Posamezna števiSke« Mavadso Din !’“> oj nedeljah Did 2*—• »TABOR* iz’naja vsalt dan, razve* oodclje io praznikov. ob 18. uri b datumom nasle;s » Mart* boru, Jurčičeva ul. »t. 4» L *nd-stropie. Telefon int«ruri>. št. 276. UPRAVA »e nahaja v Jurčičevi ulici št- pritličje, desno. Tete* foa št. 24. — SHS poštno čekovni račun štev. 11.787. N* naročila bre* denarja «e n* ozira, — Rokopisi se ne vrsaje. Naslov: i žiici licej-: L i u"b 1 j a iia Sestanek Beneš-Ninčič. Maribor, 13. ifilaja. Danes jc potoval minio Maribora, če?, k o feŽovaški zunasji minister pr. dr. Beneš, v ete se TS -ibesčah Oziroma na Bledu se-gtmrn -» naSim' zunanjim ministrom g. NJnčJČeml Že drugič prihaja' odlični r-če^ofev. -draavivikr ofioie!n o na naša tla. fffi januairjrt CL- sojo udeležil beograjske jiitmfemreo Malo antante. Njegov oseben .gc.THresfetavfteljC našega političnega rib sastopnikT široko javnosti je l#* utrtM' sampati je, 49. 'Katerimi .vos jngo-; jiSforarflsfci gveffc-spremi ja n5ogovo odlično ifcaSofjtefc*« (kdo, ki je prineslo Češko-uspeha. D- dr. Beneš je svojega, velikega učitelja, g. preži Ifetffca Masaryk'a najpopularnejši Ceh v j Jugoslaviji-. Pofrfična načelo, ki jih on \ TJveffjavIJaa-diploTriatično umetnostjo in) Iz g-lpbbkP vestnostjo, začenjajo tudi pri Iduhove. Praktično to pomenir H&žfePsIovaSkat zunanja politika vpliva rbloQS«bblS ,pa).Uago.'državo. Mod prejšnjo ■'Srbijo in ■češkoslovaškim) političnimi živ-tljenjontf nk-bjlo ožjih1 vezi in' stikov. Te jjvenS in stikerje' prineslo njedinjenjo Sr-'■Ržjo z ostafimf -jngoslov. deželami. Dahneš ni resnega in mislečega človeka v | Jugoslaviji, ki ne bi vedel, čemu nami je nfiteškosfocvnška nnjbližja in1 najožja zaveznica; .Naše zavezništvo sloni na na-ravneml.položjn obeh držav, na.ncraz-dTužlj5wi‘ Interesni skupnosti, ki je na-^itala V- vojni in na mirovni konferenci. 'Skmi pa tudi na mirovni orientaciji o-'beh-narodoV, na tradiciji zbliževanja in ina,veri v bodočnost obeh slovanskih, dr-ižav..Metode, Id; vodijo Mnsaryka in Be-fSJeša V'zunanji politiki, so v skladu z dumami 'češkoslovaškega narodnega življo-In jo,, saj sta oba državnika Te eksponenta .čsd. demokracije, predstavitolja vseh tl-itih sil, ki dajejo čsl. narodnemu, politič-Tteum. kulturnemu) in' gospodarskemu življenju obeležje in smer. Za njima sto-f je najzdravejše in najagilnojše ljudske 'moči. Odtod tista Supremladja, ki jo ima fčsl. politika nad našo, ki še ni prišla v .harmonično soglasje z vsemi narodnim življenjem). Odtod nje 'blagodejen vpliv ,na. nlašo. politiko. ' Drugikrat tedaj pozdravljamo g. dr. Beneša na i>otu čez slovenska tla. Tokrat potuje čoškoslov. državnik v Rim, .da šklend ž.Italijo podobno pogodbo, kot jjo jo. sklenila naša država. Največji do-godek na beograjski konferenci je bila baš pogodba med kraljevino SHS in Ita-;Iijo. Takrat jo bilo slišati, da ima g. dr. 'Beneš mnogo zaslugo na tem; da smo likvidirali akuten spor K Italijo. Vemo, "da je do tega moralo priti, kajti obojestranska napetost bi se hila stopnjevala 'in zaoštrevala do oblik, ki 'bi bile vsej Nvropi. nevarne. Ni sedaj čas za razra-'čunavanje; Evropi je treba miru in konsolidacije. In da ni bil sporazum z 'Italijo ugodnejši za paS. kdo jo več kriv kot naše neurejene notranjo razmero? V .■zunanji' politiki se merijo silo in tu je ;kmola Italija dal Oko večji plus. V tre-"nutku likvidacije nismo mogli točno preučiti, kaj dobivamo; preveč smo čutili izgube. Sedaj je Češkoslovaška na poti, da ^klene z Italijo podoben sporazum1. Drsava SHS pa namerava skleniti s Fran-,JJ? slic.cn pakt. kot ga je že sklenila cškoslovaška. Koliko hrupa so vzbudile sklenjene pogodbe; v Berlinu so celo "kovali falzifikaf. da bi prepričali svet nj‘h impcrijijJ.hti,čnem zuač^u. ..Toda Maribor, sreda 14. maja 1924. Leto: V. — Številka: 110. Dr. Beneš na potu skozi Maribor. Nekaj njegovih političnih izjav. MARIBOR, 13. maja. Včeraj je dospel semkaj češkoslov. poslanik v Beogradu g. Jan Šeba, da spremlja g. ministra dr. (Beneša na Bled. Odlični češkoslovaški državnik je dospel v Maribor danes s praškimi brzovlakom ob 13.34. Napostaji so ga pričakovali zastopniki oblasti, med njimi vladni tajnik dr. Poljanec kot zastopnik politične oblasti; dalje so prišli pozdravit: v imenu Čsl.-jugosl. Lige g. dr. Pivko, v imenu Sokola g. dr. Toplak in1 zastopniki tiska. Iz Beograda je došel nasproti direktor »Politike« g. Milosavljevič. G. minister dr. Beneš se vozi v posebnem' salonskem' vozu. Spremljata ga soproga in osebni tajnik Fakos. Po prihodu praškega brzovlaka je g. mini-ister sprejel poslanika g. Šebo in zastopnike lokalnih oblasti, ki so ga pozdravili in se nekaj minut razgovarjali ž njim. Koj nato je g. minister sprejel v salonskem) vozu našega urednika in je dal njemu kakor tudi dvema drugimia zastopnikoma tiska prijazen' odgovor na Stavljena vprašanja, O namenu sestanka z ministrom dr. Niiičičem na Bledu je g. minister izjavil, da sestanek nima nifcake posebne važnosti; je — kakor dosedanji slični sestanki — čisto naraven’ sestanek ministrov dveh zavezniških držav, ki čutita .potrebo, da v osebnem razgovoru pretresata razna tekoča vprašanja. Sedanji sestanek je bil tem' podrobnejši, ker dr. Beneš pravkar potuje v Italijo, doeim namerava zunanji minister kraljevine SIIS v kratkem potovati v Pariz. Na sestanku pride v razgovor zlasti češkoslovaška pogodba z Italijo. Nato .ie naš u-rednik vprašal: G. minister, ali bo rezultat francoskih volitev imel pomembnejši vpliv na srednjeevropsko poMiko? G. dr. Beneš je odvrnil, da za nas nima posebnega pomena, ker mi vodimo politiko s Francijo, ne pa s to ali ono njeno skupino. Na vprašanje, ali je mogoče realno sodelovanje z Madžarsko v vprašanjih srednjeevropske politike, je pdgovoril g. minister kratko: Nadejam se, da jc mogoče. Na vprašanje, ali je res, da Romunija rešignira na sodelovanje s Češkoslovaško in kraljevino SHS, je g. minister odvrnil, da so vesti brez podloge in da ni in ne bo potrebe, da bi se uresničile. Nato so se zastopniki mariborskega 'tiskg poslovili od odličnega predstavite-Ija zavezniške države, ki so ga iuncli čast spoznati osebno že v januarju 1.1. G. dr. Beneš se je nato razgovarjal še z gg. dr. PivkomJ in dr. Toplakom, kmalu nato pa se jo odpeljal proti Ljubljani. Ž njim je odpotoval tudi g. poslanik Jan Šeba in direktor beograjsko »Politike« gosp. Milosavljevič, ki bo na Bledu zastopal beograjski tisk. s Pred imenovanjem volilne vlade. Opozicija razširja najfantastičnejše kombinacije. — jutri v sredo odločilen dan. rezervo, ker so plod politične napetosti, ki vlada v beograjskih, zlasti op-czicijo-nalnih' krogih. Op. ur.) BROGRAD, 13. maja. Ob 12. url jc bil sprejet v avidijenco minister g. Pri-brčevič. Ostal je pri kralju do 1. ure. V 'listih, ki stoje blizu vladi, se povdarja, da krona danes ne bo storila sklepa glede volilne vlade, ker se v torek ali na 13. dan v mesecu po stari tradiciji ne delajo nihalke odložitve (?). Za jutri se pričakuje povabilo g. Pasica v avdijonoo. Vesti o koncentracijski vladi z dr. Korošcem na čelu nihče ne jemlje resno. Tudi vesti o Balugdžičevi misiji za sestavo vlade tar vesti o izvenparlamentarni vladi, ki bi imela nalogo izvesti volitve in po volitvah zopet prepustiti državne posle par lamentarni vladi, se sprejemajo z vso1 rezervo. Šefi opozicije in glavni odbor Da-vidovičeve skupine so imeli danes v parlamentu konference. BEOGRAD, 13. majnika. (Izv.) Včeraj so bile -razširjene vesti, da je pričakovati v, naidaljtnem razvoju krize veliko presenečenje. To presenečenje obstoja naviodno v tem, da bo kralj poveril mandat za sestavo vlade neki izvenpolitični osebnosti. Ta naj bi s sedanjimi parlamentarnimi' strankami sestavila poislovno vlado, ker kralj na vsak način želi omogočiti nadaljno parlamentarno delo. Nek beograjski list celo doznava, da je ta o-sebinost naš berlinski poslanik Balugdžič, ki pride v ta namen že v prihodnjih dneh v Beograd. Z druge strani pa se naglasa, da prihod g. Balugdžiča ni v zvezi z rešitvijo krize, ki bo rešena po parlamentarnih1 običajih, temveč gre za važna re-paracijska vprašanja. Druga verzija naglasa, da bo sestavljena uradniška vlada z Dragomiram Jovanovičem na čelu. Ta vlada naj bi tudi izvedla volitve. (Seveda je treba vse te .vesti sprejeti z vso mm pogodbo so vendar naperjene proti im1-perijalizvnu! Irt res so njih ost prvi občutili vclenomški imperij ali st i in pa pristaši starih sistemov na Madžarskem in drugod. Sporazum manjših držav z velesilami je naravna pravica malih, da sc zaščitijo proti velikim. Sporazumi te vr-S ste so strogo defenzivni in nimajo drugega cilja kot: mir, sporazumno delo in j gospodarski razvoj. Tako je označil g. j dr. Beneš sporazum z Italijo in to velja o celotnem sistemu pogodb, ki naj zaščitijo sedanji status quo v srednji Evropi: nič več, nič manj. Ako bi ne bilo realne potrebe, bi tudi pogodb ne bilo. (io bi se narodi solnčili v blagodejnem pri-, jaieljstvu in miroljubju, bi noben dr-t žavnik ne sklepal naknadnih pogodb o prijateljstvu, miru in vzajemni politični s podpori. Sestanek g. dr. Beneša z g. dr. Ninči-j čem znači nadaljevanje januarskih po-! svetovanj v Beogradu, Ni, nič .senzacijo,-j nalnega, saj tudi ni bila beograjska konferenca im poletna konferenca v Pragi prav tako no bo. Je zgolj sestanek dveh državnikov, ki se zavedata, da so pri nadaljevanju1 skupne politike potrebni tudi osebni stiki. In osebni razgovori so zopet le logično nadaljevanje tega, kar jc bilo že zdavnaj sprejeto kot načelo in program. Realna politika sloni na iz-vestnih načelih in interesih. Tako je bilo zmeraj in tako bo tudi ostalo. Demokratični državniki pa se razlikujejo od starih v tem, da se naslanjajo na mišljenje in potrebe najširših ljudskih slojev in da so v svojih zasnovah iskreni. G. dr. Beneš se je dovolj legitimiral kot nasprotnik tajno diplomacije in kot državnik strogo demokratičnega duha. Zategadelj njegovi politiki zaupamo in zato smo u-verjeni, . da njegovi sestanki pomenijo konsekveutno utrjevanje tega, s čemer je nerazdružljivo spojen obstoj in na-pr&dek Češkoslovaške in Jugoslavije., TRGOVINSKA POGAJANJA Z MADŽARSKO. ,J Šef madžarske delegacije prizna tri- ’ anesnsko pogodbo. — Volitev sekcij, j BEOGRAD, 13. majnika. (Izv.) Predvčerajšnjim je dospela v Beograd madžarska delegacija v svrho trgovinskih pogajanj z našo državo. Tekom včerajšnjega dne so se člani madžarske delegacije seznanili s člani naše delegacijo ter z raznimi vladnimi krogi. Ob K. uri zvečer je sprejel madžarsko delegacijo, katero vodi dr. Vodianer, min. predsednik Pašič. Pogajanja so pričela oficijel-no danes dopoldne ob 10. uri. Na današnji seji so se določile posamezne sekcije, ki bodo obdelale in pripravile podrobni materija!. BEOGRAD, 13. maja. Danes ob 13. url (lop. se je vršila otvoritvena seja jugo-slovensko-madžarske delegacije v veliki dvorani zunanjega ministrstva. Predsednik jugcslov. delegacije, minister in vseučil. profesor dr. Perič jo otvoril sejo/ z nagovorom; na kateri je odgovoril šef madžarske delegacije Vodianer de Moglo t, ki je izrekel zahvalo za pozdrav irf je povdarjal, da je pooblaščen od madžarske vlade izjaviti, da je njegova via-da pripravljena, v polnem obsegu izpolniti vse obveze, izvirajoče iz triaionske pogodbe. Po pozdravnih govorih se je izvršila izvolitev sekcij: finančne, juri-dične, železniško-tehniške, komisija zal vedno pravo, za potne listine, za davčne ter za poštno-brzojavne zadeve. S temi je' bil dnevni red današnje seje izčrpan« PRED DEMISIJO POINCAREJEVE VLADE. " Radikalni socijalist Heriot bodoči ' premier. PARIZ, 13. maja. »Agence Havas* poroča, da so zbornične volitve pokazale izključno demokratsko orijentacijo. Zmaga socijailističnih radikalo/v in socijalistov] je posledica volilnega modusa, ki podpira koalicijo levih strank. Povdariti je* 'da se voliilci, razmišljajoč o notranji po litiiki, niso ozirali na zunanjo politiko, Poincareja. Omeniti je treba, da so vst| ministri Poincarejevega kabineta zopet' izvoljeni. _ J ' PARIZ, \13. maja. Listi poročajo, 3al se bo današnji ministrski svet bavil s' položajem, ki je nastal po volitvah. Poin-care bo i: rodil demisijo celokupnega ka«j bineta, vendar bo vlada opravljala poste' še do 1. 'junija, dokler se ne sestane novaj; zbornica. Poincare se bo izogibal inicija-tivi glede notranje ali zunanje politike. PARIZ, 13. maja. Listi poročajo, da se bo predsednik republike držal smer-' nic, ki so mu predpisane po konstituciji.1 Poveril bo sestavo novega kabineta: Herriotu. voditelju radikalno-socijallisitilč- ‘ ne stranke. _ ‘ •] LONDON. 12. maja. Reuterjev biro: ie do/znal, da se vsjed' Poincarejevega; poraza sestanek z Macdoualdom najbrž©' ne bo vrčih -o- Tečaj francoskega franka. CURIH. 12. mala. Kurz franka; kf: ga je razglasila švicarska zveza bank« znaša 32.50—32.55 točk. —n— borza: CURIH, 13. maja. (Izv.) Predborza. Pariz 31.10, Beograd 6.97S, London, 24.G2, Praga 16.55, Milan 24.95, New-York 564, Dunaj 0.007940. ZAGREB, 13. maja. Sklepni tečaji. Pariz 438—443, Švica 1434—1444, London 352 50—355.50, Dunaj 0.1133 do 0 1153, Praga 337.10- 240.10, Milaa 357,75-360.75. New-York 80.60-81.60. /Sčrfcia §} ^T SBSSr. ;VmaJaT39J£ _______ ^.^axrmttvaeaas^-\rr±Kr.=JL——----—--------- . .—. -■•..•■ , • , -. Politične vesti. * Ogromen demokratski zbor se je vršil "v--nedeljo v Suhempolju v virovitiški županiji. Nad 4000 ljudi se je zbralo iz cele velike županije. Že na celem: potu od Beograda do Snhegapolja so odposlance Samos tal ne demokratske stranke pozdravljale množice na-joda. Na shodu so govorili minister dr. Grisogono, državni podtajnik Vilder in vseučilišeni profesor Živanovič. Zborovalci, so se soglasno izrekli za politiko g. Pri bičevima. Radi-čevci, ki so v tem okraju zelo močni, so najprej imeli namen zbor razbiti. Klicali so iz Zagreba svoje govornike, ki jim je pa bilo grozdje prekislo. Zato so se KadiČevci poskrili v razne gostilne in tam' škripali z zobmi in preklinjali. Ko so se demokratski delegati zvečer vračali na kolodvor, so njih dvojico, ki sta nekoliko zaostala, iz zasede napadli razdivjani Radičevci ter jih ranili z noži. Napadalci so izročeni sodišču. Tako iz-gleda radičevska »mirotvornost* v praksi. Značilno je, da je virovitiš-ka županija volilni okraj Pavidovičervca dr. Ribarja, ki seveda niti oddaleč več ne mere misliti na izvolitev. *Za politiko g. Priblčeviča so se izrekle vse organizacije demokratske stranke v Bosni in Hercegovini. Davido-vičev-ci so že parkrat poskušali v Sarajevu sklicati sestanek, pa jim ni uspelo. * Pogoji in predpogoji. Ko je Marko Trtfkovič kot mandatar krone sondiral pri strankah radi sestave koncentracijske vlade, je stavil jasne pogoje: v vlado naj gredo vse stranke, ki prekinejo zveze z Radičem in ki so za precizno in striktno izvedbo Vidovdanske ustave. Opozicija pa je na to staila po g. Davidovima svoje »predpogoje«, ki so zelo nejasni: 1. v vlado ne sme nobena skupina, ki je proti iskrenemu in realnemu sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci, in 2. pred sodišče naj se postavijo vse osebe katerekoli stranke, katere je javno mnenje obtožilo, da so vršili ali podpirali korupcijo v državi. Ako govori opozicija o sporazumu, mora predvsem povedati, kakšen naj bo sporazum: ali se naj da Radiču hrvatska republika in slovenskim klerikalcem avtonomija? Isto tak o nejasen je drugi predpogoj: zakaj opozicija ne navede naravnost imen? Morda zato, ker bi morala dati pred sodišče tudi Korošca, Spaha in Radiča, ki so lani z Markovim protokolom podprli samoradikalsko vlado in s tem njen koruptni sistem? i * Slab začetek. Dr. Voja Veljkovič, odličen član Davidovičeve skupine, je za nedeljo sklical v Šabcu javno zborovanje — kot pričetek volilne kampanje. Doživel pa je velik neuspeh. Volilci mu sploh govoriti niso pustili. Hotel, kjer 'je stanoval g. Veljkovič, so morali stražiti žandarji. Vkljub temu pa so se vršile bučne demonstracije. Volilna kampanja Davidovičevcev torej ni počela pod najlepšo zvezdo. j * Kedaj bi se meglo govoriti o koncentraciji? Pod tem naslovom razpravlja g. Pribioevič v »Reči« o vprašanju koncentracije. Pravi med drugim, da ni nikogar, tudi ne v radikalsko-demokrat-skem nacionalnem bloku, ki bi bil načelno proti koncentraciji. Toda nemogoče je stopiti v koncentracijo s komurkoli, ki tudi še danes po zadnjem radičev-skem manifestu vzdržuje z Radičem zveze. Vlada koncentracijskega bloka bi moral imeti enotno politiko, voditi bi jo morala ena ideja, ako naj nosi plodne rezultate za narod in državo. Danes pa 'stojita nacijonalni in opozicijonalni blok na diametralno nasprotnih stališčih glede politike, katero treba voditi v naši državi. Zato je g. Pribioevič mnenja, da ni dovolj, da se skupine opozicijskega bloka odrečejo zvez z Radičem, kar bi bil moral iz lastne inieijative storiti takoj potent, ko je izšel zadnji Radičev proglas. To bi bil v žargonu blokašev samo predpogoj. Pogoj za koncentraoijo pa. more biti samo ta, da Se koncentracija najde na enotni politični liniji, se opredeli za eno stalno in nedvoumno politiko, tako ga postane celemu narodu jasno, zakaj je koncentracija ustvarjena. Opozicijski blok pa med tem še vedno stoji na stališču plemenskega sporazumevanja, političnih pogajanj, kar mora brezpogojno vodili do revizije narod- ne more voditi do kompromisa. Ena izmed obeh politik se mora ukloniti drugi, šele potem je možna koncentracija. Ne gre nan* — pravi Pribioevič — za o-sebni ali strankarski triumf, ampak za idejo, za, načelo in za -politiko. Ločili smo se od dozdajnih prijateljev zato, da zmaga ta ideja in to načelo, ne pa iz o-sebnih ali partizanskih razlogov. Ideja in načela morajo zmagati nad osebnimi in’ strankarskimi trzavicami. Zato smo proti koncentraciji, ki bi ne značila zmage ideje narodnega in državnega edin-stva v naši politiki. * Francoske volitve. Še le tekom včerajšnjega popoldneva došle številke o izidu parlametnarnih volitev v Franciji so podale jasnejšo sliko: nacionalni blok g. Poincareja je doživel občuten poraz, ojačile so se levičarske opozicijonalne skupine. Vladna kriza je neizogibna in na vidiku. V vsi Evropi so francoske volitve izzvale globok uti s in nemški ter Nemcem prijazni listi že pišejo o preori-jentaoiji Francije v reparacijski politiki. To pa še ni gotova stvar. * Meščanska vojna v Albaniji* Po vesteh iz Tirane je v Albaniji pričela med severom in jugom meščanska vojna. 20 km od Tirane je prišlo do bojev med vladnimi četami in ustaši. Na obeh straneh je mnogo izgub. Poročajo, da so se vršili boji tudi v okolici Drača. * Ebert o dolžnostih Nemčije. V K61-nu je bil v nedeljo 11. maja svečano o-tvorjen prvi kolinski sejem. Prisostvovali so predsednik Ebert, državni kance-lar Marx in ostali državni pruski ministri. V svojem govoru je izjavil predsednik Ebert, da je Nemčija dolžna, da izvede obnovo škode, ki je nastala v vojni in v sklepanju miru. To je najsigur-nejše sredstvo za boljšo bodočnost in za rešitev reparacijskega problema. SzSetnSški vlak na koroški progi. (Dopis). Mariborski izletniki ob nedeljah kaj radi obiskujejo divno Pohorje in Dravsko dolino. V večernem vlaku na progi Dravograd—Maribor jih imaš pred seboj in deliš jih lahko v 3 »kategorije«: L Hribolazci iz Velike kope, Klopnega vrha, od Sv. Duha ali iz Ruške koče. -. Družinski izletniki iz Dravske doline. 3. Krokarji iz Ruš, Limbuša in Peker. Najboljše volje so vedno le prvi in tretji, dočim se drugi pritožujejo radi prepič-lega časa za izlete. In res je za prvo in tretjo »klapo« dobro preskrbljeno tako, da jimi ne manjka železniških vlakov (za št. 1. ob 3.10. za št. 3. ob 15.05). Pred 1. 1014 pa je vozil ob nedeljah in praznikih posebni izletniški vlak z znižanimi cenami ob %2. uri iz Maribora v Dravograd. vračal seje po 10. uri zvečer. In baš to je bilo ugodno zn družine, ki so skupno »izletale« n. pr. v Falo—Jodl— Puščava—>Sv. Lovrenc na Pohorju, ali Vuhred —Marenberg—Brez.no i. dr. Sedanji vlak 15.05 pride ob M5. uri v Vuhred, vrača se pa že ob H7. uro, tako, da pride pri belem dnevu v Maribor. To niti za turiste ni ugodno in bi isti raje hodili v večernem hladu iz planin, vlak bi se vrnil v Maribor ob 20.30 uri. Občine dravske doline so vsled tega naslovile tozadevno prošnjo na.prometno ministerstvo in direkcijo drž. železnic v Ljubljani, proseč za vpeljavo izletniškega vlaka v nov poletni vozni red s 1. junijem. Mariborski izletniki se bodo rarievolje priključili tej ideji, ki lahko pripomore dvigniti tujski promet v naši okolici! aODDDDOODDDO □ □ □□□□□□□□□□□□ VOLILNI IMENIKI (za občinske In skupščinske volitve) za mesto Maribor so jz pristaše Demokratske stranke oziroma člane Pol. in gosp. društev za II. in lil., I. in IV. in V. okraj na vpogled v pisarni oblastnega tajništva JDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1> dnevno rasun nedelje, med 9. hi 12. nro dop. ter 3. In 5. nro pop. Somišljeniki, imeniki so pomanjkljivi, zato naj se vsak prepriča, če jc vpisan. Dnevna kronika. — Iz državne diplomatske službe. Za izrednega poslanika in polnomočnega ministra v Albaniji je imenovan dosedanji izredni poslanik v Belgiji, dr. Otokar Rybač. — Stalno je upokojen g. dr. Bogomil Vošnjak, polnomočni minister in izredni poslanik na razpoloženju. — Smrtna kesa. V Velikih Laščah je umrl 12. tm. tamošnji notar g. Josip Smodej v 69. letu. Bil je odličen narodnjak in prepričan naprednjak, vendar pa se aktivno ni udeleževal političnega življenja. Blag mu spomin! — Omejitev obrata v splošni bolnici v Mariboru. Na podlagi 61. 1 osnovnih pravil, odobrenih po g. ministru za narodno zdravje, se sprejemajo v tukajšnjo bolnico do preklica le oni bolniki, ki se v domači oskrbi ali ambulatorno absolutno ne morejo z uspehom zdraviti. Odpustili se bodo bolniki iz bolnice stop-njema in sicer le oni, ki se morejo brez škode zdraviti doma ali pa ambulatoriČ-no po upoštevanju soeijalnih prilik bolnikov, v kolikor se to moi^ejo dognati. Sprejemali se bodo brez omejitve bolniki z .akutnimi in nalezljivimi boleznimi ali pa v kroničnem infekci joznem stanju in se taki bolniki tudi samoumevno ne bodo odpustili iz bolnice. — Vodja splošne bolnice: dr. Dernovšek, sr. — Poštni paketi za Zedinjene državo. Ministrstvo pošte in telegrafa nam je poslalo razpis št. 24.014 od 30. apr. 1934, ki slove: Po carinskih predpisih, ki veljajo v Zedinjenih državah ameriških, morajo biti poštni paketi, ki se pošiljajo v te države, sledeče opremljeni: Na paketu samem, pa tudi na vsakem kosu blaga, ki se v tem paketu pošilja, je treba vidno označiti države, v kateri je bilo dotično blago izdelano, na primer »Made id . ..« (državo je treba napisati v latinici). Za pošiljatelje, ki pošiljajo v Zedinjene a-meriške države večje količine blaga, je najugodnejše, da si nabavijo primerno štampiljko. Za vse one pošiljke, ki nimajo takih označb, pobira ameriška carinska oblast še posebno pristojbino in sicer 10 odstot. cenilne vrednosti dotič-nega blaga. — Jugoslovanski tobak na Češkoslovaškem. Naša monopolska uprava, se pogaja s tobačno režijo v Pragi glede dobave jugoslov. tobaka za Češkoslovaško. Dosedaj dobavljenih 200 ton je češko tobačno režijo zadovoljilo. — Krvava nemška svečanost. V nedeljo dne 11. maja se je vršila v Halleju na Saali velika manifestacija neruskih pučietov ob priliki odkritja Moltkejove-ga spomenika. Manifestacija se jo iapre-menila v izgrede, ki so krvavo končali. Proti akcija komunistov je izzvala borbe s policijo, v katerih je na obeh straneh padlo 10 mrtvih. Mnogo oseb je ra.n jenih. — Afera z državnim vojnim plenom. Glavna kontrola se je bavila skozi 3 mesece z afero državnega vojnega plena in je sedaj izročila tožbo proti celi vrsti oseb, ker je na podlagi dokumentov in po priznanju odgovornih oseh potrjeno, da je bilo iz ozemlja južne Srbije nepravilno prodano in izvoženo vojnega plena in materijala za 26,457.399 D. — Razprava proti harambaši Jovi Čarugi in sokrivcem je pričela 12. tm. ob 8. uri zjutraj. Razprava bo trajala najmanj tri tedne. Dnevno bodo izdali po 100 vstopnic za publiko. Nekateri zagrebški listi so poslali na razpravo svoje poročevalce. — Ubegla kaznjenka — žandarska kuharica. Pred enim letom je pobegnila iz zagrebške ženske kaznilnice na Savski cesti neka Ruža Koloničeva, '40 let stara, dekla, rodom iz Drenja, ki je bila obsojena na 20 let težke ječe zaradi zločina dvojnega umora. Vsa poizvedovanja za njo\so bila brezuspešna. Te dni so odkrili orožniki v Bogdanovclh v svoji kuharici Ruži n begi o kaznjenko Koloničc-vo. Skoro celo leto je bila pri njih kuharica in niti v sanjah »e niso nadejali, koga so imeli v hiši. Ona jo priznala, da je pobegnila iz kaznilnice in je šla služit k orožnikom zato, ker je mislila, da bo pri njih najsigurnejša. Predali so jo oblastim. Kaznovanje hišnih posestnikov v Beogradu. V Beogradu je veliko hišnih posestnikov prijavilo stanovanjskemu uradu, da bodo svoje hiše porušili in po- zidali nove. Najemniki so se morali zaradi tega izseliti iz teh 'hiš. Medtem pa se je dognalo, da hiše niso bile pprušene, ampak da so njihovi lastniki oddajali stanovanja naprej, seveda proti večji najemnini. Stanovanjski urad je uvedel preiskavo in kaznoval ‘10 posestnikov s 1000 -5000 D globe, kakor je to predvideno v stanovanjskem zakonu. — Sredstvo zoper zeležniške nesreča V Sušaku .se vrše te dni ob navzočnosti zastopnikov vseh železniških uprav poizkusi z novo iznajdbo. Nek Božič, naš državljan, je izumil nov sistem kočnic, s pomočjo katerega je mogoče ustaviti ob preteči nevarnosti lokomotivo in vse vagone. Poizkusi se vrše na progi Lič— Suša.k, ki je radi velikega, vzpona in številnih ovinkov v ta namen’ najpri-kladnejša. Za Božičev izum se je prvo zainteresiralo naše prometno ministrstvo. Vsi poizkusi v zadnjih dveh letih so dobro uspeli in: je pričakovati, da pride sedaj ta. izum' do splošne uporabe. — Slovenski tehniki v Trstu. V pon-deljek so dospeli v Trst slušatelji tehnf-čne fakultete v Ljubljani. Na kolodvoru' so jih sprejeli naši akademiki, člani FS »Balkan«, osobje jugoslovanskega konzulata s konzulom Stepanovičem na čelu ter številni tržaški Jugoslovenl. Značilno je, da pri sprejemu od strani italijanskih oblasti Irt mestne občine iii biloi nikogar. Trst je jugoslovenske tehnika sprejel nenavadno hladno in’ prezirljivo, Mesto oficijelnih zastopnikov je bil kolodvor pol n policajev in karabinijerjev, dočim! je bil dunajskim) tehnikom svoj čas prirejen sijajen sprejem!. Tehniki o-stanejo v Trstu štiri dni ter si ogledajo razne tehnično naprave v luki, arzenalu in raznih tovarnah. —■ Izgnan nemški hujskač v 'duhovniški obleki. Preko Žombo.lje je bil te dni izgnan nemški duhovnik Matija Klein v Beli Cerkvi. Ta župnik rje hujskal povsod, na shodih in v cerkvi, s prižnice in v spovednici nemško prebivalstvo proti državi, dinastiji in je nazival Srb« »divjak o«.Tzgleda, da niU bodo sledili šfl drugi taki ptiči, ki jih pri na« ne manjka. Vlada namerava podvzeti proti hujskajoči duhovščini v Vojvodini najstrožje mere. — Moda prehaja na nohte. Londonski listi poročajo, da je modni ženski svet upeljal nekam) čudno novost: barvanje nohtov 7. emailovo barvno glazuro najrazličnejših* barv. Modne dame bodo tedaj nosile pisane nohte. Kmalu še prida v modo tetoviranje telesa, tedaj pa sf bodo naše dame oddahnile v prirodni blaženosti, zakaj tudi damam poldivjih nas rodov delajo take reči veliko veselje. — Dunajski krematorij bo povečan, Vpepeljevanje mrličev se kljub odpora cerkvenih krogov boljinbolj utrjuje. — Poročali smo že o živahnem delovanja praškega krematorija. Kakor javljajo i Dunaja, je tudi tamošnji krematorij tako obložen z delom', da ena peč ne zadostuje več in nameravajo v bližnjem! času zgraditi drugo. — Sv. pismo pred sodiščem. Iz Moskve poročajo: Komunistična zveza, mladine, ki je nedavno obsodila Boga, da se mora umakniti z nebeškega prestola, je minule dni obsodila tudi sv. pismo. V prostorih neke tovarne se je vršila sodna razprava na znani sovjetski način. Edem izmed komunistov je bil zagovornik sv. pisma in je citiral njegove nauke, ki so jih drugi smešili in z znanstvenimi dokazi pobijali. Naposled je ljudska porota sklenila, da se sv. pismo obsodi na izgon iz sovjetske Rusije. Ne sme biti v nobeni knjižnici in knjigami. Izjemo tvorijo študijske knjižnice. — Nacijonalno gledališče v Rimu. Po vesteh iz Turina je sklenil italijanski ministrski svet zgraditi v Rimu nacijonalno gledališče. Gledališče bo zgrajenoi v istih dimenzijah in isti obliki kakor pariška opera. Prostora bo v njem za 4000 gledalcev. Gradbeni stroški hod« znašali 30 milijonov lir. Administracijo gledališča bo nadzorovala država. — Spanci v Maroku. Spanci so prepodili vstase iz njihovih postojank pri Li-di Messaidu. Sovražniki so zadobill občutne izgube. Na strani Špancev je bilo 70 mrtvih in ranjenih. — Srečna Amerika. Po poročilih iz Washingto v*"- »iv ■ ’ Soort Film. Mestni kino. Biscot brez hlač, Biscot kot medij in Biscot kot služkinja, tri veseloigre po 2 čina, se predvajajo v torek, sredo in četrtek. 3DS. rnostrfm št. 12, ko je na podstrešju noie\a,a z nekim moškim1. Osumljena je prostitucijo in vlačuga,rstva. Raz-ventega ima na vesti več tatvin. m Meseca aprila 1924 podeljene obrlne pravico v Mariboru. Ernest Samobor, trgovina. z mešanim blagom, Stritarjeva ul. 5; Lidija Videmšok, izdelovanje otroških igračk, Trubarjeva ral. 2; Margareta Vičič, trgovina s sadjem itd. Glavni kolodvor; Tvan Sluga, trgovina s starim železom, kostmi itd. Tržaška c. 5; Slav. nmeriknnska petrolejska družba, trgovina z min. olji, Slovenska ul. 2; Ljudmila Čepi, branjarija. Ob železnici 8; Marija Lah, trgovina s sadjem' itd. Glavni trg; Franc Šercer, mizar, Vetrinjska ul. 8; Ivan Veber, mesar, Glavni trg; Anton Divjak, čevljar, Pobrcžka c. 11; .Tosip Copetti, trgovina s premogom, drvanii, starim' železom in kovinami; Anton Lc-skonšek, sejmarstvo, Vetrinjska ul. 5; Marija Kodrič, trgovina s sadjem, itd., Glavni trg; Stefan. Kolar, šivilja, Gregorčičeva ul. 18; Mihael Lorger, pek, Betnavska ul. 26; Romata, Pelikan,'trgo- V Lembergu se je vršil v nedeljo 11. tm. popoldne javni shod JDS v gostilni g. Lovrenšaka. Zbora se je udeležilo veliko ljudstva, med njiim mnogo naprednjakov iz Kostrivnice. G. Vddgaj iz Rog. Slatine je v enournem govoru raztolmačil delo stranke, in razkrinkal hinavščino klerikalne stranke ter Radi-čevcev. Soglasno so bile sprejeto resolucije, v katerih se zahteva: 1. da pripadejo zdravilišča, med njimi Rog. Slatina, mariborski oblasti 'kot njena last; 2. da se pri pogajanjih z Italijo no pristane na uvoz italijanskih vin, ker bi to pomenilo gospodarsko uničenje naših vinogradnikov; 4. se protestira proti teni, da bi kmetje - vinogradniki od točenja svojih vin pod vejo morali plačevati enaike takse kakor gostilničarji, — Vinotoč pod vejo ni ni,kaka obrt. V Šmarjah pri Rimskih Toplicah' je bil v nedeljo 11. tm. v Pučnikovi gostilni javen shod, proti kateremu je že več dni poprej z veliko vnemo agitiral ta-niošnji župnik. Nabralo se je toliko ljudi, da je bila natlačena velika gostilniška soba z vežo vred. Shod je vodil g. Kapla, nakar je g. Tavzes kot delegat iz centrale orisal naše politične prilike in Pokazal nedoslednost in škodljivost kle-11 "a no politike. Poudarjal jo potrebo združitve vsehi ki čutijo nacijonaluo, od okriljem demokratske stranke. Za njim' se j0 oglasil klerikalec g. Deželak, ki sa je poslal s pnr trabhnti na shod g. /up ik Sam se namreč ni upal priti, marveč je le nervozno hodil od cerkve do Fusnika in zopet nazaj. Vse, kar je ime g. Deželak spisanega na pat 'e osmešilo njega, samega, ko pa mu . ' spod Tavzes zavračal točko za točko, se je polastila navzočih veselost, klerikalni možje pa so povešali glave. Ker je gospod Deželak zatrjeval, da je v dvorani več klerikalcev kakor demokratov, jo pozval zborovalce g. predsednik, naj tisti, ki so za demokrate dvignejo roke. Temu pozivu so se odzvali skora j vsi, tako, da je klerikalno malo omizje kar zastrmelo. II koncu je g. Tavzes pozval Deželaka naj pri poročanju v klerikalne liste bo toliko pošten in poda resnično poročilo o shodu. Priznati bo namreč moral, da. je pokazal ta shod lep napredek v demokratskem' gibanju. Kultura in umetnost x O Kantovi etikj je predaval snoči v «Ljudski univerzi« g. prof. I. Favai. Predavanje je spadalo v okvir Kantove Proslave in je izpopolnilo sliko, ki so jo slušatelji dobili na Kantovem večeru Pred enim tednom. Žal da predavatelj ni vsaj v najširših obrisih orisal razvoja I etičnih pojmov pred Kantom, da bi na ta način dobili Kantovi etični nazori, ki v marsičem utirajo nova pota, jačji po-vdarek in jasnejše poteze. Predavatel je obljubil, da bo to storil ob drugi pri-J liki; napovedal je tudi posebno predavanje o Kantovi verski filozofiji. Sicer jel nudi največ nevarnosti za prenos nalez-. o snocnje predavanje prav zanimivo J ljivi'h bolezni. Tudi železniška uprava naj m tudi dokaj pregledno; snov ježe sama bi gledala strogo na to. da se prevažajo 1 MO. Na seji 12. tm. je izstopil iz odbora g. Rado Šepec ter je sprejel tajniško mesto g. Evg. Bergant. Naslov sat' istočasno spreminja na: MO v roke g.‘ Hiifer, Maribor, Šolska trlica. Celjske vesti. Epidemija Škrlatice v Celju. Doslej sta politična in mestna oblast in mestni magistrat odredila najstrožje protiukrepe da sc razširjenje Škrlatice iz okolice v; mesto kar mogoče zajezi. Kakor čuje-mo, bo na intervencijo omenjenih oblasti ukinjena tudi majniška pobožnost, ki na sebi težka in bolj zapredena kot bi bilo soditi, če pomislimo, da je etika ne-razdružljivo združena s praktičnim življenjem. Kant jo tudi v »kritiki praktičnega razuma« ostal abstrakten teoretik z vsemi'vrlinami in slabostmi'racionalista. G. prof. Favai, tedaj ni imel lahkega dela, da je razložil kategorični imperativ in apriorizem, ki tvorita o-snovno podlago Kantove etike. Vzgledi iz praktičnega življenja so vrgli mnogo luči v Kantove dedukcije. Predavanje jc bilo razmeroma prav dobro obiskano. — Prihodnjič predava V »Ljudski univerzi« naš znani literat g. prof. Janko G 1 a-s e r o romantiki. x Odmevi Pivkovskjh spisov. Graška »Tagespost« je prinesla v nedeljski številki daljši izvleček iz zadnjih dveh Pivkovih knjig: »Jablano med fronta« ma« in »Vulkanka tla«. x »Neva Evropa«. 14. številka »Nove Evrope«, ki je izšla dne 11. tm1., je posvečena mednarodni delavski pomoči in prinaša članke o gladu v Nemčiji. Na prvem mestu je prispevek dr. A. Pagueta, na drugem' razpravljata V. Miinzenberg in E. Fimrnen o organizaciji JDP. nato pa sle d i članek A. Rehmena o gladu na svetu in gladu v Nemčiji. — V nadalj-nem delu lista čitamo službene podatke o znanosti, knjigah in’ filmu v Rusiji. V ekonomskem' pregledu sledi dr. Belinov prispevek k »Problemu valorizacije v bilancah delniških društev«, v književnem pa L. K. Velinov članek o Amijelu n Prustu. Zvezek zaključujeta recenziji Muradbegovieeve »Nojeve ladje«. — Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Pre radovičev trg 9. x Novo sredstvo proti vnetju pljuč. — Zdravniški krogi so z veliko pozornostjo sprejeli vest, da je ameriški zdravnik dr. Lloyd Felton z Harvardove univerze zumel novo metodo zdravljenja vnetja pljuč. Uporablja konjski serum in zniža odstotek umrljivosti za 50%. x Spisi K. Šapka v madžarskem' prevodu. — Budimpeštansko založništvo »Atheneum« pripravlja izdajo zbranih spisov češkega pisatelja K. Čapka v madžarskem prevodu, bolniki v strogo ločenih oddelkih, ki se< po uporabi, desinficirajo. Objave. Sokolstvo. c Načelstvo Kola jahačev vabi vse svoje člane, da se udeleže poslovilnega večera svojemu zaslužnemu br. majorju Arniiču. Odhodnica je v restavracijskih prostorih Narodnega doma danes v torek oh 20. uri zvečer. Načelstvo Kola prosi tudi druge člane in članice sokolskega društva, da posetijo poslovilni večer. Sodeluje orkester sokolskega društva pod vodstvom br. Šušteršiča. Zdravo! >— Načelstvo. o Sokolsko društvo v Studencih' priredi v soboto dno 17. maja ob 20. uri zvečer telovadno akademijo v prostorih Sokolskega doma v Studencih. Po akademij; nrosta zabava in ples. — Prod-' -'orni'-'' pri tvrdki A. Ellinger, °'i Kralj, /etra .trg, ............” § Triglavaffski starejšine so vabljeni na kegljaški večer, ki se vrši v sredo 14.1 tm. v Narodnem domu, Istočasno ob 8. uri odborova seja. § Hišni posestniki! Dne 19. maja tl.j ob 7. uri zvečer se virši v mali Gotzovi' dvorani občni zbor diruštva hišnih po-' se stoikov za Maribor in okolico. Ker se smejo vd e leži ti tega zbora po društvenih)! pravilih samo člani društva, se opozarja-1 jo vsi hišni posestniki, kateri še niso Čla-! ni društva, naj se pustijo vpisati, da sef pri vstopu k občnemu' zboru lahko izka-: žejo s člansko izkaznico. Vpisovanje se vrši vsak dan od 9. do 12. ure predpoldne V 'društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 8, Gospodarstvo. g Napake, katere delajo hmeljarji pri obdelovanju hmelja v spomladi. Daši so bili hmeljarji opetovano opozorjeni na pravilno negovanje hmoljske rastline, vendar se isto n e izvršuje povsod pravilno. Evo: 1. Hmeljarji sade sadeže/ v neposredno bližino klina, oziroma kola, ko se vendar pravilo glasi, dal mora ta oddaljenost meriti najmanj 3« cm ali dolgost moškega čevlja;. 2. Hmeljarji napeljujejo in privezujejo poljubno število panog h kolu, oziroma žici. Pravilo se glasi; Privezuj in napeljuj od slabotnih pogan jko.v le po e nog a, od krepkejših po dva, in od krepkih po tri. Po štirje poganjki se puste le oni rastlini, katera rase na sami orni zemlji- 5. Lega hmeljskih poganjkov od ko-ronike na drog mora biti vodoravna in ne poševna. Žalec, 25. V. 1924. —* Anton’ Petriček. .j g Meja. Prinvili smo broj 8. poljopri-vredno-industrijsko-trgov. lista »Meja« sa slijodečim sadržnjem: A. Hribar! Agrarno-seljačkl savez. — Prof. inž. St j. Jurič — A. F. Jacobson: Danska poljo-privreda. — Ivan Mnnolja: Za urednogt gospodarstva. — Josip Lokmer: Stanje/ usjeva i naša agrarna statistika. — A« grarius: Za unapredenje našeg stočar« stva. Ilija Bošnjak: Težačka hernija. — A. Hribar: Agrarna reforma, <- Bilje-ške. Razne vijesti. — Književnost. g Prodaja potrebščin za '■'"ktrlčnoi raz.Svetljivo. Glavna carinarnica v Ljubljani bo prodala dne 15. maja t. 1. ob 10. dop. v svojem magaciuu «A» potrebščine za električno razsvetljavo. Predmetni glas je v pisarni trgovske in.o-brtniške zbornice v Ljubljani na vpogled, . g Dobava ovsa. Pri infendainturl dravske divizijske oblasti v Ljubljani 6e bol sklenila, dne 19. maja t. 1. direktna pogodba za dobavo 210.000 kg ovsa. Predmetni oglas z natmčnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice ■V Ljubljani iD-tarass^Mi-tor**1 n g J Sfirafi V S *T A ii O kic tu V !•**!.*' Za posetnike velesejma v Padovi.* pres. Italijanske državne železnice so do-] • — Pa ni je to nista-, to znači koliko i,| tej zvezi je troba tndi omeniti, da priden 'Generalna direkcija državnih železnic j volile, da se izdajajo o priliki velesejma! »brate« — se je dobrodušno opravičeval! jo vsi instrumenti do enake veljave: ■stas je dovolila za posetnike VI. j v Padovi na tranzitnih postajah na med-j uradnik. j prva vfjolina kakor tudi trikot. O asipe- ■vaorčnega velesejma v Padovi, ki se boi narodnih mejah in agencijah v inožem-J _ Kakv^ ,ijraj.e4, so. ;e raahndll blo-' hih teh eksperimentov še ni mogoče iz- tu pikskovih »brate«, mi! vršil od 5. do 19. junija t. 1. sledeče olaj-, stvm vozne karte za Padovo m nazaj z! v , n j. -i i j ‘ ,• . . , kas, — nema ti save: 1. Za posetnrke velesejma je do-: veljavnostjo «»0 dni s a0% popustom nor- . c, , . 1 . A • 1 ^ l i ‘P 11VT' fl-tl 1 Ol*Dl -g A-- Razno. voljen ,50% popust pri cenah na vozne j malne tarife listke, h rez prekinitve, tako pni vožnji tja, kakor tudi obratno, proti predpisani legitimaciji t. j.pri odhodu je kupiti.celo karto, ki velja potem; tudi za povratek, ako ima imetnik potrdilo na legitimaciji. 1 2. Za razstavne predmete je dovoljen j .50% popust na normalni tarifi pod po-j , ,, - . , , . 1 \ , .. , .1 1 kem1 službenem razgovoru je rekel u- goj.iv bi Jih predvideva tarifa. To olajša-1 ... , ,. . , . rudnik stranki,, ki pripada dirkaškemu ve veljajo za jiosetnike velesejma od 1.1 , , . , .... ■ „ _ : .. . ,,, . , ... i taboru, malo familijamo: do 30. junija, a za blago m razstavijalce J . od 6. maja do m. julija in sicer tako za ~ Kako> brc> ne razumi jem? potni?,ke in' mešane, kakor tudi za vsej — Odkada smo mi »bre«! — brzovlake razen za Siraplon Orient Eks-j Ijutila, užaljena stranka. r Mednarodne kategorije. Zagrebška »Riječ« poroča sledeči knrioaum: V ne- reči nobene sodbe, ker je. treba počakati •smo medjunarodne kate- gorije... se r Nova glasba v holjševi.ški Rusiji. Ruski konservatoriji so pričeli na glasbenem polju s čudnimi reformami, od (katerih je najzanimivejše — ohkestor brez dirigenta. Teoretiki trdi j**, da bo orkester brez dirigenta mnogo doprinesel k razvoju glasbeno umetnosti. Sile, ki se bodo uporabljale v orkestru, bodo dobile priliko, da se nezavisno razvijajo, ker bo vsak svirač v gotovem pogle-je| dni tudi mekafc .dirigent. Z drugimi be-f se-dami: vsi člani orkestra dirigirajo. V j na javne prireditve, ki se bodo vršile v najkrajšem času v Moskvi. Razventega so Rusi tudi poskušali, da najdejo harmonijo novih zvokov: lokomotiv, topov, mitraljez in drugih sličnih instrumentov. Prvi poskus, ki sc jo v teni pogledu vršil v Moskvi, ni dal nobenega rezultata, ker so nekateri zvoki zatajili svojo intonacijo. Najnovejša vest iz muzikaličnega sveta v Rusi ji je ta, da je bil izvoljen poseben! odbor, ki bo po d Vzel naučmo potovanje proti severnemu tečaju, da prouči harmoniko polarnih krajev. Iz ledenih krajev priča-i kujejo nov glasbeni čudež. D. R. Merežkovski: i ' Julijan Odpadnik. (Dni je.) tl 04) Bil je tih večer. Veslarji, aleksandrin- sfci sužnji z obritimi glavami, so enolie- braz je izražal veliko, nadzomsko ža-j je An atol občutil veliko smelost in moč. j _ « r„ " . " no dvigali in-spuščali dolga gibčna veslaj lost. Anatol jo je hotel vprašati, kdo jej 01) tihem večeru jo ladija plula mi-j , 'onnb l -j JV, ' sC . Jt' ponovi a 1 menta Aleksandrijskega »Stromata« ali| motnočrnih, nikdar nasmehi janih očeh j — Kdo je to? »Pisana preproga«. j je ležal strog, skoraj surov pokoj. Lej Počasi, kakor da jo utruja, je dvigni- Arsinoja je lepila iz voska majčkene; do ramen razgaljene roke so sc belile iz- la oči — »take oči utegnejo imeti Sibi-kipec: osnutke za večje delo iz mra-j med peplosovjh gub, kadar je umetnica j le« — se je spomnil, morja. nemirno, dejal bi, srdito mesila in drobi- _ A]1 upag) Arsinnn*a) _ -je nadalje- Bilo je nago telo olimpskega boga; o-j la vosek. V teh belih, skoraj zlili rokah] va]) _ da te ,bodf> ]jlldj0 umeli? in peli. otožno pesem. Solnce jo tonilo za j to: Dioniz ali Kristus?, a se je bil prc-j mo majhnega oloka. . j " J“,|oc os no.^ oblake. | mislil in Je molčal. j Nihče ni vedel njegovega imena; izl . , dihu druhali in dimu prazničnih| na obilne darove, ki je ž njimi nekoč po-| da si lahko razločil srebrnobeli pesek s j Dioniz in usmiljen in krotek kakor Je-lampijonov irmi je dobro del morski s častila mnoge krščanske samostane, sta Črnimi grmiči mahu. j zna Galilejec . , . vzduh; globoko ga je vdihaval in po-j io varovala pred preganjanjem1. Od Za temnimi skalami so vstajali tihi,| __ Kaj praviš? Ali je mogoče oboje navijal.; \ nekdanjega bogastva ji je ostalo nekaj zeleni travniki. Ondi so se pasle koze in.' združiti?" — Večno nasmehljano morje, sprejmi; malega, a vendar toliko, da je zadosto- ovce. Sredi rtiča je rasla plataha. Ana-5 in očisti mojo dušo! J valo za neskrbno življenje. | tol je opazil na mahovitih koreninah ' . *C'0!11ce Ke jo nižam Kalimbos, Amorgos, Astipaleja, The-i Na obrežju Napoljskega zaliva, blizu! fantka in deklico, bržkone otroka revnih] r,i'm jo na robu neba ra— drug za drugimi so se ot-oki pojav-? bajskega kopališča je imela malo po-) pastir jev. V cipresnem' gaju, ki je staH mi i.-wi/,iiu m mm n-ujt. Ijali pred njim', zdaj-vstajajoč nad mor-] sestvece z ono isto vilo, ki je v nji Mirhal za njunimi hrbtom; se je belil marmorni j °!°k* Zdajci sta fant in dekle st jem. zdaj izginjajoč na gladini; bili so ; Preživela zadnje dni svojega življenja..-Pan' z deveterostroko piščaljko. | P''j1 k banovemu žrtveniku, da položil podobni prividom. Včasih somu je Vide-; Tu so si Arsinoja, Anatol in Marceli in j Anatol se je obrnil k Arsinoji in ji: večerno žrtev. lo, kakor da bi sestre Okeanide plesale1 hoteli po burnih letih svojega življenja > -pokazal z roko pokojni kotiček Helade. j — Kaj meniš, Arsinoja? — je vpr. boljinbolj. Podi ležal velik oblak. cipresnem gaju, ki je "si-al 1 ?a'lnji žarki s° oi°'fno in nc”;nf> "'»biuh- sto-ožita Kaj meniš, Arsinoja? — je vpra-J Anatol lo, kakor da bi sestre Okeanide plesale hoteli po burnih letih svojega življenjajj pokazal z roko pokojni kotiček Helade. okoli obzorja svoj večen ples. An atolu sel odpočiti v vaški tišini in v službi Muz. »A glej, zamrle so mu besede na ustih:; šal Anatol -- ali se bodo neznani bratje je zdelo, da tukaj še vedno vladajo Odi-j Bivša redovnica je nosila- skoraj ena-, umetnica je strmela nepremično in čud-j zopet oprijeli prekinjenih niti našega sejevi časi. - ko obleko kot za nekdanjih let, ko šo] no veselo v majhen kip, ki ga je bila iz-■. živijenja in krenili dalje za njimi? Ml« Sopotnika nista motila njegovih mol- ni mislila na samostan: preproste gu-boj fimetla iz voska. Bila je dvoumna, zape- E sliš, da ne bo vsega pogoltnila barbar-čečih sanjarij. Vsak je bil zatopljen v( peplosa so ji zopet dajale podobo staro-\ I.iiva podoba s prekrasnimi rtljnipskimJ ska temina, ki pada na Run in Ileladof svoje delo. Ammijan je urejal zapiske j atenske devojke. To pot pa je oblačilo j telesom in z nezemeljsko otožnostjo naj O, ko bi res bilo tako, ko bi mogli vede-o perzijski vojni in o življenju cesarja' bil temne barve; bledo zlato njenih ko-1 obrazu. S ti, da bodočnost . . . Julijana; zvečer pa je čital m odmori rlrov se jo komaj videlo izpod črne tan-| Anatolovo srce se je krčevito stisni-j (Konec prihodnjič) 1 • sloviti spis krščanskega učitelja Kle-i čice, ki. jo je nosila čez glavo. V njenih lo. Nagloma, skoraj zlobno jo je vprašal. * Mala oznanila. Pohiitvo Isslnih izdelkov za spalne i» je-dilue soka najceneje v zalegi Šereer in dr up. Maribor, Vetrinjska ulica štev. 2. 106 IVAN LEGAT. I. špecljalna popravljalnica za pisalne, računske, kopirne stroje ter druge pisarniške stroje. Najboljši barvni traki ter oplen papir itd. Čuvajte VffSe pisalne stroje ter obrnite se samo na izkušenega strokovnjaka ’ IVAN'LEGAT, tačas Vrazova ulica t, od .15. maja Vetrinjska »lica 30, kavarna Žigart, telefon 434, ustanovljeno 1919. ' 982 7 — 5 Inteligentne mlade pem~ž-ne delavke za Cisto i' m no delo išče za takoj ,Yo..a‘ d. dv Maribor. 972 Odvetniški utadnlk,. Slovenec, 23’l«t star, s 4 letno pisarniško prakso, zmožen vseh pisarniških del ter perfekten v srbohrvaščini išče primerne službe. Cenjene ponudbe pod ,D«bra moč“ na upravo lista. 1031 2-2 Mizarskega vajenca sprejme mizarstvo Vetrinjska ulica 8. 1012 5-3 Stanovanje 2 ali 3 sob s pritiklinami v novozgradbi išče • zaseben uradnik. Ponudbe na upravo lista pod „Visoka najemnina". m 5—1 2 postali), z'omaricami in vložki popolnoma novi orehov les, po ceni na prodaj. Naslov v upravi. Temnomodra moška obleka in športna obleka, čipka . sti zastori črna, ženska obleka (Mantelkleid), antični porcelan na prodaj. Kejžarjeva ul. 28. Melje. 1034 Lokal za obrt, delavnico ali skladišče v Dravski ulici 10 se odda. Pejasnila istotam I. nadstropje, vrata 11. 1010 4—3 Veliki gostilniški štedilnik dobro ohranjen skupno z zra-. ven pripadajočimi glinastimi | tablicami se po ugodni ceni] odda. Ponudbe na Železarno, Rnše. 991 3—2 Zelenjadne sadike kakor zgodnji karfijel, zelje, ohrovt, kolerabe, paradižniki i.td. »c dobijo vsak čas pri vrtnarstvu IV. JEMEC, Razla.-ova ulica *t. 11. 867 10-7 Ugodno kupite kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgo- vini S. VestSMč Maribor, Gosposka ulica 26 = Najlepše novosti = 128 Podpirajte sokolski tisk! JIM Ml A $ E 1037/24 kaučuk pete in kančuk podplate nosijo otroci in odrastli, ker so trpežni, po ceni in nošnja udobna. 705 DrailbenI ©kile. V četrtek, dne 15. majnika 1924 predpoldne ob; 9. uri in eventuelno nasledje dni prodalo se bo na javni sodni dražbi dobro ohranjeno pohištvo, obleka, perilo, raznovrstne domače potrebščine, večja množina , novih zamaškov, plutovine i. t. d. Z dražbanjem pričelo se bode še le pol ure pozneje, med tem pa se te predmete .lahko ogleda. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. XI. dne 12. majnika 1924. 103* Zahtevafte povsod ,TABOR*! wsmm Zamenja se lepo stanovanje (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba tor ostale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z jsaj nekaj vr-t-a. Ponudbe pod „Zamena“ na upravo 0Tabora“. t 1035 S-l V četrtek dne 15. maja zvečer samo pri lepem vremenu se vrši v restavraciji Halkwidl družinski koncert s pojačanim orkestrom. H H 1032 2—1 Dalmatinska in italijanska črna vina se dobi v gostilni IZIDOR COPETTI, Vojašniška ulica 5, od 10 do 14 Din liter. Čez ulico 1 Dinar ceneje. Pristopajte k Jugoslovenski Matici, a H r-a s H S IB AVTO Pozor! Oglejts si našo izložbo Maribor, fllaksaitdrova cesSa 19, ■ S Pl , LI ‘E kjer so stalno razstavljeni novi in stari avtomobili svetovnih znamk. Isto-tam so na prodaj tudi motorna kolesa, radioaparati, p sami stroji i. t. d. Teoretičen in praktičen pouk v vožnji z avtomobili. izvoženi, toda dobro ohranjeni avtomobili sc prevzamejo v komlsijonclno prodajo. Strogo reelna, solidna in točna postrežba. A. STOINSCHEGG. H. PELIKAN Maribor Aleksandrova gesta 19 976 ■ S m S 4® iadSŠ&telj: jGUaroi ifl otjpovojpii, ip-pAnitk; [Vekoslav S pj n d 1 BBBBBBBBBBaBBBBBBaaBBBimBBgBBBBBBgBmBBBfflBBBKRBtMmBBaiSBBBBBBBBB er, - Tiska; Mariborska tiska«** d.