Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 103. Izvcn Ljubljane 8 vin. V LjODM, V «0, 7. IHOjO 1913. Leto ILI. S Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . » 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto napre) . . K 24'— za en meset »i ■ • n V upravi prejemali mesečno „ 1*70 = Sobotni, izdaja: = za celo lete ..... i. 7'- za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo SLOVENEC Inserati: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat......10 „ sa večkrat primeren popnst. Poročna oznanila. litrttrartUa U: enostolpna petltvrsta po 18 vin Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red. Oar OredniStvo je v Kopitarjevi allot itev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne .s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi niiol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 186. Današnja številka obsega 8 strani. Mimo brezdna. Grof Berchtold bi imel zdaj dovolj vzroka biti dobre volje. Čeprav z velikimi žrtvami, ki znašajo najmanj že eno miliardo denarja, je dosegel, da je Črnagora Skader zapustila in da je ostal sklep Evrope glede severnih meja bodoče Albanije v veljavi. Toda zgodilo se je veliko čudo. da, kakor nam izdajo dunajski listi, celo odlični krogi — »Zeit« pa v dopisu iz Berolina imenuje celo prestolonaslednika Franca Ferdinanda — niso z grofom Bcrchtoldom prav nič zadovoljni in nam se skoro dozdeva, da se niti on sam tega svojega uspeha preveč ne ra-duje. Čezdaljebolj jasno se namreč avstrijski javnosti odkriva, da smo tekom zdaj srečno rešene skadrske krize šli na ostrini noža preko brezdna in da je le malo manjkalo, da se nismo vanj zvrnili. Vsi se gotovo še dobro spominjajo, kako se je v začetku tripoličanske vojske goreči Vojvoda abbruški s svojo es-kadro pojavil pred Prevezo tik Valone in se pripravljal na bombardiranje južnoalbanskega obrežja. Takrat jc Avstrija, opozarjajoč na. obstoječo pogodbo med njo in Italijo, ki Albanijo proglaša za »noli me tangere«, v Rimu odločno proti temu činu protestirala, kar je imelo za posledico, da je vojvoda moral s svojim brodovjem odkuriti. Takrat smo se mi smejali. Ko je pa zdaj grof Berchtold zamislil vojaško operacijo proti Skadru, da Črnogorce iz njega spravi, so se Lahi spomnili, da imajo zdaj oni pravico ugovarjati. Iver so pa le predobro vedeli, da se da iz zadrege naše diplomacije (napraviti lepa kupčija, so rajši počakali, da grof Berchtold, ki je itak sam moral dobro vedeti, da je z ozirom na Albanijo na Italijo vezan, Italiji predlaga kooperacijo. Tudi če bi ne bil Essad paša položaja v Albaniji zmešal, bi Lahi smeli našo akcijo proti Skadru preprečiti ali jo pa pripustiti pod pogoji, ki bi bili v korist, italijanskim aspiracijam na južno Albanijo. Ker pa je Essad paša kakor nalašč stopil na pozorišče z vsaj na videz jako nevarnimi načrti, so v Rimu položaj imenitno izrabili. Zdaj se pa začne to, česar avstrijski državljani žalibog nc vedo in kar je v mistično temo zakrito. Grof Berchtold sc je začel z Italijo pogajati, oficiozno časopisje je triumfujočc naznanjalo, da sta se Avstrija in Italija, popolnoma sporazumeli — isti listi, ki danes le s strahom gledajo nazaj na tiste dneve, ko je pel med Dunajem in Rimom telegraf! — in čulo se je, da sta si Avstrija in Italija Albanijo žc med seboj razdelili. To oficiozno veselje je trajalo, dokler sc ni izvedelo, da misli Nikola odnehati. Zdajci pa so sc začeli oglašati pomisleki. Tisti, ki so prej menili, da je vredno žrtvovati Lahom Valono, da se le vržejo Črnogorci iz Skaclra, so se zdaj začeli povpraševati, čc je bilo modro iti tako daleč, ko pa se je pojavila možnost, da Črnagora sama zapusti Skader. In začeli so tudi premišljati, je-li Essad paša res tako nevaren, da bi ga bilo treba za tako ceno iz Albanije ekspedirati. Ti ljudje so se šele sedaj spomnili, da je Valona ključ do Jadranskega morja, da nas Italija, ako jo zasede, lahko zapre v Adrijo kakor v mišnico, da je ogrožena, naša trgo-via in naša veljava v svetovnih morjih, da brez volje Italije ne bi mogli izven Adrije niti na pomoč naši zaveznici Nemčiji, ako bi nas potrebovala. Skratka: Za to, da Skadra ne dobe Črnogorci, da eventualno sami zasedemo severnoalbanske rovte, kjer burja in hudourniki sproti vsako seme odnesejo. da svojo armado, ki jo rabimo mi in naša zaveznica Nemčija proti Rusiji, vežemo z znatnimi silami v Albaniji, kjer bi morali neprestano stati na straži proti Črnigori, Srbiji in Italiji, za to naj Valono in južno Albanijo, ki nc zagotavlja Lahom samo neomejenega go-spodstva v Adriji, ampak tudi najlažjo trgovinsko pot do Soluna, Italiji sami vržemo v žrelo! In tako se je naenkrat razglasilo, da se ini grof Berchtold z Di San Giu-lianorn še sploh nič pogodil, da se Albanija ni razdelila, da gre le za začasno okupacijo v svrho npostavljcnja redu, da sta se določili samo strategični paralelni akciji. Ampak tudi to se je kmalu izkazalo kot velika neprevidnost. Četudi bi se Italiji odkazala zgolj strategična operacijska sfera na jugu, je jasno, da Lahi iz tega lahko izvajajo za bodočnost nekako quasi-pravico na ta del ozemlja. Drugič nihče ne ve, ali bi se ne rodil pri operacijah samih spor mecl Avstrijo in Italijo, kar je spričo goreče ljubezni, ki jo Lahi proti nam goje, jako verjetno. In končno se ne more garantirati, da Lahi, če so enkrat v Valoni. ki bi jo tako poceni dobili, medtem ko bi se mi potili v severno-albanskih alpah — Proklete se imenujejo — tudi iz nje vun šli. Zakaj v Italiji odločuje parlamentarna večina in če bi se javno mnenje razburilo in vnelo, bi se lahko zgodilo, da bi gospod Giolitti, če bi hotel laške čete lojalno iz Valone odpoklicati, moral dati con- sulti slovo in narediti prostor drugemu, ki bi se ne smatral več vezanega na dogovor z Avstrijo. To se je na Laškem v podobnih slučajih ravno vsled pritiska javnega mnenja že zgodilo. Zato se ne čudimo, če vlada danes na Dunaju neka resnoba. Upati je, da se grof Berchtold nasproti Italiji ni s kako neprevidno formulo zavezal ali ji dal priliko za to, da bi pozneje reklamirala za-se kake pravice. Do okupacije itak ne pride, ker celo v Italiji ni zanjo nobenega navdušenja, toda litte-raescriptaemanent, in to je, kar so Lahi hoteli! Ni treba, da sta Avstrija in Italija kaj podpisali, zadosti če se je. kdo tekom pogajanj zagovoril. Zlobno sc namiguje, da bi bil zdaj Berchtold sam najbolj vesel, če bi ga tripelententa rešila potrebe Albanijo pacificirati, dane pade v roke Lahom. Angleži in Francozi naj nas torej zdaj rešijo naše pri-jateljiccItalije! Komična situacija, kibi pa bila zelo tragična, ako je resnična. Tega pa ue verujemo. Grof Berchtold bi najboljše storil, če bi to zadevo avstrijskim narodom pojasnil. Čc ni nič na celi stvari, lahko pove, če je pa kaj, naj izvaja iz toga poslcdice. Stvar je preresna za. Avstrijo in njeno bodočnost, da.'bi se moglo dopustiti, da zraste čreznjo trava. Če bo naša diplomacija molčala, se bo ob svojem času oglasila —• Italija! Boljše jc vsekakor, čc žalostno resnico izvemo preje kakor pozneje. (Minski svet ljubljanski. Ljubljana, 6. majnika 1913. Sejo vodi župan dr. Tavčar, ki glede na interpelacijo občinskega svetnika Šcrjaka o počitku trgovskih uslužbencev v zadnji seji poroča, da prihajajo magistratu kot, obrtni oblasti lc redke pritožbe o počitku trgovskih na-stavljencev. V vsakem slučaju se je postopalo v smislu tozadevnih postavnih določil. Na interpelacijo občinskega svetnika Kobše glede na jamo v Zagati izjavlja župan, da sc mora tam jama iztrebiti in da je odredil vse potrebno, da se izčisti. Župan si izposluje dovoljenje, da sme zastopati občino na izrednem občnem zboru Dolenjskih železnic. Občni zbor bo zboroval dne 19. majnika. Mesto ima 550 delnic Dolenjskih železnic v nominalni vrednosti 110.000 K. Ljubljansko meščanstvo se podeli starinarju in krojaču Ivanu Zajcu, ki je izjavil, da plača 100 K sprejemnine in 200 kronski donesek za mestni zaklad. Ustanova Marije Kosmačcve se že od leta 1906 ni več izplačevala. Občin« ski svet. sklene, da se naprosi deželna vlada, da. bi se smela ta ustanova razdeliti na tri mesta. Mestna hranilnica je zvišala posojilno obrestno mero s 1. januarjem 1913 od 4 tri četrtine na 5 ena četrtina odstotka. Sklene se na tozadevno prošnjo hotelske družbe Triglav, da se. tej družbi zniža obrestna mera od 5 ena četrtina na i tri četrtine, Družbi sv. Cirila in Metoda, pa od 5 tri četrtine na 4 tri četrtine in deloma na 5 odstotkov. Nova službena pragmatika za pomožne uradnike, sluge itd. Poročevalec Reisncr se sklicuje na vse ono, kar je že navedel v prejšnjih sejah. Pri sestavi nove pragmatiko se je odsek držal istih načel kot pri prvi pragmatiki, kolikor more to prenesti mestni proračun. Odsek je šel do skrajne meje. Priglašen je bil minoritetni predlog, ki zahteva, da na j sc zahteva tudi za tc uslužbence znanje nemščine. Odsek je pa ostal na stališču, ki ga je zastopal že pri posvetovanjih službene pragmatike za uradnike. Službena pragmatika za ljubljansko mestno pomožno uradništvo, nižje tehnično osobje in mestne sluge se v obče naslanja na službeno pragmatiko za mestne uradnike. Najvažnejše določbe so te-le: Vse začasno osobje namešča župan, ki se mora pri oddaji po možatosti ozirati na sirote mestnih uslužbencev. Če ima uslužbenec zaradi nujnosti opravljati v nedeljo celodnevno siužbo, ima nastopni teden pravico do enega, prostega dneva, ki je sicer za druge uslužbence delovni dan. če pa to iz službenih ozirov ni mogoče, dobi v denarju primerno odškodnino, ki jo do^ loči magistrat. Glede občevanja s strankami jo predpisana uljudnost in dostojnost,, poleg tega, da se stranki ustre-žc kolikor mogoče. Nedostojno ali celo surovo obnašanje se disciplinarno kaznuje. Postranska pridobitvena opravila sme opravljati uslužbenec le s pismenim dovoljenjem župana. Važna je določba § 9., da se nobenega mestnega uslužbenca ne sme, sklicevajc se na službeno razmerja, ovirati v izvrševanju pravic, zajamčenih v državnih zakonih. Vsak uslužbenec ima. vsako leto pravico do dopusta 8 ali 14 dni, če služi pri mestni občini manj ali več kot deset. let. Čas določi magistratni ravnatelj ali njega namestnik po službenih razmerah. V ta odpočitni dopust se ne sme vračunati drugih iz nujnih vzrokov ali radi bolezni dovoljenih do- LISTEK. Dva dol v Skadru. (Vtisi slovenskega potnika.) V trenutku, ko jc počil prvi strel na Tabiji in naznanil, da je Skader v črnogorskih rokah, se je pojavila v srcu vsakogar nepremagljiva želja, šc mnogo večja kot preje, videti čimpreje Skader, beli grad na reki Rojani. Mnogim je ostala ta želja neizpolnjena. Toda kdor je bil tako srečen, da so mu dopuščale okolnosti in da jc dobil potrebno dovoljenje, ta jc vzel takoj potni les v roke in pohitel tja doli, kjer sta se borila dva po hrabrosti drug drugega vredna nasprotnika. V veseli družbi sc jc porodila misel posetiti Skader. Priprave za potovanje so bile kmalu končane in skoro je oddrdrala težka kočija, v kateri se je vozila naša mala družba. Noč je bila lepa in jasna, zrak miren in topel. Pot od Cetinja do Rijekc je nad vse zanimiva in lepa. Ko se popne cesta do najvišje točke, se odpre pred potnikovimi očmi prekrasna panorama, ki jc slabo oko ne more opisati. Na levi leži pred teboj skalnata puščava, ki sc ti zdi kot ogromne razvaline starega mesta, obraščena tu in tam z nizkim grmovjem. Nema tišina vlada tu. Nehote se ti vrine misel: »To je torej dežela, ki so jo pol tisočletja poskušali zaro-biti Turki in so v to svrho žrtvovali stotisoče najhrabrejših borilcev!« Ali ko začuješ zamolklo lajanje psa-čuva-ja, ki ga jc prebudilo drdranje voza, se zbudiš iz premišljevanja in obrneš pogled na desno, kjer zapaziš sredi gorskega kotla rodovitno planjavo, po kateri so posejane prijazne bele hišice. Pred teboj pa leži Skadrsko jezero, v katero sc izliva srebrnočista Črnojevic-ka Rijeka, opevana v toliko junaških pesmih. Po dveurni vožnji dospoš po cesti, ki se vije v velikih serpentinah kot srebrna kača od brda do brda, na Rijeko, malo mesto v prekrasni legi ob Skadrskem jezeru, važno vsled bogatega ribjega lova. Na Rijeki se vkrcaš na parnik barskega parobrodnega društva ali pa se pelješ z vozom dalje do Vir-Pazarja, važnega tržišča cele natrijo Crmnice. Mi smo bili prisiljeni odločiti se žali-boK za zadnje, ker bi drugače morali predolgo čakati na parobrod. Tako smo bili prikrajšani za vžitek, ki ga nudi pogled na divne čakovilske otoke, zlasti na Vranjino in Lesendro. Potovanje po cesti jc cnoličnejše, akoravno še vedno dosti zanimivo. Toda stavil bi, da se razveseli vsak potnik .Vir-Pazarja že vsled dobre kolodvorske restavracije, ki nani je bila na povratku iz Skadra še v mnogo večji meri dobrodošla. Ko smo pošteno večerjali, kajti cel dan nismo dobili gorkega jedila, smo sc vkrcali v parnik, ki jc krenil tako proti Skadru. Jezerski del potovanja v Skader je gotovo najzanimivejši. Parnik se pomika izvanredno počasi dalje, ker vleče štiri velike tovorne ladje, napolnjene z živili, toda potnik, ki prvič potuje v Skader, ima vsaj obilo prilike razgledali vse. Mi smo se podali ob prvem jutranjem svitu na krov in ogledovali z daljnogledi zlasti hribe, ki so tvorili utrdbe Skadra. Ker ni moja glavna naloga podati natančen opis potovanja, zato pristanemo brzo v Skadru. Skadrsko pristanišče je zelo slikovito. Parnik pristane precej daleč od brega. Treba je tedaj vstopiti v čoln, ki sa* vodi z veslom umazan turški deč- ko. Ko se izkrcamo, se nahajamo nai enkrat v pristnem jutrovskem življenju in vrvenju. Ozke, a izvanredno ži-> vahne ulice so razorane in v najslabšem stanju, ki si ga more človek misliti. Iz njih gledajo po ped veliki kameni, zbrušeni od človeških podplatov in. kopit, tovorne živine. Hoja tedaj ni baš najprijetnejša, zlasti ako ima človek, kot sem imel jaz, podkovane čevlje, v katerih mi je drselo kot na ledu. Po-i časi smo tedaj korakali po skadrskih ulicah, želeč priti do zaželjenega cilja., do hotela, da, se znebimo svoje prtljage, zlasti sukenj, ki so kaj neprijetno grele, ker jih nismo mogli natovoriti svo. jemu turškemu nosaču. Dospevši do hotela, izvemo na našo žalost, da. je vse zasedeno in da jo najboljše ozirati se za stanovanjem v zasebni hiši. Malo hvaležni za ta dober svet stojimo kislih obrazov zopet na ulici. Toda naše lice se hitro zjasni, ko srečamo znanega katoliškega Arbana-sa. ki nas povabi gostoljubno v svojo hišo. »Moja hiša, vaša hiša,« pravi, ko nas pripelje v sprejemnico, pokrito po tleh z dragoceno turško preprogo, drugače pa vzhodnem običaju prav prazno. Tu sem imel prvič priliko ppa- pustov. Nujno potrebne dopušte dovoli župan do enega meseca, daljše dopuste občinski svet. Obojestranska odpoved je mogoča vsak čas. Rok za sluge 4 tedne, za drugo osobje 6 tednov. Vpokoji se na lastno prošnjo uslužbenec, ki je prekoračil 60. leio življenja in ima 35 službenih let, tudi brez dokaza nesposobnosti za službo. Po desetih neprekinjenih odsluženih letih znaša pokojnina 40 odstotkov, za vsako nadaljne vštevno službeno leto se računa 24 odstotka pokojninske podlage. Ta so izračuni tako, da se od vseh zadnjih letnih dejalnostnih prejemkov odšteje zadnji celoletni pokojninski prispevek. Po vštevni dobi 35 let je pokojnina torej enaka zadnji aktivni službeni plači. Ce začasni uslužbenec kaj zakrivi, mu mora dati župan priliko, da se opraviči in stvar pojasni. Ta tudi odloči, če jc opravičilo zadostno ali pa ima nastopiti kazen oziroma biti odpuščen. Tak začasni uslužbenec ima pravico priziva tekom osmih dni na občinski svet. Sicer pa se redno disciplinarno postopanje proti začasnemu uslužbencu nc more uvestL V pomožno uradništvo se sprejemajo moški in neomožene ženske, ki imajo višjo kot ljudskošolsko izobrazbo. Po petletnem zadovoljivem urado-vanju ima pomožni uradnik pravico 'do stalne namestitve z naslovom »ofi-cijant«. Istotako uradnica. Ce se ofici-jantinja omoži, se odpusti. Izmera plač za pomožne uradnike je sledeča: oficijanti: Prva stopnja 1600 K; 2. st. 1720 K; 3 st. 1840 K; 4. st. 1960 K; 5. st. 2080 K; 6. st. 2200 K; 7. st. 2320 K; 8. st. 2440 K; 9. st. 2560 K; 10. st. 2680; 11. st. 2800 K. oficijantinje: 1. stopnja 1600 K; 2. st. 1700 K; 3. At. 1800 K; 4. st. 1900 K; 5. st. 2000 K; 6. st. 2100 K; 7. st. 2200 K; 8. st. 2300 K; 9. st. 2400 I\. Pri triletnem zadovoljivem službovanju se oficijant oziroma oficijanti-nja pomakne v višjo plačilno stopinjo. Normalna pokojnina za to uradništvo se ne sme izmeriti pod 800 K. Posebne določbe veljajo za nižje tehnično osobje. Za namcščenje se zahteva dokazila o strokovni izobrazbi. Po treh letih zadovoljivega službovanja ima tak uslužbenec pravico do stalnega na-meščenja. Uslužbenci se z ozirom na izobrazbo, usposobljenost in zanesljivost uvrste v 3. kategorijo. V 1. spadajo pomožni monterji, kurjači - nepro-fesijonisti, pritikalci itd. V 2. kategorijo monterji, pomožni strojniki in kurjači - profesijonisti. V 3. kategorijo spadajo strojniki in vodilni monterji. Plačilne stopinje so sledeče: I. kategorija. 1. stopnja 1200 K; 2. st. 1300 K; 3. st. 1400 K; 4. st. 1500 K; 5. st. 1600 K; 6. st. 1700 K; 7. st. 1800 K; 8. st. 1900 K; 9. st. 2000 K; 10. st. 2100 kron; 11. st. 2200 K. II. kategorija: 1. st. 1500 K; 2. st. •1650 K; 3. st. 1800 K; 4. st. 1950 Iv; 5. st. 2100 K; 6. st. 2250 K; 7. st. 2400 K; 8. st. 2550 K; 9. st. 2700 K; 10. st. 2850 K; U. st. 3000 K. III. kategorija: 1. st. 2400 K; 2. st. 2600 K; 3. st. 2800 K; i. st. 3000 K; 5. st. 3200 K; 6. st. 3400 K; 7. st. 3600 K; 8. st. 3800 K; 9. st, 4000 K; 10. st. 4200 K; 11. st. 1400 K. Začasni uslužbenec dobi plačo I. kategorije in ne more napredovati. Ce pa se stalno nastavi, dobi precej plačo 2. stopnje. Napreduje se obče po triletnem zadovoljivem službovanju. Normalna pokojnina za I. kategorijo ne sme bili pod 600 K, za II. in III. kategorijo ne pod 800 K letno odmerjena. Glede slug in tržnih stražnikov velja, da morajo prosilci izkazati najmanj ljudskošolsko izobrazbo. Po triletnem zadovoljivem službovanju imajo pravico do stalne namestitve. Začasni nastavljcn-ci imajo 960 K plače. Stalno nameščeni imajo te -' lc plače: 1. stopnja 1320 K; 2. st. 1440 K; 3. st. 1500 K; 4. st. 1680 K; 5. st. 1800 K; 6. st. 1920 K; 7. st. 2040 K; 8. st. 2160 K; 9. st. 2280 K; 10. st. 2400 K. Uslužbenci imajo pravico do dveh v pokojnino vštevnih starostnih doklad po 200 K. Prva dospe po 4, druga po 9 v najvišji plač. stopnji dosluženih letih. Napredovanje se vrši po triletnem zadovoljivem službovanju v j)rcd-idoči stopinji. Sluge dobijo tudi obleko kot je običajno: t. čepico vsako leto, prvo leto dve; 2. sukneno paradno suknjo vsako drugo leto; 3. suknene hlače vsako leto: 4 platnene hlače in telovnik vsako leto; 6. letno bluzo vsako leto; 7. sukneno zimsko sukno vsako tretje leto, 8. par čevljev iz telečjega usnja vsako leto; 9. pelerino vsako drugo leto. Obleka preide v last 2. meseca po prejemu. Normalna, pokojnina ne sme biti nižja od 600 K letno. Sledijo še določbe o preskrbnin-skih vžitkih vdov in sirot po mestnih uslužbencih. A Normalna pokojnina' vdove po mestnem uslužbencu znaša eno tretjino one plače, ki jo jc soprog nazadnje vžival in mu je bila v pokojnino vštev-na. Vendar se vdovi po pomožnem in tehničnem uslužbencu II. in III. kategorije ne sme odmeriti niže nego z letnim zneskom 800 K, vdovi po tehničnem uslužbencu I. kategorije in slugi z letnim zneskom 600 K: Ce soprog z ozirom na svoja službena leta še ni bil dosegel pokojninske upravičenosti, ima vdova pravico do normalpe vdovnine le v slučiju, da je soprog umrl vsled nezgode v^službi, ki je ni sam namenoma zakrivil. Ce je soprog žc imel pokojninsko upravičenost, more občinski svet v posebnega ozira vrednih slučajih odmeriti vdovi višjo pokojnino od normalne. Zvišana pokojnina ne sme biti večja od one, ki bi jo vdova dobila, če bi bil soprog odslužil vso dobo za dosego polne pokojnine. Zakonski ali pozakonjeni otroci uslužbenca dobijo vzgojnino po isto-smiselnih določbah § 10. Dodatka k § 60. službene pragmatike za mestne uradnike. Sirotnina za vsako siroto po mestnem uslužbencu znaša eno petino za 50 odstotkov zvišane vdovnine, ki jo je, ali bi jo uživala njih mati {mačeha). Sirotnina za vse upravičene sirote skupaj ne sme biti manjša od polovico vdovnine in ne večja od za 50 odstotkov zvišane vdovnine. Za slučaj najnižje vdovnine znaša torej sirotnina: Vdovnina I. razr.: 800 K; sirotnina I. razr.: za l otroka 400, za dva otroka 480, za tri otroke 720, za štiri otroke 960, za pet ali več otrok 1200 kron letno. — Vdovnina II. razr.: 600 K; sirotnina II. razr.: za enega otroka 300, za dva otroka 360, za tri otroke 540, za štiri otroke 720, za pet ali več otrok 900 kron letno. zovati arbanaške šege in navade. S ce-remonijelno vljudnostjo nam je ponudila Arbanasova družina konjaka, pripovedujoč nam. koliko so morali trpeti v času obleganja. Domača hči, bliščeča se v cekinih, velikih kot naš petkron-ski novec in oblečena v svojo slikovito nošo, nas je povabila, da si ogledamo prelepo katoliško cerkev. Njeni želji smo seveda rade volje ustregli. Po obedu, ki smo si ga izprosili s protekcijo nekaterih častnikov in ki je bil za razmere, v katerih se je tiste dni še nahajal Skader, zelo, zelo bogat, kajti obstojal je iz kuhanih laških makaronov in dveh ali treh golaževih konzerv, ki smo jih prinesli seboj, in nekoliko omlet, se je pričelo ogledovanje mesta. Ni moj namen podati tu opis Skadra, ker sem storil to že v eni prejšnjih številk »Slovenca«; podati hočem samo nekaj slik in vtisov, ki sem jih dobil tekom svojega dvadnevnega bivanja v Skadru. Prebivalstvu sc močno pozna, koliko je trpelo. Na vsakogar obrazu je ostro začrtana zgodovina zadnjih mesecev. Toda kdor ie imel blagajno, polno zlatih turških lir in francoskih na-poieonov, ta si je še vedno mogel marsikaj privoščiti, akoravno je cena živil strašno poskočila. Navesti hočem tu ce- nik najpotrebnejših liranfl, a povdariti moram, da mi niso vsi. ki sem jih po tem vprašal, navedli za eno in isto stvar enake cene. Vsak je povedal pač tisto vsoto, ki jo je plačal takrat, ko jc zadnjikrat kupil to ali ono potrebščino. Navedel bom najverjetnejše: kg sladkorja nad 19 kron, oka fmalo manj nego 1 in pol kg moke 15 kron, kg riža 12 kron, oka sveč 16 kron, pločevinasta posoda petroleja 8 kron itd. Pri takih strašnih cenah, ki se nam zde tem višje, ako pomislimo, da so od navedenih stvari tu doli na Balkanu nekatere v rednih razmerah šo precej cenejše kot pri nas, si more vsak predstavljati, kakšna beda jc morala vladati v obleganem mestu. Ko je prikipelo pomanjkanje do vrhunca in ko so poklali Že večino konj, ki jih je mnogo poginilo od lakote kakor tudi drugih domačih živali, je jedel siromašni narod travo, korenine, zlasti pa listje od murbe. Kot najgnusnejše jelo so mi omenjali škrob (štirko) in žabe, ki jih je mnogo v močvirnatem delu blizu jezera. Narod v Skadru je pritiskal na tO, da se preda mesto Črnigori, toda brez uspeha. Ko je odšla k Essad paši radi tega deputacijn, obstoječa iz 15 katoličanov, jih je dal za 15 dni pod ključ in stvar je bila rešena. PustoslemŠek misli, da bi se da dalo še izboljšati določilo o službeni prag-matiki in predlaga več izpreminjeval-r.ih predlogov. Med drugim predlaga, naj bi imeli pomožni uradniki in uradnice pravico za trajno namestitev po triletnem (po predlogu: po petletnem) službovanju, črtal naj bi se § 22., ki določa, da če se pomožna uradnica omoži, naj se iz službe odpusti. Predlaga končno, naj bi dobili mestni sluge prvo leto po dve in nc ene čepice, vsako drugo leto pelerino in vsako leto en letni telovnik. Občinski svetnik Lilleg. Pri ugotovitvi te službene pragmatike smo z veseljem sodelovali, ker uvidimo nujno potrebo, da se za vse uslužbence pravice in dolžnosti enako uveljavijo. Iz predložene vam pragmatike ste se prepričali, da ista ugotavlja moderna načela in da je odsek za službeno pragmatiko po možnosti skušal uveljaviti vse zahteve in prošnje posameznih skupin uslužbencev. Da ni bilo mogoče ugotoviti vsega, kar posamezniki žele, ni kriv odsek, pač pa slabi finan-cielni položaj ljubljanske občine. II., III. in IV. poglavje vsebuje idealne določbe, vsepovsod najdemo zvišanje sedanjih plač v toliki meri, da bo posameznim kolikor mogoče uspešno kljubovati sedanji neznosni draginji. V. poglavje, zadevajoč pokojnine, vdovnine in sirotnine prinaša izdatno izboljšanje. O posameznih točkah mi ni treba govoriti, ker je vsa izboljšanja že označil gospod poročevalec. Pragmatiko mora s ponosom pozdravljati mestna občina, kajti ona je prva avtonomna oblast, katera obdari svoje uslužbence z najmodernejšo pragmatiko. Prepričan sem, da bo preteklo še mnogo let, preden bo državno ali kako drugo avtonomno uradništvo deležno tako moderne pragmatike. Še bolj je morajo biti veseli uslužbenci, kajti poleg niaterielnega dela ugotavlja precizno pravicc in dolžnosti in izključuje vsako protekcijo. Klub S. L. S. bo za predloženi načrt v polnem obsegu glasoval. Naj mi bo še dovoljeno se dotakniti predlogov gosp. Pusto-slemška. Predlogi so zelo simpatični in nimam prav nič proti temu, če jih občinski svet sprejme. (Dobro - klici in ploskanje.) Kristan izvaja, da tisto prošnjo^ ki se je je držal v svojih izvajanjih Pusto-slcmške, so imeli v rokah vsi občinski svetniki. Kristanu se čudno zdi, da bi morale ženske uradnice službo zapustiti, če se omože. Predlaga, da naj bodo plače uradnic enake plačam uradnikov. Staudacher predlaga, da morajo znati uslužbenci magistrata tudi nemške. Parnmer izjavlja, da ne zastopa samo stališča slug, marveč tudi stališče volivcev. Predlaga, da, ker so bili novi predlogi stavljeni, naj se predloga vrne odseku. Poročevalec prof. Reisner:. Pri posvetovanju o tej pragmatiki je vladalo v odseku najtesnejše sporazumljanje. Odsek je trezno in resno delal in vse temeljito pretresel, če. se danes pride s £e tako simpatičnimi .predlogi, se jim moram v imenu odseka upreti. V mojem imenu se prav lepo zahvaljujem, če zopet vrnete predlogo odseku. Po daljših debatah smo prišli do zaključkov, ki jih danes predlagamo. Kar tiče § 22., po katerem sc začasno ali stalno pomožna moč iz službe odpusti, o katerem paragrafu se predlaga, naj se črta, je vse lepo. Odsek je zavzemal tole stališče. Vse polno je mladih deklet, ki iščejo službe. Ce se dekle omoži in se zato odpusti, je le socialno, da se služba drugim omogoči. Kar tiče razmerja plač, da imajo ženske uradnice nižje plače, naglaša, da gre za samice, medtem, ko so pomožni uradniki rodbinski očetje. Pri glasovanju padejo predlogi občinskih svetnikov Staudacherja, Pam-merja in Kristana, tudi Pustosiemškovi predlogi padejo izvzemši predloga, da dobe sluge prvo leto dve čepici, vsako drugo leto eno pelerino in vsako leto en letni telovnik. Pragmatika se nato sprejme.v celoti. Pri lej priliki je bilo zanimivo opazovati, da so Pustosiemškovi predlogi dobili glasove le med obč, svetniki S. L. S. Ali je bil torej nastop g. Pusto-slemška resen, ko si niti zagotovil g 1 a s 9 v svojega kluba? To naj bo prepuščeno v razmotrivanje rosnim ljudem. Nato so bile sprejete naslednje prehodne določbe: 1. Začasni pomožni uradniki (uradnice), ki so ob uveljavi j en ju tc pragmatike drugo leto v mestni službi, dobivajo do konca svojega drugega služ- benega leta dnevnino po 3 K, kakor doslej. Začasni pomožni uradniki (uradnice), ki so ob uveljavljonju te pragmatike peto leto v mestni službi, dobivajo do konca Svojega petega službenega leta dnevnino po 1 K, kakor doslej. 2. Magistratnim oficijantom (ofici-jantinjam), ki so ob uveljavljenju te pragmatike že v mestni službi, se v odmero plačilne stopnje in v napredoval-no dobo všteje vsa službena doba od dneva stalne namestitve. 3. Nižjim tehničnim uslužbencem, ki so ob uveljavljenju tc pragmatike že v mestni službi, odloči občinski svetnia utemeljen predlog ravnatelja mestne elektrarne in vodovoda vsakemu posamič kategorijo in plačilno stopnjo. 4. Mestnim slugam (šolskim slugam, tržnim stražnikom) se v odmero plačilne stopnje in v napredovalno dobo všteje vsa službena doba od dneva stalne namestitve. 5. Ce je mestni sluga (šolski sluga, tržni stražnik), ki je do dosege stalnosti služil pri mestni občini več nego tri leta provizorično, se mu od več odslužene dobe v provizorni službi vštejejo največ štiri leta v odmero plačilne stopnje v napredovalno dobo. Predlogi obveljajo. Zupan se zahvali vsem strankam, ki so sodelovale pri sestavi te službene pragmatike. Poslopje obrtne šole se prepusti erarju v last. Občinski svet pritrdi pogodbi, po kateri sc prepusti poslopje c. kr. obrtne šole erarju v last. Opustitev počitniške naselbine r ZatiSji. Poročevalec Milolmoja izvaja, da se je leta 1908 kupilo Zatišje za 48.000 kron. 2e v tej kratki dobi sc je pa izkazalo, da se Zatišje ni obuesio. Predlaga, da naj se Zatišje že letos opusti in naj se rajši omogoči, cla se ustanove zavetišča v Ljubljani. Dosedanja gospodinja Zatišja, poštarica Vavken, ki je proti 1000 K v Zatišju gospodinjila, tega več ne more, ker ji to brani poštna oblast. Predlaga, da naj se počitniška naselbina Zatišje opusti, Zatišje naj se proda, dokler se Zatišje ne proda, naj se dosedanjemu varuhu Golobu prepusti varstvo Zatišja proti prostemu stanovanju in 20kronski mesečni plači. Denar, ki se bo iz izkupička Zatišja pridobil, naj se porabi za chucvna zavetišča na ljubljanskih šolah. Kristan naglaša, da se mora tak korak tehtno prevdariti. Zadnje čase se kaže tendenca varčevati. So pa stvari, pri katerih nc kaže zgolj varčevati. Glede na mladinsko oskrbo je bilo Zatišje vsaj en korak. Prav je, da so dnevna zavetišča, morajo biti pa tudi poletne naselbine. Dr. Triller nasproti Kristanu izvaja, da z Zatišjem nismo dosegli, kar smo nameravali in da se tisti efekt, ki se je ob ustanovitvi počitniške naselbine v Zatišju mislil doseči, ni dosegel. Otroci so bili domotožni in so se med njimi bolezni širile. Mesto Zatišja hočemo na nasvet deželnosodnega svetnika Milčinskega ustanoviti po vseh ljudskih šolah dnevna zavetišča in se bodo uvedle leteče ferialne kolonije. Dr. Tavčar: Ne dvomi, da so tisti, ki so Zatišje ustanovili, imeli najboljšo voljo. Obneslo se pa Zatišje ni. Otroci so hodili vedno v en kraj in so tudi na polju preveč škode napravili. Ker nimamo v Zatišju več gospodinje, jc popolnoma nemogoče letos otroke v Zatišje pošiljati. Jako lepo so se izkazala dnevna zavetišča. Najprvo bomo dnevna zavetišča razširili, nato bomo pa izvedli, da bodo otroci šli lahko vsako leto v drug kraj naše domovine. Saj ni treba, da bi videli samo Cerklje. Letos to še ne bo mogoče, pač pa drugo leto. Pri glasovanju obveljajo odsekovi predlogi. Razne zadeve. Večina sklene, da se za leto 1912 Lecmovemu starešinstvu dovoljenih 700 K ne izplača, ker sc svota ni pravočasno dvignila. Poročevalec Milohnoja poroča o uravnavi hodnikov ob zapadni strani Martinove ceste. Na levi strani ceste se izvedejo trotoarji in napravijo železne ograje na betonskih podstavkih. — Zupan dr. Tavčar: Drugo leto bomo kupili še svet od Accetta in Šarabona, kar bo kakih 15.000 K stalo, da bomo Martinovo cesto izregulirali. — Marinko želi, da naj se z delom takoj prične. — Predlog poročevalčev obvelja. Odkloni se ponudba Frider. Sogla o odstopu nekaj sveta za razširjefcje Poti v Rožno dolino in se za morebitno razširjenje te poti dovoli 1600 K. Z zakonitimi pridržki se odobri prošnja Fr. Kunaverja o razdelitvi njegove parcele pri pokopališču sv. Križa na sedem stavbiSC. — Odkloni sc za zdaj prošnja Leopolda Legata za odkup nekaj mestnega sveta na vogalu Marije Terezije in Bleiweisove ceste. Debata o gasilstva. O delovanju ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva poroča Pip-penbacher rekoč: Tu je poročilo društva; to je samo formalnost; predlagam, da se vzame na znanje. Po tem temeljitem poročilu g. Pippenbacherja je vstal dr. Novak in začel zdelavati deželni odbor, očitajoč mu krivično postopanje in pristranost ter jokal, zakaj ne bi dobivala društva, katerih delo se določuje v gostilnah pri petju in pitju in plesu, ne dobe v prvi vrsti podpor. To je bil smisel njegovega govora in je trdil, da tudi ljubljansko gasilno društvo ni dobilo podpore. Dr. Zajec zavrne prav odločno dr. Novakova izvajanja: Čudim se, da dr. Triller kot predsednik ni s predsedniškega mesta zavrnil neutemeljene napade na predpostavljeno oblast. Dr. Novak je vpregel ljubljansko gasilno in reševalno društvo, da napade deželni odbor, očitajoč mu krivičnost in pristranost pri upravi gasilskega fonda. No, gospoda, načela, po katerih se upravlja ta elenar, so bila javno razglašena in vsakdo, ki je gasilec, in vsi drugi razumni ljudje so tem načelom pritrdili, rekoč, da jc tako postopanje pravilno in potrebno. Mi hočemo pri gasilnih društvih popoln red, to veste. Vsled tega jo tudi deželni odbor dal podpore le društvom, ako so redno poslovali, čeprav so, kakor bi se izrazil g. dr. Novak, v liberalnih rokah. Da je pa dr. Novak izbral ravno ljubljansko gasilno društvo, da se zažene v deželni odbor, je meni zagonetka. Jaz sam sem Član tega društva, to društvo jo dobilo prvo podporo od deželnega odbora, ko še mi nobena podpora bila razdeljena. Še več, deželni odbor je celo sklenil, da da izdatno podporo temu društvu za nakup modernih naprav. Meni se zdi, da si je hotel dr. Novak že vnaprej zagotoviti zaslugo na podpori, katero bo društvo dobilo, če se razmere niso iz-premenile, kar pa meni doslej še ni znano. Ali ljubljanski gasilci bodo ostali, kakor doslej, na ta lim se nc bode vsedel nihče. Dr. Triller je moral pomagati dr. Novaku iz zadrege, v katero so ga spravila dr. Zajčeva izvajanja. Pa ni ■vaiiel nič drugega povedati, kakor da je deželni odbor obljubil podporo pogojno, čc tudi občina k gasilnim orodjem prispeva. Seveda je dr. Triller zamolčal povedati, da je dolžnost občine v prvi vrsti skrbeti za gasilstvo. Razširjevanje zasebne dekliške šole v Lichtenthurnovem sirotišču. Poročevalec Likozar predlaga, naj Se glede na zgradbo prizidka dekliški osemradzrednici v Lichtenthurničnem zavodu preskrbi po magistratu proračun. Šolo obiskuje 476 učenk in 152 šti-pendistink. Dr. Zajec: Za mestno občino ljubljansko jc le koristno, če se šola razširi. Mestu odpade za daljšo vrsto let potreba, da zgradi novo dekliško šolo. Izrazil bi le to željo, da bi se ta akt hitro rešil, cla se, če le mogoče, z bodočim šolskim lotom otvori osmi razred. Dežela ji je, v zavesti velike važnosti te šole, nedavno podporo podelila. Etbin Kristan konstatira, da dve tretini občinskih svetnikov poročila nista čuli. Odsekov predlog obvelja. Narocluonapredna stranka za zgradbo nemške šole. Likozar poroča o dopisu deželnega šolskega sveta o nedostatnili prostorih na nemški dekliški šoli. Predlaga, da, ker ni misliti na zgradbo nemške dekliške šole, naj se pospeši zgradba III. mestne deške šole. Ivo se ta šola v lastne prostore preseli, naj se ti prostori prepuste nemški dekliški šoli. Pammer se strinja z odsekovim predlogom in dodatno predlaga, naj se misli na to, da sc zgradi lastno poslopje za nemško dekliško šolo. Pri glasovanju obveljajo predlogi odseka in z glasovi nemške stranke in narodno napredne stranke (pni je za Pammerjev predlog glasoval clr. Novak) tudi predlog občinskega svetnika Pamnierja. Slede razne pritožbe in vprašanja. Občinski svetnik Šorj a k je odgovarjal Županu glede počitka trgovskih na-stavljcneev. O toni še poročamo. Iz seje deželnega aiora tajskega dne 3. maja 1913. Glede na izredno velik promet na ko-lodvorn Škofja Loka sc sklene radi nove ceste Škofja Loka—kolodvor sledeče: 1. Za Trato se izdela regulačni načrt. 2. Ker so težkoče pri Štemarjih, sc izvrši cestna zgradba za sedaj samo do Kamnitnika, kjer se nova cesta stika s staro. Obenem se študira transitna zveza Poljanske doline čez Spodnji trg. K letošnjemu licencovanju v Novem mestu se na predlog tamošnje živinorejske zadruge pripeljejo biki skupaj in bodo najlepši premovani. K premijam prispeva deželni odbor 100 kron. Na znanje se vzame izjava c. in kr, vojnega ministrstva, ki toplo podpira napravo telefonske zveze z Gorenjsko. V okrajni cestni odbor v Mokronogu se imenujeta zastopnikom deželnega odbora Janez Hladnik, župnik, državni in deželni poslanec v Trebelnem, in Janez Se-lak, posestnik v Dobravi pri Škocjanu. Razveljavi se sklep občinskega odbora v Dolih pri Idriji, s katerim se je odpisal prispevek 180 K, ki bi ga moral vitez Premerstein plačati v ubožno blagajno cd občinskega lova, V zadevi porabe lc/o prispevka zavarovalnic za ponesrečene gasilce se odobri sledeči regulativ: § 1. Prošnje je vlagati neposredno pri deželnem odboru. § 2. Deželni odbor odkazuje prošnje posebnemu poročevalcu, da vrši poizvedbe za potrebno poročilo. § 3. Izdelano poročilo se predloži posebni v to določeni presojevalni komisiji, § 4. Člani presojevalne komisije so: referent za gasilstvo kot predsednik; kot prisedniki pa: odposlanec c. kr. deželne vlade, uradnik, ki ga za to določi deželni glavar, dva gasilca-strokovnjaka, ki ju imenuje deželni odbor na predlog deželnega gasilskega sveta. § 5. Sklepi presojevalne komisije veljajo kot nasveti za deželni odbor. C, kr. okrajni komisar dr. Žužek je spisal komentar k občinskemu redu in občinskemu volivnemu redu. Deželni odbor sklene, da založi to knjigo. Prošnjo za napravo politične ekspoziture v Ribnici, za katero se je prosilo na županskem shodu v Ribnici, sklene deželni odbor toplo priporočati. C. kr. finančno ravnateljstvo se obvesti o nepristojnih opazkah, ki jih je rabil davčni organ o županstvu občine Sv. Križ in naprosi remeduro proti takim izgredom. Poročilo o najemu dolenjskih železnic od strani državne železniške uprave se vzame na znanje. Sklepu c. kr. kmetijske družbe glede oddaje galice po pozebi prizadetim vinogradnikom se pritrdi. Balkanski doseli in mednarodni položaj. GROF BERCHTOLD JE VALONO PRI-ZNAL ZA AKCIJSKO SFERO ITALIJE? Rim, 6. maja. »Piccolu« se poroča: Italijanski politični krogi označujejo razvoj skadrske krize za velik uspeh italijanske politike. Italijanska diplomacija je na jako energičen način preprečila, da ni Avstro-Ogrska vkorakala v Črnogoro in da je moral grof Berchtold svojo akcijo prenesti na albansko ozemlje, s čimer je bila nujna podana soudeležba Italije potom paralelne akcije. Ker pa je Črnagora Skader sama zapustila, se je celo vprašanje zasukalo tako, kakor je Italija izpočetka hotela, da se bo namreč albansko vprašanje mednarodnim potom rešilo. Pač pa je od tozadevnih pogajanj z Avstrijo ostalo to, da je italijanska diplomacija v najakutnejšem momentu krize dosegla, da je grof Berchtold oficielno priznal, da spada južua Albanija z Valono k akcijski ali »vplivni« sferi Italije. Italija bo zdaj gledala, da Evropa južne meje Albanije uredi, kakor to zahtevajo Interesi Italije in ne Grčije; v tem boju pa ve, da bo ostala sama, ker bo oni, ki bi ji moral stati na strani, zdaj skušal meje njene interesne sfere, katere je načeloma priznal, kolikor mogoče omejiti. Zato bo ItaJija morala nastopati z vso energijo. vladi, da so poveljniki mednarodnega vojnega brodovja že dobili navodila svojih vlad v roke, po katerih so upravičeni Skader od Črnogorcev v svojo last prevzeti. Zato zahtevajo od Črne gore, da stopi v stik ž njimi in jim Skader izroči. Kakor hitro bo Skader zaseden od mednarodnega oddelka, se bo blokada obrežja opustila. Belgrad, 7, maja. »Politika« poroča, da Črna gora Skader že zapušča. Od kralja imenevani župan, preiekt in uradniki so svoja mesta že odložili. V mestu ostane za vzdrževanje varnostne službe le črnogorska žandarmerija, dokler ne dospe mednarodni oddelek, kateremu se bo Skader izročil. Berolin, 6. maja. > Vossische Zeitung« poapča iz Pariza sledeče: Da se je kralj Nikita v zadnjem trenotku premislil in pristal na zahtevo, da Skader zapusti, je veliko pripisovati primerni obliki, v kateri se bo to zgodilo in ki varuje njegovo čast. Način predaje Skadra na častnike mednarodnega brodovja, ki stoji pred Barom, je prvi sprožil francoski minister za zunanje zadeve Pichon in ga predlagal siru Greyu in Sasonovu. Kralj Nikita je takoj izjavil, da ta način predaje varuje njegovo čast in zato jc siru Greyu izjavil, da Skader zapusti. O kronskem svetu na Cetinju, v katerem se je določila predaja Skadra, pravijo, da je trajal celih deset ur. TR1FELENTENTA HOČE INTERNACIONALNO ALBANIJO. — ITALIJA OD-NEKDAJ ZA TO. — AVSTRIJA JE ZDAJ TUDI S TEM ZADOVOLJNA. Dunaj, 6. maja. Dunajski politiki so prepričani, da je izključen samostojen nastop Italije in Avstrije v Albaniji. Tripel-cr.tenta ne pripusti, da bi o omejitvi in ustavi Albanije samo Italija in Avstrija določevali. V Albaniji se bo nastavila mednarodna straža in mednarodni uradniki, ki bodo deželo upravljali. London, 6. maja. V ponedeljkovi kon-ierenci so poslaniki, pretresajoč ustavni statut bodoče Albanije, izdelan od Avstrije in Italije, sklenili, da se mora ta statut uveljaviti zgolj z internacionalnimi sredstvi. Rim, 6. maja. Italijanska diplomacija je jako zadovoljna, ker je londonska konferenca zopet naglasila princip internacionalizacije Albanije. To je odnekdaj tudi stališče Italije, ki ne mara, da bi se Avstrija nastanila v severni Albaniji, Peterburg, 6. maja. Minister zunanjih zadev Sasonov je nasproti francoskemu poslaniku Delcasseju izjavil, da Rusija ne privoli v okupacijo Albanije od strani ene ali dveh velesil, marveč hoče, da postani Albanija avtonomna pod protektoratom cele Evrope. > OSSERVATORE ROMANO O ALBANSKI EKSPEDICIJI. Rim, 6. maja. »Osservatore Romano« dobiva iz dobro Informiranih krogov vest, da je ekspedicijn v Albanijo nepotrebna in da bo zaraditega popolnoma izostala. ITALIJA USTAVLJA EKSPEDICIJSKE PRIPRAVE. Pariz, 7. maja. >New York Herald poroča iz Rima: Ekspedicije v Albanijo ne bo. Essad paša se ipirno nastani v Draču, Djavid paša se pa v Valoni ukrca via Carigrad. Italijanska vlada je baje že izdala povelje, da se priprave za ekspcdicijo ustavijo. SKADER SE IZROČI EVROPI. Dunaj, 6. maja. Korespondenčni biro poroča: Velesile so naznanile črnogorski Vest, da se je Essad paša proglasil za albanskega kralja, se ne potrjuje. Res pa je, da se trudi, da bi v Albaniji red vzdržal in se tudi pogaja z začasno vlado v Valoni. Avstrija in Italija ga boste sporazumno podpirali v tej službi. Albansko vpraianje se bo samo od sebe rešilo brez krvi in brez vojaške sile. Dunaj, 6. maja. Dunajski diplomatični krogi menijo in tudi s tem računajo, da se bodo čete Essad in Djavid paše vrnile v Carigrad. Uprava Albanije se bo uvedla v najkrajšem času in se bo vodila iz Skadra ven, ki bo postal glavno mesto države. Frankiurt, 6. maja. »Frankfurter Nach'-richten« pišejo: Iz dunajskih diplomatičnili krogov prihaja vest, da bo vojaška akcija Italije in Avstrije v Albaniji z ozirom na sedanji položaj popolnoma odpadla. Velesile bodo vzele sedaj v roke vprašanje ko« nečne omejitve in ustave v Albaniji. Težkoče bodo pri določitvi albanskega kralja. Laški krogi v Rimu so baje proti katoliškemu vladarju. Albanski pretendent bo najbrže kak protestant, in sicer Šved ali pa Nemec. (To je najbrže le želja »Frankfurter Nachrichten«.) Dunaj, 6. maja. > Wiener Allgemeine Zeitung« piše: Če se izkaže, da je Essad paša nedolžen pri zadnjih zmešnjavah v Albaniji, se bo Avstrija potrudila, da napravi med njim in začasno albansko vlado v Valoni sporazum. Albanska vlada bi z Essad pašo, tem važnim faktorjem, mnogp pridobila. Avstrijska vlada se bo zato potrudila, da se začasna albanska vlada in Essad paša spravita. Dunaj, 6. maja. ^Jugoslovanska ko* respondenca« poroča sledeče: Avstrijski, laški in francoski konzul so imeli v Tirani z Essad pašo važen pogovor, da se prepričajo, če so vesti, ki so prihajale s Cetinja, iz Belgrada in Aten o njegovih namerah v Albaniji, resnične. Izkazalo se je, da le vesti ne odgovarjajo resnici. Najbolj verjetno je, da bo ostal Essad paša v Albaniji in bo pomagal s svojo armado v Albaniji red napravljati. MIROVNO VPRAŠANJE. London, (j. maja. Načrt za mirovna pogajanja, čegar vsebino so poslaniki svojim vladam brzojavno naznanili, ima te-lc glavne določbe: 1. Med vojujočimi se državami je zopet upostavljen mir in prijateljstvo. 2. Turčija odstopi vse pokrajine zapadno nd črte Enos—-Midia. 3. Določitev meja in statuta Alba« nije se prepušča velesilam. i. Kreta se odstopi Grčiji, osodo Egejskih otokov iu statut gore Athos bodo določile velesile. 5. Vsa iz vojne izvirajoča gospo« darska in inančna vprašanja uredi finančna komisija v Parizu. 6. Sklene se sporazum, v katerem se urede sodstvena in druga analogna vprašanja. NA DUNAJU NE MARAJO VEČ ALBANSKE EKSPEDICIJE. — ESSAD PAŠA JE POSTAL ČEZ NOČ NEDOLŽEN. Dunaj, 6, maja. S predajo Skadra na velevlasti je del albanskega programa že ui.esničen, — Gre le za določitev južne meje te avtonomne države, katero vprašanje bo londonska konferenca velesil rešila. Najbolj sta prizadeti pri tem vprašanju in izvršitvi tega programa Avstrija in Italija, ki bosta s primernimi sredstvi de-iovali na to, da se življenja zmožna Albanija osnuje. Zdi se, da sc bo napravil v Albaniji red brez zunanje vojaške sile. Fopled na Valono v Albaniji. SRBSKO - BULGARSKO VPRAŠANJE. Belgrad, (i. maja. Vsled ruskega posredovanja se je med Srbijo in Bulgarijo v mejnem vprašanju dosegel spo« lazum, glasom katerega dobi Bulgarija levi. Srbija pa desni breg južnega Vardarja. (?) Glede Veleša se še pogajajo. Belgrad, (5. maja. Stojali Novakovic, šef delegatov v Londonu, je sestavil spomenico o razdelitvi teritorijev med zaveznike, ki so jo srbski delegati vzeli s seboj v London in ki se razpošlje raznim diplomatom. V spomenici se poudarja, da se razdelitev osvojenih teritorijev ne more izvršiti na etnografič-ni podlagi, ker so narodnosti v Makedoniji. pomešane in tudi Bulgarija v Traciji dobi veliko nebulgarskih živ-ljev. V interesu zvezne solidarnosti je, da sc teritoriji tako razdele, da sc na Balkanu utrdi stalno ravnotežje. Zato naj se ozemlje, ki leži na desni strani Vardarja in južno od Nidže- in Meglene planine, ostane Grčiji. Srbsko - bulgarska meja mora iti od Krive Palan-ke k rečicama Zlatovštica in Bregalni-ea in dalje ob Vardarju, tako pripadajo Kočane in štip Bulgariji, Ovčjepolje pa i7. strategičnih ozirov Srbiji. Dalje navaja spomenica, da bi Srbija glasom bulgarskih zahtev — izvzemši Albanijo — imela dobiti le 22.800 km', na Bulgarijo pa bi odpadlo 69.500 km1'. Grške pridobitve znašajo brez otokov 29.500 km', s Kreto pa 38.118 km'. NOVA TEŽAVA. Rim, 6 .maja. Tu sc pozitivno ve, da Francija, Anglija in Rusija podpirajo grške zahteve v južni Albaniji, ki gredo za tem, da se grška meja potegne clo H i m a r c, dočim trozveza ne pusti Grčije dclj kakor do rta S t y 1 o s. Diferenca med obema stališčema znaša 150 km obrežja. Ta zadeva bo rodila na poslaniški konierenci konflikt ,ki ga pa upajo mirno poravnati. KONEC AFERE PALIČ. Dunaj, 6. maja. »Politische Korrespon-denz« poroča: Mešana komisija, ki je imela preiskati Paličev slučaj, je 14. aprila pod raznovrstnimi težavami sestavila zapisnik, glasopi katerega ni nič odločilnega dognala. Dasi ni bilo mogoče doprinesti nobenega polnoveljavnega dokaza za to, da bi bil Palič brez vsakega zadostnega vzroka ubit, je preiskava vendar dognala, da se je Palič eskortiral zvezan in peš kakor navaden zločinec in da so ga v ječi zlostav-ljali. Z ozirom na Paličev slučaj, kakor tudi z ozirom na nasilno konverzijo, glede katere je bila preiskava med ostrašenim prebivalstvom jako težavna, — je avstro-ogr-ska vlada stavila črnogorski vrsto zahtev, in sicer: V spomin Paličeve smrti se ima postaviti spominski križ; v isto svrho se ima takoj pričeti z zgradbo katoliškega božjega hrama, pri čegar blagoslovitvi mora biti črnogorska vlada zastopana po kakem višjem funkcijonarju; Paličevo truplo se prepelje v Zumbi, pri definitivnem pokopu mora biti zastopana tudi črnogorska vlada; ker bi bili katoličani, ki so bili k prestopu v pravoslavje prisiljeni, ogroženi na življenju in varnosti, ako bi se povrnili v staro vero, — jim ima črnogorska vlada na manifestačni način (z javnimi razglasi, oklici itd.) garantirati svobodo bivališča, oziroma neoviran prestop na tuje ozemlje. Črnogorska vlada, ki je sprva na to demaršo nezadovoljivo in izogibajoče odgovorila, je končno vsled energičnih korakov astro-ogrskega poslanika naznanila, da je sklenila brez pridržka pritrditi vsem avstro-ogrskim zahtevam v stvari umora frančiškana Paliča in prisilne konverzije. Črnogorska vlada je končno tudi izjavila, da je pripravljena dati zadoščenje radi znanega postopanja z vojaškim atašejem Hubko pri vožnji s Cetinja v Kotor. CEŽKA IZJAVA O BALKANSKI POLI. TIKI BERCHTOLDOVI. f v Dunaj, 6. Češke stranke so sklenile izjavo: »Češke stranke protestirajo proti umešavanju Avstro-Ogrske v razvoj balkanskih razmer. Zunanji urad je ob pričetku balkanske vojske proklamiral za svojo maksimo najstrožjo nevtrali-teto od strani avstrogrske monarhije; od tedaj se ni nič spremenilo v škodo monarhije, zato ni bilo povoda oddaljiti se od proglašenega načela. Svarimo pred vsakim eksperimentom na Balkanu, to tembolj, ker bi moglo priti do novih skrajno nevarnih konfliktov z (drugimi državami, kar bi imelo nedo-gledne posledice: .poleg tega smo prepričani, da se zunanji urad očividno umešava v balkanske zadeve ne radi interesov monarhije, marveč v interesu velikonemške ideje, ki pa je v direktnem nasprotju z značajem in idejo naše monarhije.« BERCHTOLD ODSTOPI ? Budimpešta, 6. maja. V političnih krogih se danes zatrjuje, da bo zunanji minister grof Berchtold v najkrajšem času podal ostavko in se popolnoma umaknil v zasebno življenje. Grof Berchtold uživa slejkoprej popolno zaupanje krone, a si želi pokoja, Kot njegov namestnik se imenuje izredni poslanik in pooblaščeni minister na rumunskem dvoru princ Kari Fiir-stenberg, ki bo najbrže v najkrajšem času odpoklican. LAŠKE LAŽI. Atene, 7. maja, »Agence d'Athenes< odločno dementira vesti iz Brindisija, glasom katerih so grške čete pod pretvezo, da ščitijo provizorično albansko vlado pred Djavid pašo, zasedle Celeni. Grške čete niso zapustile črte, ki so jo že izpočetka zasedle. Armencem dovolile reforme, vprizorili klanje. Carigrad, 6. maja. V Adani se boje zopet masakrov. Kurdi grozč Armencem. Turške oblasti so več agitatorjev zaprle in našle pri Armencih rusofilske prokla-macije. Porta je naročila svojemu poslaniku v Peterburgu, naj proti delovanju ruskih konzulov v Armeniji protestira. SULTAN. — REVOLUCIJA? London, 6. maja. Daily Chronicle« poroča, da hoče sultan odstopiti. Prestolonaslednik Jusuf Izzedin je to odsvetoval. Veliki vezir se trudi, da bi se bivši vezir Kiamil ne smel v Carigrad vrniti. — Vsi se boje notranje revolucije, kakor hitro se armada demobilizira. POLOŽAJ V SKADRU. Cetinje, 7. maja. »Glas Črnogorca« poroča, da so se rodbine, ki so bile tekom obleganja iz mesta zbežale, v Skader vrnile. Črnogorska vlada podpira avstrijsko in laško akcijo za pomoč beguncem. « SAMOUMOR MORILCA GRŠKEGA KRALJA. Solun, 7. maja. Morilec grškega kralja Schinas se je, ko so ga peljali pred preiskovalnega sodnika, kjer so mu sneli z rok verige, vrgel z okna, ki je 10 m nad zemljo in ostal je na licu mesta mrtev. VOJSKA IN BORZA. Berolin, 6. maja. »Borsen-Kurier« in tucli veliko drugih listov trdi, da so kralj Nikolaj, princ Danilo in Mijuško-vič osnovali sindikat, ki je igral na evropskih borzah in da je kralj Nikolaj svoje izjave glede začetka vojske in pozneje glede Skadra podajal tako, da je veliko zaslužil. Sam princ Danilo cla je vtaknil v žep 25 milijonov fr. Samo zadnje izjave glede Skadra so princu par milijonov prinesle. Detaili se jako podrobno prinašajo. (Bo treba počakati pojasnila.) PRINC GHIKA IMA ŽE VZORCE ZA ALBANSKO UNIFORMO. Trst, 6. maja. Princ Albert Gliica, ki sc mudi na poti v Valono tukaj, pripoveduje, da tripelententa z veliko intransigen-co zahteva, da se Albanija internacionalno uredi. Princ nosi s seboj vzorce uniforme bodoče albanske armade. ARMENCI IN KURDI NEZADOVOLJNI. London, 6. maja. »Daily Telegraph« poroča iz Carigrada: Ker notranji minister te dui ni hotel sprejeti deputacije, ki jo je poslal armenski patirarh, so Armenci sklenili sklicati naroden zbor, na katerem sc sestavi spomenica na velikega vezirja. Armenci pravijo, da bodo na podlagi člena 61. berolinske pogodbe apelirali na Evropo, ako turška vlada ne bo zadostila njihovim zahtevam. Položaj je tem resnejši, ker se je bati ustanka Kurdov; le-ti zahtevajo avtonomijo z lastnim predsednikom. Najbrže bi Kurdi v slučaju, če bi sc DARITVENI KOZEL. Peterburg, 6. maja. Ruski vicekonzul Miller, ki je bil sestavil ono poročilo glede Skadra, na podlagi katerega je Sasonov stiliziral svojo znano oficielno izjavo proli Črni gori, gre na dopust, od katerega sc ne vrne več na svoje mesto. Dnevne novice. + Zdravje sv. Očeta. Glede na poročila raznih listov o zdravstvenem stanju sv. Očeta opozarja »Osservatore Romano«, da se mora sv. Oče vsled zadnje bolezni ravnati po posebnih predpisih. Četudi je zdravstveno stanje sv. Očeta ugodno, sveti Oče zadnje dni ni obiskoval vatikanskih vrtov in po ukazu zdravnikov tucli ne sme sprejemati romarjev. -f Cuvajeve spletke. — Poraz hrvaške vlade v Karlovcu. Odstavljeni glavni urednik zagrebških uradnih »Narodnih Novin« objavlja v časopisih izjavo, da je napisal znani članek o padcu Skadra samo z ozirom na navdušeno pisavo opozicio-nalnih listov. S tem hoče Čuvajev zaupnik osumiti podbana dr. Unkelhauserja, da je rpreliberalen« napram opozicionalnemu časopisju in da je Čuvaj »državna potreba« na Hrvaškem. — Pri volitvi v kr.rlovški občinski zastop, ki ga je bil Čuvaj razpustil, je v prvem razredu z veliko večino zmagala hrvaško-srbska koalicija, tudi v ostalih razredih je zmaga opozicije zagotovljena. + Posledice izjemnega stanja v Bosni. »Hrvatski Dnevnik« v Sarajevu, ki je skozi in skozi avstroljuben, je bil 4. t. m. kon-fisciran, ker je grajal Bcrchtoldovo politiko. + Brošura o opatijskem sestanku. Ker je pravaški sestanek v Opatiji dal povod za različne govorice ter se pra-vašem podtikajo stvari, ki bi jih mogle v očeh ljudstva kompromitirati, v do-mačem hrvaškem časopisju pa ni mora ogoče vseh laži pojasniti in ovreči, bo v kratkem izšla posebna brošura, v kateri bo ves potek posvetovanj na tančno opisan in sc objavijo tudi nekatere stvari, katerih sc preje ni nameravalo objaviti. -j- Hrvatsko katoliško akad. društvo »Domagoj« v Zagrebu jc izbralo na glavni skupščini dne 26. aprila t. 1. novi odbor, kateri se je pri odborovi seji dne 28. aprila sledeče konstituiral: Predsednik: Hubert Strauch, cand. iur.; podpredsednik: Jakob Matkovič, stud. phil.; tajnik: Julij Rado čaj, stud. iur.; blagajni: Djuro Kuntarič, stud. iur.; knjižničar: Josip Sironič, stud iur.; arhivar: Štefan Varga, stud. iur.; revizorja: Štefan Matkovič, cand. phil., Bogdan Babic, cancl. ohil. — Prekinjen tovorni promet z Dalmacijo in Bosno. Ogrski trgovinski minister je objavil naredbo, po kateri se prekine ves tovorni promet z Bosno, Dalmacijo in Hercegovino. Dovoljen je samo promet z živo živino in armadnimi potrebščinami. Tovorno blago, ki je na poti, se vrne odpošiljal-cern. — Zakon o izredni vojaški službi, ki sta ga v novembru 1912 sprejeli avstrijska in ogrska državna zbornica, je s posebno naredbo z dne 4. maja 1913 aktiviran za Bosno. — Smrtna kosa. Iz Police pri Višnji-gori sc nam piše: Pokopali smo 6. maja Marijo Štrubelj iz znane in priljubljene Mehletove rodbine, mater Ivana Štrubelj, župnika pri Sv. Trojici nad Cerknico. Bila je vzorna krščanska mati, znana daleč naokoli po svoji gostoljubnosti in darežljivosti do revežev. Veliko število pogrebcev je pričalo, kako splošno je bila priljubljena. Naj v miru počiva! — Umrla je v Cajnarjah pri Cerknici blaga mati žup-nega upravitelja g. Antona Štritofa na Gorjah na Koroškem, Helena Š t r i t o f. Pogreb, ki je bil veličasten, je pričal o priljubljenosti pokojne matere. R. I. P. — Iz Zagreba poročajo, da je umrla baronica Olga O ž e g o v i č, stara 68 let. — V Žagi je umrl g. Alojzij R a v h, star 21 let. — Hotel sv. Duh ob Bohinjskem jezeru je za binkoštne praznike otvorjen. Gosti dobro došli! — Vseslovanskega čeberalskega kongresa leta 1913 ne bo. Nameravali so ga letos prirediti v Zagrebu. Kongres hrvaških in srbskih čebelarjev pa se bo vršil v Karlovcu. — Otvoritev hrvaške umetniške razstave. V Zagrebu so otvorili v nedeljo razstavo »Hrvatskega društva umetnosti«. Navzoče je pozdravil kipar Frangeš. Razstavljeni je 500 del. — Kadllnikovo kočo na Golici otvo-ri letos S. P. D. Binkoštno nedeljo. — Bajka o milijonski dedščini Novaka. Od c. kr. deželne vlade smo prejeli: Predpreteklo leto pojavila se je v raznih listih senzacionelna vest, da je umrl pred kakimi 40 leti neki Marko Novak v Severni Ameriki, zapustivši kakih 140 milijonov kron, neoženjen in brez testamenta, ter da se sedaj iščejo dediči tega ogromnega premoženja. Ta vest se je ponavljala dalj časa z večjimi ali manjšimi izpremembami. Bajni milijonar se je imenoval sedaj Leopold Novak, sedaj zopet Janez Novak, in jc umrl enkrat v Avstraliji, potem v Južni Ameriki ter celo v Afriki. Le zapuščina se ie vedno sukala okoli 140 do 160 milijonov mark, kron ali goldinarjev ali pa celo dolarjev, Ker je ime »Novak« v mnogih delih Avstrije in Nemčije, tako zlasti tudi pri nas na Kranjskem zelo razširjeno, ni čuda, da se je smatral skoro sleherni nositelj tega imena že srečnim dedičem. Vsled mnogih tozadevnih vlog in vprašanj uvedlo je tudi naše c. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve natančno uradno poizvedovanje potom raznih poslaništev in konzulatov. Ta poizvedovanja so na kratko dognala sledeče: Kak general de Novak, ki naj bi umrl brez dedičev z milijonsko zapuščino, ni nikdar in nikjer živel in ne na Holandskem, ne v Afriki, Ameriki ali Avstraliji ni sledu o taki btezdedni zapuščini. Vse tozadevne vesti izvirajo marveč od nekega francoskega časnikarja in so le dobro posrečena mistifikacija lahkovernih bralcev. Eksistenca nekega Edmonda ?4ar-tinego (de Novak) se je sicer dognala; tudi je tisti pravilno podedoval svojega očeta. Toda od te dedščine se mora strogo ločili vprašanje one bajne milijoneska zapuščine. Te ni Edmondo Martinengo nikdar prejel, temveč je sam storil vse mogoče korake, da bi prišel v posest tega neizmernega bogastva — seveda brez najmanjšega uspeha. Na podlagi teh pozitivnih dejstev je tedaj smatrati vsa tozadevna poizvedovanja de-iinitivno zaključenim. Želeti bi le bilo, da bodo našle te vrstice ravno toliko bralcev, kakor ona prejšnja izmišljena poročila, in da jim bodo služile v pouk in opomin za slučaj, da se še kdaj pojavijo vesti o kaki novi milijonski dedščini. — Neprecenljiva izguba Šolskih bratov. Z Gorenjskega nam poročajo: Predpreteklo soboto je bil na gradu Haasberg pri Planini na Notranjskem pokopan knez Robert Windischgriitz. Pokojnik je bil 26 let predsednik društva »So. de la Salle-a«, ki stoji pod vodstvom nadvojvode Karola Franca Jožefa in ima namen novicijate Šolskih bratov podpirati. Pa ne samo po imenu jc bil predsednik, ampak v dejanju je izvrševal svoje dostojanstvo ter prav vestno na blagru imenovanega društva deloval. Če je bil na Dunaju, je zmerom predsedoval odborovim sejam, drugače so mu morali vse natančno sporočiti. Če se je pa slavilo kaj sijajnega, je navzlic visoki starosti vendar doSil tudi iz Dubrovnika, Planine ali od Blejskega jezera. Tako je tudi predsedoval zadnjemu glavnemu sho du pred 14 dnevi, kateri sc je vršil v veliki glasbeni dvorani na Dunaju, pri katerem je bilo navzočega nad 4000 najodličnej-šega občinstva. Kmalu nato je obolel za pljučnico, katera jc žalibog končala nje govo požrtvovalno življenje takorekoč na jojnem polju ljubezni do bližnjega. Ljubezniv značaj visokega pokojnika bo vsakemu nepozabljiv, ki je z njim prišel v dotiko. Akoravno je bilo njegovo mišljenje zlo lojalno, se je vendar malokdaj pokazal pri slavnostih cesarskega dvora, nikdar pa ni manjkal pri delovanju za blagor sv. Cerkve in bližnjega. Veliko si je prizadeval za razširjenje in blagodejno delovanje kongre-^acije Šolskih bratov v našem cesarstvu, • • , T-M* t .V w-c KNJIGOTRŽTVO. Slovarček nemškega in slovenskega jezika, izdal dr. Janko šlebinger, c. kr. profesor, je tako skrbno in pregledno sestavljen, da bo služil vsakemu, posebno pa še samouku in šolski mladini bolje nego drugi slovarji; to pa zato, ker je pri vsaki besedi povedano, kako spreminja beseda svojo obliko v praktični govorici. S samo besedo večkrat samouku ni veliko pomaganega, zato je bil silno potreben slovarček, ki navaja nepravilne oblike pri sklanjatvi samostalnikov, spregatvi glagolov itd. in je torej Šlebingerjev slovarček za samouka in šolsko mladino, ki sc mora tudi večkrat hudo boriti s težavami nemškega jezika, naravnost neprecenljive vrednosti. Zato naj stariši kupijo svojim otrokom ta slovarček, če hočejo, da bodo otroci v nemščini dobro napredovali. Mnoga skrbna šolska •vodstva so naročila slovarček v velikih množinah, kjer pa šolska vodstva v tem oziru .se niso ničesar ukrenila, naj stariši sami slovarček omislijo, da zagotovijo otrokom boljši napredek v nemščini. Ker se prodaja slovarček v velikih množinah, ima tako nizko ce-no, da jc tudi v tem oziru nedosežen; če bi se bil slovarček tiskal samo v onem številu kakor navadno tiskajo slovenske knjige, bi mu bila cena več nego še enkrat večja. 1 K 20 vin. za broširan, oziroma 1 Iv 80 za vezan izvod (po pošti 20 vin. več) bo vsak lahko utrpel. Slovarček sc naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Novi brevir. Nov popolnoma avtentičen brevir, ki obsega ne samo novi psalterij, temveč upošteva v vseh slučajih nove določbe že na predpisanih mestih v knjigi sami, je ravnokar izšel in se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani v dveh izdajah v velikosti !5X9V2 cm. — a) Izdaja v štirih zvezkih vezana v lin šagrin z zlato obrezo propr. vred 51 K 85 vin., b) izdaja v dveh zvezkih vezana v fin šagrin z zlato obrezo s propr. vred 31 K 70 vin. HOTEh v bližini južnega kolodvora z dobro vpeljano restavracijo za tujce se proda takoj pod zelo ugodnimi pogoji. Nadaljnja pojasnila se dobe v pisarni za nakup in prodajo zemljišč v Ljubljani, Koloduorska irfica S. 1433 Maznaiiilo preselitve. P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, cla sem se preseli? s svojo črev-tjarsko obrtjo s sv. Petra ceste št. 29 - v Sodnijsko ulico št. 3 in so cenj. odjeinulecni zahvaljujem 7.a zaupanje ter se še nadalje priporočam. Velespoštovanjem Josip Breskvar, 1432 črevljarski mojster. Marljivi zastopniki se takoj sprejmejo za več okrajev na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem proti visoki proviziji, tudi kot postranski zaslužek. Prvovrstno blago. Ponudbe pod „Stalnost" na upravo ,,Slovenca". Vajenec poštenih starišev, s primerno šolsko naobrazbo se takoj sprejme v špecerijsko in žeieznin. trgovino A. Sušnika; Ljubljana, Zaloška cesta. 1421 Fotogr. aparate in vse potrebščine ima v zalogi „mm" drogerija in fotomanufaktura m v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5. Zahtevajte cenike! 1431 Zahtevajte cenike! Iziirfem zanesljivi zmožni reprezentance ter pri zasebnih odjemalcih, sc iščejo proti proviziji za prodajo vseh vrst pletenin in tkanin. Ponudbe pod označbo »potniki št. 1428" na upravo „Slovenca". 1428 iz konkurznega sklada 9. Eoana Stergulc-a, frgooca u Cerknici odnosno o Begunjah pri Rakeku se proda trgooinska zaloga, obstoječa iz špecerijskega in manutakturnega blaga s Siacunsko oprauu, kuhinjska in gostiilniSka posoda, pohlšiuo itd. v cenilni vrednosti J9.56I K 49 u ofertnim potom v celoti en bloc ali pa v partijah, ki tvorijo jedno skupino. Ponu: be je izročiti do incl. 21. flnaija 1. I. konkurznem upravitelju g. Hubertu Završnik, c. kr. notarju v Cerknici. Vsak ponudnik mora položiti 10o/0 inventurne vrednosti kot kavcijo. Došle ponudbe se odpro dne 23. maja 1.1. • Vsak ponudnik jc vezan na svojo ponudbo do incl. 28. maja 1.1. Sprejeti najvišji ponudek je založiti pri konkurznemu upravitelju v gotovini do 5. junija t. 1. in potem takoj prevzeti kupljene predmete. Pridržuje se pravica event. vse ponudbe odkloniti in predmete na drobno razprodati. Za popolnost zaloge ter ostalih predmetov in za popolnost inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga ne prevzema konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti. Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju vse dni, izvzemši praznike in nedelje med uradnimi urami; isti izkazuje na zahtevo zalogo in podaja vsa potrebna pojasnila. Hubert ZauršnšSi c. kr. notar kot konkurzni upravitelj. v e 9 a Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen. .. Najnovejši brzošivalni stroj za lUOVOSt: krojače, obrtnike brez čolnička do 3000 vbodlajev v 1 minuti. Dobi sc le pri Ign. Vok 1430 Specialna trgovina šivalnih strojev in koles Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. Sestavila profesorja dr. Vinko Šarabon in Anton Sušnik. Cena za elegantno vezan I. del K 7'20. To delo je gotovo najlepša in najbogateje opremljena slovenska knjiga, ki obsega zanimiv in vsestransko zanesljiv popis krvave vojske, ki so jo izvojevali naši balkanski bratje s tisočletnim zatiralcem, krutim Turčinom, in ki ne najde para v svetovni zgodovini. Knjiga ima nebroj krasnih slik in bogato zunanjo opremo. Na to krasno delo, ki vsebuje najzanimivejši del slovanske zgodovine, bo lahko ponosen vsak posameznik, pa tudi vsaka javna knjižnica. II. del, ki bo manjšega obsega, izide v kratkem. ^fftUPUKlfft frllhafiira Magdalene Pleiweisove. Šesti natis MtfKUSKfl RMnania prircdiIa & M. Felicita Kalinšek. To je najboljša in najpopolnejša slovenska kuhinjska knjiga, ki pomeni za našo ženstvo velik napredek v gospodinjstvu. Ta zlata knjiga slovenskega ženstva je izšla v dveh izdajah: Velika izdaj a, ki obsega 598 strani, ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, elegantno vezana K 6 — (po pošti 30 vin. več). Okrajšana izdaja, brez slik in prikrojena za vsakdanje potrebe, stane K 3"—, vezana K 3'60 (po pošti 30 vin. več). 0 Spisal Urbanus. Cena K 3'—, elegantno vezana K —. — Ta knjiga nudi vsa pravila za omikano vedenje in polaga prvo važnost na oliko in plemenitost srca. Knjiga je namenjena vsem stanovom; kdor se bo ravnal po njenih navodilih bo povsod čislan, priljubljen in spoštovan. Stoletna prafika dvajsetega stoletja (1901—2000). K 1"30, vezana ________ K 2'— (po pošti 20 vin. več). — To je knjiga, ki nas uči vsega, kar je potrebno vedeti o časoslovju. Knjiga obsega tudi koristna gospodarska pravila, najvažnejša zdravstvena navodila ter mnogo drugih za praktično življenje potrebnih podrobnosti. fSflfrt KJllhliaifP 1:10.000 zelo natančno izvršen. Cena načrtu v SaSgi dveh barvah 30 vin., v petih barvah 50 vin. — Načrt je vsled svoje natančnosti zelo pripraven ter priporočljiv za tujca in domačina, pa tudi za šolsko mladino, ki se mora seznaniti s poznavanjem in čitanjem zemljevidov. Dobi se tudi v nemškem jeziku po istih cenah. S pomočjo sledečih knjig se bo vsak Slovenec lahko sam in. v kratkem času naučil ne lc ustmene temveč tudi pismene nemščine: Sestavil Pavel Novak. Obsega dva dela: I. del „Sl0vensk0'-nemška slovnica za samouke". Cena 1 K 20 v. II. del »Slovensko - nemški razgovori" v vsakdanjem življenju. Cena 1 K 20 v. Oba dela skupno vezana v platno veljata samo 2 K 80 vin. Prvi del, ki obsega slovnico, je za temeljito priučenje nemščine nujno potreben, drugi del ga pa izpopolnjuje in je za praktično in hitro rabo nad vse primeren; obsega namreč razgovore za najrazličnejše slučaje in prilike, v katerih more priti nemščine neuk Slovenec v neposredno dotiko z Nemcem. Poleg .,Nemščine brez učitelja" je za samouka tudi nujno potreben Sestavil profesor dr. Janko Šlebinger. Cena K 1'20, v platnu K 1*80, po pošti 20 vin. več. Slovarček je prirejen s posebnim ozirom za samouke, ker navaja pri nemških besedah vse nepravilne oblike, tako da si bo samouk v tem slovarčku nemške besede ne samo poiskal, temveč se jili bo naučil v praktični govorici prav rabiti. Za šolsko mladino in dijaštvo, dalje za samouka in sploh za vsakega, ki se bori s težavami nemškega jezika, je dr. Šlebingerjev Slovarček nenadomestljiv pripomoček. isasa 38. (Kranjska v podobah.) Cena K t-20. Ta .album nudi zbirko večbarvnih pokrajinskih slik, ki kažejo naravno krasoto in druge znamenitosti kranjske dežele. K vsaki sliki je pridejan kratek opis. (F. S. Finžgar.) Povest davnih dedov. '»2 zvezka K 0-80, vezano K 8-80. liiseri Povcst iz Neron°ve d°be- —Cena K 2-20' vezan° Iv 3 20. Zadnja kmečka gežska. lcta 1573, Cena Zadnji dnevi Jeruzalema, fefflj^tt m n WS os. " s* n B I s