w Naročnina Dnevna lnlajn za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meicCno 35 Din nedei|»kn lzdn|a celole no v Jugo* slaviti SO Din, ла Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp. peUi-vr.ta mali oglasi pc i 90 ln 2 D, veCM oglaal nad 43 tnm vitla« po Din 2-50. vellld po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vrstica po IO D Id d Рп večiem o Izide ob 4 zluli oj razen pondellko In dneva po prazniku Urntinlšivc le v KopUarlevt ulici al. 6 lil tokoplsl se ne vračalo, nelranklrana plimo s c ne *ore/emalo r Uredništva telelon št. 2050, upravnlštva št. 2329 Političen lisi sza slovenski narod Uprava le vKopIlarlev! ul.šl.6 » Čekovni raCun: Cfubljana štev. 10.630 In 10.340 sa Inaerale, Šaralevošl.7563. Zagreb št. 39.Ott. Praga ln Dunai št. 24.794 Potrebna kriza Dolgo zavlačevanje vladne krize razburja Javnost. Pri točnejšem proučevanju položaja pa je vsakemu prijatelju držaye jasno, da pri sedanjih razmerah skoro ne more biti drugače. Ta kriza se namreč bistveno razlikuje od vseh dosedanjih ravno v tem, da v bistvu ne gre za osebne in strankarske prestiže, ampak da državni krmilarji z vsemi sredstvi hočejo dodobra razčistiti položaj, da bi mogla potem vrhovna uprava z večjim zaletom pristopiti k reševanju velikih in za državni napredek osnovnovažnih vprašanj, ki že dolge mesece (akajo na močnega razreševalca. V zunanji politiki je že prejšnja vlada napravila velik napredek. Sporazum s Francijo, prijateljstvo z Anglijo, pomirljivost na Balkanu, številne trgovske pogodbe, vse to je delo največjega in najspretnejšega diplomata kar jih imamo, dr. Voje Marinkoviča. Zunanje posojilo, ki smo ga dobili v Angliji, je v ne.nali meri posledica tega velikega zunanjepolitičnega uspeha. Dr. Bogdan Markovič in naš londonski poslanik Djurič sta dopolnila z gospo-darske in finančne strani, da smo dosegli posojilo, za kakršnega se brezuspešno trudijo skoro vse manjše in večje države v vzhodni in srednji Evropi. Ravno v zunanji politiki pa je potreba še velikega in požrtvovalnega dela, da popolnoma ,normaliziramo odnošaje do vseh sosedov in vseh držav, s katerimi je zvezan naš interes. V prvi vrsti je tu Italija, ki vsled svoje prenapetosti ni pustila, da bi se uresničila naša želja in težnja, da se napravi med nami in njo iskren in trajen sporazum. Z njo smo v razmerju, ki je za daljši čas nemogoče. To je ena glavnih točk, ki jih prihodnja vlada mora načeti in zastaviti vso našo državno moč, da si sasiguramo mirno in prijateljsko sosedstvo. Drugo je naše novo zunanje posojilo, ki čaka na realizacijo in z njim v zvezi velika gospodarska obnova v naši notranjosti. Zadnja vlada je z uveljavljanjem enotnega davčnega zakona postavila temelj, na katerem je treba graditi in s posojilom preskrbela sredstva. S tem imamo pa šele osnovne predpogoje. Vsi drugi zakoni gospodarskega in finančnega značaja še čakajo, da pride močna vlada, ki jih bo mogla uveljaviti s soglasjem in sodelovanjem vseh treh državotvornih narodov. Ta cilj, sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slo-»encev pri dalekosežnih problemih, ki so na dnevnem redu, ima pred vsem ves napor mero-dajnih činiteljev, da se sestavi vlada na širšem temelju kot je bila dosedanja. Zato se kriza zavlačuje, zato se javljajo vedno novi poizkusi kako pridobiti tudi najmočnejšo hrvatsko stranko in njenega voditelja Stjepana Radiča v vladno večino. To sta z vsega početka iskreno želela gg. Velja Vukičevič in dr. Korošec, to sta predlagala, v teni pravcu vodita razvoj krize, globoko prepričana, da s tem v sedanjem trenutku najbolje služita kralju, narodu in državi. Ce bo partizanstvo in lokavost ljudi iz SDS preprečila to iskreno in pošteno namero, potem je pa trud in napor v tej krizi imel vsaj ta uspeh, da ne bo niti sence povoda več za govoričenje, da se v naši državi vlada brez Hrvatov in dela proti njim. Vabljeni so ponovno, sami odločajo ali bodo slušali partizanske intrige svojih najnovejših zaveznikov, ki mislijo, da se mora država potopiti, če se potaplja SDS. a': pa po pameti in klicu državne potrebe pristopili k stvarjanju naših dobrin za skupno domovino in hrvatski narod. Pa še en razlog je, ki temeljito opravičuje sedanje ravnanje odločilnih činiteljev. Ze celi vrsti vlad se je očitalo, da so nastale neparla-mentarno. Sedaj hoče ravno drugi ustavni faktor izbrisati tudi vsak videz, da niso prav vsi, ki po ustavi morejo kaj prispevati k reševanju krize, imeti popolno priložnost, da to po svoji dolžnosti store. Radi tega je tudi dosedanja opozicija klicana na posvet. Naš narodni kralj vodi razvoj dogodkov k mednarodni utrditvi, pcipolni notranji konsolidaciji, k sprijaznienju naših narodov, hoče utrditi vero v našo demokracijo in sebi dati nad vsak dvom vzvišeno obeležje vladarja, ki sluša vsak ljudski glas. 20 oseb utonilo. v Newyork, 18. febr. (Tel. »Slov.«) V pristanišču v San Frančišku je hotel pristati ob obali motorni čoln, na katerem so se pred izkrcanjem potniki zbrali na koncu čolna. Čoln jc zato izgubil ravnotežje, pri čemer je preko čolna udaril velik val, ki je vrgel več sto potnikov v morje. Po večini so jih rešili, dočim se smatra, da jih jc utonilo najmanj 20, Stjepan Radič pozvan u Belgrad Popolno sostasfe Vukičeviča. Korošca in Davidoviča v vseh podrobnostih - Ponoven poizkus, da se pridobi HSS za viado - Ministrska lista za slučaj, da ostane stara koalicija brez Radiča - Dr. Ninčič pri dr. Korošcu - Pribičevič odklanja sodelovanje v koncentraciji r Belgrad, 1. febr. (Tel. »Slov.«) Takoj pri otvoritvi krize so Vukičevič in njegovi tovariši postavili na dnevni red vprašanje koncentracije. To vprašanje sestave koncentracijske vlade je Vukičevič iskreno postavil, in sicer predvsem radi tega, ker je v bodeče treba vzpostaviti trdne temelje prijateljskemu razmerju z našo sosedo Italijo. Pri izvajanju takega zunanje političnega programa pa bi bilo potrebno v interesu državne politike, da vse stranke aktivno sodelujejo. Tekom krize se je pozneje pokazalo, da so nekatere skupine samo na videz za koncentracijo, da pa pri teni zasledujejo svoje strankai-ske koristi. Radi tega je v prvi fazi vprašanje koncentracije tudi bilo odstavljeno z dnevnega reda. Z ozirom na to se je prešlo na reševanje krize s tem, da bi se sestavila delovna vlada. Delovna vlada pa bi bila megeča samo v dosedanji obliki in je zato vlada bila tudi že gotova. Vendar pa je Vukičevič mislil, da bi bil vstop za Stjepana Radiča in njegovo stranko lažji, če bi ga še enkrat pozval na sodelovanje, predno je vlada tudi formalno imenovana. V tem poeledu so se tekom dneva storili poslednji koraki. V Belgrad jc pozvan Stjepan Radič. Pribičevičeva avdienca nima s tem vprašanjem ničesar opraviti. V avdienco je bil sprejet, ker je zanjo prosil. Pač pa je bii radi tega pozvan v dvor Ljuba Davidovič. On je pristal na to, da sedanja stvarno žc sest.avliena vlada še enkrat pozove HSS na sodelovanje v vladi. Stjepan Radič ie bil, kakor smo že dejali, poklican v Belgrad. Kakor se čuie, je obljubil, da pride jutri. Potem bo najbrž še dopoldne sprejet v avdienco. če pristane na to, da njegova stranka vstopi v vlado, bi se kriza mogla za-vleči za par dni, ker bi se kabinet v tem slučaju popolnoma predruiračil. Če pa ne pristane, obstoja namera, da se kriza zaključi. Pribičevičeva izjava po njegovi današnji avdienci ne daje mnogo upanja, da bi Stjepan Radič smel pristati na vstop v vlado. Tekem današnjega dneva so se ne glede na to akcijo dokončala vsa ostala sporna vprašanja, med njimi tudi vprašanje namestnika za obolelega dr. Marinkoviča, ki bo prevzel zunanje ministrstvo, potem pa odpotuje v inozemstvo. Glede njesrovega namestnika se je dobila primerna rešitev in to vprašanje ne dela nobene ovire, da se ne bi vlada takoj sestavila, če Radič ne bi sprejel ponudbe. če bi se kriza končala, potem bi bila narodna skupščina bržkone sklicana za sredo. r Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) G. Velja Vukičevič je danes zjutraj ob 9 imel sestanek z g. Davidovičem, na katerem je prišlo do definitivnega sporazuma v spornih vprašanjih. Del dogovora je tudi to, da se naredi ponoven poskus za razširitev koalicije s tem, da se povabi na sodelovanje Stjepan Radič. Nato je odšel g. Vukičevič na stanovanje g. Marinkoviča ter imel z njim daljši razgovor, nakar je odšel v dvor. Kmalu nato je bil pozvan v dvor Ljuba Davidovič. Oba sta ostala na dvoru nad dve uri. G. Davidovič, ki je prvi prišel iz dvora, je na vprašanje časnikarjev odgovarjal sledeče: < Kaj je z vlado?« »Ne vem, to vam pove Velja.: »Ali ste bili skupaj z g. Vukičevi-čem v dvoru??: »Ne, tam ga sploh nisem videl.« »Ali je vse končano?« »Da, mislim, da je vse končano.« »Ali bomo imeli danes vlado « »Morale zopet vprašati g. Vukičeviča. : »Ali ni morda mogoče, da pride do tega. da g. Vukičevič vrne mandat?'? »Za to ni nobenega razloga.« G. Vukičevič. ki je kmalu nato prišel z dvora, je na številna vprašanja časnikarjev odgovarjal, da danes no bo nič. Popoldne sta se g. Vukičevič in Davidovič ponovno sestala v narodni skupščini ter imela daljši razgovor, na katerem sta dokončala turli poslednjo formalnosti za slučaj, če hi jutri g. Radie ne dal povoljnega odgovora. Sestavila sta tudi listo vlado. Po tem sestanku je izjavil g. Vukičevič: Vse je gotovo in v kratkem homo imeli vlado.« G. Davidovič pa je dejal: »To, kar sva zgradila, je čvrsta zsrriulba. ki je nihče ne more podreti, vse je gotovo in dobro, dobili homo vlado.« Ve'ja Vuk'čevič je nato odšel v dvor, kjer je ostal čez osmo uro. Ko se je vrnil, je imel še sestanek z g. dr. Korošcem. r Belgrad, 18. febr. (Tel. >-Slov«.) Po de-finitivnih kombinacijah, ki &e razširjajo po kuloarjith narodne skupščine, bi bila za slučaj, da Radič ne da pristanka na vstop v vlado, vladna lista sestavljena tako-le: Predsednik ministrskega sveta g. Velja Vukiče-v i č. Minister za zunanje zadeve g. dr. Voja Marinkovič- Minister za vojsko in mornarico g. general H a d ž i ć. Minister za notranje zadeve g. dr. Korošec. Minister za trgovino in industrijo g. dr. S p a h o. Minister za pravosodje g. Krsta M i 1 e t i č. Minister za vere g. V u j i č i ć. Minister za javna dela m izenačenje zakonov g. Pera Markovič. Finančni minister g. Bogdan Markovič. Minister za promet g. general M i 1 o s a v -1 j e v i ć. Minister za agrarno reformo g. Vlada A n d r i č. Minister za šume in rude gosp. M i o v i č. Minister za kmetijstvo in vode g. Svetozar Stankovi č. Minister za pošte in brzojav g. Vlajko K o c i č- Minister za socialno politiko g. Ceda R a d o v i č. Minister za prosveto g. Milan G r o 1. Minister za narodno zdravje g. Čeda M i h a j 1 o v i ć ali g. dr. Popovič. Če pa Stjepan Radič da pristanek za vstop v vlado, se bodo seveda izvršile dalekosežne spremembe. r Belgrad. 18. febr. (Tel. »Slov.*) Bivši zunanji minister in ugledni prvak radikalne stranke g. Momčilo Ninčić odpotuje jutri v Nizzo. Pred odhodom ie obiskal v Jugoslovanskem klubu g. dr. Korošca, s katerim jc imel daljši prijateljski razgovor. r Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Na lastno prošnjo je bila danes g. Svetozarju Pribičeviču dovoljena avdienca, ki je trajala precej dolgo. Kakor poročamo na drugem mestu, ta avdienca ni v zvezi s noložaiem. G. Svetozar Pribičevič je po tej avdienci dal časnikarjem izjavo, v kateri pravi, da seliaško-demokratska koalicija vztraja na svojem stališču, to je da od-klan'a sporazum z g Vukirevičem, s katerim se sploh ne poeraja in da ne bo vstopila v vlado, ki bi io sestavil Vukičevič. Kljub temu smatra za potrebno, da pokliče v Belgrad g. Radiča, ki bo prispel sem jutri zjutraj. SDS napada L'ubo Davidoviča »Jutro; v včerajšnjem uvodniku iz Belgrada ogorčeno napada šefa demokratske stranke Ljubo Davidoviča, ker je sklenil sporazum z Vukičevičem. Ta nov napad bo »Jutro« pri prvi priliki zopet hotelo utajiti. Zato ga moramo pribiti, da bo vsa javnost vedela, da ej pri samostojnih demokratih tudi Ljuba Davidovič samo takrat »idealen in pošten politik«, kadar se pusti slepo zlorabljati za sa-mostojnodeniokratske politične avanture. Takole piše »Jutro«: »Posebno mučen je današnji rezullat za politiko Demokratskega kluba. Gospod Davidovič je danes pristal na obnovo režima, ki ga je kongres Demokratske stranke soglasno obsodil in katerega je Demokratski klub s svojo znano resolucijo formalno podrl. Ta resolucija je, kakor znano, izrekla vladi zaradi njene nesposobnosti in zanemarjanja najvažnejših dol/nosti nezaupnico in še posebej je Demokratski klub obtožil g. Vukičeviča. Sedaj pa je rezultat cele borbe demokratskega kluba proti Vukičevičevemu režimu ta, da se je demokratom posrečilo iz obnovljene Vukf-čevičeve vlade izključiti tri svoje ministre in reducirati število svojih portfeljev od petih na šiiri. V krogih KDK je stališče Demokratskega kluba in zlasti taktika gospoda Davidoviča izzvala jako ostro kritiko. G Davidovič jo bil predsednik izvršilnega odbora Demokratske unije, a se je odločil za pot, na kaleri mu ostale demokratske slranke, zlasti pa KDK, absolutno ne morejo slediti. Upravičeno se v krofih KDK ugotavlja, da sta g. Da-vid"vič in demokratski klub s svojo taktiko prelomila moralne in politične obveznosti nanram KDK. ki je z danaSniim sklepom demo' rnts''ega kluba napram demokrat, stranki dobila popolnoma svobodne roke." Tako »Jutro:. Mi bi pripomnili, da samostojnim demokratom ne gre Ljuba Davidovič na Živce ravno radi tega, ker jim je pustil svobodne roke, ampak, ker je pokazal možnost, jih pusti p v a z u i h rok, Štefan Radič ki se je, odkar je izgubil mandat za sestavo vlade, nahajal v Zagrebu in pri razpletu krize ni sodeloval, včeraj pa je bil ponovno pozvan v Belgrad in v avdienco. Imenovanja. r Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Podpi-sal je ukaz, s katerim se za višjega davčnega upravitelja Ljubljana-okolica imenuje g. Ri-hard Boltavžar, za višjega davčnega upravite-Ija v Radovljici g. Franc Cehulj ter za višjega davčnega upravitelja v Mariboru g. Ferdo Kovar. Odlikovanje. r Belgrail, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Odliko-vana je z redom sv. Save V. razreda ga. Jerica Zemljanova, učiteljica in upraviteljica kraljevega dvorca na Bledu. Knjiga »Veliki Balkan« prepovedana. r Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Agencia »Avala« poroča, da je po sklepu notranjega ministrstva prepovedana za razširjevanje knjiga »Veliki Balkan«, ki jo je spisal italijanski časnikar Italo Zingarelli (ki je bil nedavno imenovan za tajnika belgrajskega italijanskega poslaništva in ki je izšla v nemščini na Dunaju. Izšla je v več evropskih jezikih. Knjiga vsebuje neresnice. Posebno narodne manjšine tretira pisatelj tendencijozno in v neprijateljskem tonu. Zingarelli govori v knjigi o internih vprašanjih kraljevskega doma. Skupščina, ki je odstavila a prestola dinastijo Petrovič Njegoš, imenuje improvizirano. Obsojen komunistični kurir. r Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Dane« se je vršil proces proti akademiku Radoniiru Vujoviču, ki je bil obtožen komunistične pro-pagande, ker je vršil kurirski posel med Du-njem in Moskvo ter Dunajem in Belgradom. Obsojen je bil na devet mesecev ječe. St. Moritz oživel v St. Moritz, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Da-našnji dan jc tudi popoldne ostal na višku olimpijskih iger. Nepregledna množica ljudi je potovala k skakalnicam. Največjo daljavo skoka je dosegel Norvežan Alf Andersson s skupaj 124 metrov. Pri prvem skoku je dosegel 60 metrov, pri drugem pa 64. Drugo mesto je dosegel tudi Norvežan Sigmund Ruul s 57 in 62 metri, pri čemer se je upoštevala samo dolžina skoka, ne pa tudi njegov stil, ker vsi rezultati še niso znani. Tretje mesto je dosegel Cehoslovak Purkert. V hockcyu so dosegli Kanadijci novo veliko zmago z nič manj kakor 14 : O proti Angležem. Švedi so zmagali nad Švicarji s 4 : O in so s tem tako rekoč že pridobili naslov evropskega mojstra in drugo mesto, ker bodo še bodočo igro proti Angliji čisto gotovo dobili. V damskem umetnem drsanju je bila prva Norvcžanka Sonja Henie s številko 8, druga je bila Biirger iz Avstrije s št. 25, tretja j« bila Longhran iz Združenih držav s št. 28, četrta Winson iz Združenih držav s it 32. Nofboljše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce gumbe, vezenino, čipke, edino le pri Jos. Petelincu Ljubljana blizu Prešernovega spomenika OGLASI 'Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo. Konservatorist išče službe kapelnika oli organista in zborovodje s pisarniško slu bo. Že dalj časa pri vojaški godbi.— Večletna praksa z dobrimi spričevali. — Ponudbe ua upravo pod: ..Domačin". jjjčp vile, gostilne, tr-IIIOC kovine, žage, posestva in graščine od 5 do 500 oralov proda pisarna Zagorski, Maribor, Tattenbachova ul. št. 19. Naprodai imam 18 vagonov cepljenih bukovih in hrastovih Več gozdnih delavcev iščem za akordna dela. Ponudbe na upravo lista pod »akord«. 1306 Prodajalka Starejša, samostojna, z neoporečno preteklostjo in dobrimi spričevali, s kavcijo 30.000 Din, kol voditeljica manjše podružnice na deželi, ki se odda taki osebi event. tudi v najem, se išče. Naslov pri upravi Slovenca, pod šifro »Priprosta« St. 1313. Tovarniško poslopje j minut od kolodvora, v obsegu 100 m-', s pisarno, stanovanjem, zraven gospodarsko poslopje, hlev, skladišča, vodovod, elektrika in telef. vpeljava, prodam. Istotam tudi lepe vogalne parcele. Naslov v upravi pod št. 1303. sekanih meseca novembra. - Oglasiti sc ie pri Luki Senica, trgovcu, Šmarje pri Sevnici, p. Sevnica ob Savi. Proda se večja količina voln odpadkov — Naslov za informacije Danon i Levi, Sarajevo. fl U 5 perfektnim znanjem srbohrvaščine sprejme to-varnu v Mariboru — Ponudbe na upravo lista pod št. 1341. ■Ш1ВВИВВ Ulnrfo bukove la in niUUC hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Srečne Игппв zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, Prešernova 1, Ljublj. Kupim dobro ohranjeno kitaro Ponudbe na upravo »Slo-venca pod Kitara 1361. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobite po ЗФ^ najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 NAjBOUŠ! PREMOG lebin IVoifovo 1/2 Prazna soba sc odda z lepo šolnino lego, električ. razsvetljavo, v bližini cerkve sv. Jožefa. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1354. JecUanie Se temeljito in trajno odstrani. Najboljše priznal-nice in reference. Prijave za novi lečai vsak dan od 2—3 v Ljubl'ani, Beethovnova 4, priti., desno. Pavla Kovač, špecialisti-nja za govoril, gimnastiko. TRGOVINO na prometnem kraju prodam ali oddam v najem. Ponudbe na uprava pod »Prometno — Ljubljana«. Oddam v najem s 1. marcem eno do dve šupi za garažo, skladišče itd. Dolenjska cesta šlev. 23. Gostilna dobro idoča, se da takoj v najem. Informacije pri upravi Maribor. 1347 Avtogaraža za 5 avto, z delavnico in malim stanovanjem, vse poleg hotela »Stara pošta« v Kranju, se odda v najem s 15. marcem. -Vpraša sp pri Franc Gorjancu v Kranju. 1182 MALINOVEC in 12 vrst najfinejših sokov nudi »Brezalkoholna produkcija« v Ljubliani, Poljanski nasip št. 10/a. kratek g asovir (Stutzflttsel) veliki bas. ki-iaro in bela kuhinja se poceni proda. — Maribor. Frančiškanska 21. Prodam 9 letnikov Mohorjev kniiq vse dobro ohranjene. Naslov v upravi v Mariboru. Hrastovi sodi prvovrstni, so naprodai v vsaki množini na velc-posesfvu Trcščcrovac pri Ozalju. — Vprašanja na losip Prpič, Zanrcb, Ga-jeva ul. 32. - Tel 2-76 P1AN1NO zelo dobro ohranjen, se proda. Naslov v upravi pod 1277. Kdor se zanima za različen stavbni les in ca. 4000 kosov eter-nita, predvojno blago, dobi oboje po nizki ceni Več se izve pri »Šubelj-nu« v Dravljah štev. 34. Naznanilo. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvoril BRIVSKI SAT.ON v Prečni ulici št. 4, zraven mestne zastavljalnice ter prosim obilnega posef.a Prvovrst in točna postrežba. Matko Šijakovič. Lanene rop ne in drueo Icrmila nad i nairpnolp v \oiu. игвмлмр Reslieva cesta 24 veletrgovina žita in lnlev si; h Iz 'e'kov MotVGZ l\Zt "8. rektno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje 10245 S' najodličneiše kakovosti -ogromno prihrani na dr-vah, času in delu. Kdor ga poskusi enkrat, postane stalen odjemalec. Dobavlja tfa od 50 kg dalje D. ČEBIN. Wo'fova ul. 1. Telefon 2756. Inserirajte v Gospodična srednjeletna, neoporeče-na, izobražena, solidna, z opravo, nekaj gotovine, želi poznanstva z značaj-nim gospodom do 40 let. »Tiha sreča« štev. 1310. Prodam ?uto 6 sedežni znamke Daim-■ ler, 35 HP, v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 1309. Raznrodala: Dne 19. febr. 1928 od 8 zjutraj naprej se bo prodajalo na licu mesta v Preddvoru nad Kranjem zemljišče in stav- g^m i benc parcle, to je: nji- ^ј лури pt i | ve, travniki, gozdovi, vrt- jOlUVCllV-Ll • ne parcele ter gospodarska poslopja, kozolec-dvoinik in hiša z gostilno, ki spadajo k (ira^čini Preddvor - Prodaja ie prostovoljna od strani lastnika. Sestanek pred '4IS!!JRll*tff!WJr*RW!'r graščino Preddvor Interesenti se vljudno vabijo. POTNIKE sprejme za več okraiev v Sloveniji dobro vpeljana domača tvrdka za prodajo šivalnih strojev in koles proti visoki proviziji. Pri zadovoljnem delovanju tudi plača. Ponudbe z navedbo dose-danj. delovanja por1 Marljiv in agilen na upravo. ипииаишшп Vereinigte raltrz€iigwerhe A. 6. Tovarna avtomobilov, motornih Koles in dvoholes ffeckarsulm, Nemčija • Prosi v&e zainteresovane, ki so se pismenim potom obrnili nanjo radi naročbe, naj stopijo direktno v zvezo s Trgovskim oddelkom Generalne banke za trgovino in industrijo, Beograd, — njenim generalnim zastopnikom za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri katerem morejo dobiti vsa potrebna pojasnila in izvesti nakup. Istodobno obvešča vse zainteresirance, da bo njeno generalno zastopstvo v najbližjem času otvorilo v Beogradu centralno zalogo njenih avtomobilov, motornih vozil in dvokoles za kraljevino SHS., kakor tudi podzastopstva v vseh večjih mestih kraljevine. Uredite si prebavo, da Vam minejo bolečine? Bolečino v želodcu <4'cvih, trdo tolesno od-vaiauje, glavobol. pritisk krvi v glavo, ner-voznost, pomanjkanje spanja. zlata žila, alab tek nastane o zaradi slabo nrcltavfe. Urejnjie si svojo prebavo ■ preizkušenim etikair/i m FIGO? , da Vam minejo bolečine. FIGOL-Hiksir urejuie prebavo in Vam vruču zdravje. FIG O L proizva u in po pošli razpošilja ■/, navodilom o uporalii lekarna dr. Semeiie, Dubrovnik 2. Originalni zabojfek s 3 sicktenicuiui l>in 105*—, z B stekl. Din 245'—, i steklenica Din 40'—. Domača zabava z godbo in POJEDINO KLOBAS se vrši danes v gostilni pri »Zlatem levu«, Maribor, Vodnikov trg štev. 4. - Odprto do 3. ure zjutraj. — Vabita in priporočata se FRANC in MARIJA LEBEN, gostilničarja. 1357 SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI 1'0 IZREDNO UGODNIH CENAH EtNJIGOVEZNfc K. T. D. V LJUBLJANI KOPiTAK.ItVA Ul.ICA 6 II. NADSTROPJE Kupimo novo ali rabljeno, a dobro ohranjeno v, m (Leitspiudel-Drehbank) s stružno dolžino 2000 do 2500 mm, višina špice v prevoju (Spitzenh he in der Kroptung) najmanj 400 mm prvovrsten, dober izdelek, — Detajlne ponudbe je poslati na Tvornico žigica, Vrbovsko, Gorski kotar. Hmelovih drogov ca 1—2 vagona proda Premoženjska uprava Kočevje, kamor jc stavili ponudbe z navedbo cen franko vagon Kočevje in franko še stoječe hmelovke v gozdu. nas list ob vsak' dan1 priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del, Za jngoslou. pstente Štev. 300 od 15. novembra 1915 na: »Postupak i uredjenje za izradu staklenih ploča putem vučenja.« — Verfahren und Einrichtung zur Er-zeugung von Glasplatten durch Ziehen. Štev. 1683 od 1. aprila 1923 na: »Postupak za kontinuirno vučenjc staklenih ploča.« — Verfahren zum kontinuierlichcn Ziehen von Glastafeln. Štev. 1763 od 1. maja 1923 na: »Postupak za izvlečenje stakla.« — Verfahren zum Ziehen von Glas. Šlev. 1979 od 1. avgusta 1923 na: »Postupak za vučenje staklenih tabla.« — Verfahren zum Ziehen von Glastafeln, Štev. 1988 od 1. avgusta 1923 na: »Postupak za izmenu savijajučeg valjka kod vlačečih strojeva za staklene ploče.« — Verfahren zum Aus-\vechseln der Biegevvalze bei Ziehmaschinen fiir Glastafeln. Štev. 2527 od 1. decembra 1923 na: »Stroj za vlečenje pločnega stekla.« —• Maschine zum Ziehen von Tafelglas. Štev. 2285 od 1. septembra 1923 na: »Uredjaj za rezanje staklenih ploča.« — Vorrichtung zum Schneiden von Glastafeln. Štev. 3063 od 1. avgusta 1924 na: »Poboljšanja u postupku za glačanjc izvlačenih staklenih ploča.« — Verbessertcs Verfahren zum Policren vor. gezogenen Glastafeln. Štev. 3064 od I. avgusta 1924 na: »Postupak i postrojenje za glačanje izvlačenih staklenih ploča.« — Verfahren und Vorrichtung zum Policren von gezogenen Glastafeln. Štev. 3065 od 1. avgusta 1924 na: »Postupak i postrojenje za automat-sko uvodjenje obrezivnog materrala u irašini za glačanje.« — Verfahren und Vorrichtung zum avtomatisehen Einfiihren von Beschneidungsmateria; in einer Poliermaschine.« Za vse te predmete sc iščejo kupci ali odjcmalci licenc. - Cenj. ponudbe ns Ing. Milan šuklje, Ijubjana, selenburgova ul, MIJA JERŠINOVIČ naznanja v svojem in v imenu vseh osta'ih sorodnikov pretužno vest, da je njen srčno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod Adolf Jeršmović major v pokoju in upravitelj rudnika »Orle« dne 17. februarja previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo dne 19. februarja ob 4. uri popoldne iz dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Črnomelj, dne 17. februarja 1928. Mestni pogrebni zavod. V lokalu, v katerem ni „Slovenca", tudi ni mesta za našega človeka. Zahtevajte „Slovenca" povsod. 7ohuolo V trajni hvaležnosti do vseh onih, ki so nam pri CdllVdld izgubi naše Lidje izkazali v toliki meri svoje sočutje in nas v naši neizmerni boli na katerikoli način tolažili, izrekamo svojo vdano zalivalo. Zahvaljujemo sc prečastiti duhovščini, g. Milanu Lahu in njegovi gospej soprogi, gospem Veri Vošnikovi in Minki Lahovi, ki so nam bili prva opora ob grozni nesreči, zahvaljujemo se bratom Sokolom, ki so zvesto stražiii naš najdražji zaklad in ga položili k večnemu počitku, zahvaljujemo se njenim visokošolskim tovarišicam in tovarišem, ki so ji poklonili tu in v Ljubljani svoje globoko čuvstvene besede, zahvaljujemo sc pevskemu zboru za zadnje pevske pozdrave, vsem zastopnikom oblasti, sestram sv, Sebasljana, vsem domačini in daljnim prijateljem, ki so našo Lidijo spremili na zadnji poti, vsem, ki so našo nepozabno ljubljenko obsuli s prekrasnim cvetjem, ki ga jc tako ljubila, in vsem onim, ki so Lidijo z nami vred ljubili in radi imeli. V Ložu, dne 15. februarja 1928. V globoki žalosti VIKTOR POZNIK z družino. Za Jugoslovansko tiskarno v Liublmon hatel Cet, IzrtaiatcM dt. fr. Kulovec. Urednik: Fianc Icisefilavi O pridpuft^i čar -premih... Odkod pust (karneval) in pustne šese V latinskih deželah (v Italiji, Španiji, Franciji, Južni Ameriki) se imenuje pust Karneval (carnaval), ki ga slave s sijajnimi sprevodi, v katerih nastopa »princ Karneval« z mnogoštevilnim, našemljenim spremstvom. Najbolj so včasih sloveli karnevalski dnevi v Benetkah, Firenzi in Rimu. Karneval je trajal od božiča (26. decembra) do pepel-nične srede. V Firenzi n pr. so v tem času prirejali maskerade s tem, da so moški, pre-tiMc^ni v ženske, po mestu hodili ter гч»Ч Maske ua londonski ulici. fioskučne pesmi. To se je ponavljalo vsako eto enako. Ko pa je začel vladati Lorenzo de" Medici, rojen 14-18, zvan »il Magnifico«), je uvedel, da bi ljudstvo tembolj nase priklenil, za predpustni čas slavnostne obhode: na fantastično okrašenih vozovih, spremljanih od našemljenih konjenikov ali pešcev, so se vo-z'Ie skupine maškar, predstavljajoči!! vsako leto kaj drugega: enkrat Bakba in Ariadno, drugič štiri letne čase, ali spet drugo leto štiri dobe človeškega življenja, ali cele stanove, n. pr. beračev, čevljarjev, pekov itd. Ti obhodi so se imenovali :Stunde< in »Tog«, ki ju pa ostalo časopisje rado dolži, da sta glasili — dr. Beneša. Prva je priredila celo anketo o tem vprašanju in je objavila več člankov, ki pozdravljajo prihod Društva naredov na Dunaj. Med temi je objavila članek iz krogov na magistratu, kar je pa »Arbeiter Žeitungc odločno odklonila, na kar je »Stunde« zopet zatrdila, da prihaja oni dopis res iz novega magistrata. — »Ta?- pa je prinesel uvodni članek z naslovom: »ViUkommen — V5lkerbund!« Pariški >Execlsior<: meni, da pride to vprašanje na jesenskem zasedanju do odločitve. Za Dunaj ste zagotovljcui nekako dve tretjini, kar zadošča za veljaven sklep. To pa se ne zgodi iz političnih razlogov, da bt z Društvom narodov preprečili priključitev Avstr'je k Nemčiji. :*Daily Telegraph« je mnenja, da iz vse te moke ne bo kruha ln da Društvo narodov ostane v Ženevi, ker jo zidanje palače 2e sklenjena stvar. Mala antunta bi predlagala nevtralizacijo Avstrijo — o tem se je zadnje dni pisalo, glej članek dr. Borskega v >Politikyt, ki ga omenja »Slovenčevc praški dopisnik 10. t. m. —, toda Nemčija, Sviea, Italija in Anglija bi bile proti. Praška »Narodni Politika« je povsem soglasna s pariškim »Excelsior«-om glede gespodarskih koristi in z ozirom na razne ugodnosti za osebje Društva narodov, meni pa, da se to more zgoditi le tednj, ako se Avstrija ne priključi Nemčiji. Ako se Avstrija nevtralizira po zgledu Švice, tedaj more iti Društvo narodov ua Dunaj, sicer pa na nikak način. C. T. K. je objavila brzojavko iz Berlina (?), da Nemci г nemškonacijonalnega stališča pozdravljajo sedež Društva narodov v nemškem mestu; kajti s tem bi bilo rešeno vprašanje nemškega jezika kot tretjega razpravnega jezika. Istočas.io pa menijo, da bi bil Dunaj kot sedež Društva narodov za večne čase nevtraliziran, kar je za Nemce predrago plačilo ... Ako posnamemo vsa ta poročila, pridemo do zaključka, da danes vprašanje preselitve Društva narodov na Dunaj še ni dovolj razčiščeno hi da nam najbližji dnevi morajo prinesti jasnost; kajti ravno zadnja pot dr. Seipla v Prago je dala dovolj živahnih povodov za čim skorejšo rešitev in 'odločitev. Velika večina Dr.najčanov pa bi z radostjo •»ozdravila dohod D. n. na Dunaj. Carinska vojna med Prago in Varšavo! Praga, 18. febr. (Tel. 'Slov.«) Ceškoslova-šik poslanik v Varšavi in češkoslovaške gospodarske družbe so v Varšavi protestirale proti zvišanju carine od strani poljske vlade v Berlin, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Novi romanski poslanik v Berlinu Comnenc je denes predsedniku Hindenburfiu predložil svoja po-verilna pisma. Tudi tujci za slovensko Primorje v Dunaj, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Wiener Neueste Nuchriebten« objavljajo obširno poročilo milanskega dopisnika o uničevalnem boju proti slovenski manjšini v Italiji. Fašistovski napadi na slovenski narod so se začeli s popolnim uničenjem vseh kulturnih naprav. Nad 500 slovenskih javnih šol, mnogo privatnih šol iu otroških vrtcev je bilo razpuščenih, f>00 slovenskih učiteljev odpuščenih, njihove organizacije prepovedane in njihovo društveno premoženje zaplenjeno, slovenski jezik pa izgnan iz vseh urudov. Ista usoda je zadela slovenska društva, vsaka prireditev političnega, gospodarskega, kulturnega ali družabnega značaja je prepoveduna. Deželna in občinska avtonomija je odstranjena in fašistovski komisarji čisto slovenskih občin ustanavljajo faši-stovske mladinske domove, v katerih se mladina raznaroduje. Slovenska krajevna in rodbinska imena se italijanizirajo. Pred kratkim pa je zopet bila z dekretom goriškega prefek-ta od 14. januarja 1928 Zveza slovenskih zadrug v goriški provinci in njeno vodstvo poverjeno fašistovskemu komisarju. Gre za 190 zadrug s 50.000 člani. To Zvezo zasledujejo že dve leti. Najprej je notranje ministrstvo odredilo preiskavo, potem je bila imenovana državna komisija za kontrolo in ko ji niso mogli dokazati niti najmanjšega političnega delovanja, jo bil sedaj imenovan fašistovski komisar, s čimer je goriškemu slovenstvu zlomljeno trgovsko hrbtišče in je na tisoče slovenskih kmetov, obrtnikov in trgovcev v gospodarskem pogledu izročeno fašistovski samovolji. Razen tega so preprečili vsako narodno besedo in uredni'- v Gorici izhajajoče »Goriške Straže« je bil obsojen na 9 in pol mesecov ječe, ker je zahteval ustanovitev slovenskih šol. — Poročilo poudarja, da hi gledano iz avstrijske strani bilo boljše staro avstrijsko vladanje kakor sedanje italijansko, manjšine v Italiji pa pri- čakujejo zboljšanje položaja samo od ojačenja Nemčije in njene prijateljske zveze z Jugoslavijo. Slovenci bi morali v korist trpečih bratov v Italiji provzeti posredovanje za nemško-jugoslovanski sporazum in zahtevati priključitev Avstrije k Nemčiji, ker samo ona lahko povzroči razbremenitev težkega pritiska, ki ga danes Mussolinijev imperijnlizom vrši ob jugoslovanski meji. (Komentar je seveda avstrijski. Op. ur.) S Seip'om južna Tirolska m zadovoljna v Dunaj, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Zvezni kancler dr. Seipel je v odgovoru na interpolacijo kršćanskosociainih in velenemških tirolskih poslancev o zatiranju nemške južne Tirolske po fašistovskem režimu podrobno obrazložil, da avstrijska vlada nima nobenega sredstva povzročiti izpremembo tega stanja, ker gre pri Nemcih južne Tirolske po mednarodnem pravu : a italijanske državljane in bi bilo vmešavanje v notranje zadeve Italije nemogoče. Vsak kerak bi imel za posledico poslabšanje avstrijsko - italijanskih odnošajev in še nadaljnje poslabšanje usode južnih Ti-rolcev. Kaka akcija pri Društvu narodov s sklicevanjem na pogodbe o varstvu manjšin bi ostala brezuspešna, ker te pogodbe za Italijo niso obvezne. Ta odgovor dr. Seipla je posebno na Tirolskem povzročil veliko vznemirjenje in ta-mošnji listi, ki imenuiejo dr. Seiplov odgovor obrambo Mussolinija, pozivljejo tirolske poslance, da v parlamentu vložijo najostrejši protest proti fašistovskemu zatiranju južne Tirolske in zahtevajo od vlade intervencijo pri Društvu narodov. Tndi v Ameriki se ne cedi mleko. Washington, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Na pomanjkanju dela trpijo vse industrije izvzemši železno, avtomobilno in stavbno industrijo. Upati je, da se bo delovni trg zboljšal s pomladansko sezono. Od leta 1920 je padlo število zaposlenih delavcev približno za 20%. Število brezposelnih znaša preko 4 milij. Oospodarski krogi pa upajo, da je višek krize že prišel in da bo postopoma nastopilo zboljšanje. Indijci botkotirsio AngIMo v London, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Indijski centralni parlament v Delhiju je po tridnevni razpravi sprejel resolucijo nacionalistov z 68 proti 62 glasovom, v kateri se poživljajo vsi indijski poslanci, da bojkotirajo iz Anglije odposlano ustavno komisijo politično in družabno in da odklonijo vsako sodelovanje pri proučevanju ustavnih načrtov, ki bi se imeli eventualno predložiti komisiji. V debati so izjavili najradikalnejši socialisti, da gre Indija nasproti revoluciji proti anleškemu go-spodstvu. Briand gre v Ženevo v Pariz, 18. febr. (Tei. -Slov.«) Briand bo šel 4. marca v Ženevo, da se udeleži seje Društva narodov. V njegovem spremstvu se bo nahajal generalni tajnik Berthelot. Spremstvu Berthelota se pripisuje posebno zato večja politična važnost, ker to želi Briand sam. Smatra se, da gre Berthelot v Ženevo predvsem zato, da bo razpravljal z dr. Streseman-nom. Dalje bo Briand poskušal razgovarjati se z zastopnikom italijanske vlade Sciaioio o ureditvi francosko - italijanskih odnošajev in pripraviti teren za likvidacijo številnih interesnih nasprotstev m spornih vprašanj, ki so vodila do napetosti med Parizom in Rimom. Beneš odpotoval v Ženevo. v Praga. 18. febr. (Tei. »Slov.«) Češkoslovaški zun. minister dr. Beneš se je danes dopoldne odpeljal v Ženevo. Madiari ostanejo doma v Budimpešta, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Z uradne madjarske strani se demantira vest, da se bo madjarski iustični minister udeležil sestanka dr. Stresemanna in Titulesca na Rivieri. ker da sta zunanji minister Valko in justični minister Pesthy v Budimpešti in da nimata namena prihodnje dni potovati v inozemstvo. Nasledstvene države bodo zborovale v Rimu. v Praga, 18. febr. (Tel. »Slov.«) V tukajšnjih oficielnih krogih se čuje, da je repa-racijska komisija v Parizu z ozirom na ugodni potek meddržavnih pogajanj nasledslvenih držav določila, da bo nova konferenca nasled-Rtvenih držav o predvojnih dolgovih sredi aprila v Rimu. Orjaško mezdno gibanje v Nemčiji. Berlin, 18. febr. (Tel. Slov.«) Mezdno gibanje delavstva v kovinski industriji zavzema vedno večji obseg Prizadetih delavcev je že sedaj okrog 000.000. Oospodarska kriza v naslednjih mesecih še težavnejša, ker bo, kakor smo že javili, odpovedanih preko 2000 tarifnih pogodb, ki zadenejo 3 milijone delavcev. S torkom preide mezdno gibanje tudi na Bavarsko. Madjarski kalvinci v ČSR. v Praga, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaškemu prosvetnemu ministru je bila v odobritev predložena nova ustava madjarske kalvinske cerkve na Slovaškem, ki je bila sklenjena na bratislavski sinodi. Volitve v Nemčiji -definitivno v maiu v Berlin, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Državni predsednik liindenburg je poslal državnemu kanclerju dr. Marxu novo pismo, v katerem izjavlja, da bi se mog^e vršiti volitve najprej me -;ca maja in da se ima do tedaj sprejeti zasilni program. Kabinet je v velikem razglasu objavil temeljne obiise svojega programa in izjavil, du bo državni zbor pravočasno razpuščen, da se bodo mogle vršiti volitve najpozneje v drugi polovici meseca maja. Do tedaj mora biti sprejet zasilni program in predvsem proračun. v Berlin, 18 febr. (Tel. »Slov.«) Državni zbor ne bo takoj razpuščen, temveč so se vladne stranke danes z opozicijo zedinile na to, da se še poprej sprejme državni proračun in nekateri manjši predlogi tako, da se bodo volitve vršile meseca maja. Ta uspeh dolgotrajnih posvetovanj, na katerega pred polnočjo še nihče ni hotel verjeti, ima dva vzroka: Nobena stranka se ni hotela pred volivci izpostaviti očitku, da državni zbor ni mogel sprejeti niti proračuna m zakonov o pomoči za invalide in v bedi nahajajoče se poljedelce. Pokorili so se opetovanim opominom državnega predsednika Hindenburga, da se predvsem sprejme zasilen program, tembolj, ker so nemški nacionalci morali opustiti svoje ugovore proti majskemu terminu, ki so ga zahtevali socialni demokrati. Termin za nove volitve siccr še ni določen, predvideva se pa dan 20. maja kot najzadnji dan za Volitve. Državni zbor bo šel nocoj za osem dni na dopust i-n se sestane zopet 23. februarja. Nova stranka v Nemčiji l Berlin, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Trije poslanci sedanjega parlamenta so sklenili osnovati novo stranko z imenom »krščansko narodna kmetska stranka«. Zakon o stabilizaciji lire sprejet. v Milan, 18. febr. (Tel. »Slov.-) Italijanski senat jc s 173 glasovi sprejel zakon o stabilizaciji lire in finančni ekspoze f'nančnega ! ministra Volpija in se odgodil ?.a nedoločen čas. En senator se je odtegnil glasovanju. V Mcbiki še ni miru. v Berlin, 18. febr. (Tel. -Slov.«) Po poročilih iz Mehike je bilo pri spopadu v državi Zalisko med zveznimi četami in rebeli ubitih 70 upornikov. Mnogo upornikov pa je bilo ujetih in ustreljenih. Tyrrcl — angleški poslanik v Parizu. v London, 18 febr. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo Times», je bil Sir William ТуггсН definitivno določen za naslednika angleškegu poslanika v Parizu M. Crevca. Na inesto Tyrrclla bo poslan angleški poslanik v Berlinu Sir Lindscy, državni podtaj-nik v Foreign Officeu. V Berlin pa pride dosedanji poslanik v Washingtonu Hovvard, SDS enemogočsfa delo v ljubljanskem obč. svetu Sedaj, ko se je Izpolnila naša ugotovitev, da so volitve sdrsarske večine v odseke občinskega sveta nezakonite, je seveda ogenj v ju-trovski strehi in »klerikalci že zopet ubijajo avtonomijo.« Ali je nezakonitost isto kot avtonomija? Ali ni ravno SDS lista, ki avtonomijo ubija z nezakonitim ravnanjem. Kakšno s]>oštovanie mestne avtonomije pa je to, če SDS večina občinskega sveta brez premisleka grobo krši ravno tisti štatut, ki daje avtonomijo mestni občini. Vsak, kdor krši zakon, je sam rušilee tvoje pravne svobode, ker isti zakon vselej določa kazen in posledice kršitve. Ugotavljamo, da je veliki župan, ko je razveljavil nezakonito volitev odsekov, storil le to, kar je po zakonu dolžan storiti in nič več.. Če bi sedel na Bloivveissovi cesti SDSarski veliki župan, bi bili ravno isti sklepi več kot zadosten povod za razpust občinskega sveta. Saj je SDS razgnala ohčinski svet Zveze delovnega ljudstvo, čeprav se je tenkovestno držal zakona ir ni napravil nobene nezakonitosti. Prepričani smo, da so SDSarji že spoznali svojo neumnost in hočejo sedaj svojo drugo blrmžo prekriti z vpitjem na kleri kalce. Vpijejo, da SLS noče delati. Ugotavljamo, da je SLS ponovno izjavljala svojo pripravljenost za delo in za sporazum. Ta sporazum je onemogočila SDS, ki si no da dopovedati, da ima na sebi žig besedolomstva in mora vsak do, ki z njo stopi v kak dogovor imeti ua vse strani garancijo, da ne bo grdo prevaran. S tem je računala SLS, ko se je dogovarjala, ni pa tega hotela uvaževati SDS iu je pogajanja raje razbila. Glede očitka, da se SLS ni udeležila razprave o stanovanjskem zakonu, ugotavljamo, da se je razprava vršila v nadaljevanju tiste seje, ki jo je klub SLS iz protesta zapustil, zato in samo zato, logično SLS ni mogla tedaj sodelovati. Mestna hranilnica, to je pa cilj vse ljubljanske SDSarske politike. Priti do denarja in z njim gospodariti po metodah Slavenske banke, to je hrepenenje vseh hrepenenj SDS. Toda v ta namen je potreben znkonito izvoljen upravni odbor. Dokler tega ni, in dokler ni razrešen tudi komisar, ne more in ne sme izročiti svojih poslov. Opomnimo pa pri tej priložnosti reakcionarno SDS na polpreteklo dejstvo, da tudi pravilno in zakonito izvoljeni upravni odbor Zveze delovnega ljudstva cel mesec ni mogel prevzeti agenti Mesiae hranilnice, kor SDSarski komisar ni bil razrešen- Se to ugotovimo. Poleg vseh drugih nelojalnosti je SDS zagrešila tudi to, da se je na isti seji kot odseki volil tudi upravni odbor Mestne hranilnice, dasi je bilo dogovorjeno, da bo župan to točko odstavil % dnevnega reda. SLS je s svojim protestnim odhodom javila vsej Ljubhjani, da je minila prva doba tega občinskega sveta, v kateri smo vsi računali, da bo prišlo do sporazuma vseb itrank. Sedaj nastopa in bo nastopala SLS v občinskem svetu zgolj kot opozicija, ki bo vestno gledala na vsak korak večinske SDS. Odgovornosti pa SDS ni hotela deliti, zato jo bo nosila sama. Mi bomo le gledali, da s svojo močjo, ki jo imamo tudi v opoziciji dovolj, preprečimo, da SDS ne ho uganjala svoje partizanske strahovlade nad Ljubljančani in storili bomo za dobro Ljubljane kar bo v naših močeh. Prezgodaj pa se SDS veseli, da bi se naša stranka ahstinirnla o»l dela v občini. ZA HMELJARJE. r Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) V kmetijskem ministrstvu se je izdelal pravilnik o signiranju hmelja namenjenega za izvoz v inozemstvo. Pravilnik se je v glavnem izdelal na temelju predlogov, ki so jih stavili producenti hmelja. Angleški kralj v Parizu. v Pariš, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Angleški kralj bo v kratkem prišel v Pariz, da vrne lanski poset predsednika Doumergua v Londonu. Nemirni otok Samoa. v London, 18. febr. (Tel. »Slov.*-) Na otoku Samoa so izbruhnili resni nemiri domačinov. Na zahtevo guvernerja sta bili odposlani tjakaj dve križarki na pomoč angleškim četam. S&oM S€S V nedeljo sc jc vršil shod SLS v Mravi, stckolišču občin Banja loka, Novi Lazi in Dol. Brige ter Borovec in Kočevska Reka. Govor nar. poslanca in za njim govor obl. poslanca g. Peterima sla bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Izrazila sc jc zahvala nar. poslancu za lepo podporo od centralne vlade za vodovod v Mravi, obema pa se je naložilo koš prošenj, osobilo la, da se nova železnica vsaj toliko korigira, da bo postaja na Pargi blizu Stalceriev. Vse, kar se da, moramo obupanemu ljudstvu prožiti v pomoč, drugače bo ta pokrajina čez leta tvorila neobliudcno ru-stinio. Iu priletel drug zrakoplov, ki je ponesrečenega pilota prepeljal nazaj v Mosta r. •k Pa«tir, ki bi kmalu povzročil želeni-Sko nesrečo. Dne lo. t. m. jo pasel pastir Mihael Kučerka svoje ovco med postajama Turi-jo in Srbobranom v Vojvodini v bližini železniškega nasipa. V razposajenosti si je izmislil uevarno šalo in zabil velik železen klin v železniški prag poleg tračnico, tako, da bi moral prvi vlak, ki bi privozil po tiru, skočiti iz tračnic. Progovni nadzornik Alojzij Katunovič je k sreči slučajno odkril klin iu ga s kleščami odstranil. Orožništvo jo uvedlo preiskavo in jo na podlagi izpovedb drugih pastirjev aretiralo Kučerko. Ta je dejanje priznal, dejal pa je, da ni vedel, kako veliko posledico bi mogla imeti njegova 'šala.'. Izročen jo bil državnemu pravdnlStvu v Novem Sadu. ■k Stekli psi v okolici Subotiee. V Subotici in v okolici se jo zadnjo čase zelo povečalo število oseb, katere so ugriznili stekli psi. Pno 16. t. m. se je razvila ua Daničičevem potu prava obupna bitka s steklimi psi. Dva stekla psa sta napadla dva človeka, jima raztrgala obleko Ln ugrizla ua več mestih. Stražnik, ki je to opazil, je ustrelil oba psa z več revolverskimi streli. Kakor poročajo iz okolico so istega dno v raznih krajih slekli psi popadli deset oseb, ki so bile vse prepeljane v Pa-eteurjev zavod v Novem Sadu. Oblasti so napravile vso potrebne korake, razen tega pa so bodo morali pobiti vsi psi v Horgozu, kjer je steklina žo zavzela značaj epidemije. -k Zadnji tečaj prikrojovanja za krojače. Šivilje, pletilje za domače delo z znižanim honorarjem, začetkom marca. Uspeh garantiran. Izdelava krojev. Šivilje in krojači tega tečaja žo lahko za spomlad dobijo mesta, a se morajo radi sigurnosti čimpreje prijaviti. Zasebno krojno učil išče, Ljubljana, Stari trg 19. •k Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru, se začne-12. marca in trajajo šest mesecev. Pojasnila, prospekte in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat in Co., Maribor, Slovenska uliea 7, telefon 100. 1159 ir čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijin sladkor? Poskusite, potem ue kupite več drugih znamk. if Osebe, ki so krvno, kožno aH živčno bolne, dosežejo z naravno »Franz-Josef« gren-čico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom staroznane »Franz-Jose!«-vode. Dobiva sc v lekarnah, drogerijah ia špecerijskih trgovinah. ir Sadno drevje: pritlikave marelicc, čreš-njc, jabolka, Prunus triloba, lepotično grmičje, divjo trto, vrtnicc plezalke, nizke in visoko-debelne, nudim za spomladansko saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar in drcvesničar, Ljubljana, Ambrožev trg 3. -Ar Zdravo in lepo sadje jc najbogatejše plačilo sadjarja, ki jc pravočasno mazal in škropil svoje drevje z Arborinom, ki ga proizvaja tvrdka Chcmotcchna, Ljubljana, Mestni trg 10. Ciublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Dnevno in nočno službo imata: Ramor pa Miklošičevi ccsti in Тгпкосгу na Mestnem trgu. Jutri ima nočno službo: Bohinc na Rim- «ki cesti tn Levstck na Resljcvi ccsti. * * * Sestanek soraišlji aikov SLS za VII. vo-livn« okraj ponedeljek, 20. februarja, zvečer ob. e c d ш i h v konzumni kleti. 1 ® Znamenit dogodek v našem koncertnem življenju bo ponedeljkov koncert romun- Cfublfansko gledališče DRAMA. Začolet ob 8 r večer. Nedelja, 10. februarja ob 15. uri: PEPELUЛ. Izven. Ob 20. uri: NEDELJSKI ODDIIL Izven. Ponedeljek, 20. februarja: NEDELJSKI ODDIH. Red D. Torek, 21. februarja: Zapito. OPERA. Začetek ob pol S zvečer. Nedelja, 10. februarja ob 15. uri: BAJADGRA. Opereta. Ljudska predi-tuva pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. februarja: Zaprlo. Torek. 21. februarja ob 10. uri: ZMAGOVALKA OCEANA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Mariborsko gledališče Nedelje, 10. februarja ob 15. uri: PEPBLKA. Otroška predstava. — Ob 20. uri: TAKRAT V STARIH ČASIH. Ztflo znižane cene. Kuponi. Mariborski Cfudskl oder vprizori danes popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banko veseloigro :Nebesa na zemlji:. Prireditve in društvene vesti Ljubljana. »Ljubljana-.. Pevska vaja v ponedeljek radi koncerta odpade. ~ Pevovodja. skega pevskega zbora »Kantarea-Ko. m a n i c i« iz Bukarešta. Je to prvi poset odličnih naših gostov in prepričani smo, da ga občinstvo poseti v največjem številu. — Vstopnico za koncert v Matični knjigarni. 0 Gostovanje članov dunajskega Burg-teatra v ljubljanski drami jc zagotovljena in so vrši zadnje dni tega meseca. Gostujejo s komedijo i-Žena — vrag«. Rezerviranje sedežev pri dnevni blagajni v operi. Podrobnosti v sredo. O Običajna predpustna prireditev je danes zvečer v Rokodelskem domu. Na sporedu jc petje, veseloigra »Cirkus« in druge nove, prav zanimive točke. Pričetck je ob 7. uri zvečer. 0 Pravljično popoldne bo zopet danes v Akademskem domu. Na splošno željo sc prične šele ob 5. uri. Lc pridite, otroci, danes sc bomo smejali! — Kršč. žensko društvo. © 251etnico svoje poroke sta 16. t. mes. praznovala posestnik g. Jože Krpe in njegova soproga Marica v Mostah. O Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Ba-juka ima danes ob 11. uri pevsko vajo, katere nij sc vsi gg. pevci zanesljivo udeleže. 0 Ljudska knjižnica Prosvetne zveze, Miklošičeva c. 5, jc odprta vsak delavnik dopoldne od 9. do 12., popoldne od 2. do 7. ure. Dostopna je vsakomur. Izposoja slovenske, srbohrvatske, nemške in druge knjige. Na razpolago je tiskan imenik. O Rekvijem za llagopokojnim g. dr. Ko-šenino bo pri oo. frančiškanih v torek, dne 21. februarja, ob 7. uri zjutraj. 0 Konstituiranje upravnega odbora javne borze dela. Dne 15. februarja je prevzel novi upravni odbor javne borze dela svoje posle. Predsednik upravnega odbora jc g. P. Popovič, člani pa gg.: Evgen Jarc, J. Šparhakel, Žumer Srečko, Vinko Vrankar in Ivan Gajšck. Pri prevzemu se je konstituiralo tudi ravnateljstvo: Njegovi člani so: P. Popovič, Evgen Jarc in Ivan Gajšek. Zadnji se bo pa izmenjaval 7. g. V. Vrankarjcm. — Najnujnejša naloga novega upravnega odbora bo, da sestavi proračun in da sc energično loti stanovanjske akcije v smislu uredbe v organizaciji posredovanja dela in dajanju cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj. Kakor znano, jc za Ljubljano v ta namen na razpolago 2 milijona dinarjev. 0 Nova gradbena zadruga. V okrilju Jugoslovanske strokovne zveze sc jc ustanovila »Gradbena zadruga Delavski dom v Ljubljani«, katero jc deželno sodišče žc registriralo. Zadruga ima svoj sedež v Ljubljani na Starem trgu 2, I. Zadruga ima namen preskrbeti svojim članom lastne hiše in druge zgradbe. Zato zadruga: 1. zida zadružnikom hiše na lasten in njihov račun aH kupuje za člane hiše; 2. pa more snovati vsa tista podjetja, ki so s stavbnim poslom v zvezi: opekarne, žage itd. Delež zadrugi znaša 250 Din, Iti sc lahko plača v petih mesccih, pristopnina pa znaša 25 Din. Zadruga jc pričela s svojim poslovanjem dne 9. januarja in sprejema člane vsak delavnik v poslovnih prosftorih in uradnih urah Jugoslovanske strokovne zveze na Starem trgu. Vabimo delavstvo, ki reflcktira na svoj dom z ozirom na bodočo gradbeno akcijo v I jub-Ijani in okolici, da pristopi takoj k svoji zadrugi. 0 Strel na hišnega gospodarja. Na gospoda K., lastnika večje hiše v Poljanskem okraju, jc bil oddan predvčerajšnjim na dvorišču hiše strel iz revolverja, ki pa jc zgrešil cilj. Radi teme ni bdo mogoče ugotoviti, kdo jc streljal, domnevajo pa, da neki najemnik, OOSPODIE1 I.epo SSAJCO aa VEČKB dobro oblikovan OVBATilK lepo OVRATNICO tm* O. CA DEŽ STRITARJEVA ULICA 1'aasta vprizore danes popoldne ob 3. uri gojenci škofijnkega zavodu т Št. Vidu v zavodov! dvorani. Kdor sc hofo pošteuo zabavati, naj ac zamudi tc lepe predpustue prireditve. Šišenska Prosrcla. Drevi točno ob pol S v Društveni dvorani prvi pevski večer našega pev.-kega zbora. Sjx)red: ti pevskih točk in nato igro spe v v treh dejanjih .Kovačev študenU. Vstopnice se dobo ob i)., 11. in 17. uri v dvorani. Blagajna ob 19. uri. Mladini pod 15 letom vstop zabranjen, razen v spremstvu staršev in proti vstopnini. — V ponedeljek due 20. t. in. ob pol 8 zvečer pa se bo vršilo ž" enkrat napovedano skioptično predavanje o naših izseljencih v Nemčiji, Franciji in Holandski. Občni zbor Kovinske zadruge ш Ljubljano iu okolico sc je vršil v nedeljo dne 12. t. m. in so .-<' v oJlnir kooptirali nekateri novi člani. Odbor je sestavljen: Načelnik Batjel Franc; podnačelnik Vrho-vec Frane; odbor: Jurkovič Ivan, Florjančič Frani', Besednik Gjuro, Baraga Ludovik, Barič t rane, Ogrlu Franc, Kristan Frane, Zomclrok Oton, Oblak Anton, Piutar .ložef; namestniki: Škafar peter, Kovač Ivan; odborniki za okolico: Fine Manili, Volčič Peter; pregledovale! računov: Bar Franc st., Tschokart Emorib. Maribor. Pustita prireditev. Katoliška Omladiim priredi na pustni torek v svoji dvorani, Cvetlična ul. 2>>, družabni večer г raznov rstnim sporedom. Za dobra jedila iu pijačo je preskrbljeno. Masko dobrodošle. Vsi prijatelji dobre in poštene zabavo ne zamudite te prilike. ■Studensi pri Mariboru. Kat. slov. izobraževalno društvo priredi na pustni torek dne 21. februarja veliko pustno veselico z. zanimivim sporedom. Začetek ob 7. uri zvečer. Prireditev se vrši v veliki dvorani gostilne :'he v teh dneh. Uljudno vabimo može in mladeniče, da sc v jiolnem številu udeleže te molitveno ure. Posebno opozarjamo dotičue, kateri no se zaobljubili, da molijo od 10. do 11. in od II. do 12. ure, da se zanesljivo udeleže, ker so ravno ' tc uro najslabše obiskane. ! morn ostati Vaše vol« neuo blago. Ni dovolj, da so volneni izdelki topli, dokler so novi, temveč da ohranijo to lastnost ludi še po večkratnem pranju. Kosmati šali in rute morajo izgledati slejko- prej kot nove. Dosežete pa to pri Vaših izdelkih zlahka. Uporabljati morate za pranje le „LUX" in se ravnati točno po navodilih o u orabi ,Lux-a'. Volnenih stvari se ne sme namiliti, no drgniti in tudi ne kuhati, temveč samo potopiti v mlačni razstopini .,Lux-a" in stiskati penečo razstopino večkrat skozi blago. „Lux" ima tuko čistilno moč, da odvzame pena vso madeže. Uporabljajte radi icja samo „Lux", ker le ta Vas obvaruje pri Vaših volnonih izdelkih vsake škode. Zato imejte doma vodno zavojček .,Luxa>' sklepi mestnega sveta po četrtkovi seji lažje izvršijo in razpošljejo na prosiicc pred nedeljo. □ Letala nad Mariborom. V petek popoldne ob pol treh so priletela nad Mariboi tri letala, ki so krožila nad mestom čisto nizko in nato odletela nazaj v smeri proti Zagrebu, odkoder so priletela. Čisto nizko le-teči acroplani nad Mariborom — to jc bilo veselje za radovedneže in posebno za nase mladino. □ Zdravstveno stanje g. o. Pavla Potočnika sc jc zboljšalo in bo zopet lahko prevzel vodstvo organizacije Kat. mladine. D Sekanje kostanjev v Koroščevi ulici. Cd raznih strani prihajajo vprašanja, čemu podirajo kostanje v Koroščevi ulici in s tem uničujejo njeno lepoto. Res je, da je bila ulica sedaj krasna, a upamo, da bo še krasnejša, ko bo urejena po novem načrtu. Kostanji so deloma že stari in trohljivi, tudi nimajo več lepo zraslih kron. So pa še v napotje pri gradbi novega kanala. Koroščeva ulica dobi na vsaki strani nov širok Irotoar, ob trotoarju bodo pa nasadili javorje in akacije. Seveda bodo novi nasadi pomaknjeni. nekoliko bolj proti sredini ulice. □ Nevaren goijui pod ključem, časopisje jc poročalo pred tedni obširno o goljufiji, katero je zagrešil sodni kanclist v Gornji Radgoni Logar. Po goljufiji je pobegnil v Avstrijo in sc jc potegoval za avstrijsko državljanstvo. Ce bi sc mu bilo posrečilo poslati državljan v Avstriji, bi bil tamkaj sojen in prejel najbrž milejšo kazen. Naše oblasti so izdale za Logarjem tiralico in ravno njegovo pehanje za čim hitrejšo rešitvijo avstrijskega državljanstva ga je izdalo. Avstrijska policija se jc začela zanimati za vsiljivca in spoznala v njem Logarja, katerega so zasledovale naše oblasti. Aretirali so ga, ga prepeljali v Maribor, kjer čaka v zaporu okrožnega sodišča — porote. □ SplaSeui konj. V petek popoldne se je splašil konj pod starim mestnim pokopališčem m zdirjal v najbolj divjem galopu na mirodvor ter divjal po grobeh, dokler se ni ustavil pred Slomškovo kapelico. V veliki nevarnosti so bili otroci, ki so se igrali pred pokopališčem in komaj utekli pred splašenim konjem. Cel/e ■O Somišljeniki SLS v Celjul Jutri ob osmih zvečer sc vrši v vrtni dvorani hotela Beli vol« redni občni zbor krajevne organizacije SLS v Celju. Vabljeni ste, da pridete v obilnem številu. O Redna seja občinskega sveta za mesto Celje dne t7. t. m. Demokrati so pred sejo izročili županu nujni predlog glede enkratne podpore po 10.000 Din za gladujoče v Bosni in Hercegovini. Čeprav bi bil župan laliho predlog zavrnil, ker so ga podpisali lc trije občinski svetniki, jc večina priznala nujnost in na predlog obč. svet. dr. Ogrizeka jc bilo sklenjeno, da bo ob koncu scic sklepa! o / / a//e novega Varujte se prehlada! ш&хсјт***** nnc ^t* урпга1 Mf» o • n -• bn«"! oUusac ANACOT PAl' KOLEDAR. Nedelja, 19. februarja; Konrad, Mansvet. Ponedeljek, 20. februarja: Sadot, Elevte-rij, Evherij. — Solnce vzide ob 6.69 zjutraj in zaide ob 5.28 popoldne. — Jutri: Maksimilijan. DunajskA vremenska napoved za 19. februarja: Izpremenljivo, najbrže povečini jasno in nekoliko topleje. ZGODOVINSKI DNEVI. 19. februarja: 1923 je umrl dr. Ivan Tav-Car. — 1916 je Avstrija uvedla v Srbiji gre- i gorijanski koledar. — 1473 se je rodil astro- j nom Nik. Coppernicns. — 1825 se je rodil j madjarski pisatelj M. Jokai.. — 1859 se je i rodil Švedski fizik Svnnte Arrhenius. —• 1865 se je rodil raziskovalec Sven van Hedin. 20. februarja: 1878 je bil Leon XIII. izvoljen za papeža. — Mir v San Stefano. — 1874 se je v Nemčiji uvedla obvezna civilna poroka. — 1790 je umrl nemški in avstrijski cesar Jožef II. — 1810 je bil v Manlovi ustreljen Andrej Hofer. — 1831 je umrl francoski dramatik Eugene Scribe. — 1893 je bila v Lappovem premogokopu pri Šoštanju velika eksplozija, ki je zahtevala 17 žrtev. — 1898 je bil dr. Anton B. Jeglič imenovan za ljubljanskega škofa. Dotedaj je bil pomožni škof v Sarajevu. * * * Uspehi pri pravnozgodovinskem izpitu februarskega termina na juridični fakulteti v Ljubljani so bili sledeči: Priglasilo se je 54 kandidatov (med njimi 5 gospodičen). Od teh je napravilo z odliko 8 (14%), z dobrifr. uspehom 15 (28%), z zadostnim 15 (28%), z nezadostnim 6 (11%), odstopilo jih je 10 (18%). Gospodične slušateljice so izdelale vse, dve z zadostnim, ena z dobrim uspehom, ena pa je dobila tri, ena pa vse štiri odlike. Vsekakor za nje časten uspeh. k Zlato poroko sta praznovala 13. t. m. Janez in Marija Drnovšek iz Sela pri Zagorju ob Savi. Zlatopoiočenca sta kljub vi3oki starosti še zelo močna in zdrava, dasi sta se celo življenje morala ukvarjati s kmetskim delom na hribovitem posestvu in sta vzgojila Številno družino. k Novo Mestrovičevo dolo. V par dneh ho v splitski obrtni šoli dogotovljen spomenik Grgurja Ninskega, katerega je Meštrovič daroval mestu splitskemu, čim bo model dovršen, ga bodo razstavili v peristilu, da se bo videlo, kakšen efekt bo imel. V Zgodnja pomlad. Dne 16. februarja je Prenik Egidij, posestnik v Zajasovniku pri Motniku, na svojem posestvu na hribu Jasov-nik ubil dva velika do 70 cm dolga in zelo debela modrasa, katera sta se na toplem solncu ogrevala. Pač nekaj izrednega za ta čas. Pravijo, da se je bati še mraza. к Poroka. Dne 15. februarja se je v Motniku poročil Križnik Franc, posestnik, z gdč. Kogej Faniko, hčerko posestnika iz Motnika. к Tri lope ljudske knjige se priporočajo: Jaklič: Ljudske povesti, izvirne zgodbe iz slovenskega življenja; C o 1 o m b a slovito delo francoskega pripovednika Merimee-Prosperja in mojstrsko mladinsko delo češkega pisatelja Hermanna Ivančkov sveti večer in razne zgodbice o živalcah. — Vso tri knjige 40 Din pri Novi založbi v Ljubljani. .VTAMDER* da se obvarujejo prohluun, инћо u tu mi uouoe. к Iz učiteljske službe. Imenovana je za učiteljico na gospodinjski šoli v Trbovljah g. Justina Hiti. — Ostavka je odobrena g. Veko-slavu Malneriču, učitelju v Vidmu pri Krškem vsled vstopa v aktivno vojaško službo. к Odlikovani prosvetni delavci. Pod tem naslovom smo v št. 36 poročali, da je bil med drugimi odlikovan tudi g. Kornelij Iglič, šolski upravitelj v pokoju pri Sv. Trojici nad Dobom pri Domžalah. To vest popravljamo v toliko, da g. Iglič ni upokojen, marveč še vedno aktivno deluje. к Poštnemu ravnateljstvu. Prejeli smo: Župnija Gornja Ponikva, ki spada pod poštno okrožje Žalec, že od sobote 4. februarja't. in. ni videla poštnega sluge. Je torej dnevno časopisje za ta kraj brez pomena, ker se bo mogoče šele v pustu izvedelo, koliko stopinj mraza je bilo na svečnico v Ljubljani. -k Cenjene čitatclje našega lista opozarjamo, da je celotni nakladi našega lista danes priložena 1. številka lista »Merkur«, s položnico. Iz vsebine lista posnemamo, da je dobro urejevan ter prinaša celotna žrebanja vseh tu-zemskih loterijskih srečk itd., kar je važno za vse imejitelje vrednostnih papirjev. Zalo ga kar najtopleje priporočamo. •k Ne v Argentino! Kmet Anton Vaupolič iz Huma pri Ormožu se je vrnil v petek iz Argentine v Maribor in se oglasil v uredništvu »Slovenca«. Dne 7. maja 1927 se je odpeljal iz Slovenije v Argentino v upu, da si bo tamkaj nekaj prihranil. Po dolgem moledovanju so ga zaposlili na železnici, kjer je služil v našem denarju 12 Din dnevno. Gorje onim dclavcem, katere pošiljajo v hribe podirat gozdove in pripravljat teren za gradbo železnic. Te uboge pare so izpostavljene grozni vročini in klimatičnim neznosnostnim. Vsak dan se pripelje v Argentino' do 800 tujcev, ki iščejo boljšega zaslužka, čakajo po veČini zaman na delo in če ga dobijo, je zaslužek komaj za suho skorjo kruha. Vavpotič se je vkrcal nazaj v domovino 10. januarja 1928 in so je pripeljal v Maribor 17. t. m. Porabil je za vožnjo tja in nazaj 5.400 Din, je moral še beračiti in ni prinesel niti cnc pare prihranka. Vavpotič se je vrnil vesel v domovino in jo delavnikih cd 9 do 12 dopoldne in od pol 3 do 5 popoldne, ob nedeljah in praznikih pa le od 11 do 12 dopoldne. Prosimo vse gg. obrtnike, podjetnike in delodajalce, da nam blagovole sporočiti, kadar rabijo v svojih obrtih in podjetjih pomočnike in vajence. •k Jugoslovansko šumarsko združenje nam pošilja sledeče: Z ozirom na vesti, ki v zadnjem času krožijo v našem časopisju o odlaganju izrednega občnega zbora Jugoslovanskega šumarskega združenja, daje upravni odbor s svoje seje od dne 12. februarja t. 1. v Belgradu sledeče pojasnilo: Izredni občni zbor JŠU, ki je imel biti 22. in 23. januarja L 1. ni prestavljen na »intervencijo službenih predstavnikov ministarstva za šume«, kakor to piše Narodna Odbrana št. 5 od 28. januarja ter št. 7 od 12. februarja t. 1. nego na zahtevo štirih članov uprave, brez vsakršne intervencije ministrstva, na lastno odgovornost, utemeljujoč to s tehničnimi zaprekami. Upravni odbor obžaluje, da je ta čin dal povod, da se tudi JŠU pritegne v javno kampanjo, ki je daleč od strokovnjaške in objektivne višine. Ker se v raznih javnih listih v zadnjem času često kritizira delo šumarskih strokovnjakov na način, ki moro v očeh nepoznavalca vreči madež na delo in sposobnost cele pridobitne stroke, čuti glavna uprava JŠU potrebo, da se zavaruje proti takemu pavšalnemu na- padanju šumarske stroke. Sami stvari in javnosti bi mnogo več koristilo, ako bi kritika na polju šumsko-pridobitnega delovanja temeljila samo ua priobčevanje konkretnih dejstev, tako da bi se posamezniku, v kolikor se krivega čuti, da možnost, da se javno brani, ker edino tako je mogoče dosoči objektivnih in za šumarsko gospodarstvo zadovoljivih rezultatov. k Organizacija jugoslovanskih emigrantov (OR.Tpi) vabi vse v državi SHS bivajoče emigrante jugoslovanske narodnosti, ki žele postati njeni člani, da se javijo pismeno ali ustmeno na naslov Organizacija jugoslovanskih emigrantov (Orjem), Ljubljana, Masary-kova cesta 1, kjer posluje tudi glavno tajništvo, čegar uradne ure so vsak dan od 15—18. Organizacije jugoslovanskih emigrantov, ki se je ustanovila meseca januarja t. 1., sprejema vsakega emigranta jugoslovanske narodnosti brez ozira na spol, politično mišljenje in strankarsko pripadnost. Organizacija zasleduje smoter pripomoči do ureditve gmotnega in moralnega položaja emigrantov lz neosvobo-jenih ozemelj v kraljevini SHS in da zaščiti njihove koristi. Polje, ki ga hoče naša organizacija orati in izorati, jo v navedenih in tudi v drugih nalogah, še neobdelano, zato :»Or-jem« pričakuje vsesplošne podpore od vseh, v prvi vrsti pa moralne podpore s strani emigrantov samih, za katere je ustanovljena. — Glavno tajništvo. •k Gradbena direkcija opozarja vse interesente na I. ofertno licitacijo za asfaltiranje Varaždinske ulice v Koprivnici, ki se vrši dne 22. marca 1928 ob 11 dopoldne pri mestnem poglavarstvu v Koprivnici. Predračunska svo-ta znaša 1,644.158 Din. 40 p. Natančnejši pogoji se razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski Gradbene direkcije v Ljubljani, Turjaški trg 1-1. •k Smrtna nesreča. Zadnji petek je celo župnijo pretresla žalostna smrt posestnika Jožefa Roškarja v Zagnjskem vrhu. Podiral je drevesa v gozdu posestnika Jožefa Ernsta uu Ščavnici. Štiri drevesa so bila skupaj zraščei-na. Hoteli so jih na drug kraj podreti, pa so se obrnila in padla na Roškarja in ga v tre-uotku stlačila, da je bil ves polomljen. Mrtvega 30 nal' žili na voz in ga zapeljali na dom. Rajni je bil zaveden naš pristaš in priden član naše moške Marijine družbe. Bil je pri vseh zelo priljubljen. k Še ena smrtna nesreča. Z Roba pri Velikih Laščah poročajo: Dne 16. t. m. je okoli šestih zvečer peljal 26 letni Fran'i Erčul iz Gradišča, hlapec prj lesnem trgovcu g. Ivanu Hitiju, i? gozda voz, naložen s tramovi. Nedaleč od Roba je zavozil na kraj ceste in voz se je prevrnil nanj. Erčul je bil takoj mrtev. ■k Vlom v Domžalah. V noči na 17. t. m. je bilo vlomljenoje bih vlomljeno v trafiko Ivane Japljeve v Domžalah. Neznani vlomilci so odnesli večje množine tobaka za cigarete I in za pipo, 200 zavojčkov cigaretnih papir-! čkov, več cigar in cigaret ter za 200 Din kova-; nega drobiža. Trafikahtinja trpi 6423 Din I škode. k Poizvedovanje. Dne 29. maja 1917 je j umrl v mestu Wells. Nich. Zed. drž. S. Amerike naš državljan Frane Kinkelor — Kinke-la iz Breške vasi. Išče se njegova vdova. Naproša se vsakdo, ki kaj ve o pokojniku ali njegovi vdovi, da to takoj javi izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, pozivaje se na številko 3458 ex 1928. k Krvav pretep na svatbi. Iz Sv. Jerneja pri Ločah poročajo: 0 priliki gostije Kamšek-Kotnik dne 13. t. m. so se fantje-prežarji nekaj skregali ter je pri tem Ferdo Burkelc zadal 24 letnemu Jakobu Loviču s kuhinjskim nožem globoko rano na levi strani vrata, kateri je Sovič drugo noč podlegel. Burkelc je pod ključem. Vinjena sta bila oba! * Dunajski dijaki pobegnili v našo kraljevino. Začetkom tekočega meseca so z Dunaja pobegnili trije mladoletni dijaki in sicer Tomaž Lauterbach, Erich Klaudner in Jurij Fischer, vsi trije stari po 16 let. Vzrok bega vojni zaslužek pa je zadostoval komaj za 4 funte. Ako pa vzamemo za merilo »vinsko valuto«, si je predvojni delavec mogel privoščiti več pijače. Dočim je leta 1601. izdal za bokal vipavca ali terana % svojega dnevnega zaslužka, je izdal predvojni delavec komaj X. Težko si je predstavljati predpustno rajanje brez godbe. Ta je bila veselim Ljubljančanom zelo pri srcu. Saj so imeli nastavljene celo piskače, ki so igrali na grajskem »piskaškem« stolpu. Kadar so ti mestni piskači opravili svoj službeni posel na grr.j-skem stolpu, so godli po hišah in krčmah. Zahtevali so zase celo nekake predpravice in dosegli, da ni smelo biti več drugih mestnih godcev kot največ štirje, ki so smeli gosti le tedaj, če so jim »piskači« dovolili. Godčeveki zaslužek je moral biti gotovo dobor, ker so predpustom prihajali v mesto celo kmetski godci, ki pa so se morali oglasiti pri mestnih piskačih in dobiti od mestnega sodnika dovoljenje, sicer so jim gosli pobrali ter jih razbili. Bila je tako velika in trda konkurenca, da so si služili kruh naravnost z vsiljivostjo. Godci so postajali namreč tako predrzni, da so prihajali celo tjekaj gost, kamor jih nihče klical ni. Zato ho leta 1795. Izdali odlok, da bodo vse tiste godce kaznovali, ki bi prišli gost k svatovičinam brez dovoljenja ženinovega ali nevestinega. V predmarčni dobi so se Ljubljančani zato, ker se niso smeli bavitl s politiko, tembolj oklenili meščanskega razveseljevania. Po gostilnah je bilo veselje; cehali so ga tako, da je Rus Sreznjevskij, ki je obiskal Prešerna, pisal svoji materi, da tukaj pijejo vino kot vodo. Razen višjih drž. uradnikov so predpustom imele plesne večere vse odličnejše rodbine, maskerade in bali pa so se vršili v redutnih dvoranah. Vstopnina je znašala 30 kr., maske so plačale samo polovico. Tudi »strelišče« (Ljudski dom) je takrat videlo marsikak sijajen bal. Četudi so bili ti plesi dobro obiskani, včasih je bilo na njih nad 300 ljudi, je vendar prireditev nehala običajno že opolnoči in so kot nezaslišano posebnost objezikavali, če so se razšli šele ob štirih zjutraj. Središče družabnega in predpustnega življenja pa je bila ljubljanska Kazina, ki so jo ustanovili ob začetku XIX. stoletja. Člani so mogli biti razen »boljših« slojev tudi manjši trgovci in obrtniki, ne pa tudi rokodelci. Leta 1836. so začeli z novo stavbo in jo v dveh letih dozidali; pri kopanju temeljev so naleteli na rimska grobišča iu odkrili emon-skega patricija, ki se postavlja sedaj v našem muzeju. Pozimi so se v kazinskih prostorih shajali vsak ponedeljek; plesali so, razgo-varjali in šalili se, peli, igrali domino in tombolo in seveda tudi sklepali srčne zveze, da je bilo tudi kaj ohceti. Seveda — kot se spodobi za bidermajersko dobo — so šli lepo domov že ob 10. uri. Ker je bilo gledališče radi kazinskih večerov oškodovano s tem, da je bilo slabše obiskovano, so ponavadi postavili imalci svojo »darilno mizico«. Po dohod- kih so mogli Talijini sinovi in hčere sklepati na svojo priljubljenost med občinstvom. S priljubljenimi zimskimi sestanki je ka-zinsko društvo pozneje sklenilo nadaljevati tudi poleti. Poleg podturnske graščine so sklenili ustanoviti razveseljevališče, ki so ga 8. junija 1888. otvorili г godbo in umetnlnim ognjem. Po priljubljenem dunajskem zabavišču so imenovali novi lokal Tivoli; ime Bel-vedere, ki so ga nekateri začeli uporabljati, je bilo kmalu pozabljeno. Tu so bili torej zarodki kasnejše Švicarije in današnjega hotela Tivoli. Raz kazinski balkon so še do nedavna obsipali veselo mladež na pustni torek s kon-feti, pomarančami in drugimi sladkarijami, ki bo jih metali med vrvečo mladino. V današnjih materialističnih časih pa ne pomaga nobeno zijalasto nastavljanje nič. Od nikoder ne prileti zastonj, da bi bilo kaj prida. Pomagaj in pribori si sam, če ne. boš tudi na pustno nedeljo lahko pel lan' sem bil špeha sit, letos pa zelja«. M. Ali ste že kupili stadionske srečke Hitite! Zrebanie 25. marca 1BIIIIIIIIISIIIIIIII Proti rudečim rokam pomaga N1VEA-CRKMA. Nama-iite si koto po umivanju temeljito s to cremo, posebno pred.no leieie k počitku. Ako hotele doseli bele. negovane roke, ni nit boijiega kot Nivea-crema 1ШШШ1ШШШ so seveda slabi redi v semesterskih spričeva-lih.Sedaj se je doznalo, da so vsi trije dečki krenili preko državne meje v našo kraljevino ter so se pojavili v Mariboru. Obstoja sum, da so krenili na Hrvatsko proli Bosni. Lauterbach nosi seboj nahrbtnik, Klaudner je oblečen v zelen lodnast površnik. Vri trije so se pred odhodom oborožili z revolverji. Stariši ul.ie.g-lih dečkov so uvedli poizvedbo potom domačih' in inozemskih oblasti, ki naj čimpreje iz-slede ubežnike in jih jim vrnejo. k Aretirani pustolovci. Pred nekaj dnevi je bil v Ilačju pri Mariboru aretiran že več časa iskani Alojzij Grčar, rojen 1896 v Novem mestu, oženjen, bivši lesni trgovec, kateri je že več mesecev uganjal pustolovščine po raznih krajih Slovenije. Najrajši je nastopal kot veletrgovec z lesom in je najemal večja in manjša posojila nakar jo denar zapravil. — Pred nekaj tedni se ie Grčar pojavil v Novem mestu in je pripravil nekaj lamošnjih trgovcev v zmoto pod pretvezo, da namerava kupiti neko graščino na Dolenjskem. No ta način je Grčar oškodoval razne trgovce. Svoječasnc je bil že lesni trgovec na čehoslovaškem, kjer pa tudi ni zapustil baš najprijetnejših spominov. Varnostne oblasti pa sumijo Grčarja še več drugih deliktov, za katere bo moral odgovarjati pri sodišču. •k Požar v hercegovinski vasi. Iz lokomotive tovornega vlaka, ki je vozil skozi vas Brastino pri Mostarju, je padla iskra, ki je vžgala neko hišo in je le malo manjkalo, da ni zgorela vsa vas. Ob tej priliki se je vnela hiša Jove Gjordjiča, ki je bila od proge oddaljena 60 metrov in je bila pobia slame in sena, raznega inaterijala in živine. Hiša je pogorela do tal. Ker je pihal tedaj oster veter, je pričel plamen objemati tudi ostale hiše v vasi, ki stoje druga tesno tik druge. Vendar se je orožniški patrulji posrečilo, da je f pomočjo kmetov požar lokalizirala, tako, da ni zgorela vsa vas, ki šteje 100 hiš. * Požar v Vara ždinu. Dne t (T" t. m'.l :oh 2 zjutraj je izbruhnil v tekstilni tovarni V Фа-raždinu iz neznanega vzroka veltk požar. Pri tej priliki je pogorela velika množina sitkua v vrednosti 60.000 Din. Ogenj so pogasili tovarniški gasilci sami. Škoda je krita z zavarovalnino. k Škrlntinka v Sarajevu. V zadnjib dneh se je v Sarajevu zelo razširila epidemija škila-tinke in so se morale ponovno zapreti vse osnovne šole. Po poročilih mestnega fizikata je v Sarajevu sedaj 40 slučajev škrlatinke ter več slučajev davice in trebušnega tifusa. kr Grozna najdba. V vinogradih pri Dar-d: v osiješki okolici so našli truplo neznanega človeka, katerega identitete niso mogli ugotoviti. Konstatirali so, da jc ležalo truplo že več kot dva meseca in da ga sploh niti sedaj ne bi našli, ako ne bi psi odtrgali od trupla glavo in jo prinesli na cesto. Najbrže gre tr za zločin. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi identiteto mrliča in da odkrije eventualnega zločinca. k Pes pregriznil roparjn vrat. V občini Varadia v južnem Banalu se je te dni pripetil roparski napd, ki se je za roparja končal ua grozen način. O starcu Pavlu Bonici, enemu najbogatejših ljudi v občini, so pri povedo, ali. da ne nosi svojega denarja v banko, temveč, da ga hrani doma. Pred dnevi se je zvečer pojavil na njegovem stanovanju neki možakar, ki je zahteval od starčeve žene z revolverjem v roki denar. Žena mu je odgovorila., da denarja nima. Ropar pa je dejal, da ve, da se nahaja v hiši ter ga je vztrajno zahteval in grozil ženi s smrtjo. Žena je stopila k vratom, kot da hoče izpolniti roparju željo. Komaj pn je odprla vrntn v sosednjo sobo, je planil h sobe velik pes in planil na, osuplega roparja. Pes je zgrabil tujca za vrat in s tako silo zasadil vanj zobe, da je ropar omahnil na tla in kmalu nalo umrl. Takoj jo bila uvedena oblastvena preiskava. Identitete roparja do sedaj še niso mogli ugotoviti. Nesreča zrakoplovcn. Podnarednik pilot Birovtč bi moral predvčerajšnjim izvršiti v Mostarju na avionu tipa Mali Brandenburg kratek šolski izlet. Ko je bil nad Mostarskim Blatom, obširnim močvirjem, se je aparat nekoliko preveč nagnil in ker je pilot izgubil prisotnost duha, ni mogel več vzdržati aparata v ravnotežju ter je skupno z avionom padel v močvirje. Pri tem je bil pilot le lahko ranjen, dočim je zrakoplov znetno poškodovan. Avion je padel v 1 m globoko močvirje, na kakih 60 m od suhe zemlje oddaljen kraj. Pilot je moral gaziti globoko blato in se mu j« komaj še posrečilo, da se je izkopal iz njega, pri čemer mu je grozila še večja nevarnost, kot tedaj, ko je padal z zrakoplovom. Mogel bi se zadušiti v močvirju, ki mu je pogosto segalo celo do ramen. Na kraj nosroče ie kma- 7744 poklicanih...1 Za Љћл m м'сс Oboje je padlo v isli dan: nervoznost pvi žrebanju »Slovenčevih« nagrad in pri sestavi belgrajske vlade. Telefon jo zvonil, da je moral gospod tajnik k zdravniku; ekspresnih pisem z zadnjimi rešitvami je bilo toliko, da je bilo v prvem hipu vse zmedeno: ali se pripravlja nova vesoljna povodenj, ali gori Slovenija na vseh koncih in krajih, ali dežujejo samoumori... ali pa veter tako bliskovito sestavlja, odstavlja iu postavlja na noge novo vlado. Kajti uredništvo -Slovenca,-; je bolj znano ime kot uprava, zato kar tja in — poslednji trenotki so se bližali. Gospod upravnik je dobro vedel, da brez zanimivosti ne bo šlo. Skrbno je beležil pojave, katere je zbudil »Slovenec« in teh ni bilo malo. Ugotovil je, da ima »Slovenec« zelo urne naročnike. Naročnik iz Celja je še isti dan, ko je bila nagrada razpisana, sestavil sliko ob 11 dopoldne. Ce ni bil kdo pred njim, velja ta kot prvi rekorder v hitrosti. Tudi nesreč ni manjkalo. »Slovencev« prijatelj iz Gorenjske je imel vse lepo zrezano in sestavljeno; samo zlepiti je bilo treba. Pa so mu otroci kihnili na mizo in — »Raje bi videl, da se Zagreb podere,« je dejal in začel znova. Preizkušeni gospod upravnik se je mogel prepričati tudi o vztrajnosti in dolgoletnem prijateljstvu »Slovenca«. 51. leto sem naročnik, vsako leto sem plačeval naročnino naprej. Tudi letos je plačana do 1. julija. Upam torej, da boni obhajal 73 letnico v Lurdu na stroške »Slovenca«, je zagotavljal stari prijatelj iz Višnje gore. In koliko umetniškega okusa! »Slovenčev« prijatelj iz Velike Kikinde je sliko tako lepo sestavil, da je pod njo napisal: »Hvaležen bi Vam bil, ko bi mi sliko po pregledu vrnili, z »Vse čita samo »Slovenca«, so dodali drugi. Zakaj uimajo ti ljudje oči?« se sprašuje mlada naročnica. Ljubljanski naroč- nici jo »produkt« tako ugajal, da je zanj preskrbela okvir in šipo, druga iz Dobove pri Brežicah pa je morala vsakega bravca naravno pobarvati. Gospod upravnik ni verjel, a se je končno le prepričal: Da so namreč njegovi naročniki silno praktični. »Če bom dobil katero prvih nagrad, nakažite mi jo v denarju, naročnino pa kar odračunajte,« se je oglasil eden. Drugi, ki nimajo dovolj vere vase, so zahtevali nagrade po polovico. Pa tudi pesem ni manjkala! »Star naročnik — reden plačnik..« Mnogi so povedali kaj jih tare. »Preskrbite mi vožnjo v Belgrad, da grem po prevedbo,« piše kronski upokojenec iz Celja. Drugi so hoteli kar v Parizu ostati. »Oh zdaj gremo, oh zdaj gremo, iz Pariza nas več ne bo« — pišejo iz Suhe pri Kranju. In koliko sanj, pre-čutih noči! »Urca polnoč je odbila, ko se slika je spolnila,« tarnajo naročniki iz Podnarta. In samozavesti! »Mislim, da je slika dobro sestavljena, saj stoji vsak na svojih nogah!« se je bahala Sevničanka. Tu in tam malo manj. »Gospodje stoje sicer malo nerodno, so najbrže vinjeni,« se je tolažila naročnica iz Moš-kanjcev. Mislite, da ni več dobrotnikov? »Ce bom izžreban, denar razdelite na tri dele, za Marijanišče, Lichtenthurn in slepce,« je uka-i.al naročnik iz Mengša. Vse pa za »Slovenca!« »Ker vidim, da neumno ni, kar nam »Slovenec govori, zato slovo sem »Jutruc dal, : Slovencu«; bom le zvest ostal,: zagotavlja Mariborčan. A urezali so se tudi! Štajerci so očitali Kranjcem, »da Kranjc za svoj Zep ljudstvo samo vara, v Pariz, Berlin, Lurd in Bohinj pa bodo šli le Kranjci.« Strašno kaznovani »obrekovalci«. Vse tri glavne nagrade so dobili samo Štajerci!! Iu nervoznosti je konec — delo za »Slovenca:; se širi, plačilo bo itak vsak dobil! Шт. Rešitev »Slovenčeve« uganke KfSsi m izžreban. 7 letna Anica Kakovec je stegnila vpričo 5 članske komisije zrelih in izkušenih mož, ki so natančno določili pravila za žrebanje, roko usode. Izbira med 7744 timi ni bila lahka. Za opomiu vsem, ki so v zamudi s plačevanjem naročnine! Za prvi dve nagradi sta bila izžrebana dva, ki sta pač dobivala »Slovenca«, pa nista poravnala —■ naročnine! Zalo so prišli drugi na vrsto! Evo jih: Itlrebani so bili: I. nagrada: Herman Kalb, Brežice ob Savi (glav. 1476). II. nagrada: Leop. Arko, Žalec (št. 7350). III. nagrada; Janez Lepoša, Mala vas, p. Sv. Tomaž pri Ormožu (št. 6433). Nadaljnih 20 nagrad: 5991 Dular Emilija, učiteljica, Slovcnj-gradec. 3844 Klinar Franc, Dovje, p. Mojstrana. 6645 Pavlovič Franc, Loke, p. Trbovlje. 1293 Burja Ana, trgovka, Bled. 5446 Ilabič Janez, Bizovik, p. Sp. Hru- iica. -1893 Debeljak Franc, Hotavlje, p. Poljane nad Škofjoloko. 981 Toplikar Ivan, Ljubljana, Rimska cesta 9. 0.941 Rižucr Ivau, Zagojiči p. Moškanjci. 1917 Bric Dominik, nadučilelj, Dobrova pri Ljubljani. 5605 Pečaric Marliu, trgovce, Suhor pri Metliki, 4820 Nemgar Jože, Laze. p. Planina pri Rakeku. 3538 Dr. Franc Cukala, Maribor. 2875 Kokalj Aleš, Letence, p. Kranj. 5747 Josip Klopčič, Javorje, p. Poljane nad Škofjoloko. 7302 Janez Urbane, Zalog, p. Kranj. 2290 Roškar Martin, La-tomerci, p. Gor. Radgona. 1798 Helena Mlinar, Črna pri Prevaljah. 5969 Lizika Pivk, Sv. Duh, p. Škofjaloka. -1088 Jernej Fabijan, Novomesto, Dilan-čeva 49. 7405 Anton Skubie, Ziri. Dolžnosti: Prvonagrajenec naj javi, ali hoče v Pariz ali v Berlin in 2000 Din na roke, ali pa denar. Drugi, ki gre v Lurd, naj pove, če ostane raje doma in dobi izplačan denar. In tretje-nagrajenec, ki naj bi se sončil 14 dni ob Boh. jezeru pri sv. Duhu, naj piše, ali ima raje denar, pa gre na počitnice kam drugam. Ostali pa ali hočejo Mladiko: ali Dom iu sve! . ..lOii »fW rffc.ni.Ot> .**„ .rti*........... Prispevajte v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti in za Narodno Galerijo v Ljubljani! .Taroslav Vrchlicky, 1853—1912, edeu največjih čeških pesnikov, kojega 75 letnico rojstva so obhajali Čehi 17. t. m. Medicinska fakulteta Še bolj kot za vse druge velja za medicinske fakultete načelo, da so tem boljše, čim manj slušateljev imajo. Študent medicine je od prvega početka svojega študija pa do abso-lutorija navezan na človeški material, na mrtvo ali bolno človeško telo. Ta material, raztresen po vsej državi, se ne da poljubno na poljubnem mestu koncentrirati in izrabiti. marveč je razpoložljiv le v razmeroma ozkih mejah. Za to jo popolnoma nemogoča centralizacija medicinskega študija, kakor je nemogoča centralizacija bolnic in blaznic. število medicinskih visokih šol se ravna nujno po številu prebivalstva dotične države iu vsak poizkus znižati to število, se je še vedno in povsod ijjalovil. Ne v bogastvu, marveč v i številu medicinskih šol se izraža zdravstvena kultura kakega naroda. Komasacija dijaštva na poedinih velikih fakultetah vodi tudi tam, kjer je izpeljiva, radi nujne navezanosti medicinca na živ ali mrtev človeški material, nujno do ustanovitve paralelnih slolic. Anatom predavatelj ue more demonstrirati poljubnemu številu slušateljev v določenem času določenega števila preparatov, kakor tudi kliničar tega ue more storiti z demonstracijo bolnikov. Medicinski pouk je uspešen le pri določenem razmerju števila slušateljev in šlevila demonstriranih objektov. Čim več materiala in čim manj dijaštva, tem temeljitejša je izobrazba. Na ljubljanski medicinski fakulteti študira v dveh letnikih povprečno 80 dijakov, tako da jih odpade na enoletna predavanja štirideset, na dvoletna pa vseh osemdeset. To so pa že številke, ki se gibljejo na meji dopustnosti. Anatomski institut z n. pr. 150 dijaki je zlo. Po eni strani primanjkuje trajno ! mrličev za sekcije, po drugi strani pa je tudi i demonstracija preparatov pri predavanju ilu-j zorična. Če se ukine medicinska Fakulteta v Ljub-j Ijani. se bodo morale prej ali slej ustanoviti j paralelne Stolice za glavne predmete ali v Belgradu ali pa v Zagrebu. Imeli bomo zopet Iri fakultete, le s to razliko, da bodo v trajni zadregi za maierial, dočim bo človeški material Slovenije, kjer je zdravstvena kultura prodrla že v najširše plasti naroda, stal ne-izrabljiv. Higijenska kultura Slovenije, ki je našla priznanje pri odločilnih osebah Društva narodov, bi z ukinitvijo medicinske fakultete utrpela neopravičljivo škodo. Člani fakultete so izdali od leta 1919. dalje tri knjige in objavili pet znanstvenih razprav. Ta čas se vrše na fakulteti važna raz-iskavanja o pomenu vitaminov. Potrebo po medicinski šoli v Ljubljani i/pričuje najbolje dejstvo, da smo jo imeli kot prvi na teritoriju sedanje države že od leta 1762. naprej vse do centralistične reakcije po letu 1848. Dobre in slabe strani ameriške civilizacije Francoski publicist AndreS M a u r o i s je v zadnem času obiskal Ameriko in priob-čuje v »Matinu« svoje vtise o ameriških razmerah. Predvsem liaglaša dobre strani ameriške civilizacije: Materialno življenje je dovršeno organizirano, tako da more doseči človek z najmanjšim naporom čim največji uspeli. Mehanizem deluje točno brez vsakega škripanja. Dobiti telefonsko zvezo je igrača in ne trud. Po vsem New Yorku se nahajajo železniški uradi, v katerih morete tekom ene minute dobiti vozni listek in prenočišče v kateremkoli mestu Združenih držav. Kolodvori so čudoviti po arhitekturi in smotrnosti. Nn vsak način se vidi, da je človeško telo /i\ Američana sveta stvar, ki se v vseh okoliščinah spoštuje. Dejanska enotnost. Posebno značilno za ameriške razmere je dejstvo, da materialna kultura ni monopol posameznega razreda, marveč skupua lasi vsega prebivalstva. V Ameriki se delaved in meščanski bogataš po načinu življenja malo ločita. Prvi kakor drugi ima svoj avtomo-bil, svoj telefon, svojo kopalnico. Tudi na cesti je komaj ločiti zidarja, ki se je v svojem vozu pripeljal na delo, od vseučiliškega profesorja, ki se je istotako pripeljal pred univerzo na predavanje. — Posle, ki so zeld redki, nadomešča praktična organizacija hiša in gospodinjstva, ki je enako v malomeščanski in delavski liiši. Delo se spoštuje. Nobeuo delo se ne smatra kot poniževal« no. Reven dijak streže svojim tovarišem pri obedu in prejema za to plačo, da moro nada-ljevati študije in nikomur ne prihaja na mi« sel, da bi se mu zato posmehoval. Med počit« nicami si domalega vsi dijaki poiščejo kakega posla, bodisi po skladiščih, pristaniščih, na prekomorskih ladjah itd. Na ta način sa socialni razredi neprestano mešajo med seboj in nevoščljivost se ne more ukoreniniti. Delavčev sin ne sovraži milijonarja, ker ve, da bo jutri mogoče sam vodil inilijonarske posle. Spoštovanje do avtoritete je tu dedn* lastnost. Velikodušnost. Zasebno socialno delo je tu skoraj pomembnejše nego državno. Mnoge velike uni« verze so zasebne ustanove, ki se imajo za« hvaliti za svoje ogromno bogastvo svojim biv« išm učencem. V trenutku, ko sem stopil v yalsko univerzo, je prejel predsednik 20 mi« lijonov dolarjev za zvišanje plač profesorjem, Po vseh malih mestih so bolnice, muzeji, za« vetišča, ki so jih ustanovili in jih vzdržujejo zasebni ženski odbori. Vsaka ameriška dru« žina bi se sramovala oporoke, v kateri bi ne bilo znatnih volil v človekoljubne in kulturne svrhe. Slabe strani ameriške civilizacije bi bila sledeče: Ameriška neugnanost, ki si ne da niti trenutka pokoja. Po celodne\4 ni gonji za zaslužkom pride Američan olj 7. uri zvečer domov, izčrpan. Kljub temu na ostane doma, marveč oddide v restavracijo! večerjat in od tam v kino. So sicer izjeme, vendar domače ognjišče v Ameriki nima mno« go gostov. Že iz lega je razvidno, da v Ameriki i ni pravega družinskega življenja. Med zakonci ni nikakih temeljnih vezi. Žena hodi po svojih potih in malo ve o moževih poslih. Pomanjkanje poslov otežuje družin« sko življenje. Otroke že v nežni mladosti od« dajajo v vzgojfi kolegijem; ko dorastejo, imf vsak svoj avto in se drži svojih prijatelje« O družinskem življenju nima pojma. Plitkost ameriške kulture. Američani sami najbolje vedo, koliko se imajo učiti od starega sveta, da poglobe svojo kulturo. Zato mladi ljudje trumoma prihajajo na študije v Evropo, posebno v Pariz. \ Belgrajsko pismo Čuden je naš Belgrad; po sredi več al! manj izglajen in čist, asfaltiran in tlakovan* ves v svili in s srednjeevropskim komfortom, vedno živ, da dajo vtis velikomestnega (celo mali Pariz ga imenujejo), na periferiji pa umazau, raztrgan, z blatom do gležnjev, poln proletarijata v najvernejšem pomenu besede, da je človeka strah, ko gre vanj. Še bolj ko zunanjost se razlikujejo ljudje 1 v centru visoka družba s svojim izumetničenim okusom in svojevrstnimi potrebami, v predmestju človek, ki se bori in mrć za skorjo kruha. Gledališče ima Belgrad eno in še tista je največ prazno. Boljša družba najde več za« bave in užitka v hotelskih dvoranah, kinih* varijetejih in barih, proletarijat pa umira po predmestnih zabaviščih, gostilnicah in bezni-cah. Edino kino je obojim skupno: proletari-jatu kakor visoki družbi. Pisateljica Olga Rudal-Zeunig, predsednica avstrijskega Federalnega sveta in krščansko« socialni poslanec. Gospa Zeunig jo dosegla to visoko čast kot orva žeua v Avstriji in ludi ua Nemškem. predlogu fin. gosp. odsek. — Obč. svet. dr. VorSič je poročal za pravni odsek: V občin-siko zvezo sc sprejmejo ozir. sc jim zagotovi sprejem, čim si pridobe naše državljanstvo: Candcr Marija, Vogelsang Franc, Zavodnik Alojzija, Kugler Roza, Dvoršak Franc, Zelen-ko Alojzij, Šuper Elizabeta, Skale Martin, Žolgar Rudolf in Pichl Anton, odkloni pa se sprejem Kilijana Čermaka in Vinks Camer-nika. — K delikatnemu vprašanju o združitvi mestne in okoliške občine, ki ga jc znova po-krcnil gremij trgovccv v Celju, se je naročilo g. županu, da stopi v stik z okoliškim g. županom radi ugotovitve načina zbiranja materijala, ki bi mogel služiti ugotovitvi pogojev event. združitve. — Finančne zadeve (poročevalec obč. svet. dr. Vrečko): Ker ni gotovo, če bo mestni proračun do konca meseca sprejet, se sklene proračunski provizorij za marec 1928 v izmeri lanskega proračuna. Le davek na ponočni obisk gostiln in kavam se nc bo pobiral. — Ukine se občinska davščina od prirastka nepremičnin mestne občine, ker je efekt minimalen. — Monopolska veleprodaja soli se od 1. marca 1928 dalje oprošča plačevanja cestne naklade za živinsko sol. — Opekarne iz celjske okolice bodo plačevale znižano cestno laklado za zidake, in sicer 20 par od 100 kg. — Zadariču Josipu, ki si je sezidal hišo na Jožefovem hribu, se proda stavbišče, ki je bilo doslej še vedno mestna last. — Stavbne zadeve (poroča obč. svet. dr. Wolf): Odobri se adaptacija v svrho 8 zasilnih stanovanj »pri kroni«, 2 zasilnih stanovanj v stari gimnaziji in enega na mestnem 09krb-ništvu. — Mestna elektrarna bo v proračunu predvideno hkišo zgradila »pri kroni«, — Na kapucinskem mostu se bodo trhli trami izmenjali z železnimi traverzami. — Vrtnar Ze-lenko bo lahko gradil vilo, a načrt mora prilagoditi regulačni črti. — Obrtne in tržne zadeve (poroča obč. svet. Lečnik): Lokalna potreba za starinarsko obrt, ki jo bo izvrševala Roza Bračič, se prizna. — Pravtako se iz socialnih razlogov prizna lokalna potreba prošnji Ignacija Toplaka za avtotaksno obrt. — Poročevalec prečita nato dolgo poročilo tržnega nadzorstva za 1. 1927., o katerem smo že poročali in ki se vzame na znanje. — Obč. i svet. Komavli se jezi, ker ni prišla pravočasno v razpravo njegova resolucija glede delovnega časa v trgovinah in imenuje tozadevno uredbo ministra dr. Gosarja nesimpatično. Dopisi Kamnik Po vzgledu Belgrada. Zanimiva pravda med fodi^ljem tukajšnjih samostojnih demokratov dr. Karbo in voditeljema samostojnih kmetov gg. Ce-rerjem in živinozdravnikom Rautarjem. bivšim poslanskim kandidatom za kamniški okraj, ki je tekla radi razžaljenja časti in vzbujala silno zanimanje je končana — s poravnavo. Gg. Certr in Rautar sta preklicala vse očitke, ki sta jih oponesla dr. Karbi, g. doktor pa je obema odpustil. Kako je »Slov. Narod« nelogičen. Pred štirinajstimi dnevi je prinesel notico iz Kamnika iu jc hvalil, ker se bo zidal hotel pri nas, češ, da se bo s tem dvignil tujski promet. Včeraj pa nas je presenetil z ravno nasprotno notico, da je neumnost napraviti v Kamniku hotel, češ, da je gostilen že itak preveč. Zborovanje živinorejskih odsekov se vrsi dne 26. L m. ob pol 10 v »Kamniškem domu« v Kamniku. Ker so na dnevnem redu važna poročila, so vabljeni k temu zborovanju vsa županstva in vsi živinorejski pododseki kamniškega sodnega okraja. Kranj. Danes vprašanje razsvetljave kolodvora fn postajanja v'akov.' V temni deževni noči, ko je , odšel vlak, se je nekdo na postaji kregal: »To je tema! Pa že dve leti je prošnja vložena za razsvet- ] Ijavol In še vedno nič!« To je slišal g. posl. Brodar fn je rekel: »Podrezajte še!« Nakar ga ja dotični gospod naprosil za posredovanje, kar je g. poslanec tudi obljubil. Železniški minister je bil tedaj g. Ve-lizar Jankovič. Prišedši v Belgrad je šel g. poslanec Brodar takoj k njemu ter mu osebno obrazložil to zadevo. O. minister ga pozove, naj mu to stvar sporoči pismeno, da nt bo pozabil; čez par dni g. poslanec prinese pismeno prošnjo in pojasnitev, na kar mu g. minister obljubi: »Takoj bo rešeno!« V treh tednih je bil določen kredit v ta namen in nakazanih pribl. 45.000 Din. G. minister je poslancu to sporočil pismeno, a ta vso zadevo in nje povoljno rešitev merodajnim osebam postajnega urada v Kranju. Po treh mesecih je bil kolodvor že razsvetljen. Kdor slika potek teh dogodkov drugače, potvarja i resnico. Zasluga posl. Brodarja je tudi, da vlaki ne ostajajo tako daleč od postajnega poslopja kakor prej. Posl. Brodar je nekoč vprašal g. postajenačel-nika. zakaj vlak ne ostaja pri prvi črpalki (sesalki), ampak pri drugi v veliko nadlego vsem potujočim? O. postajenačelnik mu je natanko razložil, zakaj. Ali se ne da spremeniti? Se da, saj sc je že zahtevalo tudi iz varnostnih vzrokov, a zaman! — Na zahtevo g. Brodarja je železn. direkcija v Ljubljani takoj poslala komisiio na postajo v Kranj in se je vse potrebno izvršilo takoj. Železniški minister jc bil tedaj naš poslanec g. Sušnik. Cankova. V dneh od 9.—11. februarja se je vršil jako lepo uspeli kmetijski tečaj. 1'redava'i so gg. ekonom Vojsk, živinozdravnik Šerlec, nadučitelj Antaner in zdravnik iz Gornje Lendave dr. Gregorc. Tečaj je bil jako dobro obiskan, Ko izrekamo javno zahvalo vsem gg. predavateljem, obenem tudi želimo, naj bi se enaki tečaji ponavljali večkrat. Sv. Benedikt v Slov. goricah. V pondeljek 11. februarja sta bila tukaj poročena srenjski načelnik Jurij Zemliič in sreniska predsednica Marija Vakaj. Orli in Orlice v kroiih in družbeniki in družbenice so ju spremili v velikem številu pred oltar. Pred cerkviio ju je pozdravil pevski zbor s pesmijo, Orel in Orlica ter družbeniea s pomenljivimi nagovori. Ženin je bil 7 let odsekov zaslužni načelnik, neve-sla pa od 1. 1920 zvesta Orlica. Bila sta ludi odlična igralca na našem odru, ženin tudi požrtvovalen član našega pevskega zbora. Njune zasluge je primerno povdari! ob poroki g. kaplan Brvar. Lepo urejena slovesnost je pokazala, kaj pr"iuore organizacija in kako se naj počastijo ob sličnili slučajih zaslužni delavci, Spori Pismo iz St. Moritza St. Moritz, 16. februarja 1928. Včeraj jc nastopilo v Lgadinu južno vreme, ki je onemogočilo drsalno-hiirostno in umetno konkurenco gospodov in dam. — Tudi zadnje hockev-igre se niso vršile. Danes je nastopilo zboljšanje, in ua drsališču Hotela Culm nastopi v oficijelni konkurenci ga. Kadrnka. Z ozirom na slabe vremenske izglede je pričakovati, da se olimpijske igre podaljšajo za eden ali dva dni. -- Naša državna reprezentanca se vrne po današnjih dispozicijah v pondeljek, 20. t. m. dopoldne. * * • Smuška tekma na 50 km. 50 km olimpijska tekma! Največje zanimanje je vladalo zanjo. Nestrpno je pričakovala masa gledalcev. Že na startu se je zbralo mnogo ljudi in nekateri se niso ganili z mesta, dokler ni dospel prvi. Potekel je čas. V štirih urah, je bilo pričakovati, da dospe najboljši kljub slabim snežnim razmeram. Poldne; nobenega znamenja, da bi se bližali tekmovalci cilju. — Končno; par minut pred eno, je zadoncl krik vrhu strmega zaleta pred ciljem. Prvi! Oglušujoče odobravanje ga je sprejelo, ko je zavozil med gostima vrstama gledalcev proti cilju. Številka dvanajsta! Vse je čakalo imena v seznamu — Šved Hedlund! Pet minut je preteklo v nestrpnem pričakovaniu. — Drugi! Frenetično j6 bito aplavdiranje publike; zopet Šved! Nihče ni pričakoval, da bodo Švedi dosegli prvenstvo. Toda razočarali so Norvežani; sloviti praktiki smučar-stva niso mazali prav. Zmagovalec olimpijade v Chanionixu Thor-leiv Haugh ni startal. Na višku svoje forme je moral opustili treniranje, šef tovarne, kjer ie zaposlen kot vodovodni instalater, mu je zabranil tekmovati s težko alternativo, vdati se ali izgubiti ugodno službo; tovariši so zbrali zanj potrebno vsoto in Haugh je dospel v St. Moritz — kot gledalec. Zmagali so torej Švedi, šele četrti je dospel Norvežan Kjelboten. Favoritu Heggeju sta se pri 40 km zlomili obe smučki obenem. Po mednarodnem pravilniku bi moral biti diskvalificiran, ker je zadnji del proge prevozil z izposojenimi smučmi. Komisija se je postavila na stališče, da tu ni misliti na morebitno goljufi io, da so bile stare smučke zamenjane z drugimi terenu primemo niazanimi. Pričakovati je, da bo ta točka izpremeniena v toliko, da sme tekmovalec izmenjati obe smuči hkrati, če sta o'oe poškodovani v toliko, da z njima ne more več dalje. Presenetilo je dejstvo da kot prvi Srednjeev-ropejec ni dospel Donth, temveč Nemec Wahl. Ne sme se smatrati radi tega Dontha slabejšim; on bo nri prvi priliki dokazal, da je res prvi v Srednji Evropi. Le Italijana Demetza (pravzaprav ie po rodu Nemec in profesijonal, ki ga plačuje Italija po 40 lir dnevno) — so mu smatrali resnega konkurenta. Demelz je momentano na višku svoje forme, treniral je vso zimo v Engadinu in je dosegel višino, katero s svojo telesno konstrukcijo sploh more doseči. Finec Paananen ie dobil slabo številko. Startal je prvi in je pri 25 km odstopil. Sploh se Finci v St. Moritzu ne počutijo dobro, višinska klima jim ne priia iu vsi bolehajo na prebavilih. Toda Švicarjem se ni posrečilo, kar so nameravali; Finci so kljub vsemu pred njimi. Proga je bila ena najtežjih; točno 50 km dolga, skoro na štiri petine se vzpenjajoča- najvišja tečka je bila 2150m. Tekmovanje je bilo težko, sneg zanič, čas prvega zato sijajen. Jugoslovan Joško Janša se je plasiral na 23. mesto kljub ostri konkurenci. Celokupnemu našemu Joško Janša na cilju (pred okrepčevalnico), moštvu pa so čestitali zastopniki večine udeležeuih držav na uspehu; kljub vsem neugodnostim in oviram, ki so onemogočile druge boljše tekmovalce, so dospeli vsi štirji naši tekmovalci na cilj v prav dobri kondiciji. Novost chuge zimske olimpijade je pa obvezna telesna preiskava, ki jo vrše največji strokovnjaki. Vsak tekmovalec pasira šest objektov v pro-vizorui hiši, ki jo jc dal ua razpolago Rdeči križ, Preiščejo mu srce, merijo utripe na ]x)sebnein električnem aparatu, rontgenizirajo ga. Temu sledi preiskava krvi in urina ter dihalnih organov. To pred tekmo. Po tekmi se vse ponovi; zaključke in strokovna mnenja bodo ob koncu olimpijskih iger dobili vsi tekmovalci v |x>sebni mapi. O tem jc »Slovenec« že pisal. — O jugoslovanskem moštvu so se zdravniki izrazili najbolje. Dva naša tekmovalca imala največji volumen pljuč izmed vseh udeležencev tekem. Dva dni loči leknio 50 km od 18 km. Siarlalo lx> 74 tekmovalce.', ker se tekme udeleže tudi oni, ki sicer tekmujejo kombinirano, t. j. v teku in skokih. Skoraj vse udeležene države bodo postavile sveže moštvo. Za nas startajo brata Janša, Režek in Klo-iutar. Upaino, da dosežejo naši tekiuovalci časlno po' Po mesto, in kar ie glavno, izkustvo, da bomo v bodočnosti napredovali z večjimi koraki kot doslej. Kritika nam je naklonjena. Naši zastopniki so vsod deležni odobravanja in odkritih simpatij. Posebno Nemci pridno zasledujejo razvoj našega športa in se vesele vsakega našega uspeha. Gostje hotela Campfer, kjer stanuje naša vrsta, so po večini Angleži in Nemci; vsi so ji čestitali na uspehu in so ji poklonili lepo darilo v obliki velikega etuija čokolade. Tudi od strani Francozov in Švicarjev, posebno pa Cehov, je odšla naša vrsta s cilja burno aplavdirana, za izkušnjo bogatejša in opogumljena za borbo, ki je športna in fair. Športni teden Da je sredi tedna v St. Moritzu vreme nagajalo, že vemo. Vemo tudi, da je naš Janša v teku na 50 km dosegel 28. mesto. Ker tekme tedaj, ko to pišemo, še niso končane, bomo poročali o skupnem zaključku med tednom ali pa danes teden, razen seveda vsakdanjih vesti. Nekaj že vidimo: drsališče v Davosu je res boljše kot ono v St. Moritzu; to so poznavalci že dolgo trdili. Poglej teke na 500, 1500 in 500" m: 500 m 1500 m 5000 m Davos 43.1 2 :18.8 8 : 28.3 St. Morit« 48.4 2: 21.1 8:50.5 Na 1500 in 5000 m sta bila zmagovalca na obeh drsališčih ista, Thoinberg in Ballangrud. Par-krat smo že pisali, da so skandinavski pismonoše med najboljšimi smučarji. In kaj je Hellund, zmagovalec na 50 km? Pismonoša. — Prerez tekmovalne proge vojaških patrol smo prinesli med tednom. — Obenera s prireditvijo tekem se je vršil v St. Moritzu kongres športnih zdravnikov: predsedoval je dr. Knoll iz Arose, zastopanih je bilo 14 držav. Sklenili so, da ustanovijo mednarodno zvezo športnih zdravnikov; dalje so sklenili sodelovanje pri olimpijskem odboru, pri telovadnih in športnih delavskih organizacijah, pri pedagoških društvih in sociologičnih zvezah ter pri higienski komisiji Zveze narodov. — Med ruskimi drsavci sta se letos spet najbolj odlikovala Kalinin in Melnikov. Moravska Slavija je bila v Atenah zopet premagana, dvakrat 1:4. — Everton imn 35 točk, Huddersfield 81, Leicester 33 itd., na Škotskem so pa prvi GIasgo\v Rangers z 42 točkami. — BStt proti Soko 4 : 1, Jugoslavija-Slavija 10 : 1, Viktorin-Concordia 3 : 2, Gradjanski-Hašk 2 : 2. — V Italiji: Torino-Lazio 2 : 0, Milano-Alessan-dria 0 : 6, Juventus-Livorno 2 : 1, Casale-Roma 3 : 2, Inlernazionale-Novara 3 : 0, V seznamu so Genova, Aleksandria in Torino daleč spredaj pred drugimi. — Četrta runda zn zlati pokal v Pragi j.? prinesla te-le rezultate: Sparta je premagala Topliški Sp. klub 3 : 1, Slavija čechie Karlin 7 : 2, Viktorija za Vršovice 4:1. Sestavljen je seznam najboljših ameriških igravcev tenisa; prvi štirje so Tilden, Ilunter, Lott in Alonzo, med damami je prva \Villsova Helena, druga gospa Malloryjeva. — Amerikanci hočejo v borbi za Davisov pokal postaviti dve moštvi, eno v evropskem, drugo v ameriškem pasu. Na vsak način bi radi dobili pokal nazaj. — Sicer je Craw-ford premagal Borotro, vendar je končni rezultat boja med Francijo in Avstralijo za Francijo ugoden, 6:3. — Borotri se v Avstraliji tako dopade, da hoče iti tja in tam ostati. — Belgijska teniška zveza je prenehala z bojkotom proti Nemcem. Peltzer je bil v Ameriki premagan; glej sSlov.« 17. t. m. — Nurmi hoče teči v Amsterdamu na 1500, 5000 in 10.000 m, Ritola na 5000 in 10.000 m. — V Stettinu jc tekel K6rnig 100 m v 10.9, Trofibach 110 m lese 15.6, zn >halIo< prav dobro. V višinskem skoku ne pride Osborne nič več na 2 m; v tekmi z Burgoin je skočil samo 1.88 m, Burg 1.90 m. — Francoski ministrski svet je imenoval predsednika francoskega olimpijskega odbora grofa Claryja za francoskega generalnega komisarju v Amsterdamu. Mednarodna tcžkoatlcteka zveza je priznala Luharov (Estonska) poteg z levico 90 kg za svetovni rekord; svet. rek. profesionalov v potegu z levico ima Rigoulot z 98 kg. — Dunajčan Scheuch (lahka srednja teža) je obojeročno sunil 120 kg. Italijan Canzonieri, peresnik, je pozval Ben Bassa, svetovnega prvaka peresne teže v boksu, na boj. Zmaga in naslov sta bila po 15 rundah pri-sojena Canzonieriju; 13.000 gledavcev v Newyorku. — Sohmcling se še ne bo boril s Paolinom, prvi Paolinov nasprotnik v Evropi bo Bertazzoln. Med tem se bo udaril Paolino s slovitim črncem God-freyem, o kojem smo že večkrat pisali. Bask upa na hitro zmago, pa jc G. 20 kg težji in je vse zadnje boje dobil že v prvih rundah z k. o. — Delaney se bori 1, marca s Неепеует; nato pride na vrsto zmagovalec iz boja Sharkey — Risko. — Bonaglia je v Torino prisilil Delargea v 10. rundi, da je odnehal; svoj čas je Sohmeling odpravil Delargea v 14. rundi z k. o. Beremo, da je plavala Marla Norelius, v Ameriki živeča Švedkinja, 100 m v 1 :08.4!! Kojac je plaval 100 y v 51 sek. — Borg je povabljen na Japonsko iu bo šel. V Dortmuudu so dirkali na 20, 30 iu 40 km; vse troje je dobil Moller in je napravil na 30 km z 31 :06.7 nov rekord tamošnjega dirkališča. — Grassina je v Bruslju premagal Linart v dirki za eno uro. Amerikanec AVhite si je dal napraviti avtomobil s tremi 12 cilindrskimi motorji in s 1350 KS, da pribori Ameriki nazaj hitrostni rekord; ima ga Segrawe s 327 : 972 km na uro. In ko jc začel Vhite poskušati, so mu rekli, da ne sme. Nekaj v avtomobilu ni bilo prav. Campbell, ki tudi poskuša, je vozil zadnjič s hitrostjo ca 275 kilometrov, pa ga je zagnalo ven — in nič se mu ni pripetilo. * * * SK. Jadran. Danes ob 15. uri popoldne morajo biti sledeči igralci in reditelji na igrišču Ilirije: Logar P.. Stoiner, Zor, Rogač, ŽInklarič, Pokom, Benedetič, Logar St., Perko, Brcar, Bonči-na, Banovec, Jamnik, Klier. Carl, Bezlaj, Valentič, Gartner Št.; opozarjajo se radi donosa opreme na igrišče. Vojaški rcprczentaiiri Zagreb : Ljubljana 3 : 2 (2 : 1). Včerajšnja revanšna tekma med vojaškima teamoma Zagreba in Ljubljane je končala z zasluženo zmago zagrebškega moštva v razmerju 3 :2. Tekma je privabila na igrišče Ilirije razmeroma mnogo publike, godba Dravske divizije je pred pričetkom igr ein v odmoru priredila majhen promenadni koncert. Tudi sicer so vojaške oblasti vsestransko podprle prireditev; prizadevanje vojaških oblasti, da sc udomači različne športe tudi med vojaštvom kot izobraževalni n vzgojni faktor, zasluži priznanje in ga treba samo pozdravljati. Obe moštvi sta sestavljeni iz igralcev prvih klubov Zagreba in Ljubljane. Opazilo se je sicer, da nista bogzna kako vigrnjii, toda v splošnem sla je najboljša želodčna grenčica. Pravi „Florlan" Izdelufe samo tv. E. Jeras In drug LJubljana. Dunajska c. 33, Pazite na to firmo, ki je ozna-čeua na vsaki steklenici s pravi n) „FLORIANOM". ose igrali dobro. Zagrebško moštvo je imelo mah hen plus v pogledu tehnike, kar mu je tudi pri« pomoglo do zmage. Jugoslovanska zimsko-sporlna zveza opozarja vse izvežbanejše smučarje, ki se žele spopolniti V smuški tehniki, ponovno na razpisana tečaja, katera bo vodil, kakor že objavljeno, trener naša olimpijske vrste g. inž. T. Hanssen. Prvi tečaj ee vrši v dobi od 22. do 26. t. m. in drugi v dobi od 27. t. m. do 4. marca t. 1. Prijavnina za prvi tečaj 100 Din, za drugi tečaj 150 Din, gre v prid zvez< nemu olimpijskemu fondu. Dijaki, ki predlože dijaško izkaznico, plačajo samo jsolovično prijavnino. Prijave sprejemajo: trgovina Goreč, Dunajska 1, Ealača Ljubljanske Kreditne banke in Fr. Kopriva, jubljana, palača Trboveljske premog, družbe. 1000 FUNTOV ZA 1 REKORD. Anglež srr Charles Wakefield je dal napraviti zlat pokal v vrednosti 1000 funtov (277.600 d j« narjev) za onega avtomobilista, ki bi prekosil Segravov hitrostni rekord na uro 327.972 km. Da« Ije obljublja Segrave onemu avtomobilistu letno rento 1000 funtov do konca leta 1930, če ga do takrat kdo drug ne dohiti. Obe darili sta razpisani za avtomobiliste vseh narodov. KONGRES U. C. I. V PARIZU, U. C. I. je Union Cycliste Internationale (Med. narodna kolesarska zveza). Pod predsedstvom Leona Bretona je imela pomladansko »zasedanje« v Pa. rizu. Petnajst držav je bilo zastopanih: Francija, Amerika, Nemčija, Italija, Ogrska, Luksemburška, Portugalska, Belgija, Švica, Romunija, češkoslovaška, Holandska, Anglija, Danska in Švedska. Jugo« slavije ni bilo. Najprvo so Nemci rekli, da bodo v najkrajšem času plačali zneske, ki jih dolgujejo od svetovnoprvenstvenih tekem 1927. Na predlog Amerikanca Franka Kramerja jo bila kaznovana avstralska zveza s 5000 franki, ker ni izpolnila obveznosti nasproti nekaterim ameriškim kolesarjem. Dokler te kazni no plača, ni Avstralija članica U. C. I. Dalje so poravnali od leta 1925. obstoječi spor glede stockholmskega dirkališča. Sprejeli so v U. C. I. novo holandsko kolesarsko zvezo. Sprejeli so v Zilrichu izdelani novi redovnik glede ko« lesarjev-vodnikov. Določitev rokov za letošnje sve» tovnoprvenstvene tekme v Budimpešti se je takole izvršila: 15. avgusta svetovno prvenstvo za amatere; 18. avgusta preddirke za prvenstvo na dolge razdalje; 19. avgusta prvenstvo profesionalov na kratke razdalje; 10. avgusta končna tekma za svetovno prvenstvo na dolge razdalje. Cestno svetovno prven. stvo profesionalov se bo izvojevalo zase, ne skupaj z amateri, kot je bilo lani. Svetovno prvenstvo na dolge razdalje se pa vrši, kakor vidimo, za obe kategoriji skupna Per acclamationem so zopet izvolili vso prejšnje člane predsedstva, na čelu jinf Leona Bretona. Najugodnejši mfenp oblačil lastnega izdelka nudi tvrdka JOS. ROJINfl, Ljubica f Glasba 0 romunskem pevskem zboru »Paniarea. Ro-maniei«, ki trenutno koncertira po Franciji in zgor« nji Italiji, prinašajo tamošnji največji dnevniki naj. laskavejše ocene. Močno naglašajo skladnost zbora, njegov izvrsten glasovni inaterijal ter izredno visoko, umetniško podavanje, kar jo brez dvoma zasluga odličnega dirigenta g. M. Boteza. Zbor izvaja na svojem ljubljanskem koncertu izredno bo« gat tridelen spored. V prvem delu poje razne du« hovne skladbe, v drugem delu prinaša nekatera dela neromunskih skladateljev kakor Mokranjca, Munioszka in Beethovna in v tretjem delu pa izključno romunske skladbe, predvsem tipične romunske plese. Brez vsakega dvoma je, da bo koncert izredno zanimiv in prepričani smo, da bo poset s strani občinstva tudi zelo mnogoštevilen. Predprodaja vstopnic v .Matični knjigarni. Knjige in revife »Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva v Mariboru. 2. številka. Urednik A. Žmavc. >Naše gorice« so postale našim vinogradnikom ljub gost, katerega vsak mesec željno pričakujejo. Ta številka je iznenadila lako po obsegu (4 tiskovne pole) kakor po izredno bogati vsebini. Tu najde napredni vinar vse, kar mu je za njegovo obratovanje tako nujno potrebno. Članki so deloma teoretični, deloma praktični. Tako mora tudi biti. Našim vinarjem sicer prijajo navodila za neposredno praktično rabo, ali hočejo pa tudi še kaj več, želijo vpogledov v druga panoge kmetijsha, v razna obsežnejša gospodarska vprašanja. In vse to nudijo >Naše gorice«. Kdor še lista nima, naj ga nemudoma naroči. Prospekt dopošlje na zahtevo upravništvo »Naših goric: na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Kupujte sfadionshe srečke! Žrebanje bo nepreklicno dne ZS. marca Poslano 7.ozirom na notico, objavljeno v »OrjunU št. 7. pod naslovom ^Italijanska Liebesgabe« in ker dostavlja »Orjuna« k temu poročilu še vprašanje, na kak način je bilo mogoče omenjenima študentoma pridobiti si toliko naklonjenosti g. mar-chesa (iavottija, izjavljata prizadeta sledeče: Zvedela sva, da so razpisane štipendije od strani italijanske vlode za jugoslovanske študente. Med drugimi kompetenti, med knterimi so bili celo Orjunaši, sva tudi midva vložila prošnjo v namenu, da prideva kot študenta med svet in da se mimogrede naučiva jezika, česar se ne sramujeva priznati. G. gen. konzul jo imel nalogo, da odloči, kdo naj dobi štipendijo in je določil baš naju, njemu dotedaj docela nepoznana študenta. Odločil pa je siimo nn podlagi gimnazijskih in univerzitetnih izpričeval. Iz pomisleka, da no bi mogoče šlo za kak političen namen, sva se informirala pri različnih odličnih osebah, ki pa v danili okolščinah niso videle nikake tozadevne nevarnosit. Ne prej ne poslej nama ni ne g. gen. konzul ne kaka ital. oblast na kak političen ali celo šplonski namen namignila. — Tone Zupančič. — Pneelj .Toie, gospodarstvo Slovenska orodukdla premoga 1927 VCoraj srrto objavili podatke o produkciji ln oddaji premoga v Sloveniji v mesecu decembru 1927. S tem smo dobili podatke za celo leto 1927. Naslednja tabela nani kaže razvoj produkcije od 1912 do 11)27 (prva številka pomeni produkcijo r tisoč ton, drugu delavstvo v tis. in tretja povprečna letna produkcija enega delavca): prod. del. na 1 del. 1912 1431 7.3 197 1913 1587 7.2 220 1914 1326 7.2 185 1915 1386 6.5 214 191(i 1500 7.3 '->05 1917 1343 8.3 162 1918 1088 8.5 127 1919 1170 10.5 111 1920 1216 11.6 105 1921 1294 11.9 109 1922 1554 11.2 138 1928 1697 11.5 148 1924 1880 12.6 150 1925 1822 11.9 153 1920 1678 10.2 165 1927 1912 8.7 220 Med vojno je produkcija premoga v Sloveniji zelo padla in dosegla v letu 1918. svoj minimum s 1,088.000 tonami. Po vojni pa sc je stalno dvigala do 1924, ko smo doživeli višek inflacijske konjunkture. Do lela 1926. je v zvezi z deflacijsko krizo naša produkcija premoga padala in dosegla lela 1926. samo 1,678.000 ton. Lani pa se je začel gospodarski položaj boljšati, kar se vidi iz naraščajočega odjema industrije in je produkcija dosegla rekordno višino 1,912.000 ton, kar predstavlja 121% predvojne produkcije (1913). Vendar je prodaja zaostajala za produkcijo in so se zalogo v lelu leta zvišalo. Koncem januarja so znašale te 58.000 ton, so se koncem februarja zvišale na 68.000 ton in so se gibale v tej približni višini do septembra, ko so poskočile na 78.000. v oktobru so se znižale nn 77.000 ton, v novembru in decembru pa zopet narasle na 88.000 Ion. Od celokupne oddaje so največ vzele železnice (ca 47%), potem je prišla Industrija s ca 33%, razni odjemalci s 8.5%; izvozili so premogovniki ca 3% oda je, sami pa porabili ca 7%. Število zaposlenega delavstva se je v lanskem letu znatno znižalo. Največ je bilo zaposlenih delavcev januarja (9.432), najmanj pa junija (8.320) in je do konta lela naraslo na 9.138. Navzlic reducirane mu staležu delavstva za 17%, je produkcija v 1927 narasla napram 1927 za 14%. Produkcija, ki odpade na 1 delavca povprečno letno se je zvišala od 165 na 22u ton. torej za celih 33% v teku samo enega leta. S tem smo dosegli predvojno povprečno produkcijo 220 ton na 1 delavca. K temu pripominjamo, da je znašala povprečna produkcija 1 delavca v celi državi lela 1926. 143 Ion, lani (naša cenitev 147—150 ton). Najmanjša je bila 1926 povprečna produkcija v Hrvatski (71 ton), največja v Dalmaciji (256 ton), nadalje v Bosni 161 in v Srbiji 136 ton. Za 1927 še nimamo podatkov. RPraktična dopika (Konec.) II. Nanovo in samostojno, takorekoč v eni sami knjigi vstvari »praktična dopika< knjigovodstvo tistemu pridobitniku, ki ga je doslej moral pogrešali. Je torej opisana metoda prikladna za vse. ki doslej niso vodili računa o spremembah svojega poslovnega Imetja, ker jim brez posebne obremenitve omogoči spoznavanje doseženih uspehov svojega obrala. Velja to za vse večje obrtnike in podjetnike, posebno tudi za pridobitne in gospodarske zadruge, za kavarne, restavracije, hotele, agenture, administracije itd. Zelo koristno pridobitev pomeni ta metoda tudi za izvrševatelje prostih poklicev, kakor so n. pr. odvetniki, notarji, zol>ozdrnvniki, dalje za lekarne, drogerije, posredovalnice,, tehnične pisarne ild. Bilanciranje bodo knjigovodstva v splošnem nevešči opravili z. uporabo lahko umljive in pregledne bilančne tabele, verziran knjigovodja pa more seveda bilancirati samostojno po običajnem trgovskem načinu. 1П. Tudi upravnemu aparatu more novi način knjiženja koristiti najbolje, n. pr. za društva z gospodarskim programom, razne korporaclje, olrtiinske, oblastne in državne ustanove ter njih pridobitne naprave. Vsem tem omogoča opisano knjigovodstvo zelo prikladno naslonitev na proračun, v okviru katerega se Imajo gibati dotični računopolagači-Posebne važnosti pa bi istotako moglo biti tudi za upravno računovodstvo kol tako, ki je, celo kar se tiče državne uprave, postala tako .jKorna, da bi strokovno izvedena reorganizacija donesla ne-le manjkajočo preglednost in olajšanje ter poenostavljenje poslov, marveč tudi izdatno pocenitev upravnega aparata. Tabelarna knjiga, koje oblikovna ureditev samaposebi že daje interesentu navodilo za spoznavanje knjižnega poslovanja, je že v tisku (manjši in večji format) ter jo bo obenem z »navodilom« za vknjiževanje dobiti pri Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, odnosno navodilo tudi pri avtorju samemu. — Drago Lunder, viš. rač. svetnik v p. Tržna poročila Ljubljana, 18. 'februarja. Žito. Hausse na naših tržiščih se je ustavila. Špekulacija, ki je pognala zadnje čase cene tako gor. je nekoliko r>°Pusdla. Elaga je v prvi roki malo, vse sc nahaja v čvrslih rokah, špekulacija pa skupno dela. Vesti o velikem uvozu madjarske pšenice so pretirane. Madjarsko blago je bilo zaključeno: za kg 2% po 32 pcng6 Murakereszlur in pride v ljubljani stat 3.75; po tej ceni pa se dobi tudi že baška pšenica, pa še boljše kakovosti. Vzrokov za dvig cen na naših tržiščih je iskati v špekulaciji, kakor smo že poročali prejšnji teden. V kratkem bi se imele vršiti velike dobave moke za vojaštvo za več mesecev skupaj. Znano pa je, da vojaštvo nakupuje moko po cenah v razmerju s ceno pšcnice. Zaradi tega so cene dvignili z mnhina'-iia-mi. — Danes stane baška ršenica v Novem Srdu 342.50— 347.50 napram 347.50 konccm prejšnjega tedna. Ponudbe blaga so dokaj majhne. Tudi moka je čvrsta in slane danes srednja vrsta 480 v Novem Sadu (preišnji teden 475). Koruza je pri'ično čvrsta; nova prompt stane 250 Din napram 242.50 Din preišnii feden, za ma-rec-mai pa 260 Hi n nanram 252.50 Din. Ker je vojvod;n5; Strojne zaključene po 70. Državni papirji so ludi la teden narasli tako v Zagrebu kakor v Belgradu. 7% iuv. pos. se je v teku tediia v Zagrebu učvrslilo om. FELLERJEVii PRAVO KAVKAŠKo PO-. MADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOZE On» Vam izgledi gube in brn/.uotine dela kožo gtbko n nežno briše sledove staran |a. vstvarja mladost in le j oto. Iznenadilo Vas bo s kak iio br/.ino iz«in njo solnčne peite ko*ne tira'.de. rudečilo nosa. mo/.o ji /aie-ilavci in drugi vsakivrsini uedosl-tki kože. 3FELLER.IEVO MnčNO POMAlH) 7. A • RAST LAS. kMera preprečuje i/pad n e las. prerano osiv.jenje. čisti lasne jusk ne. dela lase mehke, gibke, bujne ter pospesu e njih rast. /.a poizkus i lončka ene ali po 1 lonček о<1 vsake B Kina pomade / omotom in poštnino vred za № Ihti. 'a V Vaftotn interesu je, da pošljete denar vnaprej, ker plakate po povzetju radi p lAtilib stroSkov I" llio vet Nariif-ila nasloviti Jasno Lekarnarju EdtiCN V rCLLER S1UUICA DONJA tltotrg 134. Srednii devizni teča š n* 1'ub'i. borzi cd 13 U. do 17. M. 1Q98. Dne Berlin Turih Dunai t.OII'IOII \ew»ori< j Pari' Praan Trsi \ 13. im- um— 801.77 Л7 52 51/9 1 223.77 loa.hO 3i 1.45 f 14. i tf 8-— 1045.— , 8П.75 277.»3 . 56.90 — 168. >0 ЗОГбе 15 13Г>8.— 109'i.30 801.75 277.63 56-^2 — 161.811 3 1 50 16. 1 138.50 1095.— 80I.9H 277-61 > 5I.-9 1 — 168 77 3i 1.50 17. 1 358.50 10.5.— 801.90 277/0 56.90 — 168. 85 301.65 | y mmmmm^i 5? mnogoštevilne Izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob krutem udarcu, ki nas je zadel s prurano izgubo ljubljenega soproga, papana, starega papana, brata, tasta in strica, gospoda Ignacija Žartffa se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. — Posebej nas pa veže dolžnost izreči našo globoko obćuttno zalivalo proč. gospodu župniku dr. Gvido Ran',u in častitim oo. frančiškanom, zastopnikom raznih društev, korporacij in oblasti, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, pevskemu zboru za ganljivi, v srce segajoči žalostinki, končno vsem mnogobroinim prijateljem in inancum, ki so naši ga nepozabnega pokojnika spremili v lako častnem številu na njegovi zadnji puli. Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 23. t. m. ob 7. uri ziulraj v larni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani V Ljubljani, dne 19. februarja 1928. Žalujoči rodbini ŽARGI - KHAM. " . .. ____ t- ■ i EJnitiljaoska kreditna Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca. 10,000.000 Din Centrala : Ustanovljena leta 1900. Ljubljana, Dunajska eesta Podružnice: Brežice, Cel|e. Črnomelj, Kranj, Maribor. Melkovlć, Novi Sad, Novo mesto. Ptuj, Haiek, Sa.ajevo, Sloven|giadec, Split, Slbenlk, Gorica, Trst. Se priporoča za vse bančne posle. Brzofavnl naslov: Banka L)ubi{arta Telefon Stev.: 2861, 2413, 2502, 2503 Del anifiškiga vojnega brodovja, v ospredju Saratot'a-. ki more sprejeti nad svoj krov 100 anionov m hydroaviuiov. I лi у ."tanek Aljohinu CnpnblniH-o pri ruski ljubiteljski tekmi v Petrogradu 1. 101-4 tik t>red vojno. Aljohiu i um uniformo Pruvniškc Akademije, katere dijak jo bil takrat. Proslava 25 letnice g. Betetta Premijera „Marte" ' Snoči je bila v operi premijera Flotouc npere »Marta« in obenem proslava 25 letuice umetniškega delovanja g. opernega basista g. J .Betetta. Zaslužnemu iu priljubljenemu umetniku in vzgojitelju so na odru iskreno če. »titali, imenujoč ga mojstra-pevca slovenske- j pa. Tudi mi mu čestitamo, želeč mu še dolgega ; uspehov polnega življenja na našem opernem 1 odru. kateremu je resničen ponos. Zal. da so j ravno to »Marto« porabili za proslavo. Koristi ' od nje si De morem predstavljati za sodobno i glasbo nobene, kvaliteta tudi ui taka. za pri- 1 bližni čas Blodečeua Holandca ali celo boben- | jzrinna je zastarela. Ljudstvu je bila pa ue- J mara baš zato všeč. Poleg jubilanta, ki je kreiral več kot je bilo mogoče, je pri premrjeri rlasti blestel g. Banovec, kakor le redkekrat. Tudi ge. Davidovi gre hvala, imela je mesto- j ina silno visoke kolorature. čeprav s patosoin I ne učinkuje, dalje ge. Medvedovi za trud v ! igri, pevski se radi glasu težje uveljavi, dasi ! ima šolo in sposobnosti. Opero ie vodil solidno g. Balatka. V. N iteski cestni ropar Vitežki značaj Špancev, podedovan žc po tradiciji, šc do danes, kljub vsemu kulturnemu napredku ni izumrl, kar dokazuje slučaj, ki se je pred dnevi zgodil v odličnem mestnem delu Madrida. Nekrvavi napadi, ki se zaključijo s tem, da napadalec iztrga osamljenim ženskam torbico, se pripete v Madridu tako redko, ali tako gosto, kot povsod drugje. Toda pred kratkim sc jc pripetil pred palačo E1 Debate v Madridu slučaj, ki je za Špance vseh družabnih slojev značilen za njihov obzir do nežnega spola. Pozno, ob 11 zvečer jc šla po ulici Callc Ve-lasquez, ki je bila žc popolnoma prazna, kakih 50 let stara dama domov. Naenkrat skoči izza bližnjega drevesa ropar, v namenu, da oropa damo. Toda dama se ie preveč ustrašila; padla je na tla in sc zelo poškodovala. Na daleč ni videti žive duše. Kaj stori pre-drznež? Obzirno dvigne ponesrečeno žensko, ji ponudi z diplomatsko galantnostjo roko, sc na dolgo in široko opraviči zaradi njemu samemu skrajno neprijetnega dogodka* in obljubi, da bo v bodoče pri njej izvrševal jvoje Gledališče je prineslo. romantičnega Ko-standovega: ("Vrana de Bergeraca v prevodu Milima Dimoviča. Publika je bila hladna. Kritika pa se obširno bavi z dramo, posebno šc j * prevodom kot takim. I Najboljši jugoslovanski pisatelj komedij fn dosedanji režiser sarajevskega gledališča, Branislav Nušič, osnuje v kratkem v Belgradu zasebno gledališče, ki bo uprizarjalo največ njegova dela. Zopet svojevrstna ideja! Mor-!a uspe. Prečhija slika predstavlja berlinskega profesorja Кеуаегја. Je kirurg, ne pa prijatelj no Ža. Raka zdravi v prvi vrsti z elektriziranjcm obolelih organov« Njegova metoda ima prednost zlasti v onih slučajih, v katerih je operacija po mnenju zdrav, nikov neizvedljiva. Isidora Duncan — in mačke > Nenavadno strašna usoda plesalke Iztđo re Duncan je tajna nedoumljivih božjih sodb, po kateri brskati človek nimu pravice. Ker sfl Je pa tega že lotil židovski peresar in podal javnosti svoje doumetje v praznovernogrozlji« vi omaki, češ da so se nad Duncanovo maščevale — mačke, »ta misterijozna bitja« (!) — je prav, da si stvar ogledamo od druge strani Izidora Duncan je obšla zemljo plešoč — v polni nagoti. Bila je lepa in bfla je v svqji stroki velika umetnica. Visoko kulturen, plemenito vzgojen človek je mogel brez dvoma ob njeni lepoti in njeni umetnosti uživati, ue da bi se mu pri tem porajale umazane misli in nizkotna poželenja. Toda bodimo iskreni i Koliko takih ljudi pa bodi danes po zemlji« posebno med velikomestno gledališko publiko? A Izidora je nastopala pred vso,'in ne samo izbrano javnostjo. Ali ni s tem kršila prve odlike in zapovedi, ki je dana človeku in posebno ženski zaradi svetosti devištva in materinstva — sramežljivosti? Kršila v sebi in tisočih, milijonih drugih? Resnično, to je nekaj drugega nego pogin nekaj ostudnih mačk, ki davijo mnogo raje koristne ptice ne* go miiš in podgane. Zaničevanje Izidore Duncan proti takemu »usmiljenju«.', ki v časih, ko na tisoče nebogljenih starcev in otrok prenočuje po kanalih in pod mostovi in blodi po svelu brez strehe in pomoči, zbira in neguje v lepi vili pse in nmČke — to je gotovo le simpatična poteza v značaju pok. plesalke. Mislim, da bo Izido-ta Duncan v tem pogledu mnogo lažje dajala odgovor pred večnostjo in človeštvom nego ona »usmiljena; grofica. MaročaHte ,Slovenca* I — Tukaj sem vjel v poletju influenco. — A jaz hodim semkaj že tri leta in nisem vjel niti enega karpa. Zadnje dni je Belgrad dobil več pomembnejših obiskov. Prišla je znaua danska pisateljica in bo-riteljiea za žensko emancipacijo, Karin Mi-rhaelis, si par dni ogledovala mesto in okolico, potem predavala o: Ljubezni, zakonu in razporoki in drugič: Kadar smo žene bolne, dala zanimivo izjavo o Radiču, napravila par izletov s predavanji po Vojvodini, vrgla bel-grajski senzacij žejni publiki koš dovtipov (morda zato, da je dosegla večji aplavz), poleg tega skicirala par resnejših misli (o razporoki, zavarovanju mladih deklic, ljubosumnosti), sedla ob številnem spremstvu na brzo-vlak in oddrdrala. Morda bi tudi del slovenske publike zanimale njene izjave Evo jih nekaj: Moški so krivi, če žena postane poulična ženska. Niti ena od pocestnic ni svojevoljno izbrala te poti; vržena je bila nanjo slučajno ali pa radi razmer, in vse le so globoko razočarane in nesrečne. Če se žene danes borijo za svobodo, se ne borijo zato, da bi imele po dvajset lju-bavnikov. Mnogo nezadovoljnih žena iz raznih držav poznam, pa imajo vse isti ideal: ljubiti enega in živeti zanj. Mati in otrok sta nerazdružljivn, Brezpogojno pripadata drug drugemu. Režiserja Hansa Brockmamia in njegove Uudi бшо videli lani v uspeli VVedekindovi: Muziki, ki jo je prinesel tudi letošnji mariborski program. Te dni sc je na poti iz Carigrada Broek-mann zopet ustavil, toda z ljudmi slabše kakovosti (brez Ferdinanda Bonna, go. Heinzo-ve i. dr.). V torek so dajali Hauptmannovo naturalistično: Rozo Bernd, v sredo pa Strind-bergovo: Pohujšljivo sonato. Umetniškega u?peha skoraj ni bilo (blagajua pa polna). Ene) stvar je pokazal Brockmann: da je mogoče s srednjim ensamblom doseči vsaj skladnost in harmonijo, Če si človek vzame truda in dela. Od po tujih državah potujočih dramskih skupin bi človek mogel zahtevati malo več, posebno od Nemcev, ki imajo poleg Rusov najboljše odrske moči. Posebej še zato, ker *e je nekaj ljudi iz Brockmminove družine šolalo pri Reiuhardtu. # Eden najboljših ruskih zgodovinarjev, g. Aleksander Kiesevveter, se že dalje časa mudi v Belgradu in ima napovedanih cel ciklus predavanj na narodni univerzi. Prvič jo predaval o evrazijstvu, kjer je pobijal trditve, da Rusi pravzaprav niso Slovani, ampak iz Azije (toseljen narod, ki se je poslovenil. Drugo je bilo še zanimivejše: O karakteristiki ruske zgodovine, kjer je kratko, a jasno razvil vso rusko zgodovino in njene stike z evropskimi narodi. Boljševizem, pravi, je samo pokazal, da Rusija ne more iz kolesnic splošnega evropskega razvoja. Izzvale so ga slučajne okol-nosti. Svojo nalogo je že izpolnil iu je brez dvoma obsojen ua smrt. * Mete VGIČ ibhnkh vrvem Kral jičina frizura V Parizu je vzbudila afganistanska kraljica, ki dosedaj še nikoli ni bila v Evropi, veliko pozornost, za katero bi jo lahko vsaka njena sovrstnica zavidala. Vsi Parižani, ki so bili toliko srečni, da so prišli v njeno bližino, sc niso čudili le mikavnemu nasprotju med njeno orientalsko lepoto in okusom, s katerim nosi svoja evropska oblačila, temveč tudi ponosu in prostodušnosti, s katero nastopu med sicer popolnoma tujim svetom. Ko se je vršil pri predsedniku republike velik diner, je kraljica vprašala po kakem spretnem brivcu. Priporočili so ji pravega vlasuljarskega umetnika, ki šteje med svoje goste najelegantnejše datne in soproge diplomatov. Umetnik je pustil naslednjega dne vse dame, ki so čakale nanj, na cedilu in je šel h kraljici, ki ga je čakala z do tal spuščenimi lasmi. Afganistanska kraljica ne zna povsem gladko francoski in je povedala to, kar je hotela, zelo na jedrnat način: »Odrc-žite te lase proč!« Figaro francoske diplomacije pa je sam tudi nekoliko diplomata. V trenutku je prccenil položaj in pretehtal posledice. S spoštovanjem sicer, toda odločno hkrati jc zavrnil žrtev kraljevskih las. To bi bilo še huje kot napaka, to bi bil greh, in sicer prav nekoristen greh.« Vsa zadeva se da urediti na mnogo lažji način in kraljica mu je s kretnjo sama pokazala, da bi bila zadovoljna tudi z ogromnim vozlom iz kit. Toda vlasuljarski umetnik je odkimal in prosil za potrpežljivost. Iz razkošja kraljičinih las je napravil umetnino. Zgnetel, razvrstil in sčesal jih je tako, da so izgledali kakor bubi frizura najnovejše vrste. Na ta način jc ustvaril novo modo in marsikaka damica kaže že seduj svojo glavico možu z zagotovitvijo: »Vedi, da si jih bom zopet pustila rasti, Segajo mi žc do kolen.-i •-trgovske transakcije* le г njenim dovo-ljcnjera. Nato je lopov spremil svojo žrtev do bližnje rešilne postaje in od tu celo do stražnice, kjer so napravili zapisnik in obdržali junaka vsega dogodka. Najbrž bo možakar zaradi olajševalnih okolščin dobil le nizko kazen. Ljubezen je slepa Mlado dekle v Milanu, Maria Agnes Premoli, je čitala v nekem milanskem časopisu: »-Mlad mož išče družabnika(ico) s 150 tisoč lirami gla\nice za važno in dobička-nosno industrijsko podetje.« Dekle je šele pred kratkim prišlo iz male vasice Sant Aleeio pri Padovi v Milan in je bilo še povsem neizkušeno. Službo je našlo hitro, in sicer v veliki trgovini Emilio Malserpa v Via Pergolese. Lastnik tvrdke je kmalu popolnoma zaupal svoji novi pridni uslužbenki. Kot strela z jasnega neba pa jc učinkovala nanj vest, kateri sploh ni mogel verjeti... Toda idimo po vrsti. Maria Agnes je na inse-rat odgovorila in kmalu se je zglasil pri njej mlad mož Andrea Brambilla, ki ji je pojasnil, da gre tu za ustanovitev tovarne »Moderni parni obrat<, ki bo imela če veliko bodočnost. Gre pa le zato, da se tovarna čimprej zgradi in spravi v obrat. Teh »umazanih« 150.000 lir bo kmalu zopet v blagjni in sledili bodo бе milijoni. Če bi Maria Premoli le malo poznala ljudi ali pa, če bi bila vsaj malo previdna, potem bi gotovo opazila slabo in občo ne-zaupnost vzbujajočo zunanjost tega pomilovanja vrednega mladeniča. Njegova več kot oguljene, strgana obleka ni nič kaj kazala, da tiči v njej »zastopnik veleindustrijc«! Toda Maria Agnes vsega tega ni videla. Kajti bila je slepa — od ljubezni! Pota človeSkih src so čudovita*, krasna deklica nežne postave in solnčnih oči je bila do ušes zaljubljena v grdega, dolgega, mršavega in povsem neugodno izgledajočega Brambillo. Sklenile jc, da mu zaželjeni denar preskrbi. Ko so se vsi drugi njeni poskusi izjalovili in ko jc Brambilla grozil, da jo zapusti, sc jc vdala njegovim zahtevam in podpisala svojega gospodarja na predloženo ji menico za 150.000 ■ir. Maria jc sprva obljubila svojemu branilci, da pride osebno k razpravi, pozneje pa je premislila: Preveč mc jc sram, vse ;,.cveč!... V zapor bom pa točno prišla!-^ Obsojena je bila in contumaciain: tri leta in štiri mesece ječe. Sodišče jc spoznalo, da je krivda Brambille večja kot njena in jc obsodilo Brambillo na 4 leta in cn mesec ječe. Nesrečna Maria Agnes ima sedaj dovolj časa premišljevati o zlobnosti ljudi in resničnosti pregovora, da je ljubezen slepa. Redkost. I IIEI^CRIIIAAn^ pisalni slrol ima soetooni slooes, nad 2.000.000 str o ep o I I |ћ B^D 1СЛ L'< nUlll/CKWvUl/ prometu, nedosegi.lo o trpežnosti in osled tega naicene.il. kUl/i D^ IK^^IM« ul ubl ana, S;lenburgoot сав/i. Telelo.i st. 20 8C 3 в w B a a 9 u & 9 (Л Pozor! Pozor! imdljshe zadruge in preprodaiald! Predno se odločite kjerkoli za nakup rudninskega ali kostnega SIMRfOSrATA zahtevajte ponudbo od nas I Garantiramo prvovrstno kakovosti Cene brezkonkurenine 1 Zahtevajte povsod le Superfosfat znamke »9 DANICA" „Danica* d. d. za kemične proizvode zastop ljubljena, Langusova ulica 7. a S -i e c o л 0) a o rt rt 3 rt si* Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol. L VV- ' - 1 2 leti kredita Vseh vrst stroii za mizarje in kolare posamezno in v celoti z ali urez montir motorja Po nolarmeniki Welhrr Werhc I. Wachs(cin Wien X.. Laxeni>urgersir«sse 12 •^Скк Radio Nauh o radioleimlhi Spisal Leopold Anđreć Broširan Din 60"—, vezan Din 76'— Jugoslovanska Knjigarna v LsubMani. I Kmetovalci, gnojite s ijevo soljo I na en hektar (l3/* orala) s sledečimi količinami 40u/o kalijeve soli: na žitih in travnikih 100 do 150 kg (.">0 do 75 kg na oral). Na krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi 200 do 300 kg (100 do 150 kg na oral). Na hmelju, vinogradu in so-čivju: 250 do 350 kg (125 do 200 kg na oral). Večjo tu navedeno količino rabite na hektar (oral) tedaj, če v istem letu niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem. Vsakoletno gnojenje s 40% kalijevo soljo, superfosfatom in apnenim dušikom je edino sredstvo za dosego največjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje. Že mešano gnojilo „Nitrofoskal Ruše" je zelo priporočljivo. — Agrikulturno kemični urad Zagreb, Trg N broi 4/o, ki deluje po nalogu znanega nemškega „Kali sindikata", Vam da vedno brezplačno vsa potrebna pojasnila kot brošure od vseh vrst umetnih gnojil Stavbeni les na oftrohc, krajše ali daljše, dajem vsem onim, ki si nameravajo postaviti lastno hišico za stanovanje I ran |CS(ia lnđus(rya Lfubljana. Dolenisho cesta iHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiia fnteresanlno broJuro uspešnem zdravljenju tolčnih kamnov Ц»т pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku РмдаКVviahršdstta t? P ■■ i i fe t k o, = f IIHIIIlilfll IlIltinllllMIlirVlinilirf \m$ In sllčne reumntično-neura'gične bole~ti le-čitet — Izlečenje v 3 itneh »aiamfano. Zdravilišče dr. BOMCINA-EINETTI Trieete, VI Fabio Ftlz' 23. mestni tesarski moistei Tel. 2379. Ivan Zakofnlk Ljubljana, Dunaska cesta 46. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne lesene stnvbe. ostrešja hiš. vile, tovarne, rerkve in zvoniki, stropi, ra/.na tla, stopnjice. ledenice, paviljon, verande lesene ograje itd. Uradba lesenih mostov jeotem, ko si bil visok, doživiš vso sramoto. Nesrečni so zavoljo tega veliki, kajti oni lahko padejo! Tako divje sem se zadri nad sužnjem, da je kakor 9tar pes odskočil zadaj za mene; neto sem odšel do alabastrske dvorano, kjer me je straža pustila naprej. Sredi dvorane blizu vodometa je sedela Kleopatra -*1|Л i in okrog nje so bile Karmion in Grkinja Iras, potem Merira in druge njene dvornice. »Pojdite,« jim je rekla, »želim govoriti s svojim zvezdoznancem.« Nato so odšle in naju pustile sama. »Stoj, kjer si,« je rekla in se prvič ozrla kvišku. »Ne hodi mi blizu, Harmakis; ne zaupam ti. Nemara imaš drugo bodalo. No, kaj imaš povedali? S kakšno pravico mi segel v besedo, ko sem govorila z Rimljanom?« Čutil sem, da je kri vrela v meni kakor v viharju; bridkost in skeleča jeza se je polastila mojega srca. »Kaj imaš ti povedati, Kleopatra?« sem ji odgovoril pogumno. »Kje je tvoja prisega, ki si mi jo prisegla pri mrtvem iVonkau-re? Kje je sedaj tvoj poziv, s katerim poživljaš tega Rimljana Antonija na boj? Kje tvoja prisega, da me boš vpričo Egipta proglasila kot svojega soproga?« Tako govoreč sem se kar davil in umolknil sem. »Res lepo pristoja tebi, Hnrmakis, ki nisi nikdar prisege prelomil, da mi tako govoriš o prisegah!« je rekla porogljivo. Л vendar, ti prečisti svečenik Izide, ti prezvesti prijatelj, ki nisi nikdar izdal svojih prijateljev, ti prostanovitni, vse časti vredni, pošteni človek, ki nisi nikdar prodal svoje dedne pravice, svoje dežele in svoje stvari za bežno ljubezen ženske — po čem sodiš ti. da je moia beseda prazna?« »Nc odgovarjam na tvoja zbadania, Kleopatra,« sem rekel in se premagoval, kolikor je bilo v moji moči, >saj sem zaslužil vse to, dasi ne od tebe. Po tem-Ie sodim. Odhajaš obiskat Antonija, odhaiaš, kakor je rekel tisti rimski lopov, oblečena v najboljša oblačila, gostit se ž njim. katerega bi morala dati jastrebom, da bi se ž njim gostili. Kakor se meni vidi. si morebiti na leni, da boš razsipa'a zaklade, ki si jih izmaknila iz trupla božanskega Menkau-re. da boš one Zaklade, ki so bili shranjeni v pomoč dežele, kadar bi njena stiska do vrhunca prikipela, po razuzdanih gostiiah, ki bodo dopolnile srnmoto Egipta. Po teh znakih, vidiš, vem, da st prelomila prisego in ukanila mene, ki sem te ljubil in ti verjel. In še tudi po tem, da me danes obsipaš z zbadanjem, ko si mi šele sinoči prisegla, da se poročiš z menoj, in si me vpričo tistega Rimljana javno osramotila!« »Da se poročim s teboj? Jaz sem prisegla, da se poročim s teboj? No, kaj pa je zakon? Ali je zveza src, tisla vez, ki je lepa kot tančica in lažja od tančice, ki veže dušo z dušo, ko plavate po sanjavi noči strasti, vez, ki se morebiti stopi v rosi zore? Ali pa je železna spona prisiljene zveze, vsled katere se mora drugi potegniti pod morje okoliščin, ako se pogrezne eden, in mora kakor kaznovan suženj poginiti od neizbežne pokvarjenosti?* Zakon! Jaz da bi se poročila! Jaz da 111 = 111 = S * b a > r G i: t- = = 7. =5 'Ji = = Г ^ " s ; = ž " !• T. S ~ ? ? * s " J i - ^ ' * » Kžf » * Te besede se nanašajo na običaj Rimljanov, ki so prikovali z verigo živega hudodelca k telesu drugega, že mrtvega. bi pozabila na prostost in negovala najhujšo sužnjost našega spola, ki nas vsled sebične volje možkega, ki je močnejši, še vedno veže do življenja, ki nam je postalo zoprno, in primora do uslužnosti, ki je ljubezen več ne posvečuje! Čemu sem potem kraljica, ako se s tem ne morem rešiti zla nizko rojenih ? Zapomni si, Harmakis! Doraščena ženska se mora bati dvojnega zla — smrti in zakona. In od teh dveh je zakon hujši. Zakaj v smrti utegnemo najti pokoja, v zakonu pa, ako ni pravi, moramo najti pekel. Veš, ker sem vzvišena nad dih preprostega obrekovanja, ki bi zavidno uničil one, ki iz prave kreposti no• i rf 'v M 5 n S ti JC => — z I p 4 % e n h ? S? T Г b o: 2. ■>• 3 _ P I c » Л N W 9 itt " Л _ te c 5 5 3 o s • s ? s — o 3 * - -1 2 п e § g I l D C m e = C ji j < t 3 f 2 O ■ e x B i g" I C > z X ^ n a it c S P i > S s 5 5 3 CT ElilEIII MALI OGLASI Vsnkn drobna vršilca t 50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla* 3 ali Л Din. Oglasi ni d devel vrstic se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. S/užbe /sče/o ORGANIST s Primorskega, zmožen tudi tajništva, išče službe v Jugoslaviji. Ponudbe na Uredništvo »Cerkvenega glasbenika«. DEKLE ~ pridno in pošteno, katero zna tudi nekaj kuhati. išče s l u ž b e pri manjši boljši družini s 1. marcem. - Bres'ernica it. 3 — pri Mariboru. ORGANIST. neoženicn, z večletno prakso, išče službe. Prevzame obč. tajništvo ali kako drugo pisarno. Nastop po dogovoru. Naslov pod št. 1384. Protfahlka starejša, samostojna, z neoporečno preteklostjo in dobrimi spričevali, s kavcijo 30.000 Din, kot voditeljica manjše podružnice na d"želi, ki sc odda taki osebi event. tudi v najem, se išče. Naslov pri upravi Slovenca, pod šifro »Priprosta« št. 1313. Vajenec za kleparsko obrt sc sprejme z osk-bo ali proti plačilu. Pospišil, Zaloška cesta št. 6. G/asba Pozor! Pozor! Jos. Sicherl, organist v p. - »Lavretanske litanije« - (Semeniške), III. izd. 1923, se še dobe v Jugosl knjigarni, pri Ničmanu in avtorju v Domžalah št. 105. Partit. Din 3.50. 943 Selitve v mestu In nn deželo, strokovno in najcenejše potoni S I o v e n i a transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 31 Telefon št. 2718 Pabica t dobrimi soričevali. želi premeniti službo. Naslov v upravi lista štev. 1291. Mlalša šivilja Seli primernega nam-šče-nja kot pomočnica pri boliši šiviPi event. gre tudi h kakšni družini. — Naslov v upravi št. 1284. "~APSOLVENTIJA đri. 2 razr trg. šole, se<*aj blarfainii'e-ka pri večji trrf. tvrdki v Ljuhliani, želi s 1. аргПот nre—e-niti mesto. Ponudbe pod »Vestna in poš'eea« na upravo lista pod št. 1375. 39 letni mož. ožonj., brez otrok, išče službo vratarja. sluge, hišnika ali podobno. Nairaie bi služil pri kak«>m denarnem zavodu ali ura^u. Je jugoslovanski državljan in ie dosedai s'užil na Gori-gkem. Naslov pri uoravi lista pod št. 1382. Da^e. И rabro šr iVe na dom ali trgovci kon-fekcinnerji. moMri. pomočniki. krojitelii dobiio brezplačno naslove eb-so'viranih učencev - Zasebno kroi"« ač!P5č<« v LjubPani, Stari trg 19. Pn/rtn« Hohvrf ISčzbira cdi» poročnih dar) po mrkih ccnah A. FUCHS zlatar Lltibllattn. Sclcnbur»tove ulica ' se travniki ob Dolenirki cesti, približno 20.000 m-'. Cena po dogovoru Poizve se: Dolenjska cesta štev. 72. Gorska hiša sc proda na prijaz.nem gričku, z gozdom, travnikom in niivo, po nizki ceni. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1325. Tovarniško poslopje 5 minut od ko'odvora, v obsegu 1°0 m=. s pisarno, stanovoniem, zraven gospodarsko poslopje hlev, skladišča, vodovod, elektrika in tel^f. vp-ljava, prodam. Istotani tudi lepe vogalne parcele. Naslov v upravi pod št. 1303. Profra sp hiša z vsem gospod p^s'op-jem, v dobrem stanju in zemljišče: vrt, 4 njive, 1 travnik in 3 gozdi. — Poizve se na licu mesta. DUL št"v. 4. pošta Trebnje, Dolenjsko 1322 Frotfa se: Hrastove n^ffce Proda se fotoaparat Voigtlander Bergheil 4% X 6, dvojni anastigmat, coirpour 1/300 in projekcijski aparat. - Naslov v upravi lista pod št. 1373. Snlonsko obleko in žake za srednje visoko postavo, vse skoraj novo, prodam. Ogleda se vsak dan od 14. do 16. ure. — Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 1321. Samice harških kanarčkov, odlikovanega plemena, prodam — Naslov pri vratarju sodne palače. RADIO s poiačevalcem, I komplet., lovi 19 evrop-27 X 27 mm, 1 m do skih postaj, se proda — 1.60 m dolge, za vrtne Naslov v upravi št. 1238. ograje, vinograde ali me- 1 tlišča po 50 do 70 par za en komad nudi parna žaga »Zora« d. z o. z., Črnomelj. 1216 Hrastove octoarlke od žage za kuriavo z žico v snope povezane po 1250 Din in nevezane po 1100 Din za 10 tonski vagon, franko vag. Črnomelj, nudi parna žaga »Zora- d. z o. z., Črnomelj. Slive za žganickuho, jabolka, nadalje premog ter lepa, suha, žagana Spalna onrava nova, iz mehkega lesa, plcskana, poceni naprodaj. Alaževa cesta it. 30, Sp. Šiška. 1387 Rabljeni in novi oisalni stroj najboljših znamk po najnižjih cenah шшуш, Maribor, Slovenska ul!ca št. 7. Telefon 100. Ф ORIGINAL LUTZ PEČI prodaja po najnižji ceni GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI biša s tremi parcelami v _ _ Ljubnem, Saviniska do- lina. Hiša ie prio-avna za Prmrosto sobo prazno, svetlo, pritl'čno na upravo »Slovenca«, ali dvoriščno s kuhin o ali brez nje. iščem za takoj; plačam par mesecev naprej. Ponudbe poslati na upravo lista pod št. 1371. Prazna soba se odda z lepo šolnino lego. električ. razsvetljavo. v bližini cerkvc sv. Jožefa. Naslov v unravi »Slovenca« pod št. 1354. Pouk v nemščini kakor v vseh predmetih ljudske šole, dasta bivša učiteljica in kan'idatinja učiteljišča. — Ponudbe pod: »Gotovi uspeh«. Pekama z orodjem hiša in zemljišče, se po ugodni ceni proda. — Informacije da:c '•o pod TPOH^, M\w»B3R, SLOVENSKA UL. 2. JlfipA enonadstropna, z liidM velikim senčnatim vrtom, periferija Li"b-b'ane, sc pro^a za 130.001 dinarjev. — Ponudbe na upravo lista pod »Hiša z vrtom«. JECLJANJA se temeljilo in trajno odvadite. Najboljše priznal-nice in reference. Prijave vsak dan od 9—Ч in 2 do 3 v Ljubljani, Beethovnova ulica 4, pritličje. -Pavla Kovač, špccialisti-nja za govoril, gimnastiko. Kuha^cn-pospodinio sprejme takoj ali s 1. marcem 1928 za osebni avto se išče za Ljublfano. Postranski posel: mal vrt in pisarna. Ugodnosti: prosto stanovanje v vili, kurjava in elektr. razsvetljava, plaia po dogovoru Nastop službe čimpreje; ožen;en mehanik z malo rodbino ima ev. prednost. Olertc z navedbo dosedanih služb brez spričeval na: Aloma Сотрапу, Ljub-l|ara, Aleksandrova c. 2, pod Trezen in zanesljiv. Poso/i/a Iščem posoiilo 6000 din&rfev v dobro vpeljani trgovini, drugo po dogovoru. Sprejme se tihi družabnik (ca). I Ponudbe, dopisi na upravo »Slovenca« pod »Posojilo 6000 Din. 13761 Gostilna dobro idoča, sc da takoj v najem. Informacije pri upravi Maribor. 1347 Avtogaraža za 5 avto, z delavnico in malim stanovanjem, vse poleg hotela »Stara po- i šta« v Kranju, se odda v najem s 15 marcem - j Vpraša se pri Franc Gorjancu v Kranju. Trgovski lokal pripraven tudi za obrt, sc odda. Vprašali Flori- i janska ulica 31/1, Zalokar. ¥\m in ?aqa naprodaj na močni, stalni vodi, ki-r voda ni nikoli prevePka in ne premajhna. Melje se za kmete, žaga se za ^mete in za trgovce. Posestvo se nahaja tik večjega gozda na Dolenjskem, Naslov sc poizve v upravi Slovenca pod št. 1013. HIŠA sposobna za vsako obrt, z. lepim vrtom v Slov. Bistrici, se odda v najem. Naslov pove podružnica »Slovcnca« v Mariboru. Prodam 9 letnikov Mohorjev kniii? vse dobro ohrarj»ne. Naslov v upravi v Mariboru. P I A N I N O zelo dobro ohranjen, se proda Naslov v upravi pod 1277. Kdor se ranima za različen stavH les in ca. 4000 kosov eter-rita, prtdvoino blago, dobi oboje po nizki ceni Več sc izve pri »Šubelj-nu« v Dravliah štev. 34. Prorlam anto 6 sedežni znamke Daim-ler, 35 HP, v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni. Poizve se v upravi »Slo-venca« pod štev. 1309. Proda se večja količina voln odpadkov — Naslov za informacije Danon i Levi, Sarajevo. Elegantna spalnica se proda. Andl.ivic, Ljubljana, Domobranska c. 23. Vsakovrstne ?№0 hfJDUfC on na višjih reuah erne. uvelir, Liubl an> VVol'ovc ilicu Stev Kisikove steklenice (Sauerstofflasche) '0 Ptrov kupi Ciril Podržaj, Stu-dcnec-Ig 147. 1385 Pisarniška oprema kakor omare, pulti, mize in stoli se kupijo. - Ponudbe pod: »Pisarra« na upravo »Slov.«, Maribor. Vila v Mariboru lepa lega, 5 sob in ostali komfort, s c proda pod ugodnimi pogoii. - Tomšičeva 215. Hiše — posestva gostilne, trgovine, stav-bišča v mestu, oko'ica, prodaja in nakup posreduje solidno »Mastan-, Maribor, Koroška c. 10. Gostilna s trafiko 10 oralov posestva, ob glav. progi, okol. Maribor, ugodno naprodaj. Naslov »Marstan«, Maribor, Ko- ( roška cesta 10. ŠIVALNA STROJA, rabljena. v dobrem stanju, eden Central Bobbin za kroja če, ed en Cvlinder z.a čevljarie, se ugodno pro-dasta. Poiasnila: Pušnik Fr., Vič, ccila 15 št. 20. Dobroidoča velika PEKARNA lepi trgovski lokali na prometni točki, sc zaradi družinskih razmer poceni proda. Naslov v upravi lista pod št. 1362. Fiat nova tipa 503, športni, dvosedežni, z dvema zasilnima sedežema, vožen samo 2400 km, prodam zaradi nakupa večjega voza, Emil Rumpel, Ljubljana, Lan-gnsova ulica 7. 1364 Na prodaj 6 letnikov »Duhovni Pastir« in mnogo drugih knjig za bralna društva. Vpraša sc pri Fr. Krepek, Maribor. Pod mostom 2. SCompaniona za vpeljavo čevljarske obrti z nekaj kanitala, iščem. - Pletilni STROJ 8X50 se odda v najem. Plačilo po dogovoru. — Naslov v upravi št. 1324. Najlepša drva Cebin, urolfova ul. 1/2 I. V ARIJI AN Sisa-t 53. Hrv. Priporoča svoio najboljši Tembnirice 49'bollši šf -srni sinili SD „I^irifa" \'ailoni,'Stnt rlol■ in vso notrebšf-ine z.a Šivalne Ktroje. Generalno z,astonitvo Km. F selier, Zagreb Sinlnieka ul. tli Zuhtevujtc ponuilbo! Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela. dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Foto~atelje D. R o v š e k LJubljana Kn'odvorska ultra št. 31 se vljndnopr.porofaRlav-nemil oličmslvil v mestu in iindeželi pose niizu II i-anlc skupin, ter za vsa ilriiKu v foloicr. stroko spada'oea dela. IvrSuJem prvovrstne pnvof-ane stike nu papir in plulno — Na 7.antevo pridem lolocrratirai tudi imilom.Cenc -elozmerni'. I', n it. Kol i-1?,, m priporočilni i>reiz.k"Sone prvo-vrntno f"to-pl