Cjufiljansii Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> £5. uri zvečer. Uredništvo in upravnlitvo: Kolodvorske ulioe Stov. 10. — Z urednikom so moro govoriti vnuk dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi »e no vračajo. — Inaeratl: šeststopna pottt-vrsta 4, kr^, ),n P°"*y ljanji daje ne popuat. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: za colo leto 0 gld., za pol leta 8 gld., za č°trt lota 1 60 kr., na mesec 60 kr., po&iljatev na dom velja moso no 0 r. voc. o po leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden moaeo 85 kr.______ sr.« oeio toio o giu., za poi lota h giu*> zu loto 10 gl., za pol lota 8 gld., za četrt leta a gld. 60 kr. in za joden i V Ljubljani v četrtek, 11. junija 1885. Ljubljana dn<5 11. junija. Sivolasega Gladstona in njegovo vlado doletela je prej usoda, nego se jo obče pričakovalo. Pač so se zadnji čas prikazovala na političnem obzorji vedno pogosteje znamenja, iz kojih se je sklepati dalo, da se nagiba zvezda premierjeve sreče k zatonu. Malo častni izid nepremišljeno pričetih podjetij v Sudanu, velika izguba, ki je Angleško doletela tamkaj, s slabim vspeliom končani diplomatični prepir z Nemčijo v zadevi afri-kanske kolonijalne politike, pred vsem pa nezgoda, ki jo je zadela na afganskem ozemlji, vse to kazalo je, da se bode moral Gladstone v kratkem umakniti s premierjevega stola. Ko je te dni tudi še general Lumsden vračal se iz Afganistana v svojo domovino poln srdu in grenkega gujeva na vlado, ki je v odločilnem trenutku, mesto da bi se bila potegnila za njegovo čast, prepustila ga sramoti, in je uže med potom z britko °btožbo na vlado dal duška svoji nejevolji ter brezozirno kritikoval njeno postopanje v afganski zadevi, tedaj mislil je vsakdo, da bije zadnja ura Gladstonovemu vladanju. A prišlo je drugače, nego se je pričakovalo. Nihče ne vč, kje ga čaka usoda in tudi sivolasega premierja zadela je tam, kjer je ni pričakoval. Pač se je glavni tožnik njegov, sto-pivši na domača tla, demonstrativno sprejel, pač je pri tej priložnosti pala marsikatera britka be^ seda za Gladstona, a to ni bilo, kar mu je skopalo grob. Vse nezgode, ki so jedna za drugo zadevale ponosno Angleško za časa Gladstouovega vladanja, niso imele dovelj moči, da bi bile izvile iz rok čilemu starčku vladno krmilo, a sama na sebi malenkostna zadeva storila je hiter in nepriča kovan konec politični njegovi sreči. Vlada hotela (Maun Listek. Pomladanski vetrovi. upas.santovo novelo za naše razmere priredil IS—k.) (Konec.) 8 Rudolfovem kolodvoru vstopi mlado dekle leo na roki in se ravno meni nasproti vsede lepe je bila, d;\, gospod, in čudno je, kako 2(1(5 8e uam P" V|emenu ravno ženske pa ’ Osebno pa uže spomladi. Ogledava! sem jo taktUt!' ona s0 j° tu Pa tam vamc o*«™!«; ravno 0 je delala, kakor je ona-le danes z vami katero je s seboj imela, nesla je narejeno je povikšati davek na žganje in pivo. Opozicijo-nalec Beach izjavil je, da je to obdačenje neopravičeno, ako se ob jednem ne povekša tudi davek na vino. Gladstone stavil je vsled tega kabinetno vprašanje in glej! kar ni pričakoval nihče, vlada je dobila nezaupnico, sprejel se je predlog opozicije z večino dvanajstih glasov. Udje kabineta sklenili so vsled tega, da odstopijo, in sivi premier podal se je takoj v Balmoral, kjer se kraljica Viktorija sedaj nahaja, da ji izroči demisijo ka-)ineta. Veliko veselje nastalo je vsled te nepričakovane zmage v vrsti konservativcev. To, kar so cel čas, odkar so bili potisneni v manjšino, tako srčno želeli, prišlo jim je tako nenadoma, da so iar omamljeni prevelike sreče. Ko se iz tega iz-nenadenja nekoliko opomorejo, bode jim najbrže tudi veselje nekoliko prešlo. Uže sedaj čujejo se glasovi, da jim je ta sreča prišla preveč nepričakovano in prenaglo, tako da sedaj niti na to misliti ne morejo, da bi prijeli za vladno krmilo. Kaže se, kakor povsod, tako tudi na Angleškem, da ima opozicija mnogo lažje stanje, nego vladajoča stranka. Oni ne treba druzega, nego kritiko-vati in dobro pobijati, ta mora navzlic vsem napadom in zaprekam delovati. Sedaj, ko se angleški opoziciji kaže najlepša priložnost, pokazati svoje zmožnosti ter popraviti vse one napake, ki ih je v eno mčr Gladstonovi vladi očitala, manjka i najedenkrat poguma. Sedaj še le prihaja do spoznanja, da vladati ni ravno tako lahko in da je težko dobiti za vlado sposobnih mož. Med angleškimi konservativci namreč dandanes ni talentov, ki bi se tudi le od daleč dali primerjati s starim, a na duhu še vedno mladeniško bistrim Gladstonom. Imenujejo se sicer trije možje iz opozicije, kojim bi se smelo izročiti premierjevo mesto: lord Salisbury, Northcote in Randolph Churchill. A noben od teh nima cele opozicije za sabo. Prvemu velik del lastne stranke ne priznava sposobnosti za premierja, Northcote je baje premehak in premalo odločen značaj, a Churchillu očita se, da je prenepremišljen, neizkušen in pred vsem premlad. Kaže se nam tedaj čuden prizor, da stranka, ki je želela dobiti vladno krmilo v roko, zanj sedaj prijeti neče, ko se ji ponuja priložnost. Se v<5 da je to, ako se opozicija brani prevzeti vlado, tudi nekak čin previdnosti. Dobro ji je namreč znano, da Gladstone navzlic tolikemu ponižanju, ki ga je Angleška pod njegovim vodstvom na zunaj doživela, še ni izgubil vsega zaupanja in vse naklonjenosti angleškega prebivalstva; dobro ji je znano, da je Gladstone zopei’ nje voljo razširil volilno pravico, in da bode imelo pri prihodnjih volitvah vsled tega okolo dva milijona državljanov pristop k volilni mizi, ki do-sedaj niso volili in ki bodo iz hvaležnosti najbrž odločno povzdignili za svobodomiselno Gladstonovo vlado svoj glas. Prigoditi bi se tedaj znalo, da prihodnje volitve ne bi izpale v zmislu in po želji sedauje opozicije — kaj potem? Umakniti se jo kakem trimesečnem vladanji zopet prejšnjemu ministerstvu bilo bi pač sramotno 1 Pa še nekaj je, kar opozicijo straši zasesti ministerske stole. Kritikovala je dan na dan dosedanje vlade postopanje, obsojala je pogubno zunanjo politiko Gladstonovo, morala bi tedaj hoditi po poti, katero je poprej za pravo spoznavala. Nezadovoljna bila je s tem, da so se začele pomikati angleške vojne čete iz Sudana, da se je mislilo zapustiti Egipet; ostro jo očitala Gladstonu njegovo popustljivost v afganski zadevi, kaj bi ji bilo tedaj storiti, ako pride do vladnega krmila? obleko nekam. Počakal sem jo na cesti, da je zopet prišla. „Kako prijetno mora pač v gozdu biti", ji rečem. „0 pač“, mi odgovori. „Kaj, ko bi midva nekoliko tjekaj pogledala. Ali hočete gospica?" Naglo, kakor bi bilo treščilo, ozrla se je vame, kakor bi mi bila hotela obisti in srce preiskati, potem pa je dejala: „Le!“ Kmalu se je vtrudila in se pod košato bukev vsedla. Jaz pa sem se vsedel knjenim nogam, prijel sem jo za roke; prste je imela vse od šivanke razbodene. Prav hudo se mi je smilila. Tako sva dolgo časa sedela, roko v roci, oko v očesu. Kako mi jo bilo tedaj pri srci, govori naj zopet moj dnevnik: „Krog naji v cvotji jo šumelo, Nad nama Šinkovec je pol; Deklo bilo jo vse veselo, Moue pa skoro vrag jo vzel!“ Po polnem me je uže neumnega napravila. Objeti sem jo hotel — toda kategorično se nn je odrezala: — „Stran roke!" Pokleknil sem pred njo in ji vse težave iz dna srca na dan zvlekel. Vsa ljubeznivost, ki me je zadušiti hotela, spremenila se je v so ze, i so kakor borovnice debele na njeno naiocje apa e. Čudila se je moji spremembi tei me je e o j od strani pogledavala, češ: »Aha ak tiček Gospod, to vam povem, da v ljubezni smo m, vedno tepci in bomo tudi ostal., ženske nas bodo večno mojstrile. , . . ... Ko sem ji bil uže dosti ušesa natrobil, vstala je in v Loko sva se podala. Domov gredč — no, na saj sva se peljala - je pa kar h krati žalostna postala. Vprašal sem jo, kaj jej manjka. Mislim, da sem danes dan preživela, kakeršnih ni ravno mnogo v življenji." Sred mi je vtripalo, da sem dejal, da mi poči! Drugo nedeljo sem jo zopet videl in tako nedeljo za nedeljo. Hodila sva na kmete. Peljal sem jo na Vič, v Šiško, v Šentvid, k Savi, k Božjemu Grobu, v Zalog, ua Vevče, pa tudi čez Pričeti v znova boj v Afriki in Aziji, brez upa na konečno zmago?! Vidi se tedaj v kako veliki zadregi da je konservativna stranka. Vsled tega je obrnjena pozornost vse Evrope na to, kako se bode rešila kriza na Angleškem, in radovedno pričakuje se poročilo iz Balmorala, je li kraljica Viktorija demisijo kabineta sprejela, ali ne. Volitve na Dunaji. —.— Razvijanje slednjih državnozborskih volitev in njih izid prav dobro osvetljuje politični položaj na Dunaji. Prikazni, katere so stopile o tej priliki na dan, zaslužijo tem večjo pozornost, ker se v njih morejo spoznati simptomi globlje sezajočega gibanja. Dunajski meščanje se zdaj nekako presnavljajo; sicer se nova podoba ni še pokazala v pravi obliki, vender je videti zdaj uže jasno v glavnih potezah bodočo nje obliko. Če opazujemo te volitve od vnanje strani, pokaže se v prvi vrsti, kako živo se je pri zdanjih volitvah zanimal Dunajčan za svojega kandidata, s kolikim navdušenjem in prepričanjem se je podal k volilni žarici, in kako mnogobrojno. Uže volilni shodi in volilna agitacija bila je letos zel6 živahna, izredno razburkani pa so bili politični valovi na dan volitve same. To živahno gibanje se v6 da deloma smemo pripisovati novim volilcem, petakarjem, kateri so letos prvikrat posluževali se te svoje državljanske pravice; vender samo deloma! To povečano letošnje zanimanje za politiko izvira iz jedra dunajskega meščanstva; v dan volitev se je pokazalo, da se Dunajčan, stari, krepki Dunajčan, zaveda svojih pravic ter da jih hoče tudi rabiti; vzdramil se je iz indeferentizma in mlačnosti, stopil je na volišče, izrekel svojo obsodbo, trdo obsodbo za levičarje. Z obilim udeleževanjem pri izpolnjevanji državljanskih svojih dolžnostij pokazali so tudi dunajski volilci, da si hočejo otresti vpliv jedne stranke in nje časnikarskih glasil. To vrlo prizadevanje in hrepenenje po BamostojnoBti razsodbe in nezavisnosti v delovanji zasluži posebno priznanje. To priča jasno, da se Dunajčan zaveda svoje naloge. Državno glavno mesto mora biti državna glava cesarstva. A to ni možno, če njegovi državljani podpirajo ono stranko, katera si je zapisala v svoj program, sejati prepir med narode avstrijske ter jim odreka vsake pravice. Vsakega Avstrijca mora veseliti, da pristaši zjedinjene levice niso našli prijateljev in privržencev v staroslavni stolici. Tu ni tal za levičarska rovanja. Dunajski volilci bo z vso odločnostjo izrekli se proti „samonemštvu“, temu izrodku ekstremnega nacijonalizma, in vrlim tem volilcem nasproti bili so primorani pristaši zjedinjene levice v narodnostnih zadevah napeti drugačne strune ter naglašati mir med narodnostmi. Uničena je moč in gospodarstvo takozvanih „nemško-Iiberalcev“ nad Dunajem. Državna stolica danes ni več domena te fakcijozne opozicije. Celo v središči te stranke, v notranjem mestu, zjedinili so se nekateri vrlini in hoteli so konec storiti prepiru, hoteli so grob skopati starosti fak-cijoznih oponentov. Ostali so sicer v manjšini, a svetu so pokazali, da pravi, nepokvarjeni Dunajčan sodi o narodnostnem vprašanji drugače, nego podkupljeno židovsko novinarstvo, da pripozna Nemcu, Slovanu in Romanu v cesarstvu, katerega glavno mesto je Dunaj, jednake pravice. Pri dunajskih volitvah pa smo opazovali še drugo prikazen, razširjajoči se — antisemitizem. Ne rečemo preveč, če trdimo, da bi zaslepljeno, pretirano protižidovsko gibanje vender moglo prinesti resno škodo na Dunaj. V dveh dunajskih okrajih prišlo je pri volitvah do precejšnjih tepežev, kateri so se krvavo skončali; policiji treba je bilo poseči med razburjene strankarje. Taki poulični prizori osramočujejo svobodno meščanstvo, in vsakdo mora živo obžalovati, da je strankarska strast tako daleč segla. To protižidovsko gibanje je naravna posledica jednostranskega vlade-željnega nemštva, deloma izvira pa iz slabo ali samo na pol razumljenih narodno-gospodarstvenih in socijaluo-reformatornih naukov, zraven pa je primešano še nekaj predsodkov in vraž. Ta proizvod nejasne agitacije pa je pal med nekaterimi vrstami dunajskega prebivalstva na rodovita tla ter poganja prav krepke korenine. Sicer pa je k razdraženosti in razburjenosti duhov pripomogla prav mnogo, dejali bi skoro, največ nemško-liberalna popačena žurnalistika. Se v6 da gospodje nečejo priznati svoje krivde! V nekaterem oziru je protižidovsko gibanje morda tudi opravičeno; a kadar se zaseje to seme med maso naroda ter tam kali, gotovo se ni nadejati vesele žetve. Gotovo je, da je antisemitizem provzročil uže marsikak izgred. V reakciji proti terorizmu .levice" opazujemo pa še druge, vse časti vredne elemente, za katere le škoda, da nimajo primernega vodstva iu organizacije. To so dobro avstrijski, pravi dunajski elementi, to je oni državo vzdržujoči, cesarju zvesti konservatizem, kateri naj bi v stolici prišel do popolnega razcvita. Ti elementi vzdržali so se političnega življenja, ker jim je bil strankarsk boj prestrasten, in zapali so deloma v nedelavnost, deloma so se vender pridružili oui stranki, katera je napovedala boj samovladarstvu zjedinjene levice „8amonemškim“ kričačem. Mnogo je slabega še v današnjem političnem življenji, v marsičem bi se moral zvršiti še preporod, očistiti se nazori. Jasno pa je in gotovo, da ne prevladuje več indiferentizem in slaba uda-nost nemško-liberalnim frazam, da si je jedrnato meščanstvo otreslo jerobstvo zjedinjene levice. Resni, utrudni boj, katerega je morala bojevati Golovec v Laverco sva jo vrezala tu pa tam Povsod naji je bilo dosti in povsod sva — ljubezen kovala. To vam je bila tiča! Le toliko vam povem, da me je v treh mesecih po polnem iz uma spravila in vzel sem jo! Kaj bi vam tisto popisaval?! Samec sem bil, uradnik, brez družine, brez svčta dobrih prijateljev! Domišljal sem si, Bog vč kaka slast da mora biti z ljubeznivo ženico popotovati po tej solzni dolini! Tak6 se človek oženi. Sedaj sem pa vragu v kleščah. Od zgodnje zore do poznega mraka mi klepeta, da je groza! Pri vsem tem pa ničesar ne razume; nevedna je, kakor goska, blebetavasta pa kot sraka! S hlapci, ki „kolenštajn“ vozijo, se pretepava in prepira, k vratarju najtajniše domače zadeve raznaša. Sosedova krščenica je njena prijateljica in vse, čisto vse jej na nos znese, kar se med nama v zakonskem življenji zgodi. Kamor pride, spodkoplje mi veljavo, neumnosti ima pa polno glavo, da ji kar brenči po možganih. Predsodkov in vraž ti je polna, kot beraška vreča božjih darov ob mlatvi. Pri vsem tem druge tolažbe nimam, kakor da se vselej britko zjokam, kader ae sprimeva." Vtihnil je mož. Dolg stavek mu je nekoliko sapo zapiral, vtrudil ga je in razburil. Opazoval sem ga in smilil se mi je. Ravno sem mu hotel nekaj odgovoriti, kar brodovje na Vevčem obstane. Zala devojka, ki me je tako očarala, vstane in ladijo zapusti. Memo mene gredč me krepko pogleda in pa namuzne se mi. S tem me je zopet po polnem iz uma spravila. Po sili sem hotel za njo, toda moj sosed zgrabil me je za rokav. Ko sem se mu s silo izmuznil in sem za njo planiti mislil, vjame me sosed za škrice ter me nazaj vleče, rekoč: „Nikari ne hodite, nikari ne hodite!" Tako glasno me je svaril, da je pozornost vseh popotnih na naji obrnil. Smejali so se nama. Kaj sem hotel druzega, nego obstati, če tudi sem bil Bilno razburjen, sicer bi se bil še bolj ljudem v zobe dal. Brodovje odrinilo je dalje. Mlada devojčica ostane sama pred Gostinčarjem in je tako žalostno za odhajajočo ladijo in kakor se mi je zdelo, za manoj gledala, da bi bil svojega soseda uajrajše klofutal. Ou si je pa jako zjedinjena levica za svoje kandidate v dunajskih volilnih okrajih, žalostna v6st iz Češke, da dr. Herbst v nobenem volilnem okraji ni mogel prodreti, da je uže tolikrat pokopana „nemško-go-spodarstvena stranka" pridobila si znatne vspehe itd. — vse to priča, da se »opozicija na vsak način" krči vedno bolj, na drugi strani pa raste, se krepi pravo avstrijsko mišljenje, katero hoče najprej pomiriti narode v narodnostnem prepiru, potem pa obrniti vso svojo pozornost in moč gospodar-stvenim in socijalnim reformam. Vlada sme to razvijanje z zadovoljstvom opazovati. Na taki podlagi medsebojnega spoštovanja in sporazumljenja stoji tudi ona, in skozi šest Iet je bila nje vroča želja in resno prizadevanje, bi to uvideli in spoznali tudi avstrijski narodi ter njih zastopniki uravnali po tem svoje delovanje. Izid novih volitev je gotovo tem vladnim nameram ugoden. Grof Taaffe sme z novimi volitvami biti zadovoljen; nemško-konservativci mu bodo pomagali, da izvede pomirjenje in spravo avstrijskih narodov, da odpravi pogubni narodnostni prepir-In v to pomogle so mnogo volitve na Dunaji. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Skončane so uže skoro vse volitve, in k»r jih še ni, je uže naprej znano, kak izid bodo imele. Do predvčerajšnjega dneva izvršilo se j® izmed 353 volitev 320. Izmed izvoljenih poslancev jih pripada 167 vladui, 128 pa nemško - liberalni stranki, drugi pa raznim frakcijam. Razvidno je, da bode vlada imela znatno večino. Avstrijske planinske dežele pošiljalo so do zdaj večinoma svojega lesii v Nemčijo, a zdaj, ko se je v Nemčiji povišala carina, razpečava se los v južno in srednjo Francijo; po arlski železnici j® posebno živahen promet. Francoske firme nastavile so se na mnogih krajih v Salzkammergutu, v južni Tirolski in Štajerski ter od tam posredujejo trgovino. Tudi celuloza se na mnogih krajih izdeluje za francoske firme. Od savsiciii in dravskih bregov prevaža se po arlski železnici v Francijo mnogo trdega lesa in dog za sodove. Ta promet pa še posebno pospešuje znižana vozarina na železnici. Iz Budimpešte se z dnč 8. t. m. v „P°1-Corr.“ poroča: V današnjem ministerskem svčtu se je sestavilo število članov, kateri se bodo p° cesarskem potrdilu imenovali dosmrtno v gčrenjo zbornico. Ko zadobi ta izkaz Najvišje potrdilo, s® bode objavil. Imena teh dosmrtno imenovanih člfl' nov v gorenjo zbornico so baje taka, da bodo vsakega zadovoljila. Ta izkaz sestavljen je bre* ozira na veroizpovedanje, tako da se nikakor n® more trditi, da bodo novoimenovani članovi r0' akcijonarji, marveč zagotovlja se, da vsi služij0 pravemu liberalizmu. zadovoljen roke mencal in mi je vedno na ubfl ponavljal: „0 vi še no veste, kakošno prijazno«* da sem vam skazal." .Kako morete govoriti o prijaznosti, saj 00 poznate dekleta, čegavo da je!" mu srdito odg0' vorim. 0 „Vse so vam enake, kar jih je te vrste« pravi sosed, „le pri eni se opecite pa bodete vse vedeli. Sicer pa to le poznam; ongava žika je, prav prijazno in prijetno dekle, ki zale zobe, lepe kite, črne oči, in pa ple^1 vam zna, kot sam vrag — ali za vas bi 1,0 bila." Naše brodovje je plulo dalje. Za katarakte Udmatu, na Fužinah in na Vevčem se niti tol* . nismo zmenili, kakor bi se bili, recimo v sev®1. Ameriki za onega pri Niagari. Gladko je drV"1^ naše brodovje preko taistih po strugi in smo na .Dolskem brodu" ostali, brodovje i*r° 1 • drugim ljudem, ki so bili za las drvarjem pod® kakor jajce jajcu. Mi smo jo pa v Dol k ^eV krenili, kjer so godci godli. Tuje dežele. Nemški zvezni svčt bode deloval še do konca meseca julija, ker se je nakupičilo obilo gradiva. DoSel je novi predlog od Saške, naj se podaljša malo obsedno stanje v Lipskem in okolici od 28. junija 1.1. do istega dnč 1886. leta. Potem se bode obravnavalo gotovo več tednov o brunsviškem prestolonasledstvu. Angleški premier Gladstone se je baje izjavil, da britska vlada ne namerava zopet napraviti pravilne diplomatske zveze s papežem. Na ta iz-. °dg°varja papežev „Moniteur" ter mfini, da Angleška še nikdar ni bolj potrebovala oficijelnega zastopstva pri Vatikanu nego zdaj, in da se Angleški ne bode posrečilo odstraniti nedostatnosti v Irski, dokler ne bode zopet napravila zveze s papežem. Gladstone je pač najbrže drugih nazorov. Londonska kabinetna kriza traje še vedno. Gladstone odpeljal se je uže v Balmoral, da izprosi od kraljice demisijo; konservativci kažejo ?-daj vet volje, sprejeti vladno krmilo. Propad Gladstonov provzročilo je 77 liberalcev, kateri so 86 zdržali glasovanja. Da Gladstone ne ostane več ua čelu vlade, je zdaj uže skoro po polnem gotovo. nPall Mali Gazette" izjavlja z vso odločnostjo, da Gladstonovega kabineta ni več, ter m0ni, da bode lord Salisbury prevzel sestavo novega kabineta, Gladstone pa da se bode odtegnil politični karijeri. Dopisi. Iz Krai\ja, 11. junija. (Izv. dop.) Strah in groza me je obhajala, ko sem čital v „Slov. Narodu" št. 128 dopis 7. Gorenjskega z dn6 7. t.m. in včeraj zopet v Vašem cenjenem listu o „ro-parskih tolpah, katere se vlačijo med Kranjem in Radovljico." Ne smijajte se, to je istina, kar kurja polt me je obdala, komaj sem si upal dihati; da bi bil pa zvečer se upal izpod strehe, niti govora n,( tako ste me prestrašili. A dobro vedoč, da se gospodje dopisniki vselej le preradi držijo samo govorice, razširjene med prostim narodom, da pa Prosti narod vsako malenkost nakrat povečja, do-davši nove momente; vsakdo skuša malenkosten, morda slučajen dogodek pobarvati z živimi bojami, dati mu kolikor možno strašno podobo, da bi le večje zanimanje vzbudil pri poslušalcih, da je torej mnogo pretirano, dobro vedoč vse to, hotel sem se po polnem prepričati, koliko je istine gledč teh roparskih tolp; poučil sem se iz po polnem verodostojnega vira, in v naslednjem vam podajem n a istinitost oprto poročilo. Res je, da so se v tukajšnji okolici izvršile Vslednjemčaau mnoge tatvine; tatovi odpeljali so jedno tele, jedno kravo in 7 prašičev ter nekemu posestniku izmuznili tudi večjo svoto V slednjem času izpustilo se je iz zapora nekaj slovitih lopov, kateri so bili zaradi roparskega umora in tatvine obsojeni v večletno ječo. Nekateri izmed njih nimajo nikakega posla, nikakega ^aslužka, osebito ker si kmet ne upa vzeti v službo ‘ maloPridnežev. Zdaj dobivajo streho ti ljudje ■noma pri kočarjih, ljudstvo je zvedelo, da so bili nekateri iz-j Ceni ** zapora, vistini pravi lopovi. Nakrat se 6 Polastila ljudska govorica tega ter napravila iz kaznjencev, izpuščenih iz kaznilnic v Koroški, terFat roparsko tolP°> katera se jo organizovala od 1? n&stavila v gozdovih med Kokro in Bistrico, oder izvršuje tatvine in ropa. ja . ^ej ljudski govorici zvedela je žandarmerija, t(J 1 8e niti trenutka obotavljala, da bi vlovila Malopridneže. Toda trud žandarmerije je bil No& in dan stikala in preiskavah je skrbno gozde, a do zdaj ai našla nobenega sledu o . . roparski druhali. Žandarmerija pa je prijela r*> tie ravno na dobrem glasu stoječe osebe ter izročila sodniji, ker se o svojem bivanji v oni ko so se dovršile tatvine, niso mogli za-°stno izkazati ter so bili torej sumnjivi tatvine, odnija jih je vender na ukaz državnega pravd-fcištva izpustila iz zapora, ker ni bilo zadostnih razlogov za Bodnijsko postopanje. Po polnem izmišljeno je tudi poročilo v včerajšnjem vašem listu, da bi bili kdaj prišli žan-darmi blizu tatov — in se jih ognili. Žandarmi, spolnjujoči vestno svojo dolžnost, gotovo ne bi kaj tacega storili, zastavili bi rajši življenje svoje za blagor javne varnosti. Ljudstvo je torej po polnem neopravičeno razburjeno. Naj povem v pojasnilo, kako si narod iz malenkostij, čisto nedolžnih stvarij napravlja strah in dela iz najpoštenejših oseb roparje, še naslednjo dogodbico: Dnd 9. t. m. bil je tukajšnji c. kr. okrajni glavar v Št. Juriji ter se razgovarjal z župani Bo roparjih", kar nenadno in zasopen prihiti v sobo gostilničar ter pripoveduje, da so ravnokar hitro mimo hiše Šli trije „čudni, zel<5 nevarni možje" z Žaklji na ramah. Na cesti stalo je mnogo zbranih m&ž, žen in otrok ter zrli so plašno za možmi z Žaklji. Žandarmerija šla je takoj za temi ,čudnimi“_možmi, jih prijela ter privela v vas. Ijl kdo ao bili ti _možje ? Nabiralci smole so bili iz sosednje ^vasi in v vrečah imeli so smolo. Torej je bil prazen strah pred njimi. C. kr. okr. glavarstva odredilo je sicer tudi, da bode žandarmerija in prebivalstvo dn6 12. t. m. preiskala natančno gozde v občinah Št. Jurija, Predoselj in Preddvora. In gotovo se bode tudi o tej priliki pokazalo, da je ves strah pred roparji neutemeljen. Domače stvaui. — (Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo) je občini Št. Vid pri Vipavi blagovolilo v pokritje troškov za izgotovljen vodotok znesek 100 goldinarjev najmilostiveje podariti. — (Slovesno nameSčenjo ljubljanskega župana,) preblagorodnegagosp. Petra Grassellija, vršilo so bodo prihodnji ponedeljek, dn<5 15. t. m., ob 11. uri dopoludnd v včliki mestni dvorani. — (Povišanje.) Visoko c. kr. ministerstvo za uk in bogočastje je z odlokom z dnč 6. t. m. izvolilo gg. gimnazijske profesorje v Ljubljani Josipa Marna, Maksa Pleteršnika in Miroslava Žaklja kakor tudi g. prof. na višji realki v Ljubljani, Emila Z i a -kowskega, iz IX. uradniškega razreda uvrstiti v VIII. razred. :— (U m r 1) je deželne sodnije predsednik, gospod Ivan Kap retz, sinoči ob 11. uri. Pokojnik užival jev vsoh krogih veliko spoštovanjo in ljubezen. — (Centralni volilni odbor v Ljubljani) je včeraj objavil svoj proglas, s katerim so zahvaljuje volilcem, ki so pri raznih volitvah ravnali po njegovih nasvetih, gledč volitve v dolenjskih mestih pa skora iugavnoopazuje, da „se bode o postavnosti te volitve še govorilo v državnem zboru, in da se tačas pokaže, ali se je res žalila postava pri sestavi volilnih imenikov in kratila volilna svoboda." Vidimo žalibog iz tega, da td ne gre več za kako načelo, amnak za osebo. Poudarja se povsod, da so od centralnega volilnega odbora nasvetovani in izvoljeni državni poslanci zvesti prijatelji Taaffejevo vlade, in mi temu radi pritrjujemo, a zdi se nam, da prof. Šuklje, katerega volitev se hoče zdaj ovreči, ni manj zvest prijatelj iste vlade; in če so no moro dvojiti o Sposobnosti prvih mož za posel državnoga poslanca, smemo misliti, da ne dvoji nihče niti o spodobnosti Šukljetovi za tak posel. Čemu tedaj toliko hrupa? Kakor da bi šlo za obstanek ali neobsta-nek dežele kranjske, če je gosp. Šukljo v državnem zboru, ali čo ni! Skoraj bi morali misliti, da se drugi idržavni poslanci kakor si bodi bojč gosp. Šukljeta kot svojega tovariša; a kaj tacega vendor no moremo verjeti. — Državni zbor jo sicer, kedar je troba soditi o veljavnosti ali nevoljavnosti te ali une volitve, sam prvi in zadnji sodnik; a predno bodo sodil o volitvi Šukljetovi, uverjeni smo, da bodo hotel slišati ne samo jednega, temveč oba zvona; uverjeni smo tudi, da državnoga zbora no brigajo osebe, ampak načela, da torej državni zbor no bodo gledal na to, je-li oseba Šukljotova temu ali unomu prijotna ali neprijetna, ampak le na to, ali in katera postava so jo morda pri njegovi volitvi prolomila. — Mi nismo pregledovali pisem, iz katerih izvira centralnega volilnega od- bora oblast, mi priznavamo to oblast; a tega ne moremo prezirati, da imajo tudi volilci svoje pravice, ki izvirajo iz postave, in nam je jasno, da fljuL-Cflntfftl-.nim volilnim odborom stoj6vvaJilci sami. Če ni tako,) naj~ pF~centrainf~volilni odbor kar riaravnost voli sam poslance in ni več treba drugih volilcev. — ( „ Slo venski Narod “ govori tudi v s>ojom včerajšnjem listu o volitvi dolenjskih most in trgov), a tak<5, da se človek ne more spuščati ž njim v rosno polemiko. Le to naj omenimo, da so po „Mrodovih“ besedah dr. Wmzbachovi pri-jatelji jako vrlo ravnali za grofa Margherija, da so zaradi tega ti na enkrat postali pridni Nemci, med tom ko so bili preje v „Narodovih“ očeh z drugimi Nemci deželo kranjske vred le „Nemškutarji", katerim ne bi vrli naš aSlovenski Narod" po istem članku privoščil niti jodnega poslanca v državnem zboru. Taki so možjo iz „Narodne Tiskarne" in ž njimi vred še marsikateri drugi! — (In še jedenpot „Slov. Narod".) Ta vrli dnevnik piše tudi v svoji včerajšnji številki, „da župan ljubljanski še vedno ni potrjen, to pa baje zaradi tega ne, ker so gospodje na Turjaškem trgu z dolenjsko volitvijo imoli toliko opraviti, da za vso drugo niso imeli časa." Našim čestitim čitateljem, ki so uže predvčoranjim iz našoga lista izvedeli, da je Nj. c. in kr. apostolsko voličanstvo uže dne 1. junija t. 1. premilo-stivo blagovolilo potrditi izvolitev gosp. Petra Gras-solija županom ljubljanskim, ni treba še obširnoje razlagati, koliko važnosti ima ta sonzačna notica hrabrega najstarejšega dnevnika. Mi pa mu lehko povemo, da ga v vseh njegovih poslih le gola in slepa strast vodi, iz katere izvirajo vsi oni „kozli", na katere smo čitateljo uže premnogobrojnokrat opozorili. Tudi danes mu zakličemo: Si tacuisses, philosophus mansissesl — (Izpred porotne sodnije.) Predvčeranjim popoludne zatožen bil je 381etni kamenoseški pomočnik Fran Eajgelj iz Drulovke pri Kranji zaradi zločina uboja. Dnč 11. januvarija t. 1. sunil je zatoženec pri prepiru z žepnim nožičom JBiho Vraniča iz Drulovke' med rebra ter mu ranil pluča tako hudo, da je Vranič kmalu potem umrl. Zatoženec dejanja ni tajil; obsojen jo bil v šestletno ječo, poostreno vsak mesec s postom in v plačilo 200 gld. k Vraničev! ostalini. — Pri včerajšnji obravnavi bil je zatožen zločina uboja 171etni kmetski fant Nace Habjan. Dn<š 19ega februvarija t. 1. nastal je prepir in pretep med fanti iz Terzina in Stopa. Pri pretepu udaril je zatoženec s sokiro kmetskega fanta Pavla Gregorca tako močno po glavi, da se jo ta nezavosten zgrudil na tla ter kmalu potem umrl. Zatoženec Habjan je bil obsojen v triletno hudo ječo. Narodno-gospodarstvene stvari. Cviček. Spisal Gustav Pirc. (Dalje.) Trg za dolenjsko vino je Gorenjsko in Ljubljana, in ta trg morajo si Dolenjci skušati obdržati. Da si bodo pa ta trg obdržali, treba jim je pridelovati vino, kakor sem ga prej gori užo označil, da jim bode moč konkurirati z ozirom na kakovost in ceno družili vin. Vsaka reč je minljiva in tako zna tudi enkrat izginiti okus za cviček. Pa ne samo zn6 izginiti, pričel je užo izginjovati, ker ga spodriva conejo in mileje hrvaško vino, dobro štajarsko vino, izborno črno istersko vino, in tudi se jo pričolo siliti v deželo nikakor slabo dalmatinsko vino. V vsaki boljši gostilni se uže dobi črno vino iz Istrije in Dalmacije in neverjetno je, pa vender-le res: toči se uže na Dolenjskem, posebno ob železnici, tuje, črno vino. Kako so spreminja okus, hočem navesti izgled, iz katerega Dolenjci dosta poučljivega lahko posnamejo: Ni šo dolgo od tega, ko je na Gorenjskem slovolo vipavsko vino najboljšim; na Gorenjskem jo kmot v nedeljo, ako si je hotel kaj boljšega privoščiti, poklical vino iz Vipave. In danes? Gostilničar, ki bi točil vipavsko vino, zgubi vso goste. Toraj Dolenjci, pozor! S časom je treba napredovati, kajti izginili so oni časi, ko se je v gostilnicah le domače vino pilo, ko žganje niti p0 imemi nismo poznali, ko je pivo pila le gospOda, ko je bilo v vsaki boljši hiši pri kosilu vino na mizi in ko so razmere dopuščale tudi nekaj čez mero piti. Danes pije se vina le malo in če se pije, privošči si vsak uže raje kozarec Jboljšega, vsaj mu ga železnica po isti ceni ali pa še ceneje kot je domači cviček, pripelje. Dolenjec naj toraj pridelava dobro namizno vino, ki se bodo dalo lahko prodati in to po zmerni ceni. Napačno je misliti, da bode vino tako pridelano, kakor sem poprej omenil, če bode tudi še toliko boljše, so dosti dražje prodajalo. Novočasni prometni zavodi nivelu-jejo ceno vsem pridelkom in izdelkom in ravno tako, kakor se trgovec z žitom ne zmeni za to, ali ima naš kmet pri pridelovanji pšenice kaj dobička ali no ter plača za domačo pšenico toliko kot za amerikansko; ravno tako jo tudi in bodo z vinom. Znamonja so uže kažejo in kdor ni slep, jih lahko zapazi. Dolonjec naj išče dobička iz svojega vinograda v tem, da so stori z umnim obdelovanjem neodvisnega, od primerno slabega dolenjskega podnebja, on naj trto sadi, od katerih jo dosti dobrega vina pričakovati, katero mu bodo moč po zmerni ceni prodajati. Na mestu zdajšnje dolenjsko vino res ni drago, in dobro vino dalo se bodo šo precej dražje prodajati. V Ljubljani in na Goronjskem je pa vino predrago, to neopravičeno visoko ceno zabranitijo pa dolžnost Dolenjcev in posročilo se jim bodo, ako umno uredijo vinsko kupčijo, o kateri še pišem. Zadnjič sem trdil, da jo dolenjsko vino v Ljubljani in na Goronjskem predrago. Splošno po vsoh gostilnah so toči količkaj pitno dolenjsko vino po 40, 44 do 48 kr. liter. Ali jo ta cena primerna? Nikakor ne 1 Spodnjeavstrijsko vino, kojoga pridelovanje jo mnogo dražje kot dolenjskega vina, ki se pa šo podraži s tem, da se mora po tri leta v kleti držati, ker drugače ni pitno, toči se na Dunaji v navadnih gostilnah liter po 32 in 36 kr. To vino pa nikakor ni slabo, dolenjsko so še od daleč no da z njim primerjati in zunaj toga mora so v poštev jemati veči užitninski davek na Dunaji tor velike troško tamošnjih gostilni- Tuj oi. D n 6 9. j u n i j a. Pri Maliči: Kautschitsch, soproga graščaka; Slern, Progl-hof, Kalchev in Singer, trgovci, z Dunaja. — Schrimpa, trgovec, iz Warnsdorfa. — Pogatschnigg, c. kr. stotnik-avditor, iz Trebinje. — Pretnar, komi. iz Beljaka. — Koser, c. kr. beležnik, iz Idrije. — Moline z hčerko iz Tržiča. — pl. Garzarolli iz Senožeč. ■Pri Slonu: Koch pl. Langentreu, c. kr. dvorni svčtnik, in Scherer z Dunaja. — Falkenau, trgovec, iz Prage. — Scluissler, trgovec, s soprogo; Kohnfelder, lesotržec; Drepi, Manhart in Hauser, iz Trsta. — Eisler, trgovec, iz Kaniže. — Walland, lesotržec, iz Konjic. Pri Južnem kolodvoru: Fahndrich. želez, uradnik, z Dunaja. — Peteršič, c. kr. častnik, iz Zagreba. — Klauscher iz Laškega Trga. — Sevar, trgovec, iz Nove Vasi. čarjev. (Konec prihodnjič. Tržne cene. V Ljubljani 10. junija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 97 kr., domače 7 gld. 16 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ječmen 5 gld. 36 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-šica 5 gld. 85 kr.; 100 kilogramov krompirja 4 gld. 40 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 58 kr., svinjsko 66 kr., drob niško po 38 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. d j Stanje Caa baro- opazovanja I metra ' v ram Tcmpo- ratura Vetrovi ! Mo-Nebo ! krina v mm 7. zjutraj 734 • 86 2. pop. | 734-10 9. zvečer 7.35-02 15-3 1 bzv. 1 jasno 23 0 ! jzpd. sl. ! » 19-4 I 0-00 Telegrami »Ljubljanskemu Listu Dunaj, 11. junija. V mestnih volilnih okrajih dalmatinskih izvršile so se tako-le: V Zadru izvoljen je dozdaDji hrvatski državni poslanec S u -puk s 1130 glasovi, baron Lapenna ostal je z 836 glasovi v manjšini; v Spljetu izvoljen je vodja na realki Hrvat Borčič s 791 glasovi proti grofu Bondi (liberalec). Oba izvoljena pripadata torej narodni stranki. London, 11. junija. Kraljica vrne se najbrže koncem prihodnjega tedna v Windsor. Dunaj, 10. junija. Trgovinska zbornica v Krakovu izvolila je Rappaporta. Trst, 10. junija. Tukajšnja trgovinska zbornica izvolila je državnim poslancem Vuceticha. Levov, 10. junija. Levovska trgovinska zbornica izvolila je podžupana Mocbnackega; Ro-manovi6 je ostal v manjšini. Pariz, 10. junija. Volilni oklic odbora pristašev princa Viktorja Napoleona zavrača pred-bacivanje, da ima kaj opraviti z revolucijo ter apelira na vse nasprotnike ljudovlade. Glavna vsebina programa je: Vojska proti republikanski anarhiji. London, 10. junija. „Evening Standard" je pooblaščen izjaviti, da so vodje konservativne stranke pripravljeni, sestaviti kabinet , če bi se jim naročilo. Madr id, 10. junija. Včeraj umrle so štiri osebe za kolero Telegrafično borzno poročilo z dni 11. junija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...................82‘60 » » » > srebru.......................83" 10 Zlata renta........................................108-40 5°/„ avstr, renta...................................98-50 Delnice ndrodne banke............................ 859’ — Kreditne delnice.................................. 288-60 London 10 lir sterling........................... 124-30 20 frankovec....................................... 9’855 Cekini c. kr....................................... 6-86 100 drž. mark......................................60-90 Zahvala. Za mnoge dokaze odkritosrčnega sočutja med boleznijo in povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabljivega soproga, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda Josipa Reichmann-a trgovca in hišnega posestnika, dalje za prekrasne vence, mnogobrojni častni sprevod pri pogrebu izrekajo vsem prijateljem in znancem, istotako deputaciji vojaškega veteranskega društva globoko čutečo zahvalo žalujoči ostali. Ljubljana dn6 10. junija 1885. (45) Ivan Lapajne v Krškem 30-18 Karavana- Rudancev je v cirkusu na cesarja Josipa trgu danes in naslednje dni do vštete nedelje dn6 14.junija. Predstave so: dopoludne od 10. do 1. ure in popolu-dne od 3. ure do mraka. Velespoštovanjem (101) H. Moller, živalski knpcc iz llambnrka. je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. ;1 a varstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. JO kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in ljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. Marijinceljske kapljice za želodec izborno učinkujoče sredstvo pri vseh želodečnih boleznih prave prodajeti v Ljubljani le lekarni gosp. G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip Svobode na Prešir-novem trgu; v Kranji: lekarničar K. Savnik; v Kameniku: lekarničar .1. Močnik; v Ajdovščini : lekarničar Mih. Guglielmo; v Novem Mestu: lekar-ničarja: Dom. Rizzoli in Jos. Bergman n; v Gorici: lekarničar An-ton Lebdn; v Sežani: lekarničar F. Ričel; v Radovljioi: lekarničar A. Roblek; v Črnomlji: lekarničar Ivan Blažek; v Celji: lekrnč. J. Kupferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani. Jerina steklenica z rabilnim navčdom velja 35 kr. Razpošiljavno osredje: (73) 52-6 Lekarna *pri angelju varuhu», C. Brady, Kro-meriž (Kremsier). Mr« Ilirsc&i dobro znani specijalni zdravnik za sifllitlko i'1 kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem naviklu (58) 8 sifilitiko in kožne bolezni (tudi zastarele), ulesa, bolezni so&la in v mehurji, poluoije, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasso 5 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popčludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu T7- ZHjj-a.Tolja.ni se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske Sole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Ilir zinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, 1. d®'> vezana 1 gld. 30 kr.;.11. del, vezana 1 gld. 10 kr-Celestina J., Geometrija za nižjo gimnazije, I. **e ’ vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. ‘ Dimit/. A., Habsburžani v deželi kranjsko! 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dni kranjski deželni odbor. 4 gld. , , Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesman. 9° kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlalim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 **•> vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. 77 Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zveze* 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več,-Kačič-Hlošlč, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld. ,. Klaič, Lchrgang der kroatischen Sprache, I., II. The11 sammt Schltissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnloa slovenskej mladini: I. zvezek : Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. » > » Peter rokodelčič, 36 krili. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Proške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji služb' božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Hajar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr-Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Veza" 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., LatiriskO-Slovenski slovnik. Vezan 2 g1(1' 70 kr. . Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih i°' vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjosme, 1 gld. 80 kr., eW v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. ., Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta Uu ljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) r&zK(r, kih pri računih z novo mero in vago. 0*' V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovc|l!’ knjige s podobami za mladino, in sicer: ,^0) Pepelko, Snegulčloo, Trnjevo rožico {4?v no 50 kr. Pravljice o: -.{le" pepolkl, Rudeči kapici in Obutem (8° velike) po 25 kr. ivoVO'*! O deželi lenuhov, Snegulčiol, Priti*11 (Palček’' in Robinzonu po 15 ki. Odgovorni urednik 1. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Iijublj»nl-