It. 141. V Gorici, v soboto dne 7" ra-1012. i Te(^#LH. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto^ . 15 K V. 99 • • 5 „ Za Nemčijo ;: lfl'00. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— \ Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot«* po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v letu »Vozni red že* leznic, parnikov in poštnih zvez'. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. . .. Uredništvo se nahaja v Ocsposki ulici št. 7 v Gorici v L nadstr. na desno. Upravnlstvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 yin., 2-krat 14. vin., 3-krat 12 vin, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Vetje Srke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta; — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. pta gimnazija v Gorici. Vlada skrbi" vedno pazno za nemške ie v Primorju. Te hoče obdržati in ob aki prvi priliki dodati še kako novo mško šolo. Tako postopa prav dosled-i. Za to skrbijo pa tudi z vso unemo nad-rniki Kauerjeve vrste, ki delajo po na-idilih nemškega »volksrata«. Nemška gimnazija v Gorici! Kaj jo trebujemo? Samo par nemških fantič-iv je tu za prvi razred, vsi ostali dečki ali Slovenci ali Italijani. Vlada. pa hoče idržati za vsako ceno nemško gimnazijo Gorici. Dala je res Slovencem in Itali-nom začetek gimnazij z maternim učni jezikom in iz tega začetka postaneta zavoda: slovenska in italijanska gim-iZija. Ali . emška mora tudi biti, pravi ada in je bolj brižna za to nemško ne->trebno gimnazijo kot pa za potrebni ugi dve. Vlada računa na to, da je v Go-ci nekaj nemških družin, uradniških v vi vrsti; potem pa so tu drugih narod-¦ losti uradniki, ki naj tudi pošiljajo svoje' stroke v nemško gimnazijo; k tem se. vja-Ime nekaj otrok iz slovenskega dela de-Ižele, nekaj iz furlanskega, pa bo živela: 'nemška gimnazija v Gorici, čudno, da so bili italijanski uradniki oni, ki so poslali svoje o-roke rajši v nemški razred nego italijanski; češ, da je to potrebno in če so kam prestavljeni, da more potem otrok brez ovir nadaljevati študije. To ne- drži povsem, ali tako so se izgovarjali. Pripravnica je tudi še tu, ki naj da materijala nemškemu zavodu. Toliko na sploh. Ali kam vse nastaniti, kam z vsemi temi dijaki? Vprašanje potrebe gimnazijskega poslopja v Gorici je že staro; to se pravi: poslopja moderno urejenega, primerno časom. Ctara baraka v Šolski ulici ie taka, da bi bilo edino pametno, podreti jo: menda vendar ne čaka'o, da se podere sama. Toda tam so še vedno učne.sobe in živo ie v poslopju mladine. Sčasoma je prišlo do nakupa nekdanje Perkotove vile ob poti proti Soškemu mostu za gimnazijsko poslopje. Vila je,obsežna, lepa, se da urediti, in zadej je prostora še za eno poslopje ,in ;vrt je potem, gozdnato, -v POTAPENKO: . ...... Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) Zinajidi Petrovni so se napolnile oči s sobrani. Segla je z roko v žep, izvlekla robec in si brisala oči. Hči pa se ni brigala za to, temveč je sedela kakor preje mirno in brezbrižno na naslonjaču. Hivrja je gledala ta čudni par z ne-dornnevanjern in poslušala razgovor med materjo in hčerjo. »Ali naj razvežem svežnje?« je vprašala. »Bom že sama, sama... Le pojdi!« je odvrnila hitro Zinajida Petrovna. Hivrja ju je še enkrat vprašujoče pogledala in odšla, toda ne v svojo sobico, temveč povsem iz hiše. Zinajida Petrovna si je otrla solze in pogledala hčer zelo karajoče. »Ti misliš, da to ni nič«? je vprašala tli,.* »Jaz nič ne mislim! Pustite me na miru! Pustite me!« je odgovorila hči z nervoznim, razdraženim glasom, in v pogledu, ki je šinil čez materin obraz, sd je zabliskala zloba in preziranje. krasni legi. No vendar enkrat, so rekli ta iu oni; vendar enkrat smo dobili za srednjo šolo primerno poslopje, oziroma se še postavi na zdravem kraju nova moderna zgradba, da bodo naši otroci v zdravili prostorih! Kaka prevara! »Corriere« je pred kratkim priobčil članek, v katerem govori o novo kupljenem poslopju in razlaga, da bo tam naj-brže — nemška g i m n a z i j a. Za njim se je oglasila »Gorica«, ožigosala namen ter povedala, da se njeni poslanci upro z vso silo nemški nakani. Uže prav. »Corriere« je zaključil svoj članek z vprašanjem, kako naj se imenuje tako postopanje? Včasih se je imenovalo tako postopanje turško. Ali odkar je prišla Turčija v konkurz, kako naj se imenuje? Stvar se že vleče precej časa in soditi moramo, da so vedeli ali vsaj pač slutili za namero vlade in Nemcev goriški poslanci. Šest državnih poslancev imamo, polno deželnih, slovenskih in italijanskih, in vsi ti imajo sveto dolžnost skrbeti za lo, da ne bomo trpeli škode za svoj denar Nemcem na ljubo. Vlada je res zvita in Nemci tudi in včasih se lažje razume: Pvthio nego besede visoke vladne skozi in skozi nemško prožete gospode. Ali, vendar smemo menda pričakovati, da naši zastopniki preprečijo škandal, da bi sIoveiiŠRrin"italijanski girrinazijalec hiral v stari zaduhli podrtiji, s profesorji vred, nemški pa bi bil negovan po modernih načelih v lepem zdravem prostoru. Ta slučaj riariikaže zopet v čisti luči,, kako Nemci z lahkoto vse dosežejo. V s e doseže, kar mu drago, le govorimo odkrito, tudi po na si slovenski in italijanski krivdi!; Neki strah tiči našim ljudeni v kosteh pred Nemcem. Nikdar ni prave pozornosti in potem pravega.odpora. In tako se.zgodi, da dobi Nemec v Gorici novo veliko lepo poslopje za svojo gimnazijo; domačin naj se uči v odljudnem kraju, da se ne bo nič naučil. Kaj je res to, d a j e o n q p o' s 1 o p j e kupljeno pravzaprav z a n e m 4 ško gimnazijo? Kupljeno v ta namen že, to povdarjamo. Reklo se je pač, da je kupljeno poslopje v gimnazijske namene; Zinajida Petrovna je vzdihnila težko, spravila robec v žep in pričela molče razvezo vati svežnje. Čez pol ure je bil že davno neporneteni pod v. sobi poln različnih drobnarij, ki sta jih pripeljali s seboj: iz mesta v svežnjih,. Stvari, ki jih je izla-gala .drugo za drugo iz zavojev, so bile v skrajnem nesoglasju s skromnim, naravnost siromašnim stanjem teh dveh malih sobic. Vse te drage, fine malenkosti, te skrbno spravljene drobne dragocenosti, okraski, vse to ni imelo tukaj; nikakega smisla... In kako je bilo vse to stlačeno.-da se ni poškodovalo na poti, kako je vse to nemilo spominjalo na ono, kar.se ne bo povrnilo nikoli več! Zinajida Petrovna je vzela iz zadnjega svežnja zadnjo stvartco ter; se bkrenila h hčeri. ' • »A kod bove ponamestili vse te reči* Manjička?« je vprašala z negotovim gla-^ som, premišljujoč, ali bo dobila odgovor" ali ne. Hči se je zasmejala s suhim, zlobnim smehom, ne spremenivši svoje pozicije. »Ah, moj Bog! To je vprašanje! Obleci čipkasto srajco, svilene nogavice, pozlačene solne in svojo očarujočo domačo obleko, prižgi kandelabre, pa otvori ples,., Hn-ha-hal Tak ples, ehere marnan, na ka- ali sedaj.pravijo Nemci, daje k up 1 j en o za n j e. In zraven d li-.islijo: zdravo poslopje bo vieklo vase tudi slovenske in "italijanske dijake. Da bi Italijani molčali, hočejo baje nekaj časa držati v novem poslopju kak italijanski razred; tako bi bili udarjeni v glavnem Slovenci. Z Italijani hočejo slepomišiti, Slovenci morajo molčati, če ne so nehvaležni — m tako bo rastla in cvetele nemška gimnazija v Gorici. Kot en mož bi se morali upreti naši zastopniki na Dunaju in v deželnem šolskem svetu. Kaj naj ostane samo pri žigosanju in obljubah v listih?-------Ne ču- jemo pa nič o potrebnem, nujnem odporu tam, kjer treba. — Po toči zvoniti je prepozno! ¦ -5-" — ¦¦ • I Vodovodno vprašanje v Gorici IV. Kaj bo torej ? Ali bomo pili v Gorici kedaj vodo iz Mrzleka? Ali priteče kedaj vi Gorico vodovod iz riubija? V mestnem J svetu goriškem ztlihujejo po ttublju, in to^ opravičeno, kajti vodovod iz Hublja je po'.! sedanji splošni sodbi najboljša rešitev vo-i' : dovodnega vprašanja za Gorico. Ali če je' ( res, da je vojaška oblast izjavila, da..*et. {' iiektira na to vodo, potem lahko naredimo križ čez iiubelj in rečemo: nikdar ne bo v Gorico vodovoda iz Tlublja in tudi po-Vipavskih občinah ne bodo pili vode iz ftublja. "'. ' ;"'•; ; Ostaja torej Mrzlek. "Ali menda imajo mestni očetje malo upanja tudi glede Mrzleka, kajti drugače bi najbrže ne sklepali. 6 razširjenju vodovoda iz Kroitn-berga in o preskrbi z vodo iz. Stračic. Po sklepu iz seje 21. pr. m. se imajo-cevi vpdne napeljave iz Stračic odstaviti v vseh onih ulicah, kjer se* nahajajo tudi cevi iz Kromberškega vodovoda, . da's©' pomaga, z vodo .oriim: ulicam, kjer -je bila kršnih sva se midve tako sijajno ble| ščali.:. Ali nitako?« " " In zopet se je zasmejala zlobno itt ža-* ljivo, zrdč materi naravnost' v obrazi Zinajida Petroyna se je sklonila nad-iiekoj stvarjo in tiho zajokala.-Mislila je: '»To"je, kazen, kazen! Ti" si hie zapustil,5ifeušriii-| ljeni "človek, da sama"plačam M*:še pokorim za vse, ti pa si odšel tjaf...' ©tej, jaz se pokorim... ali kal koristi? Navzlkf temu me kaznuje pri vsaki priliki,"^ vsa-( kim pogledom'..''. O moj Bog, moj Bog!f Kam naj grem? Kam naj se skrijem?« »A kaj jokaš, mama, jaz *ie ražu-i mem?« je nadaljevala hči "s tonom popolnega prepričanja, »Kaj ti morem pravza-s prav svetovati? Kaj' pa bi se rfioglo drugega storiti s takšnimi ržčlht? Ali''pia naj.." Jaz" rie: vem, čemu1 si'"jih pripeljala sem? Saj ' bodo ' tukaj segtiile*a nama* vred... Ali pa jih razobesi po stenah kot okraske, da bo vedeta tudi* ta Hivrja aH; Harja, ali kakor se že imenuje..i in vsi drugi da bodo vedeli, da midve nisva kaj navadnega, temveč iz dobre hiše... Da; sva bogato živeli, hodili v svillj prirejali! plese in piknike... Ali pa,fveš kaj?'Veš,; kaj ti svetujem? Glej, kako velika pelč Jq tu-le: vzemi vse to, — pa vrzi vanjo \\\ zapali! Bodo vsaj skupaj izginili v dimnik vsi ti tvoji krasni spomini!« ' doslej le napeljava iz Stračic. Omrežje Kromberškega vodovoda pa se razširi, da se preskrbijo z vodo oni deli, kjer je doslej ni bilo. "• •¦ ¦ Torej-nekaj za nujno silo se obljublja s tem sklepom. Stalo pa bi yse to delo skupaj 130.000 K. Tu se vprašamo: Ali bo kaj poma-gano mestu s tem sklepom? Najbrže prav nič. Kajti kakor hitro je malo suše po zimi ali po leti, pa pride ukaz, da morajo biti napeljave iz Kromberškega vodovoda določene ure zaprte in priporoča se, ne tratiti vodo. Kaj pa bo šele potem, če se o-mrežje Kromberškega vodovoda, kakor je, razširi; Potem borno vendar še na slabšem. Potem bo treba še bolj varčevati z vodo kot doslej; potem se porazdeli po cevnem omrežju po mestih in ob času vsa-ke majhne suše jo bodo lovili po kancih. Bresadola je predlagal, naj se Kromberški studenci pomnožijo še s Coroninijevim studencem, in glede Mrzleka, naj se voda iz njega napelje do predlaganega'.skupnega reservoarja na Rafutu, kjer se iz Mrzleka dvignjena voda združi ob potrebi z vodo iz Kromberga in odvaja v mesto. Tu-pa delajo v letu 1912. s Kromberško vodo tako, da je bo manjkalo povsodi. Porabi se lahko mestnega denarja 130.000 K, da se razprši po mestu še to malo vode, kar je imamo, da ne bo imel potem nobeden nič, za Mrzlek porabimo za študije lahko zopet 10.000 K. In z Mr-zlekom tudi ne ob nič. Kajti glavni izvirek Mrzleka teče po Coroninijevem svetu, oni stranski »Mrzlek«, kupljen za mesto, pa najbrže-ne bo dal potrebnega vodovoda. Tako je vprašanje vodovoda v Gorici vedno bolj zapleteno in vse je tako zasu- •, kauo in narobe zamišljeno, da bo imelo -mesto novetroške — preskrba, mesta z '•-vodo pa. bo .še slabša kot doslej. Če se izvrši sklep mestnega sveta z dne. 21. pr. m. bomo brez dvoma na slabšem, . In tako bo še dalje, dokler bo vladala na magistratu in v mestnem svetu dosedanja zaspanost in malobrižnost za tako važna vprašanja kakoršno je vodovodno za Gorico. »Ti si zblaznela! To — sežgati!« »'No', ali "pa *rie,'— kakor pač hočeš, meni je vseeno!« je zaključila hči nervozno, razdraženo in utrujeno: očividfio se je tudi sama že naveličala žbadati mater. >; Samo spravi mi vse to izpred oči, prosim te.... To me draži :\in ježi v dno :cluše!.'-.,'.«""'" "' ' " - "'"' •¦ -''r 'Žinatida Petrovna je pričela hitro spravljati vse te reci na en kup iii je nato ' povezala vse v" velik sveženj. Ko je bila s tem gotoVa, je" postavila sveženj k peči, sedla ha stol in pbložila brezmišelho roke v naročje.' • • - . • Somce je bilo zašlo, polumrak je lege! vsenaokrog, onidve pa sta še vedno sedeli molče, žaglobljehiVsaka v svoje misli. Hivrja je prišla, pripravila Vse za samb-var in vprašala, zroč izpod čela: »Ali naj pristavim samovar?« »Pristavi, draga!« je odvrnila Zinajida Petrovna blago. Bilo ji je, kakor da se je po razgovoru s hčerjo naenkrat pomirila in udala usodi. Hivrja je vzela iz svoje sobice mali samovar in šla" v vežo. »Pa kaj pomaga tako sedeti?« je spregovorila hči rezko in je naglo-vstala. >>Sedi kolikor hočeš, vendar moraš na delo,., Vroče mi Je!-...« Hitro ,je odložila z glave slamnik .in aslc.kla mantiljo. Volnena rjava obleka je se otvorl v kratkem I Obsad.a jugoslivaukili dijakov n UiuajH. Dunai & —Danes se je vršila obravnava proti onim 14 jugoslovanskimi uijaKooi, ki jih je dne 24. nov. napadel na i^.artiierstrasse dunajski mob in ki so oiii na to še aretirani. Večjim delom so Uaiinatiiici in fciosenci. Obtoženi so radi žaliema veličanstva in prestopka proti javnemu miru in redu/v smislu §§ 305. in /83. kaz. zakona.Obtožnica pravi, da so Klicali »živela Srbija!« in priznava, da je druhal tepla dijake. Obtožence so zagovarjali štirje odvetniki in ker so nekateri otboženci nemščine slabo zmožni, je bil pozvan srbohrvatski tolmač. Ob 11. ponoči je bila razglašena razsodba. Obsojeni so bili: fiL. Bukvič radi žaljenja veličanstva na šest mesecev Ječe, fiL Siroic* in Dosen in farm. Karaman na 14 dni, vet. Stojič na 10 dni, a tehnika Predovic" in Gjukič, veterinarca Karano-vic ia Placn.y, medicinec Marinovič, filozofa Rebac in Budimir in eksp. akad. Peric na 7 dni, med. Bulježevič pa je bil oproščen. Ker ?? ie vsem vračunal preiskovalni zapor, so vsi razven Bukviča že prestali svojo kazen. Dne 24. novembra je bila v srbski cerkvi služba božja za padle slovanske junake v balkanski vojni. Navzočih je bilo mnogo slovanskih dijakov. Po službi božji so šli p/ed srbsko poslaništvo ter so tam vsklikali in peli, potem so šli pred bulgarsko poslaništvo, na to so hoteli pred rusko poslaništvo, ali jih je policija zadržala. Obdolženi so bili, da so vsklikali raz-žaljivo za našega cesarja, prestolonaslednika, -Avstrijo in vlado. Na Kerntnerici je policiia aretirala 13 dijakov. B u k v i č je rekel pred sodnijo, da je poštenjak, ki govori le resnico; da je mož časti, ki govori to, kar ima na srcu. Ako bi bil vsklikal one besede, radi katerih je obtožen, hi tudi to priznal. B o 1 i m e o b-tožb a, ker sem dober Avstrijec. Pasem tudi dober Srb. Sem za trialisticno politiko pod žez-lom Jlabsbttržanov. Ponavlja, da niti mislil ni nikdar na kake take vsklike. Na cesti je bil kar na-krai med četo policajev, ki so kričali nanje, naj se razidejo. Ali radi gnječe to ni bilo mogoče___ Pove, na vprašanje predsednikovo, daje rezerv ni častnik v nekem bosenskem polku ter da je imel zaštudijepodporoodbosenske vlade. Glede množice je povedal, da jih je tepla s palicami in Mihi SimiCu je nekdo pljunil v obraz. Policijski inšpektor Fran JVUver je izpovedal, da so demonstrantje peli slovanske pesmi in vsklikali: Živela Srbija! Živel kralj Peter! Dol z Avstrijo! Drugih vsklikov pa ne more tu povedati. Na vprašanje, če pozna onega, ki je zakričal besede žaljive za cesarja, je policaj Mayer pokazal na Bukviča. Bukvič je torej v zaporu, drugi so že prestali kazen. iz Muslifa-ftie v fiitaltio. Poročilo znanega francoskega časnikarja Ludvika Naudeau. OuUlužu, sO. novoiftjia. Lne 6. novembra sem sklenil, da odidem iz iviustaia-rase tanoj na dojiio po-zorisce v Uuaidžo na zaanje oranime nasipe pred Carigradom, uogovoni oem'se s svoj.ni pnjaieijcni Juugi oarzini, ki je • ornjanten uaiijansKi poročevalec m dne /. novemora se oopraviva na nevarno po-' tovanje. Menda se je stavn prvikrat, oa-f kar obstoja vojna Korespondenca, zurna-I listom enaK promem potovanja s štirimi ' konji, dvema vozovoma in z averria bul-\ garsKima voznikoma. Fovod temu je bilo čudovito hitro prodiranje bulgarov proti Carigradu. Hočem vam opisati svoje potovanje sedaj, ko sem dospel na cilj, a pravim vam, da nisem še nikdar doživel tako razburljivih dogodkov in takega strahu celo svoje burno življenje. Ker nam je oblegano Drinopolje zapiralo direktno pot v Uarigrad, smo morali napraviti velikansk ovinek in krenili smo na potovanje brez cest in na kolovoze, ki so se zgubljali sredi polj. Skozi štiri dnj in štiri noči smo culi na naši desni strani grmenje topov okolo Drinopolja. Po dnevu smo gledali štiri minarete mošeje sultana Selima, ki so se dvigali nad bobnečimi holmi in po noči so turški reflektorji metali svetlobo čez naše glave. Mnogokrat smo šli mimo bulgarskega obroča in Za-pažali smo s prostim očesom, kako so se raznesli bulgarski šrapneli na turških for-tih, medtem ko je za njimi mirno in neprizadeto mesto- kazalo krasoto mošej, krščanskih cerkev in velikih vojašnic in katerega se še ni dotaknila nobena kroglja. Da, morali smo potovati štirikrat 24 ur, predno smo stopili iz tega ozemlja obleganega Drinopolja, ki je napolnjevalo vse to, kar se je prej imenovalo evropska Turčija, z groznim potresom topov. Sicer se pa nismo mnogo zmenili za to oblego-vanje in za ta krog bliskajočih in bruhajočih žrel. Komaj smo jahali čez premočeno zemljo in morje luže. Kamor je segalo oko, povsod je bilo vse zapuščeno in ta tišina je vsebovala nekaj strahovitega in žalostnega. Vsi turški prebivalci so zbežali, ko so zvedeli, da prihajajo zmagovalci in silni tok je drl v Carigrad in pustil je za seboj prazna bi- krasno objemala njeno tenko, vitko telo. Na belem vratu so trepetali mali črni kodri, ki so se bili izvili iz lepo spletenih gostih las. Strogemu, pravilnemu profilu njenega obraza se je podajala bolj mirna zamišljenost, kakor otrpla zloba, ki je zdaj kvarila izraz tega obraza m mu zmedla pravilne poteze. »Kaj nai jih učim? Mama, ali ne vel morda ti tega?« je vprašala nenadoma. »Kako: kaj? Izobrazbe...« je odgo* vorila Zinajida Petrovna neodločno, »Izobrazbe? A kakšne? Plesa? Ha-ha-ha! Eden, dva, tri, eden, dva, tri!... ha-ha-ha!,,. Ne, učila jih bom peti ciganskeromance,.. pa to znaš tudj ti? To le krasno!« tat zapgla je po ciganski: Za poljubom vročim žeja jI cfganaka Jcri in vre.,.. »Ej, tega jih že lahko naučim! Drugega Da ne znam ničesar... in če me ubiješ .,. Samo da ste me vsaj to naučili, chere mamanf« »Kaj govori*, Manjička, saj si bila vendar v gimnaziji!...« je odvrnila mati. »No, pa kaj zato!... Vse tisto Je izginilo iz glave že drugi dan po izpitu.*. In potem so prišle druge reči, od knjige in podobnega... ničesar več! Saj pri nas v hiši, chere maman, ni bilo nikdar nikake knjige... Me pa smo kljub temu — izobražene!... Torej kaj naj jih učim, te vprašam, ko ne znam prav ničesar?«' Zinajida Petrovna je samo globoko vzdibnila in obrnila oči k stropu. Manjička je pomolčala nekoliko, nato pa je izpre-govorila zopet živahno, rezko in zlobna': »Jutri se bom predstavila poglavarju. ..« »Kakšnemu poglavarju?« je vprašala mati želo začudeno. »K&kšnemu? Vsakovrstnim. Vsi so tukaj poglavarji. Tako mi je rekel Arkadij Nikolajevič. Pop je poglavar, graščak je poglavar, starešina je poglavar in tako Še marsikdo -— ne spominjam se vseh.« »To ,fe strašno!« »Kaj? To? Ne, to ni! Marveč to, da jih vse, prav vse preziram in zaničujem, to je strašno!... In sebe preziram in zaničujem, to je najbolj strašno!« Sedla je k mizi, naslonila se nanjo s komolci, podprla glavo z dlanmi in sedela tako toliko časa, da Je prišla Hivrja s Čajnim posodjem in rekla: »Izvolite, gospe, miza je pregrnjena* samovar gotov!« vališča in zapuščena polja novemu plemenu. Zdelo se nam je, kakor bi potovali skozi fantastično deželo, ki ni bila nikdar obljudena, odkar stoji svet. Tolpe psov so se klatile brez vsakega lajanja okolu vasij in gledale so na nas z velikimi, svetlimi in divjimi očmi. Druge so obkoljevale mrhovino konj in druge živine in oglodale so jo strašno do okostja. Dne 9. smo dospeli proti večeru na ozemlje, prepreženo z dolgimi jarki, posejano s patronami in ostanki vsake vrste. Strašna sapa smrti je odkrivala grobišča, katera je že dež napolnil in razločevali smo prav dobro ostudne dele skupine človeških trupel. Jahali smo mimo mrličev, katerih se še ni zagreblo in ki so strašili v temi. Ležali so povsod ovitki šrapnelov, fesi, vojaške kape, zaboji patron, držaji pušk. Pozneje smo zvedeli, da smo ta večer potovali čez bojno polje pri Setjoli, ki je odločila zmago Bulgarov pri Lozen-gradu. V ravno ti pokrajini smo izvedeli, da se klatijo tod bašibozuki, to so neredni turški vojaki. Kamor so prišli so uprizorili grozna divjaštva in pobijali so celo starčke in otroke. — Ta novica nas je prestrašila in hoteli smo jim z'naglico ubežati. Sklenili smo, da prenočimo v vasi Kjukuler, ker se nam je reklo, da je tam bulgarska četa. Kadar smo se bližali našemu cilju, nismo zagledali drugega kot ognjene zublje in stebre dima, ki so se dvigali med prasketanjem isker. Vas Kjukuler je gorela... Občutili smo grozo, osamljeni v tej grozni samoti. Vladala je popolna tema. Ustavili smo se, ne da bi do zarje zatisnili očesa. Ko se je prikazal dan, je še povečal našo bojazen, kajti tema nas je vsaj zakrivala. Ogledali smo si zemljevid in kompas in sklenili smo kreniti naravnost na jug. Po dveh urah galopa smo srečno srečali bulgarski oddelek. Tu se nam je reklo, da se bližamo trgu flafsi, oddaljenemu 30. kilometrov od Drinopolja. Tišina in mir narave sta naš navdala z vedno večjim strahom. Široke in globoke doline so se nam zdele dolgi hodniki polni tajnosti, kakor bi ti vodili v pekel. Nič življenja, nič se ni zganilo v tej čudežni samoti razun črnih stebrov dima iz zapaljenih vasij. Zdelo se je, kakor bi onemela in okamenela pokrajina in ta slika je bila groznejša kot bojni hrum in šum. Dne 10. zvečer smo dospeli v Hafso, kjer smo nevede zapazili bulgarsko četo. Pokazali smo svoja spričevala poveljniku in ta nas je nato jako prijazno sprejel. Pokazal nam je velikanske vojaške zaloge, kjer so Turki pustili mnogo milijonov kMogramov različnega žita. Ko smo se spravili k počitku, je mlel žito celo noč parni mlin in ta ropot je imel na sebi nekaj tujega in vznemirjajočega v tem zapuščenem trgu v sredi dpustošene pokrajine, po kateri so se klatile druhali bašibo-zukov. nt. Otroci so prihajali zjutraj. Manjička jih je poučevala. Tako je prešlo vse to v svoj tir, in delo je šlo samo od sebe iz dne v dan, da se ni niti opazilo, kako. Imela je načrt. Dal ga ji je Arkadij Nikolajevic in je rekel: Ta imate načrt, držite se ga strogo, in druzega ne rabite ničesar. In držala se ga je strogo. V kupu knjig prejšnje učiteljice je našla potrebne in pripravne knjige. In Manjička je sedela zvečer in se pripravljala. Pozorno je gledala v knjigo in Čitala, čitala... Prvi večer jo je privedlo to čitanje do obupavanja. Prečitala je enkrat, dvakrat, trikrat, pa ni ničesar razumela. »In glej, same jednostavne besede, razumljive, in predmet jednostaven — beli medved, a ničesar ne morem razumeti I Mama, jaz ne znam brati tiskanega, to je ne brati, marveč razumeti! Za to je treba vaje.« Zopet je čitala vneto, dokler ni naposled razljučeno zaprla knjige in pričela razjarjeno hoditi po sobi gor in dol. »Beli medved! Kaj pa jih briga beli medved? Pa ali ni to poniževajoče! Da se moram Jaz pripravljati na predavanja za nekakšne zamazane divjake!.,« Drugi dan smo se obrnili proti jugovzhodu. i\a obeh straneh poti je pokrivalo zemljo tisoče nedotaknjenih turških šrap-neiov. Tu so ležali in se svetlikali, nenevarni, raztreseni po blatni zemlji inpredo-čil sem si to žalostno dramo; turške baterije na begu pred sovražno kavalerijo; živali izmučene, po katerih šviga bič in se suče ostroga in ki ne morejo brzo vleči; in tedaj izpraznijo turški topničarji, polni grozote, zaboje in razmečejo vso munieijo, da si le rešijo življenje in ubežijo preteči nevarnosti, V Baba-Eski, v Lule-Burgasu, povsod so zaloge polne žita, povsod se peče s turško moko kruh za bulgarsko armado, povsod se dela. tisoče hlebov in se jih pošilja, na jug s.turškimi vlaki po turških progah. Kako bi bilo mogoče bulgarski intendanci, rediti celo armado, ki je pri-dirjala do glavnega turškega mesta, brez teh sredstev? Potovali smo vedno po opustošenem ozemlju in vedno so se nam nudili isti prizori: ostudna človeška trupla, mrhovina, od bažibozukov zažgane vasi. V Alanli va-vasi poleg Baba-Eski, smo zapazili sledove njihovih grozovitih dejanj. Te človeške zverine so porezale stotine oseb, iz-ruvali jim oči, odrezali jim roke in nosove, razbile glave malim otrokom in so noseči ženi odprli trebuh! Naznanjam te Dalje v prilogi. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od gosp. Ivana Stibilj iz Šturij hšt, 28 lesno trgovino, prodajo drv za kurjavo na drobno in debelo, kakor tudi krčmo na svoje ime. Cene najnižje, postrežba toCna. 3osip Čermeljf trgovec z lesom in gostilničar 497-2 t Štarjah 28 p. Ajdovščina. »Jaz zares ne razumem, kaj jih briga beli medved?« je pripomnila Zinajida Petrovna, prizadevajoč si, da se pokaže enin misli s hčerko. »In kako sva midve, mama;'vedelo živeli brez belega medveda, ali ne?« O to je strašno čitanje! In ona -jo vedno spominja tega; naj spregovori o čemerkoli, ona obrne vedno pogovor na preteklost. Odkod vendar ta zloba? Vedno je bila tako dobrih nravi, vesela in dobra! Odkod zdaj to? Da se je naenkrat tako spremenila, kakor da je postala druga. Aritmetika, Odštevanje, sedem treba odšteti od deset Sedem se od nič ne da odšteti, moramo si torej izposoditi enoto od desetič, to je eno desetico, to je deset jednic. Zakaj si izposojamo in zakaj je deset jednic in zakaj ni zdaj več sedem od nič, temveč od deset? Vse to jim je treba razjasniti, tem divjakom s smrkavimi nosovi, ki si jih obirajo z rokavi srajc. Ali kako naj jim obrazloži, ko niti sama ne razume? »Daj, nauči me ti,' mamal« je rekla Manjička večkrat razdraženo Zinajidi Petrovni. Priloga „$oie" $t. 141. i dne 7. decembra 1912. grozote onim ki so hoteli braniti tur ški. režim in vprašam j i li, ali Je pravično, da bivajo taki ljudje v Evropi? Mrliči in še vedno mrliči, nikjer živega bitja! Jahamo čez bojno polje pri Lule-Burgasu, — s svojo armado mrtvih, s svojimi turškimi infanteristi v jarkih s črepi-njami prevrtanimi od krogelj; Lule-Bur-gas, silovita naravna -t^fiTQyjlV'|i^^^j|' pozorišče pctnajstdnevnega boja, ako m * se tu bojevali Rusi in Japonci. Dospeli smo dne 13. v Čorlu in menili * * smo da najdemo tu bulgarsko vojsko. A tu so nam rekli,,da-je šla dalje, na«jug«*Novo^ jahanje, novo iskanje. Četi prihodnji dan smo slišali kanonado turške križarke, ki je obsipala morsko obal z neškodljivimi krogljami. Šele 16. smo prijahali do generalnega štaba v Čataldžo, kjer se nas je jako vljudno sprejelo. Sveto navdušenje navdaja, silno bulgarsko armado, ki komaj čaka trenutka, da zada Islamu v Evropi smrtni udarec s padcem Carigrada. ( Poincare o mednarodnem položaju Francoski ministeiski predsednik je irnei v oaseitu zuunnee za zunanje posie veievazen govor, s Katerim se oDSirno Davijo vsi usa, Kajti gias rrancije se je posmsai ves cas vojne na joahtanu in preu vOjiio; posiusa ga ceia Evropa tudi seuaj uucoreKoc ze po vojni; zvem previdno, pomirljivo, iz JDeronna in Fariza glasovi za mir. jcvropsse vojne ne do. ijoincare je govoru tako-ie: uotzan sem, aa govorim previdno in se morem le o politiki francoske viaue iz- i javm, Katere sicer ne morem postavni v popolno sveclooo, a vsaj.jasno jo moreni oeniuraa m označiti. * ranega je sioiaa j vse, da prepreči vojno na tiaiKanu. ivo je ( pa vojna izbruhnila, je Francija vse storita, aa se U na ttalttan omejim. Od začetka sem smo se udeleževali z veseljem razgovorov med evropskimi velevlastmi; vedno smo in še sodimo, da je mogoče sedanje težkoče le s sporazumno skupno akcijo rešiti. Razgovarjali smo se samoob-seoi umevno v popolnem sporazumu z našimi prijatelji in zavezniki (Anglijo in Rusijo) in jih bomo le sporazumno ž njimi nadaljevali. V diplomatičnih dogovorih smo si vedno vnaprej zagotovili soglasje Anglije in Rusije; Dolgo časa smo se bali, da nastanejo na Balkanu težave. Že junija meseca smo . azpravijali z Rusijo vse možnosti, ki lahko za Evropo prealislej na Balkanu nastanejo. Rusija je zagotovila, da ostane zvesta načelu status quo. Mir pa je bil v vedno večji nevarnosti radi podaljšane tur-ško-laške vojne in radi izgredov ob črnogorski meji, v Macedoniji in v Albaniji in ker je Turčija izvedbo preosnov zavlačevala. Glede na nevaren položaj je Francija smatrala potrebno, da je v Sofiji, Belgra-du, Atenah in v Cetinju svetovala mir in Ona pa je vzdihovala'. Kako bi vedela in znala kaj takega! Kdaj je bilo to, ko .se je učila odštevanje? Pred tridesetimi leti. Vendar se je Manjička polagoma naučita »citati tiskano« in je na nekak način razlagala odštevanje. Poglavarjem se ni Šla predstavit. Zgodilo se je tako, da se je vsem predstavila zanjo Hivrja. Pa tudi poglavarjev nekako ni bilo. Nihče se ni zanimal zanjo. Hivrja je šla k popu, >očetu«, ter mu povedala, da je prišla nova učiteljica. - »Ali že poučuje?« je vprašal »oče«. »Poučuje. Čudni ljudje so to!« In Hivrja je povedala vse, kar je bila videla, omenila rezki ton, s katerim govori hči z materjo, čudne, drage reči, ki jih ne moreta prav nikamor porabiti, da mati pogostem joka, a hčerka da sedi po cele ure nepremično na enem in istem mestu, da sta zelo siromašni, da sploh nimate ničesar. Oče je rekel: »Bog ž njima! Ni lepo, da ne prideta k meni, k duhovniku, a navsezadnje — to ie njuna stvar. Bom že prišel učit vero-nauk, pa se bom seznanil.« Hivrja se je oglasila domov grede tudi pri starešini in še njemu povedala vse, kakor pri popu. Starešina pa je rekel: »Saj so vse take tako čudne, kaj pa mene briga! Naj Živita zase, jaz bom pa priporočila Turčiji, naj preosnove na Bal-,kanu izvede. Septembra je Francija razpravljala s svojimi prijateljicami in zaveznicami, kako zagotoviti skupen dogovor, a Bulgarija, Srbija in Grška ter Turčija so 30. septembra, oziroma 1. oktobra mobilizirale. S Sazonovom se je dogovoril, da se skrajno nastopi za mir. Formula status quo, ki ie danes zastarela* je velevlasti '^važ^>^9..^esssa .je Čraagofa napp-¦"vetiala Turčiji vojno tisti dan, ko je posredovala Avstrija. Upali smo le še, da se vojrfa po času'in ozemlju omeji. > Kar se .tiče nadaljnega postopanja, ...srt.10 najprej skrbeli za-to, da se nobena vele v ia s t ne bi poizkušala okoristiti z do-, godki na -Balkanu in smo tako -ugotovili, da nobena ne namerava razširiti svojega teritorija na Balkan. Francija kot glavni upnik Turčije svojih gospodarskih interesov ne opusti in bo potrebno določiti, koliko turškega javnega dolga prevzamejo balkanske države, katere bodo zasedeni teritorij najbrž anektirale. Velevlasti že i zdaj razmotrivajo, kako naj bi se to vpra-! sanje rešilo. Balkanske države so o tem že obveščene. Velevlasti so se dozdaj tudi sporazumele, da vojaške operacije ne tvo-. rijo dovršenih dejstev a so tudi zagotovile, da nobena ne stori kakega posebnega j koraka na svojo roko ter se ne vplete ! tako daleč, da bi ne mogla potem več na-; zaj. To je najboljša garancija za evropski mir. ] Pomirljivo zvenijo besede Poincare-f jeve. Na konferenci naj se zravnajo vsa j vprašanja glede Balkana. To mnenje je • srečno prodrlo. Konferenca pa naj da Bal-! kanskim Slovanom, kar jim gre! , Goriški meseni svet je imel sejo v j četrtek zvečer. j iN a dnevnem redu sta bili dve važni ; točki: j 1. D o d a t n i k r e d i t z a r e d n o v z dr- zeva n je realke v Gorici in za po- treb nemobiiijen atemzavo d u. t Poročal je dr. Ceščuti: Deželni ; šolski svet je opozoril municipij na po-( trebo raznih del na realki in za nabavo I novih mobilij. Občinski ekonomat je uvi-del, da so dela za redno vzdrževanje neobhodno potrebna, ali ni mogel nakupiti novih peči in novih tabel, ker so bili tro-ški preveliki in jih ni bilo mogoče kriti z dovoljenim kreditom za to Šolo. Stroškov za peči bi bilo 2160 K, za table 3080 K: slednji znesek bi se dal morda znižati na 1840 K, ako bi se hotelo ceneje table kupiti. Ker za te zneske ni kritja, predlaga, da se dovolita potrebna dodatna kredita K 2160 in K 3080, oziroma K 1840. Unela se je debata: Dr. Bader hoče, da se ta točka prenese na drugo sejo ter dotle še razmišlja, kako bi se svota razdelila na več obrokov. Župan pa naznani, da je dež. šolski nadzornik naprosil takojšnjo izvršitev. Inženir Pipan pravi, tudi zase. Ti pa jima strezi, Hivrja, ker je to služba tvoja.« Hivrja se je razgovarjala še z mnogimi drugimi kmeti in ženskami. Večina je bila tega mnenja, da sta to najbrž kaki nesrečnici in da v mestu nista mogli-živeli, pa da sta prišli tu-sem. Kar se tiče graščaka, je* bil *toT človek, ki je živel edi-nole dvema stvarema: reji in gojenju prašičev in lovu na okoliške volkove, na katere je prirejal včasih veliko gonjo. Ko so mu pa povedali (oče mu je povedal), da je prišla nova učiteljica, se je začudil in vprašal: »Kako? Ali je prejšnja odšla?« »Umrla je že v avgustu« je odgovoril oče. »Ali je mogoče? Kaj poveste, prosim vas! Jaz pa nisem niti vedel. Ah, oče, pozabil sem vam celo povedati, kakšnega imenitnega mrjasca so mi poslali iz Peste! Krasen je! O j, zdaj bo pri nas novega plemena! Ali boste poslali svojo prasico? A od česa je umrla?« »Od sušice, se mi zdi... Krasno dekle je bilo to, krotko, udano svojemu delu... Dobro, jaz sem pri volji, ako nimate vi ničesar nasproti...« »A o čem govorite?« »O svinji kajpada. Rad bi zaredil dobro pleme, A kako — ali je debelo: {Pride Se.) da bo glasoval za troške za peči. K u r -š e n omenja, da mu je rekel ravnatelj, da ni treba menjati vseh peči, marveč polovico. Ali treba je novih tabel. Dr. P i -n a v č i g prealaga, naj se dovolijo zneski za najnujnejša dela. Dr. V e n i e r predla-' ga 2000 K za peči in table. Pogleda pa naj se tudi v pogodbo, če je vezan municipij na preskrbo didaktičnega sredstva, tabel. Predlog se sprejme.*".....*- - Druga' važna točka je bila: Razširjenje predilnice v Stračicah. Župan naznani, da hoče družba, h kateri spada tudi predilnica v Stračicah v Gorici, sezidati nove tvornice ter da je v tem oziru že v zvezi z nekimi občinami v Furlaniji, kjer naj bi se postavile nove tvornice. Raditega se je municipij obrnil na družbo s predlogom, naj se nove tvornice zgradijo v Gorici poleg že obstoječih v Stračicah. Radi tega je prišlo do pogovorov in predlagov: daobčinaprev-zame. potrebne troške za po-tVebne predelave v zadnjem delu ulice Luigia in hudournika Korna; to so potrebna dela, da se morejo tam zemljišča porabiti za nove zgradbe. Stalo bi to 120.000 K. Potem se zahteva popol.iaoprostitev od občinskih dokiadza lOletin reduciranje na samih 2 5% do-klad za tem sledečih 10 let. Pripominja, da od druge strani je dobila družba ponudbo, da jej občina da vsa potrebna zemljišča zastonj in jednake oprostitve in olajšave glede doklad. (Zemljišče ujštračieah, kjer bi stale nove zgradbe, je last predilnice.) Potem se je doseglo znižanje prvotnih zahtev družbe. Unela se je debata, v kateri je Pipan predlagal, naj se take oprostitve in c! •;* i '"e da'o vsem sličnim novim podjeten; v olčfcv. Dr. Pinavčig je predlaga!, naj se Pipanov predlog glasi le na priporočilo; da se le priporočajo oprostitve oziroma olajšave. Predlog o priporočilu se sprejme. Potem se glasuje o županovem predlogu. Dr. Bader predlaga, naj bo prispevka v denarju 40.000 K. Govori se proti "n za. Sprejme pa se: 1. Občina goriškega mesta 4q v o 1 j u j e d r u ž b i popolno oprostitev od občinskih doklad s k o z i 15 1 e t, to 1 i k o g l e d e t v o r n ic kolikor delavskih hiš, z ozi-romna h i š n o n a j e m n i n s k i davek, ki se zgradijo od 1913 do k o n c a 19 1 5. 2. z n \z a n j e n a 2 0% z a d o b o o d 1 91 4 d o k o n c a 19 28. občinske d ok 1 a d e n a o b r t n i d a v e k. 3. prispevka v denarju največ d o 4 0.0 0 0 K g 1 e d e n a t r o š k e ? a predelave ulice Luigia in hudournika Korna. Prispevek se izplačuje po končanem delu v letni h. obrokih skozi 10 let z obrestmi 4%. Seja je bila tudi včeraj. Razpravljali so mestni proračun 191.3. O tem prihodnjič. — ojna na Balkanu. Balkanska zveza edina. Belgrad, 6. decembra. (Oficielno.) Z •Oziroma na vesti tujih listov* katere se namenoma razširjajo, da bo namreč povodom ugotovitve meja osvojenega ozemlja ta ali ona država prikrajšana, se kon-štatira, da ni nobenega razloga se česa bati, ker je balkanska zveza trdna in odkrita ter bo razdelitev osvojenih zemlja pravična. Buigarski uradni glas o solidarnosti Balkanske zveze. Sofija, 6. decembra. »Mir« piše: Mirovna pogajanja se bodo vodila skupno od vseh balkanskih zaveznikov, in okolnost, da Grčija premirja nI podpisala, situacije nič ne izpreminja. Balkanski' zavezniki vedo, da je njihova moč v njihovi edinosti in se ne bodo dali zapeljati po nobenem poizkusu, da bi se dali oslabiti. Grčija dela sporazumno s svojimi zaveznicami. London, 6. decembra. »Times« poroča h Londona, da Je glasom oflclomega komunikeja, ki se je pravkar objavil (& t. ni.), Grčija odklonila podpisati premirje s Turčijo v popolnem sporazumu i zveznimi balkanskimi državami. Predlog Rusije glede Albanije. Pariz, 6. decembra. V odseku za zunanje zadeve se je po Poincarejevem govoru doznalo, da je stavila Rusija vele-viastem sledeči predlog glede Albanije: 1. Albanija ostane pod turško suve-reniteto. 2. Velevlasti izjavijo nedvoumno, da niso v Albaniji nič interesirane. 3. Srbiji se zagotovi nevtralno albansko pristanišče in železniška zy?za, katera se Srbiji odstopi v komercialno vporabo. Balkanska zveza in Evropa. bolgarski vladni organ »Mir« piše: »Z ozirom na položaj na Vzhodu in z ozi-rom na dejstvo, da so na Balkanu zainteresirane več ali manj ves evropske velesile, je balkanska zveza hotela varovati ugled velesil in je zato še pred zavzetjem Dardanel in Carigrada sklenila premirje s Turčijo. S tem je balkanska zveza pokazala svojo dobro voljo in iudi znatno zbo-Ijšala mednarodno situacijo. Upamo torej, aa bodo tudi velesile varovale našo čast in naš ugled in nam šle pri rešitvi balkanskega problema pošteno na roko.« Program mirovne konference. London 6. Kakor poročajo listi, se bodo delegati pri mirovni konierenci pogajali najprvo o novih mejah Turčije, na to pa o razdelitvi osvobojenega ozemlja. Pri razdelitvi Turki seveda nimajo ničesar opraviti in nade je dovolj, da ostane vse, kakor so se zavezniki že prej dogovorih. Mirovna pogajanja bodo trajala k večjemu 25 dni in če se tekom dobe ne bode dalo doseči sporazuma, se prične zopet z vojnimi operacijami. Politični pregled. Avstro-Ogrska. Zmaga parlamenta nad vlado. Dunaj b. — Nasprotje med vlado in parlamentom radi predloge o vojni službi se je bilo tekom današnjega dneva tako poostrilo, da so splošno pričakovali zakljucuve zbornice in uvedenja § 14." Vlada je odklonila vse izpreminjeval- * ne predloge, celo one vladnih strank in Je poudarjala, da se mora na Avstrijskem skleniti zakon, enakogiasee lemu v Budimpešti. (Na Ogrskem si u Jireč sprejeli vladno predlogo meni ni iebi nič. — Ured.) Sicer pa je nepokuni zbornici grozila s § 14. Obstrukcija pa, ki so jo moralno podpirale vse stranke, se je pokazala moč-nejo nego je vlada. Nocoj je grof Sturgkh vendar popustil. IzpremeniH so namreč § 1 tako, da vsebuje sedaj izrecno določilo, da se sme izvajati zakon samo v slučaju, če grozi ali pa izbruhne vojna, iudi § 4 je bil nekoliko izpremenjen. Druga določila, ki so tudi še prestroga, pa naj ublažijo posebne odredbe. Poslanska zbornica. — Plenum zbornice je opravil s prvim čitanjem službene pragmatike, kakor je prišla iz gosposke zbornice, v nekoliko minutah. Uradniški odsek se je že posvetoval. Drugi predmet, o katerem je zbornica razpravljala, je predloga za podporne prispevke rodovinam pozvanih reservistov. Ta razprava je že tako uspela, da bodo pri prihodnji seji govorili samo še generalni govorniki. Na mizi državne zbornice leži tudi predloga o kontingentu rekrutov. Obrambni odsek je pri delu, da pripravi in pokaže vladno predlogo o dostavi vozil in pripravljenosti voznikov za slučaj vojne. Sliko o jugoslovanskih razmerah ji podal posl. dr. S m o d 1 a k a. Znano je, da je bil občinski zastop splitski razpuščen radi manifestacije za balkanske Jugoslovane, pri kateri je govoril župan, Katali-nič zelo ognjevito in baje podpihovaino. Policijski komisar Persich je ovadil nato župana Kataliniča in ga je obdolžil vele-izdajstva, ali pokazalo se je, da Katalinič j ni nič zakrivil in so preiskavo proti Kali-Tiiču sedaj ustavili, o ost se je obniia proti Persichu, ki ga Katalinič toči radi zločina obrekovanja. Smodlakovo opisovanje dogodkov je vzbudilo veliko pozornosti, ker je pokazalo, kako delajo na jugu i, polno paro;, da prikažejo Jugoslovane kot veleizdajalce in upornike. Inozemstvo. Albansko miiiisterstvo. — Že imajo ministerstvo. Prvi albanski kabinet se je sestaviktakole: Izmail Kemal beg je predsednik in minister za zunanje zadeve. Nadalje'je monsignor Bačori podpredsednik br^z portfelja, minister za vojno je Meh-rned paša, za notranje zadeve Mufid beg. ,ža finance Abdi beg, za pravosodje Peter / Poga, za nauk Gorakuki, za javna dela Midhat beg, za poŠto in telegraf Lefsoni in za trgovino in poljedelstvo Pandetičali. — V kabinetu je pet mohamedanov, troje pravoslavnih in dvoje katoličanov. Razven ministerstva je bil imenovan zbor osemnajstih, katerim bode predsedoval Cejnet beg iz Peči (Ipek). Za poveljnika narodne straže (milice) sta bila imenovana Riza beg in Isa Boljetinac. Domače vesti. Darovi. Za rudeči križ Balkanskih slov. ranjencev prejel J. Kopač od 23. 11. do 7. 12. 1912. Koren Anton, Gorica, zbirka K 63'95, Uprava Novega Časa I,a zbirka K 146, Uprava Novega Časa Ha. zbirka K 28'24, Duša Andrej, Gorica K 4, Kodre Iv., župnik, Sv. Križ K 10, Simčič Anton, Gorica 40 vin., Kofol M., Cepovan, zbirka K 57, Županstvo Vrtovin, zbirka K 59'64, Tor-kar Julka in gospa Potočnik p. nač. soproga, Podbrdo nabrale K 120, Dekliška Marijina Družba, Gorica K 30, Šuligoj Lucija, Gorica 30 vin., Fon Antofl, klobu.čar, Gorica, zbirka K 34'26, Kop-^č J., Gorica K 20, Mavric Jožef, Šmihel 50 vin., Prodajalna Kat. Tisk. Društva, Gorica K 11'12. Novak Marica, Kostanjevica 40 vin., Leščak Mici, Gorica K 2, Kovačič Ivan, župnik, Podmelc K 14, Kovačič Ivan, Mo-horjani zložili K 6, Županstvo Vojščica, zbirka K 55, Bone Ivanka, zbirka K 5'40, Cermelj Andrej, Gorica K 1, Kutin Josip, Gorica, zbirka K 5'10, Šuligoj J., urar, Go rica K 8, Savnig L, Gorica K IT40, Ivan-čič & Kurmčič, Gorica, zbirka K 8'90, Zajec C, Gorica 40 vin., Gabrščekova trgovina, Tu, Gosp. ul., zbirka K 14'02, Jeretie Anton, trg. Gorica, zbirka K 21'08, Rolih Anton, Gorica, zbirka K 20'10, Hribar Teodor, Gorica K 5, Kuštrin Anton, Gorica, j zbirka K 8'40, Županstvo, Bukovo, zbirka \ K.30, Turk M., brivec, Tu, La zbirka K 13'55, Vovk Josip, Dobravi je K 1, Valen-tinčič Štefan, kurat, Gabrije, zbirka K 25, Ferfila Franio, rav. Gorica K 20, Karol Drašček, zbirka v prodajalnah K 134'92, Štandrež, zbirka po č. g. kuratu K 94, Kerševan Vada, Černiče, zbirka K 43'17 , Gašperin Albin, Imenje 20 vin., Amalija Velikonja, Gorica K 1, Županstvo Medana K 100, Likar Ladislav, naduč. Št. Ferjan, zbirka K 120..Likar Ladislav za Dol. in Gor. Cerovo, zbirka K 75'90, Štrukelj F.r Šmihelj pri Sempasu K 5, Dr. Kobal, II.a zbirka »M. Družbe«, Gorica K 7, S. Gregorčič, vikar, Avče K 50, Leban Albin, kur.. Gor. Tribaša zbirka K 190, Županstvo Solkan K 100, Jug Tomaž, naduč., v p. Solkan K 2, Županstvo Zgonik K 15, Makovec Marija 20 vin., Batič Valentin, kurat, Livek, zbirka K 7, Likar Ladislav, zbirka K 100, Kurinčič Ivan, kurat, Medana K 8, Leban Franc, vlad. syetnik K 3. Podobnik Ivan, vikar, Gradno K 10, Kumar Ludvig, župnik, Biljana K 6, Dr. Anton Brecelj, Tu K 10, Županstvo Kopriva K 39, Milanič Josip, kurat, Marijino Celje, zbirka K 21'90, Županstvo Tomaj K 204'30, Urbančič Adolf, mesar, Tu, zbirka K 58'30, Godnič Josip, kurat, Grgar, zbirka K 106, Lenardič Anton, mesar, Kojsko 60 vin. Za božičnico na Blančah se je nabralo pri F. K 8'40. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Neimenovan št 7 za december 5 K. — Neimenovana gospa št. 1 za dec. 2 K. — Al. Bajec, c. kr. vad, učitelj v Gorici, najde-nino za prstan 3 K. — Jos. Rakovšček, učitelj pri sv. Luciji 3 K (članarina). — Na račun mesečnine je prišlo 32278 K in 50 kg krompirja. — A. Mozetič v Gorici je dal en sod kislega zelja. — A. Urbančič. mesar v Gorici, popust 0*17 K, — Prisrčna hvala vsem darovalcem! predavanje v sredo i i. t. m. — V* sredo 11. t. m. bo predaval gi prof. 1' e r-* d i n a h d a e i d it »ueolosid izprehoui po gonSki okolici«. Preoavaiue bo opremljeno s sliKam i in skioptikom. V soboto 14. t. m. bo predaval g. dr. K. Ozvaid o bistvu m vzgojnem pomenit, sugestije. Zimski športi -- Na Gorenjskem je nastopno ugodno vreme za zimski šport. Uradna vremenska poročila bodo dohajale redno tudi v Gorico in jih bode Deželna zveza za tujski promet v Gorici razglašala tedensko v konfekcijskih trgovinah J. Medved in l. Steiner. Ravnotako se bodo naznanjali posebni športni vlaki, keuar bodo vozili. Kakor lansko leto, izdaja C kr. državno ravnateljstvo v Trstu tudi letos po-, sebne zimsko-športne vozne listke po" zhV žimi ceni članom Planinskih društev in nekaterim drugim športnim^ društvotn]. Te< vozne listke, ki veljajo od sobote ali dneva pred. praznikom računjeno za 5 dni, oddaja, po znižani ceni izključno le Deželna zve-; za za tujski promet v pisarni načelnika dr, D. Treo, odvetnika v Gorici, Trgovski dom proti izkaznici s fotografijo'. Tu se dobe tudi daljna pojasnila. — Zimski šport. — Uradno poročilo iz Bohinja dne 7. 12. 1912: Temperatura;: —. 10 C. Vreme: jasno. Sankanje: prav dobro. Vožnja na saneh s konji: prav dobro. S skiji: povsod. V pokoj je stopil okrajni sodnik Drc ] D. Ziegler v Gorici ter se upisal med odvetniške kandidate. Za telovadnega učitelja na tukajšnji realki je imenovan nadporočnik 12. dor mobranskega polka Ladislav Prusa. Predavanje prof. F. Seidl-a se bo vrr šilo prihodnjo sredo 11. t. m. ob običajni uri. Predavatelj namerava (opiraje se na današnja prometna sredstva) raztegniti napovedane geološke izprehode iz Gorice na eni strani doli do Adrije, na drugi'do. naših alpskih velikanov, Triglava in Mangarta. Lepe, barvaste skioptiške slike bodo poslušalcem pred oči pričarale značilne, krajine naše dežele po njih vnanjosti; po^, sebne, v velikem merilu zvršene poddb^ pokažejo pa njih notranjo ali geološko, zgradbo. Snov temu predavanju je v, dveh ozirih ugodno izbrana: zajeta je iz modernega prirodopisja in nanaša se na našo ožjo domovino, ki jo slavimo, da je. lepa, pa jo le premalo poznamo. Občni zbor goriške podružnice SI. PI. Dr. se bo vršil dne 10. decembra 1912. ob-8. uri zvečer v zgornjih prostorih kavarne »Central« v Gorici. Vabljeni so vsi društveni člani in prijatelji planinstva. Miklavžev večer za velike otroke v nedeljo zvečer pri Jelenu. Vstopnina 60 vin. za osebo, za ples posebej 1 krono. Darila kolekovana z narodnim kole-, kom se sprejema od 10.—12. in od 5. popoldne naprej vdvorapipriJeienu; za drugje puščena darila ne jamči odbor. Na veselo svidenje! Miklavž. » O. S. M.« — Vsled Miklavževega večera odpade običajna plesna vaja, ki bi se imela vršiti jutri popoldne. »Goriška Slovenska Mladina«.. —. Opozarjamo na naš Miklavžev večer. Na vsporedu so: orkestralne točke vojaške godbe komični in pevski nastopi, veličastna živa slika, prihod Miklavža s sijajniln spremstvom* razdelitev daril ter 'ples c|b zvokih vojaškega orkestra. — Med vspd-rednimi točkami bodo kratkočasile udelei-' žence razne ljubeznive prikazni, podrob-' neje na Miklav|evem~večeru! — Na svidenje! Sunil ga je, da je padel na tla, v neki gostilni 26 letni Anton Gregorčič iz Bra-nice nekega človeka; ta je padel na tla in potem umrl. Storilca so pripeljali v goriške zapore. I. oddelek Sokolske godbe iz Prvačine daruje K 6'52 od nastopa dne 17.11. 12. od odseka Sokola iz Lokavca in Sokola iz Dornberga od dne 24. 11. 12. skupno od dne 23. 6. 1&,K 54'44 v. Nadejati se je. da ta oddelek bo stalno napredoval in pride do dobre opore družbi sv. C. in M. — i Tem potom se zahvaljujemo vsem bratskim društvom, čitalnicam, mladeničem, za naklonjenost, katero so nam izkazali v letošnjem poletju. Obljubujenio tudi v bodoče postrežbo v zadovoljnost, — Za I. • oddelek Sok. godbe v Prvačini: Ivan GregoriČ, vodja. ;:. Odprti lekarn). — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Ghubieh-J/l romba.. V, teh dveh lekarnah bo tudi po-"nočna služba v času od 8. do 15." t. in. Domača politika. »iNovi Cas« ne more dati miru, vedno i^rega m se zaietava, prav neprimerno listu, Ki ima Križ na svojem ceni. Sedaj pisan o »liberalnem gospodarstvu« ter se je zakadil v svoji krščanski ljubezni do oiižnjega v g. K. v Kanalu, bvoj čas mu je uopauia podjecnost g. K.; sedaj je pa ta g. tv. »liberalec« in spet »liberalec«. "Tako zaleta vanje v osebo v nesreči, je grdo, kaj tatcega more storiti le take baze list ka-korseu je »Novi" Cas.« — Ali vsaka hudo-, oija se maščuje. Saj so te dni klerikalci v Gorici menoa dosu čutili maščevanje za izvestno gonjo., iN e ,pla.ča vsako- soboto liog ah plača pa! —• Naj »Novi Cas« pogleda okoli sebe in naj piše rajše o klerikalnem gospodarstvu in klerikalnih županih* izmed katerih komu očita, da je po-hrustal kar 8000 K! Le pred svojim pragom, tam je dosti nesnage. Cerkljanski dekan Knavs je rekel, da mora biti S. L. S. cista* torej znamenje, da ni. Torej, čistite jo Novičasarji, druge ljudi pa pustite ...v mirul ' Samo Furlane je videl na trgu sv. Andreja v ponedeljek v Gorici laški naš »Corriere«. Pripovedoval je, kako so tru-moina prišli v Gorico na trg in-tu je bilo vse živo furlansko. »Corriera« je najbrže bolelo dejstvo, da se je v ponedeljek v Gorici slišal skoro samo slovenski govor pa si je potolažil svoje ranjeno srce s far-barijo o Fiirlanih. Samega sebe vara; znamenje, da gre rapidno dol s furlanstvom Gorice. Če hi ne bilo Slovencev "na trg, bi lahko hitro prešteli- tiste redke Furlane, ki so prišli v Gorico. Naj praša »Corriere« po prodajalnah in gostilnah ter. pri prodajalcih na stojnicah, pa izve, kako malo je bila v rabi furlanščina v.ponedeljek na trg sv. Andreja! Narodna obramba. Društvo »Branibor« v Ljubljani naznanja svoj, redni letni občni zbor z Običajnim dnevnim redom, ki se bo vršil dne 16. decembra 1912 ob 8. uri zvečer v restavraciji pri Zlatorogu. Na razglednice, ki jih je založila Ciril Metodova družba za božič in za.navadno uporabo, opozarjamo ponovno in se nadejamo, da se oglasi toliko odjemalcev, kolikor je teh razglednic v zalogi — še pred božičem. Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi še precejšnje število svojih koledarjev za L 1913. Tudi ti morajo med naše ljudi! Prosimo vse C. M. podružnice, da poiščejo odjemalcev v svojem delokrogu. 4ko razpeča družba še ostale koledarje 'vestnike, dobila bo zanje precej denarja, \ sak koledar pa bi bil obenem buditelj slovenske zavesti vsepovsod, kjer bi prišel v,roke poštenih Slovencev. ' DČPISI. |z sežanskega okraja. Iz Sežane. — V nedeljo 7. t. m. uprizori klub dramatičnih diletantov igro »Sin«, spisal E. Gangl. Začetek ob 7l/u v dvorani hotela »pri treh kronah«. Nadejamo se obilne udeležbe. ¦¦;' Iz goriške okolice. Iz Prvačine. (Smrtna kosa.) —- Dne 1. t. m. je preminula v cvetu s.vojega življenja vzorna in marljiva čebelica na So-kolskem polju, Sofija Furlani.J^oliko se je ona trudila ob priliki zgradbe Šok. Doma, kakor tudi ob ob otvoritvi istega, ve društvo povedati. Njeno vzorno, delovanje plačali smo ji s tem, da smo ji izkazali zadnjo čast!. Bratje iz Dornberga Dorn-bčrg-Zalošče, Gradišča in domači Sokol s-Sokolicami na čelu Sok. godba, nad 100 bratov. Bra|, prvaški starosta poslovil se je pri odprtem grobu, da je bilo sleherno oko solzno. Sofija, počivaj v prezgodnjem grobu sladko. , ; s . . • . Književnost Omladina, glasilo narodno-radikal-nx;ga-dijaštva, prinaša v svoji 7. in 8. številki to^-le vsebino: Nekaj bilance. •— A. i}gris: /Verstvo in narodni radikalizem. ^Referat IV'. narodno-radikalnega shoda). — J. Sajovic: Bistvo in pomen narodnosti s posebnim ozirom na Slovence in narod-I .no-radikalno strujo. (Referat IV. nar. rad. .snoda.) — Maske in profili. XIH. A. Ogris: j^edor Sologub. — Hugh Elliot: O neovir talizrnu. — Balkanski konflikt. — IV. na-rodno-radikalni shod. — IX. občni zbor »Prosvete«. — Obrambna razstava. — J. Vrchlicktf. — Trdina: Sprehod v Belo Krajino. — »Dijaške vžigalice«. — Polemika. Slovensko dijaštvo. — Književnost in umetnost. — Razno. Vsem dobrini. Napisal Jožef Ribičič. Izdalo in založilo »Društvo za zgradbo 'Učiteljskega konvikta.« Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 1 K 50 v, s poštnino 16 v več. Dve novi knjigi. — Dnevnik »Edinost« v Tr.-»tu je izdal in založil dve novi knjigi: J u ^. Historičen roman. Spisal Prokop ChoehoiouŠek. Poslovenil li. V. — Cena K 3. ¦¦*-• Vitez iz Rdečo hiše. (Le Chevalier de Maison rouge). \ mm iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dutnas star, Prevel Ferdo Pcrtis-vec. — Cena K 2.50, — Priporočamo, Razne vesti. . Kusija je mobilizirala vsega skupaj baje 18 korov. Dosti vojaštva ima tudi , ob turško-pefzijski meji. Ustreljen je bil 5. t. m. neki vojak 61. infant. polka, ker je hotel razstreliti smod-nišnico v Temešvanu baje za plačilo 20.000 K. Z druge strani se poroča, da je ta vest izmišljena. Kubelika bojkotirajo v Gradcu, —v Velik češki violinist ima prirediti v Gradcu koncert na dan 10. t. m. VSudmarka« je izdala oklic, naj se graški meščani glede na sedanji politični položaj ne udeleže koncerta Čeha Kubelika. Tako daleč sega nemško sovraštvo do Slovanov! Srbska bomba v vlaku Ljubljana — Dunaj! — Dunaj, 6. decembra. Iz Gradca se brzojavlja dunajskim, listom: V o-sebnem vlaku Ljubljana — Dunaj, bi se bila kmalu pripetila strašna nesreča. V Celju so našli na hodniku nekega vagona dinamitno-bombo, ki je bila čisto montirana in bi bila bre'z:dvdma ne le razgnala vlak, ampak poškodovala tudi celo progo. Bombo so previdno spravili na policijo in pozneje aretirali nekega sumljivega moža v kmečki obleki, ki je bil v Štorah naglo skočil z voza kr se hotel odpeljati z nasprotnim vlakom nazaj v Celje. Moža so oddali okrajni sodniji. Mož mora biti srbski četaš. Bomba, katero sa našli v osebnem vlaku Trst — Dunaj, se je na policiji izkazala kot navaden električniapa-rat in »sumljivega« moža so že izpustili na svobodo. Po vseh srbskih bolnicah v Belem-gradu je sedaj okoli 850 ranjencev. V Bi-tolju in Skoplju jih je še nekaj, tako da je vseh skupaj okoli 10.000. Smrti pod plazom. — Iz Gor. Dravograda poročajo, da sta dva lovca trgovec Manhart in njegov prijatelj Nusbaumer prišla na lovu pod plaz,,ki ju je zajel in usmrtil. • :* Eksplozija se je pripetila v rudokopu Neurode, kakor poročajo iz Vtatislava; 18 oseb je zakopanih. Sedaj vlečejo trupla iz rudokopa. Kolera v Carigradu. — Včeraj je bilo v Carigradu zopet 54 slučajev kolere; 24 oseb je! umrlo. Dalje na peti strani. Za našnojate oh maji V teh resnih časih se obračamo na dobre žene in deklice naših krajev in trkamo na njihova usmiljena srca, da se radodarno spomnijo naših vojakov, katere kliče vojaška dolžnost na meje naše • domovine v tem zimskem mrazu. Kako prav bi jim prišla toplejša obleka kakor: nogovice, spodnja obleka, zapestnice, pa tudi čaj, čokolada, sladkor, tobak, kar se vse hvaležno sprejme. Blagohotne pošiljatve naj se naslovijo na fflfgv ali pa tudi na grofico Irma Serenvi v Gorici, Via Usina, Villa Mori. Baroninja Marija Blancht t BulMJah. .Kralj Kv \MM v 3kopi]U in v Vranji je za časa SVO-^u luaitvujoitjO^a bivanja ouisivovui s>iu-mvi jtvlUlj ji'cici' Vc>C 1'UIijuicv;. lUivu uciU sic- uaj v oeieuijirauu. v&uKuanji puscu ooi-lusinc so posiau njemu ai princeamji j^-leru uoiznost. oiara ognjena narouna Kri ivaragjorgjevsKa se ne zatajuje ne v Kralju rciru ne v pi-cjwS«Hi'aii>BSttt6a: jjjJSjJBjpP^ uru. J\raijevic meKsaiiuer .se' je v strašni umu pn j\unmnovu uraoru uoru m urvu naprej, ko so OivOn njega pauaii vojaKi m unuirji. ivraij i-eier je urugi uan po svojcih uuuuu-v 'oicopjtjc se vo/,11 v oupm*4to-cui po mestu ure/, vsaKiii varnosunn ou-icucu m venuar je Dno oKppije seie zavreto incsio m v njem poino ^vrnaviov ni iiirKov, v navadni vojaški obleki je odšel iz beigraua na uojisče, v isn priprosti ooieKi je nuei Slavnosten uhou v ^Kopije, v isti se je vrnu v beugrau. aeaaj pnnaja v doi-uisnice :• k vsakemu oolniKu stopi, z vsa-Kiin govori. jvoc ua ni govoru prijatelj s prijateljem, jfa tuui srosKim vojanom se zui povsem naravno m razumljivo samo po seui, aa prihaja »Oua i/era« k njim na ooisk. L-epo govori z njimi o njihovem domu, o bojih. Kralj vpraša; Ali se nisi plašni' JunaK: a, kdo se plaši, ko čuje naše topove v bližini. Kralj: Pa ne bi šel zopet v boj? Vojak: tsi sel, oogami! Ko oz-uravnn, odidem. Muo je kralju pri srcu, milo vojaku. Srbska duša čuti velike današnje trenotke. Kralj: Ali veš, kako čudežno smo se borili pri Bitoijuš* in skoro vse topove smo jim pobrali. Vse to je sedaj naše. Vojak ponavlja: naše, naše. Kanjenci hvalijo kralju postrežnice in zdravnike in zdravniki hvalijo ranjence. Zadovoljnost kraljuje v bolniški dvorani.... Tam zadej črtajo časnike pa sprašujejo kralja, kaj bo. Kralj odgovarja pa po-gladi ranjenega junaka: Nikar se ne boj, vse bo dobro in prav___Kralj obdaruje ranjence, kraljičina jim deli darove, meščani jim pošiljajo darove. Enoten duh jih druži, ljubezen domovinska gori v njihovih srcih; odtod zadovoljnost; nikomur m žal žrtev, vsak govori in misli: Dobro je bilo vse doslej; samo da- tudi skonča vse dobro. — (Iz dopisa iz Belgrada v R. Novem Listu.) car. diplomat, pa tudi despot brez srca, ki si je izmišljal muke, kakoršne si je sploh težko, misliti. Svojega najmlajšega brata je dal takoj, ko je sedel na prestol,' umoriti. Dal si je v glavo, da mora on zavzeti Carigrad. Opetovano je citiral prero-kove besede: »Vi zavzamete Carigrad. Srečen knez,, srečna vojska, ki to izvrši.« Te besede se čitajo še dandanašnji na neki mramdrnati plošči velike mošeje, kate-j^S^^mmSSia'-VL Brrazvalinah cerkve'apostolov. Takoj ko je novi grški car skozi zlata vrata, prišel v Bizant, tak je bil običaj, je začel utrjevati mesto. Kajti še na dan svojega svečanega prihoda v mesto, ko je jahal drago oblečen po ulicah in so pred njim nosili križe, je videl med množico porogljive obraze. Množica mu je zamerila, da je opustil radi varčevanja tradicionelne svečanosti ob taki priliki in še bolj, ker je delal za združenje grške in rimske cerkve. Veliki admiral Notaras se je zaklel, da rajše vidi sultanov, turban nego klobuk papeževega legata. Duhovniki in velikaši so debatirali v teh težkih časih le o verskih vprašanjih in tako je bilo tudi ljudstvo razcepljeno radi nasprotujočih si mnenj v teh vprašanjih in tako so se vse premalo brigali za obrambo mesta. RavnoduŠnbst je rastla. Turki so dobivali vedno večji pogum in tako se je zgodilo, da so oblegali mesto z 265.000 možmi s kopne strani, na morju pa ie bilo 420 turških brodov, kise blokirali Bospor. Grški car je mogel zbrati jedva 10.000 vojakov. Bogataši so skrivali denar, Konstantinu ga je manjkalo. Navdušenje na osmanski strani, v Carigradii obup... Oblegovanje je trajalo že dva meseca. Konstantin se je boril proti sovražnim četam povsbdi na čelu svoje vojske. Na predvečer, predno so udrli Turki v mesto, je šel Konstantin molit v Sofijino cerkev. Ali tisti čas, ko je ljudstvo v Carigradu molilo po cerkvah, je zaorii v turškem taboru krik veselja in navdušenja. In 29. maja 1453. je naskočila turška vojska mesto z vso svojo silo. Silne mase so navalile na vrata, katera je čuval car s par stotinami vojakov. Nekaj časa je Konstantin odbijal Turke in par ur niso mogli naprej. Ali tisti čas so udrli pa skozi neka druga vrata v mesto in so napadlr Konstantina za hrbtom. Konstantin je v tem boju padel sredi svojih hrabrih vojakov. utegne tudi poklicati za priče, one, ki so baje izdali te pobotnice. '. , Radi tega je bila razprava preložena. Leban je ostal še v preiskovalnem zaporu. Odgovorni urednik In Izdajatelj Ivan Kavčič v Oorld. TMca: lOoriSka Tiskarna« A. Oabriček (odgov. J. PabčiC). Zalr.ga: Družba za izdajanje listov »Soča« In »Primorec«. Konstantin Paleolog je bil poslednji car carigrajski. Bizant je prešel v roke Osmanov po veliki bitki, v kateri je padel Konstantin. ' ' " ' - • V mestu Misthra,. »čudežu Morete«, je živel Konstantin kot visokoizobražen knez, ko mu je dne 6. januvarija 1449. do-šia vest o smrti brata Ivana in poziv na prestol. Takratni položaj bizantskega car-stva je bil žalosten. Carigrad je bil res še vedno najlepše krščansko mesto, akoprav je bil izgubir okoli 300^000 prebivalcev. Do takrat se je Carigrad ubranil vseh napadov, izvzemši naskok Križarjev leta 1204., ki so ga zavzeli.. Ali grški car je imel poleg Carigrada samo še Mesembrijo in Anhialos na Črnem morju in Penritos n.t Propontidi. Iz predmestja svojega prestolnice je mogel videti sultanove vojake. Sultan je bil takrat že od 1451. leta Mohamed II., strašen tiran, bil je mlad, imel. ie komaj 21 let. izobražen pa je bil in govoril je 5 jezikov, zgradil je več lepih mo-Sej. Bil je hraber vojskovodja in izvrsten Moll-ov Seidlitz-prašek ie m na Želodca trpeCe neprekosljivo sredstvo »tero Ima prednost pred ˇsomi dragimi drs> stičnimi Čistil, kroglicami in grenCioami, Cena orig. škatlje K 2- Ponarejanje se »odnijsko luledoje. Molla-vo Franc, žganje In sol *d ribanje iivoU. — BolcClne " _" Joče ta oteep««u_ fosnano sredstvo proti trganji Olajlojoc« ¦Jote sta- m okrepit -ju»nw sredstvo plfOL _.__._ »n prebujenja vsake trste. Orifr.steklenicah 2-~ Na prodaj po vseh lekarnah [ in mirodllnioah. Glavna lekarn* " i, MOLI, o. In kr. dvorni ulotstk, Dunaj, TucnUubea 0. Zalog* v Gorici t lekarni; a. Glronooll, G. CrUtofoletti. Mali oglasi** ~ flajmaajl« pristojbina stane 60 vin. Ako Ja oglas obsetnejil se raCuna ta vsako besedo 3 vin. Rajprlpravnejls lnserlranje xa trgovce in obrtnike. Koliko Je manJBib trgovcev in obrtnikov r Gorici, katertt na delali (In celo r mestu) nlnfie na poroa. kar nikjer ae teterirajo. Skoda, ai majhna. KUPI SB Par KOnj ^ravStza težko vo^jo. Pismene ponudbe na upravo lista. 491—1 Fotograf A. Jerkič ¦fiStfiSsFjg menu in tudi zvečer pri električni svetilki „ Jupiter'. — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt! Slovenska šivilja ZJSTStJSS^ Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregantič, ulica Gaserma št. 5, III. nad. 417-1 Proda se piamno LT^VTffi nizki ceni. — Kje pove uprava lista. 498-2 Na novo urejena in največja •,»'. togoviaa a žcleznino BDUARDO STIGSA Borlca -Tla Bastello SMSKBOTlea USasiedfiiki Kraineri G-B. Priporoča vsem svojim gg. odjemalcem svojo veliko zalogo železa, kovin, kuhinjske in hišne oprave, raznovrstnega orodja za poljedelce in rokodelce, štedilnikov, peči, vlitih in železnih cevij, klosetov, punip, (črpalnic) stavbenih no-siteljev (traverz), kopalnih banj iii razno drugo v to stroko spadajoče blago. CEHE BREZ KONKURENCE. Štev. 3411—12. o. š. sv. OGLAS, Dela za zgradbo novega šolskega poslopja in obzidanje šolskega vrta v Kostanjevici proračunjena na 42907*57 K se oddadd ali skupno ali vsaka vrst dela posebej potom javne ponudbene obravnave. Pismene ponudbe naj se predlože do 20. decembra t. I. dopoludne. Varščina zna* 5°|„ gornje svote. Potanka pojasnila se dobe na tukajšnjem uradu ob uradnih urah. C. kr. okrajni šolski suet Sežana, dne 30. novembra 1912. Proces Leban. Poročali smo. v četrtek o kazenski razpravi, ki se je vršila v Rovinju' proti bivšemu Puijskemu mestnemu inženirju Lebanu. Razprava je preložena, da se izvršijo še neke potrebne poizvedbe. Inženir Leban se je delal namreč pri razpravi povsem nedolžnega in nič več ni hotel vedeti o tem, kar je v preiskavi izpovedal in priznal. Nič ni bilo ukradenega, občina ni trpela radi njega nobene škode. Pri razpravi je bilo predloženih polno pobotnic, ki naj bi pričale o Lebanovi nedolžnosti, da je namreč vse svoje plačai in da ni občine nič oškodoval. Državni pravdnik pa noče priznati teb kar nakrat na dan stopivših pobotnic, marveč se hoče šele prepričati, kako ie s temi pobotnicami, ali so prstne ali ne in ITIladega in zanesljivega moža sprejme takoj v^čja fi' puSCa kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vtaski kis in navaden. Zaloga ---------------¦ mila iti sveč.----------____. Cene zmerne. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Di ufivka se cela trgovina ali pa le prodajalniška oprava obstoječa iz različnih stalaž in pultov. Gorica, Corso Franc Josip štev. 70. . . " 486-~i Slovenska mesnica v Gorici, ulica Treh kraljev 16 (Ofa "Cre Re 16) pri kauarni Dogana Največja izber v Gorici govejega mesa, tele- trne m svinjine. Reso je prve vrste. Dobi se vedno svežo divjačino in doma pitano knretnino. Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča udani 424-jo Andrej ?randolič, mesar. Zaloga istrskih vin prodaja na debelo od 56 litrov naprej. Cene konkurenčne. Zaloga se nahaja v Ooriči v ulici Formfea št. 1. Za obila naročila se toplo priporoča lastnik 479-16 Henrik Apoilonio. EN POGLED v moj najnovejši glavni katalog s 4000 slikami vas prepriča o zmožnosti moje tvrdke in priporoča se, zahtevati ga zastonj in poštnine prosto, če bi potrebovali rabljenih predmetov in priložnostnih daril. G. iu kr. dvorni dobavitelj HANNS KONRAD. razpošiljalnica v BrUi-n št. 1219 (Češko). Niklaste žepne ure K 4-iO .(boljša vrsta . .K o-— niklnsti bndilnik „ 2\)0 j j ure z nikalom . „ 8-50 harmonike '. . „ 5-— jj gosli.....„ 5-80 samokresi...» B-— j; ' . . Razpošilja po povzetju ali proti naprej poslanem denarju. Nikak riziko! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar. Ušesno olje višjega štabnega zdravnika in fizika dr. 6. Scbmledta 01-i'ia ii ;,'• rlu in popolnoma Časno gluhoto, uSesni tok, uSesno brenCanje ia nagluho Tudi pri zastarelih slučajih. Cena steklenice K 4* - z navodilom vred. j Dobiva se v lekarni G. CriStofOlettl V Gorici, Zobozdravniki in zobotetiniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Joi. Uerdl fefcallSCe Steo. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlntra n soolein atelieia od 9. ure dop. do 5. ure pop. C. kr. priv. kroji Strokovna krojačniea za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam.si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Corica, Travnik Štev. 5. Češko posteljno perje po ceni 1 kg sivega perja K 2-—, boljš vrste K 2-40, pol belo po K 3-fiC, belo K 4-80, prima za pernico K 6-—, še boljše vrste K 7-SO, boljšo vrste K 8"40, najboljše in snožno-belo K 9-60. Izgotovljene postelje *¦*"¦*.!*** rmenega nanMnga "^ " zina 180 cm dolga ii.j)wiwiijviiw |>vw«w>|w modrega, belega .... rmenega nanlringa dobro napolnjena !pernica ali blazina 180 cm dolga in 106 cm široka K 10, \i, to, 18; 200 eni dolga in 140 om široka K 13, 15. 21. Blazine za pod glavo 80 cm dolge, 58 cm m-roke K 3, 8-50, 4-—; 90 cm-dolge in 70 cm široke K 4'50i 5'50, 6'—. Neugajajode se zamenja ali pa vrne denar! — Bogato ilustrovani katalog se pošlje vsakomur zastonj in frauko. Benedikt Sacbsel, Lobes št. 983 pri Pta (Češko). Podružnica ^Ljubljanske kreditne banke1' ~ ae bavi z vsemi v banino stroko spadtjočlml posli. — Vloga na knjižico obrastuja po 4%%, vloge v tekočem računu po dogovoru. ~ Delnl.Utf.vntc* K 8,000.000. - - C(Blltralfl V L|llblifllll. " «*"***" K mm ., PODRUŽNICE) i Celje, Celovec Gorica, Sarajevo. Split, Trst s=^===: