Leto XXII., &L 1X1 Ijnbljana, petek 30« maja 1941 Cena Din 2 - cent. 60 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 8 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Znseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. CZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana SJL, Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. TJNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno d'Italia e dalfestero ž FUnione Pubblicita Italiana S JL, Milano Un nuovo grande successo delle FF AA Nel Mediterraneo orientale bombardieri e siluranti hanno colpito quattro incrociatori nemici — Dne aerei Inglesi abbattuti H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data del 29 maggio il se-guente bollettino di guerra n. 358: Ieri le nostre truppe sono sbarcate nel-1'isola di Creta per cooperare con le forze germaniche. Nostri reparti aerei da bombardamento e siluranti hanno ripetutamente attaccato, nel Mediterraneo, formazioni navali nemiche: sono stati colpiti con siluri dai nostri velivoli tre incrociatori inglesi; altro in-crociatore č stato colpito ccn bombe. NelhAfrica settentrionale sul fronte di Tobruk la sera del 27 ed il mattino del 28, attacchl nemici sono stati respinti net-tamente. Aerei britannici hanno lanciato aicune bombe su Bengasi e Derna. Nostre nnitš siluranti hanno abbattuto due aerei nemici. Un ufficiale inglese e stato fatto pri-gioni"-o. NeII»Africa orientale, in regione Galla e Sidamo, le nostre truppe continuano a combattere valorosamente nella zona dei laghi e sulla sinistra dell'Omo. Roma, 29 maggio. s. L'Agenzia Štefani informa che, nel pomeriggio del giorno 28 maggio, nostri bombardieri, nel Mediterraneo orientale, hanno attaccato con bombe una formazione navale nemica colpen-do sicuramente un incrociatore. Malgrado la forte reazione, tutti gli apparecchi ri-entravano incolumi r lla base. Nello stes-so pomeriggio nostri aerosiluranti attac-cavano con pieno successo altre unitš da guerra inglesi naviganti in prossimita del Canale di Caso. Sono stati sicuramente colpiti con siluro tre incrociatori di oltre 7000 tonnellate. Tutti i nostri velivoli sono rientrati. Nov velik uspeh letalskih sil Bombnim in torpedna letala so na vzhodnem Sredozemskem morju poškodovala štiri angleške križarke — Dve sovražiti letali sestreljeni Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je 29. maja objavil naslednje 358. vojno poročilo: Včeraj so se naše čete izkrcale na otoku Krett, da bi tam sodelovale z nemškimi vojnimi silami. Skupine naših bombnikov in torpednih letal so na Sredozemskem morju ponovno napadle formacije sovražnega brodovja. S torpedi z naših letal so bile zadete tri angleške križarke. Neka nadaljnja križarka je bila zadeta od bomb. V aeverni Afriki so bili sovražni napadi na fronti pri Tobruku dne 27. zvečer in 28. zjutraj gladko odbiti. Angleška letala so vrgla nekaj bomb na Bengazi in na Derno. Naši torpedni čolni so sestrelili dve sovražni letali. Nek angleški častnik je bil ujet. V vzhodni Afriki se naše čete v pokrajini Gala in Sidamo, zlasti na področju jezer in na levem bregu reke Omo še nadalje pogumno bore. Rim, 29. maja. (Štefani.) Včeraj popoldne je skupina italijanskih bombnikov na Boji na Kreti Zasledovanje poraženega nasprotnika — Zaliv Suda očiščen Angležev Berlin. 29. maja. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo danes naslednje poročilo: V vojni križark v prekomorskih vodah je izgubil sovražnik 52.000 ton trgovskega ladjevja. 41.000 ton je potopila neka bojna ladja, ki ie s tem uničila vsega nad 100.000 ton ladjevja. Bojna ladja »Bismarck« je 24. maja zvečer sestrelila 5 angleških letal, potopila v noči na 27. maja enega izmed napada joči h sovražnih rušilcev in z obstreljevanjem zažgala še enega. Na otoku Kreti zasledujejo nemški gorski oddelki po uspešnih bojih poraženega sovražnika, Dosegli so zaliv Armini in pripeljali zopet večje število ujetnikov. V zalivu Suda, ki so ga doslej Angleži uporabljali za mornariško oporišče, ni nobenega sovražnika več. Nemško letalstvo je tudi včeraj z močnimi skupinami bojnih in strmoglavih letal napadlo angleške postojanke na severni obali Krete uspešno ter potopilo na morju okrog otoka neko trgovsko Sadjo in ctražni čoln. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve angleški bojni letali. Italijanske čete so se izkrcale na otoku Ki V severni Afriki so zavrnili nemško-ita-Hfar.ski oddelki ponovne krajevne posku&e za izpad v Tobrukti obkoljenih Angležev z izgubami za sovražnika. Nemška bojna letala so obmetavala municijska skladišča sovražnika pri Tobrr.ku z bombami, kar je povzročilo več eksplozij. Nen;6ka letala-rušiloi so uničili vzhodno od Solluma angleške oklopne vozove in večje število motornih voziL Severno od Mars« Matrucha je zadet od bombe začel goreti večji sovražni trgovski parnik. Letala oborožene izvidniške službe so potopile podnevi zapadno od Irske v močnem angleškem mornariškem oddelku rušile« razreda Tribal in dosegla bombne zadetke na neki lahki križarki. Daljnostrelna baterija vojne mornarice ob obali Kanala je obstreljevala angleško konvoj pri Folkestonu. Zadnjo noč so bombardirala bojna letala z dobrim učinkom angleška pristanišča na jugovzhodni in zahodni obali otoka. Nemški lovci so sestrelili pri sovražnikovem poskusu, da bi priletel nad zasedeno ozemlje in v Nemški zaliv, brez lastnih izgub štiri angleška bojna in dve lovski letali. Sovražnik je metal zadnjo noč iz posameznih letal rušilne in zažigalne bombe po severno nemških obalnih krajih, ki pa so povzročile samo neznatno škodo. Mornariško topništvo je sestrelilo eno izmed na padajočih letaL V času od 22. do 28. maja je izgubil sovražnik vsega 52 letaL Izmed teh je bilo v letalskih bojih in od protiletalskega topništva sestreljenih 30, enote vojne mornarice 12, ostanek pa jo bil uničen na tleh. V istem času je nemško letalstvo izgubilo 35 letal. Pri operacijah v Afriki sta se posebno odlikovala v borbah na kopnem major Hocht kot vodja skupine protiletalskega topništva ter poročnik Wetter in poročnik Vogeisang, ki sta pripadala skupini protiletalskega topništva. Nov napad na angleške tovorne ladje Berlin, 29. maja. s. Zvedelo se je, da so nemška bojna letala včeraj ponovno napadla angleške tovorne ladje, ki so prevažale čete. Južno od Krete je bila zadeta neka 12.000 tonska transportna ladja, ki 90 jo bombe poškodovale na več mestih. Nekaj drugih ladij je bilo zadetih v zalivu Messa-ri. Večje število nadaljnjih ladij, ki so se pojavile okrog Krete, je bilo razpršenih. Dve križarki in neka manjša vojna ladja so bile zadete. Poškodbe, ki so bile povzročene na teh ladjah, so jih prisilile, da so se umaknile z morja okrog Krete. Angleži se pripravljajo na izgubo Krete Berlin, 29. maja. d. Angleški listi že pripravljajo čitatelje na angleški poraz na Kreti. Tako daje »Daily Herald« svojemu poročilu o položaju naslov »Ce izgubimo Kreto«. List pravi, da bi nemška zmaga v borbi za Kreto pomenila povečanje nemškega prestiža v Sredozemlju ter na Bližnjem vzhodu. Zato bi bila izguba Krete za Angleže ne samo s strateškega, temveč tudi s prestrižnega stališča zelo resna. »News Chronicle« piše, da ie nad vse važno. če hranijo Angleži Kreto pod vsemi pogoji Letalski napadi na Anglijo Berlin, 29. maja ir. Oddelki nemških bojnih leta! so preteklo noč napadli pristaniške in industrijske naprave v Angliji z bombami različnih kal'brov. Predvsem so bile bombardirane naprave v območju reke Mcrsey in na okoliških področjih. Povzročeno je bilo znatno število požarov večjega in manjšega obsega. Bombe so bile vržene tudi na južnovzhodno Anglijo in na območje Bristolskega kanala. Angleška letala nad severno Nemčijo Berlin, 29. maja. s. V pretekli noči se je nekaj osamljenih angleških letal pojavilo nad obalnim področjem severne Nemčije. Nekaj krajev je bilo bombardiranih z rušilnimi in zažigalnimi bombami. V enem izmed napadenih krajev je bilo nekaj manjše škode. Berlin, 29. maja ir. Včeraj sc1 angleška letala skušata napasti francosko obalo Kanala in nemško obalo Severnega morja, vendar je nemško letalstvo vse te poskuse preprečilo. Dve angleški lovski letali tipa Sprt-fire sita bili sestreljeni, preden sta dospeli do francoske obale. Nad Friziškimi otok:, so nemška lovska letala napadla tri angleške bombnike tiipa Bristol-Blenheim, ki so v nizki višini priletela nad otoke. V borbi, k; je trajala samo 5 minut, so bila vsa tri angleška letala sestreljena ne da bi nemška letala utrpela izgube Rim, 29. maja rr. Angleško notranje in letalsko ministrstvo javljata davi v svojem uradnem poročilu: Letalska aktivnost nad Anglijo preteklo noč je imela večji obseg nego prejšnje noči. Bombe so bile vržene na več okrajev. vzhodnem Sredozemskem morju napadla sovražno vojno brodovje. Z bombami je bila nedvomno zadeta neka križarka. Kljub hudemu odporu so se vsa letala vrnila na svoja oporišča. V popoldanskih urah je skupina torpednih letal napadla tudi neko drugo angleško eskadro v prelivu Caso. Dosegla je popoln uspeh. S torpedi so bile zadete tri križarke, od katerih je vsaka izpodrivala nad 7.000 ton vode. Vsa italijanska letala so se varno vrnila na svoje oporišče. zlasti pa v severnovzhodir, vzhodni in juž-ncvzhcdni Angliji. Povzročene je bilo nekaj škode. Bilo je tudi nekaj človeških žrtev. V južnovzhodni Angliji je ostalo večje število ljudi brez strehe. Boji v Bejrut, 29. maja. Iraško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Na zapadni fronti se vojaški položaj ni v ničemer spremenil. Operacije so se na obeh straneh omejile na delovanje topništva. Pri Habaniji so naše motorizirane čete znova prešle v napad proti sovražnim motoriziranim oddelkom. Sovražnik je bil razpršen in so mu bile prizadete velike izgube. Na južni fronti so skupine domačinov pri Maakali in Koueli prišle v stik s sovražnikom in mu prizadele znatne izgube. V bližini Maakale je bilo sestreljeno sovražno letalo. Iraška letala so bila na izvidniških poletih nad sovražnimi postojankami. Sovražna letala so se pojavila nad dvemi iraškimi letališči v severnih predelih dežele in ju bombardirala, večje škode pa ni bilo. Teheran, 29. maja. d. Iz Bagdada javljajo, da je odredila iraška vlada razpust vseh prostozidarskih lož. Z drugim odlokom so prepovedani vsi angleški napisi v Iraku. Vstaši zasedli petrolejski vod v Transjordaniji Teheran, 29. maja. d. Arabski uporniki so zasedli petrolejski daljnovod v Transjordaniji, ki vodi iz Kirkuka v Mugir. Tudi vse telefonske zveze ob daljnovodu so uporniki prekinili. Iz Amana poročajo tudi, da zapuščajo mesto vsi pristaši anglofilske politike v Transjordaniji. Njihov odhod spravljajo v zvezo z dejstvom, da je tudi Emir Abdu-lah, ki je znan kot prijatelj Angležev, zapustil Aman. Oddelek 600 transjordanskih vojakov se je uprl Angležem. Njihov poveljnik je izjavil, da se njegov oddelek noče boriti proti iraškim bratom. Ljubljana, 29. maja Ob zaključku lista smo zvedeli žalostno vest, da je danes, v četrtek popoldne, umrl v Ljubljani bivši dolgoletni zaslužni župan v Kranju, g. Ciril Pire- O pokojniku, ki je igral v našem narodnem in političnem življenju vidno vlogo ln si je kot župan pridobil naravnost nevenljivih zaslug za Kranj, bomo izpregovorili obširneje v jutrišnji številki. Težko prizadetim svojcem naše najiskrenejše sožaije! Angleške sovražnosti proti Franciji Napad na francosko luko v Tunisu in francosko letališče v Siriji Vichy, 29. maja ir. Včeraj popoldne so angleška letala z bombami različnih kalibrov bombardirala pristanišče Sfax v Tunisu. Zadeta je b:la neka tovorna ladja v pristanišču, pri čemer je bilo ranjenih osem ljudi, med njimi dva težko. Bombe so pogodile tudi prostore neke trgovske družbe ter ranile pri tem več oseb. Bejrut, 29. maja sl Včeraj zjutraj je angleški bombnik napadel letališče v Nerabu pri Aleppu. Francoski lovec, ki se je takoj dvignili, je sestrelil napadalno letalo. Posadka je biila ubita. Bejrut, 29. maja & Angleška letala so včeraj napadla in bombardirala Deir Zor in Palmiro Rajak v Siriji. Pariz, 29. maja ir. Angleška podmornica je 550 km zapadno od francoske obale potopila francoski parnik »Notre Dame du Chatelles«, ki je bil brez orožja ter na poti po tovor rib. Izmed 37 članov posadke se jih je samo 5 rešilo. Brodolomci so bili v nekem malem čolnu več dni brez hrane in vode na odprtem morju, preden jih je rešila neka druga francoska ladja. Vichy, 29. maja. d. Kakor javlja agencija OFI, je bila izjava zastopnika angleške vlade v spodnji zbornici, češ. da smatra Anglija odslej Sirijo in Libanon kot vojno področje, zasedeno po sovražniku, sprejeta z začudenjem. V merodajnih francoskih krogih poudarjajo, da nista Siriia in Libanon zasedena po nobeni tuji vojski. Vojna na morju v razmahu Omajana angleška premoč na morju Berlin, 29. maja. s. Poslednja italijanska in nemška vojna poročila so dala mnogo gradiva nemškemu tisku, ki v svojih uvodnikih in drugih člankih opozarjajo na ogromno škodo, ki so jo osne sile prizadejale angleški trgovinski in vojni mornarici. Ritem potapljanja sovražnih ladij je že tak, da nobena sila ni več sposobna preprečiti propasti pomorske premoči Anglije. Angleška vojna mornarica se krči kar pred očmi, tako da niti zdaleka ni več sposobna ščititi dovoza vojnih sil in potrebščin na posamezna bojišča. Listi opozarjajo z zvezi s tem na zadnje Churchillove izjave. Pri tem pripominjajo, da se ni izneveril svoji stari taktiki in je tudi tokrat zamolčal pretežni del izgub ter priznal le minimalne podatke o njih, da bi dal svojim izjavam vsaj videz verjetnosti. Tako je izmed 11 potopljenih križark priznal le dve. »Volkischer Beobachter« in drugi dnevniki komentirajo tudi potopitev bojne ladje »Bismarck« in odločitev njenega poveljnika, da se bori do zadnje granate. »Bismarck« je dokazala, da je mogoče prodreti tudi v islandske vode, ki so se doslej smatrale za nedosegljive. Nov spopad pri Islandu Berlin, 29. maja. s. Nemška vojna letala so včeraj zapadno od severnega Islanda napadla sovražno vojno brodovje. En rušilec je bil potopljen in neka križarka tako hudo zadeta od težke bombe, da je bila skoraj imobilizirana. Nad Severnim morjem so nemški lovci sestrelili letalo tipa Bristol-Blenheim. Na lovu za križarko „Prinz Eugen" New York, 29. maja d. O lovu britanskega brodovja za nemško križarko ^Prinzem Eugenom«, ki je spremljala oklopno križarko »Bismarck« na njeni poslednji poti, poroča Associated Press iz Londona: Brodovje, ki je zasledovalo omenjeni nemški vojni ladji, je bik« sestavljeno iz najmanj 50 do 100 ladij. Razen tega je imelo na razpolago neštete roje letal. »Prinz Eugen« je po mnenju britanskih mornariških krogov zbežal v Bergen. Zato so an-gleži poslali proti norveški obalij veliko izvidnico nizko letečih letal. Lova na »Prinza Eugena« se udeležujeta poleg velikih britanskih vojnih ladij tudi matična ladja za letala »Ark Royal« in »Viktoricus«, vsaka % najmanj 14 letali. Iz tega poročila je razvidno, da je »Viktorious« že uvrščena * službo. Rešene žrtve bitke z „Bismarckom" New York, 29. maja. Po tukajšnjih informacijah je ameriška stražna ladja »General Green« rešila nekaj članov posadke angleškega tovarnega parnika »Marconi«, k| je bil potopljen južno od grenlandske obale. Kakor se je zvedelo, je »Marconi« ena izmed 8 ladij, ki jih je potopila nemška oklopnica »Bismarck«. New York 29. maja. ir. Semkaj je prispelo 38 članov posadke angleškega parnika »Ela de Renago«. ki ie bil potopljen na Atlantiku. Posadko je rešil brazilski parnik »Buarche«. Potopljene angleške podmornice Berlin, 29. maja., d. Angleška admirali teta je objavila danes izgubo svoje podmornice »Esk«, ki jo že tako dolgo pogrešajo. da jo je treba smatrati kot izgubljeno. Dejansko je s tem admiraliteta priznala samo del izgub, ki jih je utrpelo angleško brodovje podmornic v zadnjem času. Samo v maju so nemške pomorske sile potopile že tri angleške podmornice. Prva ie bila uničena dne 9. t. m. pri Malti, druga dne 19. t. m. v bližini angleške obale, tretja pa med 21. in 24. pri Kreti. Poškodovane angleške ladje v Gibraltarju Madrid, 26. maja. s. Snoči so prispele v gibraltarsko luko štiri hudo poškodovane angleške vojne ladje, neka matična ladja za letala, neka križarka in dva rušilca, ki so bile napadene od osnih letalskih sil na vzhodnem Sredozemskem morju. Na kopno so prenesli prav veliko število ranjencev. Nekaj angleških mornarjev je izjavilo, da je bilo pri letalskih napadih ubitih mnogo njihovih tovarišev in da je zračni pritisk prodirajočih bomb vrgel nekaj mornarjev tudi v morje. Mornarji so tudi z občudovanjem govorili o nemških padalcih, ki sa se z velikim pogumom spuščali na Kreto. Nad Sudo je bilo nekaj časa nebo kar zatemnjeno od padalcev. Angleške izgube na Kreti v prvih dveh dneh borbe za otok cenijo na 4.200 ljudi. Kritičen položaj Anglije na Atlantiku Pesimistična sodba v spodnji zbornici Stockholm, 29. maja. d. V svojih poročilih o debatah v britanski poslanski zbornici podčrtavajo tukajšnji listi z velikim poudarkom zlasti govor nekega poslanca, ki je hotel zbornico prepričati, da se s potopitvijo »Bismarcka« in z Rooseveltovim govorom kritični položaj Anglije na Atlantiku nikakor ni spremenil na bolje. Govornik je poudarjal, da Angleži ne smejo pozabiti, da Nemčija lahko zgradi še mnogo ladij. Prav pred izbruhom te vojne so uradno obvestili angleško javnost, da grade ladjedelnice evropske celine milijone ton ladij za Nemčijo. Zato je treba z vso silo napadati prav te ladjedelnice, kar velja tudi za nizozemske ladjedelnice in one na Vzhodnem morju. Položaj Velike Britanije je zelo resen. Ako hočemo še dalje živeti, je dejal govornik, moramo na Atlantiku doseči popolno zmago. Jasno je, da so samo bedaki še lahko brezskrbni spričo velikanskih izgub angleške trgovinske mornarice v tej vojni, številke govore bridko in grenko resnico ter napovedujejo, da je Angliji namenjen še trd boj. Čeprav prihaja neka pomoč iz Amerike, je treba imeti pred očmi, da bo Anglija še mnogo mesecev navezana izključno sama nase. Zedinjene države grade za Anglijo samo 60 ladij, ki pa bodo gotove šele junija meseca prihodnje leto. Ako se Angliji ne posreči ohraniti si dovolj ladijskega prostora, dokler bi začela prihajati znatna pomoč iz Amerike, bo pretil državi pogin. Britansko pomorsko in prometno ministrstvo nosita polno odgovornost za ta položaj. Zato mora to ministrstvo brezpogojno skrbeti za to, da potapljanje britanskih ladij v dosedanjem obsegu popolnoma preneha. Poslanec je naposled zahteval, naj bodo v bodoče angleški konvoji sestavljeni iz boljših ladij kakor doslej, da bodo dobave bolj varne pred letalskimi napadi. Občutno skrčenje uvoza v Anglijo Rim, 29. maja. s. »Financial Times« razpravlja o nemški protiblokadi ter njenem učinkovanju na uvoz v Anglijo. List prihaja do zaključka, da se je uvoz močno skrčil, tako, da so angleški finančni krogi zaradi tega že hudo v skrbeh. Državni dohodki so zaradi tega pojava znašali v drugi polovici marca le 13.85 milijonov funtov. Se v prejšnjem tednu so znašali skoraj 31 milijonov. Tako veliko zmanjšanje dohodkov je pripisovati predvsem zmanjšanju dohodkov od carin in davka na potrošnjo. Aprovizacija Anglije se poslabšuje Rim, 29. maja ir. Angleški minister za prehrano lord Woolton je izjavil snoči v zgornji zbornici, da aprovizacija v Angliji ne zadostuje več za potrebe prebival&tva. V nekaj tednih namerava \4ada. uvesti naj- strožjo kontrolo prodaje mleka, jajc in rib. Ves angleški narod se m rra zavedati, da se nahaja v nadvse resni borbi za svej obstanek. Stockholm 29. maja d. Po poročilih švedskih ustov ae pripravlja britansko ministrstvo za prebrano, da bo poostrilo odredbe glede razdelitve živil. Prehrambeni minister lord Wooiton bo izdal v kratkem seznam na novo racioniranih živil ter bodo med slednja spadala tudi jajca. Včeraj je b javil minister v zbornici lordov, da je ta ukrep mišljen samo kot poizkus. Redni tedenski obrok se ne bo uvedel :n minister bo ukrenil vse potrebno, da bi vzdržal prehrano vsaj na sedanji višini, bržkone pa bo- dodelitev živil še povečal. Poseben pravilnik bo urejal prehrano za otroke in za bolnike* Minister je prepričan, da ne bo trsba kruha rac.onirati, glede mleka pa je mišljenja, da sa bo to v bodeče pokazalo, ali je potrebna stroga razdelitev. Predlagal ;'e zbornici, da bi se razširil seznam živil, ki jih je treba vzeti pod nadzorstvo, zlasti pa Fogllo dl Disposizioni« n. 118 reca: Le attivita degli organizzati della G.LL. nel periodo 15 giugno—31 agosto dovran-no essere limitate alla partecipazione dei giovani ai campi e corsi nazionali e fede-rali; dovranno pertanto essere sospese, in tale periodo, le adunate settimanali. List ruzione premilitare sara sospesa soltanto dal 1» al 31 luglio. A cura della G.I.L. sono stati istituiti ad oggi 6.022 doposcuola frequentati giornalmente da 416.087 organizzati, 462 ri-trovi giovanili diurni frequentati giornal-mente da 42.510 organizzati, 18 ritrovi giovanili permanenti frequentati da 1570 organizzati, 134 ritrovi per giovani operaie frequentati giornalmente da 7.012 organiz-zate, 91 ritrovi per studentesse frequen-tati giornalmente da 3286 organizzate, 134 ritrovi per študenti frequentati giornalmente da 9377 organizzati. Presso i ritrovi giovanili permanenti e diurni funzionano centri di preparazione sil lavoro con attivita artigiana, industriale, agricola. Presso i Comandi G.I.L., ln aggiunta alle normali attivita domestlche organizzate neH'ambito del settore femminile, sono in funzione 2099 corsi di economia domestica, di buon governo della časa, di taglio e di cucito inaugurati all'inizio dell'anno XIX. I corsi, cui č stato conferito un carattere eminentemente pratico, hanno la durata di sei mesi. La frequenza media complessiva al 1° corso e stata di 66.269 organizzate. H Comando generale della G.I.L ha in-detto un concorso fotografico a premio fra le organizzate. Nel settembre XIX le vin-citrici delle eliminatorie saranno convocate a Roma per frequentare un corso di per- fezionamento. Nei giorni 21 e 22 maggio avra luogo il concorso finale per 1'asse-gnazione del Trofeo del Bersagliere per l'anno XIX. II Segretario del P.N.F. ha proceduto alle nomine seguenti: Gagliano Gaetano, vice comandante federale della G.LL di Caltanissetta, Piantanida Luigi, vice comandante federale della G.I.L. di Berga-mo e Lotti Rafaello, vice comandante federale della G.I.L di Lucca. £ stata concessa sul campo la medaglia d'oro al v. m. al sottotenente Fiorini Al-do di Ancona, vicecomandante G.I.L. di Fascio, caduto eroicamente sul fronte gre-co. II nuovo codice della navigazione Roma, 29 maggio. s. La Gazzetta Ufficiale ha pubblicato il testo legislativo del nuovo codice della navigazione che andr& m vigore il 21 aprile 1942. II codice k stato preparato ed elaborato da un comitato giuridico presieduto dal Ministro guarda-sigilli con l'attiva partecipazione e colla-borazione dei Ministri delle comunicazio-ni e dell'aeronautica di eminenti giuristi nel campo del diritto marittimo ed aereo, non-che dei rappresentanti degli organi tecnici corporativi e sindacali. Esso ž stato quin-di sottoposto all'esame della commlssione delle assemblee legislative. H codice con-sta di 1291 articoli e disciplina compiuta-mente la navigazione marittima, interna ed aerea, cosi negli aspetti di diritto pub-blico come in quelli di diritto privato. Odmev Rooseveltovih izjav Washmgton, 29. maja. d. Agencija -»Uni-ted Press« javlja v zvezi z zadnjim govorom predsednika Rooseve'ta. da je ta govor pustil mnogo vprašanj odprtih, tako glede Anglije ter drugih vojujoč;h se demokracij kakor glede Amerike same. Jasno je samo to, da se Zedinjene države poslej lahko ■vsak čas vmešajo v svetovni spopad, kajti predsednik Roosevelt smatra, da je zapad-na poluta stalno ogrožena. Roosevelt je Nemcem napovedal, da se bo Amerika v resnici udeležila boja, toda Angležem ni povedal časa, kdaj se bo to zgodilo. Tudi ni iz govora razvdno, v kateri smeri se ho5k:h mestih podali še nobenega službenega komentarja k Roosevel-tovemu govoru, češ da govora še niso proučili. Neslužbeno pa izražajo v angleških krogih razočaranje nad govorom, ter omenjajo zlasti, da Roosevelt ni točno povedal, na kakšen način namerava pomagat« Angliji. , Neu' Y'ork, 29. maja d. Kako* javlja Associated Press, bo ameriškega poslanika Wi-nanta na pori v VVashington spremljal tudi gospodarski svetovalec Zedinjenih držav v Londonu. Cohen. Poudarjajo, da se je odločil NVinant za potovanje v Washing-ton, čim je zvedel za potopitev cklopnice »Hood«. Angleške izgube je mogoče samo delno nadomestiti Berlin, 29. maja s. O Rooseveltovem govo ru izjavljajo v pristojnih krogih, da vsebino proučujejo, zarad; česar še ne morejo zavzeti končnega stališča. Prvi vtisi političnih opazovalcev so bili, da Roosevelt v bistvu ni povedal nič novega Govoril je o starih stvareh ter ponavljal, kar so v zadnjih dneh izjavili njegovi sodelavci in nekateri komentatorji, vendar pa je moral priznati, da je mogoče izgube angleškega trgovskega brodovja nadomeščati samo delno. To je moral priznati, ker je hotel opozoriti na nujnost, da spremljajo ameriške vojne ladje konvoje z vojnimi potrebščinami, k; so namenjeni v Anglijo in ne na dno morja. Z zanimanjem so nemški krogi sprejeli na znanje k&mdopisnika Reuterja v \Vashingtonu, ki je omenil, da bo Rooseveltov govor mnoge razočaral, zlasti pa tiste, ki so pričakovali naglih odločitev. »Deutsche diplomatisch-politische Korre-spondenz« piše, da predstavlja Rooseveltov govor novo potrdilo za pomoč, ki jo hoče Roosevelt dati Angliji. V ostalem ne vsebuje Rooseveltov govor ničesar novega. Edino bi utegnilo interesiratd južno-ameri-ške države, kar je povedal Roosevelt o sv<> bodi morij. Južno-ameriške države namreč dejansko vedno bolj trpe pod imperializmom Zedinjenih držav. Nelahka propaganda za vojno razpoloženje Berlin, 29. maja d. K Rooseveltovema_ govoru pripominjajo v merodajnih nemških krogih, da je bilo Nemčiji že dolgo znano, da bodo Roosevellt in njegovi svetovalci storili vse, kar je v človeških močeh, da dvignejo vojno razpoloženje v Zedinjenih dTŽavah na višek. To delo pa vsekakor ni lahko in bo treba še mnogo propagande, preden se bo posrečilo prepričati Američane, da je vojna proti narodnemu socializmu res potrebna. V zvezi s tem pripominjajo na merodajnih mestih v Wilhelmstras6e, da so argumenti, ki se jih je poslužil Roosevelt v svojem govoru, zelo slab.. Roosevelt n. pr. zopet trdi, da stremi narodni socializem po svetovnem gospostvu Glede na to je treba poudariti, da je Nemčija s svoje strani storila vse, da bi ohranila mjr. Nemčija hoče zase same pravico do življenja. Vsemu svetu je znano, da je že po vojaških operacijah na Poljskem ter potem zopet po zmagi na zapadu ponudil Hitler Angliji časten mir. Hitler torej pri tem nikakor ni mogel imeti osvajalnih namenov. Če Roosevelt govori o nemškem stremljenju po gospostvu nad Evropo, je to zopet neresnično, kajti Nemčija hoče vzpostaviti v Evropi le nov pravičen red Trditev, da stremi Nemčija po gospostvu nad vsem svetom, pa je tako fantastična, da bi morala izzvati samo smeh, če ne bi lahko imela resnih posledic in sicer predvsem za Zedinjene države. Roosevelt je v svojem govoru načel tudi najresnejša vprašanja vojaške narave, ki se tičejo Zedinjenih držav. Pri tem pa bi bila prva dolžnost ameriške vlade, da poskrbi za prehrano onih 45 milijonov državljanov Zedinjenih držav, ki nimajo dovolj hrane. Višek je dosegel Roosevelt v svojem govoru s trditvijo, da Nemčija ograža Američane v njihovem čaščenju Boga. V tem primeru je treba Rooseveltu odgovoriti z besedami sv. pisma: »Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan«. Dvomljiva nevtralnost Tokio, 29. maja s. List »Japan Times and Arvertise« je objavil uvodnik z naslovom »Na poti v vojno«, v katerem komentira Rooseveltov govor in poudarja, da v govoru ni sledu o kaki nevtralnosti. List pripominja, da Američani ne bodo mogli več kritizirati svoje vlade v svoji državi, temveč se bodo morali prilagodit' ter prispevati z vsemi močmi za vojno proizvodnjo, ki je sedaj še nekoliko prikrita m ki jo prikazujejo kot samoobrambne ukrepe. List opozarja na čisto agresiven značaj govora ameriškega predsednika, pripominjajoč, da bo za vse odgovoren predsednik Roosevelt, če Amerika ne bo priznala blokade Anglije s strani sil osi ali če bo postopala, kakor da o blokadi nič ne ve ter bo pošiljala arno-riške Hadje v Anglijo. Članek se zaključuje z izjavo, da je bila zadnja sled o nevtralnosti z Rooseveltovim govorom odstranjena in sicer ne po želji ljudstva kakor je izraženo v ameriškem zakonu o nevtralnosti, temveč z zadržanjem m besedami predsednika. „ , ... Tokio, 29. maja. (Domei.) Na današnji konferenci s predstavniki japonskega tiska so vprašali zunanjega ministra Matsuoko, kaj bi imel pripomniti k govoru ameriSke-ga predsednika Roosevelta. Matsuoka se je vprašanju izognil, češ, da ne mara komentirati Rooseveltovega »pomenka ob peči« in da tudi ne uvidi nikake potrebe spuščati se v razpravljanje o izvajanjih predsednika Zedinjenih držav. Nemško imetje v Ameriki še ne bo zaplenjeno Washington, 29. maja s. Na snoenjem sestanku z novinarji je državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull izjavil, da zaenkrat še niso v načrtu ukrepi o_ zaplembi nemškega imetja v Zedinjenih državah. Taki ukrepi bi se lahko pod vzel i na podlagi proglasitve stanja obče narodne potTebe. Halif ax pri Rooseveltu Washington, 29. maja. ir. Angleški veleposlanik Halifax in angleški gospodarski strokovnjak Keynes sta snoči dve uri in pol konferirala s predsednikom Roose-veltom o vprašanjih oboroževanja in gospodarskih vprašanjih. Pozneje ie lord Halif ax izjavit da je s potekom razgovora zadovoljen. Hahfax je omenil, da Se Rooseveltu čestital k njegovemu zadnjemu govora Predsednik Roosevelt bo odpotoval jutri na svoje posestvo v Hydepark, kjer bo ostal preko binkoštnih praznikov. Neutemeljena Rooseveltova bojazen Sofija, 29. maja d. Govor ameriškega predsednika Rocsevelta so bolgarski listi objavili šele v svojih večernih izdajah. V splošnem pravi tisk, da Roosevelt ni povedal prav nič novega, ako pa čaka na nemški napad, pravi poročevalec sofijskega radia, potem je stvar popolnoma v redu, kajti Nemčija gotovo mma nikakih napadalnih namenov proti Ameriki. Bojazen Roosevelta je tedaj popolnoma neutemeljena. Vojaški posveti v Tokiju Tokio, 29. maja. s. Predsednik japonske vlade je sklical za dopoldne na posvet vse ministre in visoke vojaške dostojanstvenike. Konferenca se je bavila s političnim položajem, ki je nastal po govoru predsednika Roosevelta. Seja je bila prekinjena opoldne, kasneje pa so se člani vlade in predstavniki vojske ter mornarice zopet sešli in so se posvetovali več ur. Tokio, 29. maja. s. Gospodarska pogajanja med Japonsko in Nizozemsko Indijo so dospela končnoveljavno na mrtvo točko. Cd japonske strani poročajo, da ni prav nikakršne možnosti za izpremembo tega položaja, ker so odgovorne nizozemske oblast: popolnoma podrejene Angliji in Zedinjenim državam in ne kažejo prav nikakršne iskrene želje za dosego pravičnega sporazuma. Kralj Boris odpotoval v inozemstvo Sofija, 29. maja s. Kralj Boris je odpotoval v tujino. Obiskal bo svojega očeta, ki bo imel te dnd god. Novi pomorski zakonik Rim, 29. maja. s. »Gazzetta Ufficiale« je objavila novi pomorski zakon, ki se bo uveljavil 21. aprila leta 1942. Zakonik je pripravil poseben odbor stranke pod vodstvom pravosodnega ministra ob sodelovanju prometnega in letalskega ministra, strokovnjakov za pomorsko in letalsko pravo in zastopnikov korporacijskih in sindikalnih organizacij. Zakonik je bil tudi že v razpravi zakonodajnih odborov obeh zbornic. Zakonik šteje 1291 členov in do popolnosti ureja pomorsko ln obalno plovbo ter letalski promet. Zakonik obsega vse javnopravne in civilnopravne določbe, ki se nanašajo na to področje. Gospodarstvo Teritorijalne pridobitve Madžarske Madžarska je imela srečo, da ni bila obvarovana samo pred vojno, temveč so ji bila od oktobra 1939 priključena obsežna področja, ki so do svetovne vojne pripadala madžarski kroni. Tudi vojne dogodke v aprilu je Madžarska uspešno izkoristila. Zasedla je Prekmurje in Medjimurje ter pretežni del Vojvodine. V Vojvodini je v celoti zasedla Bačko in Baranjo, deloma pa tudi Bana t, ki bo po madžarskem zatrjevanju v celoti pripadel Madžarski. Z zasedbo Prekmurja in Medjimurja je Madžarska pridobila ozemlje, ki obsega 1725 kv. km in ima 194.000 prebivalcev (po ljudskem štetju 1931); od tega odpade na Prekmurje, to sta sreza Murska Sobota in Dolnja Lendava, 950 kv. km in 91.300 prebivalcev, na Medjimurje s srezi Čakovac in Prelog pa 775 kv km in 103.000 prebivalci Vojvodina, ki naj pripada, kakor rečeno, v celoti Madžarski, obsega 19.702 kv. km in ima 1,520.000 prebivalcev; od tega odpade na Bačko in Baranjo 9922 kv. km in 869.000 prebivalcev, na Banat pa 9780 kv. km in 651.000 prebivalcev. S priključitvijo Medjimurja in Prekmur-ja ter celotne Vojvodine bi se Madžarska ponovno povečala za 21.400 kv. km in bi pricV>bila v celoti 1,714.000 prebivalcev. Od oktobra 1938, ko je bil po dunajski razsodbi Madžarski priključen južni del Slovaške in Karpatske Ukrajine, je Madžarska doslej pridobila naslednja področja: oktober 1938: južni del Slovaške in Karp. Ukrajine m are 1930: zasedba Karp. Ukrajine april 1939: od Slovaške odstopljen pas ob meji Karpatske Ukrajine september 1940: severni del Transilvanije april 1941: zasedba Prekmurja in Medjimurja Bačka, Baranja in Banat kv. km 11.830 prebiv. 1,027.000 11,090 552.000 1.000 40.000 44.000 2,750.000 1.725 19.700 194.000 1.520.000 Madžarska v L 1938 skupaj 89.345 6,083.000 " do 93.073 8,688.000 skupaj 182.418 14,771.000 Če bodo obveljale madžarske napovedi, da bo dobila priključeno tudi ozemlje Banata, tedaj bo Madžarska v novih mejah po teritoriju skoro še enkrat večja kakor je bila pred oktobrom 1938, med tem ko se bo njeno prebivalstvo povečalo v primeri z letom 1938 za 70%. Tako povečana Madžarska bi namreč obsegala •Karlova« ^v ATS K A oBanjaloka E. L A. R. Radio Lubiana Parliamo lltaliano Schema della V. lezione che verra tenu-ta dal prof. dott, Stanko Leben venerdi, 30 maggio 1941-XIX, ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki bodo sledili pouku italijanščine po radiu. Zato je to besedilo porabno samo za učence italijanščine po radiu. Italijanske lekcije so na sporedu ob sredah, petkih in nedeljah, vselej ob 19. zvečer. LEZIONE QUINTA Preposizioni articolate da: il quaderno dal quaderno i quaderni dai quaderni In: il quaderno nel quaderno i quaderni nei quaderni su: il quaderno sul quaderno i quaderni sui quaderni con: il quaderno eol quaderno i quaderni con i quaderni coi quaderni stivale dalio stivale gli stivali dagli stivali lo stivale nello stivale gli stivali negli stivali lo stivale sullo stivale gli stivali sugli stivali lo stivale con lo stivale collo stivale gli stivali con gli stivali cogli stivali 1'albero dairalbero gli alberi dagli alberi 1'albero neiralbero gli alberi negli alberi 1'albero sulTalbero gli alberi sugll alberi 1'albero con 1'albero ooll'albero gli alberi con gli alberi cogli alberi la zia dalla zia le zie dalle zie la bottiglia nella bottiglia le bottiglie nelle bottiglie la bottiglia sulla bottiglia le bottiglie sulle bottiglie la bottiglia con la bottiglia eolla bottiglia le bottiglie con le bottiglie eolle bottiglie Chi e quella bella ragazza dai capeili biondi? fi mia cugina. — Nella bocca ab-biamo una lingua e molti denti. — Sulla tavola ci sono tre ciliege. — L'ho sulla punta della lingua. — Sul divano ci sono molti cuscini. — Nel giardino zoologico c'ž anche un recinto delle scimmie. Le strade nel centro della cittH sono molto animate. — Al corso e nel viale Uniber-to L c'6 una folla enorme. — Nei quar-tieri popolari delle grandi citta c'6 niolta miseria. — Nel mezzo del parco dello sta-bilimento balneare c'6 il chiosco della mu-sica con l'orchestra dello stabilimento. — Che cosa c'e sugli alberi?. Ci sono uccelli. — Avete qualche cosa nella mano? Non ci ho nulla. — Siete un dizionario vi-vente. ESERCIZI 1) Traducete: otroku, revežem (il pove-ro), vrh gore, z mečem (la spada), v samoti (la solitudine), z zvezd (la stella), pajkom (il ragno), v naslednjih vajah (l'esercizio seguente), na mizi (la tavola), na strehi (H tetto), na ulici (la via). 2) Aggiungere a ciascuno dei nomi un aggettivo conveniente di seconda classe: noti zia, lettera, libro, diseorso, riposo, lingua, comgito. preko 182.000 km* in bi po svojem pod-r ročju dosegla tri četrtine Velike Brita-* nije Prebivalcev pa bi imela, če upoštevamo prirastek od leta 1939, preko 15 milijonov. Z zasedbo Bačke in Baranje ter Prekmurja in Medjimurja je Madžarska pridobila najbolj žitorodne predele bivše Jugoslavije, medtem ko je leta 1939 in 1940 z zasedbo Karpatske Ukrajine in severnega dela Transilvanije pridobila predvsem ozemlje z obsežnimi gozdovi in rudnim bogastvom. Gospodarske vesti = Trgovinska pogajanja med Italijo in Hrvatsko. Iz Zagreba poročajo, da se bodo v prihodnjih dneh pričela trgovinska pogajanja med Italijo in Hrvatsko. Hrvatska delegacija za ta pogajanja je že določena ter pripravlja gradivo, na podlagi katerega bo mogoče urediti nove trgovinske odnošaje z veliko in prijateljsko državo. — Po vesteh iz Milana se mudi v Zagrebu predsednik italijanske industrijske zbornice grof Volpi. Imel je že razgovore z vodjo hrvatske države poglavnikom Paveličem o vzpostavitvi trgovinskega in klirinškega prometa. Tem razgovorom so prisostvovali tudi hrvatski maršal Kvater-nik in hrvatski trgovinski minister s številnimi hrvatskimi gospodarskimi eksperti. Trgovinski promet med Italijo in Hrvatsko bo tudi v bodoče urejen tako, da bo Hrvatska uvažala iz Italije predvsem tekstilno blago, izvažala pa bo v Italijo predvsem kmetijske proizvode. — Uporaba slovenskega jezika pri brvio-javkah. Provincialna direkcija za pot te, telegraf in telefon v Ljubljani je izdala naslednjo okrožnico na vse pošte: 1) dovoljena je uporaba slovenskega jezika za privatne brzojavke, ki se izmenjajo med Ljubljansko pokrajino in kraljevino Italijo in ozemljem bivše Jugoslavije, zasedenim Po italijanski vojski. 2) Dovoljena je tudi uporaba slovenskega in albanskega jezika za državne in privatne brzojavke. izmenjane med Ljubljansko pokrajino in Hrvatsko. 3) Dovoljena je uporaba albanskega in črnogorskega jezika za privatne brzojavke, izmenjane med Ljubljansko pokrajino, Albanijo. Črno goro in ozemljem bivše Jugoslavije, zasedenim po italijanski vojski. 4) Pristojbine so naslednje: a) za Hrvatsko iste kot so bile v veljavi med Italijo in bivšo Jugoslavijo; b) za Črno goro iste kot za notranji nromet bivše Jugoslavije; c) za Albanijo iste kot so določene po mednarodni brzojavni tarifi za Albanijo. 5) Za privatne brzojavke, izmenjane med Ljubljansko pokrajino. Kraljevino Italijo, ozemljem bivše Jugoslavije, zasedenim po italijanski vojski in Hrvatsko nista dovoljena uporaba tajnega sloga in promet s plačanim odgovorom. 6) Brzojavke se bodo sprejemale na odgovornost pošiljatelja in se bodo po možnosti odpravljale, v kolikor bodo zveze na razpolago. = Važna naloga varuhov in skrbnikov. Po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 17. maja 1941 o prijavni obveznosti za terjatve in dolgove ter državne in zasebne vrednostne papirje, glaseče se na dinarje, morajo vse javne ustanove in zasebniki, ki so pristojni ali stalno bivajo v Ljubljanski pokrajini, prijaviti pri Hranilnici dravske banovine vse terjatve in dolgove proti javnim ustanovam ali zasebnikom, ki imajo ali so imele pred 12. aprilom 1941 svoj sedež ali stalno bivališče na ozemlju bivše jugoslovanske države zunaj Ljubljanske pokrajine ali v drugih državah izvzemši Italijo. Ta prijavna dolžnost zadeva torej terjatve in obveznosti vsake vrste, vknji-žene ali nevknjižene, tako tudi terjatve varovancev in skrbljencev, n. pr. na preživninah, pologih pri hranilnicah, dednih deležih itd. — Te terjatve so dolžni prijaviti varuhi oziroma skrbniki upravičenih varovancev sami, in sicer na način, predpisan v navedeni naredbi. Zato je njihova dolžnost, da prijavo nemudoma izvršijo, in sicer za terjatve in dolgove do 31. maja, za vrednostne papirje pa do 7. junija. = Vojaška uprava v Srbiji. Kakor poroča dunajski »Siidost Echo« je uprava v zasedeni Srbiji urejena tako, da je nemškemu vojaškemu poveljniku v Srbiji letalskemu generalu Forsterju neposredno podrejen generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji, in sicer v osebi bivšega nemškega generalnega konzula v Beogradu Neuhausena. Za štefa štaba pri generalnem pooblaščencu za gospodarstvo je bil imenovan dr. Bergemann, vodja trgovinsko-političnega oddelka v državnem gospodarskem ministrstvu v Berlinu. Dr. Bergemann je ponovno vodil nemško delegacijo pri trgovinskih pogajanjih z bivšo Jugoslavijo. Prav tako je član vojaške uprave ravnatelj Reichs-banke Songen, ki je imel že prej s posebnim ozirom na Jugoslavijo važno misijo v okviru nemškega štiriletnega načrta, nadalje vodja deviznega oddelka Reichsbanke na Dunaju dr. Wolff in referent dr. Gemiind. Posamezni resori v štabu generalnega pooblaščenca so deloma zasedeni s strokovnjaki vodstva štiriletnega načrta, deloma pa z vojaškimi strokovnjaki. V posameznih bivših ministrstvih so postavljeni iz vrst srbskih strokovnjakov komisarji. Tako vodi posle trgovinskega in kmetijskega ministrstva bivši ravnatelj beograjskega velesejma in docent na tehnični visoki šoli inž. Miloslav Vasiljevič, posle finančnega ministrstva Dušan Letica, bivši finančni minister v vladi dr. Stojadinoviča, v prometnem ministrstvu univ. prof. dr. Lazar Kostič, v gradbenem ministrstvu bivši državni tajnik inž. Stanislav Josifovič, in v ministrstvu za socialno politiko bivši državni tajnik dr. Stevan Ivanič. Vojaška uprava si je nadela najprej nalogo, ugotoviti zaloge blaga in. sestaviti načrt za razdelitev razpoložljivih količin, določiti cene in skrbeti za obnovo produkcije, v tej zvezi pa za oskrbo s surovinami in s premogom. = Bolgarska trgovinska bilanca. Bolgarski statistični urad objavlja podatke o zunanji trgovini v prvem četrtletju letošnjega leta, iz katerih je razvidno znatno povečanje obsega zunanje trgovine. Ker pa se je uvoz v znatno večji meri dvignil kakor izvoz, je postala trgovinska bilanca pasivna za 415 milijonov levov, medtem ko je bila lani v prvem četrtletju aktivna za 169 milijonov levov. Bolgarski uvoz se je povečal od lanskih 1050 na 1820 milijonov levov, izvoz pa od lanskih 1219 na 1405 milijonov levov. Po količini se je izvoz celo zmanjšal od lanskih 156.000 na 86.000 ton. medtem ko se je uvoz dvignil od 40.000 na 74.000 ton. V Slovenskih goricah cveto jablane Varujmo sadno drevje! Spet so ozeleneli stari stoletni hrasti. Skrivnostno šelestl njih svetlozeleno listje, na katerem brenče v prvem mraku številni hrošči trepetaje, sunkovito in neodločno, kakor da bi se zaradi nestalnosti v naravi ne upali razživeti popolnoma. Krive veje hrastov so se povesile k zemlji. Raze na razpokani skorji so se poglobile, razširile, kakor da bi jim včrtalo mogočno trpljenje v kožo nove brazde. Nenehno rada na to vejevje dež, nenehno majejo viharji ta stara, klafter globoko v zemljo zakoreninjena debla, ki čuvajo v svojih temnih krošnjah zgodovino stoletij. Koliko joka, koliko vzdihov in prošenj je Ze vihralo čez to vejevje! Tu pa tam je pogledala korenina izpod zemlje. Potemnela je, sonce jo je ožgalo, koža ji je razpokala in polagoma se suši. Takšno je pač to hrastje. Vajeno je zemlje, iz katere je izcimilo. Ce ga pre-vsadiš v drugo zemljo, če izluščiš korenino iz prsti, ki jo je obdajalo, pa ti drevo odmre, pogine. 2e hrešči v starih deblih, že stoka njih korenje, ali vetrovi se še ne poležejo, kakor da bi hoteli preizkusiti moč teh starih debel, ali pa kot bi jih hoteli utrditi ln usposobiti za še večje vihre. Vzbrstele so tudi bukve. Breza je nave-sila po svojih drobcenih vejah deviško nežno listje, ki zadrhti ob sleherni sapici, se zamaje nagajivo in poredno, potem se pa povesi k tlom sramežljivo, skoraj boječe, kakor deviške oči v prvi ljubavni minuti. Divji kostanj je odprl svoje žametno popje, trepetlika je zaživela, vrba je obarvala svoje veje, po vaseh so ozeleneli visoki jagnedi, lipa je zaprla svojo senčno krošnjo, razpočilo pa se je tudi mastno pe-stičje topola. Molčeče vasi so se zakrile v zelenje. Okrasile so se s cvetjem, ki se je navesilo po vejah drevja kljub viharjem in deževju, trdoživo, kljubovalno, kakor da bi mu ne bilo mar mrzlih vetrov, ki vihrajo čez hrame. Solze teko s tega cvetja. Drevje ne bo rodilo, ne bo dalo kmetu sadu, ker cvet ni oplojen, ali vendar je v tem rumenkastem. po mrzlih sapah in dežju zamorjenem cvetju nekaj veličastnega, trpeče vzvišenega, milega. Kakor pogled jalove žene, ki hrepeni z vsem bitjem po otroku, je to cvetje, ko posije nanj žarek sonca, ki se prikrade od časa do časa skozi oblake. Počasi kapljajo deževne kaplje s cvetja. Kaplja za kapljo drsi po rožnem cvetu, obvisi na nni, se zaiskri v sončnem žarku, nato pa uepetaje odpade. Kakor srebrne lučke se svetijo po hribih stolpi hramov božjih. Skoraj do polovice jih zakriva zelenje, cvetje. Kdo bi našteval imena vseh teh svetnikov in svetnic, ki označujejo posamezne kraje Slovenskih goric? Kot samostojna kraljestva so te fare. Hribčki z vinogradi, zidanice, viniča-rije, siromaki, pa obširne vasi s svojim prečudnim življenjem, prastarimi navadami, šegami, običaji so sestavni deli sleherne fare. Toliko samoniklega, nikomur drugemu lastnega izpolnjuje življenje teh ljudi, da se mora človek nehote pobaviti s tem. Ali čemu bi opisoval ljudi in njih življenje, ko pa je lepota Slovenskih goric tolikšna, da ti splava misel samo po sebi od človeka k tem gričem: milim, nežnim, san javim! Stopi z menoj samo po Pesniški dolini in razkažem ti čarobno lepe kraje, katerih ne boš nikoli pozabil! Pojdi z menoj peš! Ne ustraši se truda, bogato boš poplačan. Sicer pa moraš Itak peš, če potuješ iz Ptuja navzgor. Poštni voz, ki je pred časom vozil v Slovenske gorice, vozi tako počasi, če seveda še vozi, in po tako senčnih cestah, da bi se naveličal poti in bi ne videl mnogo. Da ti razkažem Slovenske gorice od zgoraj, te popeljem na hribček k Sv. Urbanu. mejnemu kamnu Slovenskih goric na jugozapadu. Sedi na sep pri gorici, zapri oči, nato jih pa polagoma odpiraj! — Sedi vendar, ne vstajaj od vzhičenja! Predstavim ti kraje, povem njih imena. — To tu proti vzhodu, ta zeleni pas, ki se vleče proti severu kot najmehkejša preproga. v katero so vtkale skrbne roke čudovito pestrost barv, je Pesniška dolina. Do kolen se vgreza noga v žametno mehko travo, če stopiš na travnik, oči ti oslepe od prečudnih barv, ki se mešajo med seboj: cvet s cvetom, vsak drugačen, prvi lepši od drugega. Struga Pesnice se vije po mnogih vijugah in zavojih v nedogled. Nežne vrbe rasto ob nji, jelše, trnine. V votlini stare vrbe ali v varnem objemu obrežnega ščavja gnezdi tu pa tam divja raca, v kroni jesenovca pa vrana. Površina vode odbija odse sončne žarke ter blesti ko tekoče srebro. Tam stoji mlin. Pljuska-je sekajo lopate mlinskih koles po vodi in sklepano kamenje hlasta po zrnju. Ropot j mlinov in pa klokot vode sta edina, ki mo-tita praznično tišino te prelepe doline. Po gričih na desni in levi se dvigajo cerkve, čepe kraj njih drobne želarije, razpraska-ne viničarije, gorice, sadovnjaki, gozdovi, njive, pašniki, med grički so se zrinile svetle vasice, majhne in velike, živahne pa tudi tihe. Cerkev na jugovzhodu, na levi strani Pesniške doline je Polenšak. Kakor svetilnik se ti zdi: ponosna, veličastna, vabljiva. Kot da ti njen stolp šepeta o skrivnostni lepoti za svojim hrbtom, se ti zdi. Ne moreš se ustavljati vabljivemu prigovarjanju, ampak mu moraš slediti v Slovenske gorice. In ko greš proti Sv. Tomažu, proti Svetinjam, Sv. Miklavžu in 9e dalje v Jeruzalemske gorice, se ti svetli stolp polen-ške cerkve še dolgo smehlja. To tu spodaj je Sv. Andraž. Ce stopiš k živi meji na pokopališču in pogledaš po dolnjem delu Pesniške doline, boš očaran. Toliko miline ti nudi ta del sveta, toliko lepote se ti nagrmadi pred oči, da onemlš. Haloze, Rogaška gora, Donačka gora, del Ptujskega polja leži pred teboj, in če se še zaokreneš nekoliko proti severu, ti tudi ne bo žal. Porečje Drvanje, ki se razgrne pred teboj, ti odkrije pogled v redko lepoto, dano ma-lokateremu kraju na zemlji. Višje gori je Sv. Anton. Ce si zakrknjen ln ti lepota ne gre naglo k srcu, boš tu razorožen. Tu ti ni treba iskati lepote po kapljicah. Z roko lahko sežeš po nji. V tihih gozdovih pod teboj je. V vabečih goricah Kapele jo najdeš, v sanjavih gričih na jugozapadu Radgone je je polno, iz teh vzcvetelih sadovnjakov diha, iz neštetih dolinic, prepredenih z jarki, lije. Tam daleč zadaj se smehlja svetla streha cerkve v Križevcih, za njo se ti dobrika bela Murska Sobota, Mursko polje se ti sanjavo smehlja, prekmurske ravni te pozdravljajo, in Mura, tmurna, rjavkasta te vabi. Tam sredi gozdov, višje nad Antonom, je Ncgova, desno od nje Sveti Trije Kralji, višje gori Sv. Ana, ta prelepi, kakor po sanjskem prividu sestavljeni kraj, kjer ni niti metra ozemlja, ki bi ne imel svoje mikavnosti. Nekoliko proti zapadu je Marija Snežna, tu spodaj pa Sv. Trojica in Sv. Lenart. Levi breg Pesniške doline nI tako pester. Ni posejan tako gosto z naselji ter obdarjen s tolikšno lepoto, je pa privlačen in mil, bogat gozdov in ljubek ko mati po porodu. Tu spodaj sredi trat ob gozdu je Sv. Bolfenk, tam nekoliko višje je Sv. Ru-pert, tu sta še soseda Slovenskih goric Sv. Barbara in Vurberg. Toda kaj bi ti še nadalje pravil o vsem tem, ko pa se z besedo ne da izraziti to, kar vidi oko. Notranjost Slovenskih goric spoznaj sam! Sam stopi globlje vanje in videl boš marsikaj, česar ti ne morem povedati. Idi! Videl in spoznal boš mirne vasi, dobre ljudi, dojel boš njih veliko ljubezen do zemlje, spoznal njih delo, običaje, stara izročila !n zadovoljen boš. Mirno, počasi ti bo povedala stara žena o dvajsetih pokolenjih svojega rodu, ki so se rodila tod sredi Slovenskih goric in jih niso nehala nikoli ljubiti. Pojdiva vsak svojo pot! Ti opazuj, kar hočeš, jaz bom pa posvetil svoje misli tem oskrunjenim, od dežja razblčanlm sadovnjakom, po katerih hodi kmet molče in s solzo v očeh. Ce priprem oči ter gledam miže cvetje jablan in kmeta, se mi zdita v svoji žalosti tako podobna. V eno samo bitje se zlijeta in gorje enega vidim v očeh drugega. Ignac Koprivec živila na] bodo zdrava in snažna! Kemični laboratorij mestnega tržnega urada neprestano preiskuje najraznovrstnejša živila Ljubljana. 29. maja Za zdrava živila v Ljubljani skrbi kemični laboratorij v mestnem tržnem uradu. kjer poseben za ta namen specializirani inženir kemije neprestano preiskuje najraznovrstnejša živila, v prvi vrsti pa seveda mleko ter moko in kruh. Od Nc-vega leta pa do srede maja je natanko pieiskal do 1000 vzorcev mleka! V čast našim mlekaricam Da moramo takoj ugotoviti. da je bilo 700 vzorcev mleka popolnoma zdravih in dosti snažnih. V hudih skušnjavah so bile pa mlekarice in mlekarne posebno zadnji teden aprila in pred veliko nočjo, torej v tistih nemirnih i-, razburljivih časih, ko se mlekarice niso upale v mesto, gospodinje so pa potrebovale največ mleka za potice. Časi so minuli in nobene nevarnosti ni več. zato pa pozabimo tudi na te skušnjave, ki so mlekarice in mlekarne zapeljevale h kr-ščevanju mleka. Pa se ie spet obrnilo, da brhke mlekarice ne smejo več v mesto, zato so pa skušnjave mlekaric iz naše pokrajine spet vsak dan večje, saj se ve?n-dar mleko lahko tako dobro proda in izr-kupi zanj prav čeden kupček denarja. Kakih 300 mlekaric in mlekarn se je torej vendar skušnjavam pustilo zapeljati ter so zato zaradi onesnaženega ali posnetega. večkrat celo za oboje in celo zaradi krščenega ter tudi zaradi krščenega in hkrati onesnaženega mleka morale plačati 80 din za preiskavo in preslišati hud ukor. Če prvič ni pomagalo, so pa namesto ukora dobile plačilni nalog ter ie bilo treba plačati do 200 din globe. Pa tudi med onimi 700 pohvaljenimi mlekaricami jih je bilo nad 100. ki so bile opominjane zaradi nesnage, zlasti pa tudi za ta ker ie natančni inženir v mleku našel premalo maščobe. Enako strogo ie na mestni laboratorij nreiskoval tudi druga živila ter analiziral blizu 300 vzorcev. Preiskati ie bilo treba mnogo marmelade, če ni morda slajena .<; saharinom, prav tako pa tudi mnogo konserv. ker je n. pr. borova kislina prepovedana za konserviranie živil. Kar se tiče marmelade in podobnih sladkih izdelkov. je že mnogo boljše, a tudi naše tovarne konserv se ne poslužujejo zdravju škodljivih kislin za konserviranje. Med vsemi 300 vzorci raznovrstnih živil ie bila namreč komaj devetina neprimernih. Prav vsak dan dopoldne in popoldne pa uslužbenci mestnega tržnega urada cregledujejo nekariie in prodajalne kruha ter neprestano nosijo vzorce v kemični laboratorij. Ugotovlieno ie. da so se neki naučili peči boljši kruh, čeprav ie pše-nična moka mešana s koruzno moko. Teži ni vedno pravilna in š«» več ie pritožb, da peki podmže kruh. kadar njih zaloga gre h kraju. Ta stvar ie pa sila nevarna, še bolj Da srdi in zato nai se peki ne spozabijo. da bi v teh časih na brezvesten način izkoriščali stisko. V mestnem tržnem uradu namreč ?edi sila strog gospod, ki ima čez glavo dela zaradi izkoriščeval- cev in verižnikov. Kljub temu ima pa vedno odprto uho. da ne presliši imena prav nobenega grešnika, saj mu jih ljudje hodijo pravit z vseh strani mesta. Mnogo pa morajo peki prestati tudi po krivem, ker ljudje ne dobe vedno enakega kruha. To bi bilo mogoče samo tedaj, če bi vsi peki vedno dobivali enako moko. Ker pa ie moka precej različna, zato tudi najboljši mojstri ne morejo peči vedno enakega kruha. Pilot Ivan Miklavc zm Se pred veliko nočjo — kmalu po pri-četku sovražnosti med Nemčijo in bivšo kraljevino Jugoslavijo — je v Ljubljano prispela vest, da je pri Celovcu padel tudi naš rojak, letalski poročnik v rezervi g. Ivan Miklavec, vodja ilustracijskega oddelka tvrdke »Jugobruna« v Kranju. V ponedeljek, drugi dan vojne med Nemčijo in Jugoslavijo, je bilo pri Celovcu sestreljeno jugoslovansko vojno letalo, v katerem je bil poleg pilota in strelca tudi g. Miklavec kot opazovalec. Družina mladega letalca je prejela napol uradno obvestilo s strani letalskega poveljstva, da je poročnik Ivan Miklavec padel. Te dni pa je po daljšem romanju prispelo v Ljubljano lastnoročno napisano obvestilo g. Ivana Miklavca, da se živ in zdrav nahaja v nekem iijetniškem taborišču v Nemčiji. Obvestilo je prispelo na navadni vojni dopisnici in je bilo napisano v srbohrvaščini, naslovljeno pa je bilo na tvrdko »Jugobruna« v Kranju. Mladi pilot je imel v resnici izredno srečo, da je ušel smrti. Ko je nemška protiletalska obramba pri Celovcu njegovo letalo sestrelila, je začelo goreti. Tik nato je zasilno pristalo na zemlji, a njegova spremljevalca sta bila mrtva, medtem ko je poročnik Miklavec sam ostal nepoškodovan. Kakor nam narekuje stara vera, smemo zdaj pač pričakovati, da se bo g. Ivan Miklavec lahko še dolgo veselil življenja in zdravja, njegov primer pa nam obenem priča, da mnogi izmed naših ljudi, ki so v času vojne zmede izgubili sled za svojimi najdražjimi, še zmerom lahko upajo na srečno svidenje. Obletnica portugalske revolucije Lizbona, 29. maja. s. Po vsej Portugalski so s posebnimi svečanostmi proglasih petnajsto obletnico narodne revolucije. Predsednik republike general Carmona je sprejel zastopnike vseh režimskih organizacij, ki so mu izrazili svojo vdanost in zvestobo. Listi so danes objavili dolga poročila o ljudskih manifestacijah in o delih režima. ^"Inserirajte^v^JuSu^M Iz italijanske zgodovine Italijanska prizadevanja v Imperiju Tisti dan. ko se je pričela abesinska vojna. je Mussolini govoril z balkona beneške palače v Rimu vsemu italijanskemu narodu. ki se je v impozantni državljanski mobilizaciji zbral na javnih trgih po Italiji. Takole je Mussolini začrtal vodilno misel italijanskega ravnanja: ^Gospodarskim sankcijam stavljamo nasproti svojo disciplino in požrtvovalnost. Na vsako vojaško sankcijo bomo odgovorili z vojaškimi ukrepi. Naj bo še enkrat najodločneje naglašeno — in v tem trenutku prevzamem za to sveto odgovornost nase — da bomo storili vse, kar si je le mogoče zamisliti, da ta vojna, ki je čisto kolonialnega značaja, ne bo postala evropska. Kaj takega naj vsebujejo samo želje tistih ljudi, ki bi radi videli v novi vojni maščevanje za porušene templje.« Preteče se je v ženevi dvignilo Društvo narodov proti italijanskemu pokretu. Italijanski narod pa se je enodušno postavil po robu vsem sankcionistom. 18. december 1935 je bil dan poročnega prstana, ko so italijanske žene z Kraljico Heleno na čelu darovale domovini svoje poročne prstane. Tu je bil najučinkovitejši skupni izraz odločne odpornosti italijanskega naroda. In ob taki volji se je razbila diplomatska delavnost v Društvu narodov. Kot takratni najožji sosedje Italije smo dobro spoznavali ne sami italijansko prizadevnost, marveč tudi požrtvovalnost in upravičene po- trebe naroda, ki je iskal v Abesiniji novo delovno področje. V vrsti podlistkov smo opisali razmere v Abesiniji. Slovenci, ki opisali razmere v Abesiniji. Slovenci ki smo bili po sankcijah najbolj prizadeti, smo složno spoznavali, da je politika Društva narodov do Italije zgrešena in krivična. Res se je kmalu pokazalo, da prehaja Italija naglo preko vseh ovir. S spretnim strateškim načrtom ln z dobro odganizacijo je Italija odločno rešila abe-sinsko vprašanje v svoj prid. Ko so se ne-guševe armade bolj ln bolj zmedle, so dne 5. maja 1936. tri italijanske kolone, ki so 25 in 26. aprila nastopile svoj pohod iz Desieja, zasedle prestolnico zmaganega abesinskega cesarstva, že 2. maja je bil neguš pobegnil in je bila Adis Abeba izročena plenilcem in razbojnikom. Italijanska vojska je začela s strogim nastopom izvajati red. Dne 9. maja 1936 sta sklenila Veliki fašistični svet in Ministrski svet, da se ustanovi imperij in da se razglasi italijanska oblast nad vso Abesinijo. Mussolini sam je želel narodu, ki se je z vojaškimi oddelki zbral na vseh trgih Italije, sporočiti odločitev, ki je strla vse kompromise in je bila nagrada zaupanju vsega naroda. Sank-•ionizem je postal brezmiseln. Po manj kakor dveh mescih so sankcije zbledele z obkroževalno politiko v. Sredozemlju vred. Bilo bi se lahko pričakovalo, da bo Društvo narodov prostodušno sprevidelo svojo -moto in začelo uvidevnejšo politiko nasproti Italiji. Toda ideološki predsodki so bili prehudi in je Društvo narodov preziralo ves dejanski stan. Italija je 18 mescev še vztrajala, potem pa je dne 11. decembra 1937 izstopila iz Društva narodov. Ni šlo za vprašanje priznanja imperija, saj so posamezne države rimski imperij itak kmalu priznale druga za drugo. Pričela se je ostra ločitev duhov, ki je kmalu pokazala vse usodnejše posledice, kakor so si jih zamišljali ali želeli v ženevi. Toda zdaj si rajši oglejmo, kako je začela Fašistična Italija urejati svoj imperij. Takoj po ustanovitvi imperija se je vlada lotila najbolj perečih vprašarj. Že v teku abesinske vojne in s postopno zasedbo posameznih pokrajin je bilo sužer*-stvo odpravljeno in se je začelo velikopotezno oskrbovanje domačih plemen. Cim je bila nad Abesinijo razglašena italijanska oblast, so začele uradovatl ambulance, storjeni so bili najpotrebnejši ukrepi, da se izboljša skrajno zanikrno zdravstveno in higiensko stanje, delovati so pričele različne pomožne organizacije. Italijani se niso dotaknili starih tradicij in verstva v Abesiniji. Pač pa so v prav kratkem času izvršili celo vrsto javnih del: graditi so začeli bolnišnice, vojašnice, šole, stanovanjske hiše, predvsem pa ceste in mostove. že 19. maja. torej ravno deset dni po razglasitvi imperija, je Mussolini sam sestavil načrt za gradnjo cest v Abesiniji Naj navedemo nekatere številke: samo v prvem polletju 1937 je bilo pri gradnji cest v imperiju 791.821 delovnih dni, pri jav- pred škodljivci in raznimi boleznimi. Sadje je že v navadnih in urejenih razmerah v prehrani človeštva važnega pomena, tolikanj bolj važno pa je v sedanjih razmerah, ko primanjkuje raznih življenjskih potrebščin. Od zgodnjega sadnega drevja žal tudi letos ne moremo pričakovati izdatnejšega sadu, ker se je zaradi neugodnega vremena in slabega izleta čebel, ki pospešujejo oploditev sadnega cvetja, mnogo manj cvetja oplodilo, kakor je bilo pričakovati. Pozno sadno drevje je ravno v tem času v najbujnejšem cvetju. Dasi tudi zdaj pogosto dežuje, je sem in tja vendar nekaj lepih dni in ob ugodnem vremenu tudi čebele pridno letajo od cveta do cveta ln pospešujejo oploditev, tako da smemo pričakovati dobre sadne letine. Ker že v boljših vremenskih razmerah, kakor jih imamo letos, radi napadejo sadno drevje razni škodljivci in bolezni, toliko bolj bo podvrženo sadno drevje tem nepri-likam letos ob razmerah, ki so za sadno drevje zelo neugodne. Mnogoteri so škodljivci in bolezni, ki napadajo sadno drevje na vseh delih, na koreninah, lubu, vejah, listju, cvetju in sadju. Mnogokrat uničijo škodljivci velik del sadnega pridelka, uničijo pa tudi drevje samo. Ce se hočemo škodljivcev ubraniti, jih moramo spoznati in pravočasno opaziti. Mnogo sadnih škodljivcev pokončajo koristni ptiči, zlasti ptice pevke, ki so sadjarju pri zatiranju mrčesa najboljše pomočnice. Zato bodi dolžnost vs?kega sadjarja, da ptice pevke podpira in jih privabi v svoj sadovnjak. Tudi vrabci so zlasti spomladi in poleti pridni pomaga čl in zatiralci mrčesa, vendar ni dobro pustiti, da bi se preveč razmnožili, ker bi v tem primeru pregnali druge bolj koristne ptice. Najnevarnejši škodljivci Med mnogimi sadnimi škodljivci je treba posebno pozornost obračati na naslednje: Krvava uš, ki je po naših krajih zelo razširjena na vejah, deblih in koreninah posameznih dreves. Videti jo je že od daleč po belih kosmičih, pod katerimi se skrivajo rdečkastorjave živalce, ki imajo na zadku tanko belo volno. Ako jih zmečkamo, se prikaže krvav sok, po katerem je dobila ime. Krvava uš se prišteva med najhujše škodljivce, ker se z veliko naglico množi. — Zatiramo jo s čiščenjem sadnega drevja od mahu in lišajev in z rednim gnojenjem. Uspešno jo zatiramo tudi s škropljenjem napadenih dreves z 8 do 10-odstotnim arborinom, na zelenih poganjkih pa s 4%nim'tobačnim izvlečkom, kateremu primešamo na 10 litrov brozge 2 dkg sani-tola. Kaparji napadajo največ češplje, dobe pa se tudi na drugem sadnem drevju. So to svetlorjave bradavice, ki se rade odluščijo. Tu se skrivajo ličinke in jajca kaparja. Spomladi se zalega razleze in napravi nove kapice, pod katerimi se zajedo v kožo, iz katere srkajo sok. — Zatiramo jih kakor krvavo uš z arborinom. Listne uši so tudi zelo nevarne škodljiv-ke. Vsaka rastlina ima svojo uš, ki jo je opaziti spomladi na listju mladih poganjkov. Ker pijejo uši sok iz listov in izločujejo. sladek sok, se listi zafrkujejo in poganjki zastajajo v rasti. Mravlje na drevju izdajajo, da so na drevju uši, ki delajo veliko škodo. — Listne uši najuspešneje preženemo s 3%no raztopino tobačnega izvlečka in mazavnega mila. Cvčtoder uniči, kadar se pojavi, polovico ali tudi ves sadni zarod. Je to majhen rjavočrn, rilčast hrošč s sivobelim pasom čez hrbet. V cvetne popke položi po eno jajce in ličinka žre sveže cvetne dele, da se ne morejo razviti, ostanejo zaprti in po-rjave. Ker leze ta hrošč vedno le po deblu navzgor, ga lovimo z dobro pritrjenim lepljivim pasom na deblu. Za letošnje leto je nevarnost cvetodera že minula. Mali zimski pedlc je rdečesivkast ali umazanorumen, čez krila 2'/s cm velik metuljček. Samica je brez kril in samcu ni prav nič podobna ter znese, kadar zaleze v vejevje sadnega drevja, po več sto jajc na brste. Spomladi se izvalijo iz njih bledo-zelenkaste in svetlopisane gosenice, pedic imenovane, ki obžirajo popke in tudi zelene liste. Potujejo od veje do veje in se zapredejo z listom vred v jajčasta gnezda., kjer žro liste, da postanejo drevesa popolnoma gola. — Pokončujemo jih z lepljivimi pasovi, ki jih na debla dobro pritrdimo meseca oktobra. Dobro je tudi škropljenje drevja z raztopino tobačnega izvlečka in arborinom. Jabolčni zavijač je gosenica majhni vešči podobnega metulja, ki ga je težko opaziti, ker je iste barve kakor lub. Od meseca maja do julija leta ponoči in se plodi, podnevi pa se skriva. Oplojena samica zleže v nezrela jabolka in hruške jajčece, iz katerega se v osmih dneh izleže gosenica, ki vrta v plod in se prerije do srede. Gosenica v petih tednih doraste. Ce sad ne odpade, se spusti gosenica po pajčevini na veje in si poišče skrivališče, kjer prezimi pod skorjo. Meseca maja se zabubi in se v par tednih izleže metuljček. — Uničujemo ga s tem, da dnevno pobiramo odpadlo nezrelo sadje in ga takoj uporabimo ali uničimo. Dalje je potrebno čistiti drevje mahu, lišajev, stare skorje ter sežgati. Nastavljati je treba lepljive pasove takoj po cvetju do meseca septembra. Zavrtač je gosenica ponočnega metulja, ki vrta skozi lubje hodnike, v poznejših letih pa v les. V tretjem letu doraste in se zabubi. Ce ga v pravem času ne opazimo, uniči drevo. Zatiramo ga tako, da izrežemo hodnike, gosenico Izvlečemo z žico ali jo uničimo, luknje pa zamažemo s cepilno smolo. Drevesne bolezni Med drevesne bolezni prištevamo med drugimi zlasti raka, škrlup in gnilobo. Rak napada posebno jablane. Drevo dobi nagubane rane na deblu in tudi vejah. Razločujemo notranjega in zunanjega raka. Rak nastane, če se deblo rani, če se veje drgnejo ali pa, če se drevo pregloboko sadi v pusto ali močvirno zemljo. Škrlup povzroča grintavost sadja; za-krivlja ga neka glivica na odpadlem listju, na vejah in na plodu. Skrlup zatiramo s tem, da drevo škropimo z zmesjo modre galice in apna. V ta namen raztopimo v vodi čez noč v škafu 1 do 2 kg modre galice, ki je v vreči zavezana in visi na vodi na palici. V drugi posodi raztopimo 1 do 3 kg ugašenega apn3, v katero potem med mešanjem prelijemo raztopljeno galico. K temu dolijemo nato še 100 litrov vode. škropimo trikrat: prvič, preden drevje' odganja, z 2n'nno raztopino, drugič po cvetju z l%no raztopino, tretjič spet z l%no raztopino nekako sredi junija, ali mesec dni po drugem škropljenju. Gnilobo, ki je zelo nevarna sadna bolezen, uničujemo s tem, da pridno pobiramo vse gnilo in nagnito odpadlo sadje, kakor tudi suho sadje (šiške) na drevesu. Gnilega sadja ne smemo metati na gnoj al; kompost, ker se tudi od tod bolezen razširja,. Vse gnilo sadje naj se polije z apnom in zakoplje globoko v zemljo. Drobiž iz Hrvatske Javna dela v Sisku. Na Dobudo župana je bil v Sisku ustanovljen socialni fond, ki bo imel prvo nalogo, da bo preskrboval vdove, matere in otroke padlih hrvatskih borcev za osvobojenje. Razen tega se bodo iz tega fonda podpirali ubožni meščani na ta način, da se bodo začela javna de'a. Doslej so zbrali meščani za ta sklad čez 850.000 din v gotovini in skoro 250.000 din v vložnih knjižicah. Hrvatski emigranti so prišli z Dunaja v domovino. V soboto so se čez Čakovec in Varaždin vrnili hrvatski emigranti z Dunaja. Okoli 600 njih po številu so pri Dravi sprejeli načelnik ustaškega štaba dr. Frkovič in častna četa ustašev. Z velikimi hrvatskimi zastavami je sprevod krenil v Varaždin, kjer so emigrante pogostili. Popoldne so se z vlakom odpeljali v Zagreb. Katoliški tednik, organ sarajevskega nadškofa, piše, da nudi nova hrvatska država široke možnosti za sodelovanje s cerkvijo. S poglavnikovim ukazom je bil inž. Bu-lič imenovan za državnega tajnika v ministrstvu za javna dela. Volni ujetniki se vračajo. Iz Valone so dospeli prvi vojni ujetniki bivše jugoslovanske vojske, ki so bili izpuščeni na svobodo. Med njimi je tudi več oficirjev. Za sklenitev gospodarskega sporazuma z Nemčijo. Semkaj so dospeli člani nemške delegacije za sklenitev gospodarskega sporazuma s hrvatsko vlado. Kolonizacija dobrovoljske zemlje. Včeraj so se pod predsedstvom ministra za korporacije pričele konefrence za kolonizacijo hrvatskih kmetov na ozemljih, ki jih je bila bivša jugoslovanska vlada podelila Jugoslovanskim dobrovoljcem. Odstranjen spomenik. Tu so demontirali spomenik, ki je bil na Trgu sv. Vlaha, du-brovniškega patrona, postavljen kralju Petru I. Odstranjene so bile tudi plošče, ki so bile postavljene v spomin na prihod srbske vojske v Dubrovnik. V torek so prvič defilirali pred maršalom Kvatemikom oddelki žandarmerije neodvisne hrvatske države. Nova policijska vojašnica bo sezidana v Zagrebu in je bil pravkar razpisan natečaj za gradbene načrte. V novi voj-šnici bo prostora za 3000 stražnikov. Vojašnica bo sestojala iz več objektov, v katerih bodo spalnice za po 6 mož, kopalnice in kuhinje. V garaži bo prostora za 50 tovornih avtomobilov in za 30 mctocikiov, obenem bo pri garaži delavnica, hlev za 60 konj s skladiščem, zaprta jahalnica in telovadna dvorana za 300 ljudi. Načrte lahko vpošljejo do 30. junija samo arhitekti, lei so hrvatski državljani. nih gradnjah 215.849, za zdravstvene naprave 80.134 ter za šole in uradniške hiše 1633. Z dekretom od 1. junija 1936 je bilp uravnana javna uprava. Izdane so bile natančne določbe o podložništvu v posameznih deželah imperija, o finančnem redu in o pravosodju. Italijani vedo, da brez žrtev ni žetve in nič trajnega, zato so se potrudili, da ustvarijo čim širšo podlago za razvoj proizvodnje in trgovine v Imperiju. Industrijska tn trgovska podjetja s korporacijskimi oblastvi, ki so bila nalašč v ta namen ustanovljena, so začela raziskovati vire gospodarskega bogastva. Zlasti velja omeniti 17 industrijskih družb, ki so bile ustanovljene po prizadevanju fašistične državne zveze industrijcev. Oktobra 1937 je ministrski svet odobril poseben načrt o naseljevanju Italijanov v Abesiniji. V ta namen so bile ustanovljene tn posebne korporacije z imeni: »Romag-na d'Etiopla«, »Puglia d'Etiopia« in »Ve-neto d' Etiopia«. Te tri korporacije so pre-vzele skrb in priprave, da so se lahko začele seliti številne italijanske družine na posestva, ki so jim bila odkazana v imperiju. Naseljenci so začeli s pionirsko podjetnostjo razvijati moderno kmetijstvo v Abesiniji. Ustanovljeni so bili tudi posebni delavski uradi pri organizacijah stranke v Vzhodni Afriki, njih skrb je bila, brigati se za enako delavsko zaščito v kolonijah, kakršna je uveljavljena v Italiji. Gospodarska okrepitev italijanske Vzhodne Afrike pa nikakor ni pomenila zane-marjenja velike sredozemske kolonije Libije, katere strateški pomen se je v^-av v abesinski vojni pokazal v pravi luči. Li- bijska divizija se je pri Ogadenu borila z velikim navdušenjem pod italijanskim praporom in sloveči oddelki spahijev na konjih so v znatni meri pripomogli k učinkovitemu pohodu na Adis Abebo, ki ga je bil maršal Badoglio imenoval »marš železne odločnosti«. Marca 1937 je Duce obiskal Libijo, kjer je svečano odprl veličastno obalno cesto, ki drži od meje Tunisa vse tja do meje Egipta. V plačilo zvestobe je obljubil, da se bo fašistična vlada še bolj pobrigala za dvig kmetijstva in vsega gospodarstva v Libiji. Od leta 1922 do 1937 je bilo italijanskim priseljencem dodeljenih 203.000 ha plodne zemlje. Naseljenci so našli ob svojem prihodu v Libijo vse lepo pripravljeno: hišice, cisterne, orodje, da celo petrolejsko svetilko na mizi, — kar vse je pričalo, s kako idealno vnemo heče fašistična vlada oskrbeti svojim sinovom .ičeram v Afriki novo domovino. Obdelovanje je zahtevalo precej truda, toda marljivost italijanskih naseljencev je začela kmalu črpati prav lepe dohodke, že davno pred pričetkom sedanje vojne je bilo v Libiji donosnih nad 70.000 ha in ti uspehi so odpirali prav ugodne izglede za številnejšo naseljenost Italijanov v Afriki. Dne 3. novembra 1938 je spet 20.000 novih naseljencev zasedlo libijska tla, ki pa niso bila več kolonialna. Dne 26. oktobra 1938. je namreč fašistični veliki svet izkazal priznanje zvestobi in uspehom »četrte italijanske obale« s tem, da je Libijo proglasil za del narodnega območja. V letu 1939 je odpotovalo spet 20.000 italijanskih naseljencev v Libijo, kjer so našli novo demovino Kr *K3TBOr WL 227 Petek, m V. lloda v Afriki Med belimi peščenimi sipinami, ki se vlečejo vzdolž obale, se je ustavil italijanski tovorni voz, piše, nemški vojni poročevalec Esebeck. Iztovorili so lopate, leseni zaboji ležijo na kupu ob pobočju. To je italijanska »vodna stotnija«, ki bo vrtala tla za pitno vodo. Kako je to mogoče pod drobnim peskom, ki ga veter prenaša, kako je nad talnim vodovjem slanega morja mogoča pitna voda? Ko smo bili še v Veliki Sirti, sredi tri-politanske Libijske puščave, so bile italijanske stotnije podnevi in ponoči na vrtalnem delu. Vrtale so globoko v zemljo. Bilo je naporno delo, ki je trajalo pogosto dva do tri tedne. Danes, v pohodu, je mogoče izkoriščati le obstoječe vodne vire, kjer je voda le dva do tri metre pod površino. Ozemlje, ki ima malo vode, je vrhu tega za nami. Z Agedabijo smo dosegli bogato področje, a med tem Imamo spet 800 km za seboj. Z Derno nam je padel vodni rezervoar Cirenaike v roke. Neznansko bogato je zato to malo mesto in neznansko važno tudi za nas. Na poti do Tobruka stoje še enkrat palme ob Balbovi cesti. Potem je vode, razen majhnih studenčnih postaj, spet konec. Tam pa vre naravnost iz skale hladna, čista in sladka. Vemo, kaj to pomeni. Do Agedabije smo imeli slano vodo, nič drugega. Bila je za čete grenka stvar. Večino vodnjakov, ki so jih Italijani izvrtali po modrem načrtu, je nasprotnik na- pravil neporabne. Bojujoča se vojska je našla le malo studencev, ki so jih tropski zdravniki po prvem bakteriološko-kemlč-nem pregledu lahko dovolili za uporabo. Vodo je bilo treba prevažati večinoma iz daljnega zaledja do fronte, često po nezaščitenih poteh. Večino vodnjakov so zato nemški precejevalni oddelki in italijanski tovariši vodnih stotnij takoj zavarovali in izčistili. Najprvo so jih izčrpali, nato so njihove stene očistili, dokler ni priteklo dovolj sveže vode. Navzlic električnim črpalkam je zahtevalo to delo neki čas in pogosto je bilo treba uporabiti klor za očiščenje, kar vode ni delalo baš okusne. Voda prihaja do pomladi v različnih količinah z neba in se hitro izgubi v zemljo. Rečne doline, vadiji, sprejemajo ponika-jočo vodo v svoje podzemske struge in jo dovajajo morju. Sladka voda je lažja od slane vode, zato leži v zelo propustnih peščenih sipinah nad gladino slanega vodovja in so vrtalna dela torej razmeroma preprosta. Vodni oddelki izkopljejo navzkrižne jarke, v osi križišča pa izvrtajo rov vodnjaka. Jarke pokrijejo večinoma z zaboji, ki imajo odprta tla, da bi voda prehitro ne izhlapevala. Luknje ob straneh zabojev lovijo vodo. Ce pa vodnjak preveč izkoristijo, se lahko zgodi, da se zgane slana voda v večji globini in kdor pride zvečer, da si napolni posodo za vodo, bo lahko preklinjal nad nepričakovanim slanim okusom. Četa potrebuje 5 litrov vode na moža in na dan, tri litre dobi poljska kuhinja, dva sta namenjena vojaku samemu. V časih peščenega viharja pa je treba vode za pijačo seveda še znatno več. Razen tega zahteva kakšnih 20 litrov vode na dan vsako vozilo. Italijanske čete potrebujejo nekaj manj vode, ker so navajene podnebja, ki ustreza nekako podnebju Sicilije. Naše vodne kolone, ki natovorijo lahko 40.000 litrov vode, prevažajo vodo do razdelilnih postaj, kjer jo sprejemajo bojujoče se čete v posode. Vodne stotnije italijanskih tovarišev delujejo skupno z geologi nemškega afriškega zbora. Njih naloga je v prvi vrsti ta, da poiščejo kraje, kjer je kaj vode. Z ba-janicami načelno ne delajo, ker so imeli mnogoštevilni poskusi ž njimi pred vojno popolnoma negativen uspeh. Izkušnje, ki jih uporabljajo nemški geološki oddelki, izvirajo v ostalem iz svetovne vojne. Prvi geološki oddelek so sestavili tedaj v Flan-driji in njegovo sistematsko delo je še danes v korist. Te izkušnje so se pomnožile še med potekom vojne v Palestini, kjer je bilo treba isto tako oskrbovati čete z vodo in proučevati vodne razmere. Končno so nemški geologi dobili marsikatero izkušnjo ob gradnji Siegfriedove črte. Te izkušnje, združene z mnogoletno prakso italijanskih pionirjev in specialistov za vodo v Libiji sami, so imele potem dejansko '■> --- ntjVr*-V>n čAt -r, votlo r^ M pO- hodom v Afriki zastala niti za en dan. IHH Šport — najboljši lek Zdravniška znanost je ugotovila, da so ljudje v zadnjih desetletjih zrasli. Pri naborih je danes v Nemčiji n. pr. polovica moških visoka 1.70 in več, dočim je še v svetovni vojni komaj skopa tretjina moških dosegla višino 1.70. Pred stoletji so bili ljudje še manjši. Zanimiv dokaz za to je, da stare, izvirne viteške oprave nika-Kci niso več primerne za današnje »junaške postave«, so namreč premajhne. Eden izmed vzrokov, morda glavni, da postajajo ljudje večji, sta šport in telesna kultura, ki pa ne ustvarjata samo velikanov po postavi, temveč tudi spreminjata človeško duševnost. Zato ni čudno, da uporablja tudi zdravilna znanost šport čedalje bolj kot zdravilo. Športni učitelj je postal v lazare-tih najboljši zdravnikov pomočnik. Z veseljem do gibanja in do življenja se pospešuje zdravljenje. Ljudje, ki so bili ranjeni v roke, se učijo kolesarjenja, učijo se na zdravo roko sprejemati funkcije prestreljenega in poškodovanega uda, z levo roko mečejo krogle in kopja, z eno roko igrajo igre z žogo. že davno pred vojno so preizkušali zdravilne učinke telesnih vaj na ljudeh, ki so bili telesno pohabljeni. Kdor je kdaj prisostvoval vežbanju pohabljencev v veliki, moderni telovadnici ali poleti na igriščih na prostem, ve, da ti pohabljenci niso več tako obžalovanja vredni kakor nekoč. Ne zadovoljujejo se z lahko telovadbo, tem- več uganjajo najrajši razgibane, trde borbe z žogo. V teh borbah pozabljajo svoje hibe, čutijo se sposobne za polno telesno delo. Tako se jim vrača samozaupanje. Športni učitelj ima najboljšo priliko zasledovati ta proces ozdravljenja. Začetnik je še nekaj skeptičen in se ne vdaja športu, za katerega se ne čuti sposobnega. Po nekoliko urah pa ga tudi osvoji veselje do borbene igre, pogum mu dorašča. Ko je prispel do te točke, je kriza kmalu premagana. Športna terapija je napravila že čudeže. Marconi kot šolar Slavni izumitelj Guglielmo Marconi je rad pripovedoval, da se na šolskih klopeh nikoli n: odlikoval kot »čudežni obrok«. Zaradi tega mu nihče ni prerokovali velike bodočnosti. Kar se pa njega samega tiče, se je že kot otrok čutil poklicanega, da bi napravil nekaj posebnega m novega. »O tem sem bil popolnoma prepričan že od svojega osemga aili desetega leta,« je izjavil v januarju 1. 1937 nekemu rimskemu listu. »S tem sem se tudi tolažil za ta ali oni ukor, ki so mi ga dali učitelj', ker nisem dovolj vestno pripravil nalog, ki me sploh niso zanimale. Nekega dne se bodo prepričali, da nisem tako neumen, kakor me smatrajo, sem si govoril sam.« Konec angleškega letala — La Sine dl un vefivolo Inglese tipa Brlstol-Blenheim, ki so ga zbili protiletalski topovi — lipo Bristol-Blenheim, iU quale č stato abbattuto dal cannoni contraerei Kulturni pregled Naša znanstvena knjiga Te dni je izdala Slovenska matica novo knjigo: Vojesiava M o 1 e t a spis »Umetnost. Njeno obličje in izraz«. Krasna knjiga na 248 straneh, obilno ilustrirana in elegantno natisnjena; izdaja, kakršnih smo se tolikanj veselili v časih, ko so nove knjige v domačem jeziku prihajale pogosto na naše mize. Sedaj se je življenjski prostor slovenske knjige zelo zožil in vsaka nova knjiga, ki bo izšla v novih razmerah, nam bo pomenila več kakor v prejšnjih časih. Prav posebnega pomena bo za nas sleherna nova znanstvena knjiga. Zakaj če bodo leposlovne knjige še vedno našle neko število odjemalcev, ki utegnejo poplačati njih izdajo, si bo znanstvena knjiga v našem jeziku spričo zoženega gospodarskega prostora svobodne slovenske besede čedalje teže krčila pot v javnost. Potrebovala bo posebne skrbi in nege. Že doslej je težko izhajala brez podpore raznih institucij, ki so bile zainteresirane na nje razvoju. Sedaj ji bo treba posvetiti še večjo ljubezen in dati še obilnejšo pomoč. Znanstvena literatura je pri malih narodih najdelikatnejše kulturno vprašanje. Ni dvoma, da bo nova kulturna orientacija, ki nas'je tesno približala bogatim in slavnim virom italijanske znanosti, v zvezi s povečanim in razširjenim znanjem italijanskega jezika doprinesla svoje nujne in za teoretično kakor za praktično znanstveno življenje koristne posledice. Majhen jezikovni krog je vedno navezam na tuje jezike. Ce si pa kljub temu ustvarja lastno znanstveno književnost, je razlog v tem^ da hoče po tej poti pokazati svojo kulturno enakovrednost, razvijati sile svojega jezika in uveljaviti njegovo zmogljivost v vseh izrazih intelektualnega življenja. V zadnjih letih smo opazili v naših strokovnih in splošno kulturnih obzornikih povečano skrb za jezik v slovenskih znanstvenih knjigah. »Vejanje« strokovnega besedja m izrazja, ki je bilo posebno živahno v medicinski stroki in v nekaterih tehničnih in naravoslovnih panogah, je bilo izraz one iste globoke in naravne ljubezni do domačega jezika, ki je v poeziji m lepi prozi razvila njegovo izrazno zmogljivost v najsubtilnejše odtenke. Govorica čustev in življenjskih pojavov, ki jo potrebuje pesniška književnost, je nujno stremela po enakovredni izpopolnitvi v pojmovnem in abstraktnem jeziku intelektualnega sveta, jeziku znanosti, tehnike in filozofije. V tem pogledu smo Slovenci stopili velik ko-rak dalje in naša znanstvena književnost se je ugodno razvijala ne samo po svoji vsebinski vrednosti, marveč tudi po jezikovni obliki. Pričala je, da imamo v svojem jeziku instrument, ki ni prilagodljiv samo za izraze rahlih liričnih razpoloženj ali za širino epičnega pripovedovanja, marveč je gibčen tudi v pojmovnem in abstraktnem izražanju. S te strani smo bili Slovenci posebno ponosni z našo znanstveno knjigo kot dokumentom našega splošnega kulturnega napredka. V novih razmerah bomo morali iskati novih možnosti, da si zagotovimo vsaj tisti del znanstvene književnosti, Id izhaja iz nujnega ustvarjanja na&b znan- Teorija je potrebna — La teoria e necessaria Vofna v puščavi — La guerra nel deserto Dolga veriga vojaških vozil na poti skozi peščene predele — Una lunga eatena (i -lovov kb "»nitratno objavr -i?iasn Dir 20 — Službo dobi Hišnika samca, vajenega centralne kurjave, llfta ln manjših hišnih popravil takoj sprejmem. Prednost lzučenl vodovodni instalaterji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten in trezen«. 10281-1 Natakarice sprejmemo za binkoštne praznike. Gostilna Kle-menčič, Krekov trg 11. 10300-1 Službe išče Bivša učiteljica srednjih let, zmožna slovenščine, — nemščine, italijanščine, srbohrvaščine in deloma francoščine, spretna, prilagodljiva, — zmožna gospodinjstva, vzgoje — išče primerno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A. A« 10295-2 Vajenci (ke) Učenko bistro in marljivo sprejme frizerski salon Kos J., Mestni trg 3. 10268-44 Zaslužek V delo oddamo večjo množino trikotažnega blaga z vsemi potrebščinami za konfekcijo triko perila proti .plačilu za delo ali povr nitvi stroškov po dogovoru. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Konfekcija«. 10314-3 Pouk Strojepisni pouk Večerni tečaji, oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. junija. Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska 15, telefon 43-82. 786-4 Nemščino in italijanščino poučuje ljudskošolske otroke učitelj. Pojasnila: Rimska cesta 9-1., vrata 10, od 10. do 11. in od 14. do 15. 10310-4 Prodam Otroški voziček hitro ln dobro prodate pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. Kličite telefon 43-90. 30-6 Perzijska preproga original »Ušak«, stara 150 do 200 let, naprodaj v trgovini antikvitet »Tizian«, Frančiškanska ulica, pasaža št. 3. 10299-6 Vsesalnik za prah (Staubsauger) električni, Siemensov, malo rabljen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10302-6 Strojno oblanje za kurjavo peči poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10304-6 1 Nekaj zemljišča v Novem mestu, ugodno prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »čas je zlato«. 10312-20 INSERIRAJ V „ JUTRU"! Vse oglase za naslednjo steuilfco .JUTRR" sprejema oglasni oddelek Jutra nepretrgoma dnevno do 14 Radio Radio aparat baterijski, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamka ln cena«. 10303-9 Avto, moto Pet težkih tovornih voz z dlraml, prodam. Ivan šiška, Metelkova 4, telefon 22-44. 10315-10 Kolesa Damsko in moško kolo najboljše Italijanske znamke, tovarniško novi, poceni naprodaj. — Generator delavnica, — Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 10320-11 Posest •REAlITETA« posestna posredovalnica v Ljubljani je saao » PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavna poŠt« Telefon 44-20 Vsako nepremičnino v LJubljani ln njeni okolic kupimo. »Realite-ta«, Prešernova ulica 54, I. nadstr., nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Več stavbenih parcel ob šmartinskl cesti — (elektrika, vodovod) naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10321-20 V najem Zaprto skladisce za 400 ton premoga — iščemo. Sprejme se tudi neizgotovljena stavba, ki se da zapreti. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skladišče«. 10277-17 Stanovanje Trisobno stanovanje s pritiklinami oddam za 1. junij. — Ivan šiška, Metelkova 4, telef. 22-44. 10316-21 Dvosob. stanovanje solnčno, vse pod enim ključem, oddaljeno pet minut od strogega centra, oddam za julij. Pojasnila vsakodnevno od 13.—14. ure pri štrukelj, Stari trg 9, I. 10317-21 Dvosob. stanovanje v sredini mesta oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Solidna stranka 999«. 10306-21 Stanovanja Enosob. stanovanje v centru ali blizu centra išče mirna, točno plačujoča stranka za 1. ali 15. junij. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod značko »Zakonca brez otrok«. 10220-21a Sobo odda Dve pisarniški soM s telefonom v sredini mesta, oddamo takoj. — Pojasnila daje »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27, I. telefon 21-09. 10324-23 Sobo oddam zakopcema ali dvema gospodičnama takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10322-23 Pisarniško sobo event. dve oddam. Kralja Petra trg 8. 10258-23 Čisto sobo z dvem posteljama, ali sostanovalca sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10291-23 Lepo sobo svetlo ln čisto, oddam za 2 osebi blizu drame. Ogled od 3. do 6. Cesta 29. oktobra št. 10, visoko pritličje, levo. 10292-23 Gospodično sostanovalko, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10311-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10305-23 Veliko sobo prazno ali opremljeno, oddam v strogem centru za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10301-23 Dva gospoda sprejmem v solnčno sobo v centru. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra 10298-23 Sobe išče Iščem sobo elegantno opremljeno s kopalnico in event. z oskrbo. Ponudbe ns. ogl. odd. Jutra pod značko »325«. 10325-23a Sobo za ordinacijo s predsobo ali dve sobi event. eno- ali dvosobno stanovanje v centru iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ordinacija«. 10289-23a Opremljeno sobo z dvema posteljama, 9 uporabo kopalnice v moderni hiši, iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »1. ali 15. junij«. 10319-23a Opremljeno sobo v mestu, s kuhinjo ev. še kabinet (vsega 3 postelje in kanape) iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Primarij«. 10308-21a Iščem stanovanje enosobno ali dvosobno, med remizo ln Dravi jami. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujno za takoj«. 10297-21a Prevodi, prepisi., razmnoževanja sestavljanje pisem, vlog v raznih jezikih. Opravljanje vseh poslov in potov in vsa pisarniška dela izvršuje solidno po-strežna pisarna »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 27, telef. 21-09. 10323-31 Šibenik Kdor potuje v šibenik, se naproša za neko uslugo. Naslov naj blagovoli javiti na ogl. oddelek Jutra pod značko »šibenik«. 10278-31 E. Salgari: 18 BOJ ZA M0MPRACEM Pustolovski roman »Da, kaj meniš, odkar so jim potopili ladjo, so si vtepli v glavo, da sem bil to jaz.« »Čeprav ste bili v resnici povsem drugje, kaj ne, gospod Yanez?« »Kadar se kje kaj zgodi, sem vselej drugje,« je Portugalec odvrnil. »A .malajski tiger'?« »Ta stoji gotovo že ob meji sultanovine.« »Kaj pravite, ali bomo lahko opravili s to družbo?« »Za zdaj se mislim zateči k zvijači.« »Osvojitev Mompracema pa je vsekako sklenjena stvar?« »Ne vrnem se v Asam, dokler ne za vihra na mompracemski skali rdeča zastava s tigrovo glavo. Zdaj bom nadaljeval svoj razgovor s Kien-Koa-jem. Če ne dobimo Kitajcev, ki so sultanu zakleti sovražniki, na svojo stran, ne bomo bogvekaj opravili.« Yanez je poklical slugo in velel: »Stopi po Kien-Koaja.« Starec se ni dolgo prositi in je pri sedel za mizo. »Nu,« je rekel Portugalec, »ali me ne poznaš več?« »Ne, milord. Zanesljivo pa vem, da sem vas že nekje srečal.« »Veš, kje?« »Ne, tega ne vem.« »V Mompracemu.« Stari Kitajec je poskočil. »Tiste čase,« je Yanez nadaljeval, »Kien-Kao še ni bil pošten krčmar, in kadar se je ponudila priložnost, je bil s svojo džunko, ki so jo imeli vsi mompracemski tigri v velikih čislih, prvi na mestu, da zakvači tujo ladjo.« »Kdo ste, gospod?« »Brat .malajskega tigra'.« Kitajec je vzdignil roke, kakor da hoče Portugalca objeti. Ta se je naglo odmaknil nezaželenemu objemu. »Vi ste!« je radostno zavzet vzkliknil Kitajec. »Da! Mnogo let je že tega, toda če vas dobro pogledam vendarle spoznam vaš obraz. A kako to, milord, da ste zdaj tu?« »Najprej mi odgovori na vprašanje, Kien-Koa!« je Yanez odvrnil. »Kdo zapoveduje v kitajski četrti?« »Jaz, gospod.« »Tedaj moraš vedeti, kako Kitajci mislijo o sultanu.« »Nič prida ga ni!« je zaklical Kitajec. »Komaj, da se še upamo iz hiše. Strižejo nas, kakor da smo čreda ovac, in gorje nam, kadar se kdo upre. Tedaj nas kar na debelo streljajo in utapljajo v zalivu. Niti misliti si ne morete, kako lakomen je ta človek. Da si pridobimo njegovo naklonjenost, smo mu podarili dragulj, ki je vreden mnogo tisoč rupij.« »In kako se je oddolžil za dar?« je smeje se vprašal Yanez. »Z beraškim morskim psom, ki mu je dal prej porezati plavuti, da jih sam zase vloži v sirup. Takšen umazanec!« »To sem že vedel,« je rekel Yanez, »kajti morskega psa, ki vam ga je podaril vaš dobri sultan, sem sam ujel.« »Skube nas kakor piščeta, uboge Kitajce, do golega nas slači. Od opija, ki je naše glavno uvozno blago, si pridrži lopov vsak drugi zaboj.« »Tedaj ste gotovo vsi divji nanj?« »Trdno smo odločeni, da se upremo. Že nekajkrat se je ta strahopetec tresel pred nami. Manjka nam samo še nekaj.« »Namreč?« »Vodja.« »In če bi bil ta vodja .malajski tiger'?« »Kar pride naj! Takoj spustim svoje ljudi na sultana.« »Koliko vas je?« »Blizu poldrug tisoč,« je Kitajec odvrnil. »Imate orožje?« »Pušk ne mnogo, a s sabljami in noži smo založeni.« »Nekoč je Sadokan rešil tvojo džunko, ko je bila v nevarnosti, da se razbije na čereh.« »Tega mu nisem pozabil, milord.« »Zdaj je prišel trenutek, ko lahko pomagaš mompracemskim tigrom. Sultana bomo pometli. Potem vas ne bo več mogel izkoriščati.« »Da bi bilo res tako!« je vzkliknil Kitajec. V enem izmed sosednjih prostorov, ki so ga bili zasedli Angleži, je tisti mah nastal glasen trušč. Posoda se je usula po tleh in se žvenketaje razletela na kose. Kien-Koa je vstal in prepadeno pogledal Ya-neza. »Nič ne skrbi,« je rekel Portugalec, »branil te bom teh pijancev.« Iz sosednjega prostora so se razlegali divji kriki, kletvice in grožnje. Tudi Yanez je bil vstal ter mignil Kamamuriju in Malajcema, naj se pripravijo. Naglo je vrgel oči v sosednjo sobo in vzkliknil: »John Foster! Kapitan potopljene ladje, ki je zagrozil, da me ubije.« »Tedaj bo imel opravka z nami,« je rekel Ka-mamuri, »v Indiji smo ukrotili nemalo takih ljudi.« V tem je bil John Foster zagledal starega Kitajca. S šestcrico pijanih mornarjev je planil nanj in ga jel suvati z nogami. Zgrabil ga je za vrat, ga stresel in zarjovel: »Pes! Kito ti odrežem!« »Mislite, gospod?« je zaklical Yanez ter mu odločno stopil nasprjti. »Tudi mi smo še tu in ne borr.o trpeli, da bi peščica pijanih mornarjev delala Kitajcu krivico.« Kapitan je osuplo pomolčal, nato pa izpustil Kitajca in zarjovel: »Glejte gusarja! Te hiše ne boste živi zapustilL Velik račun še imava, ničvrednež!« UretfuJ« Davorin Bavijen, — Isdaja m konaordj »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Aloji Novak. — Vsi y Ljubljani.