j
Položaj v Rusiji
ooo
AMERIKA IMA V RUSIJI ZELO VELIK VPLIV. — SITUACIJA ZELO ZAMOTANA. — REORGANIZA ! CLJ \ A?MADE — NEMČIJA ZAHTEVA, DA RUSI JA UMAKNE RDEČO GARDO IZ FINSKE. — AME RIKANCI SO NA VARNEM. - NEMCI SE BLIŽA
JO KURSKU.
-ooo-
Tn» translation fti«*l with the pmit > <>(. r »t NVw Y.»rk. V. \ ,.n April 't, ,	1916. aa riHjulrv*i by the Art of (k-tober ti. 1U1T.
Pariz, 2. aprila. — V Pariz s«» prišla vrsti iz Moskvo.1 da sovjetova vlada or^anizujc armado za obrambo socja-i liKtiriif vlado. Poslanik Frain-is smatra sovjct za odkri-to>iv< n in <ia resno ]»>skuša postaviti armado tor pomagati zaveznikom.
I'«»rrM*ila <> upornih nemških ujetnikih v Sibiriji in o lirtiivki kontroli mul lVtrojcradom so samo nemška propagation. da bi se razburja! VVasliington in drugo zavezniške vlade, da se prepreči intervencija.
Kituaeija v Rusiji j«- še vedno zelo živa. Ameriški vpliv v Kusiji s** kaže povsod.
London, 2. a]»rila. — Nemška vlada je pri ruski vladi pr»testirala proti teinu, da bi se še dalje prevažalo vojaštvu rdere garde iz Rusije. Zahteva tudi. da s«» morajo umakniti oddelki rdtee gard<\ ki so prekoračili mejo.
\ s« hina nemške zahteve se glasi:
— Kakor pravijo informacije, ki prihajajo iz Finske, vedno prihajajo i/ IVtroprada oddelki rdeee gar-de v to deželo. Cesarska nemška vlada protestira proti takemu pnstopanju. ki je nasprotno členu VI. mirovne pogodJie. Zahtevamo, da se takoj odstranijo oni oddelki rde<V garde, ki so /v prekoračili mejo, da se kaznujejo krivei in da s»* izdajo jtotrebne odredbe, da se v bodoče prepreči preplavljenje Finske.
A ko ruska vlada ni zmožna, da bi izpolnila svoje obveznosti, tedaj bo cesarska nemška vlada žal prisiljena napraviti potrebne korake, tla se vstanove razmere, kakor se zahteva v mirovni pogodbi.
Neko stoekholmsko jioročilo pravi, da so zdaj \si A-incrikanei varno iz Finske, razun konzul Havnes in pod-kon/ul Waldo, ki se nahajata v Helsingforsu. Skupina, ki j< bila zadržana v Bjorneborgu, je prišla v Nroek-holm. V tej skupini so stotnik Crosslev in njegova soproga, stotnik Norman Stines s soprogo. Arthur Bull, H. Simmons in John Tire.
Družba je šla iz črte rdeče garde pa do črie bek- garde, ali vladnih čet, pod ameriško zastavo. Z vsemi sta rdeča in bela garda lepo ravnali.
Med rdečo gardo ni nikake diseiline, zaradi tega bodo uporne <Vte razbite pri prvem sunku. Finski boji bodo v nekaj tednih končani.
Pctrograd, 2. aprila. — Por«H*«a. se. da se nahaja nemška armada oM milj od Kurska. Ekaterinoslav je odtrgan od železniško zvezo; Poltavo so Nemci bombardirali in je v plamenih. Sovjetove četo so mesto izpraznile.
Tudi Sevastopol je v nevarnosti pred Turki, ki so 16 in pol milje od mesta. Oil vzhoda pa prodirajo Kurdi.
London, 2. aprila. — Neko poročilo iz Pet m grada na list ".Morning iVs?" pravi;
Resnično razpoloženje globokega zadoščenja je prevladalo, ko sn prišle novice, da je bilo nemško prelivanje na drugem koneu Kvrojw vstavljeno. Ni danila, da je ta dogodek pri>el v r-asovni zvezi z rusko nezadovoljnostjo, ki je |m»sletleia roparskega nemškega miru, ki j<» bil slepo podpisan v Brestu in slepo potrjen v Moskvi. Nad nar»*i prihaja novi duh.
Moskva, 2. aprila. ( Ass. Press.) — Stotnika W1. 1 i. Webster iy \V. L. llieks sta prisostvovala seji sibirskega osrednjega sovjeta v IrkuekiL Povedalo se jim je. tla j<' P«» celi Sibiriji oboroženih najmanj 1.200 avstrijskih in nemških vojnih ujetnikov, ki so v vrstah rdeče gard«1.
Vsi so soejalisti in so se odpovedali avstrijskemu državljanstvu.
So v je t je dal zagotovilo, da ne bo več ujetnikov oboroženih in je rudi naznanil namero, braniti Sibirijo proti nemški invaziji.
London, 2. aprila. — Brezžična brzojavka iz Berlina pravi, tla je nemška vlada poslala ruski vadi noto, ki pravi, tla se bodo avstrijski in nemški dezerterji v Moskvi silonia polastili -vedskega in danskega konzulata na isti način kot so se polastili stanovanj za vojne ujetnike.
- Šiloma hočejo spraviti te ujetnike v rdečo gardo.
se glasi v noti. — (tovori se, da je civilna in vojaška o-blast T Moskvi brez moči, v nekaterih slučajih da pa šr cehi podpira tako postopanje. —
Na znanje.
Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič vec pošilja ti denarja vojnim ujetnikoln in beguncem.
Po novi postavi zamore z malimi zneski podpirati avstrijske, ueinške, bolgarske in turške vojne ujetnike begunce in podanike le tak Človek, ki je ameriški državljan, in mora v to svrho dobiti dovoljenje od War Trad* Board i« Washington* Tvrdka FRANK SAKSER.
Oficijelna poročila
Tni«' truncation filed *vith the postmaster at New York. X. Y. April 3. 191S. a-s required bj* the Act of October 6. 1!'1T.
ANGLEŠKO OFICIELNO PO- j R0ČIL0
j
London, Anglija, 2. aprila. —' Poročilo ix glavnega stana feld-aiaršala Haig^i, ki je b^o izdano nocoj, se glasi:	,
Na celi fronti je bilo ta dan še precej mirno, izvzamši manjših na-padov, ki sino jih irvrsili v bližini Serer. Pri tem smo zavzeli neko nemško pozicijo.
Nocojšnje poročilo vojnega urada se glasi:
Na angleški fronti je bilo ta dan še precej mimo.
Tudi na francoski fronti ni bilo nobenih posebnih bojev.
Neko prejšnie poročilo vojnega' urada naznanja:
Tekom boja, ki se je vršil v ozemlju med A vre in Lnce, smo vjeli 50 nemških vojakov te - zaplenili 13 strojnih pušk.
V	tej okolici smo naleteli na veliko število mrtvih Neme 2v. So vražnik je vprizoril dva protinapada, katera je pa naša artilerija uspešno odbila. Nasprotnik je im:-l velike izgube.
Neka nemška baterija, ki je bila precej uspešna v tem ozemlju, je morala ut-hniti. K molku so jo prisilile naše st *ojne puške.
V	oližini Hebuterne smo vpnzo. rili uspešen napad in vjeli 73 Nemcev in zaplenili tri strojne puške.
Pri teh operacijah je bilo več ( Nemcev mrtvih. Popolnoma smo !tudi odbili protinpad, katerega je bil vprizoril sovražnik tekom popoldne.
Tudi na ostali fronti so bili naši pohodi uspešni.	*
Vjeli smo veliko vojakov ter jih j veliko število ubili. Ti spopadi so se vršili v bližini Acheville ia Hol-lebecke.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
Pariz, Francija, 2. aprila. — Vojni urad ie sporočil nocoj sledeče:
Ta dan so se vršili vroči artilerijski spopadi, posebno v ozemlju med Montdidierom in Lassigny. Naše baterije so obstreljevale so-vražniške infanterijske postojanke vzhodno od Cantlgny.
Močan nemški oddelek, katerega so napadle naše čete na levem bregu reke Oise, južno od Servaisa, se i je moral umakniti. < V okraju Woe vre in v Gornji Alxaciji to bili vBi sovražni napadi bros vsakega uspeha, j Neko prejšnje poročilo naznanja: »
! Na fronti med Oise in Sommo I je bilo ponoči primeroma mirno.
Artilerijski boj na razuih točkah fronte se je včasih malo povečala
Angleške in francoske čete so ponoči nekoliko napredovale med Sommo in Demuinem.
V okolici zakopov pri Colonne in Ban de-Sapt so vprizorili Francozi dva uspešna napada ter vjeli nekaj Nemcev.
Francozi so odbili pri Chambret-, tes nek nemški napad.
NEMŠKO OFICIELNO POROČILO.
Berlin, Nemčija, Z, aprila. — [Današnje poročilo iz glavnega stana se glasi:
Na bo jišču se položaj ni izpre-' menil. Protinapadi, katere je so-' ražnik vprizoril v bližin'. Hebuterne ter s posebnimi pripomočki proti višinam, katere smo zavzeli med Luce in A vre, so se izjalovili z ve-jlikimi izgubami.
Manjši infanterijski spopadi so se Kršili med A vre in Oise.
Francozi so nadaljevali z obstreljevanjem Laona. Veliko prebival cev je bilo ranjenih in ubitih.
Izstrelil smo 22 sovražnih zrakoplovov in pet balonov. Poročnik Karoll je tevojeval svojo triindvajseto zmago v zraku.
Revolucija na Kavkazu.
, True translation filed with the post ina>ter at New York. X. Y. on April 3. ' l!>lv a< required by the Act of October C, 1917.
i Fetrograd, Kusija, 2. aprila. — j Veliki nemiri so izbruhnili v okra-j ju liaTum. Kar> in Ardahan v Kavkazu. Armenei in Georjrijci so n<i-pravili veliko armado za obrambe ozemlja proti Turkom, ki so pri čeli z vojaško upravo v t*-h treli o-krajih vsleil br ^r-litovske mirovne pofircwlbe.
Georpijci >o >c polastili večine ruskih bojnih ladij v pristanišču Bat uma in so jih pripeljali v Črno morje. Vs<* prebivalstvo (leorpije je mobilizirano, d;i xoprstavi vpadnikom.
Clemenceau je vprašal za pogoje
True translation fifc*d with tht post master at New York, N". Y. on April 3. 1918, as required by the Act of October 6. 1917.
Amsterdam, Nizozemsko. 2. anr Amsterdamski Telegrraph poroča
•	da je jrrof Černin v svojem govoru pred dunajskim občinskim sve-
1 tom rekel, da je ministrsiki predsednik Clemenceau nekaj dni pred i ofenzivo vprašal, ako se hoče po-i {rajati za mir in na kaki podlagi. Černin je odgovoril, da bi rad takoj pričel se pogajati na podlagi status quo, kar se tiče Alzacije in > Lotarinške. Nato je franeoska vla-
•	da odklonila vsako pogajanje.
Amerikanci v Franciji
#
ooo-
\
True translation filed witb the postmaster at New York. X. Y. on April 1918 as required by the Act of October 6. 1017.
Z ameriško armado v Franciji, 2. aprila. — Vsa znamenja kažejo ustavljenje velike nemške ofenzive v Pikar-diji. V nemškem oficielnem poročilu se poroča p le pet tisočih nadaljnih jetnikih od četrtka naprej. Ves značaj poročila kaže materjalno oslabl^jenje ofenzive.
Poročajo o novem napredovanju a poročilo ima vse znake, da se hoče dati žnjim nemškim optimistom priliko znesti se nad pesimisti, mesto, da je jasno izraženo ugo-, tovilo glede napredovanja, kot je bilo to v berlinskih poročilih v prvih fazah ofenzive.
Kljub temu pa pomeni čas za zaveznike prav tako ve-i liko kot za Nemce, kajti končna meja slednjih glede rezerv bo dosežena, če bodo še nadalje tako trosili s člnvc-i škimi življenji.
Vsa znamenja kažejo naraščanje bitke v še veliko ve-I čjem obsegu v sedanjem premoru, kajti sovražnik je stavil vse na to, da prodre, in vsi njegovi prvotni uspehi ne pomenijo ničesar, dokler se jih ne poveča v velikem obsegu.
Zavezniki pa so trdni v sklepu, da predvsem zadrže sovražnika, ne oziraje se na vse drugo.
Od prieetka ofenzive naprej je izgubil sovražnik svojo prvotno silo, da si izbere katerokoli fronto za aktivne boje. Odločil se je, da se slednji v Pikardiji, iif sedaj mu je nemogoče premestiti to svojo ofenzivo na drug kraj.
Oe se napredovanje končno vstavi, se bo izkazala Hin-denburgova izbira vojnega pozorišča Ivot zelo nesrečna, — ker nudi najkrajšo komunikacijsko črto za Angleže in v enaki meri tudi za Amerikanee. dočim je vso industrijsko središče Francije direktno za hrbtom zavezniške armade obenem z najbolj važnimi železniškimi progami.
('e bi vprizoril sovražnik svoj glavni napad nadalje proti jugoiztoku ter potisnil silo angleških in ameriških čet v dotično smer, bi pomenilo to veliko večje zmešnjave na železnicah in veliko težje transportaeije mož. topov in dobav.
Te prednosti pa so veljavne le v slučaju, da se zadrži ; sovražnika, predno dospe do razvodja reke Somme.
Večje število Kruppovili baterij je pričelo streljati | proti tem mestom v ameriški črti ob deseti tiri v nedeljo zvečer. Izstrelki so bili pomešani z močnimi eksplozivnimi snovmi, s šrapneli ter plinskimi granatami.
Cilj sovražnika se je nahajal nekaj milj za zakopi na j frontni črti in vsled tega ni bilo potrebno za naše črte ča-i) kati na odprtje.
Vsled tega so odšle globoko pod zemljo tekom intenzivnega streljanja, ki je trajalo osemnajst minut.
Četrt pred polnočjo so posvetili sovražni topničarji svojo pozornost dvema točkama, o katerima so domnevali. da se nahajajo tam ameriške baterije. Naenkrat so pričeli streljati v večjih presledkih in vse je kazalo, da se bo-j«je napada ameriških čet.
; Amerikanci, opremljeni s svojimi plinskimi maskami, so čakali, dokler ni to obstreljevanje ponehalo. Infan-- terijskih akcij ni bilo.
Nemci so zatem zopet obstreljevali par vasi, ne da bi povzročili kake izgube. Kmalo zatem je streljanje poje-.njalo, izvzemši periodično ropot an je strojnih pušk. 1 Naši opazovalci so opazili v bližini precejšnja giba-| nja sovražnih čet. Bavarci nosijo nove uniforme teh jih je natančno razločiti gd drugih nemških vojakov.
_PRtTISn TPvQQPS čn -fJVe MAIN .S-QUAR.E c-F ARRA5	* b».T«
MESTO AREAS, KATEREGA BRANIJO ZAVEZNIKI PRED NEMŠKIMI NAPADI.
Baker v Italiji
Narod je pozdravil Bakerja v Rimu. — Prosili ga bodo, da odpo-more pomanjkanju premoga v Italiji. — V Benetkah.
True translation filed with the post master at New York, X. Y. on April 3, llJlS as required by ihe Act of October 6, 1917.
Rim, Italija, 2. aprila. — Danes je naroil pozdravil vojnega tajnika Bakerja. Med drugin i laškimi potrebami bodo pokazali Bakeriu tiuli veliko pomanjkanje premoga.
Vsak dan je premog po nekaj ur popolnoma izginil. Železniške lokomotive kurijo z lesom. Laška j vlada se boji, da bo treba zapreti j več tovarn, ako ne bo Amerika ! mogia poslati dovolj premoga.
Prva obletnica, odkar je Amerika stopila v vojno, bo dala priliko /a veilke demonstracije v fiimu; jmkrasHi bodo tudi v.i& mosta po Itaiiji.
i Laški vojni stan, 2. aprila. —
j Včeraj zjutraj je vojni tajnik Ba j ker v spremstvu svojega štaba pri-;šel v laški glavni vojni stan. Tam jse nm je pridružil poslanik Page. Oglasili so se pri generalu Diazu iu vojni tajnik Baker je bil ž njim li'ka.i časa v pogovoru. Laški vr-.hovni poveljnik je zelo pohvalil arjierišk.- čete. Popoldne sta Baker in poslanik obiskala kraljevega brarraiica vojvodo d'Aosta v glavnem stanu iaške tretje armade, f Benetke, Italija, 2. aprila. — j Včeraj si je vojni tajnik ogleda! zapuščene Benetke, ki .so do dve jtretini zapuščene; mnogo cerkev in drugih poslopij je bilo v zračnih napadih porušenih. Navadno se sliši oddaljeno grmenje topov
•	ob izlivu Pijave, ki je 12 milj od-, daljena od Bentrtk; tekom Baker-jevega ab ska pa SP ni streljalo.
Barka pomorskega poveljnika v i Benetkah admirala Marzolo je vozila ameriško družbo Po beneških lagunah, od koder je bilo mogoče
•	videti pokrajino, katero so preplavili laški inžinirji, da je bilo
. vstavljeno sovražnikovo prodira-. nje.
I	------
i -Nemiri v Quebecu.
| Tnie translation fllert with thf fw»st master at New York, N. Y. on April C, I'.HS as rwiuirefl by the Act of October 6. 1917.
■ Quebec, Canada, 2. aprila. — V | sinočnih bojih med nasprotniki prisilne vojaške službe in voia-k Svom so bili ubiti 4 civilisti, ranjc-:nih pa je bilo več vojakov.^ 1 j Boji so trajali od pol devete do polnoči. 1'porniki so iz hišnih^ vež .1 in izza sneženih kupov z revolver-ji streljali na vojake, ki so. koli-. ki»r je hi!o pač v gosti megli mogoče, odgovarjali s strojnimi pu-1 škami.
'. Xavzlic svarilu, da se bo upor z jekleno roko udušil m navzlic i>o-. z!vit na prebivalstvo, da naj več nc obnovi izgredov zadnjih treh dnij. <?e je po noči na več krajih V dolenjega mesta zbrala množica, t katero so imeli razpršiti pešci iz i Toronto in dragonerji. Več voja-[ kov je bilo ranjenih tekom bojev j in več civilistov je bilo aretira-. nih.
j i'.brala se je velika množica in > j nemiri so se pričeli, kakorhitro je i bilo razpostavljeno vojaštvo S tre'.i so metali opeko, iz ulic pa so ( streljali z revolverji. Vojaki so ta-k-rj pričeli z aretacijami.
Ofieijelni izkaz, katerega so o-,blasti izdale, kaže da so bile v
-	j sinočnih protivojaških nemirih n-
hite štiri civilne osebe, 15 pa jili | je bilo ranjenih; ranjenih je tudi _ " vojakov. Domneva se pa, da je bilo mnogo več oseb ranjenih, ki se pa zdravijo privatno.
Veliki top se je raz}etel.
Trne translation filed with the post
mailer at New York. N. Y. on April 3, 1018 as required by the Act of October j	8w 191T.
Pariz, Francija, 2. aprila. — Kakor pravijo ujetniki na francoski fronti, se je eden nemški dale-
-	kosežni top ra2letel in je bilo pet : topnicarjev ubitih.
| To se je nocoj oficijelno poro-1 Čalo.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Dj The largest Slovenian daily	0
JIL < in tlie United Stoitew*	I|L
In Issued every day except Sundays	m
Ijp	and Legal Holiday.	lit
(0 SO,OOO Readers	M
......... i i
KPV Zedinjcnih državah > i |
R VeQa za vse Ido ... $3.50 I I H Za pol leta......$2.00 ||
a^URFON 2876 cortlandt.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of Marcn 3,187».	TZLETON: 4087 OO&tlandi
__W0 ^	7*.	_ NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 3, 1918. — SREDA, 3. APRILA, 1918.	VOLUME XXVX. _ LETNIK XXVI.
.......-il—L_JL—
"GLAS NARODA"
«juoy **io blTsThiho coMPiif
raws, n—II—i	uucia brwdul tww»». tj
« OortluM BU—i. Hiriit <rf Maafcattra. Now York City. H. I.
■ " >
MU lat* r»0* Uat M >—j	Za «alo tate m m*mto N«w fork 9LOO
1»	Z* pol IcU h r«« New Tort- UO .
K. taU	IH h Mrt Mt a bmU> Nnr lotfl L«
f« Mrt _______________LM'»o	m —to lote----= UM ''
_fltei MAHUDA" lofcojo tMi dO« lir—a ooteU la pnaattot.	^
^LAI NAIODA"
(Tcteo OC tbo People")	j-
i—II	Aoy except Sunday« and Hotidajv
_WfafrtpOoa yrarty fajo
broo podftea la o—fcantl — am prtobhijejo.	t
Denar aaj w bla«ov©tt pcJUJatl pa - Money Ordar.
nm>1 da fcltrejo aaJ<W«ao naalovatta.	1
pofteani la psttjatraa naredite ta aaator; *8 L I I NAIODA"
n ortaiMit Nt__Hear Tor* Ctty.
__TH»f—: aw* Oortlaadt	,
Zapadna fronta
-ooo-
Tru* trantlatlt* filed erltti tbe poatuu-st. r at N.-» Turk, N Y <m April X | IttlS u required bj the Art of October 6, 1»17.
ral Flai^j j«* unieil nemško rezerve. V«. rih-MM-ev ne ne \k> vr>ila nobena nemška ofenziva \ ju \ < rdiuiu ali v Italiji. Nemčija ima za črtami na razpolago manj kot 30 divizij.
\t' n-Li rast 111 ki, ki so pazljivo sledili operacijam. . 'i ;tr-iij« jo na ta način prvo fazo bitke v Pikardiji.
haii«--, ko m- poganja Nemce proti oeividnemu kanie-• i h zidu francoskega in ajijjleske^a odpora, domnevajo .. j ■»■ i -Li rast ni ki, da je generalu Haigu pripisovati enega
>	;ij\i rjili >trategirJiih uspehov v tej vojni.
Kukaj «l«»ntiievajo, da so hoteli Nemci pri Arras-le-Fere pri/«»rit i I«- demonstraeijo, doeim bi skušali vprizoriti svoji» -!a\ no ofenzivo na drugem kraju.
K.....pa prišli in videli Angleže umikati se, so vrgli
>	ia 11/« \ svoje legije, katere so urili eelo leto za veliko ofenzivo.
\ ..'k dan jim j«' dajal general Jlaig ravno dosti us-
>	. Low ravno dosti brezpomembnega starega bojnega po-
di« iih jr krepil v mnenju, da bodo v naslednjem jutru videli pretrgan«* bojno erto.
Haig jih j«- na ta na«"in moj ste rs k i izvabil, da so plačali strašn«* ceno.
Sr-I.ij pa so se njegovi zavezniki obrnili z nepretrganim črtami in s svojimi hrbti priti življensko važnemu
>	Trd is«* u — Amiens.
Wnn-i izgubili svoj bojni stroj, a vendar — niso prodrli.
Na p*-tost je pr«*eej pojenjala, posebno v Washing-tonu med vojaškimi in diplomat lenimi zastopniki Francije in Angljie.l
Pot i pite! je beseda, katero pravijo, ko jih vprašajo /a mnenje glede naslednje faze boja. Nihče si ne upa pi'or »kovati o nejH)>redni možnosti zavezniške ofenzive.
1'i iznavajo, da je v nemškem bojnem stroju še vedno «1.. ti nio« i. <la >e vzdrži zavezniške armade zaposljene na • ai i eni kot >i«»ji sedaj, v razdalji desetih milj od — A-
l*ri rak njej«da bo sledilo v tem sektorju obnovi jenje n • vanja v za kopi h. I*rotiofenziva skupne zavezniške armade | m »d poveljstvom generala Foclia, ki bi udarila na dolino Oise na nemški bok. bi lahko pregnala Nemce z napwj potisnjenih ]>ostojank. kjer se bore sedaj krog Mo-reuil in v dolini r«-ke Luce.
Takega gibanja pa za sedaj še ni pričakovati.
-ooo- %
Pivd kratkim s«» aretirali v New Yorku štiri nemške -pijone — d v«1 ženski in dva možka. Ena ženska je nenadoma umrla, druga pa i«4 b«»lna na smrt. Eden možkih je t u< 1 i bolan,	■ . 1
Pravijo da gorje spijonu, ko je enkrat aretiran. Svojih bivših prijateljev se mora namreč veliko bolj bati kot pa s«»diš«*a in sodnikov.
o
•	m
Milan Marijanovie je odšel v Južno Ameriko.
V	Severni Ameriki je dovršil svojo nalogo: organiziral |e jugoslovansko raso pis je ter imel precej predavanj. T«i je bilo — težko, ogromno delo.
V	Južni Ameriki mu bo veliko lažje.
Tam niso namree tako dobro poučeni o delu in delova-ju gotovih oseb, katere naj bi morali vsi Jugoslovani — smatrati za nekaj vzvišenega in sakrosanktnega pred vsako ohdolžitvijo.
O	»t
Po Ameriki |x>tuje dr. Vošnjak. eden naših uajzmož-nejšili ljudi.
Vsak njegov uspeh pa mora biti in je tudi faktieno, že v kali uničen, ker je sloves osebe, ki ga spremlja, precej
dvomljivega znai^aja.
O
•	m
Na velikonočno nedeljo je v Brooklvnu nek najemnik slovesu izjavil na prižniei, da iKX'e biti samsvoj gospod.
K temu cilju mu bodo morali pomoči njegovi pristali, katerih pa k sreei ni veliko, in se še to malo število z
vsakim dnem manjša.
.—-ooo-
Dva človeka iz Oregona sta immila stroj, ki obrača zaklje ia v-f, e aa notranjo »tran ter obooem piha zrak proti tej notranji stra-
ni. obrnjeni na m naj. S tem te odstrani iz Majra vse Trto^o^e ostanke!
luat^rijalu. U. j«- pr. j«	v vrečah. _____1
Dopisi
Pittsbnrgh, Pa. 1 v
Že	^ odlašam, iz nai^a' ii
ern<»jra jiH« znejra nn-.-sf«. De!aru«> s» polno niiro pon<x-i m jxxlnevi vjii tukajšnjih tov?.mah. v katerih u.-ji1 d«iojejo raxnovrwtn^ preilrnet«1-kakor tudi vojne patrehii-mo /a < Siri.- Saniovo armado.	^
V kratkem bo zaerio drugo a nnva'enje za novo narodno arma- t do. KaK;»r se sliši, bo ti. aprila, f Sajr.o "Keystone s'tate *. to je driava Pennsylvania. j;h bo dala i Strieu Samu 90,000 mož. kar je t prfeej l<^po Atevilo.	i
K ir m- tn-e nas Slovencev in -Slovanov sploh, inorar delati. < da b<nno pro>ti eesarsko-kralje- ] .eea jarma. Zakaj bi se vendar 1 ne oTresli cesarskih pijavk, kate- : re nam pijejo kri in mozek našim : biti to m v starem kraju in Slova- " tiom s]>loh ** Ali bi mi ne mogli i vladat >aiui sebi ter v *<voji lastni < deželi brez vladarja, kateri bi nosil zlato krono jia glavi ter delal v.--no sovraštvo meti slovanskimi nar«»di? Kaj bi bilo treba te štiriletne voju«\ v kateri je popolno-.11«': izkrvavela na>a Slovenija? Kaj bomo imeli od teera* Popol-n«t tia nič! Kdo je tega kriv. si j !ahk" vsa'; p<*iarae7nik predstav-
Jlja.
Pozdrav v.sem zavednim Slo-. vencem in Slovenkam.
T. R Jakopich.
Yukon, Pa.
Delavske razmere niso kaj po-volane, ker nam primanjkuje železniških voz m v sled tega tudi prav slabo zaslužimo.
Ko sem pred enim tednom pisal. sem govoril o naših, slabih potih. katere so se nam sedaj Izredno izboljšale.
Zadnjic sem pisal tudi. da me je skoraj zadela karen in že sem mislil, da mi je 2Tt-h odpuščen. ICar sem bil odveščen, da bom moral ^kozi celi mesec april hoditi si dnigam zxlodce in jezik maza.ti; pa še <lva druga je zadela ista kazen kakor mene. eden je pa bil že popolnoma odpuščen. Naj še omenim. da. ko >o nam kazen nalagali. nismo bili navzoči ter tudi po zagovorniku ne zastopani.
Tine 10. marca se je tukajšnji premogar r«wlom Ceh v starosti 04 let poročil z našo rojakinje Marijo Golobi«' v starosti 66 let. Poročea»eii6i paru obilo sr-V*e v za-.'-:«► ns k e tu s! a mi!	|
Peči ar-repor ter. j
Aurora, Minn.
Dela je tukaj obilo, seveda več težkega kot ne; plača še tudi ni preslaba, nekateri celo zaslužijo od pest do šest dolarjev na dan, namreč v rudnikih, to pa seveda -bolj poredkoma, ker to je odvisno od prost ora in od delavca, i Mestne volitve so se tudi vršile j 12. marca, in sicer v prid drugo-1 rodecm kljub temu, da bi imeli Slovenci večino glasov, ako bi bili složni; raren eniega mestnega svetovalca ni nobeden izvoljen. Tu
e zopeT kaže lepa slr»žnost našega .a roda.
Tukaj suio Nt-daj v državi suše.
i	am reč hro'. alkoholnih pijač. Ta »»stava je stopila v veljavo loga narva v celem St. hours okraju county . kar pa nekaterim nič Laj ne ugaja. Seveda, tudi jaz se vaših domislim na tisto kapljico, oda izprevidel sem. da se tudi irez nje lahko kratkočasimo.
Dobro bi bilo. ako bi se pobri-rali /a dramatični klub. ali kaj makega. Žalostno je» ker je irašri laselbina brez vsega. Poglejmo sosednji dve naselbini, kakor je rilhert in Eveieth, kjer imajo le-r)o petje in dramatična društva ier velikokrat prirejajo vt^selit-e
ii	imajo krasne zabave. Torej, sakaj si ne bi mi privoščidi kaj q n a a. ega ® Pa sem mend a že po-irnuital kaj nam manjka, namreč pnega pravega voditelja, da bi za-"-el. potem bi pa že šlo. Torej, ko-rajžo. Slovenci, kateri ste že dolgo tu bivajoči ter splošno poznani. pomoli bodete imeli dovcftj!
Pozdrav Slovencem in Slovenkam široin Amerike.
J. T.. A;iiore«iu.
Richwood, W. Va.
i >b prostem času pregledujem v gorskih višavah razne časopise. Zlasti me zanimajo razni dopisi, posebno r>«i naši peči ar j i m kuharice, ki se vedno prerekujejo ter sovražijo kakor pes in ma^ka ter hvali vsaki svojo izobrazbo.
Pa po mojem mnenju menda ni preveč izučen ne pečlar, ne kuharica. Tudi sem se bil poslužil pečlarske ohrti leta 1014 v West Salisbury. Pa., ali žal. ker tega posla sem bil hitro sit in sem jo odkuril nazaj v Cleveland. Moj prijatelj mi je svetoval, da je bolje plačati $40 ali $50 stanovanje in hrano, kakor v peC-larski Sendi $10. Da pa ne pridem v zadrego s pečlarji, zatorej je bolje, da molčim in poročam o delavskih razmerah.
Dela se še precej po volji, samo plača je bolj ,pičla. Imamo tri tovarne: ena za izdelovanje papirja, druga je strojarna, tretja pa parna žaga. Po tovarnah ni mnogo Slovencev, večinoma smo za posleni v gozdu; pa tudi v gozdu ir. nič kaj prijetno, glavno je, kei smo na čistem zraku. Alkoholnih pijač tu ni dobiti, zato si močim r suho grlo z dobro mrzlo pitno vodo, katere imamo v obilici. Le s pa kdo hoče privoščiti čašo piva pa mora plačati u dolarjev do najbližjega mesta, ki je že prekf meje te države.
Dne lf;. marca smo imeli t olik f vode, da nam jr- pobrala vse mo stove, tako <la niso obratovale že lezniške proge preko eden teden
Pozdrav vsem zaved.uim Slo vencem sirom nove domovine.
T. P. M.
Ely. Minn.
Rojaki! J u gosi o van 1 spi oh Kljub temu. da smo takorekoč n:
Tiskarna Glas Naroda
fl-^	C->
^ VSAKOVRSTNE TISKOVINE ^ IZVRŠUJE PO MI'/iKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO
¥ ••• V
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
^ ••• \t UNUSKO ORGANIZIRANA.
• a a
^	P08BBN09T Mi	^
DRUŠTVENA PRAVILA* OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
Slovenic Publishing Company
82 COETLANDT STREET, NEW YOBK, N. Y.
NAGLI NARAŠČAJ
MARVEL PRODUCTS COMP. zahteva večjo tovarno.
Marvel Products CV., Katere iz-Lelek "Jlolgarski krvni čaj" je plošno znan in priznan od prebi--raJstva naše dfžele. s«* bo 1. maja )re-selila v novo stanovanje MOo— t09 Penil Ave.. Pittsburgh, Pa., cer so sedanji prc«-tori na 316 lj->eriy Ave. premajhni in ni mogo-•e odpravljati naraščajočega ob-' 'ega trgovine.	'
Nori prostor meri približno! r<»UO kvadratnih čevljev in vsi j razni oddelki bodo opremljeni z! erajbolj sanitarno in moderno o-! i»reuio.
Mr. II. H. Von šlick, ki je predsednik Marvel Products družbe, -J bo siel v C-ast. ako bo mogel svoje stai-e prijatelje- in odjemal-ve postreči v novih prostorih družbe.	—Adv.
koncu sveta, ker se konča železniška proga in ker imajo solnčni žarki že precej omejeno moč ter vlada skoro trajno zima, se je vseeno v naših srcih vnola iskra na-rodnega čustva in že dobiva podobo ognja.
Tudi mi elvški Slovenci smo stopili v vrste tistih, ki delujejo na to. da postane slovenska zemlja prosta in svobodna, da se o-trese tuje nadvlade, kakor tudi vsake dinastije.
Ker se pa še vedno dobe rojaki, kateri ne umejo popolnoma akcije ^lov. Republikanskega Združenja ter njenega namerni, jim prav toplo priporočam, da se vdeleže javnega "shoda, katerega priredi tukajšnja lokalna organizacija. Slovenskega Republikanskega Združenja. dne 14. aprila v fin-tki Opera House. Na ta shod so povabljeni razni slovenski govorniki; kot glavni govornik shoda pa bo Mr. Frank Kerže iz Chieage. mož. kateri si je priboril že lepe uspehe na polju za S. R. Z.
Rojaki in rojakinje! Pridite vsi na tu shod. pokažite, da .se tudi v resnici brigate za usodo svojih bratov in sestra.
Lahko rečem, da takega slovenskega shoda še ni bilo na Ely kot bo ta. Pridite, da se kaj poučite, ker to bo v vašo lastno korifst.
Povabljeni so tudi v>i rojaki in rojakinje iz AVintona in Section 30, da se shoda vdeleže.
Kličem vam: V boj za republikanske principe! Pozdravi
F. G. Vider, lokalni predsednik.
Butte, Mont.
Delavske razmere so dosti dobre. Delamo vsak dan. še v nedeljo. Delo je tu v rudnikih D tla se
Barnum & Baity največji cirkus na celem svetu
Kakor vsako leto, j« tudj letos dospel v New York cirkus BARNUM BAILEY in ima svoje predstave v Madison Square Garden. Ker bo ostal v Ne wYorku le malo časa, pozivamo tempotom vse rojake, da si ogledajo ta Greatest Show on Earth.
Vsak dan sta dve predstavi. Prva je popoldne, druga zvečer.
Program je skrbno izbran. Vsak. kdor pride v cirkus, bo videl nekaj, česar še ni videl dosedaj.
Vsako predstavo otvori sprevod 'Aladin s svojo čudovito svetilko'. Predstava traja tri ure.
Da je cirkus Barnum Bailey največji na svetu, so izjavili vsi strokovnjaki. O tem se bo tudi vsakdo prepričal, ki bo enkrat vi-' del vse, kar smatrajo nekateri naravnost za čudež.
V cirkusu nastopajo umetniki svetovnega slovesa.
Kdor hoče videti zmožnosti Kitajcev, naj pride v cirkus. Kdor hoče videti najslavnejše akrobate naj poseti eno predstavo. Kdor se hoče do solz nasmejati, naj gre gledat, v cirkus klovne.
Z eno besedo rečeno, v cirkusu je vse, česar se ne vidi vsak dan. česar ni mogoče videti na celem svetu, razen da človek prisostvuje eni ali dvema pred«tavama.
Cene so izvauredno nizke. Predstave trajajo po tri ure. Nikdo naj bi ne zamudil Ofriedati si največjega cirkusa na svetu.
Čitateljem naj zadostuje, ako povemo, dfci nastopa nad 1500 oseb v izbranih kostumih, in delom, vsaka oseba, ki nastopa, je že sa-maposebi nepreko&ljiv umetnik.
Torej ne zamudite« te ugodne rprilike, in oglejte si 'The Greatest Show on Earth'.
.......
—-;--. _ I
ED	=	[5)
Jugoslovanska fl^ira Katol. Jednota
rn	=	=====0
Ustanovljena leta 189S — tnkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.|
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lortln, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Sallda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa,
NADZORNIH:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHOOT MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAKOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNTNl:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond. Watta. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Ml;h. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Mian MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 60.">, Chicago. IU.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
BUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
V«i dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatva, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednota, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Slano v se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
S ur in dnevna plača je $o.25. Delo se dosti lahko dobi, posebno .sedaj, ko se bliža p am lad, ker je dosti gorko zunaj in ni treba iti tili :{ tLsoi"; čevljev pod zemlja, da bi se človek ogrel, zato st-daj pomladi dosti rudarjev gre ven. Ne-kaj jih gre v gozd, drugi gredo pa za cowboy*-, ker to je tudi dobro delo.
O društvu ne vem uu- poročati,' ne poznam š«' tukajšnjih razmer, ker sem vole 4 mesece v Untie. Slovencev tudi ni tu. ali s^ij jaz ne vidim nobenega. lJo zdaj po-( znam samo enega Slovenca, pa tega sem težko spoznal. Delala' sva skupaj en mesec, p'1 nisem vedel, kaj je. A enkrat ga je pa nekaj njedlo, je jia tako po slovensko zaklel, da je še mene razveselilo. Potem sem vprašal, če je kaj več Slovencev tu, a on mi je odgovoril, da jih je bilo več pred stavko; ko je bila stavka' pred 5. meseei. pa <«» ^e razkropili po deželi.
Ker sem sam Slovence v t;iko velikem mestu, zato bi želel dobiti kakega Slovenca ali Slovenko, da bi se mogel lepo slovensko pogovoriti. Ako je kateri ali ka tera tu, prosim, naj se /glasi na spodaj navedeni naslov.
Pozdravljam vse rojake in rojakinja po širni Amerike.
.1. Reiuski, 124 E. C1 ranite St.. liutre. Mont.
Ofenziva v Jadranu
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on April 1918, as required by tbe Act of October 6, 1917.
Washington, I). <\. 2. aprila. — Po mnenju nekaterih tukajšnjih vojaških opazovalcev je prišel pripravni trenutek za zavezniško po-
morsko ofenzivo. Porabiti pa bodo morali kar največ sile. da >e vražnik premaga.
Vojni depaitment popolnoma molči ft mogočih pomorskih operacijah, toda vojni izvedenci m, d«i-lies zatrjevali, da j«- prišel logični čas in da je kraj Jadransko morje proti avstrijskim pomorskim balzam.
1 O tem se ni resno govorilo, <iii bi poslali zavezniki in Amerika svoje bojno ladje proti Ilelgolan du, nemškemu obrežju, ali pa v Baltik; tudi ni vrjetno, da bi še enkrat poskusili izsiliti prcho.l skozi Dardanele in so mnenja, da so avstrijske baze v Jadranskem 'morju najbolj vabljive za vpora-bo bojnih ladij.
j Danes >e smatra za gotovo, da general Foeli o<llaša svojo mogm* iu> protiofenzivo proti Nemcem v Franciji, dokler ne bo nemška mo." omagala, nakar bo navalil z vso i silo in bo uničil nemško armado. :Ob istem času j»a se bo pričela pomorska ofenziva v Jadranskem [ morju.
Po današnjih vesteh se more pri-Jčakovati, da dan protiofenzivo ni ve'* daleč in se lahko prične že m tedei. Za gotovo so ve, da se bodo vdeležile protiofenzivo tudi ameriške čete, toda dvomi se, da bo znašalo njih število 100 tisoč, kakor pravijo neoficijelna poročila.
Domneva se, <la bodo Amerika n-ei po 5000 mož na eni milji fronte prevzeli najmanj 25 milj francoske fronte, ki se bo mogoče razt^-ijmila na 30 milj.
Govori &e, da so ameriške četo že v svojih postojankah in da je general Foch že postavil svoji* bojno črto ter čaka na pravi trenutek, ko bo lahko pričel svoj veliki napad.
ROJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V SDR. DB&
Dr. B, F\ MULLIN |
Zdravnik»špecijallst za Slovence.
I 4U-4th Ave., Pittsburgh, Pa.
(nasproti počte, 4. poslopje od Smitbflfld St.) ft	Najstarejši Specialist v Pitts-
r	^keaA	I bursbu. ki delnje že 38 let kot
Ajk	zdravnik. Ozdravil Je dose<laJ na
/j^	more tndi vas. Rabi najbolje
^Ik jJMbI	zdravila iz Errope, Amerike in
^^^r iPMPjqfyftl	ostalih delov t veta. Zdravi vm
MiTtrHE BilŽl|	bolezni mofikih in ženskih nspe-
^VIhB Mk M IMIt	111 hitfm" ^ktričnl pregled
«BB3 I* gP m	telo kot na dlanu. Pridite k te-
B J^^BbB Uj!	na staremu izkušenemu zdrmv-
nUcn — on vas bo gotovo ozdra-t	^ vil. NIZKE CENE, ZNANST^ E-
Ipl	NA PREISKAVA ZASTONJ.
GOVORI SE SLOVENSKO. I radne ure so: od O. zjutraj do 5. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne.
Pri meni se zdravi veliko Število Slovencev ln Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki Jo prevzamem za zdraviti. Imam veliko iskustvo v zdravljenj" m očkih tajnih bolezni.
HBlMii ili iiniiij 11 odločilnih bitk I
jkki BJB JO voxdjk sedaj v franciji. največja | ^etovni zgodovini, JE sedemnajsta v vrsti ■jbolj odločilnih bite. — bitka pri GETTYSBURG j mJ JE bila fiebtnajsta in v sedanji sedemnajsti i
Be bo odloČilo o lede najboljših interesov Clove, i
KANSTVA, za kateri. se je vseh ostalih sestnajst j
izvojevalo.
\ e# tedeaa je *\et % pritajeno Ptapo prieakoval	trohr vesti,
jo je bilo mogoče dobiti i za-Ipadne fnwue, kjer v vnfc velika
■	it lift xi*m jjni konflikt v B-1'li ifHoviri ztfuduvmi, bitka, <h1 P;oje itidk j«* 'idrrnia u»oda <n
PliHII«wit eivfclfc»»eije. I N*i to prvi«** ali	da je
Ecclu VKwlo^noKt Moveitva odvjtcna ■od izvojevanja ali izitul** kake ■bitR?. V»t taktiki M^ta^njo 2 ii-
Ijavo Sir rdvv&rda Cn-anv, <ia v
■	je ttAnir^' vKiio do Irta 1*.»1 na-j Ltaacno ]>etttaj*t takih svet pre-
B KJtij<K-iii bitk. Pur let p»fc/neje HP bitko pri <i>ettV"*buriru priznali lot lectin j »t o tak. o bitko. Seda-1 nja lutka pa je sed»-utnaj-ia vse-i odločilna bitka na avetu.
[iil« su nrkati-ff b>|j krvave in bolj tfLkovite bitk*- kot pa m one, katere navaja '	a ni bilo
n«>l**ne, «>d '^'J*1 i'tdw bi h i.] O to liko odv »»no. V nwkhdnjesw Ihj.'-**-1 mo navesti >miam teh jn-tnajstih tMil.H41n.ih hit k, obenem s problemi tet jMM»ltili<'.itiii za •lovečan-I vo.
t*rva bitka je bda oiu* pri Maratonu nted majhno j^rškn armado, ki Me jt» h..rila .a dww)krsfi}aJ prnMtoMt in |iftw\>«t(», ter množico I'liljoci lVrx*.ie»*v, ki skušali v kovati »vet v m/enj-it vo ter u|p>-j d it j feljam cii-tr« tirana. <Jrki rxmtaJt zmagovale i, IVrzi jee mi po-j fflijili 1J Ulikti.
hnm bitka je bila ona pri !■>»-lakiznh. Aten-i «u> pontitli arrv lin mi v>" ■ 1 or« vel ikega boira.stva I in ufpelior. Oddaljili so od
*>r«-: ■**> iit i i i i m« .k ra t i«-nin idea'oiv * * *
ter hert-ii raz*;riti voj»:.iko sMa-! kratijo, ki je bHa precej s\fečna' (iiti Nenif V» lika ateir*ku ar-* Tiiitda je napadla Sirakuze 1 Vra -^ fc'''-J MI anHarlti tako n«mu>ki» za finiatoit in iifnivinictt da wi bdi Atenci poraženi, Yoja^ka nadvla-da Aten je hi!a /a mino unieena.
Tretja je h da lutka pri ArHMi Jn An meh. Perzij,., ki *»e je opo-OMffh p«	pri Maratonu,
je Lznova akitlaia nad vladati svet ter rntreti seue v<npa unprrdka in '•awhile preatotrti. t 'ell svet je bil v ne'varmwH, da podjarmi ta tiranska d*/«*le.. Aleksander i Veliki je i vtliko nsaji.ršn, a bolj^ei fiurjfDd gr-ko armado zadel na
i» - ..a , _ ■ . i i■ .. . , _.
rerojee pri Ai*©<rti. <m m le uničil ■ovra/nika. tmvh- i.uti pa v««dno končal *en IVr/ije o sve
< .trta hitka i<* hi t pn Metav-ru H itn jr	tlpiki pr*vl-
p'P.vite,lj tlt iitokra«*,j'jf* iti prosttMli. Kartama. k<-je *i!a je bila prav tako ve!tka in barbarska kot sda JVrrije, je od^KMiala avojejpa naj-j b«»lj odti. nevn tf. n^rala. Hanihafn. «la m MVttji ees trda.) /naiti svel. llanibal htl	v svojem
lcrvifetjtt'-tn |h >ln. ko je /adel Mi Kimljttne nt njih d« hi» krati.vrsoi armado pri Metavnt. Iti! je j>««rn-1 zeti. S tern pa j*' htlo poraženo t\i-1 di zadnje upanje Kartam, da V k len« prosti »»vet v ver^e mili«! tari*fci%ne«ra anlet^ j*t va »nn-^a t i-1 rana.
IMa bitka je bfla v Tevta-
Tiunike«	m^ ^^wvaVi
proctonti ter Hrmljani. Rim je prenehal bili <bwnr!«>kratIi«',en. 1 K-n A'sled prftveukeira bogastva iti J
Mle. je kone»>no «kiate< ua^irriti n-j raonko vla<l.» eel«mu ostalemu »vetu. Attain ter akuplrn tako-ftvaniH ^»»m^iarov" «e > uj>rl ter! prizadel % »vtujimi ljudmi r«1»k ndaree v.tej bitki. S te« f«a j« m-
istifttH pot TA novo* d »bo pro-
^"•ta bitka j*' bila i.na !>ri <*Ua*| Wi\ pomJen v.^ikft	ar-
cM'friicsicd
auftijiti ce!o Krt^i.
I Sedma bitka j** bila naa pri Tour* in Poitiem, ^ kateri je Francija ustavila val «ame*nwke invajsije, ki j*k ogroža! preplaviti Evwpo ter naviti krw'anfJio vero. Zmaga pri Tours je Sila sijajna ffltafa tako za civilizacijo krit ra vero.	i
Ona biika je Htla pri IIa<itin|rsJ ko *o Fran« «'! prvjnajrali kmečko i* to zabito *a*ko pleme, panc^o iz j NeaaSgc. ki je siabo vladalo An-irttj*. Ta bitk* je irfwtiia pot sta1 {»redek, vzgojo in pro*ta>t.
Deveta bitka je bila bitka Device Orleanske pri Otieans, kjer >o porariti auple^ke vpadnikc. Ta z mapa je prebudil« Francijo k no-vemu marodtieiom življenju ter jo opmsiila tno'/oče?a jarma Kuženj-M va.
I^-seta bitk« je bila, bitka pora/a "španatke armade", ki j c ptvdfjt a vijaku voliso brodorje, -trmo i/ Španije, 4l;t se- uniči Aji-jjli.io in d»-lo, ki so ea Takrrtt vrtali Angleži in clove&ki napredek.
.Majhno aaglesko h:r».io\je, katf-i -mu je deloma pomagal vi-har, je porazilo "nepremagljivo artna-<lo". katori tva>lov '•i jf to bn»dov-jc samo uadalti.
Krut j sta je bila bttka pri Til«n-beini. ko je Anglija s svojimi zavezniki iitiu-Lla svetovno vojaško vlado, katero je skuhal tistajiovitj francoski kralj Ludovik XIV. na •»T roške kv«^ta in 1»>\ečiiiLstvau
Dvanajsta hitka. je hila ona, ko je Riutija pri I*idtovi k on .'-al a Hiurte Švedškejra kial j a Heroin XII., ki je hotel navojev at i eeli jxi u^anovitf vojitško dilcta-
Ti-Luajnta bitka je bija ona pri ^aratojn. obratna točka \ /j>iMio v:ni a iirrieke revolucije. V tej bitki so najmočnejšo angleško ar-na Jo prisilili k predaji v roke atitcrUkih domoljubov. Ta preda ja nam je preskrbela zv^zo s
»vaneijo. '
.^ffiritiajslii hitka bila hitka pri Valmv. Tam je oddelek na\*i-dežno razorganizij-anih FVaaeaam I»ooial nazaj veliko zavezniško armado, ki j*e. jr skušala oko:"t»tiri s francosko rv»voltieijo ter razkosati Francijo.
Petnajsta bitka j«- predstavlja. 1» strtuuglavljt-nje Na^ioleona pri Waterloo, ko je <ioi>il avtokralke ■ 'ji iaii:Tarizem svoj smitod ndaret iz rok zveze, ki «e je zavzemal« za d* n» krači jo.
Ti-tko pri 6Ht>%boife ?»e labko označi ko* šestnajsto bitko v tej vr-ti, kajti ztviičila je ptssibrat v državljanski vojni ter dovedla da V onečne zmairc^ potom katere st je vzdržalo Združene države ko: valili, narod mesto dn bi se razko-N».Tf v s-;upmo lojenih držav.
V \>aki tel bitk se je, kot vi dite, ohranilo in rešilo najbolj*« interese sveta in demokracije, in nM-t-r v zadnjem trenutku iu \*sleii junaštva pmvili mož ter pravem «-,'su. Tako I h i tudi ziroiilc v Franciji t<-r v vojni, katero vo jujemo danes.
Aretacija velikega kneza
Trvic tranalatUin filed with the post
maMi-r Mt New York. N Y. ««n April 3. Hi IS, a* rt».pilr*<1 by the Art or Octohei
MIT.
London, Anglija, 1. prila. — Hrat prejauje-'i mskega carja veliki kn« / Mihael Aleksandrovi,« jc hi! a>» tiraii in *o g-a zaprli v Permu tia j^ivclje j^rmskepa ^»vjrta :elav>kib in vojaških delej»a*ov.
Aduiiraf Sablin je t»il izvoljen tm poveljnika črnoruor*kega bro-dovja.
K it ter je v,, |w>r«».*iki pravi, da .k «en»ral l*aj«v. ki je bil imenovan /a pove jnika m«^kor\skega voja-" k etra okraja, izjavi*, da priča ku-
j"jo, • l;i ho u-kom «ivch m.-^i^v
ime! mitjon vinjakov.
Velikaaskl ton.
Trne trau«Iathm fUct with the post i«i«ti't :i» New York. \\ Y. oo April ltMft, h* re*ptire<l hv tae Aet of <»rtoher (L 1017.
Washington, D. C\. 1. aprila. — Dane*	izv. ielo v mornari-
škem departmentu, da bo ameriška niorunriea dobila velikanski to]>, ho lahk*» streljal llKi uiilj daleč. Jii{i delajo ua breeuo odrel'ia i.iomariaB-Ka tajnik.1 Danielsa, ki nc -oglaša s trditvijo nekaterih or-■iiuačnih izvedcncev, da je tast top
hr» c v.sake % ojaške \TC<i:iosti. Naj-tii top nahaja na enem dn-ad-i oagbtu. in meri 70 »-eveljev. no v. t. p pa bo meril £.*» čevjjev in bo izstrelek dosegel hitrost 5000 čevljev tih s^kutnio.
Kajaki nantejte te na "Gfcaa Nar» da", naJeKJi rir^fwki «nemik w Zdr*-<hU»i*__.
j'' žtedimo s hrano! *' — ces lo vsakega amerikanca.
r
ŽAGANJE KOT PREDMET INDUSTRIJE.
*
i M -d drugimi ekonomijami, katere jr jwspesevala vojna, .se nahaja tudi povečana uporaba žaganja. Našlo se ni le veliko novih načinov, kako uporabiti žaganje, t r m več -o ira pričeli :udi izdelovati v trgovskem smislu.
<'«- stopi človek v j»ixKtor za u-'Jzore v moderni tovarni za žaganje, zapazi na policah steklenice z [odprtinami navzdol. Bar\e so različne. r.ie^e. rjave in rnicne, ne da 1 hi omenjali beie in črne. V t "j fi-1 nejših oblikah se dela žaganje rao-g oče iz še-tdeset različnih lesov, z r:iZ.Hčni»ni stopinjami drohnosti soglasno z r.i/.nollkostjo namena. Aatranje, kombinirano z oljem i spravljajo v pakete t«-r rabijo ta-Jko preparirano žaganje z-^ čišče-
I	nje preprog mesto srarin-tcih listov i<-aja. Žaganje iz različnih nesmol-
•	natih lesov rabijo za prekajevanje Jnicsa in žaganje v obliki kašo ra
•	hijo p. i izdelovanju dinamita.
V kombinaciji s cementom se / iganje različne vrste in barve u ijiorablja pri konstrukciji posebnih tpodo\ ali 131 ko-t se jih rabi pona-
•	vadi v bolnicah. Tak pod, naprav-
II	ieii iz tega materijala doehn. je v
•	plastičnem stanju, se lahko polo-;ži v enem samem osu, brez špranj
.tali oklepov, vsi.-d česar je jakc ijčb»,\ Razven tega pa tak po<l .j"t.h" t«*r po nj»in lažje hodi ■ j kot i>r» bolj trdem" tj -Vekaj čudnih ujH>rah jeza ho]j-vrste žaganja. 1'iia takih ui>o-J rab se tiče žaganja španske cedile jkatero je ir\anrcdno iahko. l"po-|rablja se ga pri spravljanju cene-, nih kemikalij v steklenicah ter od-, P<»*iija te kemikalije na dolge raz-I da i je.
j Najtežje žaganje je iz ohovine : .-bony). T > žaganje je črno, da-Utravno je najti sledove majhnih
ibcJih kosmov.
1 Itode« i palma daje najbolj be žaganje izmed vseh. To žaganje se pretvori v zelo fino kaio ter ra Iu jo pri izdelovanju gotovih vrši atenskega papirja, j Izdelujejo tudi žaganje, katere-imu pravijo "lemon". To žaganje i pa :»e prihaja iz le>a eifrone, tem-Jve,-. dobiva svoje ime od barve.
/eio veliso hiš je deloma zcrra-[jenih iz žaganja, liaprinpr v obli-
ki opeic, napravljenih iz tega dragocenega stranskega produkta M avto, ki vsebuje veliko množino žaganja m neke vrste stueeo se ■iedaj izdeluje popolnoma iz žaganja.
Žaganje tudi stiskajo v različne obiikeyn predmete ter izvrše v dobre imitacije hrastovine, rožnega lesa in mahagonija ter drugih lesnih vrst. Izdelujejo tudi zeb, i/vrsten linoleum in sieer iz zmesi, v kateri se istotako nahaja žaganje. Načini uporabe žaganja so skoro brezštevilni. — kajti rahijr ga pri izdelovanju razti.'-iiili pli-nov, za maš sov in drugih pri-dme-. tov. 1 'porabljajo ga tudi v pralnicah mesto mila ter končno pri iz delovanj« barv.
Nemčija je izgubila svoj kabel
Nemčija je izgubila priliko, da zveze celo cesarstvo. — Dvajset leni napori, da se zveie inozemske po. sesti s kablom, so bili izgubljeni s pričetkom vojne.
Napori, ki so trajali dvajset let da zveže Nemčija vse kolonije z domačo, deželo, so bili brezusyiesni ko je izbruhnila vojna ter dovetflr do razdejanja komunikacije potom
kabla med različnimi deli nemške ga cesarstva.
— Eden nemških načrtov prej vojno je predstavljal oživotvorje-uj.- kabelska proge do malajskili posestev Nemčije in sicer ne<xl-vi<me oči angleške kontrole. Pri tem no hoteli zrabrti ameriški paei fičui kabel ko: nevtralno progo Nemčija j»- irnclff dogovor s Ho-landsko, potom k; rega sta razvi jala oba naroda	sistem, k
je v<-zal različne nemške in nizo zeins-ke otoke v Iztočni Indiji. Iz. točiš."-e tega sistema je bil nemški otok Vpa v skupini Karolinov, o tok je bil zvezan z Guam in ^;ing hajom na Kitajskem. Južno r* Yap je dosegla ena črta otoka Bor
Nove Slovenske Columbia plošče.
E 3739 (Odpri dekle kamrico, Slov. pevsko
( društvo "Slavec"	7C-
(Srečna mladost, valček, Fina ( harmonika .
E 3740 (Sinoči sem na vasi bil. Pevsko
( društvo "Slavec"	7Cn
(Veseli godec, Columbia. Kranjska ( kapela.
E 374J (Na planincab solnee sije, dvospev
( Dan. in Pol.	-JC« •
(Vesela poskočniea. Polka. Harmo- *cjf ( nika dvojna
E 3742 Otok bleski, dvospev Dan. in Po. "7Ra (Na plesu. Harmonika dvojna.
A 2455 Columbia gramofon marš. Princes
( Band	7 Ca
(Manhattan Reach Marš- Prince 1 ^ ( Band.
Dance Music. 12 inch.
A 6017 (I'm going to follow the bojrs.
( Prince's Band.	$1 OK
(Cleopatra Had a Jazz Band. ( Prince's Band.
Vseh nest rekordov Vas stane ravno $5,00. Pilite po ujc in ue pozabite dati točni naslov od Vaše
Expreesne postaja.
Ivan Pajk,
Colombia Grapbophone Dept.
456 CHE8TVUT ST,	COKEMAUGH, PA.
i Iz zakladniškega urada, j
IfwS&ll
mit SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
; HRANI IN POSOJAJ SVOJB PRIHRANKE
B TILIC tJ SAMU.
On jih polrebuje sedaj i Ivi jih boste potrebovali po vojni
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE ! OBVEZNICE VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV.
Nosijo štiri odstotne obresti, plačljive na četrt leta.
Lahko pričneta
! 3 PETINDVAJSETIMI CENTI,
če kupite varčevalno znamko Združenih držav, j Vaš poštar, vaš bankir, vaš časopi* in številno drugih prodajalnih a-gentur vam bo povedalo vse gledt * teh znamk. Oglejte si jih I
TO JE VAŠA DOLŽNOST.
jTO BO OHRANILO ŽIVLJENJE
| TO BO IZVOJEVALO VOJNO
Vojno-varčevalne znamke in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-sedaj z nakupovanjem vojno-varčevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege,-katera bi bila prinesla nedržav-Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas »Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembral91S, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepovali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je naertan in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku pet let, to je dne 3. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves poleplje ni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 3918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri eni znamki 88 centov. V 6lučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpoved. po preteku desetih dni n približno 3% obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse pošte in banke sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikor mogočo nabavijo pri naii tvrdki, da potem lahko pokažemo a ukupnim zneskom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako ne bodo rojaki odzvali našemu kiicu v polni meri, v korist camim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda e veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši močL
Na cclem svetu se dandanes ne more denarja bolj vsrno in obrestonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in no več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje poleg denarja za znamke Id 3 ceute za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo naj bode podpisano s lastnoročnim podpisom istega, Id bode kupil znamke.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER
U COHTLAHDT STREET,	HEW YORK, H. T.
TH E
CSITtD STA T rS fOOD ADMINISTRATION
EAT MORE CO RN
_mEt_
UA UVl	»»»»V iU I
Sumatro. S tem sistemom je bila' zvezana tudi nemška Nova G vine-1 ja ter kitajske kolonije. Te kolo-1 n i je je b:lc mogoče doseči iz N^m-! eije preko dveh nemsk-h prek-arlantiških kabiov in preko ame riškega sistema.
Oba nemška transatlantiška kabla s:a zapustila Nemčijo pri Em-den :er sta bila zasidrana pri Azo-rih. kjer je portugalska vlada i> volila zgrajenje postaj?, in z Azr»-ro v je tekel abel v New York. Y pričetku vojne so Angleži prere zali te kable med Azori iu Emde-nom. da preprečijo sporočanje vesli v Nemčijo.
V nemški načrt sn bile vključene tudi nemške posesti v Afriki. Položili so črto is Borkuma do Vi-*ro. na Španskem, vendar pa ji* španska <*iaad odklonila dovoljenje. da se razegne to črto do Ka-
narskih otokov, Drmro £rto pa so
polomili direktno iz Nemčije v Te-ne riio, na Kanarskih otokih in od tam do Monrovia, v neodvisni; afriški republiki. Leto dni preboj ^e je pričela vojna so raztegnili Nemei to črto iz Monrovia in Lome. v nemški koloniji v Togo deželi terodtam do Duala v nemškem Ivamerunu. Dosežen je bil tudi sporazum. potom katerega naj bi imela Nemčija leta 1919 črto iz Dua-ta do Svrakopmunda, v nemški ju-/no-zapadni Afriki. S t :m bi bih vse nemške kolonije v Afriki zvezane potom kabla, razven nemške iztočne Afrike, 7 domačo deželo t Ti je Nemčijo.
V zvezi z nemškimi trgovskimi načrti glede Južne Amerike =io položili leta 1911 kabel iz Monrovia
v Liberiji v Pernambufco v Braziliji in kontrolujoče interese so kn-pili pri nekem argentinskem kablu iz Buenos Aires in Montevideo v Colc-nla. Treba je bilo le še zvezati Colonia s Pernambueo. dn se dovrši popolnoma nemško črto iz Nemčije v Buenos Aires. Vojna pa je uničila vse te načrte.
Papež protestira.
Tn»e translation filed wiib the port master at New York. X. Y. on April 3, 15»IS. as required by the Aet of October 1917.
Ottawa, Canada, 1. aprila. — Papež Benedikt je vložil \ Berlinu protest proti bombardiranju Pariza. posebno pa proti rušenja cerkev in masakriranju naroda.
Kemikom v Angliji s.> je posrečilo napraviti škrob iz indijskemu sladkega krompirja.
Pomlad ie tubi 5n ? nj"	mki kažejo. I Bolečine v hrbtu p^zropa I
l uiuiau 3*. luaaj thl kri ]H>tre!)Uje pc^^ne^a čtve-	neitnl v
nja in ^isteniii dobrih mazil. Potrebujete dobrih krvnih zdravil za	le<U« uh in T»»tiel>nje zdravil, ki bo-
to delo in zaradi tega ne bodete nikdar obžalovali, ako izkusile	do .»zdravila prvotno bolezen, ki
S,	vpliv:t tja orgnn in iem t«l-»rani
© V © r Si S	Several Kidney
Rl/\/\r1 D, ivNfJot« & Liver R^med>
1 Ul lriCl	(Stverovo zdravilo za obisti in jetra i s" se v takih slu<*ajtti pokaz:tli
(Severov Kričistilee^. Dobite ga v lekarni. .Te izbirno pomladanl	s sv.,j,. veljavo tiiko prosto, da ga
sko zdravilo za vašo krL Nje^iv učinek je hiter in dobrodelen.	vani jtrPZ ollnsanja priporočamo za
l'osku<ltJ' ga pri eiše^nju noclste krvi. oteklin, izpuščajev, ules in	»iravljenje ledie in bolezni na mt-
bolezni. katt-re povzroeuje nečista kri. Vsakdo bi moral rabiti	hurjti in takih simptomov, ki se po
sjN.inladi to zdravilo. Cena	navadi iK.kaxi'jo. Cena T.V. In $1.23.
1
Srbeči izpust- aj zdai dnevna prikazen ]yjj|0 protj i2|)U^cajem nn.ra hiti anti^ep-in s<> jM-znani zaradi t»'j:a.	r	*	* tirno cisto in mora
ki-r z*-Io i»<Vjo. Tsike boleiin«* se odpravijo, ako vsebovati taka salravila. ki IuhIo služila v to. da •^e zdravijo	prejirecijo »rbeOe boU-eine in to bo tudi ozdravilo
Several Skin Ointment	bolezen. Iz t epa vzroka priporočamo
iSeverovim zdravilom za kožne tK>lezni>. Odleglo	SeYera's Medicated Skm Soap
bo kmalu, kajti mazilo je znano kot zanesljivo in	(Sevt-rovo zdravilno milo za kožo^, kajti vemo. da
takoj vstavi srbenje ter pomaga naravi pri zdra-	to zdravilo odgovarja zahtevam. To je milo, ki
vilnem procesu. Bolečine prenehajo v z*-lo krat-	mm-t irn^ti svoj i»r<'-tor v v^aki družini. Netfbbo*!-
kem času. Cena fiO centov.	no i^trebn»> je ^ umivalni sut»i. Cena H5e.
Severova zdravila prodiijajo lekarnarji vsepovsod. Ako vam jih kak lekarnar ne more dati. nikar tie vzemite nadomestkov. Pošljite pravo svoto nam in mi bomo preskrbeli, da hodt*te prav i»<istre2enl.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
Pri Poljakih opažamo napredujočo notranjo razliko, dasi še ni prišla do one stopnje, kakor pri Rusih in ne da-j» prilike za delitev poljskega naroda na več narodov. — Sicer bo treba tu ce bolj nego tam obdelati vse to vprašanje in bolj znanstveno utemeljiti razločke in vrste poljskih plemen.
<	J m diva je mnogo zbranega, posebno folkloristične-■j:a glavno od Oskarja Kolberga, v novejšem času od J. Karlowirza in od dnigih v " Wisli". Po jezikovni strani deluj-jo v novejšem času posebno S. Dobrzveki. J. Kar-lowif-z in K. Xitseh, toda vsi ti rezultati še do sedaj niso Kkk'iijeni in strnjeni.
Običajnemu deljenju na večje in manjše skupine služi predvsem za temelj historična tradicija, bližja in globlja omejitev je šele naloga nadaljnega dela.
V	«•< loti se navadno deli poljski narod na te velike in manjše dele:
1.	— na skupino velikooljsko. ki obsega Slezijo, Poz-nanjsko in Prasijo;
2.	— na skupino mazovsko, vzhodno ml prve pri Visli, Xarevi in Bugu in
— na skupino malopoljsko na jugu ol>eli pri gornji Visli do Karpatskih gor in Sana.
K njim se prištevajo kot 4. posebna skupina na Pomor janskem — Kasubi.
V	velikopoljski skupni i se je najbolj pod vplivom nemškega pritiska najprej pokazala združitev starih rodov in plemen, in njen jezik je tudi obvladal in postal literarni jezik vsepoljski. Xasprot i temu je ostalo v gozdnatem in teže pristopnem Mazovskem in Malopoljskem več prostosti za difereneijalni razvoj in plemenske in lokalne razlike so se bolje razvile in ohranile.
Z ozirom na imena, po katerih razlikuje ljudstvo med >«'h«>j ljudi raznih plemen in krajev, ločijo ]>oljski minerali predvsem te-le:
Sleziji se imenujejo prebivalci gor Gorali, ljudstvo srednjega dela Walalii, ljudstvo na ravnini Lahi ali Do-laki, pri Visli Wislaki. Od vislanskih plaveev je nastalo i-ine ž«* od XVII. stoletja običajno nemško ime Wasser-Po-laken. — Xa Poznanjskem in Pruskem prebivajo v okraju vvagrovieškem v zahodnem delu Paluki, na levem bregu \ arte, od ust ja Prosne se začenjajo Poreczani: pokrajina!
Oopla do Visle in Xotece v okraju inowraelavskega in na jugu bvdgoščkega se imenuje prusko Kujavje.
Ljudstvo v krobskein okraju ob meji Šlezije nad Orlo imenuje liazaki ali Lesnijaki. V krajevini Prusiji, ka-tere lielminsko in malhorsko zemljo laliko imamo za daljni d«l Kujavja in Warnijo za die Mazovskega, prebivajo Hm-ovjaki, Roraki, med Tuholo, Koronovim in Starogar-dmii .Koeievjaki v okraju sta roga rdskem. Xizinei pri ustju Yi>le se imenujejo Zulawi. Pruske Mazure od se-verne meje proti jugu inproti vzhodu do ruske meje naziva okoliško ljudstvo Tilosane.
V	ruski Poljski predvsem rabijo krajinska imena, kakor Bojari, Horovjaki, Kopjeniaki ali Kopijniki, Kozjari ali Koz jaki, Poborzani, Posaniaki, Woehi, Kaliszani in pod. pcnirf»nnejših priimkov niti ne omenjam.
<	i lavna rodovna imena so Kujawiaki (poljski poleg pruskih), Kurpi v tako zv. Zeleni in Beli Pušči v delu ok. ostrowskega in lomžinskega, Kiežaki v loviški kneževini in Mazovje, ki zavzema gubernijo snvalško, lomžinsko. ploško, varšavsko in sjedleško. Tudi ]>oljsko Podlasje spada k Mazovskemu. Xjegovo ljudstvo je nastalo, kakor pravijo ]>oljski antropologi, iz mešanice Poljakov z lit-vanskim rodom Jatvigov.
Drugače delijo etnografi tudi po krajih, na pr. kali-♦ m. pioti kowskem. radomskem. kieleškem, lubelskem. -andoiniiskeni, krakovskem i tu je najpestrejši in najsi-jajnejši narodni kroj> itd.
Vsi ti poljski rodovi se čutijo vkljub svojim razlikam eden narod, posebno od poslednje dobe, odkar jih ruskom mški pritisk narodno prebuja in združuje. Edino pri Ma/urih, ki jih loči protestantska vera od drugih in jih naravno veže z Nemci, se vidi danes, kakor sporočajo nemške vesti, pojav, ki je, kakor je razvidno iz govorov pruskih ministrov Studta in Amiina, tudi cilj nemške |M>litike: govorijo p>ljsko, toda čutijo se že — Pruse.
Dnigod Poljaki to hibridno stanje, zahtevano od pruske države, miločno in hrabro zavračajo.
K«r j<« rezultatom dialektologičnih in jezikovnih ra-ziskavanj odmenjeno v Kneiklopediji posebno in obširno :iu >to, hočem tukaj še dotekniti samo rezultatov množiti novih antropologičnih del, ki se pečajo s poljskim ti-
l»om. —
1/ njih vidimo, da moramo predvsem razlikovati planince od jedra poljskega prebivavstva v ravninah oh Visli. Najčistejši tip je Galičaa, kaminski in lublinski Poljaki so silno pomešani. Antropologi."na raziskavanja so nadalje jxtkazula zanimiv pojav, da se poljsko plemstvo pognutoma razlikuje od kmečkega ljudstva, na pr. po večji bra h i eefali j i, višji rasti, redkejših svetlih očeh; s tem > ) do neke mere podprte teorije o samostojnem etniškem {»ostanku poljskega plemstva.
Drugače ima Talko-Hrvncevriez za prototip tatran-ske planince; eimdalje se oddaljujemo »nt Karpatov, tem bolj se tip menja in kaže mešanico, ^aniinivo je še tudi, da kažejo Poljaki po rezultatih vseh novejših raziskovanj značilno bližjo telesno sorodnost in podobo z Vcli-korusi. To je zanimivo z ozirom na vprašanje ]>o razmerju Velikorusov in Malorusov.
Xajbolj nepravilna poljska skupina, tako različna od drugih. <la ji mnogi naravnost odrekajo ]x>ljski postanek in jo pridružijo generično samostojni veji obmorskih Slovanov so Kašubi in ž njimi združeni tako zv. protestantski lebski Slovenci.
Ozemlje Kašubov, površno označeno že zgoraj pri popisu poljskega ozemlja, se razprostira ob levem bregu dol-
XI!!.
Vsa Moravska je vzklikala veselja. Od mest.i do mesta, od gradu do srradu, od vasi do vasi so »e razlegali svečani Klasovi:
*' Naš oee prihaja! Metod se vrača! *'
Sreo vsakega kristjana je bilo polno radosti.
• Naš učitelj, nai krstrtelj je resen!'"
V Velegrad vodeče ceste so hie polne ljudstva. V najrazličnejših naša h so prihajali iz cele dežele. Kdor je mogel, je prijel pozdravit Meir^a. ki se je vračal iz jet-mištMa. 7.oper je sel Božidar kot solnčni žarek po Moiravskem. p<>-vs«*l se mu je mudilo.
"Kdor more brez škode ckI doma. jiaj pride na Ve!e<rrnd, da slovesno pozdravimo vračajoče ga se škofa!'1
"Vsi pridemo, da ga spodobno pozdravimo. Sprcjmmeo ga z odprtimi rokami. '
ln vzdigni! se je prah ter poklic ve zapeketale in za oznanje-valcera Metodovega prilioda že ni bilo več .sledu. MoTavska je velika in predno prehodi Božidar \s>aj najraznejše kraje, niLne mnogo <*asa. H<x'e se usteiviii tudi na Kradu Bonrtinu pri Liziki, za katere ženina je bil pred nekoliko tedni slovr .no proglašen v na-vzoenoKti sosednjega plemstva. Drugače ni mosrlo biti. Cvetnna je sama tako hotela in je prosalu Boy id ara. ( "S tem poplačaš dobroto, katero sva midva oba uživala od dobrih ljudi na gradiu"---
Solnee je svetilo tako krasno, tako milo. kakor bi tudi čutilo radost nad prihodom dolgo pričakovanega škofa Metoda. Rosne kap-Ijiee ^o se razprostirale kakor biserni plase po e\et!k»ab. in listje >e je svetilo kot čisto zlato. Od z;.v»ada je pihljal lahek vet.rič. Na vseh eestah in p<»ljskih stezah je i lilo poln« ljudi, da se marsikje ni uioglo niti skozi priti. Moravei ao šli v večjih in man^ih trumah. N 'kateri so vzeli tudi zastave in •>o šli kalior na l>ožjo poT, prepevali 7>»fmi termolili.
Tudi gospoda iz gradov je pri-a. In vzeli so z zlatom pretkana oblačila in s hermelinoin podšite ulenje. Za čelade so si pripeli opke ter opasali meče z zlatimi roeajL Kar je kdo imel najlepšega in najdražjega, vse je vzel seboj na veliko ntarodno slavnost.
Nikolaj je odšel z vsem služab-ništvcmj, le nekaj starih ljudi je ostalo doma. Ni se bilo ničesar bat i. Duh je bil ie vedno v ječi na Veb*grad'i in Nemeem je minilo vsaj za. nekaj časa veseije za ro-panje jk» Mora^kem. Tudi gospa Lueija in nje hči Lizika sta Ali naproti rešenemu škofu. Lizika je bila vesela, smejala se je in šalila. Saj vidi na Svetopolkovein dvoru -.vojega ljubljenca — Božl-dara. Tudi fvetiane se je veselila; tak« davno i»e že nista -videli!
"Z lastno močjo smo si osvobodili škofa", pri|>omni grajšeak in vzpodbode konja. 4,Ko bi ne bili zmagali Nemcev, bi ga nam naj-brže ne bili dali tako hitro. Narod sam si je. stekel veliko zaslugo za povrnitev ljubljenega učitelja."
"Predvsem Božidar!** doda Ktajščakova gospa Lucija.
' I>a, Božidar, kakor tajni dull je preveval naša srca. Bil je kakor naša poosebljena tuga, naša želja.'*
Lirika sklon« glavo in rdečica ji oblije lica.
Darovana.
ZGODOVINSKA POVEST JZ DOBX SLOVAN. APOSTOLOV | SV. CIRILA IN METODA.	IE
Češki napisal Alojzij DoaUL	|
"Pozdravljen. gc«spod. zopet se snidemo na Velogradu!"
Stara tovariša si podasta roki.
"Danes prihajamo boljše volje kakor prvikrat. Saj naju je stal ta dan pa tudi nekaj dela in truda..."
"Seveda. A ko bi se bili se bolj trudili in ko bi se še bolj zanašali iui>e, mi sami bi vendar ne bili mnogo dosegli."
"Kako to?"
' Kaj nisi slišal, da je moral posredovati sam pa pete, da so bili ječarji našega škofa izobčeni ter da s<? ne <me v solnogra£ki škofiji' niti -zvoniti, niti svete maše opravljali. dokler ne ho Metod prost? Metod sam se je pritožil pri papežu in in ta je nastopil zanj z vso odločnostjo. Samo na ta način dobimo nazaj svojega škofa."
"Bodi, a mi smo vendar mnogo storili za Metoda."
"Da, mnogo, in ne samo za Metoda, -iinpaU tudi zase. njim bo prišel k nam tudi božji blagoslov. Sedaj imamo zagotovljeno neodvisnost in samostojnost. Toda pospešimo korake, da ne pridemo zadnji."
Fzpodb«>dla sta konja ter oddir-j ja!a. da se je valil prah za njima in da so morali p«-šei stopati v stran.
Na Velegradu je bilo šutnneje kakor tedaj, ko so si stali nasproti Moravei v mestu in Nemci pred okopi. Meče so imeli samo za o-j kras je, ^čita ni bilo videti nobenega Na vseli obrazili se žari, iz ♦•čij jim odseva radost. Veselje je neizmerno.
Vse uči so obrnjene v daljavo, odkoder se vedno bolj približuje eeta jezdecev. Nekaj takega kakor zastava jim pkipola nad glavami.
"Ze gredo, že niso več daleč I"
A biLi so šo zelo daleč; le nestrpna domišljija ljudstva je preskočila ves prostor. Po mestu in povsod okoli zaore navdušeni klici. <V>zd«vi pa ponavljajo -r. desetkratnim odmevom klic*:
"Slava Metodu, našemu očetu, nagemu škofu!"
Plemstvo mu jaha nasproti, na čelu jezdi knez Svetopolk.
A tudi pešci ne ostanejo mirni. Kakor za stavo teko poleg jezdecev. Hrepenenje,, da vidijo Metoda, je pospešilo njih korake.
O a že vidijo — zopet gledajo njegovo smehljajoče obličje, ljubeznivo oko in plemenito postavo. Toda, kako se je postaral, kako je postal bled in kako mu je čelo nagubano! Pozna se, da gre iz ječe. Okoli jezdecev se je nabralo na tisoče ljudstva. Vitezi poska-čejo s konj, ljudstvo pade na kolena. Ravno tako stori tudi knez Svetopolk.
Metod, slovanski apostol, toliko ljubljen, toliko izkušan v raznih mukah, a vendar neupognjeni junak, Metod, moravski škof, ljubljenec vseh, učitelj-krstiteJj, iztegne roki, obrne resni pogled proti nebu ter blagoslavlja svoje ljudstvo, svojo čredo.
Po dveh letih in pol se vrača zopet na svojo službo.
"Vsemogočni Bog naj vas blagoslovi in njegov blagosJov pridi na vaše glave, miloatljivi Bog naj vas vodi po po«tih trudapol-nega življenja, usmiljeni Bog naj 'odpusti onim, ki nam delajo kri. vieo!"
1 Svetopolk poda Metodu roko. Ta jo srčno stisne.
"Pojdimo e združenimi močmi, preteklost naj bo pozabljena", reče Svetopolk.
Poljaki kot narod
___
. p- - . , . nje Visle in |je omenjeno s črto, ki se vleee od Kamiene — črez Czluehowo k Starzynu in odtod erez Bjrtow k Žarnow- * skemu jezeru. Ob obrežju gre potem do Gdanskega in od- * , tod gre ravna črta črez Skarszewe k Kamieni.
Od prosto obljudnega jedra te dežele je oddeljen mali < - del. ki prebiva kompaktno ob južnem bregu Lebskega je- s Gardenjskega jezera, pri izlivu rek Lebe in Lupe.
Poleg splosnega imena Kašubov, katerih postanek ni ] znan, stopajo na površje na vzhodu dežele še posebna ime- ] . na: Karwatei, Pomarenci, Lyczaki, Kocjewaki, Borov jaki : pri Lebskem jezeru Kubatki, Lesaki in Bylaki. Najzanimi- 1 i vej še je seveda ime Slowienei, ki se je oeividno ohranilo iz 1 . starih časov in se eita že leta 1586 pri S. Krofevu. } Kašubov je malo. — Po uradni statistiki iz leta 1900 J jih je bilo 100,213, po nekoliko starejših štetjih Ramulto- ] vili 17:1.813 v opisanem ozemlju, v Evropi sploh 200.000, v i Ameriki razun tega 130,000.
M
.■caaa-,-::	mmmmm mm m -	Jt ■	.	— »»	A «
_________ _ ____.
4'Ljubij ena deea?*. se obrne TI Metod k zbranim, "po dolgem času prihajam zopet med vaa. Zahvaljujem se vam za ljubezen, ki jo čutite do mene, zahvaljujem se vam za trud. s katerim ste me o-svobodili jetništva. Zoj>et sem v vašem krogu, zopet sem vaš oče in vi moji sinovi. Ko sem bil ločen' od vas, sem molil za vas; tukaj med vami pa ne bom samo moJil za vaa. ampak tudi delal bom za v trn. Mnogo je še preostalo, kar vam hočem in moram povedati; mnogo je Še Slovanov, katerim ni zbijala luč prave vere. Tudi k tem pojdem, tudi te moram pripeljati na pot resnice in z v rtiča-n ja,
Božidar se razveseli, kajti to je bila njegova srčna želja. Njegov narod moli za svojo srečo še vedno jired maliki.
"Slovanski narod smo: en jezik nas spaja, naj druži nas vse tudi vera v enega pravega Boga, ki vodi vse naše korake, ki je dal, da sem zopet pri vas. pri ljubljenih bratih."
Ljudstvo začne iznova klicati navdušenja. Davno že niso shšaji tako prisrčnih besedi, davno že niso videli tako Ijttbeznjivoga obra»za.
Potem se obrnejo proti Vele-gradu. Jezdeci gredo pred Metodom, ljudstvo pa se vali v nepreglednih gručah za njih. Vsi niso mogl i niti v mesto, a bili so zadovoljni, samo da so videli in slišali Metoda.
2
Skof gre najprej v eerke%\ Potem pa se zopet obrne do sprem- z ljajočega ga ljudstva.
Hodil je med vrstami in povsod >; tolažil z besedo ali vsaj s smehljajem, kakor bi ne čutil prav nič <! utrujenosti od dolgega pota in od še daljšega jetništva.	ji
Popraševal je po vojnih in drugih dogodkih ter postal žalosten. ko je čul o upornih poganih. Toda le za hip.
"Daj Bog, da jim pomorejo be- s sede ljubezni", je rekel Metod, j
Dolgo časa je ostalo ljudstvo 1 pri svojem škofu in šele pozno v noč je pričelo misliti na povratek. <■' Bilo je potolaženo, razveseljeno v glcbočini srca, pomirjeno v blagem upanju, da se razvije sedaj! blagostanje na Moravskem, da '' zavlada za dolgo časa mir in pokoj ; kajti z Metodom je prišel v deželo tudi božji blagoslov.--
Zopet je potoval Metod po deželi, potrjeval v veri, pridigoval in zidal cerkve, posvečeval du-hovnike in delil dobrote. Ko se je prepričal o, izbornem stanju svoje škofije, se je povrnil na Vele grad, kjer so se obetale razne slavnost i.
Zaprti pogani, ki so dosedaj vztrajali v veri svojih očetov, se niso več upirali, ko so začuli sveti ; evangelij iz Metodovih ust, ko so ] spoznali njegovo ljubcimi polno r srce. Trda. oledena srca so se ota- ( jala, ko jih je ogrela gorkota Me- . todovih besedi.	1
Tudi čarovnik Dub se je vdal. C vet a na ga ni zapustila, dasi jo je i vabil sam knez na svoj dvor. Tudi i Lizika jo je zopet želela imeti na Borotinu. Ostala je je raje v ječi j pri očetu. Njena vztrajnost, ljubezen in vdanost do aapitega oče- : ta je premagala Duba, da je tudi S on sklenil prejeti sveti krvt iz Metodovih rok z drugimi pogani'] vred. In v tauamen so se priprav- 1 ljale velike slavnost i, kajti z Du-bom je padla zadnja trdnjava: po ? vsej Moravski je zasvetil nauk K listo ve vere.
Ramo tisti dan se je vršila še druga slavnost Metod je M ago- ' siovH zaročenca Božidara in Liziko za skupno pot radostnega, a ■vedar težavnega zakonskega živ- < Ijentja. Preje pa so še Božidara j povišali za viteza radi njegovih zaslug za domovino in za osvoboditev škofa.
Po končani siavnosti, ko je bil Dub s svojimi tovariši krščen, ko | sta bila Božidar in Lizika poroee- j na, stopi pred Metoda mlada de- j klica. V njenih lepih očeh se sve-11 tijo solze radosti. Pred škofom J pade deklica na kolena. Ljudje po cerkvi gledajo ta prizor in sliši se šepetanje: "Cvetana, Duhova hči.1* Tudi nov o po ročenea vstane-ta, da bi bolje videla, a Božidar hitro sede nazaj na klop.
'Gospod", govori Cvetaaia. t"morj oče me j v daroval bogovom naših očetov, bogovom zmote. Ti si prižgal pri nas luč prave vere, uničil si te bogove, posekal si njim posvečen« gaje in pokazal si •nam pravega Boga, v katerega moramo verovati. Prosim te, daruj me pravemu Bogu za vse življenje, za večno. Odreči se hočem vsemu svetu in samo Bogu hočem skrad."
Škof prime prosilko za roko ter ji reče:
Zapadna Slovanska Zvez
USTANOVLJENA	1NK0RP0R1RANA
5. JULIJA 1908 VŽg^aSf 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOB;
Predsednik: JOSEPH PRIJATEIt, 5232 Wash. Strtet, Denver, Colorado. Podpredsednik: ANTON VODIŠEK, 424 Park Street, Pueblo, Cotondo. L tajnik: FRANK SKRABEC, R. F. D., Box 17. Stock Turd Statkm. Denver, Colorado.
EL tajnik obenem zapisnikar: J. C AN J All, 4422 Grant St, Denver, Colo Blagajnik: JOE VIDET1CH, 4485 Logan Street, Denver, Colo. Bniinlk: JOHN PBEDOVlC. 4837 Washington SL, Denver. Cola
NADZORNI ODBOB:
1.	nadzornik: JOHN GERM, 31« Palm Street, Pueblo, Colorado.
2.	nadzornik: FRANK HEN1GSMAN, 1230 Berwind Ave., Pneblo, Colo. *. nadzornik: MIHAIJT KAPSCH, 508 N. Spruce, Colo. Springa
POROTNI ODBOB:
1.	porotnik: PETER MEDOS, Route 8, Box 168, Pittsburgh, Kansaa
2.	porotnik: JOHN HOČEVAR. 514 West Chestnut St., Leadrille, Cola «. porotnik: JOHN JAK&A, Box 272, LoulsvlU, Colorado.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	( I
Dr. R S. BURKET, 4487 Washington St, Denver, Colo.
URADNO GLASILO: GLAS NARODA, 82 Cortlsnut Street, New York, N. T. Vse denarne nakaznlre in vse uradne stvari ae poBUJajo na gl tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrne zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora.
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC ZA MESEC FEBRUAR.
Pristopili: K dr. stv. : Anton Fajon. rojen l>t»l. eert. 1S72; zavarovan za $500.
K stv. 11: Pranees Sasek, rojena ljTfi, cert.	zavarovana
za $500.
K št v. IG: Frank K o go vek, roj. 18*4, eert. 1>71; zavarovan za .<1000.
K 3tv. 21: Frank Košir, rojen 1S74, eert. 1^7*1; zavarovan za $1000.
K št v. 21 : Agnes Puželj, rojena 1882. cert. 1S75; zavarovana za $1000.
K stv. 22: Albert Petras, rojen 1901, cert. 1?7T zavarovan za £1000.
Zopet sprejeli: K št v. 1: Ignac Jankovich.
K št v. 8; Frank Borštnar, cert. 649; Tcrezij;i Boritnar, cert št v. 480.
K »tv. 23: John Srtne, cert. 1747: Frank Lah, cert. 1692; Frani 1'rbas. eert. 1773.
Suspendirani člani in članice: 0<1 dr. Stv. 14: Matija Smole cert. 1642; Anto Rozman, cert. 1767.
Od stv. 15: Anton Si i kije, cert. 1462; Math Kokoli, cert. 1410 Od št v. 37: Marko Ivneževich; Frančiška Kneževich. Prestopili: Oil dr. Stv. 1 k dr. štv. 16: John PrcNb.vieh, eert 1S25.
Od dr. Stv. 11 k štv. 9: John Jamše. Od dr. štv. 16 štv. 11: Jolian Jeltz; Fraok Mavec. Od dr. štv. k štv. 5: Frank Mavec, cert. 1266. Črtani: Od dr. štv. 5: Jakob Ivanetieh, eert. 935. Od dr. stv. 16: Anton Fox. cert. 1669; Rosi Fox, eert. 1670 Henry Castelar, cert. 1239.
Pri dr. štv. 16: Fran Vodisek, zavaroval za $500, cert. 1860 Zopet sprejet: John Malenšek, eert. 1Š46. Z bratskim pozdravom
Frank Škrabec. glavni tajnik.
DRUGI IZDATKI.
Za konteste, dr. štv. 16, prvo nagrado	f- 15.0<
Drugo dr. št. 21, Grintovee, v Ely, Minn*.	10.0<
Tretje dr. št. 5, P. Bratke, v Leadville. Colo.	f>.0(
Glasilo "Glas N'aro<la"	15.0<
John Bohte. najemnina pisarne	6.5<
Frank Skrabec, mesečna pla.'a	50.0<
Skupaj dnigi izdatki	101.»
Skupaj bolniška podpora	647.01
Skupaj smrtnina	500.0*
| Skupaj operaeja	50.0
Skupni izdatki za mesec februar 1918	1,29S.5
Skupni doho<iki za isti čas	1,641.6
Bivša imovina je bila	^24^539.8
Preostanek za februar	343.1
Skupna blagajna 28. februar 191S	$24,882.0«
Z bratskim pozdravom
Frank Škrabec, glavni tajnik.
"Naj se zgodi, draga hčerka, ^^^^^^^^^^^^^ kar želiš. Tvoj dar naj bo krona ^ nMnMtm „ M ^^ ^ današnjega dn-. O^ani vodno ^ ^^ ^^ dnevnik v ^ zvesta nevesta-troedmega Bopa." ^^ ^^^
(Konec.)
uuuuuuuuuuaoBiiioocnaoc«Juuuuu"Mu
Mnogo ljudi je bolnih, ^oz&^eiii. S j Dr. S. R. MAN5SHIR i
pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva. \ j
— VM kr^J^M^ ^^^^^^^^^^^^^^^ IjM za žira t !>«»•* j
■az^l-MKx fj	!
SPOCTAWO^	rn* vajaikik dimi- I
Govorimo vaš nnnC nD II 111 Oil ID Nasproti Kaufman | jezik ntur. line mAllallir Baers trgovine
naslednik prof. dr. sloan-a
406 SIXTH AVENUE, Specialist	PITTSBURGH, PA. 9
PBKi dasroo od t. do «. *TfffTi *	IW^-........ I
-......- • ' . ' • ^
Bt	"	.....-*!>■» &	^
■tihistrstvo zdravstra v Avstriji
praiji se je ustanovilo novo ministrstvo za
Hvtrvo. — drastična akcija da se zmanjša ve-■Co umeljtvost med prebivalstvom, povzročeno w	vsled lakote. — boj proti lakoti.
| True cran>!ar n filed with the poartmasirr at New Y.»rk, N. T. on April X 1018, a« required by the Art of October «, 191T.
Bern, Svtca. Jti. (H*rtiifrjm. — Do«%ii je ie pihalo o presenetiji-\ i umrljivosti med otroci v Avstriji in o divjanju jetike, ki je znana daj poti im< uom "dunajska bolezen". Poročalo se je tudi o iplo«
povečati ju različnih bolezni v Avstriji od pričetka vojne naprej j ► f o veliki umrljivosti, ki je >talno ra>la od leta 1913 naprej.
vari <m> postale tako resne, da se je ustanovilo v Avstriji mini-rvvn za zdravstvo, ki je na*lo, «ia zdravstvene postave, ki tlati-i \ ajo nazaj do leta ISTO popolnoma neuspešne in da se jim izogibJ IvjerkoJi mogoče, (davna pomanjkijivo-t pa je bila. da te postave do-Ivo'jujejo v^aki posamezni deiel; urejevati svoje zdravstvene raz nere na poljuben način. kar je anelo včasih za posledico, da pi imel iv.ik p<»*el»en del avstrijskega e*-^arfctva sploh nobenih zdravstvenih dol'h b skozi najmanj zadniih petindvajset let. V.spričo teh razmer je ciejiaaki ' ulovito, da ni v potovih easih že davno izbruhnila epidemija kal:« kužne bolezni.
Te/koča. ki obdaja pri stvorjenju tega ministrstva v sedanjem jk|v U. je ta da je tako \eliko število »Iravnikov, od kojih pomoči in H^''lo\anja s, največ pričakuje, zaposlenih na frontah ali pa v bol-Tucsh kjer imajo /e toliko dela ali Ae več kot ira morejo izvršiti. Be-iculaeije novega av^trijskt^a ministrstva za zdravstvo bodo zelo ob-»»;rne. Predlagalo -e je napiimer, naj se stori korake za preprečenje spolnih bol«1/!*] In da naj se prav posebno skuaa prisiliti vse starišCj kaviar omože svoje h^čere, dn se prepričajo o popolnem telesnem zdravju tako ženina kot. neveste in sploh o telesnem stanju za zakon. Splošno je « iti pritožbe, da **> s*daj očetje informirajo glede zaslužka bodočega hčerinega moža, glede svot, ki jih sprejema od doma in sploh pledi v s. h materijalnih zadev, da pa se prav nič ne brigajo za to, kar h vrgio lu vy ra&anje, če bo dotični lahko imel zdrav ^•irod.
Zelo važna stran d .a novega avstrijskega ministrstva za zdrav-J «tvo bo na»lzorovanje zdravstvenih tlolocil in kanalizacije privatnih* >tanovanj, p4.*ebno v hišah, kjer stanujejo delavci. Predvsem pa se sahteva, da se mora špekulantom prepovedati grajenje poslopij iz de<*k in mavca.	,
Storilo s»- bo tudi itorake za zmanjšanje množine prahu m dima in tvorniee bodo morale biti urejene tako, da ne bodo okuževale fraka.
1'vedlo ho tudi stroge i« »stave proti ponarejevalcem hrane| in živil v sphulnem W tv.»rniee /a izdelovanje *ivfl vse naprave za ptonvajanje pijač *e bo s-trogo reguliralo v namenu, da bodo
produkti teh naprav v resnici vsebovali to, kar se oglasa da vsebu-
jejo. ~~ j .a ■ ■■ ' V|jj
Prepovedalo bo ne le izJelovanjc in prodajo ta ko/van i h *'ču dežnrh' zdravil, teraveč se bo tudi pokvarilo prebivalstvo pred nevarnostmi uporabe takih sredstev ter pomoči mazaeev,
V	slučaju, da bo na£el zdravnik ko^a trpečega na kaki nalezljl-j vi bolezni in tudi č« le v najmanjši meri, bo moral priporočiti vstopi I'gji boln jok v posebno bolnico. Y slučaju, da bi br.lnik ne hotel vj 'Wuieo, l>o moral zdravnik takoj obvestiti o :em oblasti.
Prvo delo avstrijskega ministrstva za zdravstvo bo popraviti, ^odo, ki je bila *ti»rjena splošnemu zdravju vslM vojne, to je nadomestiti one, ki -O padli v vojni, t. drugimi, ki lahko vrse d«-lo prvih ter nadr'ie spraviti nazaj k zdravju bolne iu ranjene in najti zanje primerna dej«<. Predvsem pa se ho skušalo izboljšati in povečati racije civilnega prebivalstva, glede katerega se sedaj odkrito izjavlja, da »e dobivalo v zadnjem časa veliko premalo hrane.
/c s« da i obstajajo organizacije ra varstvo mater in dojeneev kakor tudi starejših otrok. Te panoge dela novega ministrstva se bo v glavnem pn-pnitilo takiin organizacijam.
Kako zelo veliko število Avstrijcev je trpelo vsled pomanjkanja hrane, je razvidno iz govora v av^trijs« m državnem zboru, ki sa imel neki socijalni demokrat, Seliger in ki je rekel, da lahko pokaže zbornici mrliške liste z označbo: — Umrl vsled izstradanja.
V	dokaz velike potrebe novega ministrstva za zdravstvo se lali-' ko navede, dn so voditelji šest dunajskih javnih izkuhov, v katerih'
e \saki dan od enajstih pa do <_ae popoldne daje povprečno £6,000; l^-r. ij juhe In kruha, ravnoktr objavili, da prekaša število ubogih, katere je tekom vojne prehranilo in grclr število 1,000.000. Taka pribežališča vrie j»ošel s katerim ae hooe preprečiti "smrt valed iz danja Vsak tak zavod lahko sprejme v istem Času nekako 2.">0 OtvCo in prav nobenega vprašanja se ne stavi na nikogar, ki se približa H svojo posodo ter prosi juhe in kmha. T)a se le četrtino litra juhe ter velik kos kruha. Že dolgo čaaa pred otvorjonjem kuhinje!
zbere v bližini velika množica ljudi. Ponavadi se otrokom prvim j dovot, vstop, potem pridejo na vrsto ženske in konečno gotovo šte-i vilo starih ali več ali manj invalidnih moikih. Voditelji teh pomož- j nih naprav so ravnokar javili, da bodo morali sredi marca zapreti 1 svoja vrata, če s. jim ne bo dalo na razpolago več denarnih sred-1 štev. —
Oblssti pa tolažijo narod z obljubami velikanskih zalog živil ter! drugiii blagoslovov u I krajuae. Oni pa, ki dejanski poznajo idrav-stwno stanje avstrijskega prebivalstva, izjavljajo, da ne bo niti u-krajinsko žito niti ne b<*do rtiska jajca iwp«-&no popravila zdravje številnih odraslih. V velikih amrijskih mestih se nuna prebivalstvo I- boriti prori 4abi kakovmti m neza-1ostnosti hrane, temveč primanjkuje tudi stanovanj in najbolj navadnih in ne«»bhodno potrebnih predmetov kot «o obleka, posebno pa čevlji. Velik del nalezlji- . \ bnleini s,- tudi širi	jxsnanjkanja osebne čktosti, kar pa je
zof>et poshsli-a izvannslne draginje gl^lc mila ter vseh drugih predmetov. katere se rabi pri pranju ter tudi pomanjkanja plina in kn riva. —
Min strstvo za zdravstvo ho vsled tega ustanovilo postajo za de-n nfekcijo. katere ae bodo morali j»oslužiti ljudje, ki so potrebni desinfekcije in na teh postajah se bo obleke izči«tilo in tudi opralo ljudi »ame. Taki ljudje bodo dobili izkaznico, tia kateri se bo gla-lf Lsiio, da so >e po«lvrgli čistilnemu procesu. Nobeno javno prenočeva-f alls, e in nohena tvornica ue bo smela sprejeli ljudi, ki ne bodo mogli predložiti teh izkamie ali na kak drug način dokazati, da so primemo telesno čtatL
• • Celite ja bil torpedirmm.
^ -
Trna traaalatium DM wttfc the peat, a»a*fer al New York, X. V. .« April 1 IMS, aa ra*vlf«4 by rt»e aet of (Utu>»i C 1*17.
Parnik White Star črte Teltie" Je rorpediral nemški podmorski čoln, ko se je nahajal blisa irskega obrežja na poti iz Anglije v Amerike. Poročtlo je kratko in pravi, da se je odredile me. da »e paraik reši
"CeJtie*' je največji parnik v
j* btf leU*l901 v EkLfastu^mlma
» tem je pamtk zadel ob mino in h I laftftu: poškoderan
J^v oktobra 191« pripeljal i« An
glije ameriške vrednostne papirje
v vrednost 2f> milijonov dolarjev.
Novo posojilo Angliji.
Tr»* transiation filed with toe poat master at Xew York. N Y. on April 3. 'WK, a« rvqaired by the Act of i^-tobeT K. 1917.
Washington, D. C.. 2. apriU. —
Posojilo zadnjega ta* zavezaiikom je doseglo več kot 5 m'gard dolarjev s današnjim posojilom Angliji v zneairu 300 milijonov. Amerika je do sedaj posodila Angleški 2 milja rdi 730 milijonov, vsem za yenkom pa 5 miljard, 1«0 miU jonov, 1900 tisoč dolarjev.
i \
Zložil Fran ločniskar.
; -
i.
Bodi tis»-«"-krjt jw>zdravljen ti cvetoči travnik moj! Dolgo videla se nisva — i le/al sneg je nad teboj
i | A sedaj, v pomladi novi.
spet pokazal svoj si kras: j > tvojim evotjem zacvetela i radost tudi je za nas.
>
Tvojih prebivalcev zl^ori - |>etjem nas pozdravljajo, i/ -*iva otožiie misli 1 p«-t posLi vi ja jo.
D^j. dovoli, travnik mili. da utrgam nežen evet, dem na prsi ga — v njih tudi klije evet mi mladih let!
o
Solnce veselo .se zemlji smehlja, z žarki jo svojimi greje; zemlja toplote semenu da — cvet <e iz zemlje prismeje.
Solnee čebeiico v jutru zbudi, ona obišče cvetlico; • z medom družiniei po-ladi .::a?i za pravnik 3>otk-o.
o
Vesna vesela prihaja, cvetje ]»ogiUija iz taJ ; deea po travnikih raja — kdo bi so ne radovaH
Zunaj teliček spet skače, radosten ves, da je prosT; vse se zdaj zdi mu drugače, ko <»pet uživa prostost.
Kmva veselo nad travo mlado srn-no g»xcti; teb-ku ie več za zabavo — prav fw> otroško nori...
1 I
Sveti. >%veti. soince.
r.am pomladne dni.
Zemlja vsa v veselju
vnovi«"- <»živi.	j
V zraku so mušice priredile ples. za veselo uodbo nr.ski bi nam les.
Sčinkovei, siničke venomer drobč, šoje brez posluha I vmes grrlo kriče.
| V črni suknji skače tair. pod grmom kos; rad hi plesal polko — m ,>e revež bos.
Lahko bi si v nogo še zadri kak trn,
aH jo poma'rl, da bi ves brl črn.
I
I'maknil se je solncu sneg. • j že cvetje ervoje kaže breg; prešladko ptiči pevajo. nam radost razodevajo.
Ozeleni je dragi gaj z.i domom mojim kot nekdaj; po njem otroci letajo, iz rožic vence spletajo.
Dr. Koler
m f — Aiu FahUgfi t* ▼ TmSTn shTSSI
DmSIwwms SSUsaa.mm
, tsint mm*m e <> Ji-mmmSSSSSLSSS^S^S^SSS^mmm^^,
wmm i
1 i
u
v^H i
i^v i I
d
n
rt i/ m'
^^	M	p
4 JI ]> ^ p
BBBBBfctf^ft nmm
tO»V»is»T MCA. watft.	k
o
Miss Anne Martin,	p
i/ Xevade, ki kandidira za senatorja Združenih držav.	<
is
^ Kot 11: je c mimo gaja spem. p nuadosti srečo v d ihu zrem — p r^ p<»t. zaprt mi je nazaj v detinske sreče mili raj... d
* £ n ' 6 d
Na polje solnee sije	441
nam pomladanske dni •	v
vesele melodije	k
skrjanček ivrgoli.	*
z
>e on veselo i>ojc.	/J
ki nima nič polja,	^
■ da vrže žito svoje
rta rodovitna tla.	*
n
Kako s^-daj naj seje, saj nima zrnja nič! —• Ko se jesen prisn eje. takrat na žel bo ptič!,..
f.
i.
i .
sladki sac pomladi zlate,
vo srce v pršiti se topi;
I darove siplje nam liogate
oznanjcvalka h psih dni.
r	j
j Kraljii-a. toli za željen a,	i1*1
prispela obiskat je svet; Ijuliezni polna roka njena	a
i/ sr.- preganja zimski led. ju
I
t Povsodi so glasi veselje:	n
P.vdravlja klic jo kukavic. ® . po travnikih in i »oljih sielje najlepših zemlja ji cvetlic. „	Ii
Zapojmo tudi mi veselo
kraljici Vesni sladek spev: kar v srcu nam je oživelo, | naj v pesmi krepek da < akne v. §
Pismo slov. vojaka
i
Vancouver, Wash, j
Ni dolgo eosa, kar «em pisal do-' pls v Vašem nam priljubljenem listu. In zopet se*m se namenil na-' inenil napisati par -vrstic.	j
Dopisi iz vojnih taborišč so bolj' redki. Kaj je temu vzrok, mislim, da vsak že malo ve.
Hočem nekoliko omeniti o slav-nosti, ki se je vršila preteklo nedeljo. 24. marca. Namreč Stric Sam nam je preslabe! male Ford. kare iu tako so nam odločili dan pretekle nedelje, da se peljemo na Columbia River; to je 35 milj dalj a ve od tukaj. Ivo takorekočl I prifordamo do nekega velikega hriba, na katerem stoji lepo okrašena sla vb a Columbia Ilall, nas postavijo v vrsto, potem nas slikajo. nakar nam je sledila lepa zabava. P.ilo je vsega zadosti. Prikazalo so se tudi lepe cvetke na odru; njih krasen glas je prav lepo odmeval po veliki dvorani.
No. zdaj naj pa preneham s tem. Cvetlic imamo tudi zadosti in nas prav pogosto obiskujejo, posebno ob nedeljah .so nam prav priijubnc.
tbiemu Kranjcu bi pa svetoval, da bi bilo hol;iše, da bi v druge namene obrnil 'tisti denar, ki ga da za taka pisma. Ako pa Vas veseli pošiljati taka pisma, le pošljite jih, še ravno na sredi barake imamo veliko peč in prav z vesoljem gledamo, kako gori kaj-ZMrjeva ljubezen. l'as pa je tudi ~ že, da malo ^pregledate, da ste v i3 Ameriki, ne pa v Avstriji.	^
Zahvalim se tudi vsesm cvetkam, \ ki so mi poslale pozdrave, poseb- j no pa Miss A. S. v Pa. za. lepo S svobodno darilo. Vojake v tabori- ] ščili pa prosim, da se še kaj ogla- | >ijo.	fc
Za danes naj zadostil je. Po- J zdravi jam vse slovenske vojake, 5 kakor tudi vse zavedne rojake in , rojakinje.	j
Louis P.. slovenski vojak. i
HARMONIKE 'I
r k
bodlal kakrSnekoll vrste Izdelujem In j popravljam po najnižjih cenah, a delo i trpežno In zanesljivo. V popravo ca- j nesljlvo vsakdo pošlje, ker sem Is	S
18 let tukaj ▼ tem poslu ln sedaj f S •vojem lastnem doma. V popravo vza- ; i mem kranjske kakor vse druge harmo- \ nike. Stare kupim ali sprejmem v ss meno.
JOHN WENZEL,	' -
1*17 Bast CM SC. Cleveland, OMe
Ssjaid smislte ss an	Nmi
ia". največji ilmsAI dm«* vUn V
SLABOTNI. NElVeWI, SIIBWIV9H M*tM m tENE
Postanefo Močni, a Živahni in Zdravi«
Ako trpite v^ed želodčnih ia	/^^B^^
slabe prebave, slabega spanca,	/ ^ ^	V
nimate okusa, imate slabotno	S^®* v^t^
telo, <4abo kri, slab duh in slabe	__ 'j' iivce; Ce se poCnitite popolnomaijF.A I V ♦ NV,
izdelane, če vaše duševne in	4 * k-v \ ^
telesne moči padaio. potem bi	gaJlagl « im"
čudoviti krič isti tec in t rad i-	^^^
Nuea-Tone	'
deta zdravo, rdečo kri, daje močne in mirne živce in dela živahno moštvo in ženstvo.
Ta slavnoznano zdravilo. Xuga-Tone prežene strtrpe iz vašega sistema in vas napravi močny in zdrave. Da vašemu sistemu bogato, rdečo kri in poviša vašo težo. Nuga-Tone vam bo dal izvrsten tek. da se boste radovali vsakega grižljaja, ker vaša prebava v najboljšem redu. Nič ni boJje za kisel želodec, vrtoglavost, slabo prebavo, slab duh. napenjanje in bolečine v^Želodcu in črevih po obedu, za glavobole, nervoznost in umazan jezik. Nuga-Tone ojači delovanje srca, stimulira jetra in stori, da črt va lahko in redno delujejo, če ste trudni, slabotni, nervozni in izčrpani, nimate apetita in volje, se čutite bolehn.* po celem životu, in ne . morete delati in se radovati življenja, potem vas bo Nuga-Tone prerodih Kot novorojen človek lx>ste polni energije, moči in živahnosti.
Nuga-Tone Je pozitivno garantiran
da vam povrne	in da vas zadovolii. ali pa dobi to denar povrnjen. Poroštva v
vsakem lavnim. Zdravljenje za cel mesec samo SI.00, ali za mescocv J.i.00. Pf«41jite nam vaš«- naročilo danes in pridobite si vaši! nekdanje zdravje, cnoč in živahnost. Nuga-Tfvnf- je ravno tako dober za može kakor #onc.
RABITE TA KU7 W.
NATIONAL LVBORATORY, S-100 123 W. Madison St.. Chirago, Ki
Gospoda:—PrCacair. %........za kar mi poSljite..........oa-sefao Alravlj<^ije
s Nuga-Tont-.
IME .................................. ORAD ........... .........
ulica a Število........................................... ................
Ali ste bolni? |
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje j I f se na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni Vrnil ! ;
J vam bo vaSe idravje.	s
---- Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj	«
3 ^^^^^ vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in	I
revne. Jaz sem v PitLsburghn najboljši fipedjallst	E za moške in sem nastanjen že mnogo let. Imam | najbolje opremljen urad; tudi stroj za X-žarke,
s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi	i
j steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri se	'
! nahajajo vse vrste domačih in lmortiranlh zdravit.	J
t	^^H^ki Nf	bojeei in pridite k meni kot k prijatelja. (
r	^H Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo prepii- N
s	^^^HpnM^^^I čal. kaj morem za vas storiti, j Inuim Erlichov sloviti 60G ra krme bolezni ln
ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem ti- <
I	soče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčne in !
I	Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične h leznL \ Zmerne cene.
I Prof, Dr. H. G. BAER, §
Sil SMITH FIELD ST,	PITTSBURGH, PA.
j j	nasproti poŠte.	J
S	VAŽNO.—Od reži to in prlnesi s seboj.
* 'ROJAJU* NAROČAJTE SE^KA*'^GLAS ^XAROM^^HAJ-VEČJ^ SLOVENSM ^NEVNIK V ZDR^ DRŽAVAH^ ^ ^ ^
Važno za vsakega.
KADAR želite uvediti za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce aH pomoč v gospodinj prijateljev ali znancev,	stvuitd.
KADAR želite prod&ti posestvo, farmo, lote, hiio, po- KADAR želite dobiti delo za sebe* ali svojega prija-Mitvo, trgovino itd.	telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti drnitvena nn.nnr.iin
rabite VSELEJ "GLAS NARODA" I
"GLAS NARODA" dobite t vsaki slovenski na selbini; t vsakem mesto, v vsakem tega in v vsaki mili vasici v Zedinjenik državah, kakor tudi v Ganadi itd.
"GLAS HARODA" je najpriljnbljenejži in najbolj razširjeni slovenski list na svet«.
"GLAS HARODA" je razposlan na leto v žtirik in pol miljona (4*500.000) iztiaih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
OEII80 BLEDlOl:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00	Enkratno iskanje dala stane ___________$0J0 \
Bnkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	Enkratna objava šanitne ponudbe, žalostinke"
ttd- ..................—----$1.00 ali kaj enakega stane...............$1.00 j
Enkratno iskanje delavcev stane------$1.00	Enkratno drnštveno naznanilo stane _____$(£•*
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Varotilom je poslati vselej tudi denar.
- aGLAS NARODA^
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
koJaM, Tpožtarajte mie gMlo, d* m intrnema Bojakom sretojemo, kadar taJ kupujejo &U p« oglMor, ako Jik aposaaaM aa dvmaUh« Is ■ ha«, uročajo, da m prepričajo če je oglas v na««n lirta
rajemo aaia naročnika pred zaaaiari risarji, kataiik tT&Z^^&^JT^J? )e vsepovsod dovolj.	ro&Hh po pofttL
1
Nadaljcviajt' .	.J
DEVET V A -T s TO POG L A V J E
V	ui. n rt.i tDi'^a Hajkia.MK-jiia	v luestu, kut«*ro! j !■'! .«.■•-' Pji;.!'-hh Ddwson tako.i |w. |>. roki, i«* A ne ta t»>r si! * k rival a obrs, v blazine. t
t m jw.f ^in j: jv bil padel , jflave, in s	njenega obnaša-
li ja oi^val silrn »»hup.	' ■
Tako je -edela d<>ljr«» <-a»n. .iokb r j*- ni prv-bud'lo \z globoka ?a-1' miAljeno&ti 2voo6oj(>,
Opotekla ^r j^ k okrni, odprla pa ler pogledala na ce*to. Ki!a j** ji'irra, prijazna n**"-. Nobena sapica ni v/valovila ozračja. na zemlji j > b-Jalo neka i ttzketsa, ilačečejja.
Onstran c^te je stala kaiediala v svojrm veli&a»tnem miru. —| Ko ■ pv^ dala Aueta proti nebu. gct>H«>k.» zazdihnila. Na tlaKUt it zasi ša!a korake. V polt»*mi je opazila nv/kn postavo. Ki je lio«ii ! la aeiuiertja pr«**i hišo.
/apria j«- <>kn<. ter spustila zave*,«. Prižgala jt> v>. i-vetiljke, ta-j ko vi.i bilo v s »bi »»veil«« kakor jn>«in«'vi. N« kaj ruša so je »pazova-j la % velik'ni /ii iilu, zatoni j-* pa rax%'**zala la--«*. stopila k mizniei! t«*r v zrl« iz nje majhno, toda o*tr«» bodalo.
\i \aj i-asa j.m ji- o|m/ovala /. žanvimi «h'*hi", nato jt- pa • ■ < p- a -rn< žalno oMeko t *r pritisnila «>st na svoja snežnob^la. kak'»r iz mramorja izklesana prva.
S*-r —a j, stala t:ik«» ko: bi h«>tela zbrati dovolj ni'H*i! ta smrtni u lar*-» .
Na.nkra« >•«• * pa pn-uiUlila, roka ji jo omahnila in bodalo je pa lto na tla.
Nt* n t m j«* za^'*|Klala. —; Saj j»> kaka •lru» pot. , 7 >. * j. v?,,pila k Kitizniei ter v/« la iz nje malo modro stekle-; i*-	la! ■ jo je pretresla ter /lila i/ nje tnalo njen«* vsebine na
i «•*.». P.d j«' prašek grmkefra okusa.
V	s. / »dovoljna ji- napolnila	/ vinom t^r stn-sla vanj pra-* iifk. ■ ■ —
—	Moja arabska streiajka jtoeovi ni >!iitiia. da b.wn morala j p-služiti tega praška.
Prah se je raztopil, in vino j«- za 11 obilo bolj sivo l»arv»». 7. ustnicami se je dotaknila čas«* t. r [»okusila pijačo. — 7.aio-j voljno je prikimala ter izpila polovic«*.
Za1«-m je Mdla ter vzela v roko dnevnik.	j
Prebrala je v*e, vzela jH»r«» v roko ter za.VIa pUati:
—	Moje zadnje upanje se je ra/btinilo v nk*. ko so d^nes poko paii Phineasa. — Po pojrrebu je priš»l k meni Chancellor, da bi m:; prebral njegovo poroko. Moj dobri Phineas mi j»* zapustit. — Toda zakaj bi omenjala vsebino oporoke, ker je tako ali tako vseeno. — Pravzaprav bi morala nav.-%ti. ,la bi vedeli ljudje, kako si!-! no obziren je bil napnmi menu — Ali mi je žal ,da s»m pa izgubila?! l>a, M*dnj aera kakor žejen potnik sr« ii pu»«avc.
V	tem mojem dnevniku ni n« bene laži in j.* tudi ^edaj ne bomf nplsala.
Povedati moram, da svojega ni« ža nisem ljubila. — Ljubezen j tudi ni \»e. — Toda cenila in spoštovala sem ga aelo. — Če bi žive!, bi si na v*e načine prizadevala, ia bi )M»tala njegova dobra žena.
* Da |ra ni*« m mopla ljubiti, pa ni moja krivda. Moje tree je u-mrlo onem dne. ko sem izvedela, kaj s«im. — P«»zdravljen, moj dra-fri, Pbinea»! — I^ihko »i srečen v ^mrti. — Moja edina tolažba je. da si umrl, ne da bi mene poznal.
fS teboj je šu v grob moja zadnja na ia. Zla j nimam več moči.! da bi se sama borila proti ui«otii.	*
Ko so odpirali oimfvko, bilo uavzo«>ih prewj Ko > m v topila, je >nle4 Artur t*han«-eIlor ob koncu velike mi- . ze ter držal oporoko v roki.
Kikdo o;,.,/;!	\ ari j> m .j«-ga |wk'#juega moža sploh it"n"i
ni zmenil zame.
baao najina {"»g.>v«ia	Kttrsia, Njegov** oči ?»o za«lobile nrk|
jekleni sijaj. — Iz njegovih očeh »*nn brala njegovo n»iodo.
To pa ni bilo prvk"\ da me j«* svaril ^ svojimi očmi. — Ko sem na poročni dan zapihala svoje dekliško ime v knjigo, sAm opazila njegovo začudenje.	i j| | " ' -ffi \
Ko sem se vrnila s poročnega potovanja, sem opazila jezo v cjefpovem pogledu.
—	Ali \ j« zna na CfeanrellorjaT — Težko bi mi bilo zapisati, da n^in jezna - To«ia. lakaj bi me s.*-hilt zakaj bi#me čuval T
Ce bi v«s;el v-e, bi me mofroee mi!ej.š^ *odiL — Ce je resniea, kar pravi sveto pi*mo, naturec, da lezi greh v želji in hotenju, po-
SLOV. DELAVSKA ffilp PODPORNA ZVEZI
4nm la	^Kgfl^g^ lukorporiram 22. »prita :909
»SOa.	^^	f«rj>TiP«n.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Pi^asrtnlk: TTAJI	low Norwood B'd, Q^reland. Ohio.
P.4prwlMdaia: JOSIP ZOUKO IL F. t>. 2, Bos 113, W«*t NfWUS, Pa. tnjt.k: BI.AŽ N'OVAK Main Johnstown. Pa.
1.	Po«. ta)n.:;: FIIA.VK PiVLOrClO. Main M . J.ifai«stawn, Pa.
2.	fas tajbia: ANDbU VIDBICU. 30 Main street, Cooemansb. Pa. BtavOntk: J08IP fJIJ	St. Clslr Ave, Cleveland, Ohio.
Po«. blasajnlS: ANTON BOTtfVAK. R. F. D. 2. Bos 2T. Brtdfeport-OUs
NADZOKM ODBOR:
Prrdw^atk a« ls«v. f«1hor«: JOSIP PETKBNEI^ Bo* 96. Wtllock, Pa. 1. nad'ar&lk: NIKouJ P«>V^|:. 1 Orma Su, Nnairey Hill, X. S. Pitta-
t »i ruti. Pa.
r aa<l»wmU; IVAN OROAFIJ. «L«i E. lTTtH St.. flereland. Ohio
POROTNI ODBOR:
PrMswlnl* twiroC odt».ra: MARTIN OBF.RŽAN, Box 72, East Mineral. Kana.
t forofnik: FRANC TFROpi^I^, R. F. D. H. Box 14«. Fort Smith, Ark t purotnta: JO>IP iiol A»B. I'JltJ So. 14lb SL, Springfield. 111.
VKHO\-Nl ZDRAVNIK:
m /Ot>TP V. GRiHEK, S43 KL Ohio St . Ptttahor«tk. Pa
r.larni nrad: <31 Main St.. Mw«<d*ii, Pa.
IKU1NO GLASILO:
"GLAS XARODA". 82 Conianlt Strwt, N>w Fork Oltj
Omjetia <ln^tvs. o*lr«*n» nj!h nm«lnlk1, «0 uljadoo prnfirnl. jioMlJstl .lofi'»r h«rnu.»t ra clavL<K*t tajnika la bikotair dru^e^a. l>enar aaj ae f«u£lje «du>o (totum Polnih, l^pn-snlh. aH BanCnlb denarnih nakazili.-, nikakor pa n« potom privatnih Mcov. Nakazulr* naj se 11* <U)vlJ«J->: lil al Nornk. Coof^nanjch IVpoalt Bauk. Conemaugh. Pa_ ln tako nasiuvUec« pošiljajo s lotWnlm pornfllom na naslov gL tajnika.
V slu&sja, tla o(«sl>o drnitveni tajniki prt porodllh Klavnega tajnika kak« (M«naujkljlvoatl, naj to nranul^vna naznanijo nradn glavnega cajalka, da as t prihodnje popravL
& ' Jm mm** Jm,.JuLt m mm ■■ MX II € iTwV^mL.	JT.mW B
3 v	|C
I Žrtev soditije.	J
KRIMINALNI ROMAN.	I
PEIRED1L J. T.	I
tem sem nedolžna. Jaz namreč ni>em hotela nmoriti Franeka Trtn-kalla.
Ce
n mi ne bil očital vsakovrstnih stvari, Če bi soenstvoval z menoj, zapuščeno žensko, bi se mu ničesar ne zgodilo.
Portal mi je, da nisem jaz njepora žena. To bi bila še na kak' naein prenesla. .
Ko se mi je pa začel posmehovati ler mi je rekel, da sem bila neumna, ker sem vrj<*la njegovim he^ iam, nisem mopla vv,» prenaša:!.
?atem se je jezno obrnil od mene t^r'mi vrgel pred noge dar. ki s^iu mu ga bila dala.
To je bilo prevee. V meni je zavrela j^za, potegnila sern boda-! !■"> ter planila k njemu. Tudi to bodair- :ai je bil on podaril.
sunila sem tako močno in naglo, da je padel mrtev na zemljo, j To je hilo plaCilo, ker me je s svojim zasmehovanjem pojinal v bla-; zno^r.
-	- Ali sem hotela Morrbravevo smrt ?
—	Ne, nl-^em je hotela. — Do zamjega trenutka bila pre-I prič a na. da bo oproščen. — lJa tudi v Lane h a* trn so bili v>i j>repri-| .ni o njegovi nedolznoiwi.
K»< >em pa slišala, da je obsoj«-u na smrt, sem silno trp«»la.
Ali naj bo tudi kri te-ga člnvka na meni. kri človeka, ki mi ni ^r. nI ninoli ničesar zalega, katerega	komaj navidez pt.znala?
Tvdaj sem hotela sama poizvedeti. če j;a bodo res obesili — V t^in -.lučaju bi priznala svojo krivdo t.*r ga rešila.
Aneta je vsa utrujena položila	na mizo ter izpraznila koza-
| "♦•(• do dna.
Videč, tla jo mo."' zapuščajo. jV z ičela hitreje pisati:
Toda »vojeira sklepa nisem iu<r«ria izvršiti. — Kako, če bi me j [> .:'ri«i; in če bi bil -T«»hn Mowbray navsezadnje vseeno pomilosčen j/.isaj lu <»bi*a«"-aia |. i/ornosi nav1.' Naenkrat sem se spomnila, .ia .»-ii! hi a v o!ii noči oblečena v siv plašč, kakoršnih ne nosijo v t«*h i Krajih. V«*deia sem, la me n«- bo v njem nihče spoznal. Pririla sem se mi. ./ .;-o na dvorišču jetnišni.- t, r obstala pred Chaneelb^r-
I
(Dalje- prihodnjič.)	•
SLOVENSKE NOVICE.
Milwaukee, Wis.
l'mt-1 j- starišem John Medve-I no voroj en«-ek.
I»«is Prokop Rib;:ačenko. kateri je ustrelil v tovarni Pfister & Vogel sodelavca Johna Sostariea, je bil obst»jen na dosmrtno ječo v Waupun. Hibančeinko >»e je izgovarjal, da ga je Soštarič dražil in s«- ga je bal, zn*o je sklonil, da ga spravi s sveta. Umor se je izvršil 21. februarja.
V soboto 16. marca zvečer je ustrelil svojo ženo Leno JJ1>ietni Jurij Medved na njenem »lomu.
j/.aKolic-a Sla yi'»«-ia 1OČOUO ikI me-seea de^-embra. ker je on bil 'pija-nee. V sol oto zvečer je pri<e! lia dont žene ter pričel ž njo i>re]»ii-awli 4le^nega sina Pavla. Nato j«-ženo nst-elil v navzočnosti lole:-ne hčerke Avrclije in lHletnega sina Elija. Po zločinu je zbežai. Žeim je kmalu nato umrla. Tri ure po umom je bil zločinee prijet- v Kvanstonu. 18. marca je bil priznan krivim umora ter obsojen v dosmrtno ječo v Waupun. Vsakega nvirea. to je na obletnico :niora. b«> moral presedeti v tem-
Posebno naznanilo.
»a««« CevSrtok. najr««9l	$• »teiiS • MM t Clitilul «M n«a
vSodaUM tuo}* a« aOravljaiti* bolnih mol ln «•&. Tukaj bo aadaljrval lati asaafta .•uttn aaravUaaJa. kakor «a Ja uporabljaj v najboljših kllalkah r Rvropi. Polit »ra m rakuna ni* aa naavate ln prrtsea vaako bolno oaabo a Z-lutl braaplata« la sa pa«ti pota« pri ■]«■ rtravttL Vm*dd fa. kdo la kako Vaa Jo adravll. al ako dolgo at* t* bofaH: pridlto k baam »»Ilk— a ■■■aultaf la snkatt aa, k*. •<irt aa Vaa atorts	^^^^^^^
fff\ priložmrat. ;
l!l iaiata katar.	^^^^Trii^tl. I	1 ■1	t,ka' ** »P'«*«** s» !
So to« no mm to««« ^ -W.JiX K	] I i	*«ot voUloga in«
(th, ali » frohurju.	1 W Vaa pr.
... . _ _____ It" '^f-	'	ii£« natanko a B
ia JotranT Rovm«	wm ^iz&^^f	j	SarkL fto nlkSo • j
rtxom, glavobol, aa : II	1J Ukt ^
arijot Naeiato hrt.	»lJ Vl:\ ■ II	I i	"•«• bolnim moiidir
»u-oU.io li» tatovo.	inj FmL K	I ! »onakan* o tO*
Haboot. norvoanort.	i 8 ti^X " f It	I.	-loot«. Nujno Va>
.------------------i k l^jart f.-jSm If	11	aoatvtjomo, Sa na.
^omoaloot. Kito	; " ! &J gf V K	I j	takoj vpraiata a* f i
»MJ, alaba p*Ju4a.	^ 1 fiff ^rj-J	^	avot. No (ak^JW
trtvatno botoant .to.	^ ■	Jfr^J^^^^jM	Jo nava«
SA $1000.00 X-ŽARKOV SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
AKO STE BOLNI.
Mftto taksd la paatlta aa nalanko pralakaO po Um •poslaHsta; potna mini
•	aa VaSo pravo bolcaon m ako morata oadravta Njegov aapoh la dobor giw | « iKalcdlu vMtno prolakav« ln uhanih mtod, katerih aa poalntujo v vaakaa rta !
Njeaotl raahčnt »treJI, kater* Jo nabral a vaoh dolov oveta, tvorijo aajpop« •riti ln najboljši urad v tea meat«. Tukaj morete najti anofo ^udodelnlk ■ troje« : dooetojo avoj namen, ko vaa drnco nI voC pomaaalo. Jo vaeono, kaka Jo Vaa« ' •Aoaem; ako adravnik najde, da Je aadravtJlva. aa hodoto proprifiall. kakor kltn '
*	aa prične adravltU da ate na potu boljka n Ja ln atalsoga adravja. Sdravslk ae mar* • »*» tadko prlalufteneva denarje, ako Blata doaosll popolaeca i ar tka Ogla*t<
- vf aha la povejte »u avojo bali— privatno la aaapao
DOCTOR COWDRICK, Specialist 4M7 iMt fth SfcrMft 4tit Floor B«tw. MacOd A Promet, OlmlaiA, •
— lin MPOI Oh Mtvelklk mS S. m »Mul i r».t». o*	«««•».
CENIK KNJIG j
katere ima v zalogi
I SLO VENI C PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SL,	New York, N. Y'J
rOlCNE 'JSJIGK:
AUnov nemSko-anjcl. tolmaC Tesan e=JJo' Uitrl rakuna r (n«*m£ko-aii|cL '
vezan	-^JSO j
Poljedelstvo	—JU,
Sad Je reja t pocovorb	t—J28 j
Schlmpffov nesnSko-alov. alovar	fl 2i;
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE I KKJIOK:
Blpootlaeu	p-.SB
I»oli e orežjem	—JO
Dve žaloigri: *'čarl!jevs icniteT*
ln **Trije itnim	r—£S
Mesija 2 svečka	k-jSO
Pod Bobom 8L Tetenko	i-JO,
Postreiba bolnikom	f-JO!
Sucijalna demokracija	f=JO
Trtaa ni in trtorsja Cmna ti fin ore ja	—JBO;
Veliki aloveoako-an«Wtki tolma« $2.00 Trojka	»—JO
Vojna na Balkapn 13 ms f-LN > Zgodovina c. kr. peftpotka tt. IT	\
a slikami	ilB
Poles tn naverenlL knjlf tmsms i al ldvm aveckju
ŽirljeDle na avstrijskem dvom
ali ainrt cesarjevima Rudolfa f=.TI,
,	RAZGLEDNICE:
11 NewyorSke, bcil^ne, Tellkopočno	j
i! in novoletne komad po	,—il i
. j ducat	f-=j2§ I Album mesta New Tork s krma-
j nlml slikami	(—Ji
ZEMLJEVIDI:	j
i j
i Avstro-Italljanska vojna mapa <—M Avstro-ogrskl. veliki veaan	—JBO
;' Celi svet mali	.10
GeU svet veliki	,
Evrope veaan	1
j Vojna stenska mapa	9BU)0
Vojni atlas	tsS
Zemljevidi: Ala, Aria.. Coku ' Cal. Itd. po
Združenih drža? sasB	—JO k
i Združenih drtav vaUkl	*—Ji	Q
i	t
i Zdrnienlh drfav steorits asap«.	I
aa drugI strani pa esU svat	pjl	^
pa is nekaj raznovrstnih iatiaov psa
d
nicd. Poroden je bil prad 20. leti.
V Ameriki je hi val dvanajst let.
Sheboygan, Wis.'
Šranšem John Maron je umrl
p •'.•imtroletm sinček Martin.
F r rat k Skok je bil ohsojcn v muTiivip.thK-u sodiaeu na $10 ter stroške ind: prehitre vožnje z ,iv ' tomobilotii.
Mati.ia Potočnik je otvoril prvo slovensko »ie.avnico za popravilo čevljev vseh vrst na 630 X. Si.j Obenem ima tudi '"shoe shine".
Chisholm, Minn.
l"!)it jf bil Jožef Pahule, z;tpo-slen pri Chisholm rmlokopu, kr. >e je udrl^ruda na prostoru, k.ier je dt'lal. Y felo je 4 ure. predno so ponesre<"« ue«a ukopali. Fr. An-doLšc k. k i je delal s Pahuletom se ie k sre i nahajal v drujrem delu za r«-i nesreče in je Tako srečno usel "imrti. Pahule zapušča vdovo j in 4 otroke.
V Xashwattku je ubilo r^letn^-ga J^efa Popovi.'-a.
\ Virginia. Minn.. ururl Ja pez Zaear \ -led vnetja možs?jn. I
f>-.-in ^^..j.t prijatelja PRANJA I Ki.(mr< ABJA in IGNACIJA l.AKMA. i>>ma sta iz Španovi <•.• \ »v.miji. Prosim, tla 111 javita, iman. jima spon čiti v;t; n « vest i/ -itare domovino. Moj nrslov j.-: Jacob Oblak. Box ! r»S 1. wis Run, Pa. 1
I —-----—
(!-"-en! nrata ANTONA KOVAČ. J -ma i;- vaiii ifandli. o»bčina Pi	Nahajal se j<« nekje v
A Li;Kii. Prosim gozdarje, če
ve za njegov naslov. «Ui 'Mi naznani, ali naj se pa sam 1 ojrla^i. — John Kovač, 111 j t lay St., Joliet, 111 (3-5—4)
vabilo na VELIKO PLESNO VESELICO,
katero privede združene slovenke v Tliomasu, W. Va., ! v Milkintovi dvorani na 2. cesti dne 6. aprila 1918. Začetek ._>!) 5. uri popoldne. Vstopnina za rnotike oU centov; j .	ženske proste.
T'"in potom vljudno vabimo vsa tukajšnja društva, vse rojake in , rojakinje iz TI nanaša in bližnje J okolice. Icakor Coketon, Benbush, I'ierce, Kempt on, Henry, Dod.on in l>avis.
* Vabljene so posebno vse Slovenke, ker mislimo tudi vstauo-viti slovensko žensko društvo.
Za vsestransko zabavo in dobro ![ios1rezbo bo skrbel Odbor, i	(2S&30—3& 1 —i )
1 —- - - — - -
1 vhhhhhhpi
IOr. L 0 R E N 7. I
iaa s« sdlal alnvaatko £ov* I šperlallat nWh lilssl t ■ Mtzahnrtha, Pa	B
umu m Mm «a 1. As-1 v«Mm «• t tn siiiii. T »os- I klh «d t. 'irhi «s a papal i V nadalja «i lt dop. «• 1. papst. I ^ML L0MW,	I
naznanilo!
Cenjenim rojakom v državi lili-nois naznanjamo, da jih bo v krat-kem obiskal nai zastonik
Mr. Janko Plaiko,
ki je pooblaščen sprejonati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On jo prod leti že večkrat prepotoval države, ▼ katerih po nail rojaki nudjeni in je povsod dobro poznan. Upali je. da
um
bodo rojaki r vaeh ozirih poiaigzli, pooebno ie, te Ima pa kvarjeno kvo lokok
LISTNICA UREDNIŠTVA. I
Pečlarsiii dopisnik v Milwaukee, Wi=:. — Napisali ste runogo, »ovedali pa malo in slisali smo že pogosto. Žal, dopis je bil ►hlajen v kos.
K., Kenton, Ohio. — Nisn,o moril priobčiti.
seem svojega brata FRANKA PLEsi VAC, ki se nahaja nekje V Penn\v Ivaniji. Doma je iz vasi Starad. Podgrad na Primor-<ikfm. Ce kdo ve njegov našlo* . prosim, <la ga mi naznani. 0i:'.: .iaj pa sam javi svojemu hrani: Ah Pl.-šiva«-, U<>x \>'l. Oelag-a. »'olo.	( 3-5—l
Iščem JOHNA JAKŠA. s katerim sva bila skupaj 01-t-d 1 iji pol leto'n v Vancouver, ii. ('., in )>..i» )ii v Seattle. Wash. V Fraueis* u ima brata. I*r<rf»im g;:, da m i juliji- njeuov naslov, ali .pa »"••■ !.do drugi ve. da gn mi ia vi. S. Svf<relj. Port Ali«e, \ i.-. VirToria. 1» <'.. i. 'ana la.
(3-r> 4
IV-t-iii svujo ženo in svojega očeta . /ena je doma iz Koses pr. Ilirski !;istrie.i iu Notranjskem. Prosim, da se mi oglasita. — •li'seph ^Temberger. llt»4 \Vi>>t !>. sr.. Krit-. I»a. >9 :', -4 -1
IŠČE SE GOZDARJE
za delati \ gozdu; plača > 1 za 11 urno dt-lo. l)ela se spmisova drva Ako 5 mož dela eno karo dr*\" na dan. ie plača	Board stane
11 a dan.
I"i*ank Jurea, P.ox š 12.	Kiidnvood, \V. Va
1 MOŠKV
Ako trpite na slabih llvcih, ot?^, los ti. izgubi Jen ju živahnosti in čl glje. želodčnih ln ledičnlh bolesnP' w sploSnl slabosti, potenju ponoči il kaj drugem. Potem naSa najnovejša * iznajdba JUVITO TABLETK, nareje ne ls najboljših, čistih zdravilnih bilk ki rastejo ve sseh krajih sveta, dal« ▼sin bodo hitro In gotovo pomot Po-I OJIte 1 dolar za eno all B dolarjev zs ,fcst Skatelj. Ako želite zavarovano ' potem počHjlte 10 centov vet j Naslor:
JUVITO LABORATORY, South Hm Branch 5, Piltsbnrth, Pa i
Opomba. Radi vam pu£ljemo na sa j ! htevo vzorec ln nartxlLino LnJ Llico '
J	NAZNANILO.
1 -
l| Tem pot^m naznanjam vsem 1 deJni«"arjeic i»i članom Kr Slov. ; Doma v Pitt-sburghu. Pa,, da se |jV polnem .številu vdeleže prihod: 'nje glavne sejf dne 7. aprila t, J m •v K. s. IV.mn.	ob 2. *
[popoldne.
Ker imamo več važnih stvari
Jrešit.i i«'r obenem b»> tndi volitev
uradnikov za leto l'.HS, zato je
'! dolžnost vsakega delničarja in t p "
i člana, da se vdele/ijo v polnesu [številu in -i izvolijo dobre urad hiike. katerim blagor iu napre-jdv'k K. S. Doma pri >r<-u. Ni so 1 treba ozirati na prijateljstvo in !soro<lstv-». >.:■*' se to V'V-ktat vp"-jNteva.
a| K sklefm pozdravljam vse del-1 nič a rja Lri člane K. š. Doma ter
0
i sorodnike in prijatelje, želoč jim vesele velikonočne praznike.
1	■' Fr. Trempns. tajnik K. S. D.
(JS——i)
SPODAJ OMENJENI ROTAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah nafta potrdila za denarne poiiljatre, s itevilka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so ae nam povrnila.
Tvrdka Frank Sakaor.
Bachnik Frank	Grgurič Blal	Rl„u, pva„v
No. 829639	Ko. 260578	^
Bartol J.	Gubert Giuseppe	_ «
No. 330733	No oooog.	John
n	. 823085	No. 330761
Bear Dan.	Kastelic John	Q . «
No. 260638	^7nft	Spaniček Boz)
p»U)	No. 328894
^O^S	Kovač Prank	a+ ^
No. 330062	ocAftii	fltarčenč Johana
Bobič Vajo	No. 331070
No. 260583	Merkun Anton	Tehler
Božičkovič Djnro	No. 331355	No. 32889«
No. 260581	lCikolieh John	- Tnrk Charles
No. 323252	No. 330351
No. 260643	_ ,, _	__ _ r
Dolar Valentin	^^ Joe	^ X™
No. 330086	No- 260621	No 260647
Blender Vincene	Pintar	Tnrk Jernej
Vo 206241	No. 330848	No. 829741
Gena vojno-varčevalnih znamk za mesec april^
APRIL:
Ena znamka 14.15, poln certifikat s dvajsetimi znamkami	$83.04
^^Vsafc Jih lahka knpf kolikor mu draco, nikakor pa m ve« kalur Ovesto
Citajte paxljlTo tr ten Hsto oglas 'Tojno-vareevalne znamke tn ^loveacf. Poles denarja Id ga nam pošljete za vojno-varčevalne znamke, prIMHSe 1< eentor sa pa£tnino recistriraoeta pisma, v katerem Vam JUa bsma peels H
TVRDKA FRANK 8AK3ER, 12 Cortlandt Street.	New Tork, H. T.
■	. fc ■	■ ■ ===»cs ........... saa.^
i Veliki vojni atlas |
Z vojskujočih se evropskih držav in pa ko Z j g lonijskih posestev vseh velesil. g
f Obsega 11 raznih zemljevidov* S
j	CENA SAMO 25 CENTOV.
3	STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00	^
4	VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE- 9 f DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, W 9 CENA S3.00.	. ^ iH
9 ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-	f*
J	MACUE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALUO. —	jg
9	CENA JE 26 CENTOV.
Z Naročila tn denar poiljit« na:	^
5	Slovenic Publishing Company m
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"* NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVA^,