Štev. 52 (Tek. račun s pošto. • C. C. cob (a Posta)
IMJJJ^UJUWIWAWl
V Trsti, petek 24. lecembra 1926.
Leti IV.
Iik»ja ruk pat*k Hopild««. Iidaj« konaeral} Malega lista. Nasi«v r Hall Hat, Tri»et«, «a-»ella centro 37, — Urad : Tla Imkrlani 9-111.
Oigtvanl urednik: dr. L. BKBOS.
POSAMEZNA ŠTEV. 25 STPTIHK.
NABOČNINA ra calo Uto 1» L., pol lotu 5 L., četrt lata e L. — IZVEN ITALIJE
celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L.
MALI Ll
TEDNIK ZA NOVSCE IN POUK.
Mali koledar.
Petek, 24 decembra: božična vigilija; Adam in Eva. — Sobota, 25.: Božič-Roj-stvo J. Kr. — Nedelja, 26: Sv. Štefan. —
Ponedeljek, 27.: Janez Evangelist. — To-rok ,28.: Nedolžni otroci; Kastor. — Sreda, 29.: Tomaž; Kalist. — Četrtek, 30.: Evgenij; David. — Petek, 31.:	zadnji
dam leta; Silvester; Melanija.
MALE NOTICE
Mussolini proti nasilju.
Na go riško kvestiuro so bili poklicani zastopniki vseh slovenskih organizacij v Gorici. Komisar Colitti jim Je prebral pismo ministrskega .predsednika Mussolinija. Mussolini pravi, da je zvedel za vse hudobije, ki so bile ob priliki zad njega atentata .narejene v Gorici proti Slovencema Obžaluje, da so se take reči ugodile in zagotavlja, da bodo krivci postavno kaznovani.
Upravne spremembe.
Videmski prefekt Spadavecchia je šel proč. Na njegovo mesto je prišel dr. Avguštin Iraci. Za goričkega podešt-ata je imenovan senator Bombič. Za faustovskega komisarja na Reki je imenovan Host-Vonturi, v Poli pa Ivan Mrak. Za podeštata v Poli bo dr. Anton Me-rizzi. Za občinskega komisarja v Trstu je imenovan komendator Frcmteri, dosegaj podprefekt, v Novari.
Kaj se mudi.
Komur je voda odnesla zemljo, lahko zahteva, da se mu uničena parcela v •/.nmiljiški .poli prepiše in če ni več rab-na, oprosti davkov, če' hoče, da bo o prostitev veljavna že 1. 1927., mora pri zemljemerskem -uradu zahtevati revizijo S0 pred novim letom. Pa četudi ta rok zamudi, naj kasneje me pozabi zahtevati revizije. Revizija jo uradna in brezplačna.
Pozdravi iz Padove.
Fantje od zrakoplovnega oddelka v Padovi voščijo prijateljem in znancem '"esele praznike, Malemu listu pa mnogo naročnikov. Sedej Peter iz Ravni pri Cerknem, Koren Fran iz Drežnice, Pirih Andrej iz Trebenč pri Cerknem, Koren Alojz iz Magozda pri Kobaridu, Saveli ^r&n iz Čekovnika pri Idriji, Hvala Fran r‘ Vrha pri Bukovem.
ll Afrike.
Od avtomobilskega oddelka iz Cirenaj-*ce Pozdravljajo vojaki: Oec Ivan, Erzel;; Požar Viktor, Utovlje; Rodica Herman, Snoar'« pri Sežani; Rupnik Ivan, črni v,,h; Grošelj Ivan, Vojsko nad Idrijo; Go-•^ček Albert, Solkan; Cink Ivan, Budanje.
I* Ferrare
^'dravlja.o Jagodnik Alojzij v Bistrico, Manfreda Ivan v Čadrg, Marušič Marij * lokvice, Iskra Anton v Novokračino. ■ tcdfa Adolf v Volčjigrad.
b VeroellL
Junaki 53. regimenta pošiljajo (pozdrave in voščijo vsem Slovencem vesele Praanike in srečno novo leto. Štravs Ja-*t°h, Padež; Petrinja Marij, Petrinje; Po. los Fran, Klanec; Kuret Anton, Progarje; Cek Jože, Hrušica; Čekada Jože, Jasen; fužina Josip, Prelože; Gregorič Marij, *^®kani; Božič Mihael, Raspor; Mavrič ^ran, Log; Furlan Angel, Kortine; Uj-^ Ivam, Vele Mune; Počkaj Jože, Slope.
Da ne bo ramen) a ve.
* Edinost» piše, da je treba do movega uničiti «bo<rovoga lubadar j a» po ®0zdnih nasadih. Postava pa govori o ®°8enici, ki zaprede vrdiče in se zove naše «borovi preloc». Laški izra* je *Processionaria del pirno* (ker spomladi
'a procesije — dolge kač« samih gose-Torej prelca je tr«ba uničuj Pa le ga dajte !
Gozdni mož in njegova palača
Skrivališče tatov odkrito
Na Nemškem je kraj Erkner. V tisti soseščini so bilo tatvine in vlomi na «nočnem» redu. Neko noč so bili tatje tako drzni, da so vlomili v tri hiše, ki so stale druga tik druge. Policija si je prizadevala mnogo, da izpazi tatove, a ni Imela sreče. Policijski pes je ponovno vodil na železniško postajo in jeli so domnevati, da so tatje berlinski mojstri.
Samo srečen slučaj je pomagal odkriti tatove. V okolici Erkuerja je neko jezero, zraven pa sredi močvirnega sveta gozdič, porastel z nizkimi borovci, sličen nekakemu otoku. Dve ženski, ki sta v gozdu delali, sta oni dan opazili, kako je neki moški šel skozi tiste nizke in goste borovce, potem pa kar izginil, kakor bi ga bila zemlja požrla. Ena je ostala na preži, druga pa je hitela obvestit varnostno oblastvo. Orožnik in gozdar sta oblezla ves gozdič, a našla nista nobenega človeka. Lo na enem kraju se je poznalo, da je bil pesek sveže razgreben. Opazovala sta tisto merjto bolj natanko in res opazila prav blizu tam, da. je ruša urezana v pravilen kvadrat. Ta kvadrat sta začela preiskovati in — vzdignila pokrov. Pokrov, z rušo spretno maskiran, je kril vhod v podzemeljsko jamo.
Orožnik je takoj zlezel v jamo; za njim gozdar. Spodaj je bil prostor, podoben mali sobici, 2 m širok in nekoliko daljši, ter udobno opremlJen.N a postelji je ležal, pokrit s fino pernico, mo-
žakar; spal je ko polh. Oba sta ga začela tresti ln ga vzbudila. Potem sta o-gledala njegovo stanovanje bolj natančno. Stene so bile vse z deskami obite in pokrite s tapetami. Za deskami omare; notri klobase in druge dobrote ter zaloga cigaret, čokolade itd. Našli so celotno kuhinjsko opravo in vinsko klet. Tudi peči ni manjkalo. Kdo bi neki pozimi zmrzoval, če ni treba ? Vse te reči so bile pokradene v Erknerju in po soseščini. Na enem lestveniku niso mogli vsega naenkrat odpeljati v Erkner; bilo je blaga za eno pošteno selitev.
Orožnik je vpraševal gozdnega moža, kdo je, kaj tukaj dela in kar je še take policijske radovednosti. Mož ni povedal imena. V jamo pa da je prišel slučajno, ko se je po gozdu izprehajaL Začuden je odkril to pravljično bivališče in kar je bil truden, se Je vlegel na postlano posteljo ter zaspal. Tako se je čudak izpovedal, ker nekaj Je treba reči. O-nadva sta ga tedaj vprašala, kako da nosi obleko, ki je bila nedavno ukradena iz uradniškega konsuma. Na to pa ni vedel odgovora. Tudi odtis njegovih nog se je ujemal z odtisom tatinskih sledov po Erknerju. Ime je gozdnemu možu policija sama poklicala v spomin. Bil je Pavel Borch, znan malopridnež, ki }.<■■ ttfel iz ječe in se skrival kot puščav-nik-tat. Zapustiti je moral ljubo samoto ln oditi z gospodi nazaj v hišo, ki je za take napravljena.
Desetletnica.
Ta božič je deset let, odkar smo tavali v največji revščini in lakoti. Kako lepo je naš pesnik Kuret opisal te žalostno prizore :
«Zaman zdaj prosijo očesca motna, Zaman zdaj prosijo ročico vele,
Zaman zdaj prosijo usteča. suha:
Mati, kruha, kruha !»
In res, ni ga bilo !
Tisočstoletnica sv. Cirila. Koncem leta 826. ali začetkom 1. 827. po Kr. r. se je rodil v Solunu fantič, ki so ga krstili za Konštantiina, a doma so mu rekli «kirillos» (gospodičič). Ta je postal slaven kot oznanjevalec krščanske vere med. Slovani v Srednji Evropi. V teh dneh se torej slavi enajsta stoletnica njegovega rojstva. Jugoslovanski Škofjo so izdali ob ti priliki posebno skupno pastirsko pismo, kjer priporočajo, da je treba moliti, delati in žrtvovati za cerkveno edinstvo, da bi se vsi Slovani združili v veri sv. Cirila in Metoda. Glavni dan stoletne proslave bo 14. februarja.
Nova dolžnost Uradni list «Gazzetta UfQcialc» je prinesla dekret, kateri določa, kdo se mora dati cepiti proti Jetiki. Rečeno Je, da tisAi, kii Ipirevažajo ibolnike, ki delajo v javnih pralnicah in pri javinih vodovodih; slednjič tisti, ki imajo opravka pri zbiranju in razpečavanju mleka.
Te nesrečne granate.
V Červifnjanu je poseben podurad za pobiranj© vojnega materiala in streliva. Ker se še vodino ponavljajo nezgode z granatami, poziva ta uirad ljudi, naj se nikar takih reči ne dotikajo, ampak jih naznanijo orožnikom, ali naj obveste naravnost urad v červinjamn, kateri bo preskrbel, da se teke reči odstrane. tirad javlja tudi, da bodo kaznovani tisti, ki se na skrivnem pečajo z nabiranjem granat in takih reči.
Angleška postavodaja.
Iz davnih časov, ko se je Anglija odtrgala od katoliške cerkve, se Je v državnih postavah nabralo polno odredb in ukazov, s katerimi so je omejevala katoličanom svoboda. Prva taka postava jo bila iz 1. 1550. proti latinskim bukvam; potlej so so vrstile ena za drugo do časov kraljice Viktorije. V novejšem času se kajpada nobeden ni več oziral na mrtvo črko starinskih postav, a formalno so bile še v veljavi. Letos pa sta obe zbornici izglasovali, naj se vse pro-tikatoliške postave razveljavijo to brišejo. Tako je Anglija zopet naredila korak na poti povratka h katoliškemu Rimu.
NE POZABITE I
Pred novim letom morate zamenjati bankovce po 25 lir. Po novem letu jih boste lahko za klobuk pripeli.
Koliko jo konfiniranih.
Po uradnih podatkih je država iz var-inostnili razlogov konflnirala vsega skupaj 942 oseb. Konllnacija obstoji v tem, da se dotična oseba ne sme ganiti iz kraja, kjer jo policija nastani. Nekateri od konfiniranih so bili pomiloščeni.
Prihranek.
Finančni minister Volpi je v rimskem senatu razlagal, da je državna blagajna privarčevala v računskem letu 1925.-1926. lapo svoto 2 milijard in 268 milijonov lir.
Rusija Pašiču.
Pri Pašičevem pogrebu je bil tudi venec z velikim rdečim trakom ln napisom: «Nikoli Pašiču — Sovjetska Rusija«. Kdo je ta vemec dal, se ni moglo dognati.
Patrona zrakoplovcer
je loreška Mati božja. Njen praznik je 10. decembra in so ga l»tos ponekod zrakoplove* praznovali s primernimi slovesnostmi.
CENA OGT'HOV
Za J cm. vi-
Pri 15 Vira. ofcjar' ?
i9 •/«,
.... 30 stotink vsaka beseda iiskn ; mastno 40 st, beseda]; z —HI ČRKAMI 60 st. beseda. Pri stalnem oglašanja primeren popust.
,(U -at.nl
.)	t>ia)
* >*l>) 50%
vsem naročnikom, čitaieljem, sotrudnlkom in dopisnikom, našim izseljencem, vojakom in vsem Slovencem vošči Uredništvo in uprava.
Fašičevi sodobniki.
Ivo je umrl Nikola Pošič, so se ljudje •njegove slarosti domislili: Zdajle je pa tudi nam uata odbila. Vest o Pašičevi smrti jih je tako pretresla, da so se mnogi onesvestili. V samem Belgradu jih je leglo sedemnajst. Listi so javili, da je tudi predsedniku narodne skupščine, Trifko-viču, prišlo slabo med pogrebom; V Pančevom je neki Ilija Miloševič, brž ko je zvedel za Pašičevo smrt, naredil testament in določil vse podrobnosti za svoj pogreb, češ da mm je neka ciganka uro smrti tako napovedala in da bo zjutraj ob petelinjem petju izdihnil. Zdravnik pa mu je dal sredstvo za pomirjenje živcev in mož se je zbudil drugo jutro zdrav. Prižgal si je tobak in dejal: «To pot se je ciganka zmotila«.
Proti sleparjem.
Fašistovski komisar za tržaško deželo, poslanec Bardu zzi, je nedavno izdal objavo v strankinih zadevah. V tisti objavi ostro obsoja neke vrsto nadlegovalcev, ki hodijo okrog ljudi, zilastl trgovcev, gostilničarjev, učiteljev itd., ter nabirajo maročnike-podpornike za vsakovrstno prismojene časopise in revije. Seveda je laka podporniška naročnina višja kakor navadna. To nabiranje, pravi Bar-duzzi, se vselej izvrže v izsesavanje v imenu fašizma ter na korist «nabirate-]jw». V tržaški •! oželi, nadaljuje komisar, so sme plačevati samo navadna naročnina. One «nabiratelje» pa poziva, nai se spravijo iz dežele drugače jih bo dal prisilnim potom odpraviti naza'> v njihove kraje.
Moška beseda, za katero smo g. Bar-duzziju hvaležni ! Pozivamo občinstvo tudi s svoje strai, naj nepoznanim in nadležnim «nabimlcem» pokaže vrata. Vemo dobro, kako se izdajajo raane revije. Vse njih branje ni vredno pipe tobaka. Mešetarji pridejo v hišo ln pokažejo številko take revije, tiskano na finem papirju in polno slik. Naslov revijo je ponavadi strašansko patrioti Cen. Zraven tega še mešetar naravnost zatrjuje, da jo stvar fašistov sita ter namiguje, da bi ne bilo zdravo njega odpraviti od hiše brez denarja.. Prav mnogo ljudi mu nasede. Ko Je denar pobran, pa se rado zgodi, da tista revija neha izhajati, če pa izhaja, itak ni za drugo ko za papir.
Torej pokažite vrata mešetarjem. Pameten človek )ne izmetuje denarja za prazen nič. Če mešetar grozi s fašizmom in podobnimi rečmi, izročite zadevo orožnikom, da ga bodo ohladili. Če je treba, pritožite se tudi na višje o-blastnije. Denarja pa le nikar ne dajajte iz golega strahu, kajti čimbolj boste pohlevni, tembolj bodo postopači predrzni.
Naročnikom.
Dobili smo od raznih strani pritožbe, da list po več dni zakasni Obrnili smo se radi tega na tukajšnjo prefekturo ter dobili zagotovilo, da se nered odpravi. List oddamo na pošto v Trstu ob četrtkih zvečer. V petek in soboto mora dospeti na vse pošte, če se bo nered kje nadaljeval, nam še sporočite.
Civiiti jttiisiii
(Piše poslanec Besednjak).
Pred več ko dvema letoma so se obrnili name nekateri čuvaji iz jetmišmic, ki so bdili odpuščeni z službe in upokojeni s staro avstrijsko pokojnino. Družinskim očetom s 15 do 30 let službe bila je odmerjena pokojnina, ki je znašala od 90 do 140 Jir .na mesec.
Zahtevali so, maj jim izposlujem v Ri-tnu povišek, češ, da se ne morejo preživljati s takimi plačami družine.
Začel sem se zanimati in edini izhod je bil, da se naši čuvaji izenačijo z njihovimi tovariši iz starih pokrajin in u-pokoje tudi oni po italijanskih postavali.
Ministrstvo je spoznalo, da se godi našim čuvajem socialna krivica in je pristalo na izenačenje (asimilacijo), ali kljub temu je bilo potrebno več ko dve leti dela, preden se je stvar izpeljala.
Šele 6. decembra t. 1. som prejel odrešilno pismo od glavnega ravnateljstva za zapore v Rimu, da so bili istega dne predloženi pokojninski odloki /za poedine čuvaje državnemu računskemu dvoru (Corte dei contf) v odobrenje.
Stvar je torej rešena, a preden se izvrši odobrenje, mineta najmanj še dva meseca. Da bi šlo čuvajem .na roko, je ministrstvo poslalo pred dnevi prefektom ukaz, naj odštejejo prizadetim novo pokojnino in za.stan.ke takoj, četudi niso še pokojninski odloki odobreni.
Tako prejmejo čuvaji, kar jim gre, prve dni januarja. Da bi dobili denar že pred božičnimi prazniki, žal ni bilo mogoče izpeljati.
Koliko čuvajev je ?
Vseh skupaj jjh je 38 iz novih pokrajin. Jaz sem se zanimal za sledeče : Baucon, Čebokli, Furlan, Mavrič, C.rion, vdovo Orel, Šknrabot, Spazzajpam (iz Gorice) in Batič, Božič, Cerkvenik, Cimger-le, Češnovar, Sila, Stanič, Zabukovec in Wengust (iz Trsta).
Tem čuvajem pritičejo poleg nove pokojnine tudi zastanki za tri leta, ker jim tečejo poviški od 1. jan. 1924 dalje. Za-stanek obstoji v razliki med novo In staro pokojnino. Letno razliko je treba potrojiti in tako izračuna lahko vsak sam, kar mu gre.
Vdova Orel prejme za zastanke samo od 1. januarja 1924 do dneva, ko je njen mož umrl.
Zakaj je bilo treba toliko čakati?
Tekom teh dveh let so čuvaji iz Gorice in Trsta neštetokrat obrnili name, tožili, obupavali, in, se jezili. Mislili so si morda, da se jaz dovolj.no ne brigam ali da ministrstvo nima dobre volje. Izjavljam, da je uradništvo v Rimu storilo vse, kar jo moglo, a da je uradna ma šiua brez krivde oseb neprestano zastajala. Treba je bilo dopisovati s prefekturama v Vidmu, v Trstu, v Puli in v Trentu, zahtevati od vsakega čuvaja mnogoštevilne listine, kakor krstni list, avstrijski odlok imenovanja, državljanski list, poročni list, vse odloke o napredovanju itd. Večkrat so trajali meseci, preden si je posamezen čuvaj poskrbel potrebni dokument. Zadostovalo je na pr., da je tajnik takega županstva bil nemaren in pustil ležati spis na mizi.
PODLISTEK
O Venezla . . .
(Konec).
Mlad menih je razkazoval cerkev in kapelo. Kupili smo par lepih fotografij to cerkve. Vsi smo dali prav Jožu, ki je kritiziral, da ni lepo, ko prodajajo razglednice v cerkvi !
Marsikaj lepega smo še videli. Videli smo celo procesijo Amerikaincev, ki so si ogledovali Markov trg. Skoro vsak ■svojo rdečo knjižico in daljnogled. 0-koli pa množico prodajalcev in kričačev 7. razglednicami, mozaiki in drobnarijo. Se golobi so se v gručah zbirali in začudeno obletavali Angleže. Ali so slutili zlato ?
pa.se je zavlekla zadeva vseh čuvajev ■za par mesecev.
Ko so po dolgih mukah bili v Rimu vsi spisi zbrani, asimilacijski odloki sestavljeni in podpisani od ministrstva, je ravnateljstvo zaporov v Rimiu hotelo čuvajem pomagati in poslalo odloke prefekturam, naj kar one zračunajo nove plače. Ali kaj se je zgodilo? Računali so in računali ter izračunali, da dobe čuvaji približno isto plačo kakor prej ? Kje so poviški ? so me obupano spraševali čuvaji. Spominjam se, kako sem hitel avgusta 1925 v Videm k prefektu Rieciju in nato v Rim k ministrstvu.
Ministrstvo je nato odredilo, na,' pošljejo prefekture vse spise zopet v Rim.
Dolgovi do države.
Ko smo pregledovali spise, sta nastali dve novi težavi. Predvsem smo se bali, da bi po italijanskih zakonih nekateri čuvaji zgubili pravico do pokojnine, ker niso imeli 15 let službe, dočim jih je v Avstriji zadostovalo le 10. Potrebno je bilo paziti zato posebno na vojaška leta, da se vštejejo v službeno dobo. Ministrstvo se je obrnilo na vojaška okrožna poveljstva, naj vpošljejo potrdilo o vojaški službi vsakega posameznika. Za mnoge ni bilo mogoče izslediti dokumentov, ker so služili v Avstriji pred 20 leti, drugi so službovali v krajih, ki danes ne spadajo pod Italijo. Pisati je bilo torej treba tudi v tujino. — Zopet je bilo tako zgubljenega mnogo časa.
Druga težava je obstojala v tem, da so
Kako Je
ITALIJA.
Zadnjič smo poročali o vtisu, ki ga je naredila pogodba med Italijo in Albanijo. Sedaj sta že obe prizadeti postavo-dajni skupščini, italijanska v Rimu in albanska v Tirani, ratificirali (potrdili), pogodbo in je tdko že popolnoma veljavna. Jugoslavija pa se nekam neprijazno drž proti Italiji. Takozvane «Nettunske konvencije« še vedon čakajo ratifikacije od strani skupščine v Bolgradiu.
Italija je zadnji čas tudi z Nemčijo sklenila pogodbo, ki sicer ne pomeni zavezništva, pomeni pa vendar neko zbli-žanje teh dveh držav. Predmet pogodbe je določitev razsodišča za slučaj sporov med obema državama. V zvezi s to pogodbo se je pisalo, da bode nemški zunanji minister Stresemann prišel v Italijo podpisat in da se bo ob ti priliki porazgovoril z Mussolinijem.
NEMČIJA IN FRANCIJA.
V Ženevi je bilo zopet večdnevno posvetovanje, na katerem sta imela glavno 'besedo francoski vnanji minister Briand in nemški Stresemann. To posvetovanje moralo je priti kot posledica lo-karnske pogodbe in prijateljeskega zbli-žamja med Francijo in Nemčijo v Toarl-ju pred meseci. Nemčija je zahtevala, da se prijatedjstvo pokaže v dejanju, ker besede same ne bodo nikamor nič zalegle. Zahtevala je olajšanje nekaterih bremen, zlasti pa odpravo vojaške kontrole. Dozdaj namreč je bila posebna komisija zmagovalcev, ki je nadzorovala nemško vojsko in vojne priprave, da ne
Popoldne pa se nam je primerila ena, ki je vredna, da jo napišem.
Zopet smo se ukrcali na «vaporetto», ki nas je veselo nesel od postaje proti Sv. Marku. Bila nas je velika gruča, par-niček se je kar zazibaval. Pa vendar smo bili silmo veseli, Jože je pozabil včerajšnjo nesrečo. Ne vem, zakaj smo bili tako veseli, ali je bila vzrok steklenica kjantija ali dobro kosilo.
Gospa Ljubljančanka je sedela, mi smo stali. Stal sem poleg Stojana in gospoda trgovca. Janez je Stojanu nagajal z ljubljansko jmeglo in zabavljal čez dolgo ljubljansko vas. Pravil je, da je vodno, kadar je na frančiškanskem mostu kihnil, odgovorila dobra botra «Bo-glomčkaj« v Tivoli svoj: «Bog pomagaj!«
mnogi čuvaji imeli dolgove do države, ki so jih jim hoteli odtrgati od plače. Zahteval sem, naj ‘država te idolgove briše. Po obstoječih 'zakonih je bilo to nemogoče. Obljubili so mi zato, da bodo vtaknili v neki odlok, ki se pripravlja v ministrstvu, tak paragraf in ugodili moji želji. Zahtevali so pa natančen seznami dolgov, da bi zvedeli, koliko znaša strošek. Zopet dopisovanje s prefekturami.
Ko smo videli, da dolgujejo čuvaji državi samo nekaj nad 10.000 lir, je izšel končno 14. novembra 1926 odlok z obljubljenim paragrafom (št. 4).
Da bi rešil našim ljudem še 10.000 lir, katere bi jim bili odtrgali januarja od
150.000	zastankov, so je torej zavlekla rešitev do januarja 1927.
To so vzroki zamude.
Zdelo se imi je potrebno, da vse to popišem, ker so ljudje časih .nestrpni in hudi, a ne vedo, da so zakoni in ne ljudje krivi, alco se vleče kaka stvar časih leta po uradih.
Zakonskih predpisov ne morejo spremeniti h e posamezen poslanec) in ne uradniki.
Jaz se moram nasprotno uradnikom iz ministrstva še izahvailiti za njih trud, posebno pa bivšemu prefektu Riociju in državnemu podtajniku Suvichu, ki je zastavil ves svoj vpliv za ugodno rešitev.
V Rimu, 15. decembra 1926.
Dr. E. Besednjak.
politiko
bi Nemci kaj preveč vojaštva držali ali preveč vojnega materijala delali. Po sklepu v Ženevi, 12. t. m., bo ta nadzorovalna (kontrolna) komisija odpravljena. Zapustila bo Nemčijo dne 31. januarja. Kontrolo prevzame potem Društvo narodov. Seveda bo potom kmalu vsake kontrole konec. Glede trdnjav na meji proti Poljski so Nemci dosegli to, da se ne bodo podrle, ampak se le ustavijo utrje-valna dela. Če se o tem do 31. januarja ne pogode med sabo, bo odločevalo potem Društvo narodov.
Nemški uspeh.
Zadnja knferenca v Ženevi gotovo pomeni za Nemčijo velik uspeh. To priznavajo vsi časopisi. Francoski ministrski predsednik Poenkarč je hotel že razbiti pogajanja, kajti on je posebno srdit nasprotnik Nemcev. Toda Briand mu je odgovoril po telefonu, da bo odstopil, če mu ne pusti prostih rok. Poenkarč se je podal in konferenca se je zaključila z nemškim uspehom. Briand Je dobro Vedel, da se ne more uspešno ustavljati, kajti zlepa ali zgrda se morajo spremeniti počasi vsi mirovni pogoji iz 1. 1919. tako, da postane Nemčija v vseh rečeh neodvisna in samostojna. Francija se ne upa več misliti na novo vojno proti Nemcem; rada ali nerada mora delati mirovno politiko.
Mirovno odlikovanje.
Letos so dobili Noblovo nagrado za mirovno prizadevanje trije zunanji ministri: Anglež Chamberlain, Stresemann in Briand. Noblova mirovna nagrada, č
Malo preveč je že bilo — Stojam, jo skoro zameril, mi smo se pa od srca smejali. Kar naenkrat se pa z uljudnim «Sousi, signor«, prerije med mene in trgovce lepo oblečen gospod. Študenta sta nas zabavala, mi smo se smejali ... kar naenkrat pa zakliče ljubljanski gospod : «IIop, Ceflzelj, te že imam !« in zagrabi z obema rokama močno roko vsiljivega gospoda. Ta roka je bila vsemogočna roka žeparja, ki je hotel preiskati gospodovo listnico. To ti je bil prizor ! Tujec: «Scusi, signor 1» Ljubljančan po slovensko: oPrimejdun, da ne boš prišel zdaj »kozi!» Tujec: «Prego, prego tanto !» Gospod: «Nič s prekljo! Orožnikom te bom dal !» Smeh na parniki), vse se je rinilo k ljubljanskemu junaku. «Vaporetto» se je ustavil, orožnik j«
je pravim možem podeljena, več velja kot vsi zlati križci in naslovi. Za kulise velikih politikov pa ima malokdo tolikanj vpogleda, da bi presodil, ali so ti možje odlikovanje zaslužili. Če jih presodimo po njih zunanjem delu in njih besedah, potem lahko rečemo, da so si v resnici ti trije za ohranitev miru v Evropi najbolj prizadevali. Več kot zgolj slučaj je torej, da je odlikovance zasluženo plačilo doletelo prav tik pred razpravljanjem o taki zadevi, ki bd lahko postala jabolko razdora med Nemci in zavezniki.
Ko je predsednik Vandervelde odlikovancem častita!, je prvi odgovoril Briand, češ, da odlikovanje ne velja toliko njemu kot ideji, za katero se je vedno boril. Chamberlain je odvrnil, da pomeni domenek >s Stresemannom zmago te i-deje, za katero je odlikovan. Stresemann je pa prav pesniško povedal, da je bila pot do Locarna dolga in da tudi po Ženevi ne pihljajo venomer sladke sapice, a velike ideje so še zmeraj prej ali slej zmagale. Ozračje je po teh govorih postalo še ugodnejše za prijateljsk« sklope.
Politična kupčija.
V angleški liberalni stranki je bil dolgotrajen razdor med voditeljema if-squithom in Lloyd Georgom. Ko so pred kratkim razpravljali, katerega bi volili zanaprej za predsednika stranke, je Lloyd George ponudil za strankino blagajno milijon funtov (115 milijonov naših lir !), če izvolijo njega. Strankarji so bili lepega kupčka silno veseli in pritrdili. Potlej se je pa vzdignil lord Grey Ln se postavil proti Georgu. Vendar kaže, da bo ostal George na vrhu, ker je dejansko najbolj sposoben vodjitelj in pa denarja ima kakor pečka.
Mir bo.
Za francosko bojno mornarico bodo prihodnje leto začeli graditi novih trideset ladij.
Katoliško ni samo latinsko.
V Rimu se je vršila 5. decembra v cerkvi sv. Klementa, ker je tudi grob slovanskega apostola sv. Cirila, za Rim povsem nenavadna cerkvena svečanost. Posvečen je bil v škofa bolgarski svečenik Kurtev. Je to prvi bolgarski katoliški škof, toda pri vsem tem je zanimivo, da se je cerkveni obred posvečenja vršil v staroslovenskem jeziku, pri čemer so se upotrebljavale v glagolici pisarne knjige. Tekom obreda je prepeval liturgične pesmi v staroslovenskem jeziku zbor gojencev rusinskega kolegija. Na mnogotevilno udeležence te cerkvene slovesnosti je vplival staroslovenski obred s tako silo, da se tekom treh dolgih ur skoro nihče ni maknil s svojega mesta. Slovesnost jo dosegla svoj višek, ko je novoposvečeni škof ob prepevanju prekrasne pesmi «Mmogaja Ijeta«, podelil svoj prvi škofovski blagoslov.
Otročji samomori.
Na Dunaju še niso pozabili, kako |e 4 le ton deček skočil skozi okno in se ubil, ker niso starši privolili v njegove kaprice. Sedaj pa poročajo, da je pila lizol neka 3 letna deklica od žalosti za umrlim »dedom. — Pa pravijo, da ini hudiča!
pristopil, uklenil uljudnega tatu in tudi Ljubljančana povabil s seboj !
Še tisti dan jc večerni list prinesel novico, da je neki «Nemec» ujel žeparje. Ta je bil zelo ma glasu. Bil je Turek iz Malo Azije, ki je že po vsem svetu že-paril.
Tako je končalo našo romanje z veselo zgodbo. Zvečer, ko smo pili zadnjo čašo v slovo, nam je bilo težko vsem. Težko po družbi, težko po Benetkah. Predino nas je vlak odpeljal proč, smo počastili še enkrat prelepo mesto z Janezovo pesmijo:
O Venezia prelepa, ti kraljica, ti kraljica si srca 1 Tako smo prekrstili mesto na laguna* — — — Se na svidenje v Benetkah !
EŠ9GEEEEE3GE
-vIPiP
3EE
iJGEriEE53G
E1SE=E^BE
3B
Slava v višnjih Bogu i na zemlji mir človekom blagovolenija!
Na to sveto noč...
"Rodila boš sinu!«
Revica prej in slej ostala mati, Kralja je miru.
Beseda je meso postala,
Gabrijel je prav govoril, božja nam ljubezen dala ie rešitelja iz neba.
Gudei velik Rog je storil *z ljubezni do sveta.
Betlehem, oj mesto srečno, srečen ves človeški rod, oreh in zanj vso kazen večno nam odjmstil je Gospod..
Pozabimo, odpustimo vse krivice
med seboj
m ljubezen vsepovsod Haj zavlada, med rodovi nu to sveto noč nocoj!
Betlehemski hlev
Liovanni Papini, duhovit sodobm Pisatelj, se je po milosti božji izpreo-brnil od modernega paganstva k živi katoliški veri. Napisal je za moderne bodi knjigo o Jezusovem življenju. Ta knjiga, kakor sploh njegovi spisi, diha Preprosto odkritosrčnost, ki vzbuja v kravcu začudenje in odobravanje. Iz lste knjige je vzet sledeči sestavek. Jezus se je rodil v hlevu.
Hlev, pravi hlev; to ni mikavno, vitko stebrišče, kakor so je zgradili krščanski slikarji Davidovemu'Sinu, kot ki se bili sramovali, da je njih Bog le-Z&1 v bedi in nesnagi. Tudi niso to jamice iz mavca, ki si jih je izmislila 8ku.lkobna domišljija kiparjev v mo-jternih časih: nežno poslikane, v lepih karvah, snažne in v lepem redu, z zamaknjenim osličkom in otožnim volkom, na strehi angelci z veličastnimi karajočimi okraski, kraljevi služabniki v Plaščih in pastirji v kučmah klečeč 11 a obeh straneh.
To je hlev, resnični hlev, zaprto bivališče za živali, ki garajo za človeka, ‘uarodavni, siromašni hlev v starodavni vaseli, po ubožnih pokrajinah, v 'kzusovi domovini; to ni lopa z glavi-£astimi stebri, tudi ne umetno zgrajeni ^°hjskj hlev današnjih bogatašev ali ePa kočica, o božičnih praznikih. Hlev nič drugega ko štiri raskave stene. Pniazana tla, tramovje in škrilasta stre-la- Hlev je navadno temen, nesnažen, v njem neprijetno diši: ni snažnega me-8ta razen jasli, kamor gospodar poklana seno in krmo.
Travniki spomladi, sveži v jasnih ju-Hli, valujoči v vetru, obsolnčeni, rosni, poteči, sc pokosijo; železo poseka ze-®no travo, visoke nežne liste; hkratu ®e porežejo lepe, bujne cvetke, bele, deče, rumene, modre. Vse oveni in se P°suši, dobi bledo in enotno barvo se-Voli vlačijo potem domov mrtvi Plen velikega travna in rožnika.
In ta trava, te cvetlice, te posušene astline, te cvetke, ki vedno dišijo, so "^rn v jaslih, da tešijo glad človoko-'rn sužnjem. Živali jih z velikimi čr-uni gobci počasi premlevajo, in ma-v° Pozneje se cvetoči travnik spremeni * *n°j in se pomeša med steljo na le-<išču.
T° je tisti pravi hlev, kjer je Jezus piŠel na svet. Najbolj umazan kraj na 'etu je bil prvo bivališče edino Čiste-jbu med rojenimi iz žene. Človekov Sin, j1 so ga umorile zveri, katerim je ime g. d j e, je imel za prvo zibel jasli, kjer ■vali prežvekujejo čudežne pomladne Cvetice.
Jozus se ni rodil v hlevu slučajno.
1 ni svet ogromen hlev? Ali nc
spreminjajo ljudje najlepšili, najčistejših, najsvetejših reči po peklenski al-kemiji v blato ? Potem se zleknejo na grmade gnoja in imenujejo to «veseliti se življenja »■.
Na zemlji, v tem nestalnem svinjaku, kjer vse lepotičje in vse dišave ne morejo utajiti in zakriti gnoja, se je ne nadoma neko noč rodil Jezus iz Device brez madeža, zgolj z nedolžnostjo obdan.
Prvi Jezusovi molilci so bile živali, ne ljudje. Med ljudmi je poiskal pre proste, med preprostimi otroke — bolj preproste, krotkejše so domače živali te so ga sprejele.
Čeprav sta ponižna, čeprav sužnja šibkejših in bolj divjih bitij od njiju sta vendar osel in vol gledala, kako poklekajo pred njima množice.
Jezusov narod, posvečeno ljudstvo ki ga jo bil Jahve osvobodil iz e-giptske sužnosti, ljudje, ki jih je Mojzes same pustil v puščavi, da se je šel pogovarjat z Večnim, so prisilili Arona, da jim je naredil zlato tele, da so je molili. O sel je.bil na Grškem posvečen bogo vom Aresu, Dionizu in Apolonu Hiper-borejskemu. Ohos, perzijski kralj, je po stavil v svetišču boga Fta osla in ga velel moliti. Nekaj let pred rojstvom Krista, njegovega bodočega gospodarja je Oktavijan Avgust na poti k svojemu brodovju, na večer bitke pri Akci-ju srečal moža z oslom. Živali je bilo ime Nikon (Zmagujoči), in po bitki je cesar dal postaviti v svetišču bronastega osla, ki je spominjal na zmago.
Kralji in narodi so se dotlej poklanjali volom in oslom. Bili so zemeljski kralji, narodi, ki so ljubili materijo Jezus pa se ni rodil, da bi na zemlji vladal ali ljubil materijo. Z njim se bo nehalo češčenje živali, Aronova sla bost in praznoverje Avgustovo. Živali iz Jeruzalema .ga bodo umorile, sedaj ga pa grejejo betlehemske s svo jim dihanjem.
Iiiit i Btllehtnii
Ko se prižgo božične svečice in ko done zvonovi skozi plešoče snežinke ter vabijo k polnočnici, takrat se naša domišljija rada pokrene tjakaj na ono mesto, kjer se je prvikrat razlegal klic «Mir ljudem na zemlji !» Že izza de-tinskih let sla nam dobro znana hlevček in jaslice v Betlehemu, v mestecu «dasi majhnemu med tisoči v Judeji« —, ki pa se je vendar toliko proslavilo, da pojde ljubeznivi čitatelj gotovo prav rad z nami v one kraje.
Mnogobrojne krščanske karavane potujejo vsako leto o božiču iz Jeruzalema v Betlehem, in celo latinski patrijarh iz Jeruzalema dospe tja popoldne 24 decembra s svojim spremstvom, da vodi veliko procesijo, ki poseti božično noč sveti kraj betlehemski.
Jeruzalem zapustimo skozi mogočna, obokana vrata, zavijemo nato proti jugu po skoraj popolnoma ravni cesti in korakamo osem kilometrov daleč proti Betlehemu. Pot se kmalu pogrezne v hinomsko dolino in vodi naprej preko refajmske ravani, kjer so se v starih časih ponovno vršili boji med Izraelci in Filistejci. Na južnem obronku pri grškem samostanu Mar Elias se nam odpre obsežen razgled na tri mesta, ki so tesno zvezana s Kristusovim rojstvom, trpljenjem in vstajenjem: Jeruzalem s kupolo nad božjim grobom Oljska gora na severoiztoku in Betlehem na jugu.
Mimo nagrobnega spomenika Rahele pridemo v Betlehem, ki stoji na višini, na podkvastem hrbtu, ki se ntu je
v sredino zarezalo malo sedlo, in ki je po višavju in pobočjih posejan s hišami. Mesto je podobno v gotovi razda Iji kupu sivih kam e niti h zgradb s plo skimi strehami med stopicoma nasaje nimi vrtovi. Okrog mesta se razprostirajo rodovitna polja, ki jih cepijo ljubko dolinice.
Betlehem ima eno veliko cesto, ki se razteza preko iztočnega obronka do j užnoiztočnega konca mesta, razen tega pa množico ozkih in strmih ulic, ki križajo mesto v različnih smereh.
Mesto je bilo dolgo časa majhno in nepomembno. Proslavilo se je kot rojstni kraj Davida in Jezusa Krista
Ko je bil razdejan Jeruzalem je propadel tudi Betlehem; pod krščanskim gospodstvom se je dvignil. Lesar Justi-njan ga je zopet utrdil. Kasneje je podleglo mesto muslimanom, in ti so ga porušili, preden so se umaknili križarjem. Ti so Betlehem zopet zgradili in papež Paskal II. ga je dvignil v škofijsko stolico. Leta 1244. so Betlehem razdejali Hovarezmijci, 1. 1489. so razpadle utrdbe, in kraj je propadel. Od mestnih zidov tli ostalo ničesar, vidimo pa še razvaline citadele.
Betlehem šteje sočasno okoli 5000 prebivalcev, ki so z malimi izjemami skoro sami katoliki.
Prebivalci Betlehema se bavijo s poljedelstvom, živinorejo in čebelarstvom, predvsem pa z izdelovanjem razpel, molkov in svetopisemskih predmetov iz slonovih kosti, biserne matice ild. Moški so krepke postavo, ženske so oblačijo nadvse slikovito in se če sto ponašajo s presenetljivo lepoto. I-majo krasne, temne oči, ki razodevajo pol judovski, pol egiptovski značaj. Nosijo modro, srajčasto krilo, ki sega do členkov, nad njim pa kratko rdečo tuniko brez rokavov. Posebno značilen je naglavni okras, sestavljen iz zlatnikov in srebridkov, izpod katerega se vije u-metno vezena tančica. Kot naprsni nakit nosijo težke srebrno verižice. Ako pogledamo tako oblečeno Betlehem-ko, ko stoji ob vodnjaku, se nehote čutimo prestavljene nazaj v čase očakov starega zakona.
Najznamenitejša stavba v mestu je Marijina cerkev, ki se dviga nad rojstnim mestom Zveličarja (v Palestini še današnji uporabljajo votline za hleve). Da pridemo do nje, moramo obresti ves kraj, ker leži zunaj mesta. Poleg nje stoje trije samostani: grški, latinski in armenski.
V najbližji okolici stoje slikoviti šotori arabskih Beduinov, kjer tujci lahko opazujejo dejanje in nehanje otrok puščave. Navadno jih čepi nekaj tudi pred samostanskimi vrati in dremlje. Oblečeni so v dolge kaftane, a pokriti so z rjavimi turbani.
Poglavitna privlačna točka za tujce in romarje, zlasti ob božičnem času, je Marijina cerkev, ki je zgrajena v o-bliki križa in baje predstavlja baziliko, ki jo jo Konstantin 1. 330. postavil nad votlino Jezusovega rojstva. L. 1101. je bil tu na božični dan Balduin proglašen za jeruzalemskega kralja. Preko prostornega preddvorja pridemo do za-padnega cerkvenega portala, ki pa je zazidan v majhna, ozka in nizka vratca. Iz dokaj temačne prednje dvorane s tremi vratini stopimo v cerkev skozi srednja vrata, ki so edina ostala nezazidana. Cerkev s svojimi mogočnimi ladjami učinkuje zares vzvišeno. Ima obliko bazilike, v kateri pet podolžnih ladij križa ena povprečna. Stranske ladje so ločene od srednje, ki leži nekoliko višje, z dvema vrstama monolitičnih, šest metrov visokih apnenčastih stebrov z bizantinskimi glavicami.
Pod’ glavnim oltarjem se nahaja sve-
ta duplina, v katero vodi troje stopnic. Dvaintrideset svetilk izpod stropa noč in dan razsvetljuje rojstno kapelo, katere stene so obite z rjavim mramorjem V kotu proti iztoku je vložena v tleti srebrna zvezda, ki ima napis: «Hic de virgine Maria Jesus Christus natus est« (Tu je bil od device Marije rojen Jezus Kristus). To mesto tvori poglavitno točko oboževanja romarjev.
V stranski kapeli kažejo mramorne jasli kraj, kjer je bilo sveto dete položeno v jaslice, poleg stoječi oltar pa mesto, kjer so Trije modri molili Jezusa. Druga votlina je imenovana po sv. Hieronimu.
Asa ta mesta posečajo leto in dan v obilnem številu; posebno živahno in svečano vrvenje vlada na božični večer. Po večernicah obišče vse svete kraje pod zemljo ogromna procesija domačinov in romarjev. «Tiha noč, blažena noč !» se razlega po naših dušah in mi občutimo ves pesniški čar betlehemskega božiča.
Papežev konslstorij.
V ponedeljek, 20. t. m.:, je sv. Oče Pij XI. imonoval dva nova kardinala in pri tisti priložnosti govoril o važnih sodobnih zadevah. Brali smo v nekaterih listih neke odlomke iz papeževega govora, a ti odlomki, tako tja vrženi, morejo bralce le zapeljati k napačnemu mnenju o papeževem nastopu. Tako pohabljeno poročilo je objavila tudi «Edino9t» 21. t. m. Zato pozor, katoličani, dokler ne bo objavljeno celotno besedilo 1
»0
Izšla je jubilejna, t. j. novemborska številka «Našega čolniča«, ki je posvečena sv, Alojziju Gonzaga in sv. Stanisla-vu Kostka. Letos je namreč minilo ravno ~00 let, odkar sta bila ta dva mladinska vzornika prišteta svetnikom.
Vsebina zadnje številke «Našega čolniča« je kaj pestra in zanimiva. Uvodni članek «Božja pevca« preveva želja, da bi sveta vzornika tudi med slovensko mladino našla obilo posnemovalcev ir častilcev. Posebno maši fantje naj bi si zbrali sv. Alojzija za svojega zaščitnika tor naj bi uravnali svoje življenje po živ-1 jenskem tnaOfrtu sv, Alojzija. Krasna Sardenkova pesem, zaključuje članek. Zatem -sledi sestavek «Sveta borca«, kjer se v lepih in zajomljivih besedah opisuje življenje in boji, ki sta jih morala prostati ta dva svetnika. Iz tega članka bi se dalo dobiti obilo klenega zrnja in pripravne snovi za predavanje m,a društvenih večerih, posebno fantovskih. Tretji članek «Naša obljuba« govori o življenjskem načrtu, ki ga bodo letos podpisali številni katoliški fantje. Seznam vseh podpisov se poveže v album, ki ga položi zastopnik naših fantov na grob sv. Alojzija v Rimu. Nato sledijo smernice A-lojzijevega življenjskega načrta, katere naj posebno vsi fantje pazno prečitajo in po injih uravnajo svoje življenje. — Smrekar priobčuje pesem «Ob povodnji«, v kateri so zrcali trpljenje in strah, ki so ga morali (ljudje Iprestati za časa strašne povodnji, ki je letos pustošila našo deželo. Ignacij Leban pa se ob 20-let-nici smrti pesnika Simona Gregorčiča v lepih besedah spominja našega, prerano umrlega slavčka.
Pod zaglavjem «Dekliška greda« na-dlaljuje Lojze Županov pirelepo povest «Zoran-». J. B. pa v članku «Družimski večer« lepo pripoveduje, kako naj starši učijo svoje otroke čitati iz krasne knjigo «Kolački», ki nam jo je letos poklonila Goriška Mohorjeva družba. Nato sledijo ca zn a poročila Prosvetne zveze, prosvetnih okrožij in društev. Potem imamo tu oceno Mohorjevih knjig, Vodopivčevih skladb ter knjige «Sv. Stanislav
Kostka«, ki jo je spisal Mariin Stular in ki hi ne smela manjkati v nobeni katoliški družini. List zaključujejo uganke, ki jih urejuje naš ugankar Peter Butko-vič . Domeni.
Med vsebino so raztresene tudi razne slike: Prosvetno društvo v Podgori. Sv Stanislav Kostka, Prosvetno društvo v Krnu. Igralci in igralke «Miklo.ve Zale« v Fojanii. Čflainii iin Slanice društva, v Vipavi ter doprsna slika Šimoma Gregorčiča. Naslovno stran pa krasi slika sv. Alojzija Gonzaga.
Vsak, kdor je prečital to številko »Čolniča« in ima količkaj zmisla za lepo in dobro časopisje, mora potrditi da jo «Naš Čolnič« prav pripraven list za mladino in tudi za odrasle. Zato priporočam vsem našim društvom, naj seda], ko gre leto h koncu, člani, posebno pa članice za «Čolnič» pridno agitirajo in (nabirajo novih naročnikov.
List stane za celo leto lir 10.— in se naroča1 pri upravi »Našega Čolniča« v Gorici, Via Mameli 5 (kjer je «Goriška Straža«).	J.	S.
Divjanje proti kaiolilanom i Mehiki
Večkrat smo že objavili poročila o preganjanju krščanstva v daljni Mehiki. Medtem pa prihajajo vedno sveže vesti o nadaljevanju tega početja.
Proti škofom.
Vlada je vse katoliške škofe segnala skupaj v glavno mesto Mehiko in jih tam konflnirala. Javila jim je, da bodo odgovorni za vse, kar se bo godilo po deželi. Škof lEcheverria m Saltilla pa je bil aretiran, češ da je hujskal ljudstvo .na upor in delil listke, da inaj katoliški starši ne pošiljajo otrok v brezverske državne šole. Prignali so ga v glavno mesto in le po dolgem posredovanju prijateljev so mu dovolili, da se nastani v zasebni hiši, pripravljen vsak čas, da ga povabijo pred sodišče, škof Orozeo iz Guadalajare je zbežal v hribe; ‘mi hotel iti prostovoljno v glavno mesto; slednjič »o ga ujeli in odgnali s silo.
Mučoništvo.
V deželi Zacatecas je v samoti vas Ghaichihuites, kjer je cvetelo sveže katoliško življenje. Haznesel se je glas o nekakšni zaroti. V vas pridere ducat vojakov s poročnikom na čelu, poslanih od generala Ortiza. Streljajo in strahujejo ix> vasi, obkolijo župnišče in zahtevajo od župnika, naj izda vso tisto namišljeno zaroto. Zapro ga v neko sobo, sami pa razsajajo po župnišču in pograbijo, kar je tatvine vredno. Čez par dni odide četa in odvede seboj župnika in nekaj delavcev, med njimi tudi Emanuela Boradesa, načelnika delavske zveze, Salvatorja Lara, tajnika zveze, in Davida Roidanaj, načelnika krajevne skupine. Vaščani, videč to, hočejo, vojake napasti, a župnik jih pomiri.
Ko pride četa z ujetniki daleč proč <Jd vasi, začne poročnik zopet siliti u-jetelike, naj izdajo skrivnost namišljene zarote. Neki deček je ta dogodek opazoval. Župnik je pokleknil pred vojake in zaprosil: t<Svojc življenje vam ponudim, a rotim vas, ne storite zla temu mlademu moŽ|U, Emanuelu Boradesu; oženjen je in mora Skrbeti za družino. Tudi ta dva druga mladeniča sta edini up svojih družin«. Borades pa, prepričan, da so vse prošnje zaman, vzklikne: »Gospod župnik, jaz rad pvoje življenje darujem Bogu. Jaz bom oimrl, a Bog ne <umrje. Božja previdnost bo skrbela za naše družine. Naj se zgodi sveta volja božja«. Župnik reče nato: «Umrli bomo za božjo stvar. Naša smrt bo pospešila vstajenje: drugi bodo učakali zmagoslavje. Živio Kristus kralj!« Ostali trije so ponovili zadnji vsklik. Počila sta dva strela; župnik in Borades sta se zgrudila mrtva na tla. Lara in Roidan sta morala iti še nekaj časa z vojaki, a konecno •o tudi ta dva ustrelili.
Vsakovrstno nasilje.
V Guadalajari je bilo zaprtih 90 katoličanov. Baviio tam so se seminaristi zbirali v privatni hiši, kjer so tajno na-
daljevali svoje učenje. Vojaki so vdrli mednje in jih razgnali s streljanjem; nekateri so bili ranjeni. V istem mestu so naskočili katoliški delavski dami. Nekateri delavci so bili ranjeni, druge so aretirali in gnali po ulicah v zapor. Videč ta sprevod je neki mladenič ujetnike navduševal, naj stanovitno prenašajo to poskušnjo. Toga mladeniča so vojaki na mestu pobili s kopiti.
V kraju Agnascaliento je bil neki mladenič zaprt, ker je v privatni hiši naglas molil rožnivenec. Iz istega kraja so odgnali seminaristo 50 km daleč peš in jih čuvali potem cel teden pod milim nebom.
To so posameznosti iz velikega boja, ki ga bojuje mehikansko framasonstvo proti katoliški cerkvi. Občudovanja vredna je stanovitnost krščanskega ljudstva, katero iz žive vere črpa svojo moč.
Kaj bi pa pri nas naredili, ako nas bi božja previdnost postavila na podobno preskušnjo ?
Kiiilj litija
V Sent Etjenu (St. Etienne), ki je med največjimi industrijskimi kraji Francije, najdemo socialno nad vse koristno napravo, takozvane delavske vrtne kolonije. Zaslugo «a to «vrtno mesto« ima katoliški duhovnik jezuitskega reda p Volpet (Volpette).
Mesto St. Etienne je bilo do leta 1894. popolnoma v i;okah rdečih socialistov Ravno to leto je državna tovarna za o-’ rožje odpustila veliko število delavcev Nastala je brezposelnost in silna beda V tej stiski je zbral pri 'svojih prijateljev p. Volpette 200 frankov in vzel od ravnateljstva tovarn v najem prostorno zemljišče, za katerega se ni nihče brigal, ter ga razdelil med odpuščene delavce v obdielovanje. S prostovoljnimi darovi jo nabavil p. Volpette potrebno orodje in seme, in kmalu so vzrastli, na prej zapuščenem svetu, — krasni delavski vrtovi. — P. Volpet je zadel pri svojem človekoljubnem stremljenju na velike težave. Zlasti mu je nagajal takratni mestni župan, ki ni hotel dovoliti napeljave vode. A pater je premagal vse težave in danes poseben spomenik proslavlja njegove zasluge.'
Zanimiva je sledeča dogod.bica. Neke-ka dne je pi 'Sel p. Volpet k zagrizenemu komunistu, ki jo delal na enem dodeljenih mu vrtov. Ko je komunist veselo pripovedoval, kako mu sadeži dobro u-spevajo, se je razvil med patrom in komunistom naslednji pogovor.
Pater: «To je pa res lepo, vaših u-spehov bodo tudi sosedje veseli«.
Komunist : «I<ako to ? Kaj briga v rt, mo j e sosede ?»
Pater: «Pa vendar sadove tvojega dela bomo pač razdelili med vse po enakih delih ».
K omunist: «To ne gre ! Kar ' sem jaz obdelal iti nasadil, bom vendar sam užival !«
Pater: «Mi smo vendar bratje in vse je vseh !»
K omunist: «Ne, gospod pater ! Poglejte vendar, koliko lepši je moj krompir, kakor krompir mojih sosedov !»
Pater: «Vsak za so in vsak za vse ! Vse mora biti skupna last. Tako pravi socializem«.
Komunist: «Če je tako, potem z današnjim dnem nisem več socialist ! Mojega krompirja pa naj se le nihče ne dotakne I«
Ali podpirate trgovce in podjetja, ki oglašajo v Malem listu? Ali zahtevate postrežbo v domačem jeziku P lllllllllllllllilllli
ZANIMIVOSTI.
Pametni konji.
Ljudje, ki se zabavajo s konjskimi dirkami, konje za to rede in urijo, vedo tudi iz svojih skušenj mansiikako konjsko posebnost. Mali dirkač «LampoiS« je baje len in mahedrav kakor osel, toda ko se dirka začne, oživi in postane bister in uren ko blisk. Podoben je bil injegov prednik «Fels», ki ga ni bilo treba nikoli priganjati v dirki, ko je pa dirka končala, je postni brezbrižen in len; v ti brezbrižnosti je nekoč jel hrustati lovorjev venec, ki so mu ga po zmagi obesili okoli vratu. Ta dva sta vedela, da je treba varčevati s svojimi silami, dočim so razni konji že pred dirko razburjajo. Najbolj prebrisani konji pa so radi izpridijo, ker se jim zdi neumno dirkati za ljudsko kaprico. Neka kobila je začela pri dirki šantati, ker ji je prišel kamenček v kopito. Odpeljali so jo z dirkališča' v hlev. To si je zapomnila to je tudi potem, ko je ozdravela, vselej pred' začetkom dirke šantala v nadi, da si prihrani prazen trud. Ko jo je hlapec spoznal, jo je neusmiljeno gnal v dirko in kobila videč, da zvijača ne zaleže nič, je bila naenkrat zdrava ter tekla, da je bilo veselje.
Nov Zeppelin.
Družba za gradnjo zrakoplovov »Zeppelin« je dogotovila nov načrt za zračno ladjo-velikanko. V trup te ladje bo šlo
105.0000	kubičnih metrov plina. (Kubični meter je zaboj, na vse strani 1 m velik. Če bi ves tisti plin deli po takih zabojih in zaboje postavili v vrsto enega za drugim, segala bi vrsta 105 km daleč, nekako od Trsta do Ljubljane). Ladja ho dolga 235 m, premer trupa bo 30.5 m. Razdeljen bo ves trup na 16 ločenih prostorov. Plina bo 70% nosilnega in 30% gorilnega. Pod trupom bo nameščenih tri paro motorjev. Motorje bodo kurili večinoma s plinom. Vendar bo imela ladja seboj kakih 5000 kg bencina «za vsako silo«. Kot obtežilma snov bo poleg tistega bencina služila voda, ki je bo 5.000—fl.OOO kg. Popotnikov bo vzela ladja ponoči 24, podnevi laliko 28. Nočnim potnikom bo na razplago 2i ločenih spalnih kabin. Poleg tega je še skupen salon. Ladja bo imela tudi svojo kuhinjo in kar je takega. Ladja je namenjena za zračno vožnjo iz Evrope v Južno Ameriko. Vozili se* bodo kajpada le taki, ki »imajo kaj pod palcem «.
Medved požrl denar.
V Ldimburgu na Angleškem je neka gospa obiskala zverinjak. Ko je slonela čez ograjo in ogledovala bele medvede, ji je padla iz rok torbica dol k zverinam. Mlad medved je brž planil in požrl torbico. bilo je v nji 50 funtov — 0.000 lir.
Moč organizacije.
Belgrajske veletrgovino za manufak-turno blago, ki zalagajo manjše trgovce, imajo organizacijo, katere namen jo prisiliti male trgovce, da svoje obveznosti napram veletrgovcem vedno pravočasno poravnajo. Mali trgovec, ki so ne drži določenega roka, nikjer več ne dobi blaga, niti izven. Belgrada in celo ne iz inozemstva, ker organizacija takoj poroča na vse strani o plačilni nezmožnosti naročnika. Če pa član organizacije hoče na skrivaj nuditi malemu trgovcu boljše plačilne pogoje, kot jih je določila organizacija, je kaanovan od 25.000 do fOO.OOO Din. ki iso -sodno iztirljivl. Veletrgovina je s tem dosegla že velike uspohe, mali trgovci točno plačujejo in veletrgovci upajo, da bodo mogli zato cene blagu znižati.
Monte Karlo.
To je mesto igre za tisočake. Stoji blizu Nico v lužni Franciji ob morju. Bogatini, ki so se naveličali drugih užitkov sveta, hodija tja karte igrat.. Postopači pa hodijo tja, da bi obogateli. Strašne .svoto se tam zapravijo. Uslužbenci i(-gralno hiše no dobivajo plače, ampak sijajne dohodke Iz darov, ki jih mečejo srečni igralci v posebne pušice. Banka je dala na vsako delnico, ki je vredna 500 frankov, za 1. 1925. 730 frankov dividende (obresti). Domače prebivalstvo v Monte Karlo ne plačuje nobeno h davščin. Vso javne stroške nosi igralnica. Morite
Karlo je božja pot paganske boginje Fortune (Sreče). Ta boginja pa zahteva rono-go žrtev denarja, pameti., zdravja in c®*0 življenja. Kajti premnogi nesrečen iffi*' lec si vzame življenje.
Operacija srca.
Pred kratkim so pripeljali v belgrajak0 bolnico m(,zadrskega učenca Branlmira | Markoviča, ki ga je v pretepu nekdo zabodel v prsa. Službujoči zdravnik, ki je ranjenca preiskal, je ugotovil notni- i nje krvavenje. Obvestil je o tem profesorja dir. Milivoja Krstiča. Ta je bolnika ponovno natančno preiiskal ter ugotovil, da je ranjeno srce. Srce je bilo tako oslabljeno, da jo komaj še mog®' ugotoviti posamezne .utripe. Po kratke® oklevanju se jo odločil za nevarno operacijo srca. V navzočnosti treh zdravnikov-pomočnikov so ranjencu odprli prsni koš. Srčni mehur je bil napolnjen s krv' jo in delovanje srca hi moralo vsak hip prenehati. Dir. Krstič je takoj prerez^ mehur ter odstranil strnjeno kri. Nato se mu je posrečilo ustaviti krvavenje, nakar je mehur zopet sešil in operacij**1 ki je trajala komaj 20 minut, je bila izvršena. Bolnik se je kmalu zavedel in srce je začelo zopet navadno delovati. Vest o nenavadni operaciji, prvi te vrst*1 v Jugoslaviji, je izzvala v zdrav.ni4k.ih krogih občudovanje in splošno zanimanje.
Nala pošta.
S. Vinko, Dolina. Prisiliti ne molVi0 nikogar.
Knjige. Kdor želi kako knjigo kupiti' naj se iiie obrača na Mali list, ampak naj piše naravnost na naslov: Katoliška knjigarna. Gorizia, vi Carducci 2.
Dopisnike prosimo, ne pisati preveč gosto. Mod vrstami bodi nekaj prostora, da moro urednik vriniti kak popravek, ako jo treba. Tudi črkostavcem je neljubo, n-ko so vpste preveč goste.
Kmečko tajništvo.
M. Fr. Kobjeglava. Iz Rima so nam odgovorili, da ste bil žo predlagan a* penzijO. Nato smo pa že požurili likvidacijo v likvidacijskem uradu.
A. B. Dornberg. Na finančni intendan-ci smo posredovali. Zadeva ,ni še končno-veljavno rešena.
B. Fr. Dornberg. Treba napraviti iv-kurz na finančno intendanco.
M. R. Volčigrad. Za Št. L. bomo napravili rekunz.
R. I. Zadlog. Vašo zadevo smo odstopili goriškemu tajništvu, Via Mameli 5, I.
K. N. Škofije. Rekurz smo že davno napravili., Potrdilo lahko dvignete pri nas.
Ljudsko Pratiko
prodajajo sledeči trgovci:
V Trstu : Trg. Štoka, via Milano 37. —
V. Fortunato, via Rossini 26. — L. Tof-foletto, via del Pcsce i. — Knjigama Trani, piazza Cavana 2. — Ulrič, Ti# Carducci 15. v Ajdovščini : Trg. Brata Dolenc. — Trg.
Poniž. — F. Bratina, Otlica 96. v Bistrici : A. Ličan, v Borštu : F. Romano, Ricmainjo. na Colu pri Vipavi: J. Pregelj, Or&ij« 19 v Kanalu : Izidor Ivančič, v Komnu: 'S. Trampuš, Temnica, v Košani: A. Valenčič, Dol. Košana -41. v Materiji: J. Droži,na, Mr še 13. — 11. j Gergolj, Tatre 17. v Obrovem : V. Bubnič, Progarje 86. v Opatiji : A. Tomašič, v Postojni : A. Milavec, na Premu: ,1. Faktur 2. P. Žnidaršič. !
it. Ivančič, Celje 33. v Razdrtem: I. Počkaj, Vel. IJbeljako. v Sežani: Veko Jogan, v Solkanu : M. Gomišček. v Tolminu : A. Negro. v Tomaju : M. Klavora, Avber 12. v Trnovem: F. Valenčič. — A. Matko, j Zarečjc 33. v Volčjiritratji: .1. Nardin, Vogrsko 79.
_u
i
'*,v*1	*’"’	'	•V'iv.'*f- ■'
JL..A »* .'.—•*:V. t,.'	'■''	.	‘•	v	.	,	:	■;•
£ Nikola Pasle
Kaj nam z dežele pišejo
DORNBERG.
Zopet moramo pisati o nesrečni brvi med našo vasjo in Prvačino, ki nam jo je odnesla Vipava. Brv je bila «a nas velikega pomena, ker smo po njej hodili na postajo v Prvačino. V Dombergu ima postajo samo vipavska železnica, ki pa i-•ma tako nesrečne zveze, da je ne moramo uporabljati lin raj še napravimo ve-Hkanisk ovinek do cestnega mosta, da lahko pridemo na pr vaško postajo. V zadnjem dopisu smo prosili našega po-deštata, da bi se potrudil, da se čim-prej zgradi brv. Na občini smo sedaj zve-dedi, da je gospod podeštat storil že veliko poti okrog višjih oblastev. Slišali smo, da se občina zopet poteguje za to, da bi se v Dornbergu napravilo postajališče za osebne vlake na progi Tnst-Pod-brdo. Ta misel je stara in tudi dobra. Donnberžani smo se potegovali za postajališče še takrat., ko jo bila brv še pokonci; toliko večjega pomena bi bilo postajališče dane«. Upamo, da bo železniška uprava uvidela, da bi bilo to v njenem interesu; saj ne gre samo za Domberg, ampak tudi za vasi Batuje, Selo, Črniče in celo Osek. Iz vseh teh krajev morajo hoditi ljudje na prvaško postajo, ki jim je bila že prej silno daleč, toliko bolj pa danes, ko aii več omenjene brvi. Če bi na prvaški postaj i napravili račun bi videli, da ima železnica veliko škodo, odkar ni več brvi; ljudje se zopet vozijo na vozovih v mesto. Najbolj praktična rešitev, ki tudi prav nič ne stane, bi bila ta, da se napravi postajališče. Prostor in tudi poslopje je že pripravljeno; saj stoji prav ob cesti lepa čuvajnica, ki se da za to uporabiti. Prepričani smo, da daš občinski načelnik ne bo prej miroval, dokler tega ne doseže.
BUKOVO.
Svež grob. Tožno vest nam je oznanjal mrtvaški zvon dne 14. t. m. Za vedno se je ločil od nas Anton Čelik, posestnik, gostilničar in trgovec1.. Bil je še v polni moški dobi, star 49 let. Zapustil je ženo in šest šo nedoraslih otrok. Bolehal je že več časa, a tako hitrega konca ni nihče pričakoval. Pokojnik jo bil dober o-če svoji družini, ki ga bo težko pogrešala. Bil j« skrben gospodar, ki si je mnogo pridobil in zboljšal imetja V zdravih letih je bil vedno vesel in družaben. Bil,
je ves čas član in pevec v domačem .društvu in naročnik Malega lista. Nje-jgovega pogreba se je udeležilo mnogo ljudstva iz domače župnije in okolice. Pevski zbor nuu je zapel štiri žalostim-ke v slovo. Bodi mu lahka domača zemljica! Na svidenje nad zvezdami. Preostalim naše sožalje.
DOL-OTLICA.
Sveti Miklavž nas je imel letos kaj rad; kar dvakrat smo ga videli na Gori. Prvič nas je obiskal na Dolu G. t. m., drugič pa 12. t. m. na Otlici. Manjkalo ni bonbončkov, čokolade, raznih slaščic, repe, korenja, listja itd. Vsi smo bili veseli; tudi na njem se je videlo veselje, ki mu ga je vipavec potisnil izpod škofovske kape. Le nekaj sitnežev je bilo vmes,
; ki niso znali biti hvaležni za prejete da-Irove. A Miklavž jih je znal očetovsko poučiti z nedostojnimi besedami in klofutami. Po končanem delu se je poslovil in nam zažugal. Sel je zopet domov, in ker je pot dolga, si je močil suho (grlo do dveh popolnoči v družbi, svojih ; angelčkov in Luciferja,
Iz NABREŽINE.
Iiuda se nam piše. Zima pred vratini, draginja velika, potreba vsak dan večja zaslužka in denarja pa nič ! Skoro vsi podjetniki so ustavili delo in poslali delavce na počitnice. V rimskem kamnolomu še delajo, tam pa odpuščajo domače delavce. Kmalu bomo vsi domačini stali na trgu kakor evangeljski delavci, ki so gospodarju odgovarjali: Nihče nas ni najel. Jesti pa treba vsak dan ! Kaj bo ? Šo ko je bilo zaslužka obilo, smo teijko shajali. Prav s strahom gledamo v pri-hodnjost.
Nesreča v rimskem kamnolomu. V petek okoli desete ure se je zgodila v rimskem kamnolomu v Nabrežini huda nesreča. Nek delavec M. je hotel napeti pas in s tem zavrteti brus. Moral bi nabrusiti nekaj orodja. Ker je pa gonilno kolo precej visoko, je rabil lestvico, Njegov brat jo stal zraven njega. In mu je še dal eno cigareto, da jo pokadi. Samo ozrl se je. Med tem je oni stopil na lestvico, se zaplel v pas — in že je bil zmečkan on in lestvica na vse koščke. Gonilno' kolo je potegnilo pas, lestvico in delavca pod strop .. nekaj je z ah re Stalo. In ko se je ta obrnil, ni več videl
svojega brata, ampak koščke njegovega telesa in njegove obleke razmetane po celi delavnici. Strašen pogled ! Umljivo, da so takoj ustavili delo. To je sedaj že tretja nesreča v tem kamnolomu — in vse tri nesreče smrtne —• in vse tri na petek ! Nazadnje bodo kmalu res mislili, da je vseh nesreč kriv petek ! Mi pa mislimo, da je kje drugod vzrok! Popoldne je bil komisijski ogled. Kar je bilo večjih kosov, so poiskali in deli v rakev. Pogreb je bil v nedeljo popoldne. Udeležila se ga je velika množica ljudstva, in je s tem izrazila sožalje potrti soprogi in nesrečno zadeti družini. DOLINA.
Dne 17. novembra je praznoval zlato poroko Ivan Kos s svojo ženo Uršulo r. Česnik. G. dekan je napravil jubilantoma primeren nagovor. Slovesnosti se je udeležila precejšnja množica ljudstva. Jubilantoma želimo še obilo srečnih let na zemlji.
Iz ŠEMPOLAJA.
Pred kratkim je prišlo neko dekle z vlakom do Bivija pri Nabrežini. Rada bi obiskala sorodnike v Prečniku. Dekle pa poti ni poznalo, in bil je že mrak. Pa praša kar tam za pot. In takoj se ji pridruži nek moški, da gre z njo v Prečnik. Obleka moškega ji je bila poznana, oseba pa ne. In ta jo spremlja in vodi skoz Nabrežino mimo Šempolaja. Ona v skrbeh, da kje je Prečnik, on pa pravi, da bosta kmalu tam. In jo izapelje že proti Gorjanskemu v bore. Sreča, da jo je rešil nek domačin, ki se je pozno vračal iz gozda... Dekleta, pazite ! Ponoči bodite doma ! Pa tudi po dnevi se varujte nepoznanih ljudi !
Vpišite se take] v Goriško ntekirlen družbo)
ETERNIT
Zaloga-TRST
■a i« preselila v VIA TREN* TO STEV. 16. (Pri avangelj* skl cerkvi.) Shranite naslov I
Jakob Bevc 1
urarna In slatarna
TRST * Čampa s. fflaceaa it. S Z
•) ZLATO kupuje v vsaki množini po y b	jnajvišjih cenah.	G
J KRONE plačuje riše kot vsi drugi. 9 (? ZALOGA raznovrstnih ur inzlatenine. <•
Kako delajo Judje
Angleški jud in nadrabinec Mozes Montefiori je dejal leta 1840. na judovskem kongresu v Krakovu : « Sto rimo, da postane vse časopisje naše im vsa Evropa bo na kolenih pred nami». Leta 1911. je govoril v Lvovu drug rabienc na sestanku narodnih judov sledeče besede: »Bratje moji, že 19 stoletij se bojujemo Izraeliti za svetovno nadoblast. Kljub temu Je zmagal križ in premagal je Jude. Toda imejmo trdno upanje ! Zakaj zlato, pred katerim se človeštvo tako rado klanja in je časti, je skorajda v rokah judov in zlato je upanje Izraelitov. Posrečilo se nam je dobiti glavne svetovne borze v svoje roke. Povsod, kjerkoli se Judje nahajajo, razpolagajo z velikanskim kapitalom. Devetnajst stoletij smo se krivili pod jarmom; sedaj smo postali močnejši od naših nasprotnikov. Sicer je res, da so da mnogo judov krstiti; pa tudi ta okoliščina nam daje le novo moč; zakaj jud, četudi je krščen, ne neha biti jud».
In res! Rabincc jo govoril resnico. Številka nam povedo, da je na Nemškem vseh bank in borz 75% v judovskih rokah, v bivši Avstriji 80%, na Francoskem 70%; na Angleškem je bilo že leta 1904 od C3 velikih bankirjev 33 judov, tako da je Anglež White zapisal tele besede:
«Velike, judovske hiše nameravajo u-grabiti premoženje vsega sveta. Ni daleč dan, ko bodo narodi spoznali, da je vse lastnina judovskih meščanov«.
In da so ne opazi preveč judovski vpliv, si jud je privzemajo imena onega naroda, v katerem se gospodarsko zajedajo n. pr. Roda Roda (v resnici jud Fr. Rosenfeldt), Leon Rode (to je jud Levi Rosenschvveig), Janez Emir (v resnici jud Ernest Rosenfeld).
ZOBOZDRAVNIK
Dr. IGOR FRANKO
•bsslvent dunajske klinike, ordlnlra odslej samo
v IL. BISTRICI
vsak dan
od 10-12 in od 15 -17li,
lIHlIllllIllUBliimaiimAUiBHtHimiitHiuiHtmuimHtfiiiMiiHu
Vse laše zveste illeialce
iz pred- in povojnega časa obveščamo, da oddajamo zopet testenino
M Pefzatete“
za juho in prikuho v zavojih po Ys in 1 kg.
Na ta način se ne bo več dogajalo, da bo kdo dobil drugo blago, ako je zahteval naše. Zahtevajte jfh pri trgovcih.
HmuHiHtaiuimnRnnmiiiniuiiiiiiiiiiuiuiiiuuiiiMiiiniHiiiii
 .................•••mil.m...»m.:
Primarij kirurg sanatorija	::
Vilia S. Giusto in občinske	£
bolnišnice v GORICI
I Dl. LOJZE Sili,
. , ;<
prej asistent na dunajski vsoučiliščni ;I
kliniki profesorja Hohenegga, spreje- J« Z raa vsak delavnik od 2-8 popoldne •! 5 Corso Verdi 21-11, telefon Itev. 196. ;j ^av.vv^.v.vv.v.v.-.-.v.v.vv.v.v.v.v.^vvv
viri. tK
^MODERNA PARFUMERIJA
G. B. GIUMLIA - POSTOJNA
Bogata izb era dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih in tu-5 jih tvoraic. Toaletne potrebščine in 2 ™ predmeti za darila. Drobnarije in umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE. Trgovino lahko obiščete, ne da morali kaj kupiti.
£09
ZOBOZDRAVNIK H
Sl. L
sprejema
IviidmMiijLUI.
liiiiniiinniii
Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ordlnlra
v Trstu
vla M. R. tmbrlanl 16, lil.
(Rr«| vla S. Glovannl)
A od S
Od 9-12 In od 3-7.
« M A. LI L I 9 T »
GOSPO DARSTVO
isti
Posebno skrb obračaj gnojišču! Pomoli, da je to zbirališče hrane za tvoje rastline, ki jih spomladi nameravaš posejati. Če držiš gnojišče v redu, gnoj lepo spravljam in poteptam, da ga ko-koši ar razbrskajo in voda s streh iin. dvorišča «e izpira, tedaj smeš upati, da boš spomladi imel dobro uležan gnoj, ki bo tvojim rastlinam dobro zalegel. Slab, izpran gnoj ■no izplača niti vožnje na njive. Če si primoran spraviti gnoj na njivo, ziloži ga lepo na velik kup in pokrij z zemljo Razvozi in raztrosi ga šele tedaj, ko ga nameravaš podorati. Nikdar ae pusti gno-je na njivi čez zimo v malih kupčkih, kajti piri. tem zgubi svoje najboljše hra-nilmo snovi in spomladi boš podoral samo malovredno silama.
Gnoj nična jama je polna. Če jo ginoj-iii-ca pregosta razredči jo z vodo in jo razvozi po travmiklh. Ob nastopu rasti l>o z njo pognojena trava bujno rasla in ti dala bogato košnjo. Gnoj-nično jamo moraš izprazniti pred zimo, da jo lahko zbiraš v mesecih, ko bi jo težko izvozil.
Korda Se nimaš gnoj,nične jame ? To je -največji greh v tvojem gospodarstvu. Pustiš, da se ti odteka gnojnica v cestne jarke in potoke; ali no veš, da odteka s tam tvojemu gospodarstvu kri ? Ne veš-li, da zgubiš s tem najboljše redilne snovi? Gnojnica vsebuje dušičnato in kalijevo hranilo v veliki meri pa tudi precej fosforove kisliae: in vse to v taki obliki, ki rastlinam, najbolj ,prija, za to je škoda vsake kapljice. Gnojnična jama se da lahko .napraviti im zahteva le malo stroškov za nabavo cementa. Cementne gno j nične jame so trpežno in dobro spravljajo gnojnico. Lahko so pod gnojiščem tako, da so pokrite s hlodi, na katere nalagamo gnoj, lahko pa tudi izven gnojišča.. Vedno pa morajo biti pokrite, da iz njih ne izhlapeva dragocena dušična stnov amonijak. Vanjo se steka gnojaica iz gnojišča, iz hleva in svinjaka. — Če si pa rea tako reven da ne zmoreš denarja za cemant, tedaj si napravi tako jamo iz ilovice, ki jo rav-no tako zbiješ, kakor se to dela pri betonu. Nekaj let ti bo že držala. Nimaš pa izgovora, da je taka naprava predraga, kajti vse to delo lahko sam izvedeš.
Kaj pa dela vino In sadni mošt ? Po-kipelo je in se začne čistiti. Ko ni več motno, ga pretoči v drug zdrav sod tako, da pride kolikor mogoče z zrakom v dotiko. D rože odstraniš iz vina in mošta da ne začnejo spomladi gin iti im, kvariti vina. Skrbi tudi, da bodo vsi sodi vedno napolnjeni do viha tako, da se čep moči v vinu. S tem zah raniš, da se v rajem ne razvijejo ocetne glivice, ki delujejo le tedaj, če imajo dovolj araka na razpolago. Tei vršite gflivic /povzročajo, da se vino ali mošt skisa. Zapolniti treba sode vsaj vsak mesec enkrat. Tako si ohraniš mošt to vino zdravo.
Kmetijska zbornice v Jugoslaviji. Srbsko poljoprivredno društvo bo v kratkem izdelalo načrt pravil za kmetijsko zbornico, ki maj bd se osnovala že spomladi 1927. Pričakuje se, da bo kmetijski minister še tekom sedanjega zasedanja skupščine predložil ta načrt z gotovimi spremembami ia dopolnitvami vladi in skupščini v odobremje.
Dolina Reče v Istri je vpila po regulaciji. Sedaj je Vrhovni svet za javna dela izrekel ugodno mnenje o načrtu za prvi oddelek izboljševalnih del. Priporočil jo tudi državno podporo do najvišje mere, ki jo zakon določa. Dela v tem oddelku se morajo dokoačati do koin-ca 1. 1929.
Cene po Istri. Črno vino: Kaštelir 240, Izola 290, Koper 320, Završje 240 —260. — Belo vino: Kaštelir 200-220, laola 260, Koper 300, Mo m jan 270. — O-
1 j e : 9.50 do 12 lir liter. — Seno: SORO lir stot, detelja 60 -70. — Pšenica: 190—200. — Goveda poprečna cena 2.50 —4.50 lir kg žive vage.
Semenj v Podgradu 27. XI. Prignanih je bilo 120 volov in krav, 16 telet. 4 konji, 365 prašičev. Cene goved 300—350 za stot žive teže, teleta 700; prašički 80—110 lir glava.
Semenj v Bujah 30. XI. Prignanih je bilo 481 volov, 112 krav, 88 telet, 42 konj, 7 mul, 221 oslov, 17 ovac, 386 prašičev, 3 koze. — Cene: voli 400—430, krave 350 —400, teleta 500—550 za stot žive teže; osli 300—700 lir glava; prašički 60—00 lir, ovco 100—130, koze 120—150.
Semenj v Herpeljah 2. XII. Prignanih ‘46 volov, 115 krav, 30 telet, 270 prašičev. — cene: voli 325—375, krave 300 —320. teleta 700 za stot žive teže; prašiči 70— 110 lir glava.
Pozimi kokoši ne nesejo. To je gospodinjam neljubo, kajti v tem času so jajca najbolj draga. Kako pomagati ? Daj leči v marcu in tako boš uzgojila mlade pute, ki bodo nesle v tisti dobi, ko stare počivajo. Seveda moraš koko-šem tudi sicer dajati dobro postrežbo, kajti sama kurja podoba ne bo nič znesla, ampak le dobro gojena puta.
Po če in je lira?
Dae 21. dtcembra si dal ali dobil: za 100 dinaijev — 39—. L. za 100 d. kron — 85.— L. za 100 fr. frankov 88.75 L. za 100 Šilingov — 300.— L. za 1 dolar — Sl.75 h. ta 1 faat — 105.75 L.
MALI OGLASI
ČISTILO ZA ZOBE «Ideal», sestavljeno it močnih snovi, izvrstno raakuiuje usta, odipravi smrdljivo sapo, utrdi dlesne, ovira gnitje. Kdor ga pr&ročaano upo-art>lja, prepreči vnetje čeljusti in ga •»-koli ae bole aobje. Vlije se 30 do 40 kapljic aa 1 vod« ia se izperejo -usta. Če močno boli zob, s« dene par kapljic samega «Ideala» aa vato ia se položi v eob. Priporoča »e rosebno tistiia, ki i-majo pokvarjen« zobe ia same škrbine. Ievrsten je za razkuženje in grgranj* pri vnetju t grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata ia črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, oviira zobni kamen, razkuži usta in jib prijetno oave-4i. — Priporoča se, zlasti za slabotne otrok«, ki dolgo ne shodijo, za slabo**« v prsih, rahitične Kaloiierat, zelo okuse« sirup. — Za otroke je priporočljiv arak in mašilo «Irooe». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. . Bistrica.
■ Cerkvena umetnost - Dober tisk
; ENRICO T0FF0LETT0;
TRST, Via dol Pesoe 4 B	■
■ Veliko izbira slovenskih molitvenikov, a
■ nabožnih knjig, podobic, svetinj in ■
drugih nabožnih predmetov.
■ Cerkvena obleka in potrebščine.
KONKUR1MČNE CCNI. S
RaraaUlj oessnnga oddelka ▼ goriiki meitai bolaiSiHei. Izuiea na »iesai kliniki daiajskega vseučilišču.
Specialist zajeznim očeh
Sprejema od 10-12 in od 3-4
Gorica, Corso G. Verdi 24. „
1111 m i nmmmiinumuiiu'tniBy
cm plačuj«! za
KOŽE
kun, zlatic, lisio ; , vilir. jazbecev, naft, veveric.
krtov, livjll ii fanatik zajcev.
D. WINDSPACH
Trst, Via Cesare lattisti it. 10II. aidst., vrata ti
Sprejemajo se pošiljatve po pošti..
Illl
A. Kunze-Trst
Via iejHJJrtlsti, 3
prodaja šopkov, vencev in bouquets lastnega izdelka p» konkurenčnih cenah. Okraski za rakve, pajčolan, pogrinjala in vse druge potrebščine za pogrebe. Na željo se pošljejo ceniki.
Lepa knjižnica
je kras slovenske hiše. Pa ai dovolj, da ima A v hiši mnog« knjig. Treba je, da so vse vezane, kajti samo tako se bodo dolgo ohranile. Kje naj bi jih vezali? V Katoliški tiskarni v Gorici, Riva Piazzutta 18.
Tipocrm/U SILVIO SPAZZAL,
Izšel je žepni koledar
VEDEŽ
za 1. 1927
dobiva se v trgovini
J. Štoka • Trst
Via Milano 37
in v vseh trgovinah pa deželi.
GLYKOL. Ker j* v aadajem času popra Sevanje po tem izdalku močno naraslo, se je odločila lekarna, Castellanovida
Trst, via dei Giuliani 42 (Pri Sv.-Jakobu, blizu slov. šole) prodajati Ra v večjih steklenicah, tako da zadostuje za popolno ozdravljenje 6 stekleaic. Cena steklenici je L. 8.50.
Prodala tudi Elteirano «kimo».________________
SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sred stvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kaAlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare aad 50 lat. g* prodaja aamo v lekarni Castellanovich Trst. Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slovenske .šole).________________________
BRIVEC Andr«) Rojc, Gorica, via S*
minnrio 2, »e priporoča al. ofočinstv«
PRODAM odnosno dam v najem : Trnovsko hišo pri Klavni cesti Reka-Trst tik mesečnega seianjiSča e trgovske k onemijo, mostno tehtnico, trafiko is gostilniškimi prostori. Zraven tujski hlev, lopa in prostor aa veliko skladišče vina. — Pojasnila pri upravi Malega lista.__________________________________
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz In lavo* aa vsa kraje Po ugodnih conah. Tvrdka Gastoae Dolinar, Trst . Via Ugo Polonin 5.
SEKIRNI KOVAČI ia Lokavca izdelujejo sekire ia plainkače. Popravljajo tudi staro orodje. Prodajajo ,na sejmih v Ajdovščini ia Vipavi Po&iljajo tudi po pošti, čo kdo aaroči. Sekire garantirane. Naslov: Del Fabro Leopold. Loca-vizaa dd Alduartna 819.
ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Xrstu: Via XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Baacalubiana » Telefona: 5-18, 22-98
L
Povratnica;
GOBIOA, ftnHa. biti. Cnmtlj. (tul. Ulita.
, I. M. Mal. !>n|m, IpUl. • . • . f
/
K
Central« v Ljubljani
hliilkt ilavski ii rizsrtsi zaklad:
--------00.000	000	41aarjev-------
— .1.1	I	II	.11	I	■	■	■	-	I	>	I-----------------------------
Bavi se s vsemi bančnimi posli. - Sprejema vi oje na vložne knjižice ter jih obrestuj« z 4°/*, a vloge na tekoče račune v lirah in v dinarjih po dogovoru najbolje - Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFES)
je odprta od 91/« do 12,30 in od 141/« do 16 ure.
ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORIJ
Dr. G. Laurlnsich
TRST - Via delle Sotlo Fani
S - TRST
IssvržTije točna vsako delo z zla*e«i in kavfiuUom. Sloveacem z dežele poseben popust za potne strežke.
Govori se slovensko.
Delo zajamčeno.
Cene ljudske.
Odprto od 9-13 in od 15-19.
eevtfamica FOftCESSIJSf
odfI*e*SM v P«i>lzn in Gmnovl I93t4.
K vmtUko pmmI/Si dlpfoMO lit Ilsfs mvttnfo
IrSt via CaP**tn 3 pr»i Sv* Jakobu Jf3|
Zima pritiska. Božič, Novo leto se bliža.
VaSi družini treba obutve.
Naredite jim veselje is kupite za praznike vsakemu par dobrih čeljev.
Najbolje boste postreženi pri
roneEsstNut
BSSBSBSBSSSSSSSSSSI