemogočeno poslušati, pač pa je to dovoljeno srednješolcem, ki se teh predmetov v sred nji šoli niso učili. O. logika in pravičnost!
Napačno je naziranje da so pomorske trgovske akademije strokovne šole, saj iz teh šol ne prihajajo niti poročniki, niti pomorski kapetani, temveč so to prave srednje šole, po svojem učnem načrtu in programu zelo blizu realnim gimnazijam, ki bodočim poročnikom in pomorskim ka-petanom nudijo splošno izobrazbo za njih bodoči poklic. Resnica je, da se v pomorsko trgovskih akademijah posveča več pozornosti predmetom, ki jih bo potreboval bodoči pomorski kapetan v svojem poklicu, a na potovanjih s šolsko ladjo se učencem nudi prilika, da vidijo tuj svet, da razširijo svoje obzorje in da v prirodi ocenijo svojo moč in napravijo sklep, ali se bodo po končanih naukih posvetili pomorskemu poklicu ali ne. Pravo, strogo strokovno pripravo za poklic pomorščaka dobi absolvent te akademije šele po narejenem porooniškem, odnosno kapetanskem izpitu. Ti izpiti so državni izpiti, ki z akademijo nimajo ničesar skupnega; vodi jih direkcija pomorskega prometa v Splitu. ^ Neopravičeno je, da se absolventom naših pomorsko trgovskih akademij, ki imajo v svojih predmetih veliko prednost pred srednješolci in katerih podlaga je dovolj trdna tudi za naše univerze, onemogoča študij kot rednim slušateljem na poedinih fakultetah. Naše univerze ne smejo podcenjevati naših pomorsko trgovskih akademij, katerih absolventi se sprejemajo kot redni slušatelji na vseh tujih vseučiliščih. Dolžnost nas vseh je, da se znebimo srednjeveške mentalitete, nelogičnosti in zapostavljanja našega pomorskega naraščaja v vsakem pogledu.
Kje je vzrok, da se opravičenim zahtevam absolventom teh akademij še danes ni zadovoljilo. Odgovor je silno lahek: Pomanjkanje pomorske zavesti!
Ne zavedamo se dovolj, da živimo ob vedno bijoči žili življenja, ob morju, in da so z njim zagotovljene Jugoslaviji moč, samostojnost in enotnost! Tudi ne upoštevamo dejstva, da politično moč vsake države med vsemi panogami narodnega gospodarstva dviga v prvem redu pomorstvo in da v svetu vidljivo in neizpodbitno naj-
očitneje gospodarsko moč svoje države predstavljajo trgovske ladje, ki so v tujini najboljše merilo volje, moči in podjetnosti naroda.
Dan za dnem čujemo na raznih predavanjih, razstavah, mitingih in drugod prave hvalospeve našim pomorščakom za njih delo na kulturnem in ekonomskem napredku našega Primorja, na drugi strani pa z nerazumljivimi uredbami onemogočamo višjo izobrazbo našemu pomorskemu naraščaju.
Trgovinska mornarica je bila prva. ki je občutila svetovno gospodarsko krizo Pri-rodno, da tudi naši trgovinski mornarici ni prizanesla. Tako danes mnogi absolventi teh akademij čakajo tri leta in Se več na službo na ladjah, pa zaradi splošnega gospodarskega zastoja in hiperprodukcije inteligence ne morejo dobiti službe tudi ne na kopnem.
Pomorski poklic je težaven. Zato je po-popolnoma opravičeno, da se absolventom pomor.-trg. akademij, ki imajo sposobnosti, sredstva in voljo, izpopolniti se v neki s pomorstvom sorodni ali vzporedni stroki, dovoli študij pomorskega prava, matematike: navtike z astronomijo, fizike, meteorologije s oceanografijo. ladjedelništva, zgodovine in zemljepisja.
Absolventi pomorsko trgoskih akademij s fakultetno izobrazbo bi koristih naši državni upravi posebno v onih resorih, ki so v zvezi z našo pomorsko politiko, in bi kot strokovnjaki s svojo praktično izobrazbo mnogo prispevali, di tudi ta tako važna panoga narodnega gospodarstva — pomorstvo — dobi v naši državi mesto, ki ji pripada.
Potreba šole tudi zahteva rešitev tega vprašanja Bodoči nastavniki pomorskih predmetov v pomorsko trgovskih akademijah bi se bolj pripravili za svoj poklic, če bi jim bilo dovoljeno, da se po dovršeni pomorsko trgovski akademiji takoj vpišejo za redne slušatelje vseučilišča in tako po rednem potu nadaljujejo svoj študij.
Zahteve absolventov pomorsko trgovskih akademij so opravičene, zato je dolžnost onih, ki jim je pri srcu bodočnost našega pomorskega naraščaja, pomorstva in države. da podprejo naše mlade Pomorce pri njih stremljenju.
če hočemo sebi in poznim rodovom ohraniti naše mlado pomorstvo in sloves odličnega pomorskega naroda, pripustimo uka-željni pomorski naraščaj k visokošolskemu študiju, ker je to v interesu naše pomorske politike in države.
Veličan Fink na zadnji poti
Ljubljana. 5. maja.
Danes popoldne je nastopili zadnjo pot upokojeni dolgoletni mestni blagajnik in zvesti član Ljubljanskega Sokola g. Veličan Fink. Ob 16 je pred hišo žalosti n« Poljanski cesti 15 šentpetrski župnik g Pe-trič ob asistenci blagoslovil krsto, nato se je pa začel pomikati žalni sprevod na čelu katerega so nosili križ in mnogo krasnih vencev Sledila je deputacija Ljubljanskega Sokol« s praporom pod vodstvom staroste br Kajzelja Za krsto so stopali užaloščeni sorodniki, nato pa župan g. dir. Ravnihar v spremstvu višjega iržavnega tožilca g. dr. Grasselliija. celotno magistralno uradmištvo pod vodstvom ravnatelja g. Jančigaja. predsednik JČL g. Raeto Pustoslemšek. magr stratni nadsvertoik v pokoju g. Govekar, g. dr Majairon in številni drugI Pogreb je krenil na pokopališče k Sv. Križu, kjer so blagega moža položili k večnemu počitku.
Kolesar i>~» vorran
Ljubljana, 5. maja.
Popoldne ee je peljala iz Ljubljane družba štirih gospodov na zapravljivčku proti Pi:jav' gorici. Na nepojasnjen način je prišel pod voz v Piiavi gorici kolesar Valentin Kopač in obležal na cesti z razbito glavo. 11 Pij a ve gorice so pozvali reševalno postajo v Ljubljani na pomoč, vendar reševalci niso mogli odriniti tja. Kmalu nato w poškodovanca preneljeil neki zasebni av-
ILUSTROVAN
TEDENSKI OBZORNIK
ŽIVLJENJE IN SVET
VAM NUDI TEDENSKO POUKA LN ZABAVF V BESEDI IN SLIKI
»ŽIVLJENJE LN SVET« se naroča prt upravi, Ljubljana. Knafljeva ulica V in stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din m četrt leta 20 Din Posamezni rvozkl *e dobijo po 1 Din.
tomobdl t ljubljansko bolnišnico, kjer se j®
Kopač kmalu osvestil. Kopačevo stanje je pesno.	-----
Propagandno-gospodarska ekskurzija v Levanto
feeogr&d, 5. maja. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine in jugoslovensko-pa lestinsk gospodarski odbor bosta priredila prvi propagandni gospodarski izlet v le-vantske dežele z luksuzno ladjo »Princesa Olga« Jugoslovenskega Lloyda v Zagrebu Procram potovanja: Odhod iz Splita v soboto 1. junija ob 10., odhod iz Dubrovnika t soboto l. junija ob 21.30, odhod iz Pireja v ponedeljek 3. junija ob 16. Prihod v Aleksandri jo 5. junija ob 7., odhod iz ALek-samdrije v sredo 5 junija ob 14., prihod v Haifo v četrtek 6. junija ob 12. Bivanje v Palestini od četrtka 6. junija do srede 12. junija. V sredo 12. tunija odhod z vlakom iz Palestine v Egipt Prihod v Kairo v Četrtek 13. junija Bivanje v Egiptu od četrtka 13. junija do sobote 22. junija. Odhod iz Aleksandri je o soboto 22. junija ob 19.. prihod v Pirej v ponedeljek 24. junija ob 11 Odhod iz Pirejo 24. junije ob 18., prihod v Dubrovnik v sredo 26. junija ob 5. Odhod iz Dubrovnika 26. junija ob 9. n prihod v Split 26 junija ob 18.30.
Za to potovanje Jugoslovenskega Lloyda v Zagrebu je dovoljena udeležencem, trgovcem izvoznikom, ki se bodo prijavili preko zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, 'zjemno nizka cena m vožnjo tja in nazaj io za oskrbo na ladji »Procesa Olga«.
Kakor se iz gornjega programa vidi, se laletniki lahko vkrcajo na ladjo v Splitu, Dubrovniku ali Pireju ter se peljejo z ladjo preko Aleksandrije v Haifo ter se teim 'zkrcajo
Za bivanja v Palestini priredita Zavod za pospeševanje zunanje trgovine io jugoslo veofiko-palestinsk- gospodarski odbor 7., 8 m 9 junija poslovna predavanja aa naše m palestinske gospodarstvenike. 10. io 11 junija pa bo razgled io obisk posameznh znamenitosti v Palestini (Haifa, Jafa. Tela-viv. Jeruzalem. Mrtvo morje itd.), v siredo 12. junija odhod iz Jeruzalema z vlakom v Kairo Čez Sueški prekop. V četrtek 13. junija in 14 io 15. junja bodo imeli naši gospodarstveniki konference z egiptskimi tovariši. Prihodnje dmi 16.. 17. in 18. junija si bodo izletniki ogledali egiptske znamenitosti (piramide, muzeje, grob Tutan-kamna, Nil itd.), 19. junija pa bo odhod z slakom v Aleksandrijo in konferenca s tamkajšnjimi gospodarstveniki vse do odhoda ladje, to je 22. junija.
Namen tega izleta je, da se da priložnost izvoznikom našega blaga, zlasti izvoznikom živeža m takšnega blaga, ki se hitro pokvari, da se osebno seznanijo z vsemi tehniškimi napravami za prevoz takšnega blaga z ladjo »Princesa Olga« in z vsemi tehniškimi napravami pristanišč v Haifi in Aleksandriji za spravljanje takega blaga.
Konference v Palestini in Egiptu, ki jih bo organiziral zavod za pospeševanje zunanje trgovine skupaj z jugosloveosko-pale-stinskim gospodarskim odborom, imajo namen spraviti naše izvoznike v neposredne stike s palestinskimi in egiptskimi uvozniki, tako da se bodo na mestu lahko s temi uvozniki pogovorili glede praktične strani prodaje našega blaga in za sklenitev novih kupci jekih zvez.
Ti razgovori bodo v toliko olajšani, ker bodo mnogi izvozniki lahko vzeli s seboj manjše poizkusne partije blaga, ki ga bo za neznatno odškodnino prepeljala ladja »Princesa Olga«. Na teh konferencah bo posebna pozornost posvečena plasiranju teh-le naših proizvodov:
1. mesa, suhega in svežega^ svežega im suhega sadja io povrtnine; 2. žita, moke in izdelkov iz moke; 3. sir Ln maslo; 4. tobak v listih; 5. cikorija, hmelj, gobe, zdravilna zelišča, kvas, gorčica; 6. kis, pivo, vino, konjak io likerji; 7. sladkor; 8. ribe in konzerve io 9. vse drugo, kar bi še utegnilo priti v poštev.
Naši izvozniki, ki bi se želeli udeležiti tega propagandnega gospodarskega izleta v jutrove dežele, se opozarjajo, naj se nujno io neposredno prijavijo zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Ratnički dom. telefon št 18.327 ali 12.310, kjer dobe vsa potrebna podrobna pojaso la. Prijave se sprejemajo najdalje do vštetega 10. maja.
Inozemski delavci zapuščajo Francijo
Pariz, maja. AA. »Echo de Pariš« priobčuje razgovor z ministrom za delo qacquierjem o ukrepih vlade proti brezposelnosti. Vlada je morala zaradi tega omejiti uporabo tuje delovne sile v Franciji. Od novembra lanskega leta je s tem v zvezi odšlo iz Francije nad 80.000 tujih delavcev. V istem Č2su je število brezposelnih delavcev v Franciji padlo za SO 000
Izeretfi v Pariz«
Pariz, 5. maja. AA. Običajno nedeljsko svečanost na grobu Neznanega junaka je hotelo okoli tisoč mladeničev zlorabiti za strankarsko politično demonstracijo. Policija je demonstrante razgnala. Sest oseb je aretirala
Mlad umetniški par iz Zagreba pleše v Ljubljani
7. t m. bo v operi baletni večer dveh mladih zagrebških umetnikov, Mie Čorakove in Antona Vujaniča, ki sta si znala kljub svoji mladosti priboriti velike ki lepe umetniške uspehe. Mia Čorakova. ki je pričela študirati z 12 leti ples v Zagrebu pri baletni mojstrici Josefini Weissovi je nadaljevala študij pri Margareti Fromano-vi in bila obenem volonterka pri zagrebški operi, kjer je nastopala kot soloplesal-ka v najrazličnejših operah in baletih. Nastopala je tudi na samostojnih plesnih večerih Nato se je izpopolnjevala na Dunaju pri znameniti plesalki Gertrudi Krau-sovi (skupaj s Katjo Delakovo). ter pri kletnih mojstrih Godlewskem in Duboi-su Od vseh teh učiteljev ji je dala največ Gertruda Krausova. ki jo je naučila plesal-sko misliti in ustvarjati Plod tega je hrvatski narodni ples na glasbo Šafranek-Kaviča. prva samostojna kreacija Mie Čorakove
Vrnivši se v domovino je žela v Zagrebu naravnost triumfalne uspehe. Izbrala si je za partnerja Antona Vujaniča. Pozneje je odšla z njim spet na Dunaj, kjer s "a skupno študirala pri Gertrudi Krausovi, Lily Wieldenovi in Duboisu Vse kritike hvalijo enodušno njen izredni plesni dar, njeno invencijo .n tehnično dovršenost. Nad vsem vlada okus. otmenost. Niena umetnost je čista, brez najmanjše primesi erotike. Takisto je Anton Vujanič talentiran, mlad plesalec Njegovo lepo, izvrstno trenirano telo je zmožno mnogega izražanja. V skupnem delu sta dosegla oba plesalca tolik kontakt, da so njuni nastopi edinstveni in zaokroženi. Oba plesalca sta bila v Parizu učenca pri Egorovi, Pre-'jbraženski in Kšesinski, treh balerinah svetovnega slovesa, ter sta trenirala skupno s svetovnimi plesalkami u. plesalci: Fe-lijo Dubrovsko, Lucieno Lamballovo, So-lango Schwarzovo. Lucetto Dursouvralovo, Čerkazovim, Vujačevim in Eglevrskim Š trupo Bronislave Nižinske sta sprejela an-gažma v Monte Carlu, kjer je plesala Mia Čorakova soloplese. katere je časih plesala Nižinska sama Žela je z njimi največje uspehe.	M. SI—a.
Sorsko polje se izreka za regulacijo Sore
Sora, maja.
Nepregledna škoda, ki jo napravlja Sora leto za letom, ob vsakem količkaj večjem deževju, je prisilila prebivalce Sorškega polja, da so začeli resno razmišljati o poživitvi Vodne zadruge, ki si je že pred vojno vneto prizadevala, da spravi vprašanje regulacije na dnevni red. Vodna zadruga si je takrat nabavila že dokaj gradiva in tehničnih pripomočkov. Svetovna vihra je delo ustavila in tako je minilo polnih 20 let, ko je živel samo spomin na to prekorlstno ustanovo.
Te dni pa je bil postavljen Vodni zadrugi nov temelj, na pobudo kmetovalcev Sorškega polja Sestanek interesentov je bil izvrstno obiskan. Poudarjalo se je, da ne gre za ureditev samo enega dela Sorine struge, marveč za ves njen tok od Škofje Loke do Medvod. Sedanja regulacijska dela, ki potekajo v najlepšem redu. naj bodo sestavni del celotnega programa. Naglašala se je opasnost, ki grozi vasi DoL, ki je pozidana nedaleč od struge in bi utegnila vas pri posipanju brežin zgrmeti v Soro. Na sestanku je bil izvoljen akcijski odbor, ki mu predseduje Gašper Pečnik iz Gosteč. Želimo resnemu prizadevanju popoln uspeh.
»Mi Slovenci vinca ne prodamo., cc
Ljubljana, 5. maja.
V prvih treh mesecih je letos potočila Ljubljana 769.125.60 I vina To je precej več. kakor lani ob tem času. Na posamezne mesece odpade konzum vina: januar 239.986 1, februarja se je konzum povišal na 259.692.60 1, pač zato, ker je bil takrat v prvi polovici predpust. katerega bilanca v ostalem ni bila mnogo razveseljiva, a marca je izteklo 269 447 1 vina. Če povprečno računamo za liter vina 12 Din, je v Ljubljani šlo za »zlato« vinsko kapljico že v samih prvih treh mesecih 8,229.507 Din. Potrošnja piva pa nazaduje od leta do leta: Ljubljančani so januarja popili 20.412,50 L februarja 17.881 in marca 17.085 1, skupno v 3 mesecih 55.368.50 litrov, v vrednosti 498.316 Din.
Velik gospod, velik slepar
Beograd, 4. maja
Beograjska policija je v sredo izdala tiralico za 291etnim Borislavom Todorovi-<5em, ključavničarjem iz Gornjega Mila-novca. ki je ponaredil vložne knjižice Poštne hranilnice in dvignil precej denarja Sresko načelstvo v Crikvenici je bilo obveščeno, da se nevarni slepar skriva
najbrž na njegovem področju. Sum je padel naposled na razkošnega tujca, ki je pod imenom inženjerja Dragutina Kojiča že tri dni stanoval v crikveniškem hotelu »Terapiji«. Ko so ga policijsk. organi hoteli legitimirati, je bil mož silno dostojen in da bi policiste preplašil, je od natakarja zahteval, naj ga telefonično zveže z nekimi najvplivnejšimi osebnostmi v državi. Policijski organi so morali poklicati na jomoč sreskega pristava, da so pregledali prtljago sumljivega tujca. Kaj kmalu so našli njegove prave papirje in tudi nekatere pripomočke njegovih sleparij. Pod varno stražo so Todorovica ^d-premili v Beograd.
Prvo leto sterilizacije v Nemčiji
Na kongresu nemških kirurgov v Berlinu 24 aprila t. 1. je bilo prvič podano uradne poročilo o izkustvih sterilizacije moških in žensk za prvo leto, odkar je v veljavi ta strogi zakon evgenike. Javijene so bile tudi številke o doslej izvršenih operacijah, pri čemer je referent poudarjal, da je število 200.000 operirancev, ki jih je pri: bčil nemški tisk, močno pretirano. Sreril'zac:j je bilo doslej izvršenih vsega okoli 45.000. Iz poročila glavnega referenta izhaja tudi, da ni zdravnik oni, ki določa upravičenost sterilizacije, marveč je v tem pogledu merodajno edino sedišče. ki je izreklo sodbo. V mnogo primerih zdravnik niti ne izve, zakaj je biU pr.sojena ta dalekosežna operacija Vendar zdravnik povsem odgovarja za operacijo in za nje posledice. Zato pa mora pacienta najnatančneje preiskati in javiti sedišču, ako smatra kirurški poseg za opasen ali nepotreben. V naslednjem primeru mora od sodišča zahtevati nov odlok
Pri doslej izvršenih operacijah je šlo v 98% primerih za dedno obremenjene osebe, alkoholike, božjastnike in kratene. Ženske so bile sterilizirane do 45 let, moški pa do 55 let starosti, v posameznih primerih celo po 60. ali 70. letu. O sterilizaciji z rentgenom na kongresu ni bila dopuščena razprava, poročevalec pa je zagotavljal, da so se vsi sterilizacijski nalogi izvrševali edino kirurškim potom. Operacija sama ni brez nevarnosti, vendar so nekateri smrtni primeri pripisati raznim boleznim in komplikacijam, ki se nikdar ne dado popolnoma izločiti.
Škodljive posledice v telesnem ali duševnem pogledu, ki so se jih bali nekateri zlasti pri mladih operirancih, niso nastopile v nobenem primeru. Zakona se je javnost brž privadila, zlasti pa ga pozdravljajo nemški zdravniki in evgeniki-strokovnjaki, ki se popolnoma strinjajo z duhom njegovih določb in z načinom izvajanja. Evgeniki so prepričani, da se bo na ta način iz narodnega telesa izločilo vse, kar je slabega in izrojenega.
Vsekakor je omembe vredno, s kakšnim navdušenjem so se nemški zdravniki postavili v službo narodnega socializma in se popolnoma pridružujejo nazoru, da je sterilizacija edina pot, da se narod reši pogubnega vpliva pokvarjencev in manjvrednih poedincev.
Zgorela ladja
V glasgovvskem pristanišču je te dni tik pred splovitvijo zgorela ladja na dva vijaka »Marwarri«, ki bi jo bili morali spustiti v morje 1. maja. Ogenj je izbruhnil iz neznanega vzroka v nekem skladiščnem prostoru in je tako razžaril železne ploče, da ni nihče upal stopiti nanje. Ladja je dva dneva gorela, šele po tej dobi se je gasilcem posrečilo lokalizirati požar, ki ie povzročil katastrofalno škodo.
Vremenski pregled
Evropa: Visok pritisk vzdržuje pretežno vedro vreme nad evropskim kontinentom razen v Franciji in na Sredozemskem morju. kjer vlada slaba depresija z oblačnim io deževnim vremenom. Temperatura se je dvignila po vsej Evropi; mraz je bil ponoči na Poljskem m na Balkanskem polotoku. Jugoslavija: Vedro v vsej državi, nekoliko oblačno v Pri morju. Temperatura ee je dvignila v vsej državi. Zmeren nočni mraz v drinski, zetski ;n moravski banovini. Minimum Kraljevo —2. maksimum Zagreb -4-19 Novosadska vremenska napoved za danes: Vedro v vsej kraljevini, nekoliko oblačno bo na zapad-u in severozepadu. Temperatura se bo dvignila.
Objave
Koncert o početku in razvoju opere bo v dvorani kina Dvora v Kolodvorski ulici pod okriljem »Sloge« v ponedeljek 6. t m. ob 20 Koncertna in operna pevka ga Pavla Lovšetova bo izvajala spored, ki obsega arije iz vseh važnih razvojnih dob opere do 20 stoletja Razvoj opere bo tolmačilo poljudno predavanje. Sloves umetnice je jamstvo za prvovrstni umetniški užitek Vsi ljubitelji opere in koncerta iskreno vabljeni. Vstopnice prodaja Matična knjigarna.
Breze v pomladi
Prijateljem prirode se odpira zdaj svet, poln skrivnostnega snovanja. Paznemu očesu ne uide tajinstveno zaporedje, s katerim si osvaja pomlad nižine in kasneje gorč. Zakon narave je razvrstil vse bratenje in plojenje tako, da vsaka rastlina v odmerjenem času lahko zadosti svojemu nagonu. Se preden je ozelenel goza in grmičevje, so zacvetele prve pomladne znanilke, ker bi jim kasnejše listje dreves tahko odvzelo prepotrebno sončno svetlobo in toploto. Prašne mačice in drobni plodni nastavki nekaterih dreves so tudi spravili svoje plojenje prej ko so se krošnje odele z listjem Na izprehodu v Tivoli in dalje čez Rožnik se ti prav kakor odprta knjiga razodeva mikavno zaporedje, s ka terim odeva pomlad bilke in drevje Med drevoredi, smrekovimi gaji in drugimi nasadi pa se prav zdaj najlepše odražajo breze
Kjer raste breza tam Je svetlo naokrog Vse na sijaj je prijetno, duhteče, presrčno živahno, pa obenem plašno in boječe da lo lahko primerjaš mladi neizkušeni da mici. Seveda je njeno deblo le tja do do sorelosti blesteče belo da nap spominja na --veže zapali snee Al> čeprav se v poznih »tih nieno rtphln visoko pori poraste s hra Davo. slvorlavo skorlo se ze-oral vendarle blešče veje krošnje v nežni, alabastrovi be-
lini; dokler drevo ne usahne. Zato breza nikoli ne izgubi svojstva, da Jo videvamo že od daleč kot belo drevo, ki se prijetno odraža od okolice.
Kot rastlina je breza prav skromna in uspeva na vsakem terenu Najdemo Jo med morsko obalo Evrope do najskrajnejše drevesne meje na severu ali v visokih gorovjih Pomeša se med bukve, hraste in iglavce. raste nenavadno hitro, čim preraste okolico ima solnca za svojo potrebo dovolj. Visoka drevesa, če jo prerastejo, jo počasi ugonobe.
Prijetneje ji je v družbi s topoli, jelšami, vrbami ter drugimi svetlobo ahko prepu-čajočimi drevesi, najlepše pa uspeva. Ce sama zavzema prostor, uživajoč z vseh strani svetlobo. Pri nas tvori redkeje enoten gozd, na severu Evrope pa se razraste v prostrane gozdove Na milje daleč je iraščena z revnim peščenim svetom sever-novzhodne Nemčije Poljske Rusije in Si oirije tvoreč temnemu ozadju iglavcev ljubko bel kontrast Kakor pri nas lipe m kostanji tvorijo na evropskem severu breze tolge in svetle drevorede po vaseh in mestih Na obalah BalHka kier veter razna-Sa pesek-sipin Je breza zvesta spremljevalcu nokonnHSč In kakOT 1p breza »utovoll na s skromno nrstto kier ne uspeva že no •v»no Ustno <^r*>vo v t »»ko io nnldemo nf» pustem ffram na celo dale* n« nnSom hieu in na goličavah Apenlnov. V naših vrtovili
in nasadih je to plemenito, privlačno drevo vredno svoje pozornosti.
Pozimi tvori breza ostra nasprotja ostalemu drevju Hrast, bukev lipa itd. se pozimi slečejo do golega, okleščeni vrhovi štrle k nebu Brezina krošnja pa stremi kakor vo^ni slap k nebu ter se na višku spet razlije k remiji. Spominja s tem na vrbe žalujke. s svojo bakreno poanto pa na dalje brsteče življenje Vsaka sapica se poigrava s tankimi vejicami.
V pomladi objema njen vrh skrivnostno, bledorumeno nastrojenje. V tem stanju je breza najlepša, vse na njej je nezadržano pričakovanje Se preden se vrnejo lastovke in zacveto podlesne vetrnice, nastavi tudi ona pomladi svoje cvetove. Moške mačice, ki so že od jeseni trde visele raz vej, se odpro in sipljejo na blizu nastavljeni ženski cvet svetlorumenj prah.
Čeprav breza nagle in bolj Orodaj ko drugo drevje ozeleni, vendar jo okolica kmalu zasenči Listi namreč kasneje le polagoma rasto In ker je listje prav redko, daleč vsaksebi, ostane breza še dolgo v pomlad kot simbol redkega, svetlega zelenja Ali v maiu. ko se Izpopolni njeno zeleno materinsko naročie nostane breza ono prikupno deviškobelo drevo s katerim tako radi krase naši verniki Izveličarjevo pot na nropoBiinb r>o mestih ®n vaseh
Lepa Je nomlnrt v prirodi, ne hodimo zaprtih oči mimo nje!	—ine