JVTRAi Maribor, torek 4. decembra 1928 Uredništvo in upravat Maribor, Aiaksandrova cesta št, 13 Oglasi po t*rifa Ojgi*o» spre)«n>a tudi oglunti otiSekik .Jutra-« v Ljubljani, Praiarsovc ulica a.4 izhaja razun nedelja in prazftikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. »»■ v Ljubljani št 11.409 Valj« maes&no, prajemaa v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uratin. 440 Uprava 455 M mmmBk am m® m M JFogtnTnapTaganavgofovTnf Cena t Din Leto II. (IX.), štev. 276 izhaja razun nedelje in Račun pri poštnem ček. tav. v o, ki mu je zlomilo desno nO' go v gležnju. — Pri nekem lesnem pod' jetju na Koroški cesti je cirkularna žaga odrezala 31 letnemu delavcu Lovrencu Ferku kazalec desne roke, sredinec pa ranila. Oba »mesrečenca sta v bolnišnici. Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1929 dobijo člani pri blagajniku g. A. Doležalu v Mariborski itskarni. Prodaja se tudi tukajšnjih knjigarnah. Cena za člane Din 16, za nečlane Din 20. — Delovne moči In službe so bile v pretečenem tednu v sledečem razmerju: Za 836 — moških 548, žensk 288 — je bilo ponujeno samo 69 službenih mest in sicer 15 za moške in 54 za ženske delovne moči. Izvršilo se je pri borzi dela 70 posredovanj, odpotovalo je 25 delovnih moči in tako je ostalo v evidenci 677 br -zposelnih. — Starko ]e povozi! neki izvošček v Kopališki ulici. Škrabi Marija, 781etna starka je pasirala Kopališko ulico pred Scherbaumovim mlinom. Nesrečni slučaj je hotel, da je prišla pod kolesa ter si zlomila levo roko. Rešilni odelek je ponesrčeno starko prepeljal v bolnico. — Ranjenec, ki beži pred rešilnim avtom. Danes zjutraj se je nudil številnim pasantom Tržaške ceste tragikomičen prizor. Okoli pol sedmih je pridrvel kolesarski sel na rešilni oddelek in javil, da leži onstran železniške proge nepremično od 4. zjutraj ves okrvavljen moški, ki pa še kaže znake življenja, a ne more govoriti. Moštvo rešilnega avta je odšlo takoj na kraj nesreče. In tedaj se je zgodilo čudo: Dozdevni ponesrečenec, četudi ves krvav in močno potolčen je — čim je slišal tutanje prihajajočega rešilnega avta — šinil pokonci kakor ris in zbežal pred avtom proti Teznu. Rešilni avto, ki se je ob mlaki krvi ustavil, se je moral obrniti, ker čudni svat je Ml že izginil- Najbrže ni bil prehudo poškodovan, ali pa je bil kak s tiralico preganjan tip, ki se boji bolnišnice, cjer bi ga eventuelno policisti spoznali. Tat sukeni, ki je bil včeraj konfrontiran z mesarjevo soprogo, od katere je izvabil možev suknjič, se je v veselični noči od 1. do 2. decembra pridno udejstvoval. Kakor sam prizna, je prišel v kavarno iz Narodnega doma, kjer je pa, kakor se je sedaj zvedelo, zmanjkala suknja nekemu gostu. Pri svojih predrznih tatvinah je moral imeti tat nekje svojega pomočnika, kateremu je prinašal svoj plen. — Osrednje društvo nižjih poštnih In brzojavnih uslužbencev, crajevna skupina Maribor, priredi dne 14. aprila dobrodelno tombolo. Ker je eventuelni dobiček namenjen za podporo oolnih tovarišev, revnih vdov in sirot, se prosijo vsa druga društva, da bi upo števala to dobrodelno prireditev, ter o-pustila na ta dan vse svoje prireditve. — Jadranaši. Sv. Miklavž radi obilega posla ne more priti na dan, ki je določen za pra znovanje njegovega godu, zato se zberi mo vsi v soboto 8. t. m. ob 6. zvečer pri Kosiču na praznovanju Miklavža. Darila z 2 Din za poštnino se oddajajo pri g. Kosiču. Odbor. — 2313 VELIKA KAVARNA v sredo, 5. decembra 1,10 velika Miklavževa akademija Koncert 6lasbene matice Proslavo desetletnice našega narodnega ujedinjenja in osvobojenja našega mesta je na dostojen in svečan način zaključil pevski zbor naše Glasbene Matice s tem, da je priredil v soboto zvečer večji koncert Zborovodja ravnatelj g. Josip Hladek-Bohinjski je v ta namen sestavil interesanten in ob enem tudi pomemben program. Zbral je nalašč skladbe raznih jugoslovanskih glasbenikov (tudi Bolgarov) in dal prednost onim skladbam, ki imajo nekaj narodnega obeležja ali pa so drugače v zvezi s proslavo kot tako. Zato nahajamo na programu izrecne narodne pesmi, kakor »Ko bo tebe troštal«, >Njega ni« »Priča«, »Poskočnica «»Slana padne« poleg narodno intoniranih (»Majolčica« in »Sev-dah lole«) ter dveh pesmi na čast generalu Maistru (»Ljubezen« in »Nagelj-ček«). V ta šopek se je urinila kot zani- miv kurijozum celo Mokranjčeva skladja na turško narodno besedilo. Program je bil torej tak, da je prišel vsak na svoj račun: tako ljubitelj narodne glasbe in navdušenec ob desetletnici ka-cor tudi modernist, kajti poslednji je mo gel s slastjo slediti Ravnika in morda tudi Slavenskega. S prav malimi izjemami so pa tudi ostale skladbe moderno navdahnjene, kajti celo nekatere pri-proste skladbice nosijo v svojih harmonijah, kontrapunktičnih refleksih, melodičnih zavijanjih in izraziti ritmiki pečat novega hotenja. Na programu so bili zastopani sledeči componisti: Slovenci: Janko Ravnik vseskozi moderno-sanjavo »Ženiico« (mešan zbor); Oskar Dev z obdelavo in nekoliko komplicirano harmonizacijo jubke goriške narodne »Njega ni« (mešan zbor), ki je dala občinstvu priliko, da priredi navzočemu skladatelju (in jubilantu ob enem) burne ovacije; Jos. Pavčič s prav priprosto, malo posrečeno »Majolčico« (moški zbor) in Vasilij Mirk s fantovsko in v narodnem duhu zloženim »NageljČkom« (moški zbor). K tej slovenski skupini moramo še prištevati Čeha Josipa Prochazko (mešan zbor »Ljubezen«), ki je svoječasno deloval med nami kot učitelj pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Hrvati: Josip Stolcer-Slavenski z nesrečno obdelavo, brez smiselnim pačenjem in prav parodijskim traktiranjem narodne pesmice »Ko(?) bo tebe troštal«, ki ji razen tega tudi besedilo ni ne prek-ne medji-ne tomur-sko, pač pa le zverižen dijalekt ( v ostalem je bilo čisto umestno, da je zbor zapel prvo kitico najprej v harmonizaciji sloneči na narodu in potem šele skladbo kot tako; kdor je to razumel, je mogel tudi koj uvideti, kako se z narodno pesmijo ne sme ravnati, pa naj bo krivec tudi Slavenski, ki je v ostalem znan po mtiogo boljših stvareh); Fran Lhotka s čedno, zlasti v srednjem delu originalno izvedeno »Sevdah lole« (moški zbor) in Božidar širola z dvema harmonsko okusno izpeljanima skladbama za mešan zbor (»Priča« in »Poskočnica«). Od Srbov smo slišali zopet St. Mokranjca; njegov duhovit in v ori-jentalnem stilu zložen mešan zbor »Me-kam« na turško besedilo se je moral na koncertu ponoviti. Večer se je zaključil z D. Hristova bolgarsko narodno »Slana padne, Gane«, ki se odlikuje po svoji skoro eksotični ritmiki in bujni harmonizaciji. Pevski zbor Glasbene Matice je izvedel ves program brezhibno, s finim ni-jansiranjem in čisto intonacijo. Pevci predstavljajo kvalitativno zelo fin materijah Tenori so zvočni in svetli, alti zlasti v nižjih legah mehki in sladki, basi v nižinah včasih presenetljivo močni in tudi soprani so mnogo pridobili na zaokroženosti, skratka vsi glasovi, tudi baritonisti z dobro znanim solistom Faganelom na čelu, imajo svoje posebno vrline, ki se v skupnem petju ob pazljivem in skrbnem vodstvu (in to je Hlad-ku res pripisat v Čast) zlivajo v lepo in vsaj v Mariboru in v precejšnji dalji naokrog nedoseženo celoto. V kvantitativnem oziru je pevski zbor zadostno številen, pa kljub temu bi mu bilo le v korist, če si pridobi za vsak glas še par dobrih elementov. Glasbena Matica in njen pevski zbor še posebej sta naš kulturni ponos. Ml prijatelji in ljubitelji lepih umetnosti gledamo na oba z veliko ljubeznijo in z najtoplejšimi željami. Tudi ta pevski zbor se bliža deseti obletnici svojega obstoja, in sicer taki obletnici, ki more navesti celo vrsto izbornih prireditev. V soboto je zopet potrdil, da smemo imeti največje zaupanje vanj. Naj to zaupanje trajno vzdrži in naj vsestransko podpira neumornega pevovodjo v njegovem stremljenju na težki poti glasbene umetnosti, da bo svetla točka Mariboa In domovine, katero je sedaj s pesmijo pro-slavll. ■ Obisk je bil zelo velik, tako da skoraj ni bilo več dobiti vstopnic, In občinstvo ni število z aplavzi. Tudi težko se je ločilo od naših dragih pevcev, ki so morali dodati še dve koroški narodni pesmici v harmonizaciji dirigenta samega. Torek 4. XII. 1MI Dvorana Union ZBOR DUNAJSKIH DEČKOV (WIBNW SVNdERKNaBIN) Triki In iale pri ponarejevanju umetnin NEOMEJENO PONAREJEVALSKO PODROČJE. - GLOZEL - EDINI ORIGINAL. Senzacijonelni slučaji ponarejenja umet. nin iti starin se kar vrstijo v dokaz, da ima ta vrsta ponarejevanja jako obsežno področje z zelo sposobnimi močmi, ki si izmišljajo najrazličnejše trike. Na tem področju ni nobenih izjem, po-areja se vse: sekire iz kamenite dobe, slike velikih sredjeveških mojstrov, spomini na začetek francoske revolucije in ornamentika starodavne Inke. Kadar se odkrije kaka važnejša sleparija, je po koncu znanost in publika, ker ni prizadet samo znanstveni ponos, temveč tudi denar. Navadno so pa take ponarejevalske afere združene tudi s humorjem. Oni, ki niso slepariji nasedli, najdejo na njej vedno nekaj smešnega. Pred nekaj leti so trgovci s slikami imeli z ameriškimi odjemalci po sledečem triku veliko srečo. Bilo je znano, da se dragocene slike pr^d uvozom v Ameriko zmanjšajo na videz v vrednosti na ta način, da se z lakom prebarva podpise slavnih slikarjev. S tem so si prihranili visoko carino, Za ove in še neznane slike se je plačalo le malo. Premeteni sleparji v Evropi so vzeli kako malo vredno sliko ali kopijo ter jo opremili s podpisom Rubensa, Diirerja ali katerega drugega velikega mojstra, Podpis v kotu so pokrili z lakom in tako je bila slika odposlana kot malovredna. Ameriška carina pa je dobila pismo, s katerim se opozarja, da je pripravljeno tihotapsvo pristnih Purerjev, Rubensov itd. Carina se lahko sama prepriča, če izmije s take, in take slike lak v desnem kotu. To se jc storilo in evo — signature velikega mojstra! To je prišlo potom listov v javnost in malo vredna slika je postala, interesantna in dragocena. Na videz zelo težko se je plačala visoka carina, c’a se je dosegla fantastična cena za sliko,, katero je carina v zanimivih okolščinah legitimirala kot pristno. Slovita je ponaredba »Tisafernove tiare«. To ponaredbo je izvršil spreten ruski juvelir le radi tega, da bi dokazal, da je učenjaška in strokovnjaška vsevednost na slabih nogah. Draguljar je nekaterim svojim prijateljem razodel svojo nakano in obvezal se je, da bo po preteku enega leta povedal, kako je s tiaro. Leto dni so bili vs! ravnatelji Louvra prepričani o pristnosti starinske tiare. Šele nedavno je bila popolnoma razkrita velika sleparija s predzgodovinskimi klinopisi v Glozelu na Francoskem. Našli so se tudi znanstveniki, ki so označili najdbo za pristno ter trdili, da se ni začelo pisati v Feniciji, temveč v Franciji. Sedaj so sleparji, ki so tekom dveh let izgotovili nad 2000 »predzgodovinskih« ostankov ter izborno zaslužili, seveda razkrinkani. Da se ostanki nekdanje slave obdržijo doma, se iz Italije ne smejo izvažati slike velikih mojstrov. Kako se izogniti tej prepovedi? Preko slavne slike se enostavno naslika podoba italijanskega kralja. Taka slika gre lahko preko meje in trgovci se že veselijo, da so tako lahko in poceni prišli do pravega — Tiziana. Doma, ko sliko izpirajo, pa vidijo v svoje težko razočaranje, da kopnijo tudi barve druge podobe, katero so imeli Za Tizianovo. Izkaže se, da so dosti drago plačali ničvredno kopijo in da je bil prvotno na platnu, ki leži pred njimi, slikan — Mussolini. Ko se toliko ponareja, ko celo slepar prevari sleparja jri ni sleparskim trikom kos nobena previdnost, je razumljiva šala na ameriškega', snoba, ki si je nakupil in zbral veliko galerijo slik. Ponosno je razkazoval svojo galerijo, obiskovalci so mu pa rekli: »Žal, da ste Vi v tej zbirki edini original!« uničila celo uas O izredno zanimivi in neverjetno drzni slepariji poročajo te dni pariški listi iz rAlzacijp. V Neudorru pri Strassburgu je živela že izpred vojne daleč okoli znana jres&eževalka in vražarka Jožefa Griener \ Oni teden se je naenkrat odločila zapustiti svoj dom {er je odrinila s svojo ftčjgrko vred v Pariz, »da preživi tam ob lepi renti svoje stara leta!« Kmalu pa se je -dognalo, da jo je popihala radi tega, ker so jo pričela zasledovati oblasti radi mazaštva.v zdravljenju. /Med največje oboževalce čudodelne sdraviiice se je štel 40letni posestnik Schmidt, predsednik domačega poljedelskega denarnega zavoda. Mož je do-,t>>! kmalu po odhodu vražarke v Pariz .»službeno* pismo »privatnega sekretar-^j;;predsednika republike« s pozivom, da •ijemudom pošlje Grienerjevi večji denar-lU^znesek kot posojilo. Schmidt je segel brez pomisleka v blagajno poljedelske hetikp in poslal še isti dan 725.000 frankov, v. Pariz. Grienerca n&če za enkrat ©.posojilu ničesar vedeti. V preiskovaJ.nl iziagor je romalo več prizadetilv z vede-teevalko Jožefo na čelu. $|Najhujša posledica afere pa je ta: Vseh ' ). prebivalcev Neudorfa jamči po pra-‘ denarnega zavoda za izgubljene isoče frankov. Večini posestnikov sd Jle postavili na dražbo vso njihdvo pre-'r!~ ‘:t nepremično imo vino V.. (Tlc.i ustrelila 'V ano hčer fi pariško sodišče je minule dni razprav-lO^o nenavadnem umoru. Alfredina yt', 40!etna mati, se je zagovarjala radi )ra svoie 211etne.hčerke, a jo je šote^ oprostijo. Mati, morilka Jastiiega Škatle izjavila, da je nadvse ljubila vko, ki je z leti postajala'vedno bolj jkrotliiva in neposlušna:. Nekaj dfil d^rasrično smrtjo pa je izjavilo dekle M odpotuje v Pa$r, ker ji je Idmfcstno samotarstvi' ztfptno in želi ^ofenati velikomestno življenje. Mati jo pre<^ poledicami in jo nežno pfcfrv^rjala od pustolovščine, za katero e^je- odločila hčerka. Nehvaležni otrok pa je vse dni pred odhodom izostajal od doma in mlada Yvonne je živela skrajno razbrzdano. Po prečutih nočeh se je vračala vinjena domov in vsi opomini niso zalegli. Na dan njenega odhoda jo je mati s solzami v očeh zaklinjala, naj ne odide v Pariz, toda dekle jo je pahnilo od sebe in izginilo za vrati. Mati pa je v razburjenju zgrabila za samokres in oddala štiri strele na nehvaležnega otroka. Yvonne se je zgrudila mrtva na stopnice. Sodišče je upoštevalo vse okol-ščine in oprostilo mater morilko. Ženski čeuelj . Gotovo je, da sodobni ženski čevelj ni higijensko obuvalo. Prsti niso v njem v normalnem položaju, kar povzroča de-foimacijo noge, obolelost kože in kurje oči. Hoja je zelo naporna in v ozkem Čevlju z visoko peto sploh ni mogoče podvzeti daljšega sprehoda. Posledica modernega čevlja so bolečine v stopalu, v gornjem delu noge, v bokih, eldvicah in celo v trebuhu. Zenski čevelj mora biti prostran, peta mora biti široka in visoka največ štiri centimetre, tako da telo pridobi na stabilnosti. Najboljši je čtevelz,. |zdelan po meri, kajti v velikem čevlju je-noga močno podvržena vplivom mraza in ozebline niso izključene. Kaj je praznoverje Nemški avtor Rehfisch je odgovoril na vprašanje o praznoverju, da je praznoveren, ako jc delo boljše od naslova. Ob taki priliki sem uverjen,. da je neuspehu kriv slab naslov,-kajti naslov gledaliških del mora biti umetnost združena z reklamo. Ako je propaganda slaba, sem jselo praznoveren in pričakujem, da bo delo doživelo" neuspeh: V bistvu pomeni praznoverje neuspeh in nesposobnost. Toda, Pustolovščina mladih „zakonceu“ Nedavno je 161etna kontoristinja Matilda Skalic iz Bratislave pobegnila s svojim ljubimcem, 191etnim potnikom Hoffmanom, od starišev. Kmalu so ugotovili, da je njen beg v zvezi s poneverbo 1300 mark, ki so izginile v podjetju, kjer je bila Matilda zaposlena. V Lipskem sta si drzna ljubimca izposodila avto in se odpeljala v Turingijo. Med potjo sta se izdajala za novoporočenca in uspelo jima je več sleparij. Tudi naslednjega dne sta nadaljevala prijeten izlet, ki je končal katastrofalno za šoferja. Mladi Hoffman si je izmislil izboren trik. Naprosil je šoferja, naj ga fotografira s soprogo v avtomobilu. Šofer ni slutil nakano, ki jo je izmislil iznajdljivi potnik. Avto, v katerem sta sedela novoporočenca, je polagoma zapeljal z mesta in šofer je izvršil naročilo. Pritisnil je in eksponiral, kakor mu je bilo naročeno, v tem pa je zdrsnil mimo njega njegov avto in mlada »zakonca« sta mu smeje mahala z rokami v pozdrav. Ko je avto izginil v oblaku prahu, se je preslepljeni šofer zavedal, da sta mu potnika pobegnila. Sleparska dvojica je odpotovala v Koln, kjer sta izstopila pred prvorazrednim hotelom. Kmalu pa je za njene pustolovščine zvedela policija in jima napovedala aretacijo, toda gotovino sta na ženitovanjskem potovanju že porabila in policija se je morala zadovoljiti z zaplembo avtomobila, dočim je mlada pustolovca, ki sta le nekaj dni uživala slad kosti brezskrbja, oddala sodišču. Korupcija, podkupovanje itd. Mito, bakšiš in podobne stvari, ki se tebi poštenemu in dobro vzgojenemu Evropejcu gabijo, zlasti če jih naletiš v izvrševanju javnih služb, niso udomačene samo na našem nesrečnem Balkanu, kakor mnogi mislijo, temveč jih prav pogosto srečaš tudi v najkulturnejših in najbolj civiliziranih evropskih središčih. Tako gre te dni iz Londona po svetu glas o številnih aferah, v katere so vpleteni mnogi višji uradniki notranjega ministrstva. Njihov šef minister Johnson Hicks je v parlamentu odkrito priznal, da so bi! njegovi podrejeni organi križem kražem podkupljeni. Ker pa še ni zaključena preiskava, raznih kompromitujočih podrobnosti ni hotel navajati. Reporterji pa so vseeno izvohali, da gre za podkupovanje s strani bogatih barskih lastnikov, ki so večinoma inozemci in ki imajo zveze z najrazličnejšimi temnimi elementi, zločinci in vse mogočimi sumljivimi eksistencami. V nočnih lokalih so se vršila pravcata javna zborovanja vlomilcev, sleparjev in ubijalcev — ne da bi bila varnostna oblast za to kaj »izvedela«. Minister notranjih del namerava več takih lastnikov barov izgnati, nepoštene uslužbence pa eksemplarično priščipniti. Tatinska maščevalnost Pariški knjigarnar Mondal je prijavil policiji svojega uslužbenca, ki mu je ukradel 150 frankov vreden svečnik. Policijski komisar je predlagal poravnavo, toda knjigarnar je vztrajal na zahtevi, da se dolgoprstneža najstrožje kaznuje. Uslužbenec je iz maščevalnosti radi nepopustljivosti izdal gospodarja in ga prijavil radi razpečavanja pornografske literature in slik, kar je v Franciji najstrožje kaznjivo. Policija je izvršila nato pri Mondalu preiskavo in zaplenila mnoge pornografskih slik in knjig. Mondal je bil takoj aretiran in vtaknjen v celico poleg svojega uslužbenca, kateremu je maščevanje v polni meri uspelo. na obisku v farmi V Transvalu je neki farmer doživel ne navadno pustolovščino. Ko je sedel z rodbino pri večerji, je nenadoma zaslišal ;Vv neposredni bližini stanovanja rjovenje Jevov. ki so se približali prav do hišnih vrat.»prodno so utegnili stanovalci za-preti^vrata, sta planila v sobo lev in 'levinja. Najstarejši sin je pograbil puško .invustrelil leva, dočim je levinja napadla kdo na tem svetu more biti nepre«tta-s očeta in ga močno razmesarila. Sin te no sposoben. Praznoverje je sorodno rito naperil orožje še na levinjo, ki se je alkoholu, Jcajti polagoma človeka za- zgrudila šele po tretjem strelu. Domneva steplja In omamlja, a to je edino «*»-• se, cia je leve prignala .v bližino selišč nje, ki človeku neprestano prija. ^ 1 ■ Ustanovljeno 1860. Ali ste že videli ROZiCMO PAZSTAVO urarja M. JKSER-jew sin Gosposka ulica 15 Ne zamudite te razstave ker najdete tam primerno darilo. Nedosežna izbira — Izredno nizke cene! Prodaja na obro. ke brez povišanja cen. Trgovina za darila: ure zlatnina in srebrnina. »Primorje« v Mariboru. V soboto gostuje v Mariboru prva k Slovenije A. S. K. Primorje proti S. K. Železničarju. Atletiki (Celje) — S. K. Rapid. Prihodnjo nedeljo nastopijo celjski Atletiki proti S. K. Rapidu v prijateljski tekmi. Za Gosposvetski pokal bo v soboto in nedeljo tekmoval tudi L S. S. K. Maribor, ki je povabljen v Ljubljano. Tekmovalni red turnirja in nasprotnike bomo objavili prihodnjič. Tek skozi Maribor priredi, v soboto S. K. Železničar na progi kavarna Evropa — igrišče Železničar. Športni drobiž. Jesensko nogometno prvenstvo v Zagrebu kaže naslednjo sliko: 1. Hašk 14 točk, 2, Gradjanski 12, 3. Viktorija S, 4. Železničar 8, 5. Concordia 7, 6. Sparta 3, 7. Croatia 3, 8. Derby 1. — Dolgoletni prvak Rumunije Kinizsi stoji pred razpustom. Ker je zapadel klub v velike dolgove in ga zapuščajo najboljši igralci, so sklenili, da klub likvidira. — Silno senzacijo so imeli v nedeljo v Italiji.' Državni prvak F. C. Torino, ki ni doživel skozi vso leto niti enega poraza, je podlegel v prvenstveni borbi z F. C. Milanom v razmerju 3:1. — Dne 15. t. m. se bo vršila v Zagrebu redna glavna skupščina lahkoatletske zveze. Ljubljana: Finale za pokal L. N. P. Ilirija-Primorje 9:3 (2:2), vojaška teama LjubHana-Zagreb 4:3 (3:2). Zagreb: Hašk-Gradjanski 4:3 (2:2); Hašk je jesenski prvak Zagreba. Beograd: prijateljska Jugoslavija-B. S. K. 3:2. Gradec: G. A. K.-Sturm 1:1 (1:0). Dunaj: Sportklub-Rapid 1:0 (0:0); F. A. C.-Admira 1:0 (1:0); Vienna-Nichol-, son 2:1 (1:0), vse tri prvenstvene. —• Prijateljska B. A. C.-Slovan 3:2 (0:1). Praga: pokalni finale Sparta-Slavia 1:1 (0:1); D. F. C.-čechie Karlin 11:1 (5:0). Budimpešta: prvenstva Bockay-Hun-garia (2:0 (1:0)!! F. T. C.-Somogy 5:0 (2:0); Tretji okraj-»Ofenski 33« 4:1 (1:0); Bastya-Ujpest 2:2 (2:2); Nemzeti-Vasas 1:0 (1:0). MHan: Meddržavna Italija-Nizozemska 3:2 (1:2).' Publike 40.000. Strašna smrt pobožne starke Na Dunaju je 69letna starka Johana Stockinger postala žrtev pobožnosti. Čeprav je bila že popolnoma obnemogia, ni hotela najeti postrežnice, češ, obljubila sem bogu, da v pokoro za storjene grehe ne bom dovdila drugim, da mi s're-žeio. Bolje je, da se mučim sama, kakor da bi gorela v peklu. Soseda, kateri jel razložila svojo skrb, je domnevala, dasa’; je starki omračil um in je opozorila vratarja, da je treba poklicati pomoč. Med tem pa je pobožna starka hotela zane-; titi ogenj v peči, a je tako neprevidno ravnala z vžigalicami, da se ji je vnela' obleka. Na njen krik so prihiteli v sta-) novanje sostanovalci, a je bila pomoč že prepozna. Starka je v strašnih mukah! podlegla opeklinam. Srt*’« i - — 'Kfirnromr vpcer^tk mm V Mariboru, 'dne ?. X)t. 1&S. M 5 BaKMBaBBaOiaMMiCgggCBPagiBBKBMB Teple Thurston: Sovražnikova žena Prvi del. Nasmejal se je in tedaj je videla, kakšen je bil kot deček. Kot odčarano je izginilo vse, kar jo je bolelo. Nobenih drugih zatrdil ni potrebovala, ta smeh je zadostoval. V svetu, ki ga je poznala, ni bilo moža, ki bi mogel na njeno vprašanje odgovoriti s takih smehom. V tem smehu ni bilo niti kake zadrege, niti kakega bahanja. »Zakaj bi o njej govorili«, je rekel, »Prisedla je, nekaj govorila in zopet odšla.« Zopet se je smejal in čutila je, da sedi poleg nje mož, ki si je ohranil čist ženski ideal in ki ne bi nikdar stegnil svoje roke po kaki ženski samo radi trenutka. »Nisem hotela o tem govoriti«, a bila sem radovedna«, je dejala. »Radovedni, radi take ženske?« Bilo ji je, kakor da ji je dušo zalotil v trenutni nagoti. »Naročite nekaj za jesti«, je rekla, »in med tem bom pripovedovala o Draper-ju«. Pripovedoval je o svojem sestanku, kakor se za otroka prikroji povest. Poslušal je ter pozabil pri tem, da dela mož, o katerem govori, natančno po svoji volji ,in svojih prevdarkih. Samo na to je mislil, kaj je in kaj bo še vse — ona dosegla. Tudi na to ni mislil, da bo mogoče treba plačati ceno. Na tem lepem čelu je stalo zapisano, da bo Irsko rešila ta žena. Ta lepota bo pomagala Irski do cilja. To je mislil, več pa ne. Pripovedovala mu je, kako sl je posrečilo, zbuditi zopet Draperjevo zanimanje. Ni mu prišlo na misel, koliko od tega se je koncentriralo samo na Janino o7ebo, videl je samo ogenj upanja, ki je zopet zagorel na njegovih domačih vrhovih. »Pripravljen je, sestati se z Vami«, je rekla. »Stephen pride čez par dni nazaj, če hočete, ga pa lahko še prej pokličem. Danes je četrtek in večerja na St. Jamesovi cesti je lahko že v soboto.« »Ali ste povedali, za kaj ga hočem prositi?« »Nisem, a on ve.« »Kako to?« »Mogoče glavni stan Sinn-Feina ne čuva svojih tajnosti tako, kakor se Vam zdi. Pa če bi jih tudi, ta Amerikanec bi vedel vse. Ljudi pogleda in že ve, kaj tiči v njih. Med jedjo, ko ima polna usta, že taksira človeka do beliča.« »Ali ste mu zaupali, da rabimo orožje in municijo?« »Ne. To je mož, ki zadene v črno, ne da bi meril. Vgriznil je v sočivje, ko je rekel: Ali ste pripravljeni priznati, da so ljudje na Irskem pri kraju? Malo neprijetno me je dirnilo, moram pa priznati, da mi njegova odkritosrčnost pravzaprav ugaja. Ljubše mi je, da s polnimi ustmi jasno in odkrito govori, kot pa da bi vljudno čakal, da mu bodo usta prazna in potem samo pokazal, da je hinavec.« Začudeno jo je pogledal. Toliko ve o svetu in tako mirna! Napram njej se je občutil, kakor otrok. ‘ »In kaj ste mu odgovorili?« je vprašal. »Kaj naj mu odgovorim? To je človek, ki se ne da slepiti z besedami. Z zobmi preizkusi besede, kakor sumljive dolarje, Z njegovimi besedami sem odgovorila: Mislim, da so, mislim. — Videlo se je, da so delali njegovi možgani kakor računski stroj. »Kalkuliral« je. Nazadnje je pa od-ložil vilice ter me vprašal: In kaj so Vaše karte v tej igri?« Tudi Madden je imel dar za pripovedovanje, ni pa očividno razumel vsega, kar se je krilo v njenem opisovanju sestanka. Nehote je izustil vprašanje: »Kaj ste mu odgovorili?« »Kako naj bi mu bila to razložila«, je rekla tako tiho, da jo je komaj razumel. Nagnil se je preko mize, da bi ji bil bližje. V njenih očeh sta bila nemir in tuga. Menda tudi solze. »Ali vem sploh sama za svoje karte v tej igri?« je Šepetala. »Samo eno vem: vse bom storila, da bi pomagala Irski.« Njena roka je ležala na mizi in prijel jo je — ne trdno, temveč nežno, kakor kelih najdražje cvetlice. XIII. Oba sta občutila trenutek, ki se le enkrat doživi in vsi gostje v dvorani so kakor utonili v blesteči megli. V njegovih očeh je svetila neka neznana luč, hodil je po deželi onkraj sveta — in ona mu je bila ob strani. Samo nekaj trenutkov je držal njeno roko, spregovorila pa nista besede, dokler se ni pojavil natakar. Jana se je prva prisilila k stvarnosti: »Mislim, da morava poskusiti kot navadna smrtnika z naročeno jedjo.« Šele ko je bilo izgovorjeno, je spoznala, kaj pomeni. Priznal mu je s tem, da je podlegla čaru trenutka. Ko sta jedla, se je tudi on mučil s koncentracijo volje. Stavil je nova vprašanja glede Draperja, a videlo se mu je, kako se je silil. Vse, kar je še bilo, mu je povedala. Vprašala ga je tudi, kje bi se izkrcalo z Draperjevo ladjo vtihotapljeno orožje. »Gori na skalah waterfordske obale poznam staro, prazno hišo, ki gleda na Atlantski ocean.« Bilo je, kakor da začenja pravljico in kakor da ga otrok pozorno posluša. In vendar je bila ta pravljica resnica. Naenkrat je videla to hišo, kakor poteze človeškega obraza — čuječo, gledajočo v oceansko daljavo, odkoder bi prišel Anthony Draper . . . »Leži med Ardmoro in BIackwater~ reko pri Aoughalu,« je nadaljeval. »Ime hiše je Ardogina, last je pa starega Mac Kenna, ki je bil nekaj v sorodu z nekdanjim angleškim zakladnim kanclerjem. Prazna je sedaj, a Še vedno meblirana. V teh nemirnih časih se ne najde najemnik. Samo stari oskrbnik s svojo ženo živi tam. Hiša počiva na pravcati krtini samih kleti, ki so zvezane z vsemi votlinami daleč naokrog in tudi z onimi, ki se odpirajo v morje. To je prostor, kjer bi spravili puške na kopno. Če je orožje enkrat v votlinah, potem se lahko spravi v kleti, odkoder se počasi odnese.« Prenehal je ter strmel v njo z očmi človeka, ki naenkrat nekaj vidi, na kar poprej ni mislil. »Kaj bi rekli pri nas v glavnem stanu, če bi slišali kar tu govorim! Samega sebe večkrat vprašam, če sem pri pameti.« — In ko je videl nekaj v njenem obrazu, je pristavil: »Ne da bi bil nezaupljiv. Niti za trenutek! Mislim samo, kako je to čudno. Ali mislite, da bi prišla le besedica iz mojih ust, če ne bi slepo zaupal?« Vrnil se je zopet k hiši: »Sean Troy je oskrbnik. On je iz Ard-more. Nekaj si zasluži z ribarstvom in je pravi trski republikanec, mož, kakoršne-ga tam potrebujemo. Na delo že čaka. Včasih se pojavijo angleške torpedovke, pošljejo s čolni par mož na ogled in to je vse. Mislim, da angleška mornarica še ni ničesar slišala o Ardogini. Hiša je od Ardmore oddaljena tri milje. Sicer stražijo na obali vse točke, ki jih smatrajo za važnejše, a je dovolj tako temnih noči, da se še roka pred očmi ne vidi. Natančno tudi vemo, kedaj in kod krožijo angleške križarke. Najbližja policijska postaja je Youghal. Prej so imeli Angleži tudi v Ardmori ob glavni cesti svojega sergeanta s par možmi, sedaj so pa tam tla prevroča. Od Ardmore do Youghal je devet milj. Cesta je samotna. Enkrat je treba po mostu preko reke, z brodom bi bilo pa še bližje. Brod pa stražimo mi in voda je deroča. Kdor pade od krogle zadet v njo, se ne prikaže več. Zelo samotni kraji so to. . (Dalje prihodnjič.) Za Miklavža! Lepo krzno za obšitek plaščev in oblek je najlepše darilo, jene vrste so po nizkih cenah L. ORNIK Vse zaže- v zalogi pri KOROŠKA C. 9 Najlepše Miklavževo darilo je: obleka, perilo itd., katero dobite najceneje pri tvrdki J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. XX Lovska puška ceneno na prodaj. Mejna ulica 22, pritličje. 2317 Prejel sem novo kolo kot nagrado pri »Nadi«. Maribor. Glavni trg na š. 1040. Križanec, pekovski vajenec, Maribor, Koroška 11. 2325 Prazno sobo iščem v bližini gl. Aleksandrova 45. kolodvora. Košir, 2322 Bela otročja postelja z mrežo in tapeciranimi žičnimi vložki na prodaj za 400 Din. Sodna ulica 25, III. 10. 2320 Na prodaj velik železen štedilnik in lepa bela kuhinjska oprava. Vpraša se pri Koširju, Aleksandrova 45. 2321 Pošteno učenko z meščansko šolo sprejme papirnica Nowak, Gosposka ul 9. 2323 Moško kolo znamke »Waffenrad« malo rabljeno ceneno na prodaj. Naslov pove uprava lista. 2324 Naznanilo. Perem vsakovrstno domače perilo, belo in plavo po nizki ceni. Jamčim za Čistost, snažnost in točnost. Julijana Jugovič, Vodnikov trg 3 b, dvorišče. 2319 losip Šinigoj trgovina z delikatesami Maribor Aleksandrova 18 2280 • ■onaaanamaaamaamaMaiaanmaaBaamnaaaaiaPMBiaHHaHi | najprimernejše darilo za MIKLAVŽ IN BOŽIČ Uvantedn* prilika se Vem nudi, da garantirano kupite kot darilo 14. karatno zlato nalivno pero, Izvrstne kakovosti, katero Vam pošljem ftanko, ako pol" Dete Din 50«— naprej. Navesti je treba le ako želite pero z ostro, manj ostro, malo topo ali močno topo končnico, izrabite to lavanredno ugodno priliko, ker vem, da boste Isto vsakomur priporočali. Pero je v ceni brtz konkurence in Imam edini samoprodajo ae celo Slovenijo. Zahtevajte isto tudi v domačih trgovinah. EKSPORT IN VELETROOVINA «318 VILKO WEIXL, MARIBOR JL T Aleksander in Marija Klešlč, naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskrcno-ljubljena mati, oziroma tašča, gospa Sidonlja Kiešii zasebnica danes 4. decembra 1928 ob 'A4. uri zjutraj po kratki boiezni v 79. lccu svoje dobe mirno boguvdana preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v Četrtek, dne 6. decembra 1928 ob 15. iz mrtvašnica mesinega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnlca bo darovana v petek 7. decembra ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 4. decembra 1028. 2316 Nijprlmsraojia Miklavževa darila! N*jvečj* izbira vsakovrstnih pletenin, kakor pletenih oblek, kostumov, jopic, vest, puloverjev I. «• «*• v vseh barvah In velikostih se dobi edino r pletainl M. VEZJAK, Maribor, Veirin ska 17 Radi prevelike zaloge zelo znižane cene! 2285 Najlepše in najcenejše Miklavževo darilo za naše malčke sta lepo ilustrirani knjižici Dolgouhi Jernejcek in Princesa v pomaranči Broširana knjižica Vas stane samo 12 Din, vezana 16 Din v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 13 % Uddiants predstavnik tedaJatelja In uredrlk: Pran B r o * o v l e v Mariboru. Tiska Mariboiska tiskarna d. d predstavo* 6 t a a k o Q • t • 1 a v Mariboru.