Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.340 za insernte; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Prapa-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izliaju vsak ilau zjutraj, ru/.en pondeljka in dnevu po prazniku
n
Slovanska zarja
Akademska mladina katoliških slovanskih narodov je z mladostnim zanosom dvignila prapor slovanske vzajemnosti in ga prinesla v belo Ljubljano. Ali ni to novo sanjar-stvo neizkušene mladine, lahkoverno obnavljanje slovanske romantike, ki se bo neusmiljeno razbila, ko zadene ob čeri bridke dejanske resničnosti? Ali ni lo celo v protislovju s katoliškim naslovom? Čemu pod firmo katolicizma podžigali slovanski nacionalizem in pomnoževati zapreke mednarodne katoliške vesoljnosti?
Doba slovanske romantike je minula in doba katoliške akcije pač ni primerna za ne-tenje nacionalizma. Akademska mladina to ve. Čemu se torej zbira pod praporom slovanske vzajemnosti?
Odkod je vzniklo novo slovansko gibanje katoliške akademske mladine, kje se je začelo? Odgovor na to vprašanje je zmožen razpršiti dvome malovernih črnogledov.
Novo slovansko gibanje je vzniklo med prvo generacijo slovanske mladine, ki se je izobraževala pod svobodnim solncem mladih slovanskih držav, med mladino, ki je že slišala poslednje odmeve slovanske romantike, obenem pa doživljala neusmiljeno istinitost realne politike in poslušala mrmranje razočaranih slovanskih idealistov. Z druge strani je nova slovanska mladina z mladostno dovzetnostjo začutila tople dihe verske spomladi in začula glasove nove krščanske občestveno-sti. Med akademsko mladino vseh katoliških narodov je najgloblje odmeval klic po verski obnovi, med akademsko mladino se je najprej prebujal duh katoliške akcije, duh nove krščanske, socialne in mednarodne občestve-nosti.
Na razvalinah besne svetovne morije je akademska mladina spletala nove vezi mednarodnega bratstva in združevanja. Na zborovanja mednarodne katoliške akademske zveze >Pax Romanam je prihajala tudi slovanska mladina. Pod okriljem katoliške vesoljnosti je začutila mnoge skupne interese katoliških Slovanov. Na teh zborovanjih so se najbolj uspešno udejstvovali Poljaki, ne samo zato, ker so največji slovanski katoliški narod, marveč tudi zato, ker je verska obnova vprav med poljsko akademsko mladino dosegla največji razmah.
Ne iz sanjave slovanske romantike, marveč iz neizprosne dejanske realnosti mladih slovanskih držav, ne iz pogansko ali fašistično pojmovane ideje nacije, marveč iz duha prenovljene krščanske ob č e-stvenosti je vznikla ideja nove slovanske vzajemnosti. Rodila se je v naročju poljskega naroda, ki ima največ bujnega verskega življenja med akademsko mladino in ki ima največ razloga za trezno presojevanje slovanskih vprašanj.
Lansko leto je bilo v Krakovu prvo akademsko zborovanje pod praporom obnovljene slovanske vzajemnosti. Trije slovenski delegati so začudeni poslušali, kako je iz poljskih debat vznikla ideja ciril- metodi j s k a kot vodilna ideja slovanskega katoličanstva, ista ideja, ki je nam Slovencem dragocena dediščina škofa A. M. Slomška, najvernejšega sina verne slovenske matere in naše domaČe grude. Ideja, ki so jo hoteli slovenski delegati zanetiti med Poljaki, je vznikla iz debat poljske mladine. Naravno je bilo, da so Slovenci zbudili pozornost poljskih akademikov, ko so predložili ie gotov načrt nove slovanske akademske zveze pod vodstvom ciril-metodijske ideje. Naravna posledica je bila, da so sklenili, naj se drugi, odločilni kongres katoliške slovanske mladine vrši v Ljubljani.
Danes se otvarja drugi kongres prenovljene katoliške slovanske vzajemnosti. To ni hrupni kongres velikih množic, marveč resen zbor izbranih delegatov, glasnikov nove dobe, graditeljev nove slovanske občestvenosli, oblikovalcev prenovljene slovanske individualnosti, organsko spojene s katoliško vesoljnostjo. To je historično odločilni zbor, kjer se bo izgradila in izoblikovala nova trajna slovanska skupnost. To ni vnanja manifestacija, marveč resen poučni tečaj nove slovanske ideologije.
Po davnem krščanskem običaju so katoliški hrami obrnjeni proti vzhodu. Tako je tudi slovanska akademska mladina hram katoliške slovanske vzajemnosti obrnila proti vzhajajočemu tolneu in je odprla okno na vzhod, odkoder nam je prisijalo solnce krščanstvo (n odkoder sta prišla naša blagovestnika sveti Ciril in Metod. V tem je krščanski smisel vzajemnosti katoliških Slovanov. Božja Previdnost nam je poverila vzvišeno poslanstvo, da kol živ organski del vesoljne Kristusove cerkve ob vzhodnih mejah postanemo glasniki vesoljne krščanske ljubezni in edinosti.
Nemčija pred odločilnim vprašanjem s na vzhod aH na zapad?
Berlin, 23. julija, pp. Obnovitev ncmško ruskiii trgovinskih pogajanj je zopet zbudila zanimanje nemške javnosti za problem, ali naj se Nemčija naslanja v svoji zunanji politiki na vzhod ali na zapad, ali na Rusijo ali na Francijo. Ta problem se je temeljito obravnaval že začasa rapallske in berlinske pogodbe, takrat seveda nekoliko pod vtisom neuspehov Nemčije v reparacijski politiki. Takrat je Nemčija šla na vzhod, nekaj zato, da prestraši svoje zavezne upnike, nekaj pa tudi zato, da si v zvezi z Rusijo poišče zaledja ali morebiti celo, da najde v kolonizaciji Rusije svojo gospodarsko in kulturno misijo. Nemški narod je sprejel takrat to politiko z resigniranim navdušenjem. Danes je zanimanje za to vprašanje zopet vzplamtelo. Erich Obst. profesor na berlinski diplomatični šoli je te dni imel predavanje o problemu nemško-ruskih odnosov. Iz njegovih izvajanj zveni jasno struna, da prijateljstvo, ki sta ga v obupu sklenila s sovjeti Rathcnau in Wirth, ni rodilo in tudi ni moglo roditi nikakega uspeha, češ, nemško srce jc na zapadu. Sicer so v Nemčiji struje, in ne majhne, Vi še vedno zagovarjajo nemško-rusko prijateljstvo »ot prvi člen nemške zunanje politične vere, le ne skrivajo svojih simpatij do sovjetov, ki so prepričani ali se vsaj tako delajo, da bo Nemčija pridobila slavo, ki je utonila v verzajskem miru le roko v roki s sovjeti. In te struje niso samo komunistične. Desničarske stranke recimo, ki bi se zvezale z Bogom ali pa z vragom, samo da Velika Nemčija zopet vstane iz groba, so mnenja, da je
razdirujoča sovjetska politika dobro sredstvo do tega cilja; ali pa gotovi gospodarski krogi, ki bi si radi osvojili ruski Irg, še preden bo odpri konkurenci drugih industrijskih držav, istotako zagovarjajo še vedno nadaljevanje Rathcnau ove politike.
Danes, ko se je Porenje izpraznilo, in ko je nemška zunanja politika postala svobodna in neodvisna od perečega vprašanja reparacij in od kontrole zavezniških velesil, ko lahko Nemčija brez kakega pritiska svobodno določi smernice svoje poti v bodočnosti, ie to vprašanje postalo zelo aktualno samo s to razliko, da bo odločitev za vzhod ali za zapad morala bili definitivna.
Erich Obst zagovarja zapadno tendenco. Rusko prijateljstvo ni prineslo dobička. Rusko prijateljstvo ni bilo iskreno in kakor je bilo oportuni-stično od nemške strani, tako je sovjetska vlada zasledovala svoje lastne koristi. Sicer pa se je v teku 8 let, odkar je ta zveza obstojala, pokazalo dostikrat in z neovrgljivo jasnostjo, da nameravajo sovjeti tudi v Nemčiji zanetiti I? sorijalno revolucijo. Na drugi strani pa so načini vladanja v sovjetskih republikah, osobito pa barbarske metode, s katerimi se hočejo znebiti vere in verskega življenja, priklicale rdečico na obraz nemških kulturnih krogov, ki so uvideli, da taka zveza Nemce pred kulturnim svetom le kompromitira.
Frankfurt, 23. jul. r. Po celi Nemčiji se vršijo impozantne manifestacije vseh veroizpovedi proti preganjanju vere v sovjetski republiki. Človek ima
vtis, da se zbirajo križarji, ki bodo šli osvobodit Rusijo od emblema krvavega ateizma. V Kolnu, v Augsburgu, v Niirnbergu, v Leipzigu, v Erfurthu. da omenim le največje, je na tisoče kristjanov (protestantov in katolikov) manifestiralo svoje simpatije do žrtev sovjetskega ateizma.
Ta izbruh krščanske nevolje, ki je- enako mo čan na vseh deželah Nemčije, je znatno vplival, da so se gotovi sovjetofilski krogi streznili, in da sc je ludi želja gotovih nemških politikov spremeniti prijateljsko zvezo z Rusijo v trajno alijanco, zelo ohladila, s Nemčijo naj bo sram, da je le eno samo minuto mogla v svetu vzbuditi vtis, da se počuti dobro v društvu teh barbarov,« je vzkliknil dr. Ahrenbcrg na protestnem zborovanju v Niirnbergu, — vnemška kultura jc krščanska kultura in ima kot taka svojo naravno misijo, da v zvezi s krščanskimi narodi deluje na razširjanju krščanske etike v vseh kulturnih problemih sveta.«
Osnabruck. 23, jul. rr. Fašisti so imeli tukaj veliko volivno zborovanje. Cela vrsta govornikov jc poslušalce navduševala za Veliko Nemčijo, ki naj strga verige, v katere je nemški narod zvezan od 1910 naprej. Ko pa je cn govornik izvajal, da se hoče Nemčija radevolje posluziti ludi sovjetov, samo da sire vse svoje sovražnike, je dvorana začela protestirati in govornika jc morala vzeli pod varstvo policija, ker sicer bi ga bili razbesneli volivci dejansko napadli.
Hud potres v južni Italiji
Prizadeto veliko ozemlje - Strahovit vertikalen sunek - Povsod veliko mrtvih in ranjenih - Nepopisna panika v ozkih ulicah Neapla
Napolj, 23. jul. AA. V mestu in v drugih okrajih južne Italije so zabeležili v zgodnjih jutranjih urah močan potres. Po šc nepotrjenih vesteh je veliko materijalne škode in mnogo človeških žrtev. V Napolju samem sc je porušila velika hiša, pri čemer sta našli smrt dve osebi, pet pa jih je bilo ranjenih. Na neki hiši se je podrlo peto nadstropje, pri čemer jc bil ubit en otrok, pet ljudi pa jc dobilo poškodbe.
Rim, 23. jul. AA. Potres v okolici Napolja jc zahteval 148 človeških žrtev, ki so bile ubite. Ranjencev pa je več sto, zlasti v pokrajinah l'otenza, Benevento, Salermo, Foggia, ki leže v epicentru med Nelfijem in Arianom di Pu-glia. Potres je trajal 14 sekund. Valovanje je bilo v navpični smeri odzgoraj navzdol.
Rim, 23. jul. as. Preteklo noč ob 1.08 je spla-šil prebivalce Neaplja hud potres, ki je trajal skupaj 45 sekund. Pravijo, da je bil lo najmočnejši polres, kar jih pomnijo današnji ljudje. Ljudje so v silnem strahu zbežali iz hiš in se zbirali na javnih Irgih in v parkih, kjer so ostali vso noč. Kdor pa je imel avtomobil, jo je ubral iz mesta. Ugasnila je električna razsvetljava, prekinjen je bil telefonski promet, kar je splošno zmešnjavo še povečalo, dasi je bilo orožništvo in vojaštvo kakor tudi gasilci takoj na mestu, da preprečijo splošno zmešnjavo.
Res se je posebno gasilcem posrečilo s številnimi intervencijami preprečiti večjo škodo. V nekaterih cerkvah so zvonili plat zvona. Mnogi verniki so s silo hoteli priti v cerkve. Prve vesli o potresu so še nejasne in ni znano, ali so se v Neaplju vdrle hiše in ali je bilo kaj ljudi mrtvih ali ranjenih. Govori se, da so bile pod razvalinami neke hiše v mestnem okraju Viomero zasute tri rodbine.
Hujši pa je bil učinek potresa v neapeljski okolici. Podrlo se je več mostov. V Soccavu se je podrl cerkveni slolp. Tam so bile skoro vse hiše hudo poškodovane in se je prebivalstvo izselilo. Iz manjših krajev poročajo o prvih žrtvah. Tako je bil ubit v Ponte di Casanova 9 letni deček, tri ženske pa so bile ranjene.
Sodi se, da je bilo središče potresa v vasi Viciano v provinci Avellino. V tej provinci so bili potresni sunki posebno hudi, prebivalci so v blaznem sirahu bežali iz hiš.
Ko se v groznih mukah pi-eraja ogromna Rusija, ko beli vatikanski Stražar vsak dan vzdihuje: »Odrešenik sveta, reši Rusijo,« ko krščanski Vzhod išče nove orientacije, veže katoliška slovanska akademska mladina nove slike z vzhodnim krščanstvom in podaja roko sprave svojim vzhodnim bratom. Katoliška slovanska vzajemnost prehaja v vzajemnost vseh Slovanov, da bi se iz krščanskega občestva prerojenega slovanstva na ves svet razlila nova zarja pravice, miru in ljubezni.
Dragi slovanski bratje, v tem znamenju iskreno pozdravljeni, dobrodošli! Dobrodošli v Jugoslaviji, rojeni v bratskem objemu katoliških in pravoslavnih Slovanovt
Zdi se pa, da niti v lem kraju, kakor tudi v Neaplju ne, razen precejšnjega strahu ni bilo nič posebno hudega. Prebivalstvo pa se boji, vrniti se v hiše. Potresni sunki so se čutili do Ancone. Tudi v Apuliji, v Markah in v Abruzzih so čutili potres. V Rimu so čutili potres ob 1.10. Po poročilih potresne opazovalnice je potres dosegel jakost 6 do 7 stopinj z največjim pospešenjeni 12.5 do 18 sekund v mm. Valovita linija seizmografa je pokazala največji razmah v 30. sekundi.
Rim, 23. jul. as. Dasi še ni uradnih poročil o obsegu potresa, se vendar zdi, da so bili potresni sunki izredno hudi. Dosedanje vesti o mrtvih žrtvah navaja;o število 150 do 200, od katerih jih je bilo največ v Melfiju, kjer se govori, dn je bilo samo v lem kraju 100 mrtvih. V Ra-polli je bilo 20 mrtvih in 30 ranjenih, v Rionero pa 11 mrtvih in 50 ranjenih. V vseh krajih, kjer se je pojavil glavni potres, je postala večina hiš nesposobna za stanovanje. Potres je segal od Avellina do Benevent Potenze in do južne I.acije.
V Neaplju samem je bilo 20 ranjenih in 3—5 mrtvih. Večina teh ponesrečencev pa se je poškodovala zaradi nepopisne panike, ki je zavladala v ozkih ulicah starega mesta. Sila potresnih sunkov se je povečala s tem, da se ;e po prvih valovitih sunkih zemlja naenkrat /. vertikalnim sunkom dvignila kvišku. Ker je ugasnila električna luč, je naslala po ulicah silna zmešnjava, iako da so begunci v silnem sirahu in vpitju ovirali drug drugega ler je bilo pohojenih več ljudi. Govori se, da je le za las manjkalo, da ne bi prišlo do grozne katastrofe. Tako izjavljajo strokovnjaki, da, če bi vertikalni potresni sunki trajali samo par sekund dalj in če bi bili samo malo močnejši, da ne bi bila ostala nobena hiša cela.
Ribiči so v pristanišču natančno čutili sunek. Otoka Ischia in Capri pa slu ostala izven potresnega območja.
Vlada v Rimu je takoj poslala pomožne vlake, med njimi posebnega novega, specialno prirejenega za potrese, da pomagajo. Vendar pa še ni znano, ali ni tudi železniška proga poškodovana. Tudi mi nisler za javna dela in njegov državni podtajnik sta odpotovala v potresno ozemlje.
Rim, 23. jul. as. Po poročilih prefeklov ie bilo pri potresu 230 mrtvih in zelo mnogo ranjenih. Smatra se, da sc bo (o število še zvišalo, ker so poročila do sedaj pomanjkljiva in iz raznih manjših krajev šc ni poročil. Se večjo škodo pa je potres napravil pri poslopjih. V več krajih so skoro vse hiše tako poškodovane, da v njih ni več varno bivali. Kot središče polresa jc sedaj za gotovo do-gnan Monle Vullure med Foggio in Melfijem, ki je ugasel vulkan in je povzročil že več hudih potresov, tako posebno katastrofalnega 1. 1851. Od posameznih mesl jc najbolj prizadeto Melfi, kjer je bilo več kakor 100 mrtvih in mnogo ranjenih. Do Neaplja ni ostal nepoškodovan noben kraj. V Sa-lermu se jc podrl gornji del katedrale. Tudi lepi grad Caserta, ki so ga zgradili Hohenslaufovci, je bil zelo poškodovan, dasi je do sedaj kljubova' vsem viharjem. Na Monte Vulture so se zjutraj ponovili slabejši potresni sunki, radi česar si prebi valslvo sploh ne upa več v hiše nazaj, čudno pa je da jc bila največja panika v Neaplju, ki je razmeroma najmanj trpel. 5 smrlnili žrlev v Neaplju, so samo posledica panike. Samo na petih ali šestih hišah so se podrle zunanje stene.
Naši ministri
Belgrad. 23. jul. u. Časopisje obširno poroča o potovanju ministrskega predsedniku po Bosni in podčrtuje dejstvo, dn je bil predsednik vlade povsod, zlasti pa \ Banja Inki, sprejet z ogromnimi manifestacijami in svečanostmi. Prebivalstvo je predsednika povsodi |>ozdrnvljnlo z navdušenjem. Vsa Banja Luka je bila v zastavah. Zvečer se je vršil banket, na katerem so bile izgovorjene lepe /druvice. V Bosni se obenem nahaja tudi vojni minister Hndžič, dalje pravosodni minister Srskič, prosvetni minister Boža Mnksimovič, minister brez porffeljo Drinkovič jo v Dalmaciji, minister Shvegel v Sloveniji, v Begunjah pri Hlodu je zunanji minister dr. Vojo Marinkovič. Kakor je razvidno je večina ministrov izven Belgrada.
Marko Trilhovič zbolel
Belgrad, 23. jul. m. Časopisi poročajo tla je h i \ -i predsednik vladi-, bivši predsednik narodne skupščine, dolgoletni minister, znani voditelj bivše radikalne stranke Marko Trifkovič obolel. Radi arterioskleroze jc dobil napad na svojem nnsestvu v Uuiki, odkoder so ga prepe-
ljali z avtomobilom v Belgrad. Njegovo stanje se je danes izboljšalo, vendar je še precej nevarno. Bolnega Trifkoviču so obiskali njegov' bivši tovariši.
Polovična vožnja za kočevske slavnosti
Belgrad. 23. jul. u. Z rešitvijo od 23. julija je železniško ministrstvo odobrilo polovično vožnjo za vse udeležence proslave f>00 letnice Kočevja. Tu olajšava velja otl 24. julija do dne 10. avgustu za vse proge v naši državi. Cela kar. la. kupljena nn odhodni postaji, velja za vožnjp nazaj, ako ima njen posestnik potrdilo prireditvenega odbora v Kočevju, dn se je svečanosti udeležil. Na svečanost v Kočevju so se odpeljali številni Nemci iz Vojvodino pod vodstvom direktorju »Deutsches Volksblattac dr Perca, ki je sam kočevski rojak.
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo uekoiiko obiačno, ioplo.
Dunajska vremenska napoved: Včasih bo
oblačno, pretile bodo nevihte, zelo toplo, v splošnem pa bo značaj \rcinena nespremenjen.
Mussolmi se proglaša za inici&torja svetovnega fašizma
s*
Pariz, 23. jul. ff. Te dni se je vršila v Sarzani
slavnost v spomin fašistom, ki so 1. 1921 v spopadu z državno oblastjo bili ubiti. Tej slavnosti je dal fašizem danes velik idejni pomen. Namesto več aii manj imperialističnih gesel ua zunaj, ki so bila etos na političnem programu stranke, si je lopot vodja fašizma izbral problem notranjega pomena in rasti fašizma, ki naj obstoječo malodušnost italijanskih mas, potlačenih po slabem gospodarskem' položaju, navduši s pogledom na fašizmu sorodna ali podobna nacionalistična antideinokratičua gibanja po ostalem svetu. To se opaža tem bolj, ker je Mussolini do sedaj na očitke, da išče italijanski 'ašizein opore v raznih restavracijskih pokretih sveta, katere da neti ali pa celo daje zanje iniciativo, odgovarjal redno, da je italijanski fašizem nekaj čisto samosvojega in da ni > eksportni artikel«. V preokretu te Mussolinijeve politike hočejo tukaj videti potrebo italijanskega fašizma, da se v sta nju sedanje depresije in apatičnosti širokih mas Italije poživi po zgledih drugih evropskih nacionalističnih gibanj, tako da hoče italijanski fašizem sedaj vzbuditi vtis, kakor da je on nekak duhovni akcijski center, s katerega sprejema pobude ves ev--opski nacionalizem.
Na sarzanske slavnosti je poslal Mussolini pozdrav, v katerem v smislu gornjih izvajanj med drugim pravi: »Črne srajce vedo, da fašistična revolucija še ni končana; ona se je šele začela in bo morala z drugimi dokazi posvedočiti svojo moč. Dogodki, ki se razvijajo drugod, ne morejo ustvariti parole fašizma, ki po svojem nniku in praksi postaja čedalje bolj geslo pokretov drugod ki v vedno večjem številu dobivajo svoje inspiracije cd poliiične in moralne kulture, ki smo jo započeli mi.«
To misel je povzel tudi strankin tajnik Turati v svojem govoru na omenjeni slavnosti, poživljajoč italijansko ljudstvo, naj se ne izgublja v malenkostih mizernega vsakdanjega življenja, ampak naj se ozre široko po vsem svetu, da se bo navzelo čustev ponosa, da se bo izpodbodlo k izpopolnjevanju svojih narodnih dolžnosti in s tem navzelo duha potrebne odpornosti. »Pripravimo« — je dejal — »pot novi Italiji, ki koraka naprej s knjigo in puško, z ladjo in krampom. Današnja kriza sveta je kriza duhov, ki ne znajo obvladati dogodke. Toda mi smo jih obvladali, jih obvladujemo in jih bomo obvladovali.«
Egiptovske fioracsfife in Italija
Aleksandrija. 23. jul. ff. Tako vladni krogi kakor voditelji nacionalistične stranke Vafda so bili zelo vznemirjeni radi čudnega in dvoličnega obnašanja fašističnega režima napram sedanjim dogodkom v Egiptu. Govorilo se je, da je italijanska vlada odposlala proti Aleksandriji dve križar-ki in da na cirenajski meji koneentruje vojaštvo in aeroplane. Vladalo je splošno prepričanje, da hoeo Italija izkoristiti nemire, nastale radi konflikta med vafdisti in kraljem, zalo, da v slučaju izgredov proti inozemcent poti pretvezo, da mora zaščititi življenje in imetje italijanskih državljanov, v Egiptu aktivno nastopi, ako bi angleška i-lada kljub svojim tozadevnim mednarodnim obveznostim ostala nevtralna.
Te dvome in bojazni pa je razpršil zdaj ofi-Tjozni >Popolo d' Italiac, ki je zagotovil popolno nevtralnost Italije v ustavnem sporu v Egiptu. Govori se, da je ta preobrat brez dvoma posledica energičnega nastopa angleške diplomacije, ki je iala italijanski vladi jasno razumeti, da bi kakšna njena intervencija, ki bi bila v nasprotju z zadr-tanjem Anglije, imela lahko jako neljube posle-lice. Ni dvoma, da so v tem smislu obrazložili svoje stališče italijanski vladi ludi kralj Fuad in vafdisti.
ni Fašistični tisk se nad tem neuspehom italijanske zunanje politike skuša maščevati s tem, da Skuša povečavati nejevoljo izvestnega dela angleških konservativnih krogov z MacDonaldovo egip-
Agrarni blok
Bukarešta. 23. jul. p. O značaju agrarnih pogajanj v Bukarešti se jc izdalo polslužbeno poročilo. Misli se, da se bodo pogajanja danes ■ili jutri končala z zaželjenimi rezultati. Poročilo naglaša, da blok Jugoslavije, Romunije in Madžarske ni naperjen proti nobeni državi.
Bukarešta, 23. jul. z. V kmetijskem ministrstvu se je včeraj otvorila konferenca delegatov Romunije, Jugoslavije in Madžarske. Pogajanjem predseduje vsak dan delegat druge države. Zvečer je minister Madgearu priredil banket na čast jugoslovanskim in madžarskim delegatom. V pozdravnem nagovoru je nnglasil potrebo, dn se vse agrarne države združijo v en blok.
Bukarešta, 23. jul. z. »Cuventul« prinaša v zvezi z ustanovitvijo agrarnega bloka članek, v katerem zagovarja misel, da se v to zvezo sprejme tudi Bolgarija.
Praga, 23. jul. as. Marinkovičev memorandum .<> potrebi ožjega gospodarskega sodelovanja med Romunijo in Jugoslavijo, ki je bil poslan romunski
Porenjske slavnosti radi nesreče prekinjene
Koblenz, 23. jul. AA. Pri osvobodilnih slavnostih v Kolikimi se je pripetila strahovita nesreča. Pri Kolilrnzu se je snoči nenadoma udri pontonski most. Utonilo je veliko oseb. Doslej so našli 40 trupel.
Radi katastrofe v Koblenzu je predsednik Hlndenburg prekinil nadaljne obiske v Porenju In sc ho po pogrebnih svečanostih v Koblenzu vrnil v Berlin.
Radi prekinitve predsednikovega potovanja je razočaranje zlasti v Trierju nepopisno. Na stadionu je ie bilo zbranih nad 60.000 ljudi, ko je prišla žalostna vest o nesreči na mostu. Posebno se ni hotela umakniti šolska mladina, katere je bilo v stadionu nad 20.000. Le počasi se je množica ne-voljna razšla. Ker jo Hindenburg obljubil, da bo Trier in Aachen obiskal pozneje, se je v teh dveh krajih proslava osvoboditve preložila do jeseni.
Koblenz, 23. jul. A A. Do ene ponoči so potegnili iz Rena 34 trupel. Takoj ko se je doztialo o veliki nesreči, so bile vse svečanosti v okolici Koblenza preklicane.
Zakon o davku na poslovni promet
Belgrad, 23. jul. p. V finančnem ministrstvu sn dokonča I i zakon o dopolnitvah jn spremembah zakonn o davku na poslovni promet. Ta zakonski predlog so izdelali strokovnjaki vseh ministrstev, sedaj jc predložen Dredtedništvu vlade v odobritev.
lovsko politiko, češ, da je delavska vlada domenjena z nacionalističnim voditeljem Mahram bojem, ki se nahaja v Londonu ob priliki zborovanja medparlamentarne unije, da bo vafdiste proti kralju Fuatlu podpirala, zato da bi v slučaju njihove zmage lahko z njimi sklenila ugodno politično pogodbo. Ta manever seveda ne more veliko izdali, ker ni dvoma, da bo MacDonald, ki sicer v sedanjem momentu rc« hoče sedeti med dvema stoloma, v danem trenutku, ko bodo to nujno zahtevali vitalni interesi imperija, vedel najti edino pravo pot in v tem oziru goiovo uživa podporo odločilnih krogov konservativne stranke.
Pariz, 23. jul. Medtem ko egiptovski vladni viri trdijo, da je v Egiptu vzpostavljen popoln mir in red, da je večina prebivalstva na strani kralja, ki je odklonil zahtevo nacionalistov, da bi se v soboto sklicala izredna se;a parlamenta, in da policija in vojaštvo popolnoma obvladuje položaj, pa telegrami iz Rima trdijo, da so se t Egiptu krvavi neredi ponovili. V Kairu, Aleksandriji in Port Saidu je bilo zopet mnogo oseb ubitih in ranjenih. Več okrajev jo moralo zasesti vojaštvo-
London, 23. jul. AA. V spodnji zbornici je minister zunanjih zadev Hendereon na vprašanje glede nemirov v Egiptu odgovoril, da pri izgredih v Kairu, Port Saidu in Suczu niso intervenirajo briteke čete. Nemiri niso bili resnega značaja, #?r se jih uglednejši ljudje niso udeležili.
vladi, je bil sklenjen na konferenci v Strbskem Plesu, kjer so se določile ludi smernice za nadaljnji razvoj pripravljenega načrta v polnem sporazumu vseh treh držav Male antante. Čim se bodo sporazumeli romunski in jugoslovanski gospodarski ministri, bo stopila na plan tudi Češkoslovaška, da kot agrarna in obenem industrijska država pokaže pot za sodelovanje v smislu, kakor ga je naznačil dr. Marinkovič za organizacijo izmenjave blaga med agrarnimi in industrijskimi državami. Konferenca, ki razpravlja pravkar v Bukarešti, ni v direktni zvezi z Ma-rinkovičevo demaršo in zasleduje predvsem la cilj, da se enotno odgovori na ženevsko vprašalno polo. Neodvisno od te konference se namerava zopet sestanek romunskih in jugoslovanskih gospodarskih ministrov v Sinaji, kjer bodo razpravljali o splošnih gospodarskih problemih. V smislu dogovorov v gtrbskem Plesu se bo udeležila Češkoslovaška teh posvetovanj šele potem, ko se bosta Jugoslavija in Romunija sporazumeli za modus pro-cedendi.
Ehscesarica Žita
intrigira naprej
Praga, 23. jul. A A. »Pravo Liduc piše o novih stremljenjih Habsburgovcev po prestolu. List izjavlja, da poskus restavracije Habsburgovcev ne tangira direktno Češkoslovaške, ker je v tej državi vzpostava monarhije nemogoča. Vendar ni moči iti mimo tega, kar poduzema Zitina okolica v Belgiji in na Španskem. Habsburgovci ne bodo nikdar več ogrožali svobode češkoslovaškega naroda, ki je za vselej obračunal z njimi.
Praga, 23. jul. AA. »Bohemiac, glasilo Nemcev v ČSR, piše, da so sudelski Nemci vedno z antipatijo gledali na Habsburge, trenutno pa se lahko reče, da so ravnodušni do te dinastije. Če pride, Oton v Budimpešto, to pomeni, da ne bo prestal gledati na Burgenland in SchOnnbrun. Mogoče je, da so za nedavnega Schobrovega poseta v Budimpešti govorili o personalni uniji in carinski uniji. To bi bila Avstro-Ograka v miniaturi, ki ne bi bila prav nič v nadlego zapadu, tudi Mussolini bi jo mogel priznati, če bi bil pokrovitelj tega novega političnega organizma. Toda Nemčija in Nemci nc bi nikdar mogli biti zadovoljni s tako rešitvijo, ker bi na Avstrijo razširjena oblast Habs-burgovcev odgodila priključitev na Nemčijo za vedno, a povratek Habsburgov ni samo vezan nn mišljenje držav zmagovalk, nego je treba tudi pristanka Nemčije. Niti najmanj ni zažcljcn Habs-liurg. ki bt aspiriral na nemške zemljo, a Habs-burgi na Madjarskem bi vedno imeli lake aspira-cije. Torej ni nikakega dvoma, kakšno stališče zavzamejo Nemci, kadar pojile za problem Uabsbur-šk« restavracije.
Jalto umestna
proSmtikohoSna odredba
Belgrad, 23. jul. u. Kakor poročajo iz Tešnja, jo (»mošnji okrajni glavar izdal splošno naredilo, po kateri je v vseli vaseh tog;i I > aja prepovedano točenje alkoholnih pijač. T:i »uredba velja za gostilne prav tako kakor za trgovine, ki imajo koncesijo za prodajo alkoholnih pijač čez ulico. Hodni gostilne Se vedno alkoholne pijače predajajo, dokler no prispe končnovcljavcn sklep od brniške uprave iz Banja !>tike o njihovi zatvoritri, »o trgovinam žo odvzete koncesije, posebno radi toga, ker predajanje alkohola v steklenicah ui odgovarjalo zakonitim predpisom. Motivi, ki so vodili okrajnega glavarja, da .ie podizcl to akcijo, sn v glavnem ti, da vlada med ljudstvom v teh krajih veliko siromaštvo, 'Seda v teh krajih stvarno no hI obstojala. čo kmetje velik del svojega zaslužka ne hi puščali po krčmah. Po tej naredili jc do sedaj 35 vaškim trgovcem odvzeta keiuoija za prodajanje alkoholnih pijač v steklenicah čez ulico. Ta alkohol v steklenicah je bil izklluSno težje vrste in sicer večinoma rum in teiko žganje. Čim prispe odločitev hanske upravo, 'in zaprtih 211 vaških gostiln. V industrijskem mostu Tesliču pa se ho zmanjšalo števil« gostiln na minimum.
Atene, 23. julija. AA. Daues sta grški minister zunanjih zadev Mihalakopulos in turški poslanik podpisala nedavno sklonjeno grško-turško pogodbo. Pri tej priliki ,io imel Mihalakopnlcs ro-vor, v katerem jo povdaril, da je ta dan zelo va-ton, ker bo ta pogodba odprla pota novemu stal-ncnui sodelovanju med (frčijo in Turčijo v korist 1 miru na bližnjem vzhodu in vse Evropo. Njemu ie odgovoril turški poslanik v enakem zmislu.
socialno
en
zakmt v Angliji
Lcndon, 25. jul. AA. Noco j bo lordska zbornica razpravljala o izpremenjenem premogovnem zakonskem načrtu. Ni izključeno, do bo ! načrt ponovno vrnjen spodnji zbornici, preden bo predložen kralju v sankcijo. Kljub temu prevladuje merjenje, da je kompromis mod lordsko in spodnjo zbornico rešil t« zakonski načrt, ki je eden največjih zakonskih načrtov toga zasedanju. Največje zadoščenje je tla I zakonski načrt rudarski zvezi s tem, da jo je vključil v zakon pri najvažnejših določbah prodajnega načrta, delovnega časa in narodnega industrijskega sveta.
V
narodno avtonomijo
Praga, 23. jul. AA. •■Socialdemokrat meni, j da je pogoj pravega narodnega miru na Češkoslovaškem v tem, da dobe Nemci kulturno avtonomijo. Na ta način bi bila obenem odpravljena tudi najhujša zapreka na poti naravne razdelitve v razrede. Nemški delavci na Češkoslovaškem so jako daleč vsakemu narodnemu šovinizmu, ker so spoznali, da je potrebno sodelovanje z njihovimi češkoslovaškimi brati. Oni stalno streme zn tem. da odstranijo težkoče, ki nastajajo iz narodnih nesporazumov. Razen avtonomije za Nemce zahtevajo cocialni demokrati znižanje vojaškega roka. Oni bodo tako dolgo ostali v koaliciji, dokler bo njihovo sodelovanje v vladi koristilo delavskim razredom. Kakor hitro ta korist prestane, pojdejo takoj iz koalicije. Te dni dobe poverjeniki socialne demokratske stranke podrobno poročilo, da oni povedo končno besedo.
Otvoritev lamhethsUe konference
London, 23. jul. AA. Danes sta pozdravila kralj in kraljica v Buckinghamski palači 300 škofov, ki se mude v Londonu iu se bodo udeležili lam-bethske konference. Kralj je v svojem govoru omenil vpliv vojne na vero in možnosti zedinjenja kristjanov. Izrazil je svoje posebno zadovoljstvo nad dejstvom, da se udeležujejo konference anglikanskih školov ne samo zastopniki dominionov, temveč tudi Združenih držav. Nadalje je kralj omenil, da je z zadovoljstvom opazil udeležbo na lam-bethski konferenci nekega pravoslavnega škofa. Kralj je nadaljeval:
:Ako pogledamo nazaj na vrsto konferenc v Lambetliu, moramo biti ponosni in hvaležni, da se je anglikanska skupnost tako razvila. Pred sto leti je bila skoraj le cerkev enega samega kraljestva. Sedanja konferenca je svetovni zbor združenih, čeprav večinoma samostojnih cerkva, ki je dosegel obseg cerkvenega koncila. Spominjam se, da ste se bavili pred desetimi leti največ z mislijo zedinjenja krščanstva. Srečen sem, da vaše delo nt bilo zaman. Upam, da bo delo, ki ste ga pričeli na zadnji konferenci, uspešno in da bodo uspehi te konference pomenili velik napredek temu velikemu in zaželjenemu cilju. Glavni predmet vaše razprave se glasi: Vera in pričevanje cerkve v sedanji generaciji. Vi ste ta predmet zelo dobro izbrali. Človeštvo še vedno trpi od ran, ki mu jih je zadala vojna. V tem času slore cerkveni očetje prav, da se posvetujejo, kako bi v sedanjih časih olajšali težkoče, s katerimi se ima boriti svet. Molim, da bi vaše delo bilo blagoslovljeno.
Razgovor z Gandijem
Pnoina, 23. julija. AA. Dva zmerna voditelja Indijcev sta posetila Gandija v zaporu. V štiriur-nem razgovoru sta ga skušala prepričati, naj ukine akcijo civilne poslušnosti. Jutri bo nov sestanek med njima in Gandijem.
Povsod gospodarska kriza
Okliihoma, 23. juliju. A A V tukajšnjih petro-
lejskih ralinerijah jo vodstvo podjetij odredilo po novno redukcijo proizvodnje.
Buenos Aires, 23. julija. AA. Argentinski iz« voz žitu je padel v prvih petih mesecih 1930 od
8,358.000 na l,3fi0.000 ton.
„Retck$post" prepovedana
Belgrad, 23. julijo. A A. S sklepom ministra notranjih zadev je prepovedano uvažanje in razširjanje lista >Heiehspost> v naši državi, ker piše proti interesom naše države.
Velik gospodarski izlet v Španijo
Belgrad, 23. jul. m. Španski poslanik v Belgradu je organiziral velik izlel gospodarskih krogov v Španijo. Izletniki odidejo jutri in obiščejo vse večje španske centre. Poleg lega jc španski poslanik dosegel s svojo intervencijo direktno zvezo med Sušakom in Alicanto. Sploh se tukajšnji španski poslanik zelo prizadeva, da bi vzpostavil zelo ozke stike med našimi kraji in Španijo. V tem oziru ima že velike uspclie in sc naša trgovina s Španijo zelo krepko razvija.
Podpora ztz umetna gnojila
Belgrad. 25. jul. u. Kmetijsko ministrstvo jc na predlog Zadružne zveze sklenilo, da olajša s posebnimi krediti in podporo nabavljanje umetnega gnojila. k;tkor /nuno. daje romunska vlada	ki kupo je jo umetno gnojilo, 25 od-
stotno ptidnoro. Koliko bo znašala podpora pri nas. bo določilo ministrstvo v sporazumu z Zadružno /\ezo.
Izvozen kampanja
Belgrad, 23. julija, p. Priviligirana izvozuiška družba je v dogovoru z gospodarskimi organizacijami iz vse države pričela z organizacijo izvozne kampanje, da bi se dosegli v tem lelu čim povolj-nejši rezultati.
Prov'lnik o vinu
Belgrad. 23. julija, z. Do konca tega ledna bo dokončan pravilnik o vinu. V tem pravilniku se posveča posebna pozornost trgovcem z vinom, ki se izogibajo plačevanju talcs, neresničnemu poročanju o zalogah vina. Prav tako se Iki posvetila pozornost sorlironju vin za izvoz, in sicer po organih na carinarnicah. Na ta način sp bo pomagalo vinskemu izvozu, da ne ho država oškodovana
Za nase &mimke
Belgrad, 23. julija, p. Na seji belgrajskih gospodarskih zbornic, ki se bo vršila 81. julij.:, se. bodo obravnavala važna tekoča vpražiiuja. Razpravljalo se bo tudi o zavarovanju obrtnikov iz .se države. Apeliralo se to na vse oslale' obrtniške organizacije, da storijo korake, da se to važno vprašanje čim pravilnejše reši v občem obrtniškem interesu in da se nierodajni činitelji zainteresirajo za to, da bi so jxi tem zakonu oziroma pravilniku dala obrtnikom, ki zaidejo brez svojo krivdo v težaven položaj, podpora. Belgrajske obrtne zbornice so na merodajnih mestih že storile potrebne korake in dobile obljubljeno pomoč. Prav tako se bodo obravnavala vprašanja ustanovitve ohrinih zbornic v centrih naše držai e, predvsem na banskih sedežih.
Mezlnar. razstava kož in obuva!
Belgrad, 23. jul. Romunsko zunanje ministrstvo je obvestilo zunanje minislrsivo v Belgradu, da se priredi v Romuniji od 1. septembra do t. oktobra 1930 mednarodna razstava kož in obuval. Romunske državne železnice so odobrile za udeležence kakor tudi za blago 50?f> popusta pri prevozu. Zavod za napredovanje zunanje trgovine obvešča zainteresirane kroge in industrijalce usnja in obuva' o tej razstavi glede eventualnega sodelovanja.
Opozorilo izvoznikom jaholh
Belgrad, 23. julija. Neki izvoznik sadja in sečivja na Holandskem želi zveze z solidnimi in večjimi izvoznimi tvrdkami jabolk v Jugoslaviji. V slučaju, da ima kdo večjo količino jabolk za izvoz, namerava omenjeni uvoznik sam priti v našo dr lavo. Zainteresirani naj se obrnejo na komercijahio informativni odsek zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Bivši avstr. nadvojvoda slepar
Newyork, 25. jul. AA. Bivši avstrijski nadvojvodu Leopold, ki je bil zaprt radi goljufije in protizakonite prodaje diamantne ogrlice nadvojvodinje Marije, je bil izpuščen na prostost proti kavciji v znesku 7500 dolarjev.
Montevidejshe tekme
Montevideo, 23. jul. AA. Argentinsko moštvo je potolklo čilsko reprezentanco s 5 : 0.
Ogromna ustanova za socialne in kulturne namene.
London, 23. julija. AA. »Daily Herald« poroča, da ho največji nmeriški filantrop Edward Harkness daroval za angleške socialne in prosvetne ustanove 2 milijona funtov šterlingov.
Dražba
dne 28. julija 1930 ob 8. uri Cesta na Rožnik št. 1 Prodajo se na javni dražbi sledeči predmeti:
glasovir, preproge, knjige, servise, umetne slike, obleka, karnise, železna blagajna, kožuhovine, gramofon, šivalni stroj, pisalne mize, starinske ure radioaparat, mala in velika kredenca, steklene garniture, srebro i. t. d
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri.
medtem pa se lahko ti predmeti ogledajo.
Okrajno sodišče v Ljubljani odd. V., dne 10. julija 1930.
Dnevi krščanske slovanske vzajemnosti
KII. kongresu katoliških slovenskih akademikov od 24. do 26. julija
Od Krakova do Seville
Bilo je treba, se zdi, dolge notranje priprave nas vseh, da smo se znašli. Nevede, odkdaj in kako, smo zoreli v istega duha.
Pa se je oglasilo v nas, katoliški akademski mladini vseh slovanskih narodov. Morali smo se sestati.
In smo se dvignili in se zbrali — v Kr a -k owu. Poskusi pred vojno so ostali nekje dalei.
Zakaj stopili smo si nasproti — eni v svitu svoje novo rojene, radostne svobode, drugi pač še s tihim razočaranjem v srcih.
A zavedali smo se vsi črte prelomnice: svetovne vojne. In čutili smo, da smo nova slovanska mladina.
Nismo se poznali med sabo. Vsak je nosil tisto nekaj v srcu, pa mu je bila vendar za-strtost v začetnih besedah.
Razgovorili. smo se in se radostno začudili: Glej, enako misliš kot jaz!...
Takrat smo sklenili pokopati vso preteklost in zgraditi mostove čez vse prepade.
Zakaj začutili smo, da smo ena duša. In zavedli smo se, da imamo — eno bodočnost!
To nam je bil Krakow.
pa do Ljubljane
V Španiji smo se spet znašli med zboru-jočimi katoliškimi študenti vseh narodov.
Živ jc še bil spomin na Krakou). In S e -vili a je videla nato vzajemnost. Zganilo se je bilo nekaj med ostalimi. Mi pa smo vedeli, da gre čas svojo pot in smo videli daleč naprej ...
To je bil šele začetek. Nič zato, če je švignila tu pa tam senca mimo naše svetle vere mladosti.
Moj Bog, saj je bilo toliko solnca ...
In zdaj ste hoteli, bratje predragi, da se snidemo v naši beli slovenski L ju bi j an i.
Skoraj bo leto, odkar smo bili zadnjič skupaj. Naša vera je svetla še vedno.
Ljudje smo: zrahljala se je morda tu ali tam kaka vez. Duh pa je isti.
Zato pa hočemo zdaj stopiti korak naprej: trdnih tal hočemo in jasnih pogledov. Upamo, da ,«' omo ustvarili oboje.
/. dobro voljo smo se zbrali in i s -k r e no si hočemo izpregovoriti.
Zastopniki »J. Lige K. A.« s člani »Polonie« t Krakovu ob grunwaldskih slavnostih leta 1910.
V prvi vrsti sede 1. z leve na desno dr. M. Božič, 2. Hrvat, 3. L. Sušnik, preds. >Danicei, 4. poslanec Jašinski, 5. Bartoš, preds. »Češke Lige Akad.c, 6. Matyasik; v drugi vrsti 3. Fr. Štele, 4. tajnica
»Polome«, 5. Orszagh, 7. Koneczny.
Dr. L. Sušnik:
Iz snovanja S. Lige K. A«
»Slovanska Liga katoliških akademikov« na Dunaju je bila idejna predhodnica sedanjega organizacijskega gibanja slovanske kat. akad. mladine, ki sc je lani s kongresom v Krakovu — 20 let po ustanovitvi Lige — zopet tako veselo pričelo. Zgodovina Lige še ni napisana, zato ne bo odveč, če o priliki II. kongresa podam kot njen prvi tajnik — ali se je njen arhiv kje ohranil, nisem mogel dognati — nekaj podatkov o njenem organizatornem delovanju.
Odkar se je po vzgledu »Danice« na Dunaju (ust. 24. okt. 1894) in »Zarje« (ust. 1. 1901) v Gradcu ustanovila, istotako na pobudo Mah-ničevo (Hrvatska Straža iz 1. 1902) na Dunaju »Hrvatska« (1. 1903), so postajali stiki med slovenskimi in hrvatskimi akademiki čedalje ožji in plodnejši: to jc bil tudi prva korak k poznejši Ligi. Obe dunajski društvi sta imeli nd prvega začetka vedno skupne prostore, kar je močno pospeševalo boljše poznanje in prijateljsko razmerje med njima. A tudi v domovini se je to sodelovanje kazalo vedno lepše v medsebojnih obiskih na počitniških prireditvah, v skupnih abiturijentskih in akade-demiškah zborovanjih, na katoliških shodih itd. Posledica takega zborovanja na Trsatu je bila ustanovitev »Domagoja« v Zagrebu 1. 1906. In 1. 1907 se je vršil splošen sestanek hrvatskega in slovenskega kat. dijaštva v Zagrebu, ki je nad vse lepo uspel. Dijaška lista Zora (po 1. 1895) in Luč (po I. 1905) sta pridno pospe-Sevala to gibanje.
Drugi osnovni kamen k bodoči zgradbi »lovanske akad. skupnosti na krščanskem temelju je bila ustanovitev podobnega društva v Pragi. Tam so ustanovili Čehi, nezadovoljni t le bolj po imenu katoliško večino v »Društvu Arnošta z Pardubic« (iz 1. 1888) in izzvani po demonstracijah svobodomiselnega dijaštva proti izvolitvi rektorja-teologa, novo kat. društvo z imenom »Češka Liga nkademicka« (13. maja 1906); priključil sc ji je »Spolek českych akademiku« (tehnikov) v Brnu. Ko se jc osno-Tala 20. novembra 1908 na isti podlagi in iz podobnih razlogov še »Polonia« v Krakovu, so bili predpogoji zu misel skupne zveze slovanskih kat. akademikov podani.
Misel takšne zveze je sprožil Mirko Božič le par let prej. O binkoštih 1. 1908 se jc vršil predrazgovor delegatov vseh društev v Pragi v svrho sestave pravil, ki jih pa vlada vsled Strahu pred slovansko propagando ni hotela potrditi; za to so jih nekoliko spremenili ti n dosegli 1. 1909 odobritev. Tako sc je mogel vršiti 24. junija 1909 v hotelu »Post« v I. okraju na Dunaju ustanovni občni zbor S. Lige K. A. ob veliki udeležbi kat. slovanskega dijaštva in odličnih prijateljev ter je bil od vseh strani živahno pozdravljen. V imenu pri-
vzajemnosti, o vprašanju slov. občevalnega jezika. Krakovu ali Pragi kot vseučiliškili mestih za nas, prinašala so mnogo vesti o delu pri slovanskih kat. akademikih in narodih ter tako seznanjala s kulturo poedinih narodov. Ostalo ni le pri debatah: glede jezika n. pr. smo dosegli dejansko enakopravnost, da smo se namreč odborniki lahko razumeli, če smo govorili oz. pisali vsak v svojem jeziku, kar je bil naš ideal; sicer je obveljalo kot pravilo, naj se vsakdo priuči vsaj še enemu slovanskemu jeziku druge skupine (severne odn. južne. Tudi koledarček slov. katol. dijaštva je od 1. 1908-9 pori uredništvom Fr. Steleta prinašal vse |x)trebne zadevne informacije.
Razen za tečaje in pripomočke je skrbela Liga za informativna predavanja in družabne prireditve nc le zu dijaštvo, temveč tudi za številno slovansko inteligenco na Dunaju. Tako je predaval n. pr. v 1. 1910 A. Melicha-rek o slovanski vzajemnosti, tov. Matvasik o poljski zgodovini in socijalni strukturi, tov. A. Smykal o patriotizmu v češkem slovstvu; na proslavi slovanskih jubilejev tistega letu 27. majnika je govoril poslanec Stojafovvski o pomenu grunvvaldske 500 letnice, tov. Fr. Trdan pa o Napoleonovi Iliriji in stoletnici rojstva prvih Ilirov Gaja in Vraza. P	je
proslavila Liga še Mahničev jubilej.
Najvidnejši uspeh Liginega dela oz. njenih idej pa so bile ustanovitve novih kat. akad. društev.
Ker sta bili Danica in Zarja že zelo močni, jc odšlo nekaj tovarišev v Prago: tako jc napo-tam 15. maja 1910 »Dan«« (»Krek«) in dobil streho v Arnoštovem kolegiju. Ustanovitve se je udeležilo večje odposlanstvo iz Dunaja in Gradca (12 tovarišev). Ta pohod je ostal gotovo vsakemu udeležencu v najlepšem spominu. Večja deputacija Lige in njenih društev je obiskala ob priliki grunvvaldskih slavnosti 15—17. julija 1910 tudi »Polonio« v Krakovu. pri kateri je že spočetka sodeloval dunajski naš kolega Matyasik. Tudi navzočnost na tej proslavi jc zelo razširila naše obzorje in nas še bolj navdušila za nadaljnje delo, ko smo videli, da so tudi Poljaki 7. vsem srcem z nami. Zveze s Poljaki so se v tistem času zelo pomnožile in je ena zaslug Lige, da smo jih pritegnili v svoj krog.
V središču smo že prvo leto pridobili meri Češkimi kolegi toliko somišljenikov, da smo organizirali v skupnih prostorih »češki klub«, iz katerega je zrastla 7. maja 1911 »Lipa«. Malo prej se jc ustanovilo tudi poljsko društvo »Polonia« (20. marca 1911). In še eno društvo je rodilo to poletje: »Preporod« v Gradcu (15. junija 1911), ki so ga ustanovili Hrvatje iz Zarje.
Tako je Liga v par letih narastla na 12 podružnic z blizu 400 člani, ki so imele v istih krajih skupne prostore, kar jc zelo ugodno vplivalo nn čuvstvo vzajemnosti. Kasneje so ustanovili še Čehi »Moravana« v Brnu, Hrvatje pa »Kačiča« (17. okt. 1912) v Inomostu in (4. aprila 1914) »Antunovičat v Budimpešti. Slednji kakor tudi Domagoj ni mogel formalno pristopiti k Ligi, ker ondotna vlada ni hotela odobriti pravil. Z Ukrajinci in Slovaki ni bilo mogoče računati, ker so bila njihova akad. društva, v kolikor so sploh obstojala, nam nasprotnega značaja.
A. Krošl:
pravljalnega odbora jc poročal Fr. Štele. Izvoljeno je bilo za dobo 2 let prvo predsedstvo: predsednik A. Smykal, I. podpreds. Jan Ma-tyasik, II. podpreds. Fr. Štele in še 7 odbornikov Slovencev. Hrvatov in Čehov, dalje načel-stvo (za vsakih 10 članov podružnic I zastopnik) in 2 revizorja.
Po i? 3 je bil namen Lige razširjati slovanska kulturna stremljenja in katoliško idejo med slušatelji visokih šol, podpirati medsebojno občevanje, podpirati člane v študijskih zadevah z informacijami in poukom tujih jezikov ter izdajati in razširjati znanstvene publikacije nepolitične vsebine. Redni člani so bili lahko slušatelji visokih šol slovanskih naroo-nosti. katoličani, ves čas svojih študij in še dve leti po absolutoriju. Predvideni so bili tudi častni člani, ki jih imenuje občni zbor radi izrednih zaslug za slovanska kulturna stremljenja in katoliško idejo. Sedež Lige je bil na Dunaju, redni občni zbor se je imel vršiti vsake dve leti 15. novembra, seje načelstva pa vsaj enkrat na leto. Pisarno je imela Liga v Daničinih prostorih v VIII. okraju, Schon-borngasse 9, pritličje.
Prvo delovanje Lige je šlo v pravcih, ki so bili neposredni povod njene ustanovitve. Tisti čas je kar klical po narodnem sporazumevanju. V parlamentu se je ustanovila »Slovanska unija«, na visokošolskih tleh je snovni I. 190^ dr. iur. Uoffmannsthal »Akademično ligo«, Društvo za preiskava nje znanstvenih |>odlag narodnega sporazumevanja, 25. febr. istega leta je nastal na Dunaju tudi »Komite slovanskih akad. društev« za obrambo skupnih pravic na vročih akademskih tleh. kjer so se vrstili barbarski nastopi nemškega dijaštva, ki so privedli celo do štrajka; vendar tu komite ni nastopal lojalno in ni imel večjih uspehov. V tistih letih je prišlo na univerzo nekaj dijakov, ki so sc kot enoletni prostovoljci v Galiciji in na Češkem naučili severnih slovanskih jezikov in lažje pridobivali stike s Poljaki rii Čehi.
Ko se je tako posrečilo ustvariti na solidni osnovi Ligo, h kateri jc v prvem letu pristopilo 6 društev z ok. 250 člani, se je začela notranja organizacija centrale: napravil se je poslovnik, pripravila statistika, uredila čitalnica z več slovanskimi listi, ustanavljala knjižnica, ki jc obsegala najprej seveda najnujnejše knjige, kot slovnice in slovarje slovanskih jezikov, lit. zgodovine, dela o kulturnem stanju slovanstva i. si, Dočim jc bil prva leta v Danici ruski krožek, "sta nastopila sedaj v centrali poljski in češki, jioznejc še slovenski in hrvatski v svrho medsebojnega prluča-vanja jezikov. Mnogo se je tedaj pisalo v naših glasilih (Čehi so dobili I. 1900 Študentsko lllidko. Poljaki P r a d) o slovanski
I o organizatorno delo ni bilo tako lahko in enostavno, kot se zdi mogoče komu ob doseženih uspehih; koliko vneme, dela in truda je bilo treba vložiti vanje, vedo le tisti, ki so pri njem sodelovali. In reči moramo, da so bili Ligi pri tem Daničarji največja opora, ker so kot Slovenci imeli najlažje stališče pri zbliževanju in so tudi z vso ljubeznijo vršili svojo posredovalno vlogo. Prvi sad teh na-porov se je pokazal ua akademskih tleh, kjer se je naše stališče na celi črti zelo utrdilo: tuko je imela Liga precejšen pomen za zboljšanje razmer na visokih šolah.
Drugi občni zbor bi se bil imel vršiti v Ljubljani I. 1911 obenem s shodom slov. hrv. kat. dijaštva. Vsled vladnih odredb zoper razširjanje kolere pa jc bil odpovedan in se je vršil 15. nov. nu Dunaju: pokazal je lahko na množino izvršenega dela. V predsedstvo so bili izvoljeni: preds. I. Bolkovac, I. podpreds. L. Sušnik, II. podpreds. Ant. Tomaszek, tajnik Fr. Vitek i. dr. V Ljubljani nameravane prireditve so sc vršile potem |>oleti 1912; ob tej priliki jc bil 4. avgusta tudi izredni občni zbor S. Lige K. A. Tu je poročal preds. Bolkovac o dosedanjem delu, jaz pa o njenih ciljih za bodočnost (referat je natisnjen v Zori, I. XIX. (1912-13), str. 35 ss. in 67 ss.).
V tem smislu jc Liga delovala naprej. Poleg letnih poročil je nameravala izdati poseben almanah in zbrala že precej gradiva, a vsled gmotnih ovir to ni uspelo. Pripravljala je v centrali lasten časnikarski odsek, zlasti pa sc je ogrevala za zgraditev ali nakup lastnega dijaškega doma na Dunaju, v katerem bi našla vsa 4 ondotna društva primerne prostore in možnost nadaljnjega razvoja, zakaj vsled premajhnih lokalov je grozila nevarnost, da si bodo morali Čehi in Poljaki, ki jih jc bilo vedno več, poiskati druge lokale, kar bi bilo v škodo praktični naši skupnosti. Začela sc je ukc-ija, da prispeva vsaka narodnost s pomočjo svoje javnosti v to svrho primeren delež. In Čelu so tudi že res zbrali precejšnjo vsoto, dočim pri drugih ni šlo tako hitro. Drugače se je delalo v istih smereh kot preje. Največ prilik za skupne nastope so daialc obletnice naših društev. Navezali so sc stiki tudi s kat. dijaštvoin drugih narodov, zlasti s francoskim.
Zadnji občni zbor je bil 1. 1913 na Dunaju; izvolil je sledeče predsedstvo: predsednik St. Koneczny, I. pod predsednik Vek. Vrtovee, II. podpredsednik Jar. Trnka, tajnik Mih. An-drič i. dr. Njegovo poslovno dobo pa jc prekinila svetovna vojna, ki je iz temelja spremenila razmere, in sicer v bistvu na bolje. Zato je nekam čuduo, da se to lepo gibanje skoraj 10 let po vojni ni moglo zopet j>rav razviti. Tisti stik z ostalimi Slovani, ki je bil po Ligi pred vojno tako ozek kot še nikdar prej, tako da so prihajali na naše vsakoletne prireditve v Sloveniji nelc Hrvatje, ampak tudi Čehi in Poljaki v vedno naraščajočem številu, mi pa k njim, ie po vojni vsled novih meja. ločenega razvoja in lastnih skrbi, zelo oslabel. Zato se tem bolj veselimo, da ideja naše vzajemnosti v razširjeni in poglobljeni obliki zopet skrepko stopa na plan!
Kulturna stremljenja slovenskega akademika po prevratu
Večni okeanos, ki druži v železno doslednem vzročnem vrstnem redu vse zgodovinsko dogajanje in usmerja vse tvorne sile v najjačji svoj strmec, je ob nenadnem preokrenu toka trenutno kakor zastal, nato se pa vzpel in mogočno zavalovil v svojo novo smer; vzvalovila je najprej površina, udarila preko ovir v novo pot, dokler si niso poiskala in dokopala vstopa i vodovja najglobljih globin: Tak je bil razvoj kulturne orijentacije, kulturnega stremljenja slovenskega akademika v prvi dekadi obstoja njegove Almae matris Labacensis.
Na prelomu dveh vekov novega kujemo.
Mrlev ie svet.
(Janko Kralj.)
Teža te zavesti je ležala vse tiste dni ob ustanovitvi in prvih početkih našega duhovnega žarišča v dušah vseh resnično mladih. Iz nje se je rodilo mrzlično iskanje na široko, oklepali so se v tistih dn-e vih fantomov, ki so izpuhteli v respičnem življenju v nič. Bila je to burna doba prvih početkov samo-niklosti, ustaljevanja, čiščenja in usidravanja v lastno domačo zemljo. Kdor je vsaj delno osebno do-življel te čase, bo moral priznati, da se je baš takrat najjasneje demonstriralo dejstvo, da gre vse dejanje in nehauje vseh vrst mišljenja akademikov slednjič vendarle nazaj na prvobitnost svetovnega nazora, dedščine predvojnih ozkih dni.
In kakor rdeča nit prepleta vse kulturno udej-stvovanje vseh akademikov borba dveh svetovnih nazorov, ki je zahtevala v vsej dekadi tako ogromno energij, da nam je skoro absorbirala popolnoma vse tvorne sile in to tembolj, čim manj so bili j posamezniki usidrani v svoji lastni osebnosti, čim neizrazitejše je bilo njihovo duševno in duhovno obiležje. Negativnost te borbe odtehta edino še spoznanje, da moramo nujno razpeti polna jadra za najširšimi obzorji, da moramo ali ob polnem dnevu ali ob najvišji noči vreči grezilo za najne-dostopnejšimi globinami.
Kako je torej šla ta doba desetih let mimo nas? — Kakor je kratka, je vendar najbolj značilna in pomembna doba, odločilna za vse prihodnje dogajanje. Jasno moremo zaslediti v njej z ozirom na kulturno aktivnost akademikov in z ozirom na prevladovanje vodilnih idej dve glavni razdobji, l<i prehajati v letu 1924 drugo v drugo. Dalje moremo zopet vsako izmed teli glavnih razdobij ponovno razdeliti v dve dobi, v kolikor ni že vsako študijsko leto za-sč zaključena celota, ki jo veže edino vez osebnosti, kulturno usmerjene osebnosti in njenega javnega delovanja v gotovo skupnost, v dobo. Najjasnejše se čuti močna kulturna usmerjenost osebnosti iz sočasnih revij, ki so vedno kakor i črtež, kakor diagram vsega kulturnega stremljenja. | V naslednjem preglejmo ozadje, podlago in kultur- : no orientacijo najmočnejših predstavnikov vsake
dobe, da se dopolnijo besede: Iz silnih src izhaja vera v življenje.
Prva doba
Karakteristika prvega razdobja bi bila v splošnem sledeča: Temelji so še stari, samo vsebina se poizkuša šele včasih prenoviti; vezanost na kon-vencijonalne forme vlada povsod; svoj triumf slavi gola zunanjost, suha forma, organizacija po šabloni. Vse to je pa razumljivo, če pomislimo na zgo dovinsko nujni kavzalni neksus vsega dogajanja: na dejstvo, da so bili pred vojsko raztepeni naši slovenski akademiki večinoma po nemških univerzah, kjer jih je pitala sacratissima mater Germania edino z biseri svojega lastnega nakita, in da so bili na Dunaju, ki je bil kljub vsemu vendarle več ali manj centralno zbirališče slovenskega akademskega življenja, razkosani čisto po takratnih lereinerskih metodah poleg nacionalno še svetovno-nazorno; dalje na dejstvo, da je bilo prisiljeno vse naše duhovno izobraženstvo iskali ne samo šole ampak tudi kruha v tujini; in da je slednjič posegla krvava roka svetovnega pokolja med najboljšo mladino in jih mnogo razkropila, pokopala, onemela širorr sveta. —
Baš ta dejstva vtisnejo svoj pečat celotnemu prvemu razdobju in prav specifično še njegovi prvi dobi, ki bi jo časovno omejil nekako od 1910 do 1921 (oz. 1022). Čas je stavil na sodobnike največje zahteve — skoro |xivsod je bilo Ireba iz nič vse graditi, graditi, toda vsa mladina je težko nosila še v sebi posledice materialistično-pozitivistične koncepcije v življenju. -Zora« (urednik J. Kralj Jože Stabej i. dr.) nosi v sebi vso tradicijo predvojnih dob in povojne psihoze, ki se je polaščala ljudi. Vendar sc močne ideološke strani ne dado zatajiti in marsikaka nakazana nova smer je dala slutiti prihajajočo generacijo. Vendar je pa še vse nejasno. Tudi ideologija jugoslovanstva je bila me glena.
Druga doba
Jugoslovenstvo je nato prijel z največjim za gonom »Vidovdan« (1. jan., 5. febr. 1921; izhaja dc 1925, urednik: Bogo Teply. Evgen Lovšin. Dolle Schauer, Stane Rape, Jože Kregar, sprva je sode loval tudi Srečko Kosovel i. dr.), ga privzel ko svoj program in skušal izdelati njegovo ideologijo ter dovesti troimeni narod do lastnih širokih kulturnih perspektiv; saj je narod brez kulturnih per spektiv narod odveč, brez bodočnosti. Naslonil se je na staro parolo kulturnega boja, ki ga pa ni mo gel izzvati: V vsem svojem prizadevanju — vsai početnem — da bi šel na globoko, je ostal vendarle vedno več ali manj samo na površju — prevladoval je i način i žargon iz dnevne politike, koje odra/ in verno ogledalo je bil. V poslednjih letnikih jc postal docela brezpomemben dijaški organizato rični list, brez prave kulturne usmerjenosti in vse bine. —
vekotrajno, je nenadno pokazalo silno anahroni-
stičnosl, če že ne paradoksnost. Problemi pa, ki so se stavili recimo po šolah že več rodov, so se kar sami rešili: človek gleda — ln bi vedel za oni Pavlov izrek o močni veri, ki gore prestavlja. AH bi
pa šel z bratom Frančiškom, sam brat solncu in sestri smrti...
Za polno osebnost
Tretjemu, zadnjemu in nedovršenemu letniku »Križa na gori« se je pridružila priloga »Stražni
Čutila se je tedaj povsod silna kriza duhovnega življenja: Fantomi so se razblinjali, tvornosti novega življenja ni bilo; vsi aktivni mladi so bili uklenjeni v forme organizacij, strank.
Toda kljub temu hudemu zunanjemu pritisku oz. baš radi njega je v globinah vrelo: Mlade sile so se iskale sproščenja.
Prelom
Letnica 1924 znači preprijem iz starih dni v novo dobo. Roko je podajala meglena širina in daljina v svoje lastne globine uprtim pogledom, ki so kritično, iskajoče in na temeljih preizkušajoče se zazrli v realen in konkreten cilj — slovenskega, norega človeka.
Valovna površina je bila že prestopila meje nove dobe — toda globine so si pot šele zdaj utrle: Površina je sledila po večini novi smeri; — »Vi-dovdan« je naslednje leto prenehal — in s tem je zopet podan nov dokaz komparaciji kvalitete in '(vantitete. številčno je vendar grupa za »Vidovda-nom« bila najmočnejša — vendar je isti morda baš zato propadel. Kvaliteti duhov ne stavi nasproti nikoli kvantitete četudi inteligenčne mase: kuliuro ustvarjajo, grade, rastejo ž njo le silne, močne osebnosti, nikoli pa ne masa, ki stopa lagodno vedno le po poteh, ki jih je voditelj (kvaliteta!) s svojo samoto, s svojitn delom iu trpljenjem utrl.
In če je že znak vsakega aktivnega, vodilnega duha, da hoče, da se udejstvuje, razmahne, je po- i , . ... _ . ..	. •
tem najprirodnejši in dosledno reden izraz temu ! *re;£j™tan< «Men.7naiah	™Ah
nakar se jc Figa mogla ustanoviti.
kakšna jo bila miselnost, ki je predvojno katoliško akademsko mladino vodila pri tej akciji?
Mladina je bila v marsičem nezadovoljna s slovansko politiko v avstrijskem parlamentu. Čutila je instinktivno, da je j*deg pretiranega oiKirtunizmn enih ali drugih slovanskih |»oshm-
skih skupin glavni vzrok slovanskih neuspehov v pomanjkanju resničnega vzajemnega I poznanja in nepristranskega ocenjevanja iuz-
ognji«, mlad, svež in krepak naraščaj iz Maribora	! "'e''	111 stremljenj pri enem in drugem. Skle-
(1926 1927). Pridružili so še eno ojvorišče že i I »J'	sln<! takole:	s(' '"'»'li, ko smo še nese-prejšnima — naravo. Človek je pfihofizična enota: ni zadovoljstva, sreče, če je en del na račun dru
rega vladar; harmonijo torej med dušo in telesom! 7dravje telesa ie zdravje duše! »Leib und Seelel Aber die Seele nicht zuletzt, sondern zuerst, also: Seele und I eib!« (Geslo nemških mladincev iz let 1920- 1022.)
Vsak pojtn se ie na tej novi osnovi prevrednotil: N'a mnogih zborovanjih (Stična. Sv. Primož, Vrhnika i. dr.), sestankih in razgovorih kjerkoli in kodTkoli so se preiskušali vsi temelji posameznikovega življenja in človeške družbe, naroda, družine, države; preizkušali so se temelji in iskali smotri znanosti in ved.
Postavilo se ie slednjič kot smoter vsega gibali ia: Vzrasti mora človek; skozi saniovzpojo naj
.dejni, kulturni list, ki ga pa s prenehanjem »Vidov-dana« več na tej takozvani napredni strani ni bilo vse do danes lic. S tem odpade ta kvantitativno tako močna grupa popolnoma i* vsega kulturnega adejstvovanja v drugem razdobju, kajti efemerni izrazi bodisi f)o dnevnikih ali pa v notranjosti več ali manj zastarelih društev so bili vedno popolnoma brezjMinebni za kulturno tvornost. In edino ta je merilo akademskemu kulturnemu stremljenju.
Ko se je torej izgubljalo v |>esek vse umetno gojeno naprednjaštvo in ni dobil fanatizem dovolj ozadja, se je v dveh smereh nenadoma pojavilo čisto novo življenje in stremljenje:
Iz slovenske zemlje je vzraslo, gledalo ^icer na sosede, toda živelo čisto svoje slovensko narodno življenje. Bila sta to dva kroga, ki sta si ostala zvesta, paralelna, samostojna soiskalca v novo dobo. To sta bila kroga okoli »Križa na gori« in okoli »Mladine«.
Ti dve markantni, sočasni reviji sta vtisnili celotnemu razdobju od 1924 do danes svoj znak. Imata ista osnovna gibala: Hočeta in stavila v središče kot cilj človeka in sicer slovenskega človeka. In s tem smo se šele povzpeli do one razvojne stopnje, ki edina ustvarja vse pogoje in daje poroštvo za uspešen in močan kulturni razvoj, za rast in dvig duhovne kulture — s tem, da smo se postavili ^na svoja lastna tla in s tem stvorili nadaljnji člen v zgodovinskem kavzalnem neksusu razvoja. Baš zavest, da smo šele lahko kot Slovenci zapisani i kulturnemu življenju i gradnji nove duševne i materi dne kulture, je ona temeljna tečka, kjer se stikajo čustvovanja zadnjega kmetiča v gorski vasi i delavca v fabriki i inteligenta v najemi-nenitnejšem jx>ineiiu besede.
Dolgih pet let izkanja je bilo sicer treba za to spoznanje, toda — zgodovinsko nujno je bilo, ■>aj so stavljeni ti temelji za vekove.
jfretia doba
Da sjooznamo nekako recipročnost v razvoju, potegnimo paralelo drugega razdobja s prviin: V j>rvem smo videli, da gre kulturno iskanje iz širine na ožino in v globino. Sedaj v drugem razdobju moremo slediti nasprotnemu razvoju — iz iskanj in jiogiabljanj v globine gre črta iz tretje dobe (od 1924—1927) krepka in z impulzom vse zdrave mladcstuosti na ven, v širino in daljino četrte dote (približno 1927 do danes).
Glasnika idejnih stremljenj tretje dob^ sta bila Križ na gori» in »Mladina«.
Križ na gori« (prva štev. izide aprila meseca 1924, izhaja do sept. 1927. Uredil Anton Vodnik) preizkuša temelje etičnemu-religijoznemu življenju. Saj je baš religija ono najbolj primarno človeško čustvovanje, ki je lasten in bistven znak vsakega razumnega bitja. Vsaka številka te revije je bila ■sakor nov sunek svežosti in zdravja v svet odmrlih, avtoritativno naloženih in zahtevanih šablon in brezživljeniskih formalnosti, šlo je vedno za bistvo vsakega problema, ki so se kar sipali in zahtevali novega uravnovešenja, novih razrešenj. Religija je bila centralna točka pri rešitvi vseh problemov: Problemom, ki jim prejšnje generacije niti imena niso vedele, je ta mladina s svoio neposrednostjo in s svojim hotenjem naglo, sunkovito črtala rešitve. Največ latentne sile se je skondenziralo v lem krogu, največ neposredne rasti z narodom se je ohranilo in gojilo.
Krog okoli »Križa na gori« se je širil kljub najtežjim oviram odzunaj in morda baš radi njih, ali pa morda radi puščave, ki je zagrinjala duše in srca vseh, ki so hoteli in pričakovali advent Gospodov. 2iveli so novemu občestvu, ki mora priti. Iz individualistične, pozitivistično-materali-stične koncepcije življenja je utiralo to gibanje novo pet v svetle zarje svobode in prostosti božjih otrok.
Trdno osnovo so si priborili in glej, kako drugače, s kako drugačnimi razgledi so se jim pokazali vsi pojmi: kar se je zdelo dotlej zaključeno,
France Stole:
Par spominov mi dunajsko
Slovansko Ligo K. A.
T/ čistega, <e neskaljenega dijaškega Idealizma sc je porodila dne 24. junija 1909 na Dunaju Slovanska Liga Katoliških \kade-lnikov. Ustanovilo so jo Česku Figa Akade-mickn v Pragi. Spolek českych akademiku v Brnu, Hrvatska in Danica na Dunaju in Zarja v Gradcu. Do izbruha svetovne vojne so se jim kot plod njene iniciative pridružila še: Češka Lipa nu Dunaju, hrvatska Pro|H>rod v Gradcu in Kačič v Inomostu, poljski Poloniji na Dunaju in \ Krn kovu ter slovenski Dan v Pragi. Plod njenega delovanja je bilo najtesnejše idejno in praktično sodelovanje vse-
slovanskega katoliškega ukademičnegu di-jaštva v Avstriji in za nas Slovence |x>sebej važno sodelovanje Poljakov. |>osebno krakov-ske univerze v takrat na (ostrejšem boju za slovensko univerzo.
Ustanovitev Lige je padla v čas, ki je bil kritičen za slovansko vzajemnost: Neuspeli prcnbstruktnegu panslavizma je bil preočiten, da bi njegova gesla še mogla ogrevati, Slovane v Avstriji in izven nje je do skrajnosti razburkala bosanska aneksijsk-n kriza, v vodilnih slovanskih krogih pa so iskale nove uspešnej-Se formule z« miselnost slovanske vzajemnosti. Gesli neoslavizma in avstroslnvi/uva sta pojavili na obzorju. Znani poslanec Zencker je ustanovil Društvo za sporazum med avstrij-
skimi narodi, takozvani meddruštveiii Slovanski komite ua Dunaju pa je bil skoro brez praktičnega pomena. Iz vseli teh komponent in pa posebno iz ekspanzivnih sil nasičenega, pravkar dozorelega slovanskega katoliškega gibanju jc z nujnostjo vstala misel Lige. Kako globoko zasidrana je bila v nas zavest potrebe take organizacije, dokazuje dejstvo, du je že tri leta pred ustanovitvijo l.ige sprožil njeno misel takratni urednik Zore, sedanji ravnatelj Kranjske hranilnice dr. Mirko Božič pred sku-jiino abiturijentov v Idriji. Tako mislim, da moremo Božiča smatrati za inieiatorja liguške misli. Ko sem tisto leto odhajal, da odslužim enoletno prostovoljsko leto v Lvovu, ini jc že določno stala jired očmi ta misel in jiotrebu navezati čim več stikov s Poljaki in Ukrajinci v svrho skorajšnjega uresničenja naše ideje. Že I. 1908 smo mogli v Prago sklicati pripravljalni sestanek, ki je formuliral pravila. Vlad« jmi je potrditev teh pravil odklonila, ker smo med cilji navajali propagiranje slovanskih in katoliških idej, češ, da so te politične. Naš rekurz na državno sodišče je. zustopal jjoljski advokat dr. Ohmurski. Ker predolgo ni bil rešen, sino vložili novo formulacijo, kjer smo govorili 1<- o širjenju slovanskih kulturnih stremljenj in katoliške miselnosti ter izrecno izključili politiko. Ta Formula jc bila sprejeta,
Osebnost, ki bo imela pred očmi vedno le zadnji cilj: Kraljestvo božje na zemlji. Ker jasno, da »prapor sam še nc zadošča: treba mož, da pa nosi;o. Resnica še no zr.došča: treba mož, ki jo povedo. Pravica, ki je kakor na nebo pribita, še nc zadošča; treba junakov, ki io pribore na zemljo!« (^Križ na gori«.) Osebnost, ki ne ho gledala na to. kar je mimo. Amnak na to, k.ir ie še pred njo. Iu to ie — neskončnost, ki ostane vedno nedovršerra, nikoli dosežena, ki je porok — več ne — mladosti, sile, ponižnosti. — Da se ne b" več borila za* in »proti«. ampak bo usmerila, izstrelila puščico svojega poleta 7 naiveč'-o silo proti Najvišjemu.
Pa se je že v tetrs letniku čisto določno na-znnčila smer, kako se bodo te duhovne vrednote realizirale v živliepiit; nakazala s^ je jasna liniji v socialno vprašanje. In s tem je bilo o<1"nd<MK> ogromno duh-ivno bogastvo, ki s? je nabralo v letih bnia, iskania in podviga, med narod, na podlagi teh naj ra?'e nova generacija človeka
Ni bil slučaj samo, da je hodila Mladina«, po-rneic 'Svobodna mladina« v marsičem sorodna pota (Mladina 1924 192.7. uredniki Stanko Tomšič, A"d. šifrar. Alf, Gsnan. loize Ude, Vinko Kn-šak. Srečko Kosovel): V dnevna vprašanja, ki se jih je vse polno vrivalo, ie skušal ta krog iz svoie notraniosti postaviti vsebino, prepričanje — stvari, ki so bile vsem do takrat le votla frn7a. V čenrr pa se nismo strinjali — v prvi vrsti vprašame religije — je bilo na strani -Mladine« izvzcrnJi nekatere slučaje gotovo odkritosrčno prepričanje iz vesti.
Doba pozitivna dlela
Z letom 1927, z mesecem oktobrom konča doba borbe za duhovni prodor: »Križ na gori« je j sicer prenehal, toda ideje so šle s silo in nepriča- : kovanostio skozi človeška srca. "1 reba je bilo zidar- j jev, gradiii je treba v nasprotju s prejšnjo dobo preiskušanja temeljev, globin in višin.
Kot zaključek in mejnik je bilo pri Veliki Ne- j delji ob grobu fanta — »Stražarja«-»Križarja« — \ Jožefa Muhiča že začetkom julija 1927 trodnevno ' zborovanje kakih 120 študentov. Začrtali so si program: Mladinsk, socialen, religiozen. — Med pesnijo in v solncu na zeleni trati je vzrastla misel, ki poganja danes sok v drevo našega naroda: Strnjena v falango bodočnosti koraka mladina vedno kot avantgarda pred narodom, ki jo je rodil.
In danes?
Od 1927 do danes štejemo dve leti: Mladinsko gibanje je prodrlo na celi črti; materializem je j zmagan — vsaj teoretično ga menda ne vzdržuje več nihče. Podrobno delo gre danes od srca do srca; mesto ustavljenega »Križa na gori« ie začel januarja 1928 izhajati »Križ« (urednik Edi Kocbek), ki se je v I. letniku posvetil v prvi vrsti este- , tičnim problemom, a se tekoče leto preosnoval v revijo umerjenega, resnega dela in razmotrivanja; j drugo dedščino jc prevzel »Ogenj« (urednik Tone . Krošl), ki skuša vzgojiti idealnega borca za ideje, krščanskega socializma. »Rast«, (urednik Etbin Boje), sprva organizacijski vestnik samo, postaja naslednik »Križa na gori« v mladinskem smislu.
Idejno tvorijo vsi eno linijo: duhovna obnova v Bogu, skrb za zatirane in tlačene po krivičnih družabnih razmerah. Študent bodi študent, iz svoje neposrednosti dojemajoč življenje, brez predsodkov, svoboden in mlad, vraščen v slovensko ljudstvo in njemu udan z vso dušo. To je vendarle podlaga vsaki zdravi, homogeni in samorasli slovenski kulturi v bodoče.
Resume prvega desetletja kulturnega dela akademika na domačih tleh bi torej bil ta, da je preko vseh iskanj in blodenj slednjič našel sebe in se začel oblikovati; iz sebe in svoje rasti pa dvigati iz materializma okolico v solnce idealov in dela.
In v naprej?
Za čuda so pota, ki kažejo v bodočnost, sorodna ...	Anton Krošl.
meno idealni, bližje spoznamo in spoprijateljimo, bomo kot vodilni možje v slovanski javnosti po naravni nujnosti postopali pumetneje. in v zajemne je kot sedanji slovanski predstavniki. Velik pomen smo pripisovali dejstvu, du se združimo ljudje ene miselnosti, du sc tako izognemo nep|<xliieimi fruzerstvu, ki je odlikovalo punsluvizeni, in se takoj lahko podamo na praktično udejstvovnnje, Kot tolmač predloženih pravil sem njih cilje nu ustanovnem obenem zboru Lige v Hotelu Post na Dunaju opredelil doslovuo takole: »Postavili smo si za nalogo, da se hočemo spoznavati, ker smo prepričani, da je mogoče trdno skupno delo le, če drug drugega prav sodimo. Pa še ena misel nas je vodila: Prepričani smo. da je bodočnost slovanstva in njegova moč v krščanstvu, da-edino krščanstvo daje dosti trden temelj, na katerem more uspešno prospevati skupno delovanje slovanskih narodov. Naš cilj je: širjenje slovanskih kulturnih stremljenj in katoliške misli med visokošolei, pospeševanje medsebojnega ] občevanja, podpiranje članov v študijskih zadevali z informacijami in poukom tujih jezikov, izdajanje in razširjanje znanstvenih publikacij z izključitvijo političnih (S " pravil).«
Tako smo opredelili svoje cilje, teoretizirali
pa smo o njih in o slovanstvu'prav malo. lahko rečeni celo, da skoraj nič. Vso pozornost smo osredotočili nu čisto praktične reči: Društvu v enem univerzitetnem mestu naj imajo skupen društveni lokal, da so tako člani prisiljeni neprestano srečavati se med seboj. Udcležujmo se vzajemno vseli društvenih prireditev. S predavanji, či ta njem v društvenih prostorih razpoložljivih časopisov in razgovori se informira j mo o razmerah, težnja h, idealih in bolestih drug drugega. Nobene prilike nismo zamudili, da smo se medsebojno ojviskovali v svojih domovinah; izineuu članov z« krajše u|i daljšo počitnice med Slovenci in Poljaki jo postala že skoraj redna. Talentirane člane suio navajali na ši iul i j v slovanskih univerzitetnih mestih in jim zasigurali iste udobnosti kakor so jili imeli domačini. Občevanje v slovanskih jezikih je bilo obvezno. Cilj je bil: doseči, da se bomo vsi razumeli, ako bomo govorili vsak v svojem materiieui jeziku in da bi mogli brez težav eitati časopise in knjige drug drugega. Ta omejitev nn čisto praktična področja je bila možna, ker je bil osnovni svefovnonazorni temelj jjri vseli isti in se je gojitev verske miselnosti prepuščala vzgojnemu delu v pos»-nieznili društvih.
Vojna je to mlado, idealnega navdušenja polno gibanje nenadoma prekinila. Po vojni se je po ustanovitvi slovanskih državnosti vsaka narodnost osredotočila predvsem na ureditev domačih, za bodočnost temeljnih zadev, in zdelo se je že, du slovanska vzajemnost zamira. Po desetih letih svobode slovanskih narodov pa nekdanji Ligaši /. zaupanjem zremo na i/brano četo mladih slovanskih akademikov, ki se pod istim praporom kakor nekdaj mi ua Dunaju, v Pragi, Zagrebu ali Krakovu zbirajo v vseučiliški Ljubljani.
Pozdrn vi jeni!
Nase starešinstvo
Že ko se je ustanovila L 1895 »Leonova družba«, je bilo v njenih pravilih predvideno starešinstvo, ki mu je bilo namen skrbeti za gmotno podporo in znanstveno izobraženje ter za krščansko življenje slovenskih visokošolcev. lil to plemenito misijo je »Leonovo starešinstvo« tudi ves čas uspešuo vršilo in marsikateremu dijaku pomagalo do dovršitve študij.
Medtem se je število absolviranih »Duni-čarjev« in »Znrjunov« stalno večalo, rustle so pa tudi jiotrebe in torišču kulturnega dela v domovini. To je vedlo do skupnih razgovorov teh starešin, ki so sc vršili navadno nu Bledu, i ako se je rodilu misel [»osebnega društva, v katerega naj bi vstopili vsi starešine slov. kat. akad. društev (prim. J. Puntur: Kulturna nia-tiea — »Katoliški akademsko starešinstvo« v Zori« 1. XIX. (1912-13), str. t ss.) Slednjič se je koncem 1. 1912 ustanovilo »Slov, kut. akad. starešinstvo« v Ljubljani z nekoliko širšim namenom; imelo je že prvo leto 91 članov. Namen mii je skrbeti za slov. katoliška akademska društva, gojiti med člani družabnost in jih v potrebi podpiruti, organizirati njihovo kulturno delo. pospeševati gojitev znunstvu in umetnosti ter gojiti naša načelu med člani in v javnosti. Društvo je stopilo koj v stik s hrvatskim Senioratom in delovalo ž njim v Icjm vzajemnosti.
Delo. ki ga društvo vse doslej vrši v danili smereh, je širši javnosti sicer m.anj znano, a zato nič manj uspešno in plodovito. Akademska društva in revne akademike podpira ves čas izdatno s prispevki in brezobrestnimi posojili ter skrbi v to svrho za stalne nabirke. Ko so sc preselila društva j)o prevratu v domovino na domače vseučilišče v Ljubljani, jim je zgradilo »Akademski tlom«, skromen sicer, a kljub temu zelo koristen. Sedaj, ko |)osta-jujo ti prostori vse premajhni, je v teku akcija, du se jim pridobi primernejši »Vseučiliški dom«. — Tudi idejno je skušalo stati dijaštvu ob strani; po njegovem prizadevanju se je obnovil dijaški list »Mentor«.
Ustanovilo je v Ljubljani »Družabni klub«, ki se je pozneje osamosvojil, dalje celo vrsto klubov iu odsekov za razne panoge svojega
udejstvovanja. Prirejalo jo vsako leto prijateljske sestanku in predavanju o najrazličnejših uklualnih vprašanjih ter imelo v Ljubljani ali drugod redne občne zbore in par izrednih, ki so bili vedno dobro obiskani.
Društvo samo in sililo s javnost, puč pa so njega člani vneto in iniciativno sodelovali |>ri vseli dobrih gibanjih — od jugoslovanskega osvoboditvenega pokreta med vojuo do sedanje Katoliške akcije. Naš napredek pri društvih vseh vrst, pri zadružnem in gospodarskem delu, na znanstvenem in umetnostnem polju je v precejšnji meri njihova zasluga. To intenzivno zunanje delo, ki je bilo zlasti v kritični prehodili dobi tako nujno, je bilo tudi vzrok, da so člani premalo mislili na društvo samo in njega prvenstvene naloge. V zadnjem času se je to zopet izboljšalo in je delo V društvu bolj sistematično. Navezali so se stiki tudi z ostalimi slovanskimi senioruti.
Starešinstvo šteje sedaj 380 članov. Poleg ostalih imu v središču 4 strokovne klube (profesorski, pravniški, zdravniški in tehniški) ter 10 krajevnih klubov v raznih večjih mestih.
Kako obsežno je delo, ki ga vrše starešine na raznih poljih, jo razvidno iz zadevnega |k>-ročiln na zadnjem občnem zboru v januarju t. 1. Delovalo jih je na verskem polju pri vodstvu Kat. akcije 9, pri kongregacijuh 37, v misijonstvu 8, na prosvetnem polj u pri prosvetnih društvih 78, pri orlovstvu 55. pri kršč. šolskih društvih 8. pri pevskoglasbe-liili 16, pri drugih umetniških 9, kot leposlovni pisatelji 16, kot strokovni delavci 4t. kol znanstveniki in kritiki 50. kot publicisti 17, kot uredniki (ne vštevši poklicnih) 20. pri tiskovnih ustanovah 1». na narodnem polju pri manjšinskem delu 21, pri mednarodnih zadevali 20. na |K)lju s ji 1 o š n e blaginje pri javnih zadevah 40. pri gospodarstvu in zadružništvu 4\ pri socijuinein gibanju 19, pri dobrodelnih, treznostnih in dr. ustanovah 27, pri športnih organizacijah 7; poleg tega seveda še pri vseh mogočih strokovnih združenjih.
Tako je naše starešinstvo v še ne dolgi dobi svojega obstoja storilo — posredno in ue-posredno — v vsakem oziru že mnogo dobrega
Pismo iz Beograda
Par besedi o obljubljenem gledališkem pro-
■	gramu! Obljubljenem, pravim, ker do njegove re-
■	alizacije je šc dolga pot. Sploh zadnja leta opažam, da so belgrajski gledališki ravnatelji zelo
i zveneči, ko v pasjih julijskih dneh dajejo časnikarjem izjave o delu in premijerah v nastopajoči ! sezoni. Ko pa pride čas, da vsi ti obeti postanejo | stvarnost, ko publika ob vsakem tedenskem raz-i glasu bodočega (topot stvarnega) programa čaka na obljubljene premijere in reprize, jih večkrat ! ni. Posebej bi podčrtal dejstvo, da je v vsakoletnem načrtu za prihajajočo sezono po nekaj slovenskih del. Ali do izvajanja nikoli, prav nikoli ne pride. In to ni ne prav ne lepo! Ni to donesek k jugoslovanskemu programu prestolni-škega gledališča, če se eno ali drugo sicer umetniško in priznano delo prizna — nego slovenskega dramatika uvrsti v repertoar. Niti zdaleč ne! Še manj je to priznanje slovenski dramatiki. Vsaj eno ali drugo delo spravite na belgrajski oder! Saj slovensko (ljubljansko) narodno gledališče vsako sezono uprizori nekaj srbskih in hrvatskih del (stara pesem! — Op. ur.). Reciprociteta je v teh vprašanjih najbolj željeno in tudi dostojno merilo. Te dni je g. Uroš Predič namreč ponovno obljubil Leskovčeva »Dva bregova«, ki sem jih že v prejšnji sezoni upravičeno pričakoval. Posebej še zato, ker je Anton Leskovec v tej sezoni nenadoma preminul. In z Lestkovcem je ludi konec slovenskega programa v belgrajskem gledališču za sezono 1930-31. Radoveden sem, kakšne razloge bi navedel g. ravnatelj radi neupri-zarjanja teh in teh del? Vse se mi zdi, da nekako nobeden od belgrajskib režiserjev nima volje, da bi se lotil slovenske drame in jo postavil na srbski oder. Ljubljanska drama pa ie lani dala dela najmanj štirih srbsikih in hrvatskih dramatikov. In še en razlog se večkrat poudarja: razlika v jeziku. Vse, ki tako mislijo, vprašam: ali ie dlje od srbohrvaščine do slovenščine, ali od slovenščine do srbohrvaščine? Mislim in trdim, da je distanca ista. In to matematično ista! Toliko za potreben uvod. Sedaj pa še nekaj o ostalem repertoarju in drugih zadevah.
Najzanimivejši del repertoarja so vedno premijere domačih, izvirnih del. To so gledališki prazniki. Čim več jih je, tem ostreje in polnejše izstopa vrednost dotičnega narodnega gledališča. V belgrajskem programu so napovedane naslednje domače premijere: »Predgovor«, nova NuSičeva komedija iz belgr.ajskega življenja, že omenjena »Dva bregova« Lesikovčeva, nedavno z Demetrovo nagrado nagrajena »Komediia na stubiitu« Tita Strozziia. dalje Dirrovičev »Djuradj Smederevac« in še nekaj starejših del (Korolija Zidanje Ska-
dra«, Jakšič »Jelisaveta«, Laza Kostič »Pera Se-gedinac«, Sterija »Pokondirena tikva« in »Laža i paralaža«.) V operi se obeta Konjovičeva »Ko-štana«, ki bo vsekakor dogodek za belgrajsko gledališče.
Kot pomembnejše tuje dramatike, kalerih dela so obljubljena, bi omenil Bernsteina, Bour-deta, Antoine-ja, Bruoknerja, Klabunda (»Krog s kredo«, ki ga prevaja pesnik Gustav Krklec) in Goldonija. V operi bi omenil Puccinijevo »Dekle z zapada« in »Satka« Rimskega Korzakova.
Zanimiva novost za gledališki Belgrad bo, kakor obljublja g. Predič, uvedba abonmaja, k; je izvedena skoraj povsod, ki je pa Belgrad doslej ni poznal. Ukinjeni pa bodo dosedanji uradniški popusti (na kupone).
Nove igravske moči v prihodnji sezoni bodo: gdč. Katalinovičeva (iz Sarajeva), ga. Evka Mi-kulič, Petar Petrovič (iz Skoplja), ga. Bugaiinovič (iz romunske Opere), g. Rakuš (iz Osijeka) in še nekateri mlajši.
Dramska dela so obljubili še Ranko Mlade-novič (komedija »Strah od vernosti« in morda »Dača«), Mita Dimitrijeviii, Miloš Crnjanski (ki se bo nazadnje tudi na dramo spravili), Rista Odavič in Rade Drainac.
Hugožestveniki nameravajo v prihodnji sezoni dalj časa gostovati pri nas. Zato so vzeli v program tudi dvoje naših dramskih del, in sicer Kosorjev »Požar strasti« in Nikolajevičevo »Volgo, Volgo...« Posebej Nikolajevič jim je v omenjenem delu blizek problemski in po obdelavi.
Akademija nauka je v redakciji V. Čoroviča izdala »Spise sv. Save«. Pred kratkim pa je znani srbski poznavavec srednjeveškega srbskega jezika, D. Anastasijevič, v reviji »Bogoslovje« napisal ostro kritiko Čorovičeve redakcije omen e-nega dela. Zanimivo je, da zelo zamerja sami Akademiji nauka, ker ni za tako težek in naporen posel pozvala več strokovnjakov, ki bi tako pomembno delo izdali kakor zasluži. Izjavlja, da se na ta način kompromitirajo naši znanstveni delavci in naše celokupno znanslvo obenem. Čorovi-ču posebej zamerja, ker ni izkoristil Jagičeve kritike teksta hilendarskega tipika.
T. Krajničanac je v Skoplju izdal tenko brošuro (33 str.) v kvartu z naslovom: »Klrilo I Melodije i slovenstvo«. Je ilustrirana in stane 15 Din.
Dr. Božidar Širola je v XXVII. knjigi »Zbornika za narodni život i običaje«, Iti ga izdaja Ju-goslavenska Akademija znanosti i umetnosti v Zagrebu, objavil pomembno studijo o naši glasbeni ioikioristikl.
Geza Kolin v kratkem izda nov Živadinovi-čev roman »Karagjorgje«,
Banski svet
Izročitev dekretov bonskim svetnikom
Ljubljana, 23. julija.
Dane« opoldne se je vršila v stekleni dvorani banske palače svečana izročitev dekretov novo imenovanim članom banskega sveta. Dekreti so bili izročeni onim banskiru svetnikom iz krajev, ki prometno gravitirajo k Ljubljani. Jutri in pojutrišnjem se bo izvršila svečana izročifev v Celju in Mariboru ostalim članom.
K svečani izročitvi v Ljubljano so bili povabljeni le-li člani banskega sveta:
Babnik Valentin, župan občine Št. Vid; dr. Kramer Albert, novinar in bivši minister; Kregar Ivan, obrtnik in občinski svetnik; Orehek Fran, hranllnični ravnatelj; Prepeluh Albin, publicist, vsi v Ljubljani; Lavtižar Josip, trgovec v Kranjski gori; dr. Obersnel Maks, generalni tajnik KID na Jesenicah; Detela Oton, vladni svetnik v pokoju in občinski odbornik v Preddvoru; Pire Ciril, posestnik, trgovec in župan v Kranju; Lončar Ivan, hotelir in župan v Tržiču; Štrcin Ivan, posestnik v Kaplji vasi; Oblak Gabrijel, posestnik in župan v Dolenjem Logatcu; Ramovž Jakob, župnik in obč. odbornik v Velikih Laščah; dr. Sajovic Ivan, odvetnik v Kočevju; dr. Koritnik Bogdan, odvetnik in župan v Cabru; dr. Kulovec Franc, bivši minister v Novem mestu; dr. Režek Josip, odvetnik in župan v Novem mestu; Lebinger Hinko, trgovec in župan v Litiji.
Razen treh (dr. Kulovec, Lavtižar in dr. Režek) so se slovesnosti udeležili prav vsi člani banskega sveta. Dvorana je bila okrašena s slikami Njunih Veličanstev in z zelenjem.
Slovesnoetl so poleg g. bana ing. Serneca in članov banskega svela prisostvovali še g. pomočnik bana dr. Pirkmajer in več višjih uradnikov banske uprave. Člani banskega sveta so g. bana obstopili v krogu in poslušali stoje njegov govor, ki ga tu podajamo v krajšem izvlečku.
Govor bana ing. Serneca
•»Gospodje!
Gospod minister za notranje posle Vas je imenoval za člane banskega sveta dravske banovine, meni pa je pripadla prijetna naloga in čast, da Vam ob tej svečani priliki izročim dekrete o Vašem imenovanju.
Sledeč nalogu gospoda predsednika vlade, Vam predvsem sporočam njegove pozdrave, njegovo vero in pričakovanje, da Vas bodo pri Vašem bodočem delu vodili samo interesi kralja in države ter koristi okrajev in niest, ki jih zastopate. Izmed mnogobrojnih najboljših in najuglednejših državljanov je padla izbira na Vas. Sprejmite tudi z moje strani tople pozdrave in iskrene čestitke k imenovanju.
Uradniški aparat banske uprave pri vsej svoji marljivosti, točnosti in poštenosti no more biti sam kos težavnim in odgovornim nalogam, ki jih stavlja moderna doba na upravo dežele. On rabi stalnega podneta in inicijative od zunaj in to predvsem od oseb, ki živijo med narodom in poznajo njegove težnje in potrebe. Tej svrhi služijo predvsem banski sveti in Vi, gospodje, ste pozvani, da slavile svoje bogate izkušnje, ki sle si jih pridobili v svojem zasebnem in javnem delovanju, v službo sploš-nosti, v službo naroda, iz katerega ste izbrani.
S svoje strani Vas zagotavljam, da bom Vaše predloga in nasvete vedno rad upošteval, če bodo utemeljeni v veljavnih zakonih, sprejemljivi glede na razpoložljiva sredstva in v skladu z osnovnimi smernicami naše državne in narodne politike.
Govoreč o preteklosti se je nato g. ban spominjal osebe našega vzvišenega vladarja, ki je z energično, svoji veliki prošlosTi vredno gesto, dno 6. januarja 1020 iuavguriral v državi novo dobo. Vlada gospoda generala Petra Živkoviča je pristopila k izvajanju programa, obseženega v tem zgodovinskem manifestu.
3. oktober 1920 predstavlja drugi najvažnejši mejnik v najnovejši zgodovini nase države. Administrativna razdelitev kraljevine na banovine je Izbrisala za vedno zgodovinske meje.
Mesto prejšnjih meglenih pojmov o narodnem edlnstvu, — je nadaljeval g. ban — ki so se često izigravali v strankarske svrho, je ustvarjena čisla situacija: en jugoslovanski narod, ena jugoslovanska nacionalna zavest! Temu vzvišenemu načelu bo kraljevska vlada, kakor je docela jasno izrazila v svoji pomembni deklaraciji z dne 4. julija t. 1., prilagodila vse svoje nadaljnje delo, to politiko bo izvajala do skrajnih konsekvenc. Vzgoja mladine v šolah, vzgoja širokih narodnih mas v nacionalnih in kulturnih društvih se mora usmeriti v tem pravcu. S tem ciljem je osnovan Sokol kraljevine Jugoslavije, čigar razvoj med najširšimi sloji naroda Ivori bistven del programa državne politike.
Končal je g. ban svoj nagovor z besedami:
Gospodje! Preteklost nam izginja izpred oči in z njo naj padejo v pozabljenje tudi nasprotstva in razdori, ki so nas ločili. Njegovo Veličanstvo kralj je v svojem zgodovinskem manifestu pozval vse Srbe, Hrvate in Slovence na sodelovanje pri njegovih bodočih naporih, namenjenih veličini države in blagostanju njenih državljanov. Odzovimo se vsi klicu našega viteškega vladarja in delujmo složno v zmislu njegovih intencij in stremljenj kraljevske vlade za procvit in napredek dravske banovine ter za srečno sedanjost in slavno bodočnost kraljevine Jugoslavije!
Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I, kralj Jugoslavije! ŽivijoU (AA.)
Govoru g. bana so se vsi prisotni odzvali s trikratnim živahnim »Živeli«
Odgovor dr. Kramarja
G. banu je nato s primernimi besedami odgovoril član banskega sveta g. dr. Albert Kramer. Zahvalil se je v imenu vseh banskih svetnikov za izkazano jim čast. Banski svetniki se zavedajo dolžnosti, ki jih prevzemajo, obljubljajo pa, da bodo z največjo vnemo storili vse, kar je v interesu Jugoslavije in dravske banovie, katere vsi upravičeni interesi so tudi interesi vse države. Govornik je prosil g. bana, naj sporoči Nj. Vel. kralju v imenu banskiii svetnikov izraze popolne podaniške uda-nosti, obenem pa je prečilal udanostna brzojava Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku generalu Petru Živkoviču. Obe brzojavki sta bili z navdušenjem sprejeti.
G. ban se je prisrčno zahvalil za izraze popolne udanosti Nj. Vel. kralju In za pripravljenost za stvarno delo.
Nato je g. ban izročil banskim svetnikom dekrete o njihovem imenovanju In vsakemu posebej čestital.
Sledil je kratek, a prisrčen razgovor g. bana z banskimi svetniki. V tem razgovoru je g. ban omenjal, da bo banski svet sklican v mesecu septembru in da bo obravnaval važna vprašanja, tako vprašanje naših cest, razna gospodarska vprašanja dravske banovine in pa prihodnji banovinski proračun.
Zborovanje slovenskih županov
Ljubljana, 23. julija.
Danes dopoldne so se v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani zbrali številni župani in občinski odborniki z vse dežele, okrog 200, vsi člani >župunske zveze*, k občnemu zboru. K zborovanju je prišel tudi g. bun ing. Dušan Sernec ter g.okrajni gluvar dr. Logar od banske uprave. Ljubljanski občinski svet je zastopal g. podžupan Jure.
Zborovanje je otvoril načelnik Županske zveze g. župan ler do Novak U Nevelj pri Kamniku. Pozdravil je toplo vse zbrane župane ter njih zastopnike kot važne predstavnike naših najnižjih, pa izredno koristnih ljudskih upravnih edinic, zlasti navdušeno pu so vsi zbrani pozdravili navzočega g. banu Serneca, ki sc je nuto s kratkim nagovorom za navdušene besede predsedniku in plosk navzočih zahvulil. V svojem govoru je g. bHii poudaril važnost naših občin za ljudstvo kot zu državo, omeuil delo Županske zveze kot izrazito vestno, pridno ter vztrajno, kar vse je v korist ljudstva, dežele |»i tudi države kot take. Zato ravno, ker naši župani vrše kos težke uulogc pri reševanju administrativnih poslov vseh mogočih edinic, bo banska uprava kot doslej veduo, upoštevala tudi v bodoče vse upravičene želje in potrebe slovenskih občin ter Županske zveze.
Nato so bile prebrane in sprejete ter odposlane brzojavne udanostne izjave Nj. Vel. kralju Aleksandru I. ter ministrskemu predsedniku in ministru notranjih zadev generalu Živkoviču.
Tajniško poročilo Županske zveze je podal nje tajnik g. Fran Kristan. Mnogo tihega dela je v teku leta izvršila organizacija v prid naših občin in vsega ljudstva; mnogo jiosve-tovauj iu sej je imel v to svrho odbor ter so se na vse strani pošiljale številne peticije, resolucije, vloge, spomenice ter brzojavne predstavke v raznih zadevah. Izmed važnejših vlog omenjamo zadevo s priključitvijo Bele Krajine od Dravske k Savski banovini. Dotično spomenico, ki je bila lani jeseni odposlana Nj. Vel. kralju in ki so jo podpisali najodličneiši zastopniki cerkvenih, kulturnih, gospodarskih, umetniških in drugih važnejših organizacij Slovenije, je podpisala tudi Županska zveza v imenu vseh slovenskih občin, katere občine kot njih predstavnica zastopa.
Tajnik dalje omenja prizadevanje Županske zveze glede novega lovskega zukona. Z raznimi intervencijami je organizacija dosegla mnoge spremembe zakona, ki bi bile sicer javnosti in ljudstvu v škodo, v korist pa le ozkemu krogu zasebne organizacije ter njenih članov. Stvar je važna radi tega, ker je povzročila nu prizadeti strani nekoliko neupravičenega razburjenja, kar bodi tu ugotovljeno. Županska zveza kot organizacija vseli slovenskih občin zastopa javne interese, nikakor in nikdar ne zgolj zasebnih.
Blagajniško poročilo je zu Zvezo i>odal občinski svetnik Jeglič. Iz poročila se vidi, da muogi župani v tem pogledu niso povsem izpolnili svojih dolžnosti napram organizacija. Vseh stroškov v letu je bilo 4817.50 Din, večinoma za pisarniško delo in poštne stroške. V zadnjem času je g. ban naklonil organizaciji
velikodušno pod|>oro v znesku lO.O(M) Din.
Pregledniki so našli denarno poslovanje in vse knjige v redu ter so predlagali odboru raz-rešnico, kur je bilo soglasno sprejeto.
Zbor je načel nuto vprašanje raznih predlogov. Oglašali so sc mnogi župani ter odborniki v najrazličnejših zadevah poslovanju in interesov občin, /lasti so je poudarjala velika obremenjenost vseh občin, manjših še posebno; vedno več bremen prihuja na rame občinskih odborov, krčijo pu sc istočasno dohodki. Že sedaj so izdale premnoge občine do 70 odstotkov vseh svojih .izdutkov za šolstvo, z novim šolskim zakonom pu so prešle mnoge občine v stanje, iz katerega jim skoraj ni rešitve. Tolikih in takih dujutev občine ne bodo mogle prenesti. Tudi učiteljstvu ni všeč, du je, kur tiče stanovanjskih prejemkov, prišlo v odvisnost občin; to dejstvo je bilo ponovno priznano iz vrst učiteljstva ter so bili v tej zadevi na pristojnu mesta že od|>osluni spreminjevalni predlogi. Zbor je ob splošnem pritrjevanju in na podlagi mnogih izjuv navzočih, tudi učiteljev samih, dognal in ugotovil, da je učiteljstvo svojega kruha vredno, da je likrutu tudi izo-brazbu potrebna, da pu ni treba ravno s temi določbami zakona in z omenjenimi dajatvami delati razdora med ljudstvom iin učiteljstvom, ki v zdajšnjem stanju očitno in gotovo nastaja. Pri vsakem občinskem proračunu bodo namreč prišle zadeve učiteljskih stanarin ter kuriva na dnevni red, ob vsaki taki priliki bodo padu-U očitki, zabavljice, ki ne bodo v prid, pač pa v škodo učiteljskemu stuuu, ker 11111 bodo jemale ugled, pu tudi državi, ker ji bodo zmanjševale avtoriteto. Radi tega nuj bi se zadeva tako uredila, du bi se ti izdatki prenesli ali na banovino ali na državo, pu bi naj se pobirali v obliki davščin. Isto velja za dajatve občin okrajnim glavarjem, odnosno glavarstvom, dalje tudi glede jkatehetskih nagrad. Ugotovilo se je tudi na podlagi izjav učiteljev sumili, da je kuriva v splošnem določenega preveč ter ga bodo mnogi prodajali, ker ga porabiti ne bodo mogli vsega.
Zbor je dalje razpravljal glede oprostitve šoloobveznih otrok v mesecih najhujšega kmet-skega dela v krujih, ki so izrazito kmetski; izrazila se je želja, da bi dotičnu določba zakona veljala tudi za našo banovino, kur zdaj ni. Mnogo debate so povzročile nove občinske table, ki so po zakonu določene za občinske urade, zu občine, vasi in jiosamezne hiše. Ugotovilo se je, da meroiskusne postaje občine preveč stanejo, da bi se pa lahko vzdrževale same, ker mora interesent od vsake preizkušene mere plačati znatno pristojbino. Zbor je dalje ruz-motrivul vprašanje predsednikov krajnih šolskih svetov. Krivica je v tem, da so )>o zakonu župani predsedniki teh odborov, nimajo pa istočasno pravice, niti du sprejemajo |>ošto, niti da hranijo uradno štumpiljko.
V vseh /udevuh je bil naprošen navzoči g. ban za posredovanje ter primerno upoštevunjc izraženih želj in zahtev. Nato je bil občni /bor zuključen s spremembo pravil v zmislu združitve kranjske iu štajerske Županske /veze ter z volitvijo novega odbora, ki je pa ostal v glavnem isti. Izvoljenih jc nanovo le šest zastopnikov štajerskih občin.
Morilka lastne krvi
Izpred mariborskega senata petorice.
Kako se godi rudarjem v Srbiji
Trbovlje, 22. julija.
Letošnja premogovna kriza v slovenskih rudnikih, ki so večjidel la6t TPD, je napotila II. rudarsko skupino, ki je zakonito priznana zastopnica rudarjev, pregledati kolikor je pač možno, druge rudnike, kjer bi se dalo zaposliti naše rudarje v slučaju redukcije, če bi življenjske prilike bile ugodne našemu rudarju, ki je navajen na že urejene razmere kakor tudi, da se vidi kje bi mu bila dana stalnost, katera je do zadnjih let zagotovljena pri naših rudnikih. Poročilo, katero sta zastopnika gg. Arh in Strne dala na shodu v ponedeljek rudarjem, je vse drugo kot priporočljivo za izselitev v Srbijo, kjer je delegacija hodila. Obiskali so največje privatne rudnike Atanj in Vrška Čuka, ter državne rudnike Ravna Reka in Senjski rudnik, od drugih pa po raznih zastopnikih, ki eo jih po-setili.
Pri rudniku Rtanj je zaposleno okoli 700_ rudarjev. Temeljna mezda je jednaka mezdi našega rudarja, t. j. Din 40.—. Povprečna plača pa od Din 45.— do 50.—, (Din 5.— manj kot pri nas), medtem ko so temeljne ali gosposke mezde pri drugih rudnikih različne in sicer od Din 22.— do 36.—. V splošnem so plače veliko nižje kot pri nas. Rudarjev je v srbskih rudnikih okoli 16.000, torej več kot v Sloveniji. (Pri nas okoli 10.000). V rudnikih je že sedaj veliko Slovencev, ki pa nimajo stalnosti in to večinoma iz vzroka, ker ni stanovanj na razpolago in če so, so postavljene barake, v katerih je pa vse drugo doma, samo čistoča ne. Preseljuje se radi tega iz kraja v kraj. Edino pri nekem rudniku na bolgarski meji je rudnik tehnično moderen, ima lepa razpoložljiva delavska stanovanja, ne rabi pa še sedaj več kot okoli 300 delavcev, ker je še od vojne poškodovan in se delajo novi rovi.
Življenje je v nekaterih krajih ceneje kot pri nas. Nekateri rudniki dajejo rudarjem, če napravi 32 rednih šihtov na mesec, bonifikacijo v obliki cenejšega živeža. Večinoma so pa konzumi, kantine itd., last rudnika, in, kar delavec zasluži, pride zopet nazaj v podjetniško blagajno.
V Srbiji ne obstojajo nobene strokovne organizacije, ni delavskih zaupnikov v obliki II. rud.
skupine, zatorej ni čudo, da se zahteva samo storitev, akordnih postavk pa ni ali se jih ne drže. Nadšihtov se lahko napravi, kolikor se jih ho5e in je tudi razumljivo, da se 98 odstotkov rudarjev poslužuje čez odmerjenega časa, ker nima doma nobene ugodnosti, v prostem času se pa zadrže najrajše v kantini in zapravijo, kar so z nadšihii zaslužili.
Denarne globe se stekajo v podjetniške blagajne, ne pa v bratovske skladnice kot je bil to vedno in povsod običaj. Kaznuje se celo dvojno, z globo na denarju in črtanjem šihtov. Za navadno kontrolno znamko se delavca kaznuje s Din 50.—. Posebno je v navadi črtanje polnih vozičkov. Pri rudniku »dobra sreča«- je »gosposki šiht« Din 22.50 111 9 urno delo. Ko se je začel pokret za zboljšanje plače, je podjetje hotelo še odmenjenih Din 22.— odvzeti še 6 odstotkov in delo razširiti na 10 ur dnevno. Energično odpor domačinov, ki so stražili pred jamo 6 dni, nobenega pustili k njej, ter odločno vsako znižanje časa in mezde odklonili z »ne«, je to preprečilo.
Edino, bratovske skladnice ne morejo tu še sedaj propasti, ker je preveliko menjavanje iu izseljevanje delovnih moči v druge kraje, kar je žalibog pri nas v nevarnosti in je na vidiku znižanje pokojnin vpokojencem, ki znajo priti v kratkem času na stališče starovpokojencev.
Pač pa je bodočnost rudarja v Srbiji. Premogovni sloji leže v obliki kot v Nemčiji, t. j. med skalovjem in trdnimi stropi. Prevaža se že danes večinoma po žičnih napravah do železnic ali do rek, torej cenejši transport kot pri nas. V vseh rudnikih se rabijo delavci — rudarji, — a vsejedno delegacija še danes ne more priporočati izselitve v Srbijo, ker razmere še niso in tudi ne bodo kmalu urejene, kakor tudi potrebne strehe. Do sedaj pride za slovenskega rudarja v poštev Francija, Holandija, Belgija ali Nemčija.
Na državni konferenci, katero je delegacija izposlovala in ki se bo vršila v Sarajevu 29. julija, hočejo naši rudarski zastopniki vse te in druge razmere obrazložiti in prositi za nujno pomoč, da se rudarski stan, — ne uniči.
Maribor, 23. julija.
Teža rodbinskega življenja je, včasih hipna obbrezumejenost in neredkokrat celo zlohotnost, da gre mati in da zadavi lastnega otroka. Včeraj se je pred tukajšnjim senatom petorice zopet obravnaval takšen žalosten slučaj, ko je mati segla po življenju lastne krvi. 26 letna Antonija Marolt je služila v času od 1. 1928 pa do začetka I. 1930 pri posestniku Antonu Uranec v Janževem vrhu. Dne 10. aprila t. 1 je porodila v mariborski porodnišnici otroka ženskega spola. 17. aprila se je podala obtoženka najprej k svoji sestri Ani Škrlatec v Vuhred, pozneje pa je ponudila otroka posestniei Ani Bizjakovi v oskrbo, ki pa je njeno prošnjo odklonila, ker je vzela že drugega otroka v oskrbo.
22.	aprila t. 1. se je obdolženku oglasila pri Uranu ter ga prosila, naj jo vzame zopet v službo. Dne
23.	aprila zvečer se je vruila iz Maribora, kjer je po njeni izpovedi izročila otroka v oskrbo v porodnišnici ter nastopila službo pri Uranu. Toda kmalu so se v okolici razširile govorice, da je obtoženka
otroka usmrtila ali izpostavila.
Na podlagi teh govoric so se dne 3. maja I. 1. oglasili pri Uranu orožniki ter pozvali obdolženko, da pove, kje se nahaja otrok. Z ozirom na njen
odgovor, da se nahaja otrok pri sestri Heleni v mariborski porodnišnici, se je kmalu izkazalo, da ne odgovarja lo zatrjevanje niti najmanj resnici. Končno je vendarle priznala, da je 23. aprila t. 1. popoldne
v Hirschnianuovem jarku otroka zadušila,
nalo ga pa tamkaj skrila. Sodna izvedenca sta na podlagi raztelešenega trupla mogla ugotoviti, da je bilo dete zdravo in da je umrlo radi zadušenja. V smislu izpovedb sodnih izvedencev je obtoženka zadušila otroka bržčas na ta način, da je otroka z usti in nosom stisnila na svoje grudi ter onemogočila na ta način otroku dihanje, tako da je smrt nastopila najbrž že po petih minutah. Obtoženka
priznava zločin. Zagovarja se pa, da ga je izvršila radi bede. Pripoveduje, da je otroka zadušila v obupu in sicer tako, da ga je stisnila na svoje prsi, nato pa že mrtvega zanesla v omenjeni jarek, kjer je golega položila med skale in ga nato pokrila z mahom Pred sodniki.
Razprava se je pričela danes dopoldne nb polil v razpravni dvorani 53. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Zemljič; Dev, dr. Tom-bak, dr. Lešnik in Vejnar prisedniki. Obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Zorjan. Obtoženka je bila obsojena na eno leto in pol težke ječe.
Sezonski delavci iz Slov. Krajne.
Rusko romanje na Vršič
Kakor vsako lelo je počastila tudi letos v nedeljo, dne 20. t. m., ijubljanska »Ruska matica«-spomin ruskega Neznanega vojaka na Vršiču. Okoli ene popoldne ob najboljšem solnčnem vremenu so dospeli izletniki na vrh, kjer jo opravil pravoslavni prota č. g. Dimitrije Jankovič svečani parastos v ruski kapelici ter molitev na grobu v ujetništvu umrlih vojakov. Duhovnikov navdušen govor o trpljenju ob Vršiču poko|>anih 2000 ruskih mučenikov in bridkem življenju milijonske emigracije kot poroštvu za bodoče vstajenje velike slovanske Rusije je globoko ganil navzoče. Ljubljanski ruski cerkveni zbor pod vodstvom neutrudljive gospe S. Ku-lakove je zapel pretresljive pogrebne molitve. V Imenu Ruske matice se je zahvalil njen tajnik univ. prof. A. Maklecov navzočim za udeležbo pri slavnosti In posebno povdaril zasluge notarja v Kranjski gori dr. Iv. Grašiča, ki ie največ storil za ob-
novitev po vojni zapuščene kapelice. Dr. Grašič je na kratko očrtal njeno zgodovino in poročal o izvršenih ter predvidenih delih na Vršiču, ki toliko dolguje njegovi stalni idealni požrtvovalnosti. O rusko-jugoslovanskem, po zadnjih svetovnih dogodkih utrjenem zgodovinskem bralstvu je naposled govoril predsednik podružnice Ruske matice v Novem sadu prof. D. Skrinčenko. Ob eni popoldne, po zaključku spominske slavnosti, je naredila večina navzočih lep izlet v kočo nn Gozdu. Razen članstva ljubljanske Ruske matice in drugih ruskih rojakov so obiskali Vršič na spominski dan tudi številni slovenski domačini ter belgrajski in zagrebški letoviščarji iz Jesenic, Mojstrane, Bleda ter drugih krajev lepe Gorenjske. Ruska matica se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojo udeležbo pri slavnosti počastili ruske žrtve za osvoboienje Slo-vanstva.
Slovenska Krajina je s svojimi skoro stotisoči prebivalcev ena najbolj gosto naseljenih slovenskih pokrajin. Ni čuda torej, da je odstotek ljudi, ki si morajo vsako leto iskali kruh v tujini, na tem ozemlju še prav posebno velik. Ce računamo poleg sezonskih delavcev, ki zapustijo čez poletje svojo domačijo, na zimo se pa spel povrnejo domov še one, ki so odpotovali v prekrnorske kraje, vidimo, da okrog 10 do 12 odstotkov vsega prebivalstva stalno išče kruha in zaslužka izven svoje ožje domovine.
Če se vprašamo po vzroku izseljevanja, moramo v prvi vrsti omeniti revščino. Malo jih je, ki bi zapustili domačijo samo radi ugodnejšega življenja in lahkega zaslužka. Ljudstvo Slovenske Krajine je nad vse skromno pa izredno delavno. Domača zemlja je zelo skrbno obdelana, da tudi še tako napredno in racijonalno izkoriščanje ne bo bogve koliko zvišalo produkcije. Industrije in dru gega zaslužka ni in ne preostane tedaj prav nič drugo, ko poiskati si kruh in zaslužek drugod.
Borza dela v Murski Soboti, katero dokaj spretno vodi domačin g. Franc Kerec, nam da precej jasno sliko, kam vse in koliko sezonskih delavcev pošilja Slovenska Krajina v svet.
Od 1. januarja t. 1. do sedaj ie iskalo delo 4430 moških in 2750 žensk torej vseh 7180. Ponujeno je pa bilo pri borzi dela 3491 moškim in 2655 ženskam.
V Nemčijo jc odpotovalo 549 moških ter 1312 žensk, skupaj 1861 delavcev. Ti so zaposleni pri 252 delodajalcih v krajih WUrtemberg, Sachscn, Baden, Brandenburg, Rhcinprivvinz, Mecklcnburg, Thflringen in Bavarskem. V splošnem so zadovoljni z vsem samo z odbitki pri plači ne, ker se jim preveč oddbija za davek, boln. zavarovanje, invalidnino-. »avarovanie oroti brezposelnosti itd. Vseh odbitkov je skoraj' 17 do 18 odstotkov vsega zaslužka.
v Francijo ie odšlo moških 1073, ženskih 214,
skupaj 1287 delavcev. Zaposleni so v departmajih Aisne, Oise, Scine et Marne, Dauircs Nord, Co-tes Marne itd. Največ jih ie v kraju med belgijsko mejo in Parizom. Tem delavcem se godi še boljše kot lansko leto in baje še boljše zaslužijo kot v Nemčiji. Delavci v Franciji so po večini poljski delavci, nekaj jih je opekarjev, nekaj pa tovarniških pomožnih delavcev.
V Jugoslaviji je bilo posredovano za 66 delavskih skupin na razna veleposestva v Slavoniji, Bački, Banatu in Baranji. Nekaj je bilo odposlanih kot poljski delavci, a nekoliko skupin kot navadni delavci za stavbinska in gradbena dela v Sloveniji. Teh delavcev je 1935 moških, 1186 žensk, to je skupaj 3121 delavcev. Ti, kateri so zaposleni v tu-zemstvu na poljskem delu so z zaslužkom malo zadovoljni, ker je napram sedanjim razmeram zelo pičel. Nekoliko boljše zaslužijo delavci pri gradbenem delu v Sloveniji.
Proslava biseromašništva
Kapela pri Radencih. V torek, dne 22. f. m., se je na izredno svečan način ter ob ogromni udeležbi ljudstva iz kapeljske in sosednih župnij vršila proslava biseromašništva priljubljenega domačega župnika kanonika Martina Meška. Slovesnosti so se udeležili tudi mestni župan mariborski dr. Juvan, predsednik mariborske prosvetne zveze dr. Ilohnjec ter zastopstvo duhovščine iz Slovenske krajine z Jožefom Kleklo nina čelu. Navzoča je bila ludi slnvljenčeva nečakinja sestra Terezija, voditeljica zavoda šolskih sester iz Zemuna. Slavnostne pridigo je imel prelat dr. Slavič iz Ljubljane, rojak iz ljutomerske dekanije, ki je v zanosnih besedah slavil zasluge častitljivega in ljubeznivega jubilar-ja, kanonika Martina Meška. čil, svež ter s krop kitn glasom je pol kanonik Meško svojo biserno mašo; slavljenec, ki ga s sinovsko vdanostjo ljubijo in spoštujejo verniki kapeiske župniji- ter oni. ki ga Sirom lavantinske škofije poznaio. Biseromašuik Martin Meško naj živil
Oiaj pravite ?
Tožimo nad lahkomiselnostjo svojih otrok, da te ne znajo čuvati nobene nevarnosti, nič ne vedo kaj je zdravje, nič ne vedo za naše skrbi. Kot dokaz, da niso lahkomiselni samo otroci, ampak še večkrat mi starši in nc vemo, kaj je otroku prav, povem tale slučaj:
Poznam študenta iz boljše družine, študira gimnazijo, je vesten in priden (izdelal je z odliko), toda pri njegovem študiju ga ovira izredno šibka in bolehna narava. Fant sam zelo želi, da bi si opomogel, pa kot sem zvedel in sam vidim, vm doma med počitnicami ne dajo niti malo prostega, da bi se o počitnicah v naravi ob solncu in vodi okrepil in se pozdravil. To bi bila zanj edina rešitev, ker se ie kažejo na njem znaki težke organske bolezni. Staršem pa se zdi potrata, da bi kaj irtvovali za njegovo zdravje.
Ne morem razumeti teh staršev, da se sami ne spomnijo, kaj je otroku neobhodno potrebno. Zelo čudno se mi zdi, da starši prav nič ne upoštevajo fantovega duševnega napora med letom, la bi mu za njegov trud dali vsaj teh par dni po-Htnic prostih. Mar ne vedo, da bolehna narava tudi duševno ne more veliko delati in da bodo potem sami krivi vseh eventuelnili fantovih neuspehov v šoli.
Vem, da je mnogo podobnih slučajev, saj se tolikokrat zgodi, da fant umre ravno ko bi bilo kaj iz njega. Poleti se vsaka bolezen z malo trudom lahko popolnoma zalre. Tako pa gre fant nazaj brez vsakega veselja do študija in počasi podleže največkrat — sušici. Veliko veliko bledih obrazov vidim vsak dan med dijaki na ulici. Obrazov, ki ne izžarevajo pran nikakega mladostnega navdušenja, nikakega veselja, sploh so mladi starci. Starši, premislite!	Oče.
II, kongres slovanske
kal, akad, mladine
Spored: Četrtek 24. julija.
Ob 8. sv. maša v stolni cerkvi s skupnim sv. obhajilom. Po maši zajtrk. Ob 10. svečana otvoritvena seja s pozdravi delegacij. Referat: »Slovani v univerzalni kulturi«, govori g. prof. K. R. Volinskij (Rusija — emigrant). Kosilo. Ob 13. zborovanje :
I. Slovanstvo v sodobni kulturi a) kulturno stanje sodobnega slovanstva, prvi referent g. prof. dr. Vladimir Macourek (CSR), drugi referent g. Pavao Butorac, prof. (Jugoslavija—Hrvatska), koreferent g. J. B. Šedivy, prof. (Jugoslavija—Slovenija); b) Etične in kulturne vrednote slovanstva, referent g. Franc Terseglav, urednik (Jugoslavija —Slovenija). Ob 20. počastitveni večer odličnim gostom in zastopnikom delegacij.
Na nekatera vprašanja glede počastitvenega večera opozarjamo, da so se radi premajhnega prostora dostavila vabljenim posebna bela povabila le določenemu krogu vabljenih. Prosimo, da nam oni, ki se nameravajo udeležiti počastitvenega večera, da to javijo tekom današnjega dopoldneva, najkasneje do 12. v pisarni akad. doma na Miklošičevi cesti 5 ali pa po telefonu c štev. 2858.
Glede dvoran velja sledeči razpored: slovesna otvoritev se vrši v beli dvorani. Popoldansko zborovanje se vrši v zeleni dvorani. Počastitveni večer v beli dvorani. Sobotni program se vrši celodnevno, kakor je javljeno, v beli dvorani »Uniona«.
Občinstvo še enkrat vljudno vabimo, da se zborovanja udeleži v velikem številu!
Ivan Slapničar spoznan za umoholnega
Ljubljana, 23. julija.
Kakor je -Slovenec že pred tedni poročal, }e bil dne 17. aprila t. 1. v Kresniških Poljanah med Jevnico in Lazami storjen grozovit zločin.
Janez Slapničar, železniški kretnik v Lazah, je že delj časa grozil svojemu sosedu, Martinu Godcu, prav tako železniškemu kretniku, da ga bo ustrelil. Med obema je vladalo staro sovraštvo zaradi neke meje. Tožarila sta se, pravda se je vlekla — in z dnevi, ki so potekali, je rastel onemogel srd v Janezu Slapničarju, dokler ni usodnega dne izbruhnil na dan.
Martin Godec je šel dopoldne v bližnjo vas. To je izvedel Janez Slapničar. Oborožil se Je * italijansko karabinko, stopil okoli 12. za vogal svoje hiše in oprezoval, kdaj se bo vrnil Godec po poti. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Ko je Slapničar Godca zagledal, je pomeril in ustrelil vanj. Krogla pa je zgrešila svoj cilj. Godec je v smrtnem strahu zbežal proti domu. V Slapničarju pa se razpaljeni srd še ni polegel. Ves besen in v svoji maščevalnosti napol blazen je zdirjal za ubeglim in ustrelil še parkrat za njim —■ da ga je naposled res zadel. Zloglasna dum-dum krogla se je zarila nesrečnemu Godcu v zgornji del stegna in mu ga strašno raz-mesarila.. S poslednjimi močmi se je Godec splazil v Zavrlovo hišo in se skril. Slapničar pa je jel streljati tudi v hišo. Na čudovit način se je Godcu posrečilo, da se je neopaženo splazil iz hiše v hlev kmeta Kosa in tam s trepetom in med hudimi bolečinami čakal nadaljnjih dogodkov. Slapničar je res kmalu ugotovil, da mu je Godec pobegnil tudi odlam in je še bolj razjarjen stekel pred Godčevo hišo ter streljal skozi okno. V hiši se je nahajala Godčeva žena s svojimi tremi nedoraslimi otroci. Ena od krogelj je pogodila 41etno Ivanko v trebuh. Vsa iz sebe je planila bolna mati s postelje, pograbila v krčih se zvijajočo sirotico v naročje in jo odnesla v klet. Ostala dva otroka sta ji vsa preplašena sledila.
Slapničarju se je menda zdelo »maščevanja« dovolj, opustil je nadaljno zasledovanje svojega smrtnega sovražnika in pobegnil v gozdove. Skoro dva tedna ga ni bilo na spregled. Slednjič se je spet pojavil na vasi in se sam javil orožnikom.
Poslednji prizor krvave drame se je odigral danes pred senatom ljubljanskega deželnega sodišča. Psihijatri so ugotovili, da je obtoženi Slapničar Janez duševno manj vreden človek, da se nahaja v stanju duševnega razkroja in zmračenosti spomina in da ni odgovoren za svoje dejanje. Sodni senat je na podlagi te ugotovitve sklenil, da odda Slapničarja v umobolnico.
Zaklad iščejo
Trboveljski rudarji imajo sedaj dovolj prostega časa, zato sc ukvarjajo z raznimi deli, da si krajšajo čas. Nekaterim je padlo v glavo, da mora biti v Itetju šc kakšen zaklad ali
druga vrednostna stvar, katero so zakopali Rimljani pred tisoč in več leti, ko so hodili po uašili krajih. Znano je namreč, da je vojvocli-nja Meklenburška, velika ljubiteljica starin, stanujoča na svojem gradiču pri Šmartnem, razkopavala v Retju in našla več rimskega denarja, orožja itd. No, vsekakor želimo tudi našim rudarjem uspeh. Pripomniti je še, da se nahaja v Retju rimsko grobišče in da so bojda bili tu pol jpani vojščaki, mudeči se v naših krajih.
Z nožem
Brežice, 22. julija.
Prošlo nedeljo se jc vršilo vsakoletno žeg-nanje pri podružnici v Ržišču pri Kostanjevici. Kot navadno ob takih prilikah se je tudi to nedeljo zbralo mnogo mladine iz vse okolice. Da pa malo takili žegnanj poteče mirno, jc tudi stara stvar. Tako so se zbrali tudi fantje iz več vasi, da pri bližnjem vinotoču pri Županu zalijejo žegnanje. Med njimi je bil tudi neki 19 letni sin posestnika iz Malih Vodenic, kateri je prišel že nekoliko vinjen na vinotoč. Nato se je spravil spat na vrt pod hruško. Proti večeru so ga hoteli nekateri zbudit, da gredo domov, pa ni šlo kar tako lahko, in sc je začel z njimi prepirati. Bilo je med njimi tudi nekaj takih, ki so ga gledali bolj pisano, kakor je večkrat navada med fanti in tako ga jc pri tem prepiru nekdo zabodel z nožem ■ desno nogo. Seveda je moral takoj k zdravniku in šo v bolnišnico, kjer ima sedaj nekaj dni čusu, da premisli, kdo ga jc.
Ostale vesti
— Generalni konzul avstrijske republike,
g.dr. Pleinert se jc vrnil z dopusta in zopet prevzel svoje posle.
© 25 letnico obhaja danes gdč. Agata Brce odkar z vzgledno zvestobo, neumorno in udano služi hiši gospe Anice Petelinčeve v gostjjni »Pod skalo« v Gosposki ulici, kjer se točijo izborna vina iz kleli Križanskega viteškega reda. Taki posli, kakor je naša jubilantka, so hiši pravi blagoslov in blagor, stanu pa pravi biseri, so danes žalibog redkost. Iz srca ji čestitamo in želimo, da dočaka v isti hiši še zlati jubilej. Bog živi!
-fr Iz železniške službe. Nameščeni so za uradnike II-5: Paternost Josip, prometnik, Breg; Šegula Jakob, prometnik, Sv. Lovrenc na Pohorju; Topolovec Anton, Cakovec; za zvaničnike II-3: Fressl Štefan, premikač, Zidani most; Hribar Matevž, kurjač, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Ur-šič Peter, sklad, desetar, Ljubljana, glav. kol.; Kranjc Ivan, sklad, desetar, Rakek; Križ Frančišek, admin. zvau. kurilnica Ljubljana II., gor. kol.; Regoršek Fr., kurjač, kurilnica Maribor; Schvvegl Anton, kurjač, kurilnica Maribor; Lekše Franc, kurjač, kurilnica Ljubljana I., glav. kol.; Menart Franc, šofer, kurilnica Ljubljana I., glav. kol.; Ha-jek Ludvik, tovor, sprevodnik, Ljubljana, gor. kol.; Ganzer Franc, premikač, Cakovec. — Stalnost je pripoznana zvaničnikom 1-4: Dovč Franc, komerc. zvan., Ljubljana, glav. kol.; Urbajs Franc, prometnik, Sv. Jurij; Pregelj Vladimir, prometnik, Ortnek; Koren Valentin, skladiščnik, Ljubljana, glav. kol.; Šalamun Rok, brzojavec, Rakek; Saje Ljudmila, komerc. zvan., Novo mesto; šebenik Anton, blo-Kovnik, Rakek. — Zvaničnikom II-3: Skok Filip, vozov, zapisovalec, Maribor gl. kol.; Urbas Lovro, premikač, Rakek; Škoiic Anton, premikač, Zalog; Žagar Gregor, kretnik, Tezno; Ulipi Jožef, sklad, desetar. Ruše; Brecelj Božidar, premikač, Rakek; Botig Anton, sklad, desetar, Cakovec; Prahin Mihael, krefnik, Savski Marof; Nagode fvan, kretnik Planina; Zebič Franc, vozovni zapisovalec, Sevnica; Wagner Maks, sklad, desetar, Maribor, kor. kol.; Premk Anton, progovni čuvaj, Zidani most; Rebič Franc, sklad, desetar, Rogatec; Savli Andrej, kretnik, Straža-Toplice; Jevšovar Janez, sprevodnik, Slov. Konjice; Pečnik Ivan, sprevodnik, Ljubljana, glav. kol.; Hoel Janez, sprevodnik, Maribor, glav. kol.; Mirtič Franc, sklad, desetar, Ljubljana, glav. kol.; Drenik Ferdinand, desetar, progovna sekcija Novo mesto; Divjak Viktor, progovni čuvaj, progovna sekcija, Ljubljana, glav. proga; Brezinščak Josip, desetar, progovna sekcija Celje; Andrejašič Andrej, desetar, progovna sekcija Maribor, glav. proga; Pajman Anton, kurjač, kurilnica Maribor; Stermšek Simon, kurjač, kurilnica Ljubljana II., gor. kol.; Rapuš Matija, progovni čuvaj, progovna sekcija Novo mesto; Markeš Janez, progovni čuvaj, progovna sekcija Jesenice; Maček Anton, desetar, progovna sekcija Ljubljana, glav. proga; Mertelj Anton, progovni čuvaj, progovna sekcija Jesenice; Pregelj Matija, sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Pohleven Jožef, sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Pišljar Mihael, sprevodnik, Ljubljana glav. kol.; Pišljar Franc, sprevodnik, Rakek.
Mala kronika
fr Uradni dan okr. gremija trgovcev v Celju za člane v gornjegrajskem okraju se vrši v petek, dne 25. julija t. 1. od 9—12 predpoldne v posebni sobi gostilne g. Veršnika v Gornjemgradu in od 14. do 10. ure v posebni sobi gostilne »Pri Pošti« v Mozirju. Člani, ki želijo kakšne informacije, se uljudno vabijo, da se ob določenem času in kraju zglasijo pri tajniku gremija. — Načelstvo.
fr Prvi mednarodni kongres juristov se bo vršil letos od 16. do 21. avgusta v Bruxelles-u. Kdor se želi kongresa udeležiti, naj se takoj obrne za informacije na: Tone Stariha, univerza Ljubljana.
*	V katerem jeziku sme bili napisan znesek na inozemskih nakaznicah. Na nakaznicah, ki gredo iz naše države v inozemstvo, mora biti napisan znesek razen v številkah tudi z besedami in sicer v francoščini. Glede nakaznic, ki prihajajo iz inozemstva k nam, pa mora biti znesek pač napisan v latinici, ni pa določeno v katerem jeziku
*	Odpravljanje šifriranih državnih brzojavk. Državni šifrirani telegrami se morajo v celoti primerjati (ponavljati). Navzlic lemu se pogosto dogaja, da pridejo ti telegrami v naslovni kraj tako popačeni, da se ne morejo dešifrirati. V takem primeru je naslovnik primoran, da zahteva ponovitev telegrama, s čimer se gubi čas, a telegram ne doseže svojega namena. Zato je ministrstvo naročilo banovinski poštni direkciji, naj izda vsem brzojavnim uradom nalog, da se morajo pri odpravljanju oziroma pri prejemanju državnih šifriranih brzojavk strogo ravnati po predpisu, to je, da morajo vsako državno brzojavko, ki je napisana v tajnem slogu, v celoti ponoviti.
fr Avtobus »Saurer« na progi Kranj—Ljubljana odhaja dnevno iz Kranja od ponedeljka, dne 28. julija naprej ob 7.30, ostale vožnje nespremenjene.
fr Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih! »Dom slepih« ima položnico 14672.
fr Poštne hranilne knjižice leloviščarjev.
Za vloge nad 1000 Din izdaja Poštna hranilnica posebna potrdila, brez katerih stranke nc morejo dvigati svojih vlog. Večkrat se zgodi, da stranke vplačajo na hranilno knjižico zneske nad 1000 Din, nato pa odpotujejo, ne da bi počakali na potrdilo
Poštne hranilnice o imovini, vsled česar imajo seveda pri dviganju denarja nepotrebne sitnosti. Zato se poštam uradno naroča, da morajo stranke, ki vlagajo na hranilne knjižice na enkrat nad 1000 Din, vselej opozoriti na to, da je za dviganje takih vlog poleg hranilne knjižice potrebno tudi še potrdilo Poštne hranilnice o vplačani vlogi nad 1000 Din.
fr Nova knjiga. Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani je izdalo v lastni založbi v lovskih krogih že dolgo pogrešano in zaželeno knjigo Ptičarji, njihova odreja in vzgoja. Knjigo je spisat dr. Janko L o k a r. Obsega tri dele in obravnava v prvem izvor, telesno zgrajo, hrano, nego in oplemenitev psov ter našteva znake glavnih pasem, v drugem govori o dresuri psov, v tretjem pa o poglavitnih pasjih boleznih. Knjiga je jako lična in bogato ilustrirana. Priporočamo jo prav toplo vsem, ki imajo pse in se bavijo ž njimi. Zanimala bo pa tudi sicer vsakega prijatelja živali. Knjiga je prva te vrste v našem slovstvu in pisana v lepem jeziku. Broširana velja Din 40, vezana Din 50. Dobiva se pri društvenem gospodarju Antonu Schusterju, trgovcu v Ljubljani, Mestni trg.
fr Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Hu-mek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani;
Zopet samomor pod vlakom
Ljubljana, 23. julija.
Ni še tako dolgo, odkar je bil izvršen na Blei\veisovi cesti ob belem dnevu strašen samo-umor pod vlakom. Na enak grozen način si je danes zjutraj vzel življenje mlad fant v Vodmatu.
20 letni Bosanec Gabrijel Bingula iz Martin-ščice je pred tedni prišel v Ljubljano, da bi tukaj poiskal primerno delo. Z doma ga je pregnala beda. Videl je svojce stradati in odšel je v Slovenijo, o kateri je slišal, da se da tu dobro zaslužiti, predvsem z željo, da bi mogel kaj pošiljati svojim staršem domov.
Delo je Bingula res našel in sicer pri tvrdki ing. Dukič. Delo je bilo trdo in težko, prenaporno za mladega fanta, zaslužek pa pičel. Mladi Gabrijel ni mogel izpolniti svojega namena, da bi poslal le količkaj domov. To ga je pognalo v obup. Na tihem je nerazsodni in tako zelo razočarani fant sklenil, da si vzame življenje.
Snoči, v torek zvečer, so ga ljudje opazili, kako je taval okoli železniške proge, vzdihoval in tožil. Mrmral je pred se, da bo skočil pod vlak, ker premalo zasluži; niti toliko, da bi sam živel, kaj šele, da bi mogel od tega kaj pošiljati domov. Stražniki moščanske stražnice so ga spravili na stražnico. Tam so ga s prijaznimi besedami potolažili, razvedrili in ko je bil vsaj nekoliko pomirjen, so ga spustili s stražnice.
Ali pomirjen je bil mladenič le navidez. Sklepa, ki ga je enkrat napravil, ni opustil. Danes zjutraj ob 4 se je zopet pojavil na tiru dolenjske železnice za garnizijsko bolnišnico. V bližini ni bilo nobenega človeka, od daleč }>a je že piskal dolenjski tovorni vlak. Obupani mladenič se je vlegel z glavo na tračnico. Vlak je prišel in kolesa so mladeniču glavo v trenutku odtrgala v vratu od trupla, ki je krvaveče obležalo zunaj tira. Vlak se je seveda ustavil, prihiteli so ljudje in takoj nato tudi moščanski stražniki. Ti so v krvavem truplu spoznali samomorilnega kandidata od snoči.
Črez eno uro je prišla tudi policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Avramovič in okrajni nadzornik Žajdela. Komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
O smrti mladega Gabrijela bodo obveščeni njegovi starši v Bosni. Žalostna bo ta vest, —- mesto pričakovane podpore bodo prejeli sporočilo o prostovoljni smrti svojega sina.
Najdenček v cerkvi Sv. Petra
Ljubljana, 23. julija.
Ko jo danes zjutraj stopila neka ženska v župno cerkev sv. Petra, je čula iz ene spovednic pritajen, nežen glasek, kakor da bi se jokal otrok, i Stopila je bližje in res je našla v spovednici košek, pokrit z odejo, v košku pa nežno, v plenice zavito detece. Hitro je ženska o najdenčku obvestila druge ljudi, posebno pa stražnika. Ta je sporočil nenavadno vest Dečjemu domu v Lipičevi ulici. Od tam so poslali eno gospodično, ki je najdenčka nebog-ljenčka odnesla v Dečji dom. Ko so mu dali piti mleka, ga je najdenček hlastno posrkal, nato pa blaženo zaspal.
Najdenček je deček, star po videzu sodeč pol leta. Pri njem niso našli nobenih papirjev ali kakšnega pisma, le steklenica za mleko je bila poleg, v njej pa za prst visoko še kamilčinega čaja; poleg te steklenice je bil še kos trdega kruha.
Kdo bi bila mati, ki je svoje dete ali iz bede ali iz brezvestnosti in morda sramu pustila v cerkvi, ni mogoče nič zvedeli. Policija se bo seveda potrudila, da zve, kdo je najdenčku mati; če bo ta njen trud imel uspeh, še ni znano.
Najdenček ostane začasno v oskrbi Dečjega doma, dokler se ne najde mati ali pa, dokler se ne dobe dobri ljudje, ki bi hoteli biti zdravemu dečku krušni starši.
*
© Dramatičen beg slovitega vlomilca. Ljubljančanom so še dobro v spominu mnoga »junaška« dejanja slovitega vlomilca Jožeta Petriča. Jože Pe-
□	Razdelitev prostorov v stolnici ob priliki zlatomašniškega jubileja prevzvišenega vladike dr. A. Karli na bo sledeča: pred glavnim oltarjem prevzvišeni jubilar z asistenco; med klopmi v prez-biteriju infulirani cerkveni dostojanstveniki; na posebnem prostoru pred Slomškovim spomenikom ban dravske banovine inž. Dušan Sernec; v prvih klopeh zastopniki oblastev, na ostalih ldopeh zastopniki dekanij in duhovščina; na obeh straneh pregraje med prezbiterijem in ladjo pa bodo društva z zastavami.
□	Fantje stolnega prosvetnega društva imajo drevi ob 20. uri na Livadi redni sestanek.
□	Tega pa šc ni bilo v Mariboru. Na terasi Zemljičevega hotela pri Orlu bodo imeli gostje priliko, da se praktično ter pobližje seznanijo z zvez-doslovjem, ki je številnim in nemara celo prešte-vilnim Mariborčanom precej neznano polje. Na terasi bo namreč 1.20 m dolg daljnogled, ki ga bo dal na razpolago znani mariborski zvezdoslovec ter v vseh mariborskih družabnih krogih splošno znani in visoko čislani magister Lojze Benkovič.
|J Narodna odbrana. Delokrog okrajnega odbora N. O., ki se je pred nedavnim ustanovil v Mariboru, se razteza na štiri sodne okraje, in sicer: Maribor levi in desni breg, Sv. Lennrt v Slov. goricah ter Slov. Bistrica. Okraini odbor vrši obenem
cen» izvodu 10 Din. Knjiga je prirejena po naj* novejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in vpo-rabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleje priporočamo.
fr Živinski sejein se bo vršil dne 25. julija pri Sv. Urbanu nad Ptujem.
fr Da se počutite dobro v domačem krogu
pomaga prijetna godba na domu, po delu v liiši in na polju. Meinel in Ilerold nudi veliko izbiro glasbenih instrumentov za vsak namen in za vsako potrebo.
fr Pri boleznih na ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Josef« gren-čica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef« voda radi svojega olajšujoče-ga učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
trič, rojen 1898 v Rogatcu, je presedel že najmanj 10 iet v ječi. V Ljubljani je izvršil vse polno vlomov, eden zadnjih je bil vlom v Koleziji. Pred meseci se je pred sodiščem vršila razprava, pri kateri sta bila obsojena Jože Petrič in njegov vlomilski tovariš Jakob čimžar. Kakor smo že tedaj poročali, je dobil Petrič tedaj 5 let težke ječe. Predvčerajšnjim je bil prepeljali Petrič iz ljubljanskih zaporov in bi moral v mariborsko kaznilnico. Spremljali so ga trije orožniki. Nekje pred Pragerskim pa je Petrič skočil iz drvečega vlaka. Pri padcu pa se je nekoliko potolkel in omedlel. Orožniki tega niso opazili in so bili prepričani, da je Petriču beg uspel. Nezavestnega vlomilca so našli na progi neki delavci. Vedeli so, da je to pobegel kaznjenec. Zato so ga naložili na prvi tovorni vlak in ga poslali proti Pragerskemu, misleč, da ga bodo tam orožniki še prijeli. Ali Petrič se je na tovornem vlaku med vožnjo zavedel. Takoj je spoznal, kam se pelje. Ni premišljal dosti: če je prej tvegal skok z osebnega vlaka, mu je bila sedaj malenkost skočiti s tovornega vlaka. Tako jo je popihal Petrič in povzročil novo skrb orožništvu in policiji, ki ga bosta morala dalje iskati. Prej ali slej pa je gotovo, da se bo Petrič le znašel v rokah pravice.
© Tatvine koles in suknje. Sedaj, ko zopet nastajajo lepši dnevi in se kolesarji bolj pridno vozarijo, so živahno razvili svoje delovanje tudi tatovi koles. Trgovski vajenec Aleksander Halec je v torek pustil za nekaj minut kolo v veži pra-žarne »Proje« v Aškerčevi ulici. Kolo je izginilo, kot kafra. Bilo je vredno 700 Din in ni bilo Hal-čeva last, temveč njegovega gospodarja Franca Ka-uienška. — Kovaču Jerneju Dimiču je neznan tat Izmaknil v torek zjutraj izpred »Delavske zbornice« 700 Din vredno kolo znamke »Atlas«. — Delavka Lina Reja v Hradeckega vasi je oprala svojo 500 Din vredno žensko suknjo in jo obesila sušiti na mejo ob železniškem tiru. Nekemu potepuhu, ki se je priklatil mimo, se je ta suknja zdela vredna malega truda in jo je popihal z njo.
0 livilski trg je bil včeraj izredno bogato založen. V znamenju gob sc je sukala kupčija. Zadnji dež je povzročil obilno rast po vseh gozdovih okolice; posledice niso izostale: nič manj ko 205 košar, koškov, rut, cekarjev, polnih žlahtnih gob in gobic, so prinesle ženice na trg. Če vzamemo, da je druga k drugi imela vsaka košara po pet Ril lega pridelka, se je včeraj na ljubljanskem trgu ponujalo in prodalo okroglo 1000 kilogramov gob. Zenice so jih prodajale po 3 Din merica, lepše tudi po 4, po 5 Din. Uradno so bile cene določene na 3 Din mera, pa na 8—10 Din kilogram. — Borovnic je bilo pa ravno vsled deževja manj na trgu. Cena je zato nekoliko poskočila, na 2.50 namreč (prej po 2 Din). Nasprotno pa je popustila cena rdečim malinam; zadnjič po 9, zdaj 8 Din kg. Črnih malin ni bilo toliko, prodajali so jih po 1.50 merica. Rdeče jagode, lep, že redek pridelek, so bile po 12 Din liter. — Krompir popušča dalje: od 2 Din na 1.50, včeraj je bil že po 1.25, droban celo po 1 Din. Kmetice so prinesle prve kumare, po 50 par kos. Domača, zgodnja jabolka po 5 Din kilo, hrušk so pa prinesli mnogo iz Bosne, po 0 Din kilo so jih pa dajali. Stročji fižol po 7 Din kilo, bilo ga je malo. Surova paprika 3 kose za 2 Din, zeljnate glave po velikosti in teži, v splošnem 1—3 Din. Jajca po 1 Din, večje količine 2 za 1.75 Din,
©Snaženje uradnih prostorov davčne uprave za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5 v dneh 25., 26., 28. in 29. julija t. 1. Dne 25. in 26. julija se čistijo poslovni prostori blagajne (I. nadstropje), dne 28. in 29. julija pa priredbeni prostori davčne uprave. (II. nadstropje.) Zato se računovodstveno blagajniško poslovanje dne 25. in 26. julija 1930, odmerno poslovanje pa dne 28. in 29. julija 1930 vrši le v nujnih primerih. — Davčni zavezanci, ki hočejo dne 25. in 26. julija t. 1. poravnati svoje davčne obveznosti, se vabijo, da to store potom poštnih položnic, katere dobe pri davčni upravi.
0 Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnko-czy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20.
© Lepi prostori pri »Majarončku« društvom vedno na razpolago.
© Zobni zdravnik Dr. Puher zopet redno ordinira.
tudi funkcije krajevnega odbora. Redni člani plačujejo na leto 12 Din, podporni 00 Din. Dopisi naj se naslavljajo na »Sreski odbor N. O. v Mariboru, Narodni dom«. Za odgovor naj se priloži dinarska znamka. Za ustne zadeve posluje pisarna za sedaj samo ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v Narodnem domu. Pristopajte!
□	Gledališke večere priredi v dneh od 2G. dc 30. t. m. v kavarni Astorija odlična zagrebška skupina; gostujejo odlični člani zagrebškega gledališča: Zličarjeva, Dubajičeva, Humlova, Cvetkovičeva ter gg. Cilič, Griinhut, Dubajič, Cvetkovič in Pal.jetak. Vsak večer nastopijo z drugim programom, ki traja dve in pol uri. Prireditve se vršijo na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v kavarniških prostorih.
□	Na zatožni klopi sta sedela včeraj pred senatom trojice 201etni Anton Ljubša iz Studencev pri Mariboru in 211etni mizarski pomočnik Ludovik Kuloš iz Kalkovcev ter 301elni cigan Vincenc Horvat iz Sekovcev. Ljubša se obtožuje, d aje 20. aprila 1929 v Prištini kot artiljerijsld podnarednik vze? iz zaklenjenega skladišča 4. havbične divizije kosovske topniške brigade, kamor je prišel s ponarejenim ključem, vojaško obleko in zakrivil s tem
j zločinstvo tatvine. Kuloš in Horvat pa sta v noči na 28. febr. t. 1. vzela v šalovskem bregu posestni-
t kom Karlu. Adamu in Janezu Borko ter Ani Pav-
Ljubljana
Maribor
{jč, Janezu Lepoša in Karolu Kerčman 31 kokoši, rad i česar se oba obtožujeta zločinstvo tatvine. Pred sodnikom poedlncem so se zagovarjali: 22letni delavec. Jožef Vajngerl iz Sv. Benedikta v Slov. gor., ker jc 27. julija t. 1. v Negovskoin vrhu trikrat ustrelil iz repetirke proti Srečku Vajdi ter mu prizadejal poškodbe na desni nogi. Obtoženec se zagovarja s sitobranom. Nadalje 471etni delavec Anton Sadi iz Večeslavcev, ker je dne 19. niurca t. . izvršil pri Sv. Juriju proti llletni gluhonemi posestniški hčerki M. P. nečisto dejanje in s tem zakrivil prestopek zoper javno moralo. 381etni invalid Josip Muršec iz Gradca se obtožuje, du je '24. nmja t t vzel v Sedlašeku Francu Svenšku denarja ter raznih predmetov v skupni vrednosti 17o4 Din, 3. junija t. t. pa v Grdini Matiji Kosu raznih predmetov v vrednosti 1414 Din. - Obsojeni so bili: V zadevi Ljubše se je izrekel prostorek. Razprava proti Kutošu. Horvatu in Vajngerlu se. jo preložila. Sadi je bil obsojen na tri mesece zapora, pogojno na tri leta. Voršec na pet mesecev strogega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic.	'
□	Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je preminula v starosti 35 let žena kurjača drz. zel. Ljudmila Kumpič. Pogreb danes ob četrt na 17 na mag-
dalensko pokopališče.	.
□	V smrt... Ustrelil se je 191etm gojenec tukajšnje inž. podčastniške šole Blažo Ječevic. Vzrok
samomora ni znan.	. .,, ,
H Prvo grozdje... Včeraj so sc pojavili na letošnjem trgu prvi grozdi. Mariborske mamice so j si s precejšnjim zanimanjem ogledovali žlahtni sad; zaenkrat pa je cena precej visoka — 28 Din lig. ]
□	Podlcstcl. Včeraj je preminul v tukajšnji ; bolnišnici na posledicah poškodb, ki jih je zadobil i radi padca 7 metrov globoko pri popravljanju dimnika pri vinarski in sadjarski šoli, OOletnt zidar Karel Novak iz Pobrežja. Pokopljejo ga danes ob pot 17 na magdalenskeni pokopališču.
□	Nezgode. (S71etni tesar Franc Sernec i/, Rus je pri pokrivanju strehe padel z lestve 6 m globoko in si je pri tem stri desno roko. Razen tega je zadobil poškodbe po celem telesu. — 171etna Katica Soršak iz Kamilice pa je v Vrbanovi ulici padla s kolesa ter zadobila pri tem težje poškodbe na spodnje čeljusti in desni roki. Oba ponesrečenca so odpeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.	. „
□	Nekaj drobiža. Aretacij je bilo včeraj b, prijav 22 — Francu Volnerju iz Rogože je izginilo iz veže tukajšnje splošne bolnišnice kolo znamke Puch — Železničarju Francu Čakan pa so sunili uro, vredno 500 Din. Sum se je zgostil v osebi 19-letnesa Francla N., ki je nazadnje priznal svoj greh. Skupil jo je tudi krošnjarček, ki je od Iranci na kupli omenjeno uro zu sedem kovačev.
□	Na delovnem trgu. Takoj dobi zaposlitev preko tukajšnje posredovalnice dela i slaščičar, 1 strugar, 3 viničarji, 4 hlapci ter več kuharic 111
šiviljskih vajenk.	. n„„
P Konec kolonije pod oboki drz. mosta. Dvanajst družin bdi pod oboki državnega mosta. \ javnosti in v časopisju je bilo mnogo govora o tej veliki smaroti, za kar se je cesto neupravičeno zavračala krivda na mariborsko mestno občino, ker je več stanovalcev pod mostom iz okoliških občin. Zadeva je postajala kočljivejša in aktualnejsa. Zadnje dni je med otroci izbruhnila epidemija skrla-tinke, radi česar so morali pel otrok prepeljati v splošno bolnišnico. Včeraj se je moral prepovedati sprehod pod levim obokom ob Dravski ulici, ludi si je včeraj posebna komisija ogledala položaj na licu mesta, da o zadevi poroča na pristojnem mestu Sedaj se vendar le bliža rešitev v tej obliki, da se bo na periferiji mesta zgradila posebna ledena baraka, kjer se bodo za enkrat stanovalcem pod mostom vsaj za silo nakazala stanovanja O tem bo občinski svet bržčas že ua izredni seji sklepal Takšna odločitev bi bila na vsak način potrebna, ker je zares obstojala nevarnost, da bi med kolonisti izbruhnila tudi kaka epidemija. Razen lega so morali do tega dovesti razlogi moralične narave, ker so se pokazale in ponavljale žalostne posledice za otroke v moraličnem oziru, ko m med očetom in materjo in med posameznimi družinami nobenih skrivnosti.
Ce lic
& Gledališka družina Kal, prosvetnega društva v Celju ponovno opozarja na sestanek, ki se vrši drevi ob 8 v I. nadstropju Doma v Samostanski ulici. Udeleže naj se ga vsi, ki so doslej pri Gledališki družini sodelovali, ki so se lam udeleževali gledališkega tečaja odn. bi se želeli sele sedaj pričeti udeleževati gledališkega življenja.
st Življenja se je naveličala vdova Slezič Marija iz Gaberja. čeprav je šele 54 let stara. V torek okoli pol 13 je bilo, ko so mimoidoči zapazili kako se je na desnem bregu Savinje med moškim in ženskim kopališčem vrgla v Savinjo neka ženska in takoj izginila v valovih reke. Skok sta opazila tudi brivski pomočnik Ivan vrankal ler Emerik Cuš iz Dobrne ter sta takoj izvlekla žensko iz vode. Bila j že v nezavesti. Ko sta iztisnila iz nje vodo, sta z umetnim dihanjem dosegla, da se je žena zopet zavedla. Med tem je tudi že dospel rešilni voziček, s katerim so žensko — bila je prej imenovana Slezičeva — prepeljali v javno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo zaenkrat obdržali v zdravljenju. Pri zaslišanju je Slezičeva najprej izpovedala, da ni skočila nalasc v vodo, temveč ji je le postalo slabo in je omahnila v vodo. Ker j>a je tam ob vodi ograja, je tak izgovor neverjeten. Na drugi strani pa je sestri povedala, da se je sprla s svojo hčerko in od takrat dalje da ni vedela, kaj se godi z njo.
& Znana gostilniška ptica je Ančka Kolar. Proti večeru se pojavi s citrami v roki in se potika od gostilne do gostilne ler s sviranjem (pa še kakšnimi) nadleguje goste, ki ji kupijo pijače iu včasih ludi jedače. Navadno je tudi precej glasna in mnogokrat ne štedi z izbranimi izrazi in psovkami. Sedaj so jo aretirali, ker liitua dovoljenja ca lo >obi't '.
& Ura mu ie izginila. Skladiščnik Alojzij Kovač jo zaposlen v skladišču moke Simona Ga-berca v Razlagovi ulici. Prošlo sredo je okoli 2 popoldne prišel v skladišče na delo. Svoj suknjič, v katerega je spravil niklasto zapeslno uro, je obesil v skladišču na klin. Ko je po končanem delu ob 6 zvečer hotel zopet obleči suknjič, je opazil, da je ura dobila noge. Sam trdi, da je bit v skladišču popoldne le neki pekovski mojster iz St. Jurija ub j. ž. s svojim raznašalcem kruha.
& Pevsko društvo »Oljka« priredi v nedeljo dne 27. julija ob pol 9 zvečer v Roblekovi dvorani v Žalcu koncert narodnih in umetnih slovenskih pesmi Ljubiteljem lepe pesmi v Žalcu in okolici obisk koncerta toplo priporočamo.
a Čevlje je kupovala in prišla v zapor. Treza B je vdova, ima dva nepreskrbljena otroka in dela v neki celjski tekstilni tovarni Reva je in i bornim zaslužkom Ic težko preživlja sebe m otroka. V bedi ji je šinila v glavo prepovedana misel sla ie v trgovino s čevlji Humanik" na Aleksandrovi cesti in povedala, da bi rada kupila par ženskih čevljev. Pokazali so ji razne čevlje, a vsaki so bili premajhni. Tako ni bilo s kupčijo nič Preden ie hotela oditi, je prosila uslužbenko, da ji daruje Skalijo za čevlje. Med tem ko je uslužbenku šla iskat škalljo, je pa Treza pograbila
par čevljev in jih skrila. Ko je dobila zaprošeno škatljo, je mirno odšla. Šele po njenem odhodu so zapazili, da je odšel z njo tudi par čevljev. Policija ■ je takoj pričela poizvedovati. Kljub temu, da je bila Treza v trgovini nepoznana, se je policiji posrečilo Trezo in čevlje najti v dveh urah. Morala je seveda v zapor.
Ptui
Popravila na minoritski cerkvi so v polnem teku. Ob zunanjih straneh cerkvene ladje je odkle-san ves zid, tako da se sedaj zidovje more temeljito sušiti. Ob robu na celi severni cerkveni strani jc napravljen pločevinasti žleb, ki ga dosedaj ni bilo. Pretekle dni se je postavil ob pročelju cerkve oder in se je pričelo z restavriranjem prekrasne in mo-numentalne fasade. S fasado cerkvc bo prenovljeno tudi pročelje samostana, ene najimpozautnejših stavb našega mesta. Podstavek je bil že zelo potreben popravila, istotako so bili prepleskani z črno barvo zgodovinski napisi na tem podstavku, da so sedaj čitljivi. En napis je nemški, en latinski. Ravno tako je bil popravljen na Florijanskem trgu podstavek spomenika sv. Florjana. Na vsak način pa bo treba tudi kip sv. Florjana podvreči temeljitemu prenovljenju, ampak to le pod vodstvom strokovnjaka, da se to izredno lepo kamnoseško delo stro-kovnjaško prenovi.
Pregled vozil. V soboto ob 13 se vrši na sejmišču komisijonelni pregled avtobusov in avto-taksijev, t. j. vozil, ki služijo javnemu prometu.
Poseti. V počitniški dobi imamo priliko videti skoro vsak dan ugledne osebnosti, ki pridejo semkaj, da si ogledajo mesto, starine v idiličnem gradu, v muzeju in Mitrov tempelj na llajdini.
Sprememba posesti. Za 160.000 Din je trgovec g. Franc Urban prodal posestvo z poslopjem vred v Brstjih g. Ilugonu Vesteneku, ravnatelju Zadružne elektrarne.
Tatvina kolesa Brezposelni Fr. L. iz Sv. Marjete je zmaknil v Mariboru kolo od L. Pesek-a iz Sv. Janža na Dravskem polju. Že je nameraval kolo vnovčiti pri nekem tuk. nabavitelju, pa ga je zalotila policija in preprečila njegov načrt, kar bo seveda brezposelnemu ostalo v spominu.
BI ed
Povraiek dvora na Bled. Nj. Vel. kraljica Marija se jc danes vrnila na Bled skupno s svojo materjo, kraljico materjo romunsko in sestro prin-cezo lleano, kjer ostanejo dalj časa na oddihu.
Po prihodu na Bled se je vršila v farni cerkvi žalna služba božja za ranikim očetom Nj. Vel. kraljice, kraljem romunskim Ferdinandom L, ki je tako rad bival na Bledu in se redno udeleževal nedeljske službe božje, kadar je bil na Bledu. Za-dušne maše se je udeležila kraljica vdova, Nj. Vel. kraljica v spremstvu adjutanta podpolk. Branka Pogačnika, princeza Ileana, romunski poslanik na našem dvoru in člani diplomatskega zbora, ki bivajo na našem dvoru.
Med odličnimi gosti moramo omeniti tudi našega bivšega zun. ministra g. dr. Nitičiča.
Skavti iz Avstrije so se naselili v Zaki v bližini športnega štadiona, kjer so si postavili svoj tabor. Tudi preprost lesen križ v senci mogočne sm.reke diči njih tabor, nedeljske službe bo/je v farni cerkvi so se udeležili v nedeljo korporativno, še zastavo so imeli s seboj in se zadržali, kot se skavtu spodobi.
Blejska cerkev bo poslala za poletne mesece premajhna, ker je pri 10. službi božii polna. Videti je, da prevladuje med srosti katoliški element, ker je gostov gotovo polovica.
Prah se je zopet pojavil na cestah; olje s katerim so ceste polili v juniju, je izprano in sedaj smo zopet tam, kier smo bili spomladi.
V	nedeljo dopoldan vsi v Gorje k otvoritvi sralerij v Pokluški luknji ali pa po novi cesti iz Gorij skozi romantično dolino Radovne na Dovje. Nova cesta je 4 metre široka in pripravna zlasti za izlete z avtomobili v divno Krmo in na Dovje odn. Kranjsko goro.
Domžale
I.ep pogreb smo imeli danes, 23. julija. Spremili sino k zadnjemu pečitku posestnika in krojaškega mojstra g. Janeza Ahčina. Pokojni je bil cče dveh duhovnikov: o. Žige, frančiškana, in dr. Janeza, glavnega urednika Slovenca . Kako zelo je bil priljubljen in globoko spoštovan, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo izredno veliko število občinstva od blizu in daleč. Ob odprtem grobu se je z iskrenimi besedami poslovil od rajnkega domači g. župnik, ki je nalašč prihitel k pogrebu od duhovnih vaj. Nobeno oko ni oslalo suho, ko je tako lepo opisoval lepe lastnosti pokojnega in povedal, da so ravno v ta sveži grob pred 18 leti zakopali preljubljeno ženo pokojnika, ki je rodila našemu narodu trinajst otrok. Prebla-gemu pokojniku svetila večna luč, preostalim pa naše iskreno sožaliel
Dobrna pri Cetiu
V	noči od 17. na 18. julija 1930 je bilo tretjič tekom enega leta vlomljeno v tukajšnjo župnijsko cerkev. Tat — menda poklicni pušičar — je zopet razbil pušico sv. Antona iu sv. Terezije in odnesel do kakih 400 Din plena. Bilo je ravno v dnevih vednega češčenja Presv. R. T., ko so ljudje darovali več kakor po navadi. Tat se je menda skril na večer v zvonik in ponoči opravil svoje zločinsko delo. Nato si je odrezal vrv od zvona, jo privezal na tram nad kapelo sv. Ane ter se spustil skozi nezamreženo okno iz visočine osem metrov na tla ter tako ušel iz zaprte cerkve. Zdi se, da mora biti bolj domač, ker so mu razmere tako dobro znane. — Na Dobrni imamo izvrsino orožništvo, ki vzdržuje povsod vzoren red. Prepričani smo, da bodo tudi tukaj uspeli popolnoma, ker so takoj zjutraj vzeli zasledovanje tatvine z vso odločnostjo v roke. Gotovo bodo spravili drznega tatu kmalu pod ključ pravice, saj jim pomaga v zasledovanju dobro drc-siran policijski pes.
dosti. Igro bo begunjsko prosvetno društvo ponovilo prihodnjo nedeljo. — Da prosvetno delo ne zajema saino trgov in večjih vasi, se vidi iz tega, ker so se celo igralci male vasi Martinjak, ki je oddaljena pol ure od Cerknice, opogumili in naučili burko dvodejanko -Oh, la Polona«, ki jo bodo uprizorili v nedeljo 27. t. m. pod kozolcem g. posestnika Rovana v Martinjaku. Iz tega je razvidno, da naše preprosto ljudstvo kljub delu iu žrtvam stremi za izobrazbo. Predstava se vrši ob 5 popoldne.
Sejem. Prihodnjo soboto, na dan sv. Ane se bo vršil v Cerknici kramarski in živinski sejem.
Surovost. Večkrat se dogajajo jx> Cerknici primeri najhujše surovosti, zlasti so v tem pogledu vredni graje vozniki. Vaš dopisnik je bil priča v ponedeljek takega dogodka. Vo?nik, najbrže malo pijan, je pretepal z bičem konje in jih neusmiljeno brcal in bil s pestmi, ker niso mogli potegniti preveč obloženega voza. Strogost od strani oblasti bi bila v takih primerih zelo na mestu, ker tudi trpinčenje živali in surovost — spada pod kazenski zakonik.
Iz službemh objav
Razglas o licitaciji. Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del pri novi zgradbi kmetijske gospo-dinske šole v SI. Juriju ob juž. žel. L javno pismeno ofertno licitacijo na dan 12. avgusta 1930 ob enajstih na tehničnem razdelku okr. načelništva v Celju.
Dražbcni oklic. Dne 0. avgusta 1930 ob pol desetih bo pri sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Gomiljsko. vi. št. 69, 105, 200; k. o. Šmatevž, vi. št. 110, 151; k. o. Pod-vrh, vi. št. 174. — Okrajno sodišče na Vranskem. Dne 14. avgusta 1930 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška i knjiga Kozje, vlož. št. 78, in sicer najprvo v sku-5. jupinah. — Okr. sodišče v Kozjem, odd. II — Dne 2. septembra 1930 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ruše, vi. št. 338. — Okr. sodišče v Mariboru, odd. IX. — Na predlog laslnikov g. Marije Flego iz Celja in Mastnaka Franceta po svoji skrbnici na čin, Mastnak Mariji iz Račice, se prodajo na javni dražbi nepremičnine za pristav-ljeno izklicno ceno dne 9. avgusta 1930 ob pol devetih, kot celota. Dražba se vrši pri okrajnem sodišču v Laškem, soba št. 9.
Poizvedovanja
Kompletno rezervno kolo. dimenzije 32 krut 6. plašč znamke Goodvear«, je bilo z avtomobila izgubljeno v nedeljo 20. juliju med 12 in 16 na cesti Maribor—Ljubljano. Najditelj so prosi, da isto proti primerni nugrudi odda Avto-trgovski družbi z. oz. z v Ljubljani, Kapiteljska ulica 3 ali pa, da nu isti naslov naznani svoj naslov.
Iz društvenega življenja
Obrtnike iz Ljubljane vabi Obrtniško društvo v Ljubljani, du sc udeleže jubilej nega slav ju Obrtniškega društvu ua Jesenicah dne 10. in 11. uvgusta. Noša dolžnost nas kliče, du sc tega slavja udeležimo polno1!:'1 ''nn. \ Ponedeljek je ogled tovarne Kil), nu kur še posebej opozarjamo. Prijave za prehrano in prenočišču sprejema Zveza obrtnih z.udriig v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje.
Cerkveni vestnih
■ Proslava Sv. Jakobu v mestni /.upi)i cerkvi sv. Jakoba. V petek (lia dan sv. lakobu, 23. julija) bo slovesno celodnevno češčenje sv.lt. I. K sklepu bo ob pol 6 zvečer govor, litonijc presv. Srca in zahvalna pesem. \ nedeljo se prično sv. maše ob 5. Ob 6 govor iu sv. muša pred Najsvetejšim. Ob 10 govor in slovesna peta sv. mašo. Ob 7 zvezer gov or in slovesne litaniie Vseli svetnikov. Ta dan bo ludi običajno trikratno darovanje zu cerkvene potrebe.
Svetovno prvenstvo
v nogometu
Finalisti v tekmah za svetovno prvenstvo.
Prvotni spored zadnjih kvalifikacijskih tekem v Montevideo se je nekoliko spremenil. Uruguaj je nastopil mesto v lorek že v ponedeljek proli Romuniji iu jo /. lahkoto odpravil s 4:0. Uru-guajci, ki so igrali v tekmi proti Peru zelo slabo, so za to srečanje izmenjali svoje moštvo. Mesto starih renomiranih kationov so igrale mlajše moči, ki so se popolnoma obnesle, kajti po igri proti Peru so vsi sodili, da ima Uruguaj zelo tnalo nad za sodelovanje v finalu. In lo veliki Favorit Uruguaj! V pomlajeni sestavi je pa pokazal boljšo igro. V lorek je pa drugi favorit Argentinija premagala Čile po lepi nadmočni igri s 3:1.
Zanimivo je, da je sklenjenih veliko slav v korist Jugoslavije, kajti dosedaj so pokazali najlepšo igro in največje znanje ravno naši igralci. Vendar je za končni uspeh naših igralcev zelo važno, s katero reprezentanco bodo igrali semi-finalno tekmo danes. Zmaga nad U. S. A., ki je dosedaj pokazala najmanj znanja, ni izključena. Finalna tekma se bo vršila v nedeljo, kol predigra bo pa tekma med premagancema iz semifinalne tekme za tretje mesto. Ujiajino, da bodo naši igralci, ki so se dosedaj lako sijajno držali, uspeli tudi v naprej.
Tekme za pokal J. N.
V nedeljo se prično tekme za pokal JNZ. Nogometna zveza je priredila te tekme z namenom, da pridejo tudi boljši klubi province v stik z vodilnimi klubi. V drugih državah, Franciji, Madjar-ski, Angliji so pokalne tekme veliko bolj privlačne kot prvenstvene. JNZ je odredila, da ne bo premočne konkurence, da klubi, ki sodelujejo v tekmovanju za državno prvenstvo, ne morejo tekmovati v pokalnih tekmah. S tem se nudi prilika ludi našim zastopnikom, da se odrežejo boljše, kol so se v tekmah za državno prvenstvo. Upanto, da se tega tudi moštva, ki igrajo, zavedajo. Težak udarec, ki ga jc doživel slovenski nogomet po nepotrebnem, je ireba nujno popraviti. Zalo pričakujemo, da bodo naši klubi igrali odličnejšo vlogo v pokalnih tekmah.
Tekmujoči so razdeljeni teritorijalno v šliri skupine. In sicer:
L skupina: 1. ltašk : Marsonije v Brodu; 2. Gradjanski : Slavija v Sisku; 3. Prnnorje : Maribor v Mariboru; 4. Ilirija : Še nedoločeni nasprotnik. Nasprotniki v lej skupini še niso končno določeni, ker sla llašk in Gradjanski odpovedala sodelovanje iz razloga, ker so najboljši igralci ranjeni ali pa na počitnicah. Vprašanje je, če bo JNZ la izgovor upoštevala, kajli v nasprotnem izpadeta par forfait llašk in Gradjanski. Po propo zicijah morajo klubi, ki so določeni, tekmovali.
II.	skupina: 1. Bačka : Hajduk (Osijek) v Subotici; 2. Sami : Radnički (Novi Sad) v Novem Sadu; 3. Hajduk (Sarajevo) : Virtus (Sjetlina) v Sarajevu; -1. SASK : Ilalžič (Podgorica) v Sarajevu.
III.	skupina: 1. Obilic : Pančevački SK v Pan-čevu; 2. Obilič (Vel Bečkerek) : Dušan Silni (Vršac) v Vršcu; 3. Mačva (Šabac) : Gradjanski (Osijek) v Osijeku; 4. Vojvodina (Novi Sad) : Sombor-sko Športno združenje v Somboru.
IV.	skupina: I. SK Jug (Skoplje) : SK Josif (Leskovac) v Leskov aru; 2. Skopski SK : SK Bitolj v Bitolju; 3. Šumadija (Kragujevac) : še ne določeni nasprotnik; 4. Soko (Belgrad) : Viktorija (Po-žarevac) v Požarevcu.
Vsega sodeluje 32 klubov. Tekmovalo se bo prvo kolo 27. julija, drugo 3. avgusta, tretje 10. avgusta. polfinale 17. avgusta. Finalne tekme se bodo igralo po dvojnem načinu ua točke, in sicer 24. in 31. avgusta.
Torej našim klubom je dana prilika, da rehabilitirajo naš nogomet v teh pokalnih tekmah. Zalo pričakujemo uspehov, ki so jih naši repre zenlanti dolžni doseči.
Novo mesto
Vsi Novoineščani, ki se nameravajo udeležiti cv liarističnegu kongresa v Zagrebu, nuj se pri jav i jo do 1. avgusta c pisarni g. dr. Česnika ali pa v pisarni podružnice Slovenca«. Na razpolago jc avtobus za 22 oseb po ni'Ai ceni.
Požnr. Dne 21. julija ponoči je pogorela žaga g. Kunipo, lesnega trgovca v Novem mestu, na Ribniku pri kočevskih črmošnjiceh. Požar je bil zelo velik iu sc je kljub taki daljavi zelo dobro videl izza l.ubenskcgu hribu v Novo mesto. Kolika je škoda in koliko je pogorelo, se šc točno nc ve. G. Kump sc je tisto noč ti ji -luijul v Novem mestu iu se jc drugi dan z avtom odpeljal na pogorišče.
Radio
Zlata poroka. V Podlipi je obhajal zlato poroko v nedeljo, 20. t. m. g. Jurca Matija, rojen 15. febr. 1855 v Podlipi z svojo ženo Nežo, roj. Petkovšek, roj. 27. jan. 1850 v Garčerevcu. Na predvečer tega redkega dogodka se je vršila pod-oknica vrhniške godbe zlatoporočencema. Slavljen-ca so obiskali trije sinovi in ena hči iz Amerike. Poročena sta bila 30. okt. 1880. Ker je bilo pa sedaj ravno več Amerikancev tu, so zlate poroko že sedaj izvršili. Na svatbi je bilo nad 200 gostov med temi tudi 30 Amerikancev. Na slavnostni prostor je napeljal g. Kovter elektriko, kar je razpoloženje še povečalo. Zlatoporočencem kličemo: na mnoga teta!
Cerknica
Cerknica.
Prosvetno delo v naši dolini je vkljub zaposlenosti ljudstva ob času košnje in žetve zelo ž: vahno. V Begunjah so igrali v nedeljo 20. t. m. Molierovo burko »Scapinove zvijače«. Igralci so igrali zelo zadovoljivo, občinstva je bilo pa tudi
Proprami tiadio-Lmbffana t
Četrtek, 24. julija: 12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert Radio-orkestra. — 19.10 Dr. Fr. Veber: Avguštin in naša doba. — 19.30 Otroška ura, pisatelj Milčinski. — 20.00 Plošče. — 20.15 Jugoslovanski večer. — 20.15 Prenos iz Belgrada. — 21.05 Prenos iz Zagreba. — 2155 Slovenski vokalni kvintet: gg. Stibernik, Črnko, Tone in Roman Petrovčič, Šulc.
Petek, 25. julija. 12.30 Plošče. — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert radio orkestra. — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova, — 20.00 Vijolinski koncert g. Roberta Dorferja (pri klavirju g. Eržen). — 21.00 Pevski koncert bari-tonista g. Marjana Rusa. — 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi i
Petek, 25. julija.
Belgrad, 12.45 Koncert radio orkestra. 19.00 »On mol&i«, enodejanka. 19.30 Narodne melodije. 20.30 »Cirkuška princesa«, opereta. 21.45 Koncert radio kvarteta. — Budapest. 17.30 Koncert na kitaro. 19.00 Ciganski orkester. 20.00 Konccrt opernega orkestra, nato jazz-orkester. — Dunaj. 12.00 Opoldanski koncert. 16.30 Flavta. 16.55 Vijolina. 20.40 Enodejanke: 1. »Če dva delata isto«, 2. »Bluff«, 3. »Ustanovimo d. z o. z.«, nato večerni koncert. — Milan. 16.35 Petje mal&kov. 17.00 Plošče. 19.30 Zabavna glasba. 20.40 Simfonični koncert. — Praga. 17.00 Koncert komorne glasbe. 20.00 Eksotična glasba. 20.30 Zabavna glasba. 21.00 Koncert češke filharmonije. — Langenberg. 16.45 Mladinska ura, Gašparček. 17.30 Večerni koncert radio orkestra. 20.15 Koncert komorne glasbe. 21.00 »Der Naar mit der Hacke««. — Rim. 13.15 Koncert radio kvinteta. 18.30 Plesna glasba. 21.02 »Kraljica fotografa«, opereta. — Berlin 19.10 Zabavna glasba. 20.55 Violinski koncert. 21.35 Koncert kvinteta. — Toulouse. 18.25 Tango napevi. 19.40 Koncert radio orkestra. 20.15 Viola-koncert. 21.00 Koncert sestavljenega orkestra. — Leipzig. 13.00 Plošče. 16.00 Popoldanski konceit. 19.40 Ura P. Rasegerja. 20.40 Zabavna glasba
Mariborski šport
Tekmovanje za junioiski pokal Ilirije. —
Medklubski odbor jc izžrebal termine za od-igranje tekem zu prehodni junioiski |>okol SK Ilirije, ki se bodo vršile po sledečem razporedu: 27. julija: ISSK Maribor : SK Železničar na igrišču SK Maribora. 3. avgusta: ISSK Maribor : SK Rapid na igrišču SK Rapid. 10. uvgusta: SK Železničar : Sl\ Rapid na igrišču SK Železničarju._ Tekmurjc se po tekmovalnem pruvil-nikii JNS po sistemu na točke. Starostna meja z : i" ralcc je 18 let (rojstni letnik 1912 in več). Pred pričetkoin vsake tekme sc morajo igralci izkazati z rojstnim listom, domovinskim listom ali zadnjim šolskim izpričevoloin; igralci, ki se ne izkažejo, ne I; :.io smeli nastopiti. Moštva morajo nastopiti v enotni opremi. V primeru poškodbe je dovoljeno postaviti rezervo do začetka drugega polčasa. Vsak klub mora posta-t vili po dva reditelju. \ ostalem veljajo propo-z.icije juniorskilt tekem za prehodni pokal SK Ilirije.
*
SK Bled : Veslački klub Belgrad 1:0
(0:0). V ponedeljek se je kot zaključek velikih veslačkih prireditev vršila na Hlodu nogometna tekma med Veslačkim klubom Belgrad, v katerem so igrali igralci raznih belgrajskih nogometnih klubov in domačim moštvom SK Bleda. Belgrajčani so igrali dobro. Imeli pa so precej smole pred nasprotnikovim golom. Domačini so sr tudi močno trudili. Gol je padel šele v drugi polovici po llarl-manu. Za igro je vladalo zanimanje. S to igro so se velike športne prireditve na Bledu končale. Posamezna moštva se pripravljajo na povratek. Nekateri klubi izrabljajo prosti čas za razne ture v okolico. Hangar je zopet prazen. Čolni so odprem-Ijeni na železnico. Bled pa dobiva zopet svoje obi čajno lice, z razliko, tla je sedaj prenapolnjen gostov.
~~	"	- PKUfc -
odstrani takoj in brez. sledit „Creme Orisol" Dobiva so v loknrnah, drofforijah in parfntnerijab. Znlo-ea- •Cnsmocbomia. Zujtreb. Sitiif-iklasov.-, 23. Tolofon 4!i-9!)
in zanemarjene stolice, kol katara v želodca in črevih, turov, hemoroidov, gorečice, bljuvanja, vzdigovanja Vas osvobodi prašek »Magnn«. Vzemite po vsaki jedi na špici noža prašek »Magmi« v malo vode in takoj bote počutili polnjšanje.
ProSeh >No?na« se dobiva v lehornon
Dobiček pada .
• •
Nauk o narodnem gospodarstvu pozna jied drugim »zakon o padanju dobička*. Ponazorimo ta zakon z zgledom: Če izda kmetovalec n. pr. '2000 dinarjev za umetna gnojila, poveča s tem rodovitnost zemlje in ob žetvi se izkaže, da je imel kljub večjim iz-izdatkom večji dobiček nego bi ga bil imel, če umetnih gnojil ne bi bil kupil. Sedaj more izračunati, da bo dobiček še večji, če bo izdal za umetna gnojila 3000, 4000 ali še več dinarjev — kakor je pač veliko posestvo. Vendar pa se dobičkanosnost ne da kar brez kraja stopnjevati, marveč je neka meja, ko začne razmerje med izdatki in dohodki slabeti na račun dobička — večji izdatki se več ne izplačajo.
je vedno več družin, ki zaradi vzgojnih stroškov sploh ne marajo otrok.
Nekaj podobnega se odigrava ua poprišču ženskega pridobitnega dela. Izprva se je zdelo čist dobiček, ko so si začele ženske, ki niso imele premoženja, same služiti svoj kruh in so mnoge vdove same vzdrževale svoje otroke. Potem pa so začele vstopati v pridobitne poklice tudi ženske, ki jim tega ne bi bilo treba. Konkurenca z moškimi je vedno večja, vedno več je družin, kjer služita mož in žena. V tej tekmi je breme za družinskega očeta, ki služi sam, vedno težje in tako mora marsikatera žena, ki bi se raje posvetila družini, na pridobitno delo. Na drugi strani polnijo tovarne in druge obrate dekleta, ki so prej
Gledališče v Ravreuthu, v katerem se vsako leto vrše znamenite »slavnostne igre< (Festspiele) Wag-nerjevih del. Gostje prihajajo iz celega sveta in so tudi letos že razprodani vsi sedeži za vse predstave.
Spominjam se še — piše ameriški pisatelj in raziskovalec zgodovine James Truslow Adams — ko so v Ne\vyorku uvedli prve avtomobile. Tedaj so pomenili veliko štednjo na času. Danes, ko je na milijone avtomobilov in se jih vsi poslužujejo, grem s 33. na 42. cesto raje peš. Avtomobil je postal prometna ovira, njegova korist pada.
Arhitekt May, ki bo zidal nova ruska mesta. \lay je bil doslej vodja mestnega stavbnega urada in mestni svetovalec v Frankfurtu ob M. Na poziv sovjetske vlade je sprejel mesto organizatorja in tehnično odgovornega vodje celokupnega mestnega in stanovanjskega stavbarstva v Sovjetski uniji. Službo nastopi s svojim štabom — 20 nemškimi arhitekti — meseca oktobra letos.
Zdravniška nega ob rojstvu otrok je danes neizmerno boljša, nego je bila preje, zato pa 15 krat dražja. Tudi možnosti izobrazbe in telesne vzgoje otrok so danes neprimerno večje kakor v prejšnjih dobah, a istočasno mnogo dražje. Tudi tukaj se moderne pridobitve ne izplačujejo več: namesto da bi bilo čimdalje več boljših in zadovoljnejših otrok.
Živi j
opravljale po družinah gospodinjske posle, izobražene žene, ki bi bile sposobne za pomembnejše delo, so pa prisiljene opravljati v gospodinjstvu vse delo same. Na vsak način žensko pridobitno delo ne pomenja več čistega dobička.
V	politiki naj bi demokracija izključila kvar aristokratične ali oligarhične vlade. Nedvomno je koristno, če so v vladi zastopani vsi sloji. Kjer pa pride do tega, da splošna volivna pravica izključi iz vlade tako imenovani zgornji razred in zavlada izključno tako imenovani spodnji razred na škodo vseh drugih, potem to ni več koristno. Zavladal je le drug razred namesto prejšnjega in razlika je le v tem, da je imel prejšnji razred po svoji višji kulturni stopnji vendar-le več zmisla ludi za koristi in potrebe drugega razreda. Tako ima tudi korist demi kracije svoje meje.
V	minulem poldrugem stoletju se je veliko govorilo o »naravnih pravicah« moža in žene. Izraz »pravica« je tu neprimeren, ker pozna narava samo zakone. Človek pa ima ideale in težnje, želje. Te se pa dajo izpolniti le tedaj, če soglašajo z zakoni narave, ne pa jim nasprotujejo.
Pravice moža, pravice delavskega razreda, pravice žene so izraz idealov, ki bodo blagodejni, ako se ostvarijo v soglasju z zakoni narave. Če se pa postavljajo nad zakone narave, potem ne pomenijo več kakor čebljanje vrabcev na strehi, ko zarjove Etna in zava-lovi lava preko hiše.
enje ptse romane
Te dni se je poizkušal v Berlinu zaradi bede zastrupiti s plinom 38 letni rentnik Will Miethe, oče dveh šoloobveznih otrok. Vendar so ga rešili. Mož, ki je kljub svojim mladim letom videti onemogel starec, je izpovedal: »Rodil sem se kot graščak. Še med svetovno vojno sem imel v Kolnu 23 hiš, vse brez dolg«. Ko so nasprotniki zasedli mesto, se je v moji vili nastanil poveljnik angleških čel. Bil sem bogat in patriotičen ter sem najem-
nino podaril državi. Kmalu nato sem se preselil na svoj grad Lobeda pri Jeni, ki je eden najlepših thurinških gradov. Ima 48 sob in prekrasen park. Tu sem uredil okrevališče za 400 otrok, ki sem ga vzdrževal na lastne stroške. Sam sem živel na gradu Rotemark pri Wittenbergu.
Pred inflacijo sem bil še tako bogat, da sem plačal 187.000 mark premoženjskega davka. Na nesrečo sem tedaj prodal vse svoje hiše in posodil izkupiček na hipoteke. Za-časa inflacije sem izgubil ves svoj denar in 1.1922. sem bil prisiljen prodati svoj grad Lobeda za 500.000 mark. Kmalu nato mi je thurinški finančni urad zasegel celokupno vsoto, češ da nameravam kapital spraviti v inozemstvo. Ob neki priliki sem bil namreč izjavil, da se preselim v Porenje. Oblast je smatrala zasedeno ozemlje za inozemstvo. — Na moj protest mi je finančni urad 1.1923. denar zopet vrnil, toda bil je popolnoma brez vrednosti. Bil sem uničen.
Postal sent živčno bolan in bogati sorodniki so me vzeli k sebi v Ameriko. Za svoje gospodarske razmere se nisem mogel brigati. Zato sem izročil ženi generalno pooblastilo, ki je njim odpotovala v Nemčijo. Tam si je dala izplačati vso odškodnino za moje izgube za časa inflacije (Aufwertungsgelder), potem pa čez noč izginila s svojim ljubimcem.
Sedaj sem se tudi jaz vrnil v Nemčijo in državno in thurinško finančno ministrstvo sta mi izplačali na moje upravičene zahteve še 12.000 mark. Vendar me je ženino ravnanje tako trapilo, da me je zadela kap; kesneje so me oddali v blaznico.
Ko so me iz blaznice odpustili, sem se s svojima otrokoma naselil v Berlinu. Stanoval sem v majhni sobici v ozadju trgovine s kanarčki .kjer sem bil del dneva zaposlen. Živel sem v največji revščini in moji otroci so morali beračiti. Sedaj sem bil prodal zadnje kose obleke in pohištva in nisem več vedel dalje. Oblasti, ki so mi nekoč izdale priznanje, ker sem cela leta preživljal 400 sestradanih vojnih otrok, me sedaj nočejo več poznati. Preostaja mi samo še prostovoljna smrt.«
Berlinski listi so uvedli akcijo, da se nesrečniku in njegovima otrokoma pomaga.
in sklenejo, da je ta ali otni — »kulak«. Potem gredo k njim z orožjem in jih napodijo od doma, premoženje pa izročijo kolektivni graščini- Ne moreni ti popisati, kaj se vse godi. Stari in mladi se branijo z vilami in sekirami. Če jih uklenejo, jih pošljejo zopet na sever v gozdove, družina pa naj propada na cesti. Ponekod kmetje kar pobegnejo in se skrivajo v močvirju. Jaz nisem mogla nikamor stran, ker sem tako stara. Zaklala sem samo obe kravi, da bi mi vsaj meso ostalo. Potem pa naj zaplenijo vse, kar hočejo. Saj veš, koliko vsega imamo... Piši, ali je mogoče, da pri vas lahko prosto kupujete vse, kar hočete?«
Naslednji odlomek je povzet iz pisma kmeta, ki je bil odgnan na sever v gozdove: »Tukaj nas je do 30.000 in imamo pravi pekel. Stanujem z 2000 ljudmi v zapuščeni cerkvi. Zrak je tako slab, da ugasne vžigalica, če jo prižgem. Imamo vsakovrstne bolezni, ker niti vode ni zadosti, ne da bi govoril o kruhu. Z nobeno živino tako ne ravnajo. V naši cerkveni ječi smo imeli do '100 otrok, a zdaj jih je ostalo samo kakih sto. Umirajo, kakor muhe jeseni.«
Nazor s Franca Jožefa 1.
Baron Roderich pl. Bolfras, sin znanega barona Bolfrasa, ki je mnogo let spadal v najožje vojaško spremstvo cesarja Franca Je-žefa I., pripoveduje svoje osebne spomine na cesarja. Med drugim navaja ludi to-le, za Franc Jožefove družabne nazore značilno do-godbico.
Kot ordonančni častnik feldcajgmojstra barona Becka, sem prišel na cesarskih manevrih pri Čakovcu večkrat v položaj, da sem osebno poročal cesarju; enkrat se je pripetila naslednja epizoda. Pri inozemskih poslanstvih sla se nahajala tudi dva švicarska atašeja (eden pehotni polkovnik, drugi generalštabni major). Med obedom v maneverskem šotoru (bil sem ravno ordonančni častnik du jour) me pokliče Njegova Ekselenca Beck, ki je sedel poleg cesarja, k sebi in mi zašepeče v uho, naj diskretno doženem, kaj sla oba švicarska gospoda v civilu. Z veliko težavo se mi je posrečilo, da sem srečno rešil kočljivo
Irski predsednik Cosgrave častita Rudolfu Caraccioli, ki je na avtomobilskih tekmah za »veliko nagrado Irskem v Dublinu zmagal. Caracclola (Nemčija) je dosegel brzino 137.40 kilotmerov na uro.
Osvobodilne slavnosti v Porenju. Nemški državni predsednik Hindenburg je obiskal osvobojeno Porenje. Pri tej priliki so se po večjih meatih vršile velike slavnosti. V VViesbadenu je mladina Izvajala posvetilno igro »Nemška velerekac (Deutschlands Strom), pri čemer je domovini prisegla zvestobo. Sodelovalo je med drugim 2360 otrok.
AH hočete dobro spati?
Ravnatelj laboratorija za psihologijo v Ne\vyorku, dr. A. Laird, je predložil lepega julra 400 gostom nekega hotela vprašalne ! pole, kako so minolo noč spali. Dobre tri če-j trtine gostov je tožilo, da iz tega ali onega i vzroka niso dobro spali. Samo 82 gostov se je pohvalilo, da so dobro spali in se zjutraj i vedri zbudili. In vsi ti so bili veliki prija-telji sladkorja. Dr. Laird je mnenja, da je | sladkor najboljše uspavalno sredstvo. Sladkor | je pa seveda še več nego to: izvrstno hranilo. Že pred vojno so pruske vojaške oblasti izjavile, da je sladkor pri težkih pohodih najboljše okrepčilo. Le žal, da je sladkor še vedno tako drag, da morajo po nepremožnih družinah z njim zelo štediti.
Osa povzročita
avtomobilsko nesrečo
V dunajski okolici se je pripetila te dni nenavadna avtomobilska nesreča. Dr. Erich Ziffer je sam vodil svoj avtomobil, ko se mu je iznenada zaletela v obraz osa in ga pičila v oko. Zaradi tega je Ziffer izgubil oblast nad vozilom, ki je udarilo ob drevo. Dr. Ziffer in dva njegova spremljevalca so se pri tem težko poškodovali.
Stalinovi tlačani
Pariške »Posl. novosti« prinašajo sledeč« pismo stare kmetice, kateri je vodila gospodarstvo ovdovela hči. Druga hči, ki je dobila pismo, biva v tujini: »Tvojo sestro so odpeljali podirati gozdove. Prišlo je povelje, da so nujno potrebni drvarji. Niti obleči se ni smela. Zdai sem sama kakor ljubi Bog •,, Pri nas so pričeli s kolektivizacijo, da bi bilo zdaj vse v skupni lastnini. Zbirajo mladino in pro-letarce — vse, ki so drugim nevoščljivi, pa bi se radi s tujim okoristili. Ti naredijo shod
nalogo. Vračal sem se k Becku, ko mi je cesar zelo napeto pomignil k sebi in mi dal znamenje, da naj se sklonim k njemu in mu prikrito povem, kar sem zvedel. Javil sem, da je eden švicarskih miličnih častnikov čebelar, drugi pa zidarski mojster (ne morda stavbenik!), nakar je cesar skrajno presenečen zašepetal Becku: »Ali je res, ali je kaj takega sploh mogoče?« — še malo bi bil živel Franc Jožef, pa bi bil videl, da je še vse kaj drugega mogoče, nego da pošten in inteligenten kmet in obrtnik nosita častniško suknjo svoje dežele.
»Brezposeln artist prosi kakega daru k
Smešnice
Gospodinja prosjaku: »Denarja nimamo, a delo bi lahko dobili pri nas!«
Prosjak: »Nak, če ste tako revni, potem vam nočem jemati še dela.«
Sodnik: »Koliko ste stari?« Priča: »Ali je gospa, ki je bila pred menoj zaslišana, tudi povedala svojo starost?« Sodnik: »Seveda. Zakaj vprašate?« »Priča: »Jaz sem tri leta mlajša od nje.*
Naš izvvoz v junija
V	mesecu juniju t. 1. izkazuje naš izvoz v primeri z majem neznatno zmanjšanje. Ravno tako je tudi letos v juniju manjši naš izvoz kakor v juniju lani.
Izvozili smo v juniju 1930 413.952 ton za 508 mil. Din (v maju 1930 414.765 ton za 542.6 mil; v juniju lani 459.076 ton za 530.2 mil. Din).
Največ smo v juniju t. 1. izvozili sledečih predmetov (v mil. Din; v oklepajih podatki za maj): pšenica 42.5 (34.1), koruza 52.3 (56.7), konoplja 10.1 (7.5), goveda 19.7 (23.1), prašiči 19.3 (16.9), drobnica 19.2 (6.0), sveže meso 8.9 (7.1), jajca 43.7 (65.3), stavbni les 109.9 (117.9), drva 6.6 (4.1), hrast, žel. pragovi 15.5 (12.8), lesni izdelki 6.0 (7.1), baker 38.7 (40.0), cement 12.8 (11.9), rude in zemlja 39.7 (22.2), svinec 2.0 (5.9) mil.
Skupno je v prvi polovici leta znašal naš izvoz 2.4 mil. ton za 3362.4 mil. Din, v prvi polovici lani pa 2.2 mil. ton za 2989.1 mil. Din. Po količini je torej izvoz narastel za 10.8%, po vrednosti pa za 12.5%.
V	prvi polovici leta je bil naš izvoz sledeč:
1930 1929 januar	616.2 425.7
februar	410.8 385.1
marec	599.0 499.4
april	615.8 615.4
maj	542.6 533.7
junij	508.0 530.2
V	zadnjih polletjih je bil naš izvoz sledeč:
mil. ton mil. Din 1930 1.	2.4 3362.4
-.929 1.	2.2 2989.1
1928 1.	2.05 2687.0
1927 1.	2.1 3005.8
*
Dalmatinska cementna industrija.
Pod gornjim naslovom opisuje v splitski »Novi dobi« z dne 16. julija ing. Nikola Jurišič dvig cementne industrije v Dalmaciji, ki je dosedaj izvozila iz države za 6% več cementa kakor pa lani. Glavni producenti za izvoz pridejo v poštev Beočin d. d., »Split« A. D„ Adria-Portland in Dalmacija. Te tvornice so v stanju, da producirajo letno 120.000 vagonov cementa. Dalmatinske tovarne zaposlujejo 4000 delavcev ter sc za njihove plače potroši 50 mil. Din letno. Cement dalmatinskih tvornic že od nekdaj uspešno konkurira na svetovnem tržišču vsled svoje dobre kvalitete. Izvaža se po celem svetu in sicer 90% od celotne produkcije. Vse dalmatinske tvornice imajo velike laboratorije v svrho preiskave surovin kakor tudi irgotovljenega cementa. »Split« A. D. ima moderno urejen laboratorij, kojega vodja je Slovenec ing. chem. Anžlovar.
Dalmatinske tvornice producirajo več vrst cementa, to je navadni Portland cement, Super Portland cement in hiitro strjajoča se cement (Ra-pid Hardening Stock-Brand). V najnovejši dobi se za gotove vrste cementa vporablja tudi naziv trdi ali rotatrvni cement. Ta naziv se vporablja vsled tega, ker se te vrste cement pridobiva iz klinkerja rotativnih peči. »Split« A. D. poseduje dve taki peči po 50 m dolge ln 3.5 m notranjega premera. Vsled novih naprav, kakor so to najmoderneje ro-tativne peči se lahko dalmatinska cementna industrija prišteva med evropsko cementno industrijo. Od navadnih vrst cementa je poleg hitro strjajo-čega cementa najmočnejši Super cement »Colos-stis«. Pisec je preiskoval razne cemente in dognal, da je izmed vseh cementov najboljši hitro strja-jofi, ki se kot tak tudi prodaja. Kot primer navaja poazfkus te vrste cementa z za normalni beton pripravljenim avstrijskim peskom. Tlačna trdnost izkazuje po enem dnevu 300 kg-cms, po preteku treh dni 420, po sedmih dneh 480, po 14 dneh 570, po 21 dneh 640 in po 28 dneh celo 700 kg-cm-'. Ti rezultati nam pričajo, da se s te vrste cementom lahko zadovolji vsem zahtevam moderne tehnike in da bi celo ta cement s svojimi rezultati lahko konkuriral bauksitnemu ali taljenemu cementu. Tudi ostale tvornice se modernizirajo ter postavljajo sukc. rotacijske peči, ker le cementne tvornice z modernimi napravami imajo izgled, da
izkoristijo svojo polno kapaciteto.
*
Izpremembe v trg. registru. Vpisi: Bezalin, d. z o. z., Ljubljana (izdelovanje in prodaja brezalkoholnih pijač; 5000 Din; Kelemen Zvonimir, Koče Ivan); Hlebš Jakob, d. z o. z., pleskarska in soboslikarska obrt, Ljubljana (20.000 Din, od tega eport Hlebša 10.000 Din; Hlebš Jakob, Starič Josip); Jugospidol, d. z o. z., prodaja olja »Spidol« itd., Ljubljana (60.000 Din; Heinrihar Mirko, Heinrihar Stanko); »Lux«, d. z o. z., razpečava lestencev tvrdke »Lux«, Ljubljana (30.000 Din; Heinrihar Mirko, Heinrihar Fr. ml. in Baebler Viktor); R. in M. Zalokar, d. z o. z., gen. zastopstvo tvrdke v Chemnitzu, Vič (10.000 Din; Zaloker Rudolf, Var-Sek Ljudmila). — Izpremembe: Centralna vnovče-valnica za živo in zaklano živino, d. z o. z.: izpre-aiemba družbene pogodbe; izbris: Fran Ramovš in Kovač Franc, vpis: Vokač Ivan; pp. Vokač Oton; Ilirija, d. z o, z,: izprememba pogodbe; izbris: Uran Fran, Skrlep Fran; vpis: Bartol Franjo, Škrbec Fra-ajo; Franc Izgoršek, tovarna pohištva itd., Šmartno pri Litiji: izbris prok. Iz-goršeik Amalija; vpis prok. Izgoršek Irma; Kranjska hranilnica, Ljubljana: vpisan nov upravni svet; vpis prok. Josip Černe; Združene papirnice Vevče itd.; izbris upr. sv. Popper Artberg B., V. d. Lippe V. in Kandel Mavro; vpis Vodnik Al., Naglas V. — Izbris: Jos. Bedrač Ljubljana (opustila obrat).
Izpremembe v zadružnem registru. Vpis: Kmečka hranilnica in posojilnica, Žabnica pri Ško-fji Loki, r. z. z n. z.; Vodovodna zadruga v Bizoviku, r, z. z o. z.; Vodovodna zadruga, Nova vas pri Rakeku, r. z, z o. z.; Železniška družba, stavbna in kred. zadruga žel. m. in vpolt. Dravske banovine, r. z. z o. z. v Ljubljani; Živinorejska zadruga za občino Cerklje pri Kranju, r. z. z o. z. v Zg. Brniku. — Izbris: Zadružna elektrarna v Krškem, r. z. z o. z. (radi končane likvidacije in prenehanja obrata).
Čekovna plačila v CSR. V informacijo inozemskim tvrdkam, ki so v trgovskem stiku s CSR, sporočamo, da so v tujini izplačljivi čeki glasom češkoslovaških tozadevnih predpisov podvrženi pristojbini 0.10 Kč za komad brez ozira na višino zneska samo takrat, ako ima listina bistveno opremo čeka po češkoslovaškem čekovnem zakonu, t. j. ako je izrecno označena kot ček, vsebuje v tekstu besedo ček in poziva osebo, na katero je izdana, da izvrši plačilo izdajateljeve terjatve. Nadalje mora listina obsegati podpis izdajatelja, datum in ime osebe, na katero je izdana. Za čeke, ki tem predpisom ne odgovarjajo, je pristojbina mnogo višja in se dviga z višino zneska in z dobo veljavnosti, analogično meničnim pristojbinam.
Dunaja, Promet je bil prav znaten, največ ga je bilo v devizi Newyork (2.9 mil. Din), nadalje v devizah Praga in Berlin. Narodna banka je kakor običajno krila vse povpraševanje.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2269.50 bi., Berlin 1345.50—1348.50 (1347), Bruselj 788.17 bl„ Budimpešta 988.66 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.55 bi., London 273.96—274.76 (274.36), Newyork 56.165 do 56.365 (56.265), Pariz 221.84 bi., Praga 166.78 do 167.58 (167.18), Trst 294.30—296.30 (295,30).
Zagreb. Amsterdam 2269,50 bl„ Berlin 1345.50 do 1348,50, Bruselj 788.17 bi., Budimpešta 987.16 do 990.16, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.05 do 798.05, London 273.96—274.76, Newyork 56.165 do 56.365, Pariz 220.84—222.84, Praga 166.78—167.58, Trst 294.285 -296.285. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.35 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2266.50—2272.50, Berlin 1345.50—1348.50, Bruselj 786.67—789.67, Budimpešta 987.16—990,16, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.05—798.05, London 273,96—274.76, Newyork 56.165—56.365, Pariz 220.84—222.84. Praga 166 78 do 167.58, Milan 294.15—296.15.
Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.025, Atene 6.675, Berlin 122.90, Bruselj 71.94, Budimpešta 90.215, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.71, London 25.035, Madrid 58.75, Newyork 514.40, Pariz 20.245, Praga 15.255, Sofija 3.73, Trst 26.955, Varšava 57.70, Kopenhagen 137.85, Stock-holm 138.35, Oslo 137.85, Helsingfors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Med državnimi papirji se je danes ponovno uvrstila vojna škoda. V glavnem so pa ostali ne-izpremenjeni dolarski papirji. V bančnih papirjih je bilo več zaklju6kov v delnicah Jugobankc, na-. dalje je bila zaključena po nekoliko nižjem tečaju srbska banka. V industrijskih papirjih je bil promet v delnicah Guttmanna in Trboveljske po ne-
koliko nižjih tečajih. Drugi industrijski papirji so ostali v glavnem neizpreinenjeni,
Ljubljana. 8% Bler. pos. 98 bl„ 7% Bler. pos. 88 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., PrEfštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 125 den., Stavbna 40 den., Šešir 105 den , Ruše 280—300.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 89 bi., agrari 54-55, vojna škoda ar. 441.50- 442 (440, 441, 442, 441.75, 441.50), kasa 441.50- 442.50 (441.50), avg. 441—443, dec. 442—443, 8% Blerovo pos.
97.25—98, 7% Blerovo pos. 87.50- 88 (88), 7% pos. Drž. hip. banke 80.1'25—86.50, 6% begi. obv. 77 den.
—	Bančne delnice: Ravna gora 75 bl„ Hrvatska 50 den., Katolička 36—38, Poljo 56.50—57, Kreditna 06 den., Union 101 —102 (191). |ugo 77.375—78 (77.50, 77.375), Lj. kred. 122 den., Narodna 83C0 8310, Obrtna 36 den., Praštediona 005—910, Etno 155 den., Srbska 185 - 187 (185), Zemaljska 134 den.
—	Industrijske delnice: Outtmann 160 162 (160), Slaveks 63 bl„ Slavonija 200 den., Našicc 1300 bi.. Danica 107 den., Drava 230—250, Šečerana Osjek 330—335, Nar. ml. 20 den., Brod. vag. 115—125, Union 115 den., Vevče 125 den., Isis 33-35. Ra-gusea 370- 380, Oceania 205 den., Jadr. plov. 500 den., Trboveljska 405—407.50 (411, 405), Cement Split 510 bi.
Belgrad. Narodna banka 8270 (35 kom), 7% inv. pos. 00-90.50 (70.000), agrari 56—57, vojna škoda 454.50 (320 kom.), veliki komadi 452 (100 kom.), Srečke Rdeč. križa 54—57, 8% Bler. pos. 100.375 (23.000 dol.), 7% Bler. pos. 89.50—90, 7% pos. Drž. hip. banke 89.25 (5000 dol.), 6% begi. obv. 75 den.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu:
Newyork: 8% Blerovo posojilo 96 97, 7% Blerovo posojilo 87- 38, 1% Drž. hip. banke 35 -85.50, London: 7% Bler. posojilo 87—87.75. < Dunaj. Don. sav. jadr. 91.75, Wiener Bank-1 verein 18, Creditanstalt 47.50, Fscompleges. 150.50.
Ruše 35.15, Mundus 155.25, Alpine 26,30, Trbo-I veljska 49.95, Rima Murany 86.90.
Žito
Položaj na našem domačem žitnem trgu je nadalje čvrst za pšenico in še posebno za koruzo, ki je tekom današnjega dne skočila od 120 na 125 sremska nakladalna po&taja. — 'ludi na svetovnem žitnem trgu se položaj učvrstuic še nadalje in splošno je pričakovanje, da se bodo cene stalno dvigale. — Promet ie manjši, ker vprašanj ni mogoče zadovoljiti. Skrajno slaba ie ponudba pa ne le za promptno, marveč tudi za terminsko blago, s katerim so vse do zadnjega časa producenti in trgovci silili. V ostalem ni izprememb.
V Ljubljani so notacije nekoliko višje.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 29 vagonov, koruza 31 vagonov, moka 14 vagonov, ječmen 1 vagon, otrobi 2 vagona. Tendenca: neizpremenjena,
Budimpešta. Tendenca trdna. Promet živahen. Pšenica: 20.05—20,27, zaklj, 20.23—20.24; 1931 marc 21.85—22.01, zaklj. 22—22.01; maj 22.45. — R ž : okt, 12.80—12.97, zaklj. 12.92—12.94; 1931 marc 14,10—14.30, zaklj. 14.25—14.28. — Koruza: jul. 16.15—16.44, zaklj. 16.40—16.42; avg. 16.23—16.53, zaklj. 16.53—16.54; transit avg. 13.80 do 14.05, zaklj. 14—14.10.
Les
Povpraševanje je za 200 cm kub. metrov rez, jelovine (ca, 75% smreke) 4 cm, 118 mm, z nad-mero 2 mm, nadalje trami sledečih dimenzij 3-3, 3-4, 4-4, 4-5, 5-6 in 6-7, 4, 5, 6, 7, 8 m.
Mnogo misli
imate pri nakupu kuhinjske posode, zato si prej oglejte bogato zalogo katero Vam nudi po najnižjih cenah tvrdka s železnino
STANKO fLORJANtlC
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta 35
Naznanilo
Borza
DENAR
Dne 23. julija.
Današnji devizni promet ne izkazuje posebnih izDirmemb v tečaiih. Omeniti ie edinoie oslabitev
Uljudno naznanjam, da sem prevzel v svojo lastno režijo tudi kuhinjo v svoji gostilni, v Kolodvorski ulici 8t. 28, ler bom skrbel, da bodo moji cenjeni gostje dobili vedno izvrstna topla jedila. — Točim najboljša pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. — Vrt na razpolago. Za obilen obisk se ljubiteljem finih vin in dobrih jedil najtopleje priporočam.
VIKTOR SEPEJ ■ gostilna - Kolodvorska ulica št. 28
Mag. št, 32.943/29, ref. IX.
Razpis
Občinska uprava mesta Ljubljana razpisuje oddajo
težaških in zidarskih deI za popravo opornih in ograjnih zidov, poti in ograj na Ljabljan. gradu
Navodila in razpisne pripomočke se dobi v mestnem gradbenem uradu — Šolski drevored 211, v času uradnih ur od ponedeljka dne 28. julija 1930 naprej. Ponudbe je vložiti do dne 4. avgusta 1930 istotam.
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI,
' •	dne 22. julija 1930.
Prva celotna izdajal Ooktorja Franceta PreSerna
zbrano delo
Cena Din 40-—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
VODNE TURBINE
za vse razmere,
AVTOM. REGULATORJE, OPREME ZA ŽA-GE IN MLINE.
Zahtevajte ponudbe. — Prvovrstne reference.
N
a
m
PO
Z
m
o m z m
G. F. SCHNEIIER
ŠKOrJA 10KA
PODJETJE ZA ZGRADBO VODNIH TURBIN
Razglas
Mestno načelstvo razpisuje oddajo
naprave
novega
železobeton-
skega
mosta
čez potok Gradaščieo na Groharjevi cesti.
Upravičenci morajo pod običajnimi pogoji vložiti ponudbe pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II.,
do sobote, tlne 26. julija 19>0, do ti dopoldne.
Vsi potrebni razpisni obrazci in načrti se dobe od 21. julija 1930 naprej met* uradnimi urami pri imenovanem uradu
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. julija 1930.
Županov namestnik:
Dr. Zarnih L r.
M.ali ool asi
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1"50Din. Najmanjii znesek 5 Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaogla*© strogo ttgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstiCa2Dirt
NajmarHMZncs«k100in.Pristojbma za Šifro 2Din.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo !e,čejeprik)žena znamka. Cek.račun
I
Službe iičejo
II
Organist
i dolgoletno prakso ter tajnik posojilnice ali poslovodja konsumnc zadruge, išče službo, l o-nudbe na upravo pod »Praksa 104«.
Dekle
Si se rada šla učit za šiviljo. Naslov. N. Baum-kirher, Visoče 9, p. Planina nad Sevnico.
Hlapca
poštenega, z dežele, vajenega konja, sprejmem takoj. Preskrba v hiši. Vrtnarstvo Korsika, Blei-weisova cesta.
Službodobe
Vezilja
se sprejme za fino ročno delo. Belihar & Velepič, Ljubljana VII, Medvedova ulica 38.
Učenca in učenko
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj ali v začetku šolskega leta. A. Piber-nik, trg., Laze p. Šmartno v Tuhinju.
Žagar
priden, trezen, sc takoj sprejme k vcnecijanki. -Vajen tudi mlinske stroke ima prednost. - Josip Colestin, žaga in mlin, Sv. Jurij ob juž. železn.
Mizarskega vajenca
z vso oskrbo sprejmem. Jakob Novak, Zbilje, p. Smlednik.
Učenko
za strojno pletenje išče Parzcr, Florjanska ul. 1.1
Absolvent kmet. šole
s parletno prakso — se sprejme na veleposestvo. Ponudbe z označbo zahtevkov na naslov: Hart-ner, Murska Sobota.
Sprejmem šoferja
ki je obenem mehanikar in popolnoma zmožen au-to popravila. Nastop takoj ali pa 15. avgusta. Reflektiram na samce — starejša moč. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na I. Krašovic — Žalec.
Gospodična
s primerno izobrazbo in znanjem nemščine — se takoj sprejme k dvema dečkoma 4 in 2 let. Ponudbe s podatki na poštni predal 92, Ljubljana.
Organista-cerkvenika
združena služba, sc odda. Dobi tudi tajništvo posojilnice. Poleg štolarnih dohodkov in bernje stanovanje, prostran vrt s ; svinjakom. Prošnje naj-J bolje osebno. Cerkv. pred-| stojništvo Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Stanovanja
Stanovanje
! 3 sobe, kuhinja, veranda in pritikline, elektrika, v novi hiši, oddam s t. okt. t za 750 Din. Ribniška ul. št. 15, Vodmat.
Sobo
i
i z električno razsvetljavo j takoj oddam. Naslov v j upravi lista pod št. 8306.
Tovarniške prostore
lepe, svetle, z upeljanim vodovodom, telefonom, elektr. razsvetljavo in silo, oddam pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 8158.
Šoferska šola
I. oblast konc., Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje.
Čedno dekle
ki zna poleg gospodinjstva tudi kuhati, sprejme tričlanska družina v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 8274
Mlajša pisarn, moč
se sprejme za takojšen nastop. Znanje slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika, strojepisja ter nemške stenografije. Dopise na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Takojšen nastop« št. 8325.
Sobo
j eno ali dve, oddam v podnajem v prvem nad-' stror>ju nove palače Vzajemne zavarovalnice nasproti glavnega kolodvora na Miklošičevi cesti v ; Ljubljani. Sobi sta pri-' merni tako za stanovanje kakor za poslovne pisarne. Vsa pojasnila daje hišnik.
Šoferska šola
oblastv. koncesijonirana
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivvei-sova cesta 52. Prihodnji redni tečaj sc prične 1. avgusta.
Razno
Otroka
dve leti starega, fantka, popolnoma zdravega, se takoj odda za svojega. Naslov: Antonija Grabro-vec, Brezova gora, pošta Bednja, Hrvatsko.
Posestva
Nasvete za nove
gradbe
načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in ar-hitektonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani — Mestni trg 25 1
Manjše posestvo
10 min. od Brczij (Gor ) z vsemi pritiklinami, prodam. Ciril Jelene, puš-kar, Kranj.
OSEE35!
Mlekarno
na prometnem kraju, dobro vpeljano, takoj oddam. Naslov pod št. 8334.
Trgovski lokal
se odda na prometnem kraju Mirna na Dolenjskem. — Poizve se pri: And. Celar, Mirna.
Lepo novo hišo
s sadnim vrtom, 3 minule oddaljeno od železniške postaje Domžale, prodam. Hiša je jako pripravna tudi za vsakega obrtnika. Poizve se pri Restavraciji »Pristan«, Domžale.
1EEB35B1
Vsakovrstno
zlato (tnpnje
po naiviSiih cenah
ČERNE, juvelir, Ljubljana. Wolfova ulica št. 3.
Prodamo
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja.
Mlinski kamni
črni za mletev ovsa in zmesi ter koruze naprodaj Ivan Tomšič, Kočevje
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z.. Dunajska cesta 46, telefon 28—20.
Pisalno mizo
in nekaj druge oprave prodam. Naslov v upravi
pod št. 8309. ■■■■■■■■■■■■■■■■
Oieselmotop
kompl. 40 HP, znamke NVeizer Graz, se vsled razprodaje zelo ugodno proda. Natančneje se izve pri »Vijak« d. z. o z., Gregorčičeva 5.
IIIMIIIIIHIHII
Proda se opeka
vrata in drugi sestavni deli pekovske peči, in nekaj drugega orodja. Odda se tudi en stranski lokal za delavnico. Poizve se: Konzum, Kongresni trg 2.
Reform
steklenice za vkuhavanje sadja in povrtnin se odlikujejo s popolno zanesljivostjo in nizko ceno. Zaloga za Jugoslavijo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Ceniki na razpolago.
Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame
kakor tudi najfinejši, pol-emendolski in polnoma-sten trapistovski SIR nudi delikatesna trgovina
I. Buzzolini, Ljubljana
Lingarjeva ulica, za škofijo — (zajutrkovalnica).
Na debelo. Na drobno.
Tovarna zamaškov
ustanovljena 1898. J. A. Koneggcr, Maribor - Studenci, Kralja Petra cesta št. 33. Izdeluje plošče iz plutovine za izolacije, zdrob iz plutovine in plutove odpadke. — Brzojavni naslov: Koneg-ger, Maribor.
Pšenltno moho
najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in nilevskib izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva cesto 24.
Uničavajfe molfe.
Varujte krzno in vse ostale zimske predmete.
Fiy-Tox (Flaj-Tox)
uničuje vse insekte, kar je spomladi, ko mrčes nese jajca, najlaZje doseči
Kupite še danes kanto FLY-T0X-a in brizgalnito razprševalko.
Zahtevajte povsod izviren višnjev zavitek s franc. napisom Zastopstvo ic Slovenijo: Dr.fl. Kansky, kemifna tovarna - LJubljana - Krekov trg Jtev. 7
•n
direktno ii
Tovarne
iz Nemffije ozir. tovarn. BkladiSča
CENIK zastonj
Violine od Oln 95'-Ročne harmonike od Oln 85'-Tamburlce „ 98'-Oramofonl „ 345'-
MEINEL & HEROLD
MARIBOR St. 102-B
Čitajte in širite »Slovenca«!
Auiotaksi
Novo mesto-Kandlta	Xe]efon if> J g
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriproitejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TR1BUNA" F B. L., tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4.
BURROUGHS ADDING MACHINE COMPANY,
Ljubljana, Pražakova 5,
išče prostor za pisarno
po možnosti v sredini mesta. Ponudbe pismeno ali telefonično št. 33-47.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejela ob priliki smrti mojega ljubljenega svaka, gospoda
Bdolfa Zarzinija
veleposestnika,
se vsem najtopleje zahvaljujem. Hvala vsem darovalcem prelepega cvetja, gg. ognjegascem in pevcem za ganljivo petje in vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Podgrad, dne 20. julija 1930.
Sera Zorzini.
jfbd .2 j f-1E-J •Sj^Zog
"ssSgs
"S?	Psi
sp «c/>o S
<z.q

o C/5
S 00
v
" N
Ta .H
S-slamo j «3 a -K
_ I po •
C
a «
25
Soc™ 12

a o o
S I S I
Rumeni gusarji
27
a *
il K cq
I"
~ ■v X f> »
S N
a <K
•n to O
a o*
No
« .t ~ > o « , to
O in
T ^
i
-So si
* O > S- %
m	"> m
"0.2 S"!
lOD g</> '
JM 00 ° |
(Sodobna zgodba.)
Zanesite se, da bomo storili vse, kar bo v naših močeh!« de Čeng. »Vendar pa upam, da ne bo potrebno.«
/Hvala vam! Tudi jaz tako upam. Gospod Fing, zdaj pa le na pot! Zase imam s seboj revolver in električno luč. Za vas sicer nimam revolverja, a Eh Sang vam da lahko nož.«
Lo Fing vtakne no/, v malho. Poslove se; nato hoče Mihael baš stopiti v dingo, ko ga kmet ustavi, češ:
»Ne v čoln! Poznam boljšo pot.
Mihael je bil sicer presenečen, vendar pa je sledil kmetu brez pomislekov in Lo Fing ga je peljal na drugo stran malega otočka. Tu se je ustavil nekaj hipov, kakor da bi se hotel razgledati, nato je pa privzdignil obleko in stopil v vodo, ki pa mu je segala samo do kolen, ter jo hredel naravnost proti razsežni skupini ločja, kakih šestdeset jardov daleč. Mihael mu je sledil za petami in dognal, da je blato globoko samo nekaj palcev, pod njim pa se nahaja skalna struga reke.
Ko sta dospela do šopov ločja, je stopil Lo Fing nekaj metrov kar naprej skozi goščo in prišel na košček suhega; tu je rastlo zanikrno drevo. Na spodnji veji je visela lahka veriga. Lo Fing jo je krepko nategnil, da jima je napeta segala še čez glavo, in jo varno pritrdil.
»Vi ste bili pa gotovo že kdaj tukaj,« pravi Mihael.
»Da, imel sem za to svoje vzroke,« odvrne kmet. s Storite, kar bom storil jaz in dobro pazite, da verige ne izpustite!«
Lo Fing poprime z desnico za napeto verigo, stopa ob njej skozi nekaj metrov širok pas gostega rastlinja ter pride na odprt kraj, kjer pa ni bilo drugega razen mehkega blata. Na nasprotni strani blata, kakih dvanajst metrov daleč, pa je stalo drugo sa-molno drevo in Mihael je videl, da je veriga privezana na to drevo.
Trdno držite ali pa boste utonili!« pravi Lo Fing.
Kmet se je z rokami poprijemal verige in tako pregazil blato, dočim so se mu noge površine komaj dotikale. Ko je prišel srečno čez, mu je Mihael sledil, pa spoznal, da je naloga precej težja, kakor je mislil. Veriga mu je ožulila roke, vajene le peresa; noge so mu tudi mnogo bolj silile v blato kakor Lo Fingu. Vendar pa se je tudi on preboril na ono stran ter stopil k prijatelju.
Tedaj je Lo Fing verigo zopet zrahljal in jo privezal za drevo. Tako je skoraj vsa izginila v blatu, ki pa ni bilo kar nič gostejše nego juha.
Naprej in hitro!« zašepeta kmet.
Mihael je hitel za njim po zveriženih stezah skozi barje. Včasih je bilo stezo mogoče videti, včasih pa je izginila; a Lo Fing je stopal kar dalje in dalje, ne da bi okleval. Tudi kadar sledi nekaj časa ni bilo, je vedno zopet prišel na pravo stezo.
Tako sta se brez besed pehala dalje kako uro in dospela na trdna tla; bila je zanemarjena, razsežna goljava, kjer ni bivalo nobeno človeško bitje. Čez kakih dvajset minut pa sta koračila preko lahke vzpetine; ko se je Mihael ozrl prati zahodu, je zagledal v daljni daljavi radijska droga, ki sta se jasno odražala na zarji zahajajočega solnca.
Lo Fing pa je še vedno vodil proti jugu ter se ves čas skrival. Tu pa se je že v večernem mraku pokazala na desni temna senca, ki jo je Mihael takoj
spoznal. Bila je razpadajoča pagoda, kjer sta z Lovre-tom naletela na čudni prizor in uzrla napol zadavljenega Kitajca.
20. Luknja v steni.
Lo Fing je zavil vstran in zašepetal: »Pagodi se ne smeva približati! Preveč hudobnih duhov straši v njej!«
Mihael se je spomnil, kako je bilo, ko je prvič obiskal ta kraj in rekel sam pri sebi, da ti hudobni duhovi niso brez telesa. Toda Lo Fing se je očividno kraja hudo bal, zato se je Mihael premagal in obdržal svoje misli zase.
Krenila sta na desno ter šla mimo pagode v majhni razdalji. Tedaj pa se je Lo Fing ustavil in zašepetal:
»Blizu vasi sva. Imam tam prijatelja, ki mi lahko pove, kaj počenjajo gusarji. Ako me hočete počakati, bom šel tja in se kmalu vrnil. Motil nas ne bo nihče; kajti pagodi se ne približa nihče, tako zelo se je bojijo.«
»Prav,« reče Mihael. »Ali pa ne boste v ne varnosti?«
»Ne. Nisem namreč slep norec, da bi sc kar tja vendan podil za črvi, kakor pravi naš pregovor. Zmuznil se bom v vas in iz nje, ne da bi me kdo opazil.«
Lo Fing jc odhitel v južni smeri in kmalu ga je pogoltnila tema. Mihael je ostal sam. Obrisi pagode so se komaj še videli, bila je kakih petdeset metrov daleč.
»Kljub vsemu se bom skril,« pravi Mihael sam pri sebi, ker je mislil šc na prejšnji pogovor. »L" Fing se kraja prav zares boji; vaščani se ga skoraj gotovo tudi bojijo; vendar pa so tudi ljudje, ki se ga ne bojijo, torej moram že zavoljo teh biti pripravljen!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čei.
Izdajatelj: Ivan Rakovcc.
'Irednik: Frano Kremžar.