e^iski dneyiuj; t	Vinjenih državah ,•<» ,
...
f . eU* u* vse Mo..„ -•ima lO.OoO-L^rocnikov
rMLMTOy riMAMJTK: 4487 COfcTLANPT,	Kntered n gecond-Ola« Matter, »eptenM s^qJ, at th« Port 0*ie# »t M«w York, H. »n*«r tke Art of Confreu of SUrcfc 8, 117». TWJLFOH Pllilini: 4Stf COKTULMBfc
NO. 298. — ŠTEV. 298. ■t.?,?	~~ _^_ W^ M0NDAY. DECEMBER 20, 1915. — PONEDELJEK, 20. DECEMBRA, 1915.	VOLUM1 TXTTI — LXTMXK TTTTV
Che onif Siofeiiia^
In th$ C^ted ^ m m m
issueo ever* day
Sundays and Holidays S--
ftv ,	1
C-rt
Božič v domovini. '
Letos praznuje naša domovina že drugi krvavi Božič in lahko rečemo. da je ta še veliko bolj krvav in strašen kot je bil lanski.
Kaj se je vendar pregrešil naš ubogi narod, da ga tako tepe strašna usoda.
Ali je napravil kdaj tako veliko pregreho, da se mora v teh težkih časih tako strašno pokoriti zanjo.
V naše mirne in lepe pokrajine, v naše bele vasi in mesta je bila prišla grozna novica: Vojna je! — Ubogo ljudstvo je vztrepetalo, v srca vseh se je naselila nekaka neznana, doslej še ne občutena groza. Sedaj je ta groza že tako prepojila vse njihove duše in srca, da je pravzaprav ne občutijo več. Ker so se že tisočkrat in ti-tisočkrat seznanili s smrtjo, ker so videli, kako pada življenje za življenjem in ker prav dobro vedo, da je zastonj vsak protest, da
vse solze po nepotrebnem prelite. so se nekoliko pomirili. — Solze so se posušile, v srt-ih je pa o-stala le groza sedanjosti in spomin na prejšnje lepe čase. — Na bodočnost ne mislijo, posebno na boljšo bodočnost ne. Taka misel bi bila preveč predrzna, in besedi v tem smislu izpregovorjeni, bi nikdo ne veroval. Od nikoder ni nobenega veselega poročila, od nikoder nobenega upanja, od nikjer tolažbe.
Najprej so jih poslali na jug. potem pa na sever. Vrnilo se jih je le malo, pa še tisti, ki so prišli, so pohabljeni, za celo življenje nesposobni za delo. Ko je bil narod takorekoč že izčrpan, so iztisnili iz njega še zadnje: nedorasle mladeniče in osivele starce.
In te so poslali branit našo pra-ivo domovino. Slovenijo.
Lahko je misliti, kako silna moč ■ v rokah starcev, kak silen pogum je v srcih napolotročajev, ker se ijim je posrečilo zadržati nasprot-1 nika. da ga še sedaj ni v naše ; kraje.
To niso brambovci ne cesarja in ne generalov. to so brambovci svoje domovine Slovenije.
Morda je v naših ljudeh še iskri-jea upanja. Ce je. ga sta »*i jo Vsega vanje.
Letošnji božični večer bo še veliko bolj mračen in žalosten, ka-:kor je bil lanski.
! Mislili so .da se bo vse tako hitro končalo kot se je začelo, pa so j se grozno varali. Smrt kosi neprestano. njeni mahljji so vedno pogostejši. Ljudje, kar jih je še o-,stalo, hodijo po cestah in ne zaupajo drug drugemu, dasiravno jih tare ista bol in isto gorje.
Prijateljstva ni več in ne soža-jlja in ni usmiljenja. — Popolnoma so otopeli. Ko se bo zbrala dru-Jžina na sveti večer pri mizi. bodo njihovi obrazi resni in zamišljeni. — Petja ne bo — že petnajst mesecev ga ni bilo. in niti sama sveta noč. ki ima toliko čarobnega in mističnega v sebi, ne bo mogla o-buditi v njihovih očeh niti žarka veselja.
Na mizi ne bo potic in belega kruha, če bo krompir in zelje bodo lahko zadovoljni. Otroci bodo jokali, matere bodo gledale mrko predse in ne bodo vedele odgovora.	° j
Sinovi našega naroda bodo praznovali božični večer v luknjah, v snegn. v bolnišnicah, praznovali ga bodo ob grmenju topov in pokanju pušk. V ccrkvah bodo peli duhovniki: *:Mir ljudem", toda to petje bo preslabo, ta klic bo prešibak, da bi prodrl v njihova srca.
Opustošenja. lakote, bolezni, draginje. vseh teh stvari in še drugih njim podobnih, bo deležen naš ubogi slovenski narod na letošnji Božič.
Kaj se je vendar pregrešil, da s-a tako tepe strašna usoda?
Vesele božične pramike želi vsem naročnikom in čitate. ljem našega Hrta Uredništvo in upravništvo "Gfrlas Narod«".
Božične melodije.
Po jasnobeii poti.
Jaz grem po blaženi samoti, po biserni krasoti. In prašajo snežinke, kristalne krasotinke: Kam greš ? j
j jtnr
Jaz grem
pod nemimi nebesi, pod tihimi drevesi. Tn praša i v je belo. ko hodim pot veselo: Kam greš ?
Jaz grem
čez vrste njiv nebrojnib. čez zibel žit pokojnih. Po jasnobeii poti Božiču grem naproti — tja v rodno vas.
Sirota pri jaslicah.
Oboje mati je razdrla "in vrgla peči v žrelo. "Še v hiši, deca, vsa premrla se treses kot negoden ptič, ki pade z gnezda toplega, pa bi se sankat šli na grič? In zibeli ni treba več. Oj, Soča okrvavljena nobenega otroka več ne bo prinesla k nam v samotni hram. Sedaj očete nosi." —
Pa če očete nosi. smo mater prašali: zakaj? Zakaj očeta našega še ni prinesla nam nazaj?
Pri nas smo letos žalostni. In pravijo: da kot pri nas povsod je letos takšen čas; da vsa je naša domovina krtraa —mi bolečina.
Pri nas smo letos žalostni. Oči priprte so na pol. Ob naši mizi borovi stoji, sloni en prazen stol. Očeta ni.
O njem ne ve ne dom, ne boj. če še živi.
Ni letos mati spekla nam pogače;
na tihem gre v samotni hram in plače;
kako pri nas je letos vse — drugače.
In ljubkih sank, l
ki v njih smo lani sknkali; |
in zibelke,	K
ki v njej smo včasihlspankali \
Hi več.	I	.i
Uspavanka.
Vsa zemlja kakor velik vrt: po vrtu hodi zima — smrt. razgrinja beli pajeolan. od rosnih niti celotkan:
Spa vaj — spa vaj!
Sirokogrudna zemlja ti. pre rajala si mnogo dni. Sedaj prihajam rajat jaz. a naj zagrnem tvoj obraz: Spavaj — s p a vaj!
Kot dete te povila bom in v zibel položila bom. vso noč pri tebi bdela bom in kakor mati pela bom:
Spavaj — spavaj!
Tam zunaj pada mrzli sneg, tam zunaj bodi erui greli, preplašil tvoje bi oči, oskrunil tvojo cisto kri:
Spavaj — spavaj! •
.jfikdSM . . . ...	C*-
Božič v Ameriki, •
-
Slovenci letos ne bomo praznovali veselega Božiča v Ameriki, i Kakor druga leta se bomo zbrali' in kramljali o svojih draerth, a o-pa/ili bomo skoro vsi velike vrzeli, ki s«> se nenaravno zajrozade med nase brate in znance in rojake, ki smo drugekrati mislili na-nje.
Saj smo bili itak izgnanci od vseh počet kov. ko smo zapustili svojo roduo grudo, a izgnanstvo je tem hujše, če človek nima. kamor bi oprl svoje trudne misli, da se od poči je jo.
Tam, kjer smo imeli vedno kak kotiček, da smo ga posvetili svojim dragim, tam bo prazen prostor in samo žalost in negotovost j in skrb. Ko bomo najbolj zbrani v I božičnih mislih, se bomo spomnili,' da ni nič več svetega na svetu. Da [ ni človek sam gospodar svoje srp- i •V in zadovoljnosti. Da so drugi. ! ki rušijo vse lepote in vse čare sreče.
Amerika bo videla letos čude«, nenavaden Rožič.
Ne samo mi Slovenci, še dosti drugih drugov v trpljenju bomo |
imeli, ki bodo mislili iste temne misli, kakor jih bomo mi. Izginila je vsa ona svečanost iz naših in! i?, vseh src in že otroci bodo izgu-i bili vac veselje do jaslic, ki smo ! se jih vsi enkrat veselili.
^ se bolj resni časi prihajajo v deželo. Vse druge misli prevevajo j človeštvo v teh velikih časih. — Druge skrbi prihajajo, ki so boij važne in ki se bolj zanimamo za- i
I
Kristus se je bil rodil, da odreši človeštvo in da mu prinese utehe v težkih časih. A daues zopet !
potrebujemo Krista, ki bi odrešil ' ljudi sovraštva in bede, ki se rodi! iz sovraštva. Slabše je, kakor pa j je bilo nekdaj, ko je hodil Herod ; po svetu, da uniči zarod, iz katere 1 bi morebiti zrasel Kristus, priča-' kovani odrešenik in vladar sveta, j Na evropskih bojišeih in drugod pa tudi danes pada rod za ro-doiu in z njimi ljudje, ki bi pri | nesli človeštvu morda veliko dobrega. Danes ni Heroda, mnogo' jih je, ki so hujši od Heroda in ki bolj izrabljajo pleme, kakor ga jopa Herod. In večja nevarnost gro-1 /i od njih človešt če se jih ne i f »t rese.
Kristus se je kljub vsem zaprekam reiil in prišel k ljudem z na-i ukoin Ijubezn: in z njim preobrnil i svet. dokler ga zopet ni popačila zavist in sovraštvo. Predolgo je. odkar je prišel in pozabili smo nj-
Kov nauk.	. ' .
i J
__ Nova doba pa prinaša novega Kristusa. Rodil se je med trpi je-! lijem narodov in za njihov blagor, če g« hoečjo poslušati. Treba je! da ga vsi ljudje spoznajo ter sprejmejo v svojo sredo ter poslušajo! njegov nauk o ljubezni.
Tu v Ameriki smo zbrani pod eno streho sinovi vseh narodov, ki se uničujejo v Evropi. Mi pa se ne pobijamo in ne uničujemo, ker ve- — mo, da je to nečloveško in ker v.- j nio, da ni v korist nam, marv eč o-nim, ki so nas vseh nezaželjeni go-' spodarji. Vemo tudi. da so vsemi nam skupni cilji.
Ker obhajamo letos nevesel Božič in ker so težke naše misli, mislimo lepe misli prijateljstva med vsemi, ki imajo še kaj človeškega J duha v sebi.
Naj se rodi v nas, ki nimamo mrene prevare na očeh. nov Kri-' ^»tus spoznanja in resnice. In pokažimo jo tudi drugim, ki so jej potrebni.
Pokažimo, da smo ga vredni, čel bo prišel med nas, naj bo naš Božič v Ameriki začetek novega živ-! Ijenja. ki bo ljubezen, pa tudi po j nos in samozavest njegovo znatne 1 nje in ki bo podlaga sreče in bolj. še prihodnjosti onih. ki so onkraj; morja.
To spoznanje bo naš Kristus in' s tem spoznanjem bomo doživeli veselo vstajenje, ki bo tem lepše, ker ga* bomo dosegli z lastnim tru-
MED SRBSKIMI BEGUNCI JE ZAVLADALA STRAŠNA REVŠČINA.
AVSTRIJSKA ARMADA JE PREPODILA ČRNOGORCE 12 BOSNE. i TURŠKE ČETE SE PRIPRAVLJAJO NA POHOD PROTI EGIPTU.
AVSTRIJSKE ČETE SO DOSPELE DO DOLINE REKE TARE. — ZAVEZNIKI SO ZAČELI UTRJEVATI SOLUNSKO PRISTANIŠČE. — BOLGARI PRAVIJO, DA NIMAJO V ALBANIJI NOBENIH INTERESOV. — SRBSKI KRALJ PETER SE NAHAJA V RIMU. — TJA BO DOSPELO TUDI VEČ ČLANOV SRBSKEG A PARLAMENTA. — PERZIJA JE PREKINILA Z RUSIJO VSE ZVEZE. — MESTO KUT-EL-AMARA JE POPOLNOMA RAZD EJANO.
Italjani,
Avstrijci so odbili v 200 dneh 180 italjanskih napadov. — Na tal j an-skem bojišču slabo vreme.
Berlin, Nemčija, 19. decembra. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista, ki se je mudil dalj časa na
: južnem bojišču, je sporočil sle-: deče:
Glavni boji so vrše v okolici Krna. ki je visok 6700 čevljev, i lahko rečem, da v sedanji vojni nima nikdo trsko težkega stališča, kakor Avstrijci in Italjani. Vsak prelaz je z:. t razen, skoraj na vsa-| ki višini je kaka baterija. Strelni jarki sploh ne pridejo v pu-ste v.
Av.-trijei s izvanredno juna-! -ko obnašajo. V zadnjih 200 dneh so odbili 1^0 sovražniških napadov. Italjani imajo prav silne iz-| gube. Avstrijcem dela največ tež-
■	koč transport živil in vojnega J materiala.
j Dunaj, Avstrijci. 19. decembra, ■j— Iz glavnega stana avstrijske i armade poročajo: -j Na severnem obronku gore sv. I Mihaela so vprizorili Italjani več J napadov, katere smo pa lahko -i odbili. V splošnem je položaj ne-•j izpremenjen.
Rim, Italija, 19. deeembra. — i Uradno s,- naznanja: Vojaške o-- peracije zelo ovira s:at>o vreme. I'o gorah sneži, dolin • so pu zavi-
■	t»- v gosto meglo. A' enem samem dnevu smo vjeli preko 300 avstrijskih vojakov.
Edouard Vaillant mrtev. Pariz, Francija, 19. deeembra. — Danes je umrl tukaj v 76 letu svoje starosti socialistični poslanec Edouard Vaillant. Za poslanca je bil vprvič izvoljen leta 1SS3. Po poklicu je bil inžinir.
i
Z zapadnih bojišč. 1
__—
Artilerijski boji na zapadni fron- j ti. — Povodnji v severnem delu i Francije. — Dušeči plini.
Berlin, Nemčija, 19. deeembra.'
—	Poročilo, ki ga je izdalo vr-; hovno poveljstvo nemške armade, se glasi:
Zadnji čas se ni ničesar posebnega pripetilo. Sovražnik je uničil nekaj naših postojank, druge • škode nam pa ni povzročil. | Pariz, Francija, 19. decembra.
—	Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes popoldne sledeče poročilo:
Sovražniške postojanke smo ! tako uspešno obstreljevali, da se je moral sovražnik z velikimi iz-j guba mi umaknili.
V	no-'i od 17. na 1^. dreembiv. se je pojavilo nad sovražniki ;u. taborom pet naših zrakoplov < . ki so metali bombe v n:-mške( strelne ; irke.
V	Artols je naš i artilerija r : j : pršila sovražne pionirje, ki s.. <
lali neki most. Med Somme i-Oise smo razdejali vse sovražni-• . ške utrdbe. V Champagni j>- po-: . loža j neizpremenjen.
Pariz. Franeija. 19. dee'-mbra.; ■!— Vsled neprestanega deževja i«-
-	nastala v severnem delu Francije! . velika povodenj. Reke so na več; !! mestih prestopile bregove in pre-j ■ trgale nasipe. V mestecu Hase-
-	brouk so skoraj v<a poslopja pod vodo.
Dežuje še neprestano. Berlin, Nemčija. 19. deeembra. — Iz velikega glavnega stana po-ročajo: Rusi so nas zadnje dni i večkrat napadli, pa smo jih vse-j lej pognali v beg. J Na zapadni fronti se poslužu-
-	jejo Francozi dušečih plinov. i 11 ----
m m poroka: '
PredseM^ "prva gospa v de- „ želi" lBiživela medene ted- \ r^M iniji v samoti.
HotM«, Va., 19. decembra. Modr<^^3i gorko virginijsko . solnc^Bbeicdravila TVilsona in ] njego^Ljto, ko sta prišla danes z^Ry^jukaj, da v miru in zatišju fl^ta svoje medene ted-ne. Ze p Ji teden so naročili v hotelu I .tead sobane v ta namen, ve mSe za to ni vedelo v j javnosti'iti najboljši prijatelji zakonsk para in tudi uslužbenci niso vjli^ da pride predsednik semkaj, io j skrbno so čuvali to skrivnosase.
Ko jeišel posebni vlak v Hot Springs a se napotila visoka gosta tak«/ pripravljene sobane v hotel, i.ieer v zaprtem avtomobilu. ki je že čakal. Stanovanje v hotel estoji iz pravih kraljevskih sta, ki obsegajo spalnice, kopaln jedilnice in druge sobane.
Po podu se nista pokazala na prosteiteinveč sta se umaknila v stan;nje, kjer sta ostala eel dan. risednik je zapovedal, da ga nil ne sme fotografirati.' vsled ar" so bili časnikarji, slikarji drugi, ki so hoteli napraviti 1 em a t o grafi čne posnetke," zelo rtčarani.	. si'
Pre'.*dnik in gospa "Wilson se bosta žila v bližnje kraje na izlete z tomobilom. Državni tajnik; pa bo predsednikom v neprestani zvi, za slučaj, da bi se i <>ja vile Ive težkoče in zapletljaji, posel* v razmerju do Avstrije
---i
i
Nemci prodirajo
proti Egi|!{y.
-- t
Perzija je prekinila z Rusijo vse diplomatične zveze in zahteva od nje Perzijski zaliv.
KUT-EL-AMARA.
! Angleki monitorji v akciji. Trans-! portna* ladija se je potopila. — Nemški svetovalci.
London, Anglija, 19. decembra.
—	Neka tukajšnja brzojavna a-gentura je dobila iz Amsterdama sledeče ]>oročilo:
Sem je dospela brzojavka, da ima nemški maršal Goltz, vrhovni poveljnik prve turške armade, svoj glavni stan v Aleppo. Sirija Sedaj je začel koncentrirati svojo armado, katero bo vodil proti Egiptu. Goltzovi armadi pripada tudi carigradski armadni zbor. kateremu poveljujejo skoraj iz-! ključno sami nemški častniki.
Berlin, Nemčija. 19. decembra.
—	Ker so bile angleške čete pod ' poveljstvom generala Tho\vushen-| da južno od Bagdada poražene. | je nastalo v Londonu silno razočaranje. Ta vest je pa napravila tudi na Perzijce zelo velik utis. Perzija je prekinila z Rusijo vse diplomat ične zveze in zalite va od nje vse koncesije v Perzijskem zalivu.
London, Anglija. 19. decembra.
—	Iz Carigrada so sporočili preko Amsterdama, da sta dva angleška monitorja na Tigrisu obstreljevala turške postojanke in da sta povzročila preeejšnjo škodo.
Carigrad, Turčija, 19. decern-j bra. — Danes je bilo uradno raz-j glašeno, da se boji v Mezopota-I miji za Turke zelo ugodno razvijajo. Turška težka artilerija je razdejala vse utrdbe pri Kut-el-Amari.	;
Nervoznost v Parizu.
Pariz, Franeija, 19. decembra. V Parizu je zlavladala zopet velikanska nervoznost vsled počasnega napredovanja zavezniške armade. Listi mirijo ter pravijo, da bodo boji sicer še dolgo trajali, da pa se bodo gotovo srečno iztekli. Vojni poročevalci dolžijo slabo vreme, ki je nastalo na zapadu. da operacije zaveznikov znatno ovira.
Avstrija in Amerika.
Curih, Švica, 19. decembra. — Dunajski krogi so prepričani, da med Združenimi državami in med Avstroogrsko ne bo prišlo do ni-kakih sovražnosti. Avstrijska vlada- je prepričana, da je najbolje, če prijazno odgovori na drugo noto. ter se s tem reši vseh neprilik.
A' soboto se je zopet sestal ministrski svet. ki se je posvetoval o razmerju, ki je zavladalo med obema državama.
Pozor, pošijalelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrije bodemo sprejemali kljub vojni * Italije, posta gre nemotljeno pre ko HOLANDIJE in SKANDINA 7IJE.
Zadnja poročila nam naznanja jo, da se denarne pošiljatve ne ii plačujejo v južni TIROLSKI na GORIŠKEM, DALMACIJI in de iema v PRIMORJU. — Za de) ISTRE, KRANJSKO vso in enake -podnji BTAJER in druge notra nje kraje pa posluje pošta kako? v mirnih časih, seveda traja poši Ijanjc in izplačevanje kaka dvs tedna dalj, nego v mirovnih ra* merah.
Od tukaj se vojakom ne mor* denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlj« sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo » njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dom« 3tic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in on» osebe, kateri se ima izplačati.
O e n • : K	S	Ki
5.... "'.90	m ... »7 40
10 ... V, l.KO	13) .. 18.85
15 ... ' 2.35	UO	20.30
20 ... 1 3_( 5	150 ... 4L.76
25 ... 3.SO	160 ... 23.20
30 ... 4 50	170	24 G5
35________180	26 10
10.... 5 95	190... iT.fo
45 ... 6 70	200 ... 23.0'
50 ... 7 40	25).. 36.i«5
53 ... 8 t5	... 4V50
60 ... H	350 .. fi'i.75
65____ i*, i0	400____ 53.00
70____ io 3u	45J ... r.n.ar.
75.... 1105	&0.J ... 72.50
80 ... 11 75	600____ 87.0<i
35.... 1250	700 ... tOl tO
W ... 13 20	800 ... 116.00
'd5 .. 13 95	900 ... 130.50
l'W U 60	1000 ... 142.00
110____ 15.95
Ker se cene sedaj j ako spremi ajajo, naj rojaki vedno gledajo nt naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSEB, 82 Cortland* St, New York, N, %
i
Amerikanec osumljen špijonase.
Berlin Nemčija, 19. deeembra. Siegfried Paul London, naturalizmu državljan Združenih držav, se t nahaja v jeei v Varšavi ter eak;>, na zaslišanje, ker je osumljen švn 1 jonaže. Obtožujejo ga. da je poši- ? ljal Rusom skrivno poročila, ko so Neme i zavzeli Varšavo. Nemšk • (l vojaške oblasti so dovolile ameri » škim zastopnikom in jetnikovim prijateljem, <la ga smejo obiska-vati ter mu pomagati pri njegovi ' obrambi.
Ameriški konzul in podkonzul večkrat obiščeta jetnika v njegovi eeliei ter s«* posvetujeta z njim glede načina obrambe.
London je bil že mnogo let v Varšavi ter se je držal v bližini hotelov in javnih prostorov ter jo služil kot tolmač in vodnik tni-cem. posebno Amerikancev. med katerimi ima veliko znancev in prijateljev.
Razpoloženje na Italijanskem.
Neka iz Rima dospela osoba j" izjavila nasproti bemskemu dopisniku "Berliner Tageblatta". <!a !je začelo italijanskemu ljurl tvn ! počasi svitati in da kljub vsem j vladnim besedam spoznava, da je bilo prevarjeno. A' ljudskem razpoloženju se oglaša — maček. Začelo je vreti. ?J;ila trgovina in ma la industrija sta v brezupnem po loža ju, brezposelnost narašča. IV.-lieijstvo in vohurr-tvo ])oliotno ra-: šteta, in nihče se ne čuti varnega (pred njima.
Položaj na severnem bojišču.
Dunaj, Avstrija, 19. decembra, iz vojnega poročevalskega stana javljajo: .
j Na severno-ruskem bojišču je. !na zalitevanje iz Pariza zaeota o-| fenziva po dvadnevnem trajanju j zopet odjenjala. Popolnoma brez-• uspešnost ruskih sunkov na celi ! fronti, od jezera Miazdzioi do zgornjega Njemena, ki so se končali z velikimi izgubami za Ruse, je vzrok, da so Rusi opustili dalj-nja večja podjetja. Na jugo-zapad-nem ruskem bojišču je postal sovražnik v vzhodnji Galiciji zopet ofenziven, misleč, da je tista fronta oslabljena, češ, da je armadni skupini Lin^ingena poslal': pomoč. Rusi so se mogli hitro prepričati, d aje bil ta nazor napačen, kajti njihovi napadi okrog Tarnopola so bili z velikimi izgubami odbiti.
i Naša ofenziva severno od železnice Rožišče-Rovno napreduje. Moč-' ne sovražnikove pozicije pri Czer-nvszu (jugo-vzhodno Kolkega ob 'srednjem Stvru), so bile zavojeva-'ne in je bil sovražnik pognan čez potok Kormin proti severu.
Protinemški izgredi v Bukarešti. I Rumunska vlada je izrekla nemškemu poslaniku svoje obžalovanje nad zadnjimi protinemški-,mi izgredi v Bukarešti. Konzervativno časopisje izgrede ostro obsojaj ________ ______ _
Pr3k entente na Rumunijo. |
! Bmr«^št, Rumunija, 19. dee. — Runnski poslanik v Petrogradu, Dianndi je prispel v Bukarešto, kjer 3 imel z ministrskim pred-, sednom dolgo posvetovanje. Za-i trju, se. da je Rusija zahtevala. ! la i j Rumunija odpusti vse intern me ruske vojake, ki so zbežali bojih ob avstrijsko-nisko-ru-i mund meji na rumunska tla. Ru-j muna to zahtevo odklanja, i ".mineata'' javlja: Vladni kroi o<lločno zanikajo, da hi bila " (Urši predlagala Ruinunlj:. naj »lovi prehod ruskili čet. iies so zastpniki četverozvuze ponovno sta'v i podobne zahteve, to :a ru-miukti vlada jih je odločno za-; vrn a.
i
Ford v Kristjani j i.
I-ietjaniia, Norveško. 19. de-: eeiara. — Danes se je pripeljala sei s parnikom "Osear II. Folova mirovna družba. Ofiei-| eln je ni nikdo sprejel. p;i • se bo pavršila danes velika skupščina, I pj- kateri bodo navzoča vsa tu-| ka%ija društva. Ford je prosil kr.lja, da naj ga sprejme v av-; dine i.
Boji v Chmpagni. fi^erlin Nemčija, 19. <1 'embra.' ".pssishe Ztg." poroča iz velike-, g. trlavnega stana:
Boji v Cliampagni se nadaljuje-j. (.vendar se zdi, da napadalna si-1? sovražnika popušča. Na nobeni t '('ki se mu ne posreči doseči na-dal.jnje uspehe. Ob hrabrf sti naših t-et so se izjalovile vse z znatnimi silami zastavljene opera« je.
Svetovna vojna,
i
Sedanja vojna se ne da primerjati s nobeno v svetovni zgodovini. —
Pregled dogodkov. -
Nekateri med nami se niti ne zavedajo, da žive v važni zgodovinski dobi, v dobi svetovne vojne. Devet držav je zapletenih v to grozno klanje, devet držav je sklenilo boriti se do konca. Kdor natančno ne zasleduje vseh dogodkov, ne ve, kako se je vojna razvijala, ni mu znano, kdaj je ta ali ona država napovedala vojno in ne ve, kdaj je padla ta ali ona važna trdnjava. Potrebno se nam je zdelo sestaviti kratek pregled vseh važnejših dogodkov sedanje vojne tako da bo vsak rojak vedel natančno za dan, ko se je kaj važnejšega pripetilo.
Tozadevni pregled je natisnjen r letošnjem Slovensko-Ameriškem Koledarju, ki vsebuje razen tega še vse polno člankov, lepih povesti. raznih zanimivosti in slik. Nobena slovenska hiša bi ne smela biti brez njega. Ker smo ga letošnje leto tiskali le omejeno število, opozarjamo rojake, da naj ga vsak takoj naroči.
Stane samo 35 centov s poštnino vred. Naročite ga pri: SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Oortlaudt St., New York, N. Y.
V okoliei Ana forte se vrše ne-t prestano zelo vroči boji. Pri Sed-el-Bahru je potopila naša obrežna baterija neko angleško transportno ladijo, ki je d o vazala zavez-j nikom munieijo.
Pariz, Francija, 19. decembra.' — Iz Carigrad*-poročajo, da bodo sprejeli Turki v svoja ministrstva posebni- nemške svetovalce in da ne bodo zanaprej ničesar storili, kar ne bo odobrila nemška vlada. Že sedaj je v Turčiji veliko nemških uradnikov, ki imajo j zelo odgovorne službe.
Boji v Mezopotamiji se še vedno nadaljujejo. Indijski vojaki so zelo nezadovoljni s svojimi častniki. To dejstvo je Turkom porok
za konečno zmago.
—--
Obstreljevanje goriške bolnišnice.
Dunaj, Avstrija, 19. decembra.; Zvezni predsednik avstrijske lruž-be Rdečega križa grof Traun je vložil glede na obstreljevanje avstrijske bolnišnice v Gorici mednarodnemu odboru v Geitiu protest,: ki se konča:
Zvezni predsednik avstrijske j družbe Rdečega križa se pritožuje radi tega čina, ki naravnost smeši genfsko konvencijo in se obrača imenu človekoljubja, katerega glas se tudi v vojski ne sme zadušiti, na mednarodni odbor v Gen-fu s prošnjo, odbor naj, kakor vedno. tudi zdaj dvigne veliko noral-no mogočno svojo besedo r varstvo genfske konvencije in naj vojskujoče se sile še enkrat resno posvari, naj se drže, kar so slovesno ! obljubile, da se morajo pred vsem : ščititi in spoštovati sanitetni zavodi Rdečega križa in uj-govo o-sobje.
Eadoalavov o Rusih in Grkih.
Berlin, Nemčija. 19. decembra. ] "Berliner Tagblatt*' priobčil je « razgovor svojega sofijskega poro- : čevala z bolgarskim ministrskim : predsednikom Radoslavovom. ka- i terega je vprašal, kakšen položaj ! bo nastal, ako bi Rusi vkorakali v [ Bolgarijo. Radoslavov j - odgovo-p ril: Skoraj ne verjame in. da bi se 1 to zgodilo. Še manj verjetno je. da ^ bo Rumunija dovolila ruskim če-p tam prost prehod. Sicer pa se oni p
motijo, ki pričakujejo, da bi se 1 dali Bolgari pri eventuelnem boju 1 z Rusi motiti od svojega tradicionalnega prijateljstva napram Ru- 1 siji. Ako bo potrebno, bodo naši ] vojaki vsakega prejšnjega prijate- * lja smatrali za sovražnika in tako.-tudi postopali.
ROJAKI POZOB! ji
-- <
Ker nam letos nikakor ni mogo- 1 če dobiti PRATIK iz ^tarega kraja, opozarjamo vse cenjene rojake i in rojakinje, da naj pridno naro-| čajo aai Koledar. J	«
i ozdraviti. Če je zadet vojnik s tako krogljo v roko ali nogo. mu jo morajo odrezati, če je zadet v telo. pa ponavadi umre.
i	Japonska in Rusija.
Tokio, Japonsko, 19. decembra. l;— Telegrafična zveza med Rusi-j 1 jo in Japonsko je prekinjena. Toi ' se je zgodilo zategadelj, ker rajske oblasti niso hotele sprejema-' ti japonskih brzojavk. Skoraj vse " japonske firme so vložile proti te-j 1 mu odločen protest.
Turške ženske.
Berlin, Nemčija, 19. decembra. — Turška vlada je naznanila, da lahko vse turške ženske, ki še ni-L so stare sedemnajst let in niso po-. ročene. dobijo službo na poštah in brzojavnih uradih.
V Damasku so otvorili višjo dekliško šolo.
Kaj namerava ruska vlada.
Veliko pozornost povzroča pol-uradna izjava ruske vlade, ki napoveduje :
Ruska vlada je sklenila, da upošteva nujne želje splošnosti, ker osobito važni vojaški dogodki zahtevajo sodelovanje javnosti v sedanjem razvoju dogodkov v Rusiji. V trdnem sklepu, naj se nadaljuje vojna do skrajnosti, mora jo vojno vodstvo, vlada in ljud stvo skupno stremiti. da se pretr pi sedanji težaven trenutek in da 1 se prekorači neugodna doba. ki na stopa, kakor se zdi, zdaj v razvoju Rusije.
Rumunski kralj svojemu sinu.
"Az Est" poroča iz Bukarešte, da je imel rumunski krlj na prestolonaslednika Karola povodom njegovega rojstnega dne nagovor. — Kralj je rekel: Misli vedno na to tla slab vzgled z visokega mesta vedno lahko provzroči razpad države. Usoda je naložila vladarju velike dolžnosti, ali njegova oblast je omejena in nikdo od kralja ni ma večje dolžnosti smatarti za sve to ustavo in postavo, ki mu pred prisujeta, da naj ima do svojih svetovalcev popolno zaupanje ir se čuti ž njimi enega pri delu. Ne pozabi, da te čaka težka naloga, kajti kralj ima odgovornost za to kar stori. Vladar mora vedno skrbno čuvati ugled države. On se ne moro vzdigniti nad svetovalce prestola, ki tolmačijo mnenje ljud stva. To pripoznati, sprejeti, ž njim se združiti, to je najvpeja vladar-jeva naloga.
Samomor rumunskega generala.
Ženevt, ^vica, 19. decembra. — Monakovski časniki v Nemčiji poročajo. da se je usmrtil rumunski general Jonesco, ki je bil zapoved-nilc drugega rumunskega vojnega kora.
General je bil osumljen, da je vzel veliko podkupnino od ene izmed velesil. Vojni minister je zapovedal preiskavo, ki je potrdila njegove sumnje. Poslal je dva častnika, da sporočita generalu •Joneseu uspeh preiskave. Dve uri kasneje se je general Joneseu u-smrtil.
Angleške izgube.
London, Anglija, 19. decembra. Angleški uradni seznam vojnih izgub. ki je izšel danes, navaja ime na 80 častnikov, med njimi 21 mrtvih in pa 980 mož, od teh 420 mrtvih.
Ruske begunce pošiljajo v Sibirijo.
Kodanj, Dansko, 19. decembra. Staroruska zveza mest ceni. da znaša število vojnih beguncev 12 milijonov ljudi. Vlada je odredila, naj takoj vse, ki nimajo uradno potrjenega potovalnega smotra, odženo v Sibirijo. Uradno se potrjuje. da je skoraj vse prebivalstvo zbežalo iz gubernij Kovno, Suval-ki in Lublin, polovica prebivalcev < l'e pobegnila iz gubernij Radom in!; Varšava^ del prebivalstva je po-!i begnil iz gubernij Plock in Holm, U
Vsem rojakom in rojakinjam sirom Zedi-njenih držav voščim tem potom
najveselejše božične praznike,.
FRANK SAKSER.
škim min. predsednikom. O čem sta ukrepela, ni znano.
Srbski kralj Peter.
Rim, Italija, 19. decembra. — V mestu se je razširila govorica. ' da bo zanaprej prebival srbski kralj Peter v Rimu. Sem bo baje prišlo tudi več članov srbskega parlamenta. Koliko je resnice na tem, se dosedaj seveda še ni dalo dognati.
Pred par dnevi je bilo sporočeno, da stanuje srbski kralj v palači Caserta v neposredni bližini Napolja.
Bolgarska in Albanija.
Rim, Italija, 19. decembra. — Bolgarski poslanik v Atenah je izjavil sledeče:
Vesti, da namerava Bolgarska zavzeti nekaj albanskega ozemlja in tako priti do Jadranskega morja, so neresnične. Bolgarska je popolnoma zadovoljna z oba-ljo, ki jo ima sedaj v svojih rokah in ji ni na misel ne pride, da bi kršila grške interese v južnem delu Albanije.
Srbsko umikanje.
London, Anglija, 19.decembra.
—	"Timesu so sporočili iz Soluna sledeče:
Z lahkoto se da trditi, da je bilo umikanje srbske armade stra-nejše kot je bil svoj čas umikanje Napoleonovih vojakov iz Rusije.
Na zgodovinskem Kosovem polju se je zbralo najmanj 750.000 | oseb. Oil teh se jih je ik '.' j 250 000 Avstrijcem, Nemcem ;n Bolgarom, ostalih 500.000 se je pa zateklo v Albanijo. Kaj se je ž njimi dogodilo, ni nikomur znano. Ker je vsa pokrajina pokrita z visokim snegom in ker so ceste v tako slabem stanju, da je po njih transport nemogoč, jih je najbrže le malo prišlo na svoj cilj. Na tisoče in tisoče jih je zmrznilo, na tisoče in tisoče jih je lakote pormlo. Veliko so jih snedli tudi volkovi, katerih je vse polno v tamošnji okoliei.
Neki vojaški poročevalec, ki je videl te begunce, je rekel, da so se več dni preživljali z mesom crknjenih konj, in da so bili skoraj vsi zelo manjkljivo oblečeni.
Konzuli.
Rim, Italija, 19. decembra. — Včeraj sta došla iz Soluna nemški in avstrijski konzul. Turški in bolgarski konzul bosta v krat kem odpotovala. Od svojih vlad sta že dobila naročilo, da morata biti pripravljena.
AVSTRIJSKO- NEMŠKO- BOL GARSKA POROČILA.
Tara dolina.
Berlin, Nemčija, 19. deeembra
—	Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno vodstvo avstrijske armade. se glasi:
Črnogorci so imeli dosedaj v svojih rokah še tri bosanske vasi. včeraj so jih pa avstrijski vojaki še iz teh pregnali. Pred no so se umaknili, so zažgali vse hiše.
Avstrijske čete so zavzele dolino reke Tare. V bližini Mojkov-ca so vjeli Avstri je i 750 srbskih vojakov.
Bolgarska protestira.
Berlin, Nemčija. 19. decembra
—	Bolgarska vlada je vložila proti zaveznikom že tretji protest, ker se poslužujejo dum-duru krogelj. Te kroglje povzročajo strašne rane. katerih ni mogoče
ZAVEZNIŠKA POROČILA.
Nova kriza.
London, Anglija, 16. decembra.
—	V Solunu se nahaja 200.00 naših in francoskih vojakov, ki utr-jujejo pristanišče in okolico. — Neiuci so baje pripravljeni vdreti v grško ozemlje in napasti zaveznike. Ce bodo to storili, tudi Bolgari ne bodo zaostajali. Ker vlada med (irki in Bolgari precej prijateljsko razmerje, se bodo najbr-;že tudi (Jrki pridružili Nemčiji in Bolgarom.
Protest.
London, Anglija. 19. deeembra.
—	Nemški poslanik v Atenah je protestiral pri grški vladi proti zaveznikom, ker so začeli zavezniki utrjevati obal. Grški mini-»trkki predsednik je zatem izjavil, da bodo najbrže Nemci napadli Francoze in Angleže, ker imajo v južni Macedoniji dovolj interesov in nikakor ne bodo dopustili. da bi imeli Francori, oziroma Angleži Solun v svojih rokah.
Venizelosova stranka ni postu-vila nobenega kandidata. To se je zgodilo zategadedj, ker je Vetii-zelos prav dobro ve. da bi njegovi pristaši ne zmagali, ker so večinoma vsi pri vojakih in ker vojaki nimajo volilne pravice.
Nova poslanska zbornica bi najbrže šla vladi v vseh ozirih na roko.
Francozi so vzeli vse seboj.
London, Anglija, 19. decembra.j —- S»m je dospelo poročilo, da so Francozi oplenili vse vasi v Macedoniji in tla so vzeli seboj vse. ker je imelo količkaj vrednosti. V vaseh vlada strašna revščina.
Grški ministrski predsednik.
Rotterdam, Nizozemsko, 19. decembra. — lz Nemčije so sporočili, da je rekel grški min. predsednik pri neki priliki sledeče:
Bolgari so nam zagotovili, da ne bodo, v slučaju, da pridejo na Grško, # zasedli Soluna. Kakorhitro bodo premagali zaveznike, se bodo vrnili na Bolgarsko in bodo plačali Grkom potrebno odškodnino.
Položaj v Solunu.
Pariz, Francija, 19. decembra.
—	Havasova agentura je dobila iz Aten poročilo, ki se glasi-
(irški min. predsednik je rekel poročevalcu nekega v Atenah izhajajočega časnika de Nemci in Avstrijci ne bodo prekorocili grške meje in da je sedaj, ko ni nobenega zaveznika več v Macedoniji in Srbiji, njihova naloga popolnoma rešena.
N» kateri pravijo tudi, da nimajo Nemci dovolj čet iu da *i skoraj ne upajo prekršiti grško nevtralnost.
Glede Bolgarov je rekel ministrski predsednik: Bolgari bi razža-lili naš ponos, če bi prišli k nam. Prepričan sem. da tega ne bodo storili.
V splošnem je položaj ua Grškem neizpremenjeu.
Ne Bolgari, ampak Turki.
Pariz, Francija, 39. decembra.
''Tempsu" so sporočili iz Aten
sledeče:
Avstrija iu Nemčija sta Grški / igotovili, da se Bolgari ne bodo udeležili operacij v grškem ozemlju, Avstrijcem in Nemcem bode najbrže pomagali Turki, katerim t»o dovolila Bulgarska prosti pot skozi svoje ozemlje.
Turški poslanik Calib bej so je včeraj dolgo časa posvetoval z gr-
Jugsslovanska	Katoi. iednata
.nwcrporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minneacn*.
Sedež v ELY, MINNESOTA
i '
•LAVNI tTRADKISXi
* 5*<i^dnik: J. a. GERM, 507 Cherry Way o« ttm »rt« dock, P«.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave.. Barbsrtoa Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely. Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida. Colo.
VEH OVNI ZDRAVNIK:
D«. MABTiN IVEO, 900 N. Chicago St., Joliet, III.
NADZORNIKI:
MIK« ZTJN1CH, 421--7th St., Calumet, Mich. PETEK ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansa« City, Kao*. JOHN KBŽ1ŠNTK, Box 133. Burdine P*. JOHN VOGRICH, 444-~6th St., La Salle. Til JOHN AUSEC. 5427 Homer Ave., N, E. Cleveland. O.
POROTNIKI: THAN JUSTIN, 170S E. 2Sth St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAH, 308—fith St.. Rock Springs, Wyo, J. POBENTA, Bnr 701, Black Diamond, Wask."
POMOŽNI ODBOR:
JOfiBPH KERTEL, od društva «v. Cirila tn Metod*. Htr. i Ely. Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitvm st. Srea Jecnss, lt«T 1 Rl> Minn.
BOHN GRAHEK. «t.( od druitv* Slovene« ttei IU Kir Minn.	'
Vbi doplei, tikajoči ■ e uradnih radev, kakor tudi denan; ►oliljatve, naj so pošiljajo na glavnega tajnika Jednoie. vse p*j tolhe
pa na predsednika porotnega odbora, osebna ali neuradna pisma od strani Članov s« as bods
Mirilo.
DruStveno glasilo: "GLAS NARODA."
ficirati in nima zunanja politika g pravim ciljem to stranke ničesar opraviti.
Informacije bolgarske vlade o položaju.
Sofija, Bolgarsko. 19. decembra. Neki vodilni bolgarski politik izjavlja: Odnošaji med Bolgarijo, Rumunijo in Grško so povsem zadovoljivi. Od obeh strani se ni bati nikake nevarnosti. Četverozveza !pa je skrajno deprimirana. Prebi-j valstvo ententnih držav je sito voj-j ne, znamenja kažejo, da bodo v teh državah skoraj izbruhnili notranji nemiri. Ako bi se četverozveza res odločila, poslati velike armade na Balkan, bi s tem le dosegla še eden neuspeh.
Konference v Bukarešti.
London, Anglija, 19. decembra. Angleški listi poročajo, da vlada med diplomati v Bukarešti živahna delavnost. Zastopniki četvero-zveze konferirajo vsak dan z ru-munskim ministrskim predsednikom Bratianom. Bratiauu, srbski poslanik in znani konzervativni politik Peter Carp so I > i L i poklicani h kralju v avdijenco.
klicana tretja kategorija italijanske teritorijalne milice odide na fronto po štiritedenskem vežba-nju.
Norveški parnik se je potopil.
London, Anglija, 19. decembra. — Norveški parnik "Nico" se je potopil. Osemnajst mož so rešili, štirideset jih je pa utonilo. Ce je naletel na mino ali če je nasedel na pečine, se dosedaj še ni dalo dognati.
Proti grožnjam ramunskih intervencij onistov.
7» ozirom. na novo politično združitev, ki jo vodi Filipeseu in ki ima namen, uresničiti veliko Ru-mtrnsko. je oficijozni "Vitorul" jako ostro obsodil poskuse, povzročiti zmešnjave in ustvariti razpoloženje, ki bi bilo ugodno za vsako podjetje. List popdarja.da je zveza med narodom in dinastijo tako neločljiva, da jo bodo vsi poskusi. je omajati, le šc utrdili. Naznanilo ''Adeverula" o ustanovitvi nove velike stranke narodnega edinstva. ki bi ogrožala kralj? če se ne pridruži stremljenjem te stranke, priča, da ima ta strank? burkast značaj, ki se ne da kvali-
I _
jih pregovoriti, da pod vzamejo takoj vse potrebne korake, da si je pridobe. Tako bi ti novodošli ne-naturalizirani prebivalci čutili enako z onimi, ki so postali že državljani ter bi znatno pomnožili moč in upliv onih. k:i so bili že sprejeti (v krog državljanov te dežele.
Onim. ki si tako na prostovoljen način pridobe pravice in se samozavestno z veseljem in ponosom pridružujejo v krog državljanov, se sme zaupati in brez strahu pričakovati. da bodo zvesto vršili dolžnosti in se vneto potegovali za napredovanje in zdrževanje o-sebne svobode Laže jih pregovore njihovi naturalizirani bratje, kakor pa domačini in zato bi moral biti tudi cilj naturaliziranih državljanov. da tako delajo. Morali bi se z vsem srcem posvetiti deželi. ki je edina njihova prava domovina in nehati bi morali biti ljudje brez svojega doma. Ni je stvari. ki bi tako pospeševala značaj-liost in razvijala stalnost, kakor ravno odgovornost.
V	svojih starih domačih deželah so preveč čutili upliv in bremena svopili vlad, zato sc tudi tu ne zavedo takoj, da imajo sami pravico pri javnem življenju. To je eden in glavnih nazorov, ki se jim jih
mora razložiti in dopovedati. ———^--
Drobne vesti iz Italije.
Plinai •na v Milanu je brez premoga in bo morala ustaviti svoj obrat ako jej ne priskoči na pomoč železniška družba.
V	Rimu so aretirali pet vojnih dnbavateljev. ker so goljufali voj-i no upravo. Vsi taki doba vatel j i pridejo odslej pred vojno sodišče.
V	vojaški bolnici v Chiene sc je ustrelil avstrijski poročnik .J«--i noeb. Ranjen je bil prišel v itali-i jansko vjetništvo. Našli so pri njem pismo, v katerem hvali postopanji- Italijanov /, vjetniki.
Vpokli«- vseh kategorij 19-Ietnih italjanskih vojakov jn dodatno iz-vežbanili treh prejšnilt letnikov, je dal armadi 320.(MX) mož.
Mnogo Švicarjev, ki so bili v Italiji. sc je vrnilo. ker boj«-, da' utegn- izbruhniti revolucija. ak<>; '»"'!<» Italijani tudi v bodoče imeli! sanic neuspehe.
Švicarski listi poročaj««, da vpo-'
Da uvedemo in povsod razširimo svoje najnovejše 14-karatne pozlačene, za
dvajset let jameene ure, stavimo to veliko ponudbo in vsak, kdor kupi sedaj nas ure, dobi poles te:ra zastonj fono^raf. ki iirrsi vsake vrste rekorde ln luili Columbia in Victor.. Če se hočete okoristiti s to našo ponudbo, i>otem nam [H>šljite ta oplas ter 'Z~> centov depozita, da se prepriftimo, da hoC-ete v resnici kupiti. Nato vam pošljemo takoj z» lo krasno 14-karatno pozlačeno uro, možko I ali ženski?, s trojnim (pokrovom, z najboljšim mehanizmom te vrste, za katere j«* na-a j>nsei>r.a nizka cena le SiJ.7.1. 1'oles te:ra vam damo zastonj fonograf ter ; tudi elegantno verizieo s priveskom. Ko s«; lx> prineslo nm s fonografom na va5 i dom in ee se vam pade, poleni plavajte ostanek. Te ure >o jamčene za dvajset let in tekom t«'i:;i easa jih za-torij j<>pr«vimo ali izmenjamo za »imzo. Tre-j l«a nam je le poslati centov za poštnino skupno z um. da se rs,krije po«tne ; >tn>ske. Nezadovoljnim vrnemo ilenar. Iz Canade je treba p<-lati ves denar
i vnaprej. Po-^ljiTe sv«.j<- nun. - i I. • hitro, dokler imamo veliko zalego fooografov.
Naslovite tako: HAMMOND SALES CO., Dep. 224, St. Louis, Mo.
uu.i i	, ik t kJV iiv viii xt. » i* i i.	11
10.000 ge'btfoddalo ZASTONJ
I
bo... . In temnilo se mu je in tako mu je bilo, kot da se je tista mreža iz jesenske megle pogosti lu in ga s strahovito težo ovila in zavila v se. In v tem ovoju se čuti tako brez moči kakor malo dete, ki ga mati trdo povije v plenice. —
Še tisti večer je šel k Štefanku. Šel je. podal mu je roso in tesno in milo mu je bilo pri srcu. V o čeh je čutil nekaj mokrega in roka se iuu je tresla, ko jo je podal Štefankn.
—	Nesreča me je zadela. Huda in velika nesreča je to.
Tudi ytefank je bil ginjen. ! — Tlndo ti je. Tomaž, verjamem ti. -—
Tomažu je bilo lažje. A nekaj je vendar še imel na srcu
—	Stefank. jaz sem te sovražil. Sovražil sem te!
—	A. kaj še —I — se je branil Ste Tank — nič me nisi sovražil. T? mene no. in jaz tebe ne. Kaj bi tisto! Pustiva to!
—	In vendar sem te sovražil., Stefank! ln krivico sem ti storil .... In jaz sem zakrivil.... Pa Bog v-e. da som hotel poravnati vse--------,
Takrat šele je Tomaž zajokal. Razjokal se je, kakor se razjoka otrok----i
PoU'iu so pa zagrebli Tilko. In' s Tilko so zagrebli tudi del Toma j ževega življenja. Tisti del. ki si <ra ji- bil naslikal Tomaž za pri hodnjost. Ostala mu je le še zavesi. da je hotel poravnati, ako bi um bilo dano; pa mu ni bilo dano. —
In tako j.' Mrakov Tomaž š-vedno vaški pot. Vedno je na ee-sji in točen je kakor ura. Redko redko se zgodi, da bi kaj pozabi! ali drugače opravil, kakor mu j. ' naroči no. Vse zapiSe. vse premisli vsem poetreže po svoji najboljši moči. isti voziček, isti koni. isto opravilo, isti Tomaž! Ne. Tomaž ni ;sti. Tomaž je upognjen in po staran: komaj je še podoben n.* I kdanjemu. Dogodki so ga npogni-li i t i skrbi so postarale.
ar	———--j
| Bilo ji- v soboto.	ge ie
| Tomažu zdelo v^liq®bolj vese'-] lo in svečano.	bil veli-
* ko in v svesti si j^ -0 iz_ " vršil vse natanko j ii^ročiUi. — ' Nihče se ne bode ogf€i pritoževali: vse ni bo uštelo. Danes
-	ta večer ali pa	z jutranji j maši bodo prišli iskj-^ SQ n!l
ročili. Vsak bo nagi- hvalil dob-j ljeno blago. Pom. j a lo||ra jca r i-] li dva več. kot je 1ruaž zaslužil iz sam-'ga vesel j Tomaž pa se bo branil in ne boIiaj.al YZrt*u ln če mu bo kdo u^idnje vsilil, bo sicer vzel, a prisUjj. — Bom t pa prihodnjič račun toliko -— manj.
V soboto je torej }>n linah se je delal mraltjj^ j,, seni : jesenska m-gla. j ^ Večc*r lega v doline, stori ok.;ea ^ mračno. Po nekaterih so yt: [ kurili. Iz dimnika se je vigal dim in so mešal med uiegl ^'sa okolica se je zava Y neko vlažno, precej gosto
Iz daljave so je oglai zvon. \
■ ~ Ali s<'in že tako bl-^f_ so
je začuilil Tomaž in je >ii vesel '
da se poi tako hitro «>seda.__
-o. pol ure po zdrav a m^iji bom pa doma.
In odkril s.- je. ustav jj, pG. ■*ival. Molil je nekam hiko. Ob sobotali zvečer, ko je vseprazuie-no in slovesno, človek l0lj vse 'irugače kakor di-uge vt^re.. Tomaž je moli! za srečo, > zdrav-' je. v čast sv. Florijanu ; dobro
misel, za odpuščanje gri ov _:
kakor je bil naučen izm da. In kn je vse to odmolil. j.- Š vedno zvonilo.
— Hen t a j. — si je misli!— sta-
-	rM dakob ima veliko moliti da ta
1 ko ilolgo zvoni!	j
Na spomin mu je prišlo da je '"i i on včasih, ko je z v oil mesto Jakoba, če je bil ta zdrfan.' zvonil ilolgo. tako da so judjo i rekli: — He. Tomaž, li bi bil '■/■:: cerkovnika: ti hi nas pihitro I -.( ! .!vil v nebesa ! T.»niažia ve > .:s?neliui! in zavrnil: - (>g; • ! i-ioer. v n« l»:*s;j ni nikdar zgodaj ! —
»n j
lom;. «.iij jiravzaprav in/to-i Mariji----
V- mn/ jo j<<;r>iušaI. In res sli-] ,;e razločno, da pojeta {»It:: i' .ikejia zvona tudi srednji iicu«'-
11...
Z vsemi tremi zvonovi kako; saj 111 delopiiHt.
Pogledal je na uro: bilo je -št.
Mrliču zvoni! Mrliču zvoni.... In Tomaži s .i - čudno zdelo, kajti neki bi bil umrl. Zadnje čase ni bil nihče ie-vurno bolan....	j
~ Ti. C vel far. kdo pa je umi IVelfar je stal na pragu svije ) gostilne pod klancem in čakal ^o-' n.a.'ji. Tomaž iuu je vozil sodčll piva iz uiestH: vsako soboto o' namreč prišli drvarji iz Lisični*8r in so j)iii. Zato se je Cvelfarju mil dilo.
—	Kdo da je umrl Ali še ne veš? Pa seveda, kako bodeš vedel. tudi ne vem. — Koliko jo pa r,-čunal za pivo?
—	I*-« navadi. Dva in pol.
—	Dobro.	1 Tn C vel far je plačal.
—	Veš Tomaž, mudi se mi. D;*, varji iz Lisičniee so notri in zahte-vajo piva: takoj ga moram nastaviti.
V veži pa ju Cvclfarica pošeo. nila Cvelfarju:
—	Ali si mu povedal? Ali že ve —?
—	Nič ne ve. Kako bo vedel....
—	Revež. Pa saj izvedeti mora. In stopila je za njim in ga po
klieala:
—	Tomaž, čakaj---- pa nikar
so ne ustraši---- Izvede] hi pr^j
ali slej. — Tilka je umrla! Dr varji. ki so šli skozi vas. so rekli, da so slišali, ko so se ljudje metulj. da je umrla Tilka.
—	Kako — ?! Da je Tilka Da je
Toiaaž je hotel še nekaj spraviti iz grla. pa mu je zmanjkalo sa-T>»'- T "sta, ki so se odprla za vprašanje. so ostala odprta. To kar jo mislil izreči, je bilo pretežko, pre-žalostno.
—	Hudo ti
je. Tomaž, to vem. 'la ti je hudo. Pa izvedel bi bil tako ali tako.
—	Ali Tilka? Ali Je — ? Kdaj. kako —? Ali so kaj rekli _?
—	Opoldne, ko je zvonilo, je u-mrla.
Opoldne —. In ravno opoldne ie bil Tomaž pri Urbanački v pr^ l
m est ju---
Tomažu se je zdelo, da se nekaj podira .... In vse se sesipa na kup tako da je na tistem mestu, kjer ie pred kratkem stalo nekaj velikega iu mogočnega, naenkrat kup razvalin in nič druzega .... Posipalo se je in se Sesulo____ Tn
Tomaža je bilo groza, ko se jc sesulo; saj ni mogel misliti, da se
Osebna svoboda, i;
__1
ps
Louis Hammerling.
_
!
Prednost državljanstva.
V mnogih krajih so se začela pojavljati gibanja v svrho pospeševanja naturalizacije tujcev, ki prebivajo v Združenih državah ter še niso postali državljani. Vlada Združenih držav razširja potom vzgojevalnega urada okrožnice, v katerih poživlja te tujce, naj se uče angleškega jezika in naj postanejo državljani.
Redni čitatelji tega lista vedo. ,da se strinjamo s podobnimi gibanji in da jc tudi naša želja, da se pregovori vse prebivalce te dežele.' da postanejo državljani iu da s tem sprejmejo ne samo dolžnosti, temveč tudi prednosti in koristi, ki jih nudi državljanstvo. Nihče se ne more potegovati za svoje pravice uspešno, dokler ni državljan te dežele. Tudi ne more nihče pričakovati zaslombe ter zaščite zakonov. če ni obenem tudi pripravljen, da sprejme nase tudi odgovornosti. ki so s tem v zvezi, kar pa je ie mogoče le v slučaju, da se dejansko udeležuje javnega življenja. s tem. da voli iu s tem sam tudi odločuje pri imenovanjih u-radnikov za javne službe in urade. —
Glavni nagib, ki privede večino priseljencev v to deželo, je upanje, da bodo uživali tu prostost v večji meri. kakor v katerikoli deželi Evrope. Ta glavna privlačnos jpa se mora ohraniti tako njim. ka kor tudi vsem drugim. Zato se jil I mora ueiti, da to razumevajo in
I'spoznavajo ni ničesar se ne sme u-kreuiti. kar bi utegnilo razdreti jto privlačnost ter vcepiti misel, ;da je vsi- !e na papirju, j Nekateri delodajalci so hoteli prisiliti svoje delavce, da .si pridobe državljanstvo. To pa se uc strinja s pojmom o svobodi. Tu na-jčin ne bi rodil dobrih državljanov, ker ni nobena prisiljena stvar dobra, šc manj državljani, če so pri-'siljeui do tega. Na take prisiljene .'državljane se ne bi mogli nikdar 'zanašati in od njih ne bi imeli nikdar nikake koristi. Žc star prego-Jvor pravi, da se more priguati konja do vode, a se ga ne more prisiliti. da bi pil.	| i Še vse polno jc tu ljudi, ki že le-' j ta "m leta prebivajo v tej deželi in , uživajo vse prednosti, ki jih nudi ■ ta dežela iu njena ustava, pa še do . sedaj niso postali njeni državlja-1 ni. To jc prav posebne važnosti za že natnralizirane državljane. Ti bt morali svojim novodošlim prijateljem ib bratom povedati in razločiti poinjn državljanstva ter
ji bo oii rekel, da je svet goljufiv, hi/njiv, zapeljiv — ne bo sieer na ; .lasni-iii. kaj n :j si misli pri t -m. vendar ho zaslutila, da mora imeti m ki strah, neko bojazen p>vd svi tom. Tako bo prav! In tako bodo i presia lista nevarna leta....
A Tomaž, kaj pa to! Ali bo ti sta nevarna leta Tilka sploh kda.i i ; doživt-Ia ?
Zdelo se je. da j«- Tilka od dne' do dne slabotnejša. Prekašljala in I prestokala je vse noči. tako da je Idi kašelj že votel in suh. Mati je porabila že vsa zdravila, ki so jih svetovale so;ede. toda pomagalo je toliko kot nič. Naposled je rekla :
Oglasi s,- enkrat pri 1'rbn-, uački v predmestju. Nemara onu j pomore.. . .
Tomaž se je zatekel še k IVi : nački. Jn glejte, dala mu jo z.dra-j vii;,< ki j'" 1'ilo videti, tla bodo po-1 'uagala. Dote je nekoliko utilnii-; 1". jo mirno dihalo in se redilo. To-, maž je upal....
bilo jo zopet huje — in To-j maž je zopet romal v predmestje : o zdravila in po tolažbo. Koliko-: krat ga je bilo videti, ko je hodil črez Puštaiski most! Tja je šel : upognjen, star in poln skrbi, na-! za j ves vesel in poln upanja in za i pe* let m?a jši.
j Jn zopet --- vsaj Tomažu se je /delo — so zdravila pomagala: o -ok s,- jo popravil jn poredil.... Včasih pil. l<(, j,. (>trok;j zoj)et : n;:padlo in so j0 zvij;!l -- kr-il; iv |.ifkai vil oči iu bil ble.j, jr t,t#Ji ' •'eni.'/ za nekaj easa poi'.'uIuoma i bil upanj.. p,, bil,, zopet ; l»oifr. i,i rrbaua.de«! j- dala novili j zdravil, in ga iznova zagotovila [da otrok lahko doživi trideset šti-
: !'id ->o{. petdeset t---- [„ zop,.t
jv pre,!!;, domišljija novih, oi-»rsnilt slik zn prihodnjost. , N.-kam M-hko. skoro bi rekei o .. -110 !»1T! jo vs, b-j prišlo pri mi h., r-i-z toliko iu toliko 1« ? z<»pvt popravljeno, kar jo bilo , zr-r šenega. Pri tej misli se i ^»dil najrajši. Zdelo se mu jo, f:ik"r bo takrat zasipalo ne-kar je doslej zijalo kakor črn prepad. Jn takrat bo izginjalo in polagoma popolnoma izginilo iz ;-juš.. tisto, kar ga zdaj moti, pe-
^ri/. t.T mu no <]:i miru. ; O. kje so tisti časi! Kjo je tisfi i mir. ki bo zavladal v duši' Mir i Mir....	.....
In potem: ko bo miren in vp0-
koj.-n in potolažen, potem _ naj
; bo! — potem bo šel celo k Što-I :anku £ sam iz svoje volje bo --in mu podal roko. rekoč; ; Xa. Stefinik. saj sovražila se !	od danes naprej hodiva
PHjai.ljaj — ln Stefank ga bo f "azurnei. Stefank bo ginjen in bo j morda rekel; Glej. vedno sem : ti od dober in vedno ti bom : kar j pa jc bilo. tisto pa pozabiva! — i O, takrat bodo zopet časi. Takrat bo mir.... mir....
Neko popoldne se je vračal iz [ mesta ves polu upov in veselja.
Pavel Pcrko:
Mrakov Tomaž,
Z naših go r a.
(Konec .
Takole jo imelo biti. Tilka i siwlja : zakaj taki nekoliko slabe t ni otroci, niso /a težko poljsko •i« lo. In zakaj bi se imela ubijati iifi polju, ko pri M rakovih ni pomanjkanja iu se na polju tudi s tujimi delavci lahko obeta. — ši-vilja bo! Ko bo stara kakih petnajst let. takrat še ne bo v tistih nevarnih letih. Tedaj se bo šla u-elt .šivat. Romskova iz Grape jo bo izučila. Ali se bo Tilka hodila k njej učit, ali bo 31a Remškova prišla k M rakovim, o tem v- ni bil Tomaž popolnoma na jasm in. Pravijo, da se rada dobi slaba druščina pri šivanju; to je To-tuaža skrbelo. Ko d< k leta šivajo pozno v noč in se ne ve, kdo prihaja v vas. . . . No sieer je pa Rem škova na glasu, da je poštena. In Tilka bi zvečer — pravzaprav že v mraku itak prihajal- domo\ .... V enem letu. recimo v d veli, ki se popolnoma izučila. Potem ji bo kupil stroj. Golob iz Podl'ipo ga; bo naročil na Dunaju, in s Pra-Moui ga bosta pripeljala neki ve-eer. Dekle tisto uoč sauii'ga ve-i selja ne bo moglo zaspati. -- 1*0-1 tem bo drdrato in ropotalo po so-' l>i, da ho veselje ; polno živij -uja ; bo \ hiši. Tomaž bo že od daleč, j ko bo prihajal i,', mesta, slišal dr-; dranje in ropot: nje in govorico in j smeli. Ženske in ib-kiota namreč, j ki bodo hodil čakat na vreče in j m»'hove. bo<lo iim-lo priliko pri Til-1 ki izbirati blago in vzorce in kari je Še treba____ZvctVr pa, ko bo-i
•	io Ijn-ljo odšli, bo Tilka š.-	: la pri stroju iu ši\ala. TomaŽ bo' prisede! in pravil o v>:;-m. kar je doživel tu- potu. . . . - L • d ona j l»odi! — ji bo priporočal, — zu i naj % sveta ni dobrega. — fn da ' .n no bo doljrč**, j. t,o pripoverlo | vi! podrobno in natančno, kaj s.ei vsi« doživi na potu \ mesto in kaj ^ vidi v ni^tu. To s-e Ve, da i u bo gjvoril si,mo o stvareh, kij jo bodo zanimale. Naprimer, ka-1 ko in po čem izposua vsakega vo-j /uika že oddalt e, preden sa za-j
0	l* "da. Tomaž kov« konje, recimo, j pozna po tem, ker uepravilno sto-| pa jo. !/pozna jih }>o glasu kopit,! preden prevozijo izza ovinka. - ■■■ V k pek. pek-pek pek. pek! — Ali I ni to nekaj posebnega? Ali pa ob:
•	oootaii. ko je v mc-stu tržni dan! j
1	a krat ji bo vedel natanko pove-I dati. kakšno živino je kupil naj semnju ta. kakšno oni: kdo je bili na semnju iz te hiše. kdo iz one,:! koliko so j,> prignalo te vrste živi-j ne, koliko one. In Tilka bo sedela | ob šivalnem, stroju ter poslušala! rt zanimanjem. Tako bo vse izve-del.i. kako je po svetu, no da bi ji bilo treba hoditi v s>et. In ko'
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	Krogla. — Maska, — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romam. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolouijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil ? — Klasični topovi. — Pes v voj- I ni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Sniešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakonih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski voj tki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti.— Učinek avstrijskih granat v Ž igradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemvslom, katerega so Ne nci zavzeli z bajonetnim naskokom. — x\v-s tri j ska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki. — VodJjivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogorje.	, . _ ,
SLOVENIC PUBLISHING CO,
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
%m NARODA"
'jwwbO and ^uLuatied Dy
• btffiBsiC! Pubiuhir^ So.
i* corporation. jI fftjfcNS 8AK8KR PmtamL LOUIS B£NEDIK„ Treasurer %
m. m i ' ■■" ■	——
floss of Business of the corporation
addresses of above officers : ■ Cortlsndt Street, Borough of hsttoa, Nea- York City, N. Y.
to eelo i etc Teh's Ust trn Ameriko in
Csnsdo........................*S.OH
** pol let* ....................... 1.60
w Uto x* tceeto New York........ 4.00
t* wpl leu t a mesto New York ... 2.00
Krropc u wre !etc -......«... 4.50
" "do! lets . ...... 2.65
g* " "Četr -gu............ 1-70
"GLAS fcAROB.V izhaja vsak isvsemši nedelj in praznikov.
"TJIA? NARODA"
i "Voice of Uie People';> .sutwd srsrs day p». S'xnday* t&Ml Holidays. Snoscr.pt. an yearly fe.00
Adhttara—merit O«. *«reem«n»
Dvpisi bra* pedp in osobiicst* •« ne
DrSotihii ofo.
JsskX 4. J a t>f&*iovc.s po6u;st* —
Money Order. M dVtrM9ii*b:- Malt oarodniKov pre d<ao i* «» nam tudi prejftn« w
^r^mittf«?« n&znani, da hi trs, t
asjdetnc naslovnika
tfiy T T ■ I II 1 M.I I ■^..MMIII | I. I^^^llll —
Oopisom to počil; atvam o »redite U
"Ox..**-. NAftUO*1
X Cortisput St., New York Citj
Tsis&O 4/Sn Cort'sndt.
Slovens ko katoliško
H====S
podp. društvo	SV8te Barbare
a J
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 ▼ državi PennaylTania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETEBNEL, Box 9S. Wlllock. Pa. L podpredsednik: KAROL ŽALAH, Box 547. Forest City. Pa. IL podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wya Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City. Pa. H tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Bos 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St, Jolist, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK: MARTIN rVSO. 900 Chicago St.. Joliet, HI.
nadzorni odbor:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh, Pa. L nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa CL nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaogh, Pa. (H. nadsornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Isaier Ave., Cleveland, O his.
porotni odbor:
Pmdsednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kana. L porotnik: MARTIN STEFANČIČ, Box 76. Franklin, Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 628 Davion Ave., R. F. D. L IrM Held, Detroit, Mich
upravni odbor:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11H. Bridgeport. O L upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. BronRhton, Pa. O. upravnik: PAVEL OBREGAB, Box 402, Witt, HL
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku Iva« Telbaa. P. O. Box TtT. Vertst City, Penna.
DruXtveno glasilo : "GLAS NAROD A."
Rad bi izvedel za svojega prijatelja ANTONA STEFANČIČ, po-domače Skerlov i z Jablanice pri IIii-s>ki Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Ratar, Box 20, Czar, W. Va._
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA SBLAK. Pred tremi leti sva bila skupaj v Gradcu na Štajerskem, doma je pa iz Sevnice na Dolenjskem. V Združenih državah, "biva žo kuka tri leta. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznnai, ali naj so pa sam javi. — Frank Grab-ner. Box 92, Thomas, "W. Va.
(ir»-2i—\2)
SANATOGEN
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
t Dosežejo oni, ki se zdravijo Moč ! 2 evropskimi zdravili, ker so Zdravje ! najbolja. Posebno 8a-natogen je pravi čudež za vse bolehne. slabotne in slabokrvne. 21,000 zdravnikov ga priporoča po celem svetu. Dobiva se pri nas. (Dom. Lekarna), kakor tudi druga garantirana zdravila za: Želodčne bolezni, nervoznost, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni, zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni.
f S temi zdravili smo pomagali veliko rojakom, tako lahko tudi vam: ako se obrnete na nas. Na vsa vprašanja i damo mi točna pojasnila o boleznih j in zdravilih zastonj'.
S tem si prihranite denar in pridobite si ZDRAVJE.
Priznalna pisma pričajo o tem jasno. Naročila se izvršujejo strogo zaupno. Pisma naslovite tako:
J. F. Dolenc,
Box 819 Milwaukee, Wis.
skoraj rešiteljica sedanjega bed- I nega stanja.
In Tej ko je res vidno slabeval. Nekega jutra — bilo je le se dva dni pred Božičem. — je bil bolni Tej ko posebno vesel. Na ma-, terino vprašanje, zakaj je tako dobre volje, je začel pripovedovati v pretrganih stavkih, toda ^ veselega obraza:
"Mamica, ozdravel bom. Cujte, i kaj se mi je sanjalo sinoči, ko je bil petk«»v večer. Petkove sanje so resnične, tako je rekel piskrovez Nace, ki je star in vse ve. Sanja-I lo se mi je, da je bil sveti večer. Jaz pa sem šel močan in zdrav k Savi tex* pogledal vanjo. Zagledal sem trumo svetlih an gel je v, ki so i prihiteli k meni ter me vzdignili visoko proti nebu. In gledal sem doli na zemljo, kako hitijo ljudje i k polnočuici in čul sem pritrka-! vanje zvonov. Angel j i so zapeli I tisto: "Gloria in excelsis Deo." Z njimi sem pel tudi jaz. Ah, mamica, kako je bilo lepo! Pa vse to se mi je sanjalo na petkov večer. Torej je gotovo, da bom na sveti večer zdrav iu šel lahko gledat v ' Savo. Ah, mamica, ne morem ti
pove---"
Tu je Tej ko onemogel iu zami-žal. Dolgo pripovedovanje ga- je utrudilo do skrajnosti.
Mati pa se je nagnila k ljublje-* nearu sinku in močila njegovo li-' ce s solzami v sv est i si. da st> že štete ure njenega mil.ienčka..
Dva dni pozneje, na predvečer svetega dneva je Tejko — ugasnil.
Množica ljudstva,-ki je spela y cerkev k polnočuici, se je ustavljala mimogrede pri Rozmanu, da pokropi ljubkega angeljčka. ki je ležal na mrtvaškem odru kakor utrgana cvetka, posut iu obdan z
I zimskimi cvetkami. Na obrazu mu je počival oni blaženi mir. katerega nam svet ne more dati. Dobrotno nebo je dalo torej v ± obilni meri vrednost njego-vim >a-_ njain.
31 V času, ko so ljudje kropili nje-i govo izmučeno trupelce in potem ined pritrkavanjem zvonov hiteli l k pol noč niči, je plavala njegova a J uši e h po rajskih, višavah in v
0 družbi nebeških duhov pevala ono večno srečno božično pesem: "Gloria in excelsis Deo."
PRIMERNO DARILO.
Najprimernejše božično ali novoletno darilo za vašo žeuo, dekle, prijateljico ali sorodnico bo nedvomno naša knjiga: Kažipot am. Slovenkam, ali: Kaj mora vedeti vsaka odrastla Slovenka. Knjiga nI nikak humbug; tako mislijo vse dosedanje čitateljice, o čemer pričajo številna priznalna pisma. Ker smo jih dosedaj prodali več kakor smo mislili, smo znižali ceno na 60^. dve za $1, štiri za $2. Poleg tega dobi vsak naročnik še drugo lepo darilo brezplačno. Še danes pišite po to zanimivo knjigo na: Poučna Biblioteka, Box 808, Milwaukee, Wis._(14.15,20.21.27—12)
. Čudovita zdravljenja.
Če trpite ns bolesnib na pljntih, 'v želodcu, jetrih, obiatib, na ka-J tarju, revmatismu ali živcib, — ne odlašajte niti en dan, temveč se informirajte glede našega zdravljenja potom elektrike in serumov kot ee jih rabi v največjih evropskih sanatorijih, ki so pomagali stotinam vaših rojakov, ki ao bili i v bresupnem stanju, a so sedsj zdravi in srečni. Poskusite naše zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
I Dr. L. E. S1EGELSTEIN,
308 P«ra«aeat Bid*. 746 EscBd Atsb*«,
! ' _!
j	Trn am v zalogi
MOHORJEVE KNJIGE
ga leto 1916.
Izšlo je šestero knjig ii_ sicer:
1.	Koledar za leto 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17.
4.	Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5.	Slovenske večerni ce, 69. zv
6.	Trojka, povest, namesto mo litvenika.
1 En iztis knjig po pošti stan«-$.150, za naročnike v Pitsburghu Clevelandn in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi ndnino za • prihodnje leto, ki znaša samo en
i dolar.	_
►	ALOIS SKULJ,
>P. O. Box 1402. H. Y. City.)
f & _
la... V veži, ikdo zakašljal; bolnica se jereifia in čez lica ji je šinil trpe^r^z.
Dolgo semkaj ob njej, z obema rokama letajoč njeno desnico. Bilo me-kakor da jo moram proti mmfer braniti, ker se sama ne mo ..kakor da moram stati na str, d.a mi je kdo ne ugrabi...
V sobo jtrifla sestra, da poda materi zdraa/Bolniea jo je gledala z isti: ljubečim pogledom kakor men Ko je videla njene objokane, :če obrobljene oči. se je vznemirja
"Pretek-noc nisi spala. Mani-ea. Zvečer oraš zgodaj leč. sicer še ti zboliJ ;
"Kako j gpim! Saj sem tudi preteklo n legla, a spanca ni bilo« — Sie pa nisem utrujena/' "Kako i trpite zavoljo mene, vse vas i,čini..."
Sestra je obrnila vstran ter si otiralaolze. —
Proti ieru je brat pripeljal' zdravnik ki je že nekaj časa' prihajal ,ak dan. Ta je trdil, da ni tako varno. Nas vse. namreč deeo, soo besede kolikor toliko potolaži; zdravnik je pač izrekel, kji smo mi najsrčnejše želel i. in ite besede smo se opri je- I mali z >em našim hrepenenjem in z vsai našimi željami. Le na očeta iu naredile kakega vidue-ga vtis.. Gotovo je že govoril z zdrav o Dm na samem in povsem odkritoln*sedaj je tih ter z upognjeno,davo stal ob postelji in oko nj-ovo se je kakor brez mi-1 sli upi.lo v bolnico. A navzlic temu iru se mi je dozdeval za leta ptaran: bil je sključen in v lase se mu je belilo nešteto) srebrn nitk. O Veliki noči jih s nisem idel, toliko gotovo ne.
Matje bila povsem mirna. Mu* čenicae bila ob nas vse življenje, za na se je darovala brez tožbe ^ in br« nevolje. Brez nevolje in brez >žbe je prenašala tudi bolezen.
Kojo domači v drugi sobi ve- A čerja, sem bil spet sam pri njej- ^
"lareti ni težko'', je dejala iienaoma, "a da moram vas ^ pust j, to je liudo." ; V čeli so ji trepetale solze. ] "hj ne boste umrli, mamica."'^ "fe iimrem", je nadaljevala, 1 kake r.e bi me slišala, "in bi ti * bilo kdaj mogoče, poritagaj pred vsci Lojzu; največji siromak
je.-"
Bat Lojze je namreč poročil ^ revo dekle in oče mu odtedaj ni ' bil »osebno naklonjen.	j
/srce materino se ga je sporni-: njiia pred vsemi drugimi.	I
'Bom pomagal Lojzu. mamica! ' A d j ne boste umrli!"
Volja božja se naj zgodi!" ^roti polnoči nas je oče vse po-sIm .spat. Pri bolnici je čuval ou in sosedova Neža, ki je- prišla za tko noč.
(Konec prihodnjič.
Vpoklic 42—501etnib.
Prekmurske "Novine" poroča-j-#da pred mesecem uiajrem 1916 nižje, stari 42—50 let, ki so bili spoznani zu sposobne, ue bodo poklicani.
• Gloria in excelsis Deo.
Spisala Manica Romanova.
Mrzlega zimskega večera je bilo, nekako tedeu pred Božičem, j Pri Rozmanovih je bila vsa družin;« natlačena okrog gorke starodavne peči in je pazljivo poslušala starega slovaškega piskroveza Nai-eta, ki je za durmi p iskre ve-, zaje pripovedoval o strahovih, o[ zakleti kraljičini, o čudovitosti bo/ične noči, ki razkrije onemu,1 ki pogleda v tekočo vodo, njegovo prihodujost, potem e petkovih saiijah, ki se gotovo uresničijo itd.
Najbolj verno izmed vseh je poslušal starega piskroveza za pečjo ležeči in težko bolni petletni Rozmanov sinček Tej ko. Zlasti bajka o čudni moči božične noči mu ni mogla iz spomina in takoj naslednje jutro je rekel mamici s slabotnim glasom:
"Jelite, mama, ako se jaz do svetega večera pozdravim, pa pojdem tudi jaz pogledat v Savo. da boni videl, kaj se bo z menoj godilo."
"I seveda, sinek moj", je dejala mati ter se obrnila v stran, da zakrije grenko solzo, kajti zdravnik ji je že odkrito povedal, da naj se pripravi na najhujše. Hnda vročinska bolezen namreč, ki jo je moral deček prestati, .zapustila je le pregloboko svoje sledove v slabotnem telescu. Po i zdravnikovem mnenju začelo se je otroku celo drobovje nekako ' sušiti in neizogibna smrt mu b<
je bilo pred očmi. Neštetokrat sem se spotaknil in gotovo bi če-stokrat padel, da me ni mati vodila za roko.
Vsa krasota in vsa čuda cerkve, ki se jih sicer nisem mogel nagle-dati, tisti dan zame niso imela najmanjšega pomena. Sključen sem sedel v klopi ter topo zrl pred se: vse moje misli so bile pri bratcu. ki je počival v tesni krsti zunaj pred cerkvenimi vrat mi ter čakal, da ga polože v grob.
Ko so po maši spuščali krsto v jamo, mi je spet napolnilo srce mogočno hrepenenje, da ležem k brateu v gomilo. A k grobu niti mogel nisem: krsto so naglo zasuli. kakor bi se jim mudilo. In zagrebli so vesele oči Jožkove, njegove črne kodre, smehljajoča usteca. njegov smeh sam — vse so za vedno zagrebli s težko in mrzlo zemljo.
V zvoniku pa so plakali zvonovi. Žalobna njihova pesem, dasi tako blizu, mi je kakor iz velike : daljave zvenela na uho.
Moja mlada duša pa je tedaj jasneje kakor kdajkoli poprej u-mevala, zakaj da zvonovi tako plakajo. Za hip se mi je zazdelo le čudno in neumevuo. da ne plakajo še bolj otožno in obupno. Ali
nimajo srca?...
* * *
Čestokrat se spominjam onih težkih ur... * Narahlo iu tiho sem odprl vrata, kakor bi se bal, da zaskriplje-jo ter jo zbude iz sna, če spi. Isto-tako tiho sem jih zaprl, a naglo in oprezno, kakor bi se bal, da stopi z menoj še kdo drug v sobo — smrt.
. JZa .trenutek sem obstal ob vratih. Sobo je polnil težek vzduh. nasičen z znanim ščemečim vonjem zdravil. Zavese so bile napol zagrnjene in sobo je polnil mehek mrak, ki pa se mi je v prvem hipu dozdeval gostejši, kakor je v resnici biL
Oči so se mi napeto uprle tja proti steni na levi strani, kjer je stala postelja, pogrnjena s svežim belim perilom.
Le kratek lup sem stal tako ob vratih, potem pa sem po prstih, skoro neslišno stopal čez sobe.
Se nisem bil sredi sobe, ko tanka roka, počivajoča kakor brez moči na odeji, se malce povzdigne in dvoje velikih, žgočih oči se u-pre z nepopisno ljubeznijo vame ter slaboten glas me vpraša: "Ali si ti, KsaverV" "Jaz, mamica. R-avnokar sem prišel."
"Hvala Bogu» težko sem te pričakovala !''
Že sem stal ob postelji ter ji zrl v obraz. Ta obraz je bil izmučen in rumenkast.. Celo so prerezava-le dolge, tanke gubice, oči so ji ležale globoko. Poteze ob ustih so bile ostro začrtane, ustnice pa ozke in obledele. "Mamica!"
Zrla mi je naravnost v oči ter mirni iu bolestno vdani obraz se ji je jasnil. Iztežka je dvignila &uho roko nad odejo. Oklenil sem se je. Bila je vroča in vlažna ter trepetala je. Z nepopisno silo me je pretresla misel: "Koliko je ta roka delala zate, koliko dobrobit ti je delila!" Sklonil sem se nad njo ter jo poljubil žarko in z veliko hvaležnostjo. V očeh me j«- zaske-lelo iu z vso silo sem se moral premagovati, da mi niso privrele solze na dan: te bi bihiico le vznemirjale.
"Ali te je Lojze pripeljal?" "Ne, prišel sem peš. Lojze čaka zdravnika. Ni ga še bilo doma. A vsak hip se pripeljeta."
"Peš si šel po taki dolgi poti.' Saj je dopoldne deževalo!"
Na zdravnika in nase ni mislila, le na mene!
"Ni hudega, mamica. A težko govorite!"
"Ne, ne... Sedi semkaj k meni! Tako dolgo te že ni bilo doma."
"Od Velike noči, mamica." "Da, o Veliki noči! Tedaj si tudi pokašljaval. .. ALi si seda j zdrav?" '
"Zdrav, mamica!" "Bogu bodi hvala!" Taka je bila vedno: nase ni mislila nikoli, mi otroci smo ji bili vse. Ob toliki ljubezni nisem mogel več zadrževati solz. Naslonil sem se ob posteljo ter zaplakal, tiho in pridušeno.	I
"Ali plakaš, Ksaver? Čemu? Tudi to bo minilo."
Z-drznil sem se ter jo pogledal. Kaj hoče reči? Ali je to up, ali pa že daje življenju slovo?.. - A njene oci so bile uprte v razpelo na steni in njen obraz je kazal vxlan mir.	j
"Minilo, mamica l Ta bo Bežen bo kmalu prešla in spet bode vse dobro."
I Ni odgovorila. Zapfla je ofci in bilo je, kakor bi neV/j razmišlja-
Ko so zvonovi plakali.
{Nadaljevanje.)
Drugi dan je prišla materina mati ter me je vzela s seboj. "Doma imajo sedaj z Jožkom dovolj posla, pa pojdeš k nam služit", je menila dobra starka, ki smo jo vsi otroci izredno ljubili. Meni se je stvar dozdevala sicer malo čudna. A ker je bilo pri babici vedno dovolj jabolk ter orehov in suhih ee-špelj, se nisem posebno branil "iti v službo".
A že med potjo mi je bilo težko in obžaloval sem, da sem tako lahkomiselno zapustil dom in bolnega bratca. Tudi na domu babi-činem se nisem umiril.
"Kaj pa, če Jožek umre, mene pa ne bode doma?" sem tožil starki.
"Ne bo umrl, ne. Le miren bodi in lepo pri nas ostani, da še ti ne
zboliš."
Drugi dan je babica spet šla k Jožku. A jaz sem zvedel to šele, ko se je vrnila.
Odšla je že, predno sem se zbudil. Ko sem vstal in sem vprašal po njej, so mi rekli, da je šla v cerkev. To me je povsem zadovoljilo in mimo sem čakal, kdaj se vrne.
Po zajutrku sem sedel na^ pod-stenje pred kletjo in čakal. Slo je že na enajst, ko zaslišim za kletjo glas babičin, ki se je pogovarjala s sosedo.
"Ste bili pri maši?"
"Pri maši. Tn nazaj grede sem še malo pogledala k hčeri v Grm."
"Kako pa je danes z JožkomJ"
"Vedno slabe je mu prihaja. Mati je vsa zbegana. Moj Bog. dete se vsakemu smili, a pomagati mu ne moremo."
"Nemara pa vendar le preboli."
"Bog daj!"
Na prsi mi je leglo breme in v očeh me je nekaj zaščemelo.
"Vedno mu prihaja slabeje" — mi je šumelo v glavi; vsaka beseda mi je kakor dvobrušeii nož rezala v srce.
Ko je prišla stara mati izza ogla. sem še sedel na istem mestu. Vstati brž niti ne bi mogel. Preplašeno sem gledal starko in na licih sem začutil solze.
"Kaj pa ti je?"
"Babica, naj grem domov!" sem prosil.
"Kaj pa hočeš doma?"
"Naj grem, babica, pustite me — Jožek bo umrl."
"Norček! Saj ne bo!"
"A saj ste rekli sosedovi teti, da mu prihaja vedno slabeje."
"Le ponoči mu je slabeje; po-dnevu bo pa že bolje. In gospod zdravnik je dal zdravil."
Videl sem, da bom moral ostati.
Molče sem povesil glavo ter si skrivaj obrisal solze.
"Le tiho bodi, pa ti dam ore-kov !r)
Res mi jih je dala, a spravil sem jih v torbico in nobenega nisem etri in pojedel; proti večeru pa je pastir Jurče pribežal po babico.
"Jožka strašno duši. Vsak hip umre!" je poročal ves zasopel.
Babica si je naglo privezala drugi naglavni robec in vsi trije smo hiteli domov. Med potjo so me venomer silile solze. Iu dvakrat, trikrat sem vzdihnil s tihim očitanjem: "Zakaj me niste zjutraj pustili domov?"
Ko smo vstopili v sobo, nam je zazvenel naproti glasen jok. Mati je dvigala Jožku glavo, oče pa mu je tiščal med male roke blagoslovljeno svečo. Mati je glasno plaka, plakali so tudi vsi drugi. Le oče je nemo zrl na malega bolnika. ki je le še « težavo sopel; po koščenem, resnem obrazu mu je zdajpazdaj spolzela solza ter zdrknila na posteljo.
"JoŽek! JoŽek!"
Ni me več ne spoznal, ne slišal...
Kmalu nato je bil mrlič. Ko mu je mati položila glavo na blazino ter se sklonila k njemu in mu poljubljala obledela lica, mi je bilo, kakor bi tudi jaz moral leči k njemu na posteljo in z njim ali za njega umreti.
Takoj so ga umili, preoblekli ter mu naredili oder. Vsega so ob-'suli s prvimi pomladnimi cvetkami. Ležal je med svečami in med cvetjem miren, kakor bi spal, in lep, kakor je bil v življenju, le da mu je bil obraz bledejši in bolj upadel.
A med cvetjem je počival le tisto noč. Ker jo bila bolezen baje nalezljiva, so je moral že drugi dan vršiti pogreb.
Tudi mene so pustili k cerkvi. Spominjam se, da sem vso pot sto-1 pal kakor v sanjah. Vse črno mi
Ne iščimo malikov tujih ljudi, ko je tako lepa sloga med rojaki in tako velika korist, ki izhaja iz nje.	"
Dopisi.__
Waukegan, 111. — Kaj ne, privadil bi se grobom! Vsak dan odpre kater se nov. In kak trpin v sorodu z Jobom s tujine vrne se domov. Tako je pel naš nepozabni Simon Gregorčič. In enake verze smelo ponavljam danes ob grobu sobrata. miroljubnega in tihega značaja, Jakoba Hrovati-la, ki je po dolgi in mučni bolezni za vedno zaspal v soboto 11. decembra. Tukaj zapušča žalujočo ženo in šest nedorastlih otrok, kateri so izgubili skrbnega očeta oziroma inožaj društvo sv. Roka št. 94 J. S. K. J. pa vzornega člana. Omenim naj, da je revež bolehal nad 18 mesecev in proti zadnjem popolnoma po levi strani života otrpnel. Bil je doma iz Verda pri Vrhniki ter bil član društva sv. Roka št. 94 J. S. K. J., društva Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J. ter Slov. samostoj. podp. društva Waukegan & North Chicago, katera so mu priredila krasen pogreb. — Neštetokrat čitamo po časopisih, ko rojaki opominjajo rojake, kako prepotrebna so podporna društva; žal, da so v mnogih slučajih le glas upijoč-ega v puščavi. Nepotrebno je pisati o koristih, katere iele Jednote in podporna društva. Vzemimo za vzgled umrlega sobrata J. Ilrova-tina, kako po očetovsko je poskrbel za ženo in otroke takrat, ko je postal član teh društev. Zato pa. rojaki, kateri še uiste pri kakem podpornem društvu ali Jednoti, stopite v naše vrste, stopite v naše društvo sv. Roka, ki je pod o-kriljem mogočne J. S. K. Jednote. Z odprtimi rokami vas pričakuje-! mo, bratsko vas bomo sprejeli in kot dobremu članu storili vse ter v vseh slučajih, kar bode v naši moči. Nekdaj malo društvo je danes pouos naši naselbini. Da pa dosežemo to, kar je naša želja, potrebujemo novih dobrih članov in napredek je nam zagotovljen. Da v resnici napredujemo, nam je treba dobrega vodstva i), skrbnega odbora. Zato apeliram na vse člane društva sv. Roka št. 94 J. S. , K. J., da se gotovo udeleže glavne letne seje dne 26. t. m., ker se bode volil odbor za 1. 1916. Kdor se ne udeleži, zapade kazni $1; iz-, vzeti so le oni, ki imajo tehtn3 ! vzroke. Pridite in izvolite si mo-| že, ki bodo na svojem mestu, ki bodo skrbeli za napredek in pro-cvit društva in J. S. K. Jednote. II koncu izrekam v imenu našega
I	društva soprogi ranjkega sobrata i J. Ilrovatina naše globoko soža-
II	je. Tolaži naj jo zavest, da smo ,tudi mi potrti ob preranem grobu I in vemo, da: "Prerano je odšel pred nami, prej gost. bolj redek je naš broj, v deželo solnčno nas [ vabi in kliče za seboj." — Andrej iBartel, tajnik.
Mineral, Kansas. — Da ne bi kdo mislil, da smo se že vsi izselili iz te naselbine, ki je bila še pred par leti precej cvetoča, sem se na-meuil nekoliko oglasiti. Delavske razmere so bile tukaj že nekaj časa prav nezadovoljive. Posebno se [je kriza poslabšala, ko so zaprli rov št. 9 v Stone City, kjer je bilo zaposlenih tudi veliko Slovencev. , Obeta se. da ga bodo kmalu zopet odprli, vendar se pa natančno ne more reči, kdaj. Govorice se slišijo, da ob novem letu. Ni se torej čuditi, da s»i je tudi več naših rojakov drugje iskalo delo. S tem so se pa tudi zelo skrčila števila članov tukajšnjih podpornih društev. Samo društvo sv. Jožefa št. .">2 J. S. K. J. ima izmed 97 članov in članic 50, ki se nahajajo izven društvenega okrožja. Prestopiti ne morejo bližje, ker je to edina postaja J. S. K. J. v tukajšnjem p rejnogo kopnem okrožju. Vsem tem odsotnim članom in članicam omenjenega društva, ki se torej niso mogli udeležiti glavne seje, katera se je vršila meseca decembra t. 1., naj bo tem potom naznanjeno, da je bil za leto 1916 izvoljen večinoma stari odbor, in sicer: predsednik John Kastelic, podpredsednik Joe Hribar, oba v Mineralu, tajnik Frank Augustin,' zapisnikar Peter Dolenc, blagajnik Peter Benda; nadzorni odbor: John Gorenc, Alojzij Ko-zlevčar in Peter Dolenc. Vsi v W. Mineralu. Vesele božične praznike in srečno novo leto! — Frank Augustin.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH.
n v* v ■ v
Božični cas.
Božični čas je najpripravnejši za resna premišljevanja. V teh običajih smo zrasli in vsi ljudje so tako, da si najraje o Božiču obujajo stare spomine, ki so najlepša uteha v težkih časih.
Naprej in nazaj poletavajo misli. Svoje napake vidimo, ki smo jih bili naredili in ki jih hočemo popraviti v bodoče. Delamo trdne *klepe, kako bomo napravili v bodoče in ob tej priliki se prav radi spravimo z vsemi, ki smo živeli z
njimi v nesoglasju.
* *
*
Letos imamolSloveuci v Ameriki prav mnogo prilike, da mislimo resne stvari. V zadnjih časih amo doživeli več, kakor smo mogli prenesti in obiskale so nas težje preiskušuje, kakor smo bili nanje pripravljeni.
Druga leta smo se v miru spominjali stare domovine. Letos pa se je tudi v naša srca naselilo bojno razpoloženje, kakršno vlada v fetari domovini. Sovraštvo, mesto rojaške, bratovske ljubezni, je za-j vladalo med nami. Tega pa ne moremo biti nič kaj veseli.
Pred leti smo prišli sem v ameriško zemljo, vsak z no\hni, lepimi cilji. Le malo se nam jih je iz-j polnilo. Leto za letom smo mislili svoje lepe, mirne božične misli o| evoji lepi slovenski zemlji. Delali wno in tolažili se na boljšo čase. ki pa niso hoteli priti.
Letos pa smo se z žalostjo spominjali svojih dragih, ki smo jih bili pustili tam onkraj morja. Ra-1 di bi jim pomagali, pa nismo vedeli, kako iu kaj. l/videli smo, da grozi našemu narodu pogin in da hmo edino mi, tu. v svobodni de-' želi, ki bi jim morda lahko poma-1
. . !
Začeli smo razne stvari in vsi
naenkrat smo hoteli rešiti svojo domovino. Dasi smo »e vsi bojevali za iste cilje, ki smo si jih postavili iz ljubezni do naš« lepe slovenske zemlje, smo si vendar izbrali razna sredstva iu zašli smo na razna pota. A nobeno sredstvo' ni prineslo zaželjeuega sadu in na nobeni poti nismo našli rešitve.
Zakaj pa nismo ničesar dosegli?	j
Zato, ker si nismo premislili svojega dela in zato, ker nismo korakali skupno. Složni naj bi bili, pa bi videli več uspehov in bolj bi nas upoštevali.
Če smo Slovenci res tako žilavi, kakor nas je vedno našla zgodovina, ki nam ni prihranila nobenih slabih izkušenj, potem moramo to tudi dokazati. Strniti moramo svoje vrste ter se nesebično in odločno kot en mož lotiti dela znova. Saj vsi uvidevamo, da nam je h.ia stvar sveta.
Saj vendar dovolj uvidevamo vsak dan, da smo sužnji tujih interesov tu in povsod, če ne delamo skupno. Delavci od prvega pa do zadnjega, smo vsi navezani drug na drugega. Neiskreno je, Če si nasprotujemo in nam vsem jo to v škodo.
Brez doma.
Žalostna božična slika.
Poljski spisal Vladimir Orkan.
"Mama, ali je i« daleč7..."
4*£o pol milje... Takoj bodo baju? za tem gozdoai. Ti je roraz,
Janezek?"
• I XT .	_	• i
>c, mania, ne...
Tako se je pogovarjalo v pretrgani li stavkih dvoje ljudi — mati in sin. Mati je šLa naprej in delala ainčkn pot v sneženih zametih... Kolikorkrat je globe jo — se je obrmla k dečku in
rekle.:
"Janezek, pazi!... l*ojdi na Strani... "
"Dobro, mama, dobro... " je Aepetal tjuitič z zmrzlimi ustnicami, stikal usta in revež ni tožil, četudi mu je mraz segal do kosti. Tudi sedaj, ko ga vpraša mati: "Ti je mraz, Janezek?" odgovori om: "N«, mama, ne...", toda kakor glas utrgane struuc drhte*"i odgovor potrjuje vprašanje, če-! (udi bes»-de taje resnico.
Dvoje ljudi v boju s sneženimi zameti... Dvoj« minljivih bitij, e vročimi čustvi, v boju z neouiv-jeno, mrzlo, mrtvo naravo... Kdo zmaga — človek, ali brezdušni ve-j Likan ?. ..
"Mama, ali je še daleč?" vpraJ sa Janezek.
"Takoj, takoj, samo pojdi, Ja-j »ezek, n« stoj!..." ga opominja' mati. "Z<t mtjnoj, za menoj..." j
S kol» *ni odriva sneg, dela pot! skozi zmeruj^ni, napenja je že zad-i nje sib:... Cuti, da. omaguje, to-j da tuctf to-čnti, da mora iti. Dni-i gate objame mrzla smrt njo in j Janezku.
"Da bi vsaj aneg držal... da hi vsaj v«*tE» jai bilo 1... govori pri sebi nerazumljivo šepetajo... In tu j«, kakor v odgovor, zavel veter od gozda in ji sipai v obraz oster «ceg..
"Bog!.'.." j« .samo zašepetala in pres/avljula dalje mrzle noge,! mrtve košč«*ne... In za njo pa; trtopa — vodila i*« boli namilil.!
oči proti oni strani. Vse mirno! j — Ne. tam se nekaj giblje, ne-' kaj nejasnega, nekaj čudnega. — j Ali je srnjak ? — Groga je postavil puško pokoneu, prsti so se krčevito držali petelina. Glava in vrat sta se mu vzpenjala naprej, ' proti podobi. Ta je postajala ved-uo večja. Najprej siva, potem bela. čudna, nerazrešna.
Prsti ua puški so se oprijemali petelina. Groga .ie nemirno pričakoval ugodnega trenutka.
Toda. kaj je to — je-li srnjak ? Nekam velik je in ves bel — pa tako svitle oči — in vedno bliže bliže prihaja. — Pa tako grozno, strašno gleda — kakor pred dvajsetimi leti.
— Ustrelim — je pomislil Gro-ga in pritisnil.
Pok. grom. siieinuje — pa zopet vse tiho. Na mestu pa je ležal G roga. divji lovec s prestreljeno glavo----
Iu sneg je naletaval, burja ga je raznašala naokoli.
Pri ž upu i cerkvi pa so peli zvonovi v oni temni sveti noči sloves-no, a obenem skrivnostno, pojemajoče....	"tt®^*
Raznoterosti. ^
Milijon srbskih žena v nevarnostL
Iz Soluna poročajo, da je mili* jon srbskih deklic in žena. ki jim grozi trpljenje in morebitna smrt vsled pomanjkanja hrane in obleke, ali pa še slaba usoda sa strašni poteptajočih se komitašev. ki jih redna vojska napadalcev še ni mogla iztrebiti.
Celo dobro oblečeni vojaki zaveznikov so zelo trpeli vsled mraza v južni Srbiji, kaj pa da s** »rodi z zadaj zaostalimi srbskimi dekleti iu ženami pa si more zunanji svet le domišljevati.
Srbska vlada je naročila vsem moškim prebivalcem, naj se pridružijo srbski vojski, ki se je o-maknila v albanske gore. Istočasno pa so naročili ženskim prebivalcem, naj ostanejo doma ter skrbe za vasi.
V drugih deželah so se žene poslovile od mož. ko so odhajali v 'vojno, v Srbiji pa so se poslovilo žene od mož. da same počakajo, (da- pride vojna do njih z v.v-ini grozotami in trpljenjem.
Hranilnice v ljudskih šolah-
I/. Little Rock, Ark., se javlja, da je uvedba hranilnic v ljudskih šolah izborno uspela. Pred dvema leti se ji- namreč sklenilo, da se v ljudskih šolah ustanove hranilni-ee z namenom, da se deco priuči hraniti in da so istodobno priuči bančnemu poslovanju.
Hranilnice v ljudskih šolah poslujejo ravno tako. kakor vsi dru-
siieni zavodi. Vsak otrok dobi pri vstopu v šolo bančno knjižico iu kar deca tekom tedna prihrani. prinese potem ob torkih v hranilnico. Učiteljice spregemajo iu potrjujejo denar, nakar se vse vknjiži in izroči ravnatelju. Skupna svota se potem naloži v raznih , bankah. Deca zamore d^uar dvigniti. ako prinese od st-arišev potrjeno dovoljenje. V to svrho ima vsak učenec in učenka posebne čekovne knjižice. Odkar se je pri-čelo v ljudskih šolah bančno poslovanje, je število mludih vlaga-: tel je v naraslo na <XX>0.
Najdražji bik.
Najdražji bik na svetu je goto-j vo oni, katerega so dovedli nedav-. no v New York na razstavo živi-, ne iz MiddletoAvna. N, V. Bik, ki • tehta 2650 funtov in ki je 5 čev-. 1 jev visok, je ugledal luč sveta v ; Liverpoolu. N. Y. in sicer dne 16.
novembra 1900 na Stevensonovi , farmi. V juniju leta 1911 ga je ku-; pil dohn Arfman iz Middletovmu. | N. Y. za $10.000. In-« leti kasneje je Arfman prodal svojega bika , znani Lawsen Holding Company v Poughkeepsie. N. Y. in sicer pod pogojem, da zamore on tudi v nadalje razpolagati z polovico bikove vrednosti. Omenjena družba mu je izplačala vsled tega polovično vrednost bika v znesku tisoč dolarjev. Sest mesecev kasneje mu je ponudila vlada Nove Zelandije za bika £100.000. toda ta , svota se mu je dozdevala . premajhna.
Slavni bik ima dosedaj 250 sinov in hčera, kateri vsi so tako , plemeniti, da jih je mnogo bilo na raznih razstavah odlikovanih.
Zagovoril se je.
Natakar: "Vendar ste zopet prišli k nam! Vi ste oni gospod, > ki mi je nekoč plačal s ponareje-i nim bankovcem!"
Gost: "Oho! To pa že ne! Jaz sem bil v tej gostilni sel© enkrat in še takrat nisem ni<S plačal!"
| i
—	Zlodej — imej pamet in vdaj se tu! — Prijatelj lovec se je bli žal prostoru, kjer je stal Groga.1 od strani in se varno posluževal debel v obrambo.
j Groga je uvidel. da mu ne bo mogel uiti. Ali on ali jaz! — Hipno mu je šinila misel. Toda — mo-rivec. ubijavec? — In to celo na sveti večer — Lovre, tvoj prija-• tel j! — In vendar — če ga pu ; stiš? — Ti si nesrečen, zasramo ! van. zaprt. —
Lovec je prihajal vedno bliže, i Groga je hotel poizkusiti zad-j nje. da se reši sramote.
—	Lovre — se je oglasil. — bodi pameten, jaz sem!
—	Groga. ti? —
■	Skoro nevrjetno. nezaupljivo je bilo vprašanje.
—	Da, Lovre! Pusti me. naj grem —
—	Oddaj orožje!
i — Nikdar — razen, če me ne , naznaniš!
—	Moram! Prisegel sem!
—	Torej nobene rešitve?
—	Oddaj orožje in pusti se vkle-niti! —
—	Nikdar!
—	Groga!
—	Lovre!
Kakor iskr«- na nakovalu od vročega železa, ki po njem vdar-ja kovač, so padale besede.
—	Groga! Vdaj se! Bodi pameten —
—	Pusti me! — Če hočeš, ti dam puško — samo mene pusti - —
I in ne izdaj me! I — Ne morem ! I — Res ne?
V istem trenutku se je zabliskalo in lovec Lovre je kriknil ter pa-del vznak. Puška je odletela daleč 1 v strBn.
j ln Groga se je poloti! straii in groza. Kakor zadet- srnjak je poskočil in bežal, bežal kar naprej, uaprej.----
Sneg je naletaval, veter pihal, drevje je šuštelo — on pa je b*1-
i žal in bežal---
j In od tedaj je dvajset let. Ka i kor takrat, se je zdelo Grogu nocoj po dolgih dvajsetih letih v temni sveti noči! —
In kakor bi ga nekaj dvignilo pri t-»mu spominu — je planil Gro ga pokoneu. izvrnil eašieo žganj;'., kakor bi iskal poguma, zagrabil dvoeevko izza preenika in stopil skozi duri... . Mrzel veter in sneg sta mu udarila, v obraz. A Groga se ni zmenil. Stopal je proti hribu — po oni poti. kot pred dvajsetimi leti.
Sneg je naletaval. burja se je ž njim igrala in ga nasipala v za tišjih. Stopinje so se vdirale. — j Skoraj tako, kakor pred dvajsetimi leti v oni temni, skrivnostni, nepozabni sveti noči.
Se nocoj. — Kakor bi ga nekaj gnalo, nekaj klicalo — še nocoj — se enkrat po dolgih dvajsetih j letih — še enkrat na lov. — Mo-, ra iti! Mu ne tla miru ! Nekaj gr> i žene.. .. Naj bo. kar hoče!
Iskali so morivea, tedaj, pred dvajsetimi leti — iskali sledu — a burja in sneg sta vse za me tla! Sa mo črva v notranjosti nista u-gonobila in podsula s snežnobelo odejo. Ta ni miroval, ta ni polival, do danes. In danes 1 — Dolgih dvajset let ni pogledal Groga puške, ni šel na lov iz strahu in groze nad tistim dejanjem. Puška je počivala vseh dvajset let na istem mestu. Groga se je r.; dotaknil, s*rali ga je bilo pred njo. Kadar jo je zazrl. mu je očitala strašni greh.... Nocoj ga sprem-
■	lja nemara zadnjikrat! Na zunaj je že vsa zarjavela, skoro nerabna. Bodi! Se enkrat na lov, potem nič več. — Toda če ga kdo dobi Kdo. kdo? — Saj je nocoj kakor nalašč. — Kakor pred dvajsetimi
i leti____
Groga je spreletel mraz po vsem životu.... Proč neznosne misli! Samo še enkrat in nikoli več. In danes ne bo streljal, če bi prav na letel na lovca, nikdar! Samo zafo gre. da si zunaj potolaži ta nemir. to strašuo vest... .
Drevje je molčalo, sneg je naletaval — burja je tuintam zapela ob vejevju žalostno, mrtvaško pesem. —
Groga se je ustavil na onem me-stn. kot pred dvajsetimi leti v oni temni, skrivnostni svrti noči.
Ono staro bukovo deblo — je izginilo — preperelo iz razpadlo v gnoj. Sieer pa vse, kot takrat.
Groga je sedel na skalo in naslonil puško na koleni. Potem je pogledal naokoli. Ravnica kot nekdaj. Niti onega leskovega grma niso posekali, kjer se je bil takrat prikazal srnjak. Ravno tak je, samo večji.
Groga je počasi napolnil puško in Čakal.... Sueg je padal, burja se je zigravala s snežinkami, sicer pa vsi'tiho.
Groga je zrl z vso sflo svojih
pojdi! Na lov nocoj ne boš ho dil! —
Nekam resne in težke besede :o bile očetove besede.
—	Pa zakaj ne? — jc vprašal Groga.
—	Zato ne. ker jaz pravim in ker je nocoj sveti večer.
—	Naj bo kar hoče I Jaz grem!
—	In Groga je odšel — ne mene se za očetove besede.
Zunaj pa je začela burja pihati in ra znašati sneg na vse strani. Groga se ni zmenil ne za burjo ne za sneg. Tiho in oprezno je stopal proti gozdu, sekiro na rami. Da. kdor bi ga tako srečal, bi bil mislil: to je zakasnel drvar, ki se vrača proti domu. V škorujih na desni je imel skrito cev — kopito pa pod kamižotom na hrbtu. Previdno se je oziral naokoli in stopal dalje.
Suha. trhla vejica je počila pod njegovimi nogami. Obstal je in pazilo gledal okrog sebe: njegovv oči so skušale prcxtreti to tni»n-stveno gozdno tišino in uar l so obstaJe na dveh iskrečih s- ' '•-kah v deblu starikave, troL- le bukve.
Kakor dvoje žareč i h in premikajočih se krgolic. —
Grogu so se na jezili lasje. Prav čutil je, kako se mu je nalahno dvignil klobuk. Mraz mu je sto pil po hrbtu in nekaj težkega mu je prišlo v noge. Skoraj se ni mo-! gel ganiti. Prsti na roki so se krčevito oprijeli toporišča. Nekaj mu je reklo: — Sveti večer je. vrni se! —
Žareči točki sta se premaknili iu izginili. Nato zategnjen, čuden. tožen glas. ki se je trenutno razširil po gozdni tišini in zopet zamrl. Ognjeni točki sta se zopet pokazali.
—	Hvala Bogu. saj je le sova I— Groga se je od d ali nil in stopil
naprej.
Sova je zafrfotala s perutnica mi in zletela. Kako čudno se j.; razlegalo po gozdu! Skoro bi se bil Groga iznova polotil strah. Pa premagal se je. Se nekaj korakov — iu divji lovec je stal ob debelem bukovem štoru, pred njim pa se je raztezala mala. s snegom pokrita ravni niča. I Previdno in počasi je potegnil j puško, jo sestavil ter nabasal. — Potem je obrisal sneg z bukove-| ga štora iu sedel nanj. Puško je naslonil čez koleni in čakal.
Tukaj mora priti danes na strel i Sledil in opažal je že več dni. pa j nikdar ni mogel priti do strela, j Srne so bile predaleč — kakor bi I čutile njegovo navzočnost. Da-I nes pa mora priti do strela. Za go ! tovo — saj je vzel doma praprotim vejico iz kresnega venca, in v njej je bilo seme.. . .
Vse tiho v tej temni sveti noči. tako tiho kot v domači cerkvi. — Zda.i je neki glas pretrgal tisi
no. Groga se je zdrgnil, napel pe-: telin a in čakal. Gledal jc na »s* j strani, kje se pokaže divjačina. — i Varno tn pazno je tiščal puško k Sebi- — In tedaj se je pokazala izmed nizkega grmičja rogata gla i va in za njo vitko, lepo zraslo sr j njakovo truplo. Lep je bil zares. ' Gropru je vztrepetalo srce. kri mu ; .P* silila v glavo, nemiren je bij | in r zburjen. A samo nekaj hi • pov Srnjak se je previdno oziral
okot'.---Vse varno. Tn goto
vih. počasnih korakov je priha | jal vedno bliže brezskrbno — in [ za njim še eden. še dva.... 1 Grogu jc zaigralo srce. Prapro tovo seme se jc obneslo. To j* | prav naredil, da je bil šel na lov ! ravno danes in vze1 s seboj to čn i dodelno seme.... Še trideset ko
rakov--še dvajset--Na
j to pok — in še eden. Dve srni st;i
| obležali v snegu.--Tn ravne
ko je Grga vtaknil nov strel v i cev — ga je nekdo prijel za ra j mo:
j — Stoj, kdo si ?
Groga se je prestrašil. Skoro bi ; mu bila puška padla iz rok. A hi j tro se je zavedel. Vrgel se je na 1 prej z vso silo in nato v stran, sto-} nil za bukev, vrgel puško na lie-j ! ter čakal.
—	Ha, zlodej! — je zaklel oni Bil j? gozdni varih ln lovec. — Grotra ?a je dobro poznal in celo nrijatelja sta si bila. No tukai je dobro vedel, neha vse prijateljstvo. Dolžnost iu služba sta pred priiateljstvora. in lovec bo tvegal rajši živliente necro pustil niega, da bi ušel. Torej boj na življenje in s"»rt! In danes je sveti večer!
—	Ne vda se pa ne, nikakor ne n a i velja kar hoče — čuvaj sra
j prijeti ne sme.... Ta sramo-j ta....
| — Stoj. kdo si! Ustrelim! — *ti res — tik mimo bukve je zle tel lovčev strel. Nekaj zrn je ee lo odškropilo od debla — Groga je stal nepremično.
t
Konečno je skočil iz postelje in žanpil:
' Pošljite moji Katinki poročilo. da živim, ker drugače v obupu zblazni! *'
j Potem je zopet zlezel v postelj. 1 Kmalu nato je nehal dihati iu je
j tudi on Umrl.
j
; Pr. Ks. Steržaj:
; V temni sveti noči.
— Črtica. —
Bilo je na sveti večer.
Prav po malem je naletaval! sneg. Nežen in droban jc bil kot! i ivje. Tal se ni prav prijemal, kei^ je bil lahak in ga je veter razpi i haval na vse strani. I*' v zakotjih bodovljske grape se je oprijc-i nial, pa še tam ne posebno, skoro kot bi se bal, da ga veter ne od- i nese drugam.
V zadnjem kotu v grapi je imel i svojo kočo Presetnikov Groga. Že i stara in okajena je bila. Letnica I na vratih je kazala 1712. Tedaj jej biLa koča postavljena ln ni čuda. i tla so bile stene razpokane in sla ' be. —	|
Tist i večer je bil Gro»ra sam v j
koči. kakor navadno. Bil je možj bolj čokate postave, širokopleč, in! njegovi lasje so bili kakor zunaj i pašniki — tupataui belo. vmes pa i grvino resja in trave.
Za ljudi Groga ni maral. V samoti jc zrasel in osamljen je o-j stal. Tudi ženiti se ni hotel. V sa ! moti po človeku srce kaj rado za ' pre. in težko sc dobijo oni skrivnostni ključi, ki bi ga -Jcopet odprli.... Včasih, ko je imel še oče j ta in mater, Groga po dva dni ni! bilo domov. S puško je lazil okolij po gozdeh — ne rueue se zato. ali : sme ali ue. Onadva sta ga večkrat, prijemala zaradi tega — pa je Idi I gluh in slep za opomine. Je bii J pač sin gora in zrasel v gozdeh —i kakor grabrova grča, nad katero i se trudi lesar, da bi jo razbil, pa i se ne da. Da je bil tak, sta mnogo! zakrivila tudi starša, ki sta bila j preveč popustljiva.
Bilo je torej na sveti večer. —i Groga je sedel za mizo in kadil iz i kratkega vi veka. — Zunaj pa je i nalahno naletaval sneg.- Poltema j j je vladala v sobi. Prijetna toplo | ta.se je širila od starikave peči po i ^izbi. lahna in oinamjjiva skoraj kot pomladanji vonj vijolic. To-: bačni dimi so predrli tišino sveto-nočni zvonovi, semterja se je ču ] lo šumenje potoka v grapi.
Nemo je sedel Groga, vlekel iz | vivčka in si v presledkih natočil i sadjevca. Pri tem pa so mu vsta-' jale misli hitre kakor vetrec zu-naj. ki je raznašal sneg — opoj-he in mamljive, kakor žganje, ki ga je pil. Pri srcu pa mu je prihajalo prijetno in toplo____
Ej da! to so bili časi, takrat, ko je Še hodil po gorah na lov, ko j je tako prosto in brez strahu sto j pal za sledovi bistronogih srn!. I Kaj mu je bilo v«e drugo marr Vič: Drugi so se izgubljali po gostilnah ali so voglarili — njemu pa je bila puška vse — gostilna in dekle. — f^koda. da so se ti1 epi časi končali tako strašno, ta-ico grozno. — Groga je bil divji ovec, strasten in odločen — in to nu je ugonobilo vse ono prijetno zadovoljno življenje in mu prineslo samo nemir in pekočo vest. Ties, ravno nocoj dvajset let j, lilo. — Kako ze?
Groga je iznova nabaSSTvivček. i in^ polagoma prižgal in par-'krat krepko potegnil iz njega, kakor bi hotel odgnati težke misli, ki so se ga lotile.
Da, da ! Ravno na nocojšnji ve-čtT je bilo. Doma so sedeli pri ve-č-rji vsi štirje, oče in mati in on t*r sestra Mina. O svetem večerni so se pogovarjali. Trska v čeles niku je gorela v rahlih, tuintam pojemajočih plamenih, od velike zelene peči se je širila prijetna' toplota po izbi, nad jaslicami jej brMa leščerba, pojemala in zopet zasvetila — zunaj je nalahno padal sneg, vetrič ga je raznašal na okolu, v daljavi se je tuiutam posvetila svetloba baklje in zopet u gasu ila.
Jn tedaj je Groga vstal izza mize. t • prekrižal in molil.
—	Ali greš še kam nocoj, Groga? — je vprašal oča,
—	Grem. proti Stanišču po gozdu. — je odgovoril sin in segel za prečnik po puško.
—	Nocoj, Groga?
—	Nocoj, saj bom' jutri že pri maši v mestu.
Ne spodobi se. doma mi bo-! di, Groga! -r- je zagrmel oče in vstijal od mize. -r Nocoj jc s ve
ti \Včer.	j
—	Kaj pa naj počnem V
__ če druzega ie veš, pa spat
-	nikdar v nevarnosti na	Xa Ruskem sem nekdaj tri -|epel
na jamboru ob ravno teni^^
-	času. Seveda so mi kasne: ^^kaj : pr.itov odrezali, ker so
>i li. ali etel sem se le."
"Nekega zimskega več-af 'j se vozil v malem čolnu iifcskrver-\ nem morju in se prav dob; ^ba-jv-al", je rekel krmar. * j "Ne zaničuj nas!" j "To je prav res. Takt-i J bil zaročen in ker se nise^"j*nal ! drugače zabavati, sem m.ijj. ua i mojo nevesto in gledal proti . nebu."
11 "Bog daj, da bi vsaj tja .ri^li! I Grozno, kako je kapitan k?l,Tko ga je val odnesel, no. sedaj je 2e mrtev..."
I Mraz mi jel" je rekel de-k. j "Potem z rokami skupaj oleil
Vobče ti pa pove-m, da je | pri tem mrazu bolj prijetn bitij v tej nesreči kakor poleti. N. Ba-! hama otokih sem neko*" sedi 21 a jamboru, okolu razbite ladi.j ^o1 plavali morski psi in odpira. £,>.! j be. na obali pa so plesali lado-J I žrci in v rokah držali velike -ožej Konečno se je nam vendar ližal j parnik. "Da lo ne bi prišel kak angleški parnik. ker ta uimt časa, da bi se za nas brigal", sta si misliL Vendar je dospel frtaeo-vski; vzel nas je na krov ter ano bili tako sprejeti kakor grofi"
"Tiho, kaj gode zopet ta «Je-ček!"	:
"Na dom, na svojo mater misli!"
Uboga žena. to je nje zataji sin!"
"Njegova mati j Ali ni to ibi-
čeva. žena?" "Da."
...Deček je že sanjal in na^l' glasno mrmral:
Le mirna bodi, mumiea, ia sveti večer pridem domov.., le-lo moker sem, zelo moker in t.u-. den I Gotovo je najbolje, da gr-m . v postelj. Vem. da. si tudi ti ž*i« spočiti. Zakaj si bila tudi ti taro' I neprevidna, da si se podala na "i-J harno morje in men« iskala/" j " Uboga žena ! Sedaj se ji gor>-vo sanja, sedaj ve, da bo umrl".
"Mrtev je! Ali naj ga odiv žem? Z'-lo čudno izgleda."
"Gotovo sediš z nožem v r— kah."
*"I>a, v gotovih časih .si je čl-vek pač sam najbližnji." ■"To je res,, le odreži ga!'1 Kmalu nato je pričel tesar; "Meni je tako čudno; zaspai postajam. To se mi ob tem časi' uiti rveCvr ne zgodi. Menim, d;' moraiu res nekoliko zadremati.'! p "Le stori tako I"	;
"No. torej lahko ntnl-!" "LaJiko uocr"
"Temu bo tudi kmalu odbila j>oslednja minuta." I "' Ne... Vseeno; ako -se rešimo, boš pri meni doma obhajal božične praznike."
"Hvala lepa, .krmar! Ali res meniš, da se rešimo?"
"Obljubil sem Katinki in c>iu-ku, da. pridem domov, m obljubo hočem držati. Ona je malo ozko-srčna. kakor so ženske vedno, ter me v tem letnem času ni pustila z doma."
"Jaz pa imam malo upanja... O. »noj Hog. več ne bom. videl svoje M are! Ako umrjem in ti živ ostaneš, povej ji, da je hranilna knjiga njena last. Moje ribiške potrebščine naj obdrži oče, trgovcu sem dol žal malo svotieo, naj mu jo plača."
Jadernico je hud vihar Sedaj vrgel z ene strani na drugo; sedaj se je pričel jambor zelo majati iu čuti je bilo glasr "Mara! Mara!"
Jambor se je zlomil in padel v vodo.
je ostal krmar sam. Val ga jc "\~rgel z jamborom vred na obal. skušal se jo brzo odtezuti, ali drugi val ga je zopet odnesel na morje, kakor bi to ne spustilo nobeno žrtev. Sedaj je prvič za-vpil; zaman se je trudil držati se na gladkem z ledom pokritem kamuu. Konečno se mu je vendar posrečilo oprijeti se na skalo, katera je v morje molela. Morje se je umaknilo. Uporabil je to priliko ter lazil naprej. Vsakokrat, kadar je prišel val, se je stisnil na kamenje in ga pustil čez sebe pluti. Ko je zopet odjenjalo, je naprej lazil. Na ta način je do-spel do neke suhe ravnine. Strah se ga je polastil in se težko naprej vlekel čez kamenje; obleka se mu je trgala na grmovju iu tr-nje ga je do krvi opraskalo. Videl jc luč in se bližal mali ribiški koči, katera je bila skrita pod veliko skalo. Ko je stopil v sobo. se je onesvestil. Brzo so ga slekli in položili v postelj. Vendar ni za-mogel najti miru, preobračal so je z ene strani na drugo, kakor bi
obupal.	. - , - v
*
I blešči od sneženih zvezdic v hlad-1 ni svetlobi solnca... j Bil je božični dan.
Ljudje od blizu hite po skripa-! jočem snegu k sv. maši. Od daleč : ne pridejo, nemogoče je, ker so i velikanski zameti.
"Komu so včeraj zvonili?" j vpraša stari gospodar ne več mla* o do žensko.
t,J "E. Vetrte-. . . tisti iz Hovanea." j "Je umrla?"
"Kaj še niste slišali.. Hev'a j je zmrznila predvčerajšnjim sku-pa j z otrokom. Izgnali so ju iz a bajte... Pa pred Božičem... Ta kije tudi odšla na noč... Našli so
0	jo šele drugi dan pod zameti... n Delala jim je, reva, delala I... In
izgnali so jo. ko ji je že zmanj-u kalo sil. kakor niti — psa... AhJ moj Bog. kakšni so nekaterij e [ ljudje!... Delaš in delaš, ko pa
-	ne moreš več — pa hajd... "
I, Stari je pokimal z glavo — in i. 11?. poti k cerkvi šepetal "večni : mir" in "pet očenašev" za dušo
1	j kočariee...
-j Saj je tudi njemu delala... i j "A to je bilo res", je pomislil, I
-	"tako krivično... Saj so ljudje! hujši od zveri!... Izgnati jo v
i mraz. . . "
, ln iznova je začel: "Večni
-	mir..."
.t 1 * f'
1 Poslednji Božič.
Jz življenja mornarjev.
'i -
Lj Due 8. decembra je naša ja-_;dranka "Alliance" ostavila New i Castle, naš tovor je bil premog in i jadrali smo proti llazle. Prvi del J potovanja srno srečno prebili, to-: da ko smo se bližali proti Hclshig-tor, smo morali v luku, ker po za-: li vj ^e je led valil. Po večdnevni zamudi se je kapitanu posrečilo ^ priti skozi led in dospeti v letin . prosto vodo Severnega morja.) Močno je pihal veter in nastal vi-j har; ali to .m bilo za nas posebnega pomena, veter je pihal za J nami in kaj brzo smo pluli mimo Ki"ver in Fockmast. Najhuje za j nas je bilo, da je kmalu pričel , prav pogosto ---neg padati. Svet J večer jc bilo, jiuh" moštvo je ra-| eunalo, da dospemo v Bomhoim pred u c.st op i višini dnevom, ali pa. celo preje. Sedaj pa, ko jc pričel bud veter pihati od morske atrani, m bil t.govora, da bi pluli v luko pri llazle. Zato je kapitan vozil bolj severno, da bi dospel na švedsko obal ter bi se um zasidrali. Obok je deloval kaj magne-j tično. Kazalo je, kakor bi kompas ljudi -/a nos vodil. Bojazljivi so postali, ker je bilo Čuti tulenje vi-, barja, gromu podobno pokanje iu I hudo šumenje; to zamorejo biti le I valovi, kateri so se zaganjali in' razbijali na skalah. Toda takoj j nato je vihar odtrgal jadra; voda. i je preplavila krov in vse odnesla.) |kar ni bilo pritrjeno in tako tudi i v&e preisenetene ljudi. Štirje mor-j uarji so v divjem In-.gn splezali na : jambor in s-1 tam privezali. Ti so1 J bili: tesar, krmar, pomorščak m J deček.
j "Tu sedimo vsi prav dobro", je ! izjavil pomoi^ak.
Deček je pričel kričati, i "Ali ne moreš biti miren, da'5 j dan napoči ' Saj je tako slabo vre-me, da bi še psa ne ]>odil od do-! ma, kaj še človeka!"
"Oče nas, kateri si v nrbesih... ■ daj nam danes naš vsakdanji kruh... odpusti nam našo dolgove..."
Tesar je priče! moliti in Bo-ga preiti pomoči - iz- našega - polo- ' žaja.
Deček jc zopet pričel kričati. . "J<-zik za zobe, dečko, če ne,.ti -jo zasoliniT Sedaj v noči nam ven-j dar nihče ne more priti na po- ; I moe je rekel krmar.	*
''Dragi prijatelji, odpustite mi, > alio s-m se kdaj proti vam pre- j grešii!" je nadaljeval te#>ar.	i
"Meni si dolžan dva šilinga iu 1 steklenico žganja. Za narje te še 1 po<3akajn, ali žganje nam bo do- 1 brodošlo, ako se srečno rešimo iz.] te zadrege", je rekel pomorščak. 1 "Nikdar se od tulcaj živi ue r*" , š-imo, verjemite mi, naša ladija se 1 bo razbila!"	1
"To bi bilo škoda; vedno sem 1 si več domišljeval. nego da me bo-h do ribe pohrustale."	{1
"Lcsovje jademice je dobro in j t čvrsto", jc rekel tesar; "ako do j jutri vzdrži, se da še mnogo na-j praviti. Celo a"ko nam jambor od- i trga, zamoremo še rešiti naše živ-' 1 ljenje. Tu mora blizo biti kakoJ< zavetje; meni se dozdeva, kakor. 1 bi semtertjft videl luč." •	1
"Nikdar ne pridemo od tu živi', j molimo za nase pregrehe, dokler j je čas!"	!i
Pomorščak ga je prekinil: |j '1 Človek bi m.ialil, da nisi bii še c
Ijiva volja kakor pa sila -— v sle-I di izstradaui deček, zavit v plahto, ki jo j*« mati vz»da s sebe.. .
Trenutek tišine — Ln veter je potegnil »»" močneje kakor prej, spojil vj»o im*glo in nesel ostro snežnico k oblakom...
4'Maaia!..."
**Kaj, dete moje?"
"Mama..." čepeče fantič nerazločno in se sključen opira ob trdi sneg.
"Juuctek... kakor vsaj moreš... saj ni več d:.leč..." ga opominja mati, in v njenem gla-bg ji drhte vse cjti*une: ljul>e2ni, prošnje iu ncizmernoga obupa...
Vzame ruto ra<i glave — ogme dečka.
4 4 Janeze k... mojo dete... hc malo eaiut I. . .
"Ne morem... mama...'*, «e-peee vedno tišje in pade brez moči v zmrzlo sneženo naročje.
Mat 1 »e jc ustavila t— vila koščene roku. veter ji j« pa — kakor bi hotel še dodati grozote tej presu- ijivi sliki — razvil črne la-i*> in oila je strada v tem nemem, v nebo vpijočem obupu...
Sne/uica-mati, videč svoje po-osebljeuje, jo zbada z ostrimi poljubi po obrazu...
"Janezek !... " šepeče vskozi zo-J be in se skloni k dečku, katerega motne oči, na njo brezizrazno obrnjene, so ji odvzele zadnje sile. — Skuša dvigniti dečka in pade sama n-t kolena... Mraz jo je stiskal, priklenil k Zemljir in shhr-divši kri. prisH k srcu...
"Kje si, BagT, kaj pustiš poginiti dete !" ge je iztrgalo obupno I iz premrzlih usten,
"Zakaj me .tako strašuo kaznu-j ješ ?.. . Tu... brez duhovna... " |
Skuša se vzdigniti, toda kolena »o ji primrzla k snegu.
"Prokleti ljudje!... Izgnali so naju iz bajte. . . Naj jih fiog... "
JCi koučala. /adnji obup je izginil s klet vijo.
■ Strašna bolest je stiskala srce, Izžgala oči iu se t žarki razpro-btela po celem telesu... Ustne so hotele k« šepetati molitev; misel jo jo končala... morda — ua drugem »vetu...
Bleščali so sneženi diamanti, spreminjajoč se, od svetlobe' tvezd, ki so z redkimi očesei gle-| dali izza. črne megle.,. Bleščale SO se zvezde po snegu — in štiri' večje od drugih, kakor redki sijaj diamantov med peskom dragih1, kameno v... Bleščale so se oči zmrznjenih.
Usmiljeni veter je sipal sneg na trupla in rastia je, rastla snežena gomila...
k # * #
minili so trije dnevi... Čas
Hfet&ka kakor voda. Bela vasica se
I
Božični večer rezervistove žene.
Napisala Lea Fatur.
Božični zvon. Naj prši na ta ve-tVr božja ro^a raz nebes, naj škriplje pod nogami sneg, naj vije in tuli burja — naj poka sree žalo;;ti ali naj igra veselja — enako sladek je glas božičnega zvona. In nocoj? — Božični večer je .a tam daleč poka in grmi, fantje, cvet naših poljan, to je vaš božični, zvon. In mi? — Druge božične večere so objemale ob tem glasu ma-i t ere vesele svoje otroke, ki so sol shajali iz vseh krajev na sveti večer. Zdaj zagore pač po stari na-j vadi sveče po oknih, svetla je ce-»ta na kolodvor in svetla je cesta v vas — vlak se ustavi kakor na- [ vadno — možje, bratje, sinovi se j ne vračajo v naročje domačije.
Vlak puha in stoka. Izstopi ne | ka.i žensk in par dijakov. Ženske| hite molče mimo ljudi na kolodvoru, ki jili ustavljajo z vprašanji. Bile .so v Ljubljani, da so obiskale svoje bolne ali ranjene može ali sinove. Pred kolodvorom so! se razšle. Par jih je šlo na Bistrico, par jih je krenilo preko griča v Trnovo, ena sama se je obrnila na levo od kolodvora, na cesto. ki votli v Trnovo in proti Podstenju.
".Te res prav, Jurečka, da ji poveste vi. bolje kakor če izve nenadoma". ji je rekla še pri razhodu Bistričanka.
" Težko mi de, pa enkrat mora izvedeti ', je odgovorila Truovka in stopala po blatni cesti. Nosila je težko, ozirala se je na cerkev poslušala iu dusila solze, ki so ji vstajale ob glasu zvona.
"L boga gospa Brinškova! — To joče zdaj.... Lboga Jakecv ka! — Kako nuj ji povem? — Pe tero otrok ,dolg, gostilna in zem J lja za obdelat na nobeden do vrha. i
Sveta noč.
Prevzela si mi spet sree. Se svet je tvojih ust šepet, še sladek tvojih mir oči, še diveii lalmih kril polet.
A ti si drug- kot davne dni. Na Savi pesem je šumela; strme? ob njej si rad postal In ta je zate onemela.
! Ves rodni kraj je v duši prej , odmeval z mnogimi odmevi:
; neveste, nageljne, noči--
I Utihnili so prejšnji spevi.
A ti budiš mi lepši spev. Nevesta višja pred oemi, čistejši cvet. milejša noč. O sveta noe, to vse si — til Silvin Sardenko
Kakor otrok.
i _
Že slišim jih zvonove ubrane v glasih treh, po vasi pesem plove, j vesela kakor smeh. nedolžna kakor sneg.
Ko jih noeoj posluša, obraz je ves zavzet, zavzeta vsa je duša od pesni davnih let. In jaz — otrok sem spet.
Božični govor.
Tam pod baldaliiiioin ravnih hoj mislil sem božieni govor svoj.
Prebudi se v gaju tih šepet, kakor lahnokrilih ptic polet.
Celi gaj se dvigne kakor živ, tiho hodi z mano preko njiv.
Dober veeer, draga rodna vas! Kje nocoj dobila tak si kras?
Skozi tvoja okna vre sladkost, mimo tvojih oken gre skrivnost.
Jaz pa sem božieni govor eul, kot ga ne bi lepše sam zasuul.
Materine besede.
Vsak dan umira naš spomin, a kar je duša prve dni sprejela, več ne izgubi iz tajnih svojih globočin.
Tako si pravila nekdaj, da res je, mati, vem sedaj.
O Bogu sladki jezik tvoj govoril mi je mnogo k a,j: ne gre iz duše vekomaj — moj Bog in ljubi Božič moj!
TOŽBA.
Videla v jutru na gorah sem sveže
snegove: z belimi kučmami kriti so bili vrhovi,
čisti vsi, mirni, tihi, brez groma, kot bi počivali ali slavili svoj
praznik. —	. «
Ti si v teh gorah — zrla sem tvo^e
sledove — zdaj ni jih več — zasuli so jih
snegovi — vsa ta svetost, ta mir, ta tišina stiska sree mi. misel tja gori mi roma:
Tako je pri nas. ko napravljaj« se k pogrebu!
Anton Gaspari. m ^ $ l
Rumunska pristanišča zaprta.'
Iz Bukarešte poročajo: Runfttiš-ska vlada je zaprla vsa lnimUfli^ffet pristanišča. Ves pomorskr proAššt j ob rumunski obali je sistiran, no£ bena rumunska ladija ne sme jte® Vtanišča zapustiti. ^ J
mu bilo mogoče prestopiti tistih I vrat. — Bogve — morda ni umr-j
ia---- Osleparili so ga za mater, j
živo so mu jo pokopali.... Ko se -j spomni, kako je sedel zraven v -sobi, tih. miren, ne besede, ne sol- k ze — se mu nenadoma zbudil v sr- š c*u neizmerno gorje.... Čez leto š in več — vse, kar je tisti hip oto-j pelo in umrlo v srcu.... — Po! kolenih bi romal pol večnosti da leč na njen grob, da bi ji smel še enkrat pogledati v obraz. — Prepozno ! Ni ga več časa, ni je več milosti, ki bi mu to dovolila.
Do krivi se je ugrizel v ustnice.! ^ Snel je biret in vstal.	,
''Pax vobis!" je zapel prevzvi-j ^ šeni, in on se je zbudil iz svoje ob-i , npne žalosti, kakor bi ga mehka.' topla roka pobožala po obrazu,
Bog s teboj in ti z menoj, blago-i pokojna, predraga! Z nebes zreš noeoj na me. in z nebes me boš videla pred oltarjem kmalu in za vedno. Le moči mi izprosi, trdne in krepke, da se mi ne izpodtakne, da ne omagam na težavnem potu pod vrhom. Tvoj spomin me pri-1 vede do vrha, ni ga boljšega vod-! nika, bolj zanesljivega na tej poti. — Bog s teboj in ti z menoj ! |
Dva bisera sta zažarela v svili med zlatom na njegovih prsih in za tema še dva.
*
Kapal je biser za biserom iz ros-i nih oči in žarel v bogatosijajni | razsvetljavi svetovečerne noči. Biser za biserom, oči pa so se topile v tihem, blaženem miru.
Sedeli so po klopeh in stali po vsej cerkvi in klečali po vseh kotili; bogato jih je nebo obdarilo, i natrosilo jim je biserov v naroč-
Stara gospa, sama in zapuščena, I staromodno oblečena, spomin iz davnih dni; — revež raztrgan in premrazen, siva. razkuštrana bra da, dolgi, zanemarjeni lasje, mal ho pod pazduho; — devetnajstlet-na deva, zoren, cvetoč obraz; —; skrbipolno lice matere-vdove; — resen, postaren gospod: — različne njihove življenjske prilike, čudna njihova usoda, značaj zna-1 čaju nepodoben — nocoj vsi sku- j
paj zbrani, vsi bogato obdarovani.' *
Bogve kje sem jaz nocoj! Morda v stolnici, bogato razsvetljeni, polnouatlačeni, sijajno okrašeni : morda klečim v vaški cerkvi, ozki in nizki; morda sam s seboj in svojimi mislimi; morda pa doma v toplo zakurjeni sobi, trije skupaj zbrani, četrti, peti sedež prazen; morda meditiram v svoji sobi ali j pa romam k polnočnici skozi jas-no noč. mrzlo, a krasno: po hribih i naokoli sneg, v dolini vse prazno j j in golo, le po rebrih in po grapa- j i stih potih migljajo luči, bližajo i se, rastejo — plameni žarnic —! hrepenenje romarjev, ki romajo k polnočnici....
Kjerkoli, kamorkoli — spomini z menoj 1 Naj bo življenje še tako tiho in mirno — toliko več spo mino v, tem ljubših m dražjih! V tihem miru svetovečerne noči nr obiščejo človeka nikoli spomini iz burnih dni in viharnega življenja. zbuja se samo, kar je spalo v srcu. ne iz grude in blata porojeno, ampak v duši spočeto.
Trojne solze joče človek: solze žalosti, solze človeka in solze svetovečerne noči.	*
Trikrat na leto se mi porodiir j v srcu: solze žalosti, solze človeka in solze svetovečerne; nobenih bi se ne sramoval ob belem dnevu, četudi jih temne noči le malokdaj vidijo; nič sramotnega v žalosti, nič nesramnega v človeku, nič žalostnega v sveti noči.
Katere so mi ljubše .katere so mi dražje! — Kdor jih pozna, dobro ve.
A najbolj pričakovane so sve tovečernc — druge pridejo nepričakovane, brez nestrpnega hrepenenja.
Ni treba, da biseri, v srcu porojeni, privro v oči —ni treba, da jih človek seje v svet, ljudem \ zasmeh. Najdragocenejši so v sr cu porojeni in v srcu na veke shranjeni.
Ni treba, da romajo ljudje ob jokanih obrazov skozi dolino solz. Solze v srcu, kroginkrog radost j in veselje, ne hrupno in glasno i ampak tiho in resnično.
In v solzah ni treba žalosti same, obupa in grenkosti; tudi ra dost in veselje je lahko v njih, bla žena sreča, sladko hrepenenje. —
Svetoveeerna noč. neskončen 1 dar milosti in ljubezni božje, ne izmerno je tvoje bogastvo! Le nedolžna srca, le skesane in spokor | jene duše ga poznajo — nikoli g: še ni bil deležen trdovraten in za krknjen grešniki
1 1 m'
ROJAKI NAROČAJTE SE NA i "GLAS NARODA", NAJVEČJI - SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. i DRŽAVAH.
Maša | je*začela. —	u
Kakoie v^lik oltar, kroginkrog v je obd".^ duhovščino, in ves pro- k storen PsKterij je je poln.	ži
Kako skozi bajno, prozorno s; tcučico videti iz cerkve pred ol- s< tar. ki zavit v belkasti dim ka- zi . dila. 0\r je dragoceno oprem- c . I jen; v«kanski svečniki in vsa ol- ii tarna trava, vse v istem slogu, p . vse iz > bra. A še bolj dragocena k L 'je oblei knezonadškofova in du- 1< , hovščii. ki asistira: čista, težka e L svila, letkana s suhim zlatom, ki p j se leskJe, da jemlje vid; in pr- n . stan niškofov in njegov naprsni . križ iiopali. zapičeni v palij, in S
vse zl,e verižice prelatov in vsi . talarjiz violičaste svile in peleri- š „ ne iz ermelinove kože in roketi u _ z visoimi. dragocenimi čipka- t mi. ..
P.ogstvo in sijaj, vredna službe p božje n praznovanja Gospodove- n ■ ga ro.tva.	j d
"Glou iu excelsis Deo!" zapoje v , s čistu, razločnim glasom	'ii
> "- et in terra pax hominibus d , bonatvoluntatis!" zamrmra pred p oltar in in zadoni na koru. jv i Od.oljen je slavospev novoro- r jeneui Bogu; pre vzvišenemu pri- t neso nitro iu pastorale. — Poea-| , sen j njegov korak, njegova pri- u ( kaze; veličastna ; pokoj in blaže- z nost miru božjega na njegovem obra i, v njegovih očeh pa — solze; <ve svetli, jasni solzi. Sredi i vseg tega sijaja solze! Dragoceni r bise so to, porojeni iz preobilne- s ga hgastva blaženosti in sreče. \ Dve-ivetli. jasni solzi, porojeni iz srca .	\
V vsem prebogateiu blišču ni t , dra dja. ki bi tako jasno in sve- i tlo irel. kakor tisti dve solzi. — j Za bogastvo bi jih ne prodal ;| iztrati bi moral srce i/, prsi in ga s pro at i s svojimi solzami! Ni ga t bisca tako krasnega tako drago- I eeii ga!	c
* 1 'a ograjo, ki loči presbiterij od t cerve, stoji stara ženica. Slišala!s je e toliko o sijaju, s katerim i pr^nujejo v mestu sveto noč ; in i sin .je imela v bogoslovju. Tri u- < re ialeč je priromala popoldne od i doia v mesto, obiskala sina in se ] ne; olik o odpočila pri znancih; brž« p< enajsti uri pa je prišla v stol-j nio, da bi dobila lep prostor. — c Kkor bi se zbudila sredi raja, se I ji je zazdelo, leo je nenadoma za- U žrela vsa cerkev in so začele po i oiarjih goreti sveče druga za ,] d ago. — Kakor bi bila v nebesih, 1 ji je žarel obraz, ko je zrla nad-} s'ofa in vso duhovščino, ko je vi- i dla — siua, ki je prišel pred ol- ] tr v velikem, širokem pluvialu iz [J sme svile in zlata	3
Orosile so se oči. zažarelo je v P ljfli; ko se je sin obrnil pri ol-'* Tirju, je videl njo in njene solze 5 ii skozi tiste solze je zrl materi v * ie-bino oči, na dno njene duše. 1
Ni ga groznejšega na svetu, ka-;or so solze žalosti v materinih o- ' •eh; ko jih človek vidi, bi jih poni, če bi si tudi s tem strup 1 ;n smrt, le da bi jih ne bilo več. — A tudi ni dragocenejšega, ka J kor je biserna solza, porojena iz radostne sreče in veselja, ko za gori v materinem očesu.
Zrl je mladi klerik svojo staro, revno mater; a ni videl njene bo-lehne starosti in njene ubožne rev- J ščine. videl je le solzo sreče in radosti v njenem očesu; dražja mu je bila iu ljubša nego vse boga-stvo iu ves sijajni blišč krog nje- | ga. — Sedel je. del biret na glavo ! in se zavil v zlatkotbano svilo pluviala.
*
■
Vsak na drugi strani presbiteri-ja, pod klopmi zdolej, sta sedela oba štabinista, sredi presbiterija med njima je stal škofov pastora list, njemu na vsaki strani po en mitrarij, škofov in proštov. — A ko sta štabinista sedla, se je levil toliko zaokrenil na desno in desni na levo, da sta si za hip zrla v o-braz iu v oči; in levi je pri ten videl desnemu solze v očeh in tudi mater njegovo je bil prej opazil in njene solze; razumel je siua in mater.
''Gratias agimirs Tibi propter magnam gloriam Tuam!'\ je trepetal po cerkvi polnozvočni bari ton. on pa ga ni slišal, ničesar n j videl krog sebe, njegov duh je od romal iz presbiterija.... ! Tudi on je imel mater, ki ni imela večjo želje v vsem svojem življenju, nego da bi zrla nekoč svojega sina pred oltarjem. —Pa ga ni in ga ne bo nikoli. Tiste dni. preden je oblekel črno haljo, mu je umrla. — Bogve če mu je res umrla. — Stopil je v hišo — pred dobre pol ure je bila še zdrava —-■pa so mu pokazali skoz! vrata a sobo: "Ni je več!" — Ni stopil v sobo in n* pogledal, če je res kakor so mu povedali; ni se mu 2delo mogoče, zato tudi ne resnično. — Nikoli je ni vec videl, ni
Svetovečerni biseri.
Črtica.
I
Spisal Venceslav Bele.
Svetovečerna noč, velik dar mi-" losti iu ljubezni božje! Neskonc-1 nega bogastva polna, milijoni biserov. resničnih in dragocenih, ves 1 njen kras: vsa njena blaženost in sreča — pokoj in mir božji, ki ga 'prinaša s seboj! Ni je noči v vsem ' božjem letu. ni ga dneva v vsej neskončni večnosti, ki bi rodil to-; liko sreče, ki bi prinesel toliko ne-' izmernega bogastva. lj Trdovratni in zakrknjeni greš-jiiiki ne postanejo nikoli deležni te ;sreče, tega bogastva; — samo blagim. nedolžnim srcem, samo spo-jkorjeuim dušam je namenjeno vse : to. Samo njim se poraja na svet leto za letom svetoveeerna noč v , vsej svoji prelesti.
Vstane iz mraka in napolni srce in prevzame dušo in raste v jasno noč, 7. zvezdami posejano: polno je srce in vsa duša je polna svetovečerne noči; — in prikipi v oči in zašije v njih; zableščijo se biseri, resnični in dragoceni, v svetovečerni noči porojeni. — Nobena noč v vsem božjem letu ne rodi toliko neizmernega bogastva. Samo blaga in nedolžna srca, samo spokor-jene duše so ga deležne.
Zbudili so nas, oblekli skrbno in toplo, in stopili smo v drugo sobo.
—	V kotu jaslice: lesen hlev, pastirji in ovčice iz papirja iu lesa. Zraven božično drevo. male. drobne svečke so gorele po njeni: pozlačeni in posrebreni orehi, oranže in eukreni angelčki so viseli po vejah.
Zmeglilo se nam je pivi hip pred očmi ; kakor bi zrli skozi odprta vrata v raj. tako se nam je zazdelo.
Vse tako krasno in lepo, svetlo v duši, toplo in prijetno v srcu.
In zrla sta oče in mati tri angelčke pred jaslicami, sklenjenih ročic in smehljajočih lie. v očeh solze radosti in sreče, nehote in nevede porojene iz preobile blaženosti---- Zažarelo je tudi njima
v očeh, zagoreli so dragoceni bi seri. ki jih je svetoveeerna noč tako bogata — nepričakovano obdaruje človeka z njimi.
#
Prelesten čar je polnil stolnico, ki se je kopala v morju svetlobe. Celi gozdi sveč so goreli po oltar jih; oči je slepila prejasna svetloba električnih žarnic: počasi se je moral človek privaditi ko je vstopil iz temne noči. iz mračno razsvetljenih ulic.
NatlaČenopolna je bila cerkev. Ljudje vseh stanov, vsake staro sti, obeh spolov; revež tik bogatina, plemenitaš tik preprostega delavca. uradnik tik kmeta, vojak tik dijaka, gospa tik beračice. sključeni starček med mladino, vnuk ob strani babice — iz mesta in okolice, od vseh strani so prihiteli, da vidijo bajni sijaj polnoč-nice.
Na evangelijski strani oltarja sedi na visokem prestolu pod svilenim baldahinom metropol it. — Pred njim kleči kapelan, ki drži na glavi knjigo, tik njega bogo-slovec s svečo v težkem svečniku z dolgim ročajem iz srebra, bogato pozlačenim.
Ob oltarju stoji ceremoniar, v, roki srebrnookovano palico; če> i oltar so razgrnjena škofovska o blačila; bogoslovei pristopajo drug za drugim in hite do prestola, poklekajo v znak reverence in izročajo prvemu kapelami kos z.i kosom — albo, cingulum. štolo;
—	kapelan in monsignorja, ki as> stirata. oblačijo nadškofa. — Slednjič prineso palij. na prsih, na ramah iu na hrbtu štiri ogle. štirje veliki, dragoceni opali. Prelat ia desni obesi nadškofu naprsni križec, viseč na bogati verižici; posejan z biseri in diamanti; na štirih koncih se dražestno leskeeejo štirje briljanti. Rokavice krasne, prstan poln bogastva.
Iz zakristije prideta dva nova bogoslovea, dolge, svilene vele čez ramena, v roki prvi mitro, drugi pastirsko palico. Velum bel. bel njihov roket in rokavice bele. samo njihova dolga suknja črna. j
Iz zakristije prihaja po cerkvi cela procesija duhovščine; naprej) dva bogoslovea s kadilom, za njima križ, ob vsaki strani akolit z gorečo svečo v velikem, srebrnem svečniku, dva pluvialista v širokih plaščih, subdiakon in diakon. ?a njima ceremoniar tik pred prostoru, prost za mitro, za proštom njegov mitrarij.
Ko pridejo v prezbiterij. pokleknejo pred oltarjem, se globoko poklonijo na levo in na desno; nadškofu prinesejo pastirsko palico; v spremstkm obeh prelatov gre do oltar^ j
i
i
Zavrisnila je žena in se prijela za glavo, potem je skočila k otrokom in stisnila je vse k sebi, jeea-je: ''Uboge moje zapuščene sirote! Ptičiee moje negodne! Kdo bo skrbel za vas'/ Mrtev! O Jezus! — Pošlji mi žarek tolažbe!"
Starejši deček se je izvil materini roki in segel po leseni sablji: "Oče so mrtvi! — Jaz jim bom plačal. Kdo ga je. botra Jakčev-ka. Rus ali Srb? Zrastem kmalu pa grem v vojsko — o. še sedem let. to ni dolgo, kajne?"
"Molči!" — je zavpila mati. "Naj ne doživi dne. da bi stal še ti pred menoj in mi rekel: .mati. jaz grem .. ..' Kaj ni že dovolj krvi, žalosti, solza? Prokleta roka onega, ki je sprožila strel na naše ga Ferdinanda, naj pride božja kazen na te lakomneže tujih dežel...."
"Ana!" — Svareč je bil materin glas. "Moliti moramo za sovražnike.
"Ali, mati. meni ni samo zame! Meni se smilijo matere, žene. sestre in neveste, ki pričakujejo nocoj in samujejo nocoj.... Nikdar, nikdar več jra ne bo. sirote moje, kaj bom jaz počela sama z vami?! Recite, povejte, kje in kako, povejte, prosim vas!"
Jurečka se je vsa tresla, jokaje je pravila zgodbo tisočerih vojakov: "Nrapnela....Vdova je dvignila roki nad glavo in za vriskal a bolestno:
"Da bi bila jaz nocoj edina vdova kaj bi marala vkljub vsej žalosti. — ali jaz čutim žalost milijonov žen.... O. kak čas smo dočakali. kak čas...."
Naenkrat se je odtrgala od o-trok in izginilo skozi vrata, otroci so zavpiii, Jurečka je hotela za njo, mati je rekla:
"Pustite jo, razjoče se na samem, pa se umiri — ni ji prišlo nepričakovano — Bog nam bodi
Tolažnik in Varili!"
*
Stoji samoten križ ob cesti. V vetru šumi venec suhega cvetja o-krog glave Križanega, ni umetno delo ta križ, vendar je pogodil vaški samouk izraz trpljenja v obrazu in postavi.
V mokri, rjavi travi kleči »Jak-čevka. objema z rokama Kristusove noge in ponavlja s pekočimi ustnicami: ""O božji Sin. usmili se nas! — S križa se sneuii in nas ob jemi, bodi nam oče ta hudi čas."
Trpel je, da bi našli vsi uteho v njem. Kjer je ničeva vsa človeška tolažba, nas umiri še njegova. Zato beži zdaj svet v njegove rane, kjer se vse loči, vse mine, tam
nam ostane edina uteha Križani. #
Ko se je vrnila Jakčevka v hišo, je bilo tam polno sveta, ki jo je prišel tolažit. "Ne bojte se", ji je rekel sosed trgovec, "vsem vam preskrbimo, zorjemo in posejemo. kar je pač treba, eden in drug. Gostilno boste pač pustili."
Dajali so ji svete, tolažili jo in tožili o hudili časih, ki so prišli na ves svet. Mati je bila spravila dekletce v kraj. dečki so bili pripravljeni. da gredo k polnočnici, velikih, željnih oči so poslušali. Zavita v veliko ruto je stopila mati pred govoreče in pripomnila: "Kaj pomaga tožiti? Mrtvim bodi mir — nas čaka delo. Delala bo starost, delali bodo otroci in pomagal bo Bog — mladina odraste hitro in hitro se pozabi tega in o nega, po hudem Času vojske pri de jo dobri časi. In kaj veste vi š( od hudega ? Še ste tu na svojem. Zato mofite za njim, častite one. ki so prelil i kri za nas. Pomislite, kako hudo je bilo za naše dede. ki so bežali tolikokrat pred Benečanom in Turkom, pred Francozom. Leta in leta je trajalo to. Komaj si sezidal hišo. obdelat polje, je pri šel sovražnik in je požgal."potep tal. Hud o šibo je poslal Bm«^ na svet. Priklicali in zaslužili smo božjo kazen, vzel jo bo Bog od na:-kadar bo njegova sveta volja. — Zdaj pa v cerkev!"
Svetla so vabila okna na griču jasno se je razlival zvon po dolu Stopali so navzgor, sklenjenih rok i rudnega srca in vendar z nekim upanjem.
Zemlja jc tako mehka kakor da so po razmolčile solze, veter veje tako tožno, kot bi nam prinašal po slednje vzdihe naših dragih, ne bo je tako čudno sivo in temno. k:ikor da je obstala na njem ve lika in grozna božja dekla kosil-ka. utruj ena od težkega letošnjega dela, zamišljena iu prestrašena ____ ,
In zvon vabi. Glasni božični zvon.
Fantje, cvet naših poljan, ga slišite Vi pod debelo plastjo gali ške zemlje, na srbskih višinah? — Vi spite, Vam je zazvonil večn: Božič in ni Vam mar za zemsko "Orje
i
"Kruha, ja !" — je pritrdila Ju-i rečka in vzela za dobro pest velik črn hlebec, "poglejte kruh v voj-skinem času iz zmesne moke, lahek kakor pero. pa je deset krajcarjev. Razjokal bi se človek nad njim — pa hrani zdaj mati otroke."
"Lačno leto, lačno leto", -— je spregovorila s suhim, ubitim glasom stara mati. "Prišlo je zopet. Kaj veste vi razvajenei o tem ? — Vsak dan ste imeli v hiši pšeničen kruh, mi smo ga imeli za praznike. Moja mati so mi pravili kako je bilo. ne daj Bog. da bi bilo tudi k .letu tako. Človek je jedel pa se ni najedel, nobena stvar ni teknila. Žito je bilo strašno drago, na pomlad so jedli kruh iz koruznih jstoržev, iz drevesnega luba. travo, j Beračilo je vse, pa ne denarja, molke in jedi. Moja mati so služili na ; pošti v Zagorju. Tam so dajali prgišče moke, potem je videla gospodinja, da ne pojde tako. kuhala je i torej velik kotel močnika in kdor j je prišel, je dobil zajemalo moe-inika. Cel dan so hodili kakor v goste. V Bistrici so dobili neko juho. Po gladu je prišla lakota. Bog j sveti nas varuj! Pa povejte, Ju-I rečka, kaj in kako je v Ljubljani?"
Jurečka je zavijala svoj kruh in ogledovala lesene sablje izogibala se je besede, katere so se bale stara in mlada slišati, ona pa izgovoriti. smejala se je prisiljeno: "Našemu cesarju se ne bo zmanjkalo fantov, hvala Bogu! — Po eeli deželi je ves tak drobiž v sab ljah in čakali, povsod se gredo na Iiuse in na druge naše sovražnike
—	ne. ne fali fantovska kri. Pravijo, da so jih pobili dosti — pa kmalu .bo zrastel drug rod. če b. zmanjkalo sedanjega. Ne bomo se dali, kajne, Lojze?"
"Ne bomo se dali", je rekel deček možko. "Naj zamrzne mlaka, pa naj pride kdo, mlaka je lia-
"Tako je", je rekla stara mati. "in naš cesar ne more pustiti Srbom in Rusom svojih dežel, in čc ! pride kdo k nam. ga bomo napodili"
"Ne govorite tega. mati. kaj ni dovolj hudo. kaj nas ni izkusil Bo«;? Povejte, Jurečka,. povejte, kaj pravijo v Ljubljani, kaj ni nič upanja na mir?"
"Mir je v božjih rokah", je rekla resno mati.
"Kako je v Ljubljani, ljubi moji • ' — se je ojunačila Jurečka. "Nič hudega jim ni tam. Na trgu je vsega, kar hočeš, po prodajalnah vsega, gostilne in sladkarne so tudi polne. Samo da vidiš po cestah toliko vojakov. Eni se uče. drugi so že izučeni in bodo šli. naj bo l»og z njimi, kamorkoli gredo! Spet eni so bolni, so prišli na počitek. drugi so ranjeni — ta ti hodi ob palici, ta ti nosi roke v vezi... Dosti jih je, ljubi moji, hvalimo Boga, da je dosti ranjenih in malo mrtvih — pa še mrtvi — saj berete, vsak čas se oglaša kdo — že je bil v seznamku, že so ga videli častniki in tovariši mrtvega. morda so ga celo zakopali —
ti pa piše črez mesec dni iz Sibirije — kajne? —"
Jakčevka je bila bleda kot na-| niizni prt. S pridušenim glasom je j vprašala: "In vaš gospodar, Ju-Irečka, ste ga lahko našli?"
"N
i tako lahko poizvede+i v I Ljubljani, ljubi moji — pisal mi .j'1, da je v rezervni bolnici, a tam je polno rezervnih bolnic, veste, smo hodile in izpraševale, v vsaki hiši je pri vratih vojak, vprašaš i ga, pogledu v zapisnik pa ti pove.! je tu ali ni. Naš gospodar je v "Ljudskem domu", ko bi bila to; vedela, bi bila šla najprej tja, ni i fes? — Tako sem pa prehodila vso! Ljubljano."
"Zakaj ni prišel mož z Vami!"
" Ja. ljubi moji! — Vojak je vojak in ukaz je tak, da ne sme domov. se je že precej pozdravil, j morda da pride ob Novem letu za [par dni."	• |
"In" — Jakčevka je sklonila glave, glas iu roke so se ji tresle,'
—	"kaj je rekel za našega?"
Postalo j" naenkrat tiho v ku-
ihinji. Otroci so nehali regljati z orehi, rožni venec je obvisel mir-, no, zdelo se je celo, da se je usta-i vil ogenj in nehal oblizovati sajasti kotel.
Od Trnova pa je prišlo petje dečkov kolednikov: "Na križu je zapisano s sedmimi zlatimi pušta-bi .novo je leto rojeno, prenovil ga je Sin božji", — in zvon. ki je bil obmolknil, je zapel zopet slo-vesno-veselo, kakor druga mirna Meta, ko je sedevala žena ob mo-! žu. otroci ob očetu.
Jurečka se je lovila v zadregah
—	težko je primencala iz ust: 'Na take besede, veš, da se ni zanesti
—	on pravi, da je padel.poleg njega pri Orodnem."
''ItrW&f.
samo stara mati in ona.... Ljub.
moji. ljubi moji!---- Prišla je
božja kazen na nas, saj so nam pravili rajna mati, kako so pripo vedovali rajni ded____"
1 stavila se je ob hiši. kjer se križajo ceste. Na nji je visela ve ja. okna so bila razsvetljena in od prta, da pride s\eti glas božičnega zvona v hišo. Potnica je pogledala v prostorno gostilniško sobo. Nikogar notri. Kdo naj bo tudi na sveti večer v gostilni saj še sicer ne biva dosti ljudi, ker je gostilna skoraj v vsaki hiši in je vojna vzela vse možke.
Pogledala in postala je pri ku hinjskem oknu. Plapolal je velik plamen, kakor se spodobi na tak večer, ko pride sosed k sosedu v ko se vračajo domači. Za o-guj iščem je sedela stara Jakčeva mati, obraz razoran kakor zemlja, in je prebirala črne jagode na rde či niti. Pred ognjiščem je s ala Jakčevka, plamen ji je obseval tr peče, zamišljeno lice, držala je leseno žlico in je mešala v loncu pn ognju. Dišalo jc po kavi. Štirj« dečki in mala deklica so trli po leg ognjišča orehe in tolkli lešnike. Na mizi pri ogjišeu so h-:ah siiri lesene sablje in papirnate kupe, večji med dečki je razkljunu vneto bratcem;
"Mi bomo Avstrijci. Podstcncil bodo Rasi, Bisfričaui bodo An rte-1 ži. Kolodvorski bodo Srbi. Mi Tr-i novci se zberemo na mlaki, eji od-j del« k počaka Srbe. drugi one —| tako jih ponilatimo vse. Podstt nci se bodo umikali, mi pa za njimi pa jih nažgetno kakor naši Ruse. Naj le pridejo!"
"Naj le pridejo!" — so ponovili bratci in mala sestrica je pristavila menca je trdi oreh: "Naj le plidejo!"
'Mama. kdaj pa pride naš ata?' Saj veš vendar, da je ala vo-j jak. da ga je poklical cesar in tla pride kadar bo mir."
"C'e ga ne pobijejo, kajne, ma-l iua ?''
Jakčevka je povesila glavo, ženska od zunaj je udarila na vrata in vstopila s pozdravom:
"Dober večer, dobri ljudje!" i Bog nam daj dober svet ve-,M'r • — *e je stresla Jakčevka. "Ježeš — vi ste. Jurečka? — Kaj novega ste prinesli iz Ljubljane? ~~ Sedite, sedite, se boste malo pogreli,
Ze je nalivala tresočih rok kavo v pisano skodelo iu jo postavila n« mizo. Tačas sta /.menjali Jurč-ka in stara mati nagel pogled — stari prsti so se oprijeli trdo debele jagode, ustnice so zm i gnile____
Jurečka je se segla v svoj koš in dosegla par koscev ]>eeiva. razde-iilA ga je otrokom. Stara Jakč evka je stresla glavo: "Ljuba moja. kaj jim daješ te sladkarije, kruha jim daj, kruha, kruha ne bo kmalu «a kazen, da se je razvadilo in razmehkulilo V6e. Kruha!...."
Župnik in cigani.
Božična humoreska.— Iz češkega. I.
"France, France, hitro, hitro!" donel je ostri, prestrašeni ženski glas po župuišču v Trebušinu. — "Prosim te, hitro, hitro!"" in udar za udarom jc padal na duri župnikov« spalnice.
Prestrašeni župnik Cejka je naravnost skočil iz postelje — zoper svojo navado sc še pokrižal ni — nataknil si hlače in med oblačenjem hišne suknje je odpiral vra t a.
"Kaj pa je'" je vprašal prestrašen. Za durmi njegove sobe je stala trepetajoča njegova sestra, katera mu je oskrbovala gospodinjstvo.
"Tat je, opitaui prašiček je proč!" jc vzdihniia z zadnjo močjo.
/upnik je zvil roke — to je bilo
► lepo presenečenje!
"'Jaz sem vedno pravila, ti jemlješ v hišo cigane, še prenočiti .j ili puščaš tu, in kaj imaš od j tega, France, da jim daš. kar kje j dobiš? In mene ne poslušaš, kul bati jim moram — ciganom moram jaz kuhati! Gospodje sobratii se ti smejejo in ljudje ž njimi, —j "ciganski župnik" ti pravijo, in ti nič ne maraš!" tako je v eni
sapi jadikovala /upnikova sestra.
"No, no, Tončka, če nič drugega. kakor prašička —"
"Se to-le! — Kaj pa so ti imeli teaaj m* vzeti! Saj nimaš nič drugega kakor tega prašička! Vse razdaš in jaz naj bi še iz svojega kupovala obleko! In tebi to nič ni, da so ti ukradli vse. kar imaš! In s tati vedno občuješ — s cigani!"
"Tončka, cigani nam našega prašička niso ukradli!" je odločno. razburjeno zavrnil župnik sestro.
"Jaz pa pravim, da so bili ei-viiti I''
"Naj jc vzel, kdor je vzel, cigani to niso bili in punktum!" je koneal disputaeijo. "In zavoljo prašička ne bova žalovala, to ti Opravim."
"Orožnikom bom naznanila, po-
f
! edini slovenski saloon
v Duluth, Mina, Rojakom Slovencem naznanjam j da se nahaja moj SALOON po1 bloka od Union postaje na desn strani W. Michigan St. štev. 413
Za obilen poset se priporočam ; _JOS. SCHARAP.OX
Slovensko-Amerikanski !
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Cena mu je
3Sc. i
Dobi se pri:
SLOVE NI C PUBLISHING j COMPANY,
82 Cortlandt St., New YorV i TJ zalogi ga imajo t ud i nekateri naši zastopniki: j
Frank Sakser podružnic; 6104 St. Clair Ave., Cleve land, Ohio.
Charles Karlinger, 394' St. Clair Ave. Cleveland, C Fr. Leslrovic, Box 44, -Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnir St.: C o nema ugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, - 10th St., E Chicago, 111.
j XL Svetli. 1016 St. Clai: Ave., Sheboysrari, Wis.
Alois Busman, 737 Ho] ir^s Ave.. Indian an olis, I w' M. Klnrich, 832 3. Ohi St.. Pitt-hurfrh, Pa.
M. Pemšek. FJv, Minn, r več družili nn^ih z^t.o-nrn kov no drurnh r^^lhinnli
Fr.	95?i Swi'"""
Ave., So. Chicago, Til
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YOBKTJ
52 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKKnr.fE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne n .-vere v - -ee vojaških zadevah Rojakom, ki ž* le dobiti ameriški državljanski papir, daj»- potrebne informacije glede • latui!ta izkrcanja ali imena oamilra
■ >briilie ho zaupno na Djega, kjer b«-!te «lit *o*1dno atr«#*»nt
_ _---- i . —»».ii^MH-si^igt i i T~ rri »mi i »M
f -
|. HARMONIKE
i "MKllal stak-Anefcmi »rste txdelojem ij> . »opravljam po najnižjiii oetiah. a <1-o ti pežno tu JiauesJjivo V poprav s*nesljivo vsakdo pošlje. ker •trni lad IS let tukaj v tem tk)31u aerU ; f svojem lastnem domu V popra vet i - zameni kranjske kakor vse dru*:-! lAiinonlke ter računam jk) dela k* i &or5no kdo *abtev» bre» I trp^Sacj.
JOHN WEMZBL, 617 Ktst	St.. f*Jpvrlan4 Ob'*
Za vsebino oglasov ni od^ovor-io ne upravništvo ne uredništvo.
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee, Wis., in o_koliei naznanjam, da sem odpr! novourejeno
TRGOVINO na 312 National Avenue, kjer prodajam vsakovrstna moi;-ka. ženska in otročja obuvala po najnižji eeni. Zajedno pa tudi popravljam stare čevlje. Za obilen obisk se rojakom toplo priporočam.
Martin -Tug.
•! 12 National Ave.. Milwaukee.
18,21.23—12	Wis.
A župljani so župniku povrnili,! koline so se vrstile vsak dan poj hišah in iz vsake je lepa •'usluga" romala v župnišee. A tudi! druga ""usluga *' iz vsake hiše je romala — v tabor ciganov. kateri j so tistikrat precej dolgo pri vasi' šotori! i.
In stari Tomo je ponovil obljubo: mogli so potem v Trebušinu brez skrbi spati, cigani jim gotovo niso ničesar vzeli — po zaslugi ciganskega župnika'
SLAMNIKARJi - POZOR!
V torek 21. decembra se vrši v 1 hiši štv. 62 E. 4. cesta (2 nadstropje) posebna seja, pri ksteri se bo razpravljalo o uniji in o! zvižanju plač. Ta seja bo v prvi j i vrsti za slovenske oper eter je, za j to je pa želeti, da bi se je uaale- j žili vsi slovenski slamr.ika.rji in j slamnikarice. Torej, ne zamudite: te prilike in pridite polnoštevimc i četrtek 23. dee. se vrši ob j polsedmi uri zvečer v Beethoven! Hali, 210 E. 5. cesta, New York; City veliko zborovanje, katerega naj bi se udeležili vsi delavci v j slamnikarski stroki. Isti čas bo tu-j di veliko zborovanju Manhattan Lyceum, Gu E., 4. cesta. Nastopili bodo razni angleški in slovanski govorniki. Pri tej priliki se bo tudi glasovalo, če naj se proglasi generalno stavko ali ne. Ker imajo 'pravico glasovati le unijski delavci, opozarjamo rojake, da naj takoj pristopijo Millinery & Ladies i Straw Hat "Workers Union, Local i 24. ali pa k uniji biokarjev I.ocai
I42' ~
Gospodarjem bomo še enkrat pojasnili našo stališče in jim stavili svoje zahteve. Oe jih ne bodo ho-| teli sprejeti in če do dovolj gla-jsov za generalni štrajk. bo št raj k proglašen.
I Stavka pri tvrdki Geduld Bros., 87 Crosby Street, ki je trajala iT tednov, se je končala in delave; jso dosegli priznanje unije, višje j place in enako razdelitev dela v J slabih časih. Po dveh d-icvih se! oglasi gospodar pri predsedniku i tvorniških delavcev ter mu raz:o j ži, da ne more priznati unije. De- j lavci pa, ki so bili polni poguma in i bajnega duha, so zapustili delo tu-! koj in stavka se je ponovila. l'o i mobuo se je zgodilo v tovarni naj i 198 Broadway, koje gospodar d. j ^'eil je podpredsednik Bosses As- j .sDciation. Gospodarji so b'li ltine-iljja, da bodo s svojimi triki razdvojili vrste delavcev. Tega pa ni-. 30 dosegli, ker so vsi združeni in _ »clločpni, da stavkajo, dokler ne , l|sežejo zmage. V sledečih tovar-. iaii se vrši stavka za priznanje u-Jupe, za višje plače in enako razde-.;i$ev v slabih časih: > IPolicija aretira vsak dan kake . a stavkarja. a delavci sc tega ne ; strašijo, ker vodo, da jih varuje . nija z vsemi mogočimi sredstvi.
!Vsi oni. ki so prosili za sprejem ) r.nijo, se prosijo, da plačajo pri-i:0jbino kakor hitro mogoče, ker lija mora imeti tudi denarna h-fdstva, da se čim. uspešneje bo J.' in poteguje za svoje delavce in jijfhcve pravice.
,! Oni, ki še niso člani uniie. liai
M "	. •	rJ	r'
i s* {oglasijo takoj v linijskem ura-;!. i* na <j2 E. 4tb Street ter se pri-; ctizijo uniji. Zdaj jc čas za rnobi liicijo in organizacijo naše voj s e, ki mora bti nucna. da bomo j s ;lm morda iireprcčili stavko.
VABILO.
evsk: odsek S. 1. D. ••Vihar" v Dunlo, Pa., nriredi
'	VESELICO
' ' petek dne 31. decembra t. 1.
v navadnih prostorih, t flričetek ob 0- uri zvečer. Ob
-	s. 5 uprizori dramatični odsek ig o: ' Dr. Vseznal in njegov slu-'
■ g:, Stipko Tiček." Igra jc dveh
-	deiaiijih ter zc-lo komična.
r«-m potom vljudno vabimo vse i roake in rojakinje iz Dunlo. Pa., : i• i okolice, da se polnoštevilno " ud»ežc. Vstopnina za možke k 1 i ar: i in plesu 50r, ženske so proste : vstopnine. Za vsestransko postre-
•	žb< bode skrbljeuo. Odbor.
R::1 bi izvedel za naslov svojega | prijatelja ANTONA ČANDEK. Pred enim letom sva bila skupaj na West AlKs in Milwaukee, Wis., in sedaj ac vem, kje 'i se nahaja. Prosim cenjene roja-j ke. če kdo ve. da mi javi. ali •j naj če pa sam oglasi. — Frank J Požar. Box lTo. Mellcn, Wis. J i. 1S-2.1—12^	_____
Had bi izvedel za naslov svojega -i prijatelja JOHNA KRAVA-i. NJA, podoma ee Rugarjev Ju-aic. Slišal sem, da se nahaja *' Upkje v MoutanL Prosim, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za
•	njegov naslov, da ga mi nazna-
-	nI Ludvik VVle, Box 202, i Sarragh, Pa. j (17-20-12)
ilriVA^O-SlOVbNSa
TA^SU^O v AMERIK:!
priporoč'* se vf»ers ! S'ovenpkini tam- j b'ir*-kini >:boro!r-. | kaki.r -Ti li po-a j »iie;4C">KoiTi. U; i;u-! bi r.<-i.. tu*. ^ t-} tO<• "!'CI it: -
tajej" tarubure
tiAjnovejieni mit; -mu ir? rittjpopoSu*':. j (ib umernirki!) fj>-it''ih.
1 'kraštr.e 2 fc:- i strri in vaakovr«' uimi roŽAmi.
Velika vsakovrstnih goiV in nfibcii;ih	:
mofonov ter fii;i< . lo-roiiskib p!ofr- i ' t. c.
Veiiki ilnstro f ' cenik s sli!<gre f»o5hfiYi vsak t m :
ERstcnj.
Ivan Ben^/ j
4P34 St. C!*ir
i
* Cfkin
•ovala, r.d
li-sC, fir ELGIN ^ WALTHAM1- $0,45
celi Ameriki ni dohiti holjših in lepših ur kakor ijfi'^Tfl'	so 14 K* fH,zia4'ene ELGIN ali \VALTILV>I, jamčeue
za 20 let. Reiuiiarna cena je SJo.00 in več. l>a vam scf" '.. v	»lokažemo, koliko lahku prihranite aku kupite na-
;'.i	;	ravi:.;st pri nas. naredimo to posebno ponudbo; ako
^	nam pošljite ra o^rhis in pa "JO centov <lepozita. h«»-
'Ce- ■ '■■'. --.L • ' '	vemo vam poslati takoj po pošti ali ekspresu na o-
r	14 iim n°z!lM'eno E^GIN ali ViALH-UI možku
':.	•-	žensko uro, s tremi pokrovi, bogato vrezano, naj-
7 ' " ' v	\" " : iv>vej5t»ga kova. ki sc jih pri »laja po $25, toda mi
, "- :* V' : ' znižamo tvonii>Uo ceno na Sfi.43 in damo vam še za-- • " v 7:	sronj Hkstrar.tno verižico s priveskom. Ko dobile uro
-. *.. : .	'	na ilom in Vam je v seč. potem plačate .še primanj-
kljaj. Te ure so jameene za 20 let in tned tem »^a-
sJm jo izmeniamo za novn ali popra- irro zastrnj Za	n e	m ^ ! et^ O en • ur re i
v p«-*:« i"^tnih stroškov. Ako kd • r.i »dmol »n iru v-iei- o -'H ' . I <"rnad • tr ! *t t os' • d»-
r -C* 'nm- Ak,i lv ,"'flT '"V:1' d .' ,r 1 ln jra«ro >■ r*>m ' «r »te ; t K. ?3 Uč no ELG N a i Y AL 1 HAi". aro j m • f o "'»i • -"-o <: 1: 'i r t a ta i onud -a	. v te'
HAMMOND SALFS « O.. Dep 14^ St. L.o-<ji«. VIo.
Kadar je kak;, društvo namenjeno kupiti banderc, zastavo, regalje, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane ird., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike , več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj T17 A "iS" PAJK & m n^r.c^Q^r^'rt Po rt«^
Moja I osebna
poslanica
nade. ^^^
Želim. <£a ms pozna vsaki mož in	'
R vj.ika isiiB v tej deželi, katera trpi na
I boiezni. Želim. <3a rac poznajo vsi kot y
I pnja'cli=—da vedo kdo sem jaz kai sem	<
I storil v preteklosti in kaj delam sedaj.
5 T.loia alika vam lal~«ko spričuje, da sem osi-
I ve! v mcdicinrlu preksi. katero vršim že
i dolgo vrsto let: moji lasje so danes snežo-
■	beli po dolrrifi letih študiranja, raziskavania i m dela. StrLno sem proučil in analiziral K vse tiste stare, kronične in globoko vkor-I jeninjene tiolezni. ki se tako teško zdravijo I in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov I ie površno znanje. Želim, da mi vsak bo-I lan moški in vsaka bolna ženska zaupa I svoje te&koče in tajnosti; vsakemu bom dal I potten nasvet, ker želim, da sem z vsakim
■	dober prijatelj. Piiite po brezplačno kaji-
■	žico, katero vam nudim, in čitajte mojo I poslanico -n**-
I	okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati- I
I	zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca •
|	se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z I
i	majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim f načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so g siFihs, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna S slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možga- £ nov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in [ ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar- § nih organih na katerih mnogi mqžki toliko trpijo.
Zdravniška kopžfca, katera šleje 96 strani, zastonj. *
i^S^"	Pišite še danes po to knjižico in u njej boste na?!i enostavna J
a v.r?zumvem* materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga i ^ŠŠSil^zn.-ROSti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi Jth rnorai znati I V® VSa ^;ošIi, ln V£aka ženska; posebno pa so ti podatki koristni I n,,s.lli° na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi do- I V^^^	D"1 nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po to brczplaCno f
x	boste, kaj je potrebno glede te aH or.e boleznL g
}	■• I^e pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na I
spodnjem kuponu. Nc trosite denarja ra kakšna nit redna I sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot It zdi-avju, in črpajte U I nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem* lahko zveste, na čem vi trpite I in kako se more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno rae in naslov, izrežite in postjite nam še daies. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem č^su.
Dr. J. Russell Price Co.,
. S. 1100, 208 N. 5th Ave., Chicago, 111.,
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško kniižieo ^irolnoioa i wtnni in poštnine prosto.
Ime in priimek______________.....______________
Star. In ulica «11 Bo« ................... .
•	........ ..........I
Mesto---.....------------— ________________Država........................I
Zdaj pa je verjel, da ti ta nit ukradli prašička.
ni
Od tega časa je pou-klu driov. Po ciganih ni nil«-' ne »lahu n«- <luha.
In zopet iifkeg-y juti'a	ub
temi — je donel irla- y.ui»uikd\e sestre p" farovžu, zopet -e je župnik hitro oblačil i-i pozabil y- je celo pokrižati. Takrat pa v s;iasa žnpnikove Si-Lvt- ni bilo sti^biu pae pa .it* veselo župniku naznanjal: V praznem hleveu stoji prašiček — njihov, pred dvema seeema ukradeni prašiček, t večji. lep. pitan.
"Xi mogoče!" se jc /upnik ju-dil in hitel ua. dvorišče. Resni a! Kakor bi ga spoznal, je prasi'dfe v hlevu veselo hrohal. kakor b |e bahal. da je tako debel.
Zh trenutek je župniku pi^> na misel: "To ni najin prašiček!?' A njegtiNsestra je našla tisije znamr-nj. ;>o katerih je spoza&Ui prašička. ,:a ušesih, nogah, rilli in repu.
"figa:::!" je sodila, samo z>i,ij je bilo v njenem glasu spozm ti veselje In skrito zalivalo.
-Majal .]>' nad tem z glavo tuli župnik, :: ajahi je etla vas in vs kraj, majal je z glavo orožnik, di, celo okrajna sodnija! To je b. a dogedba. katera s<* menda ni p i-!*odi!a - o zdaj — ' • ciganskemu župniku".	!
Nihče ji" prašičku ni v]>raš!. priče so i »trdil«-, tla je bil župr.-; ku pravšict-k ukraden in tla je i-a -' no tisti prašiček, ki je bil takr t majhen — zdaj pitan.
In take je prašiček "cigansk i mu župniku" ostal in /• njiui z-; TM't veselj1' v župjiišču.
IV.
Bilo j" pred Božičem. V okoli ni bilo videti nobenega cigana Dmgokra* že teden pred Božiče: so šotorili jiri sami vasi, letos ni-]»rLšli.
"Ne lilr.lo prišli več , s«« miioy' mislili, /'upnik Cejka je bil žal' : sten. Ne i> mogel tedaj letos }.»ri-1 praviti eiiranom božičnega drev»\-ea na sveti večer in ne bo sv* veselil njihov/ radosti.
Drug tiiiii j«* nekdo potrkal n:, vrata faro <a. "Tomo", je vzklik-, nik župnik va-selo, ko jt- prišel od-' pirat, "pojdite, pojdite, nisem vas mogel dočakati
ln kratko bom povedal, kar j ■ izvedel ostrmeli župnik: Po svoji obljubi je zapovedal Tomo ciganom. da bi v okolici iskali, kdo je ukradel župniku prašiča. Ni trajalo dva ilai Ln Tomo je vedel, kje tiči prašič: bil je dobrih šest ur daleč od +are na samoti "vislice". In vedel j-- več: Sojka — tak<> j«* bilo ime posestniku samote, ki j«.1 s sinom j»onoči takrat prašiča u-kradel — ^ojka da ga ne misli zdaj zakhiti, da ga bo pital in v adventu št-lt zaklal, da bi imel j>e-čenko o praznikih in povajeuo meso v pustu.
"Pitaj tedaj, le pitaj", je takrat pri S'-M rekel Tomo iu je 1«-kazal, da bi izvedeli dan, ko je hotel Sojka zaklati tujega prašička. In ko se je ta dan bližal, dobila sva dva "najbolj brilitna" njegovih ljudi t«' zapoved: V noči pr- 1 kolino ukradita prašiča in ga -•■ isto iiOČ spravita v hlevec "našemu" gos*podu župniku.
In cigana sta zvesto izpolnila ukaz svojega poglavarja, tem raj-še, ker je to bilo za njihovega g«»-spoda župnika.
"Ko jo toliko bolečin naredi', vam je moral za kazen prašička opitati". i«* končal Tomo svojo pripovest. "Mogli smo mu ga u-krasti za dva dni brž. a pustil sem tako nalašč, da bi prašiček zraste."'
Župnik j<- začtubuio posluša!. Nekaj enakega šL- v celt%i živi j. -nju ni slišal, ln smejal se je iu smejal, ž njim S'* je smejala tudi Tončka, smejala se je c«*la vas ii: kraj. smejal se je orožnik in sm---jal se je tudi gospod sodnik. Za! ;> se nihče ni oglasil, da je prašiček ukraden, ker bi se bil sam izdal.
Ob koncu Še povem, da je župnik poslal Soj ki nagrado za pitanje, čeravno se j * njegova sestra Tončka z zobi in nohti branila.
Za poglavarjem Tomom je prišla v vas ostala ciganska družina, kot ponavadi pred Božičem. Župnik je zopet sklenil pripraviti ciganom božično drevesce na sveti večer in se tako veseliti njihove radosti. Pa ne samo to. Prišel je tudi dan. ko je imel prašiček dati življenje pod nožem mojstra mesarja. Cigani so se uiaborili pri Trebušinu. To leto ni imel župnik dolgo po vajenega mesa — kolino je ž njim obhajal ves tabor ciganov in polovica — da, še vee — prašička je namah izginila v želodcih župnikovih gostov.
gega, kakor to. katero m jim na-! redili cigani.
Zasluge za to je imel župnik Cejka. Bilo je že davno, dobrih dvajset let. odkar se je p? selil v Trebušni. Cigani so ga okr»dli takrat brž — začetnika. A n nazna-- nil tatvine orožnikom, da d izro-; čil orožnikom niti mlade« cigana, katerega je pri tatVL ujel. Narobe: pogostil ga je, da. mu je drugo, boljšo obleko — pfeiošeno — in potem je povabil ga in njegove tovariše na obiske Tako se je začela njihova zve za.
In utrdila se je od teg; časa. ko je pogostil samega vodfc -:a in . poglavarja ciganov, stara.- Toma. Tako so mu pravili, Jriavno je imenoval drugače — Ido ve kako! Prišel je k njemu feukrat Tomo ogledovat in odšel t- šele ^ zjutraj — cel spremenjen Ali se je kdaj slišalo, da bi b kdo -Tarcga cigana pogostil s p voje-niiii mesom in pivom, da bilja bil položil tudi v čiste, bele bk .ine? ' Branila se je sieer župniko se-tra Tončka takrat, a župi k. je . bil trdne volje ter njegova l seda ; .n ndločitev je veljala, vs».j ta-"j i-:rat tudi njegova mati — zt .j že jranjka — ga je za to njegov lju-| bežen na noč poljubil«. J;il je j France njen siti tudi po njciii du-"|:.i in dobrotljivosti. j Stari Tomo je zjutraj po »veti i spovedi pristopil k mizi Gos]"do-: vi. In ko s i je dobri župnij: odkritosrčno od njega poslovil, prijel ga je eiaran za roko, stisr I jo in me.item, ko mu so!ze i., oči
. izbruhnile in kapale na župni-:ovo j roko, je rekel: "Kako da'sem, blagi gospod, danes prvikl t v svojem življenju spal v belik bla-' zinah, kako da sem bil pri .aizi
' Gospodovi, tako obeeam zas in 1 za vse svoje ljudi, da se blag mu gospodu nikdar nič ne izgubi: da 1 niti iz eele vasi ne vzame nikdar ničesar noben cigan, tudi ne iz okraja, in če se kdaj kaj izgubi, blagi gospod se more zanesti, da to ni*-o bili cigani." Tako je obe-čal takrat Tomo.
In bil j" mož-beseda in tudi lje-
govi cigani. I :gubilo se ie sicer i _
tupatam in kaj. a tata nikdar niso ..asačili v ciganskem taboru. In ker s > orožniki ž.' poznali uZ.ao-viče v okraju, iskali so jih bry. in tako j. zmanjkalo tatvin, katere »o drugokrat "-anio ciganom pripisovali.
n.
Tako ,]<• minila cehi vrsta le* in župniku O-jki se nikdar ni kaj izgubilo. Saj bi tudi tat ne bil i nel kaj vzeti. Celo njegovo premoženje j.- bil — prašiček. Tega je vrstno redila župnikova sestra in kopaj sta se veselila oba na praz-uik, kateregii so jima ščetinci sako leto pripravljali.
In lanes ta udarec! Prašiček je bil do jutra proč! /upnik je prišel do!i k sestri, navidez je tnalo skal, a na žalostni dogodbi s tem :i nič izpremenil.
Župnik se je kmalu sprijaznil z usodo, a sestra njegova je vedno tarnala. Tako se je zgodilo, da se je tatvina raznesla po vasi in izvedeli so o nji tudi orožniki.
Posebno je bilo, da so soglasno lolž li cigane, čeravno se že dolgo nihče ni spominjal, da bi bili cigani p'i njih kaj ukradli.
A ni trajalo dolgo, za par dni se j«* prikazal v farovžu stari Tono«. kralj — gospod ciganov. Posta: e]. ;i v:n svobode — ponosen, je prišel in poljuboval župniku roko.
"Blagi gospod, dva dni hodim ! k vam. siiiu in sam, svoje ljudi j- mi pustil dab č od tod. Prišel >>-in, kakor brž sem izvedel, da bili oropani in da dolžijo ei-gane - - pričel sem vas ragetav-| ijat. <la od mojih ljudi vam nihče ! ne vzame niti bi'k-. slame, š«> manj j pa prašička. Blagi gospod, star«*-i juu T<»mu smete verjeti! Vsak iz-' iio il mojih ljudi ve. kako stroga 'je moja zapoved v tem kraju, in , vsak v« , kako zna stari Tomo kaznovati. Vašo ljubezen do eiga-'■>■>,- cigan nikdar ne plača z ne-iivaležnostjo — blagi gospod se ' •> i.' zan sti. Tn kakor sem bil sko-' raj dvajset let mož-beseda, tako bom izpolnil tudi to-le obljubo: a k«, je prašiček živ. ga bomo mi blagemu gospodu vrnili. In če ga je tat zaklal, bomo mi tata našli!"
In vnovič je poljubil roko in ni sprejel /upnikovega pogoščenja. dokler ne bo od njega in njegovih ljudi vzeta sramota in taC najden.
Župnik se je solzil, ko ga je stari cigan zapustil. Kakor ogenj ga je žgal poljub na roki — sam sebi je očital, da je že sam en trenutek dvomil in da je tudi sam mislil na cigane in jili dolžil.
liei.io pokličem!... '
"Nobenega ne boš klicala in nič naznanjala!" j,' zapovedal enat k o odločno. "Sicer pa poča-
je rekel in zaprl.
Ko v je oblačil, je opravljal jutranjo molitev.
< i lasno jokajoč se je vrnila gospodinja v farovško dvorišče — bila je še pol tema. A saj je imela celo noč tako hude sanje, da m mogla zaspati ter vnovič ia vnovič se je zbudila. Iu zjutraj, ko maj je prišla ua dvorišč«* — vrata pri hlevu odprta in prašička nikjer. Tega ii i storil noben drug bot cigani, katere gospod brat Vedno vabi v župnišče.
"Gesp. 1 brat" je bii medtem še zgoraj. Bil je še krepak mož, lepega obličja, a še lej>še duše. Kar j«1 imel, je raz«1 al. reveži so dan na dan z njim delili južino in večerjo. In kar j«* bila prav njegova posebnost: bil je "ciganski
Tako ga je imenovala cela ta ra in v.>i župniki v okolici. Da. sani škot ga drugače ni nagovoril kakor "" igatiski župnik", ko so mu Franca Cejko pod tem imenom predstavili. A župnika to ni žalilo — pr«*j he jc s tem ponašal. l>a. hvalil	s tem, da vabi k
fiebi cigane in ti da k njemu hodijo kakor na svoj dom. on da jih j«' nagnil, da gredo k njemu k sv. »povedi iu da jim podaja nebeški kruh, da j«" ou krščeval njihov« j otroke. Iu koliko zakonov j<* med njuni krscansico blagoslovu!, ko so povečini skupaj živeli brez blagoslova cerkve, koliko njihovih otrok jo pred postavo legitimiral. Zavoljo ciganov s«> je učil madžar
sk'> ker j. moral često pihati po'
matrične dokumente na Ogrsko.' da, celo cigansko se je znal z nji-j mi pogovoriti!
Njegovi župljani so bili v začet-; ku nevoljni, a privadili so se. In konečno so celo radi videli cigaiif pri službi božji, da, govorili bo z njimi, posebno od tega časa, ko j*1 mlad cigan-umetnik o polnočniei zaigral na koru solo na gosle in drug je k temu z milim glasom pel: "Rojen nam je Kristus", in pridal še nekatere božične pesnice, katerih še nikdar niso slišali. Sprijaznili so se s cigani posebno, ko so ^poznali, kar je pri njih njihov mili župnik France Cejka iu zbira okoli sebe cigane, da v celi' okolici na deset ur daleč cigani kiiso ničesar ukradli. Da. še tožiti A^tče ni mogel, da bi bili koga ^Ijuf&li, narobe: ni bilo bolj na-»nega kotlarskega dela in dru-'
WATERLOO I
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P.
pazili pred seboj cerkvene stolpe Charleroia. je nastalo pred vratmi grozno upitje.
—	Mesto zapira vrata: - - Ne marajo nas 1 — Taki in podobni klici so doneli z vseh strani.
Naenkrat smo pa vsi zakričali; — Naprej ■ Pobijmo pse, ki nas hočejo izstradati! Izdani smo!
Tudi najbolj boječi so začeli hitreje korakati in viht-ti sablje. — Vsakdo je v »-dej. da bo nastalo strašno klanje, če meščani ne bodo hoteli popustiti.. — Vse moramo pobiti! — je kričal Buclie — izdani smo ! — Idi. -Josip, da bova maščevala.
Jaz sem ga pa držal za ovratnik in kričal:
—	Nikar ne imn! Ne bodi neumen! Ostani vendar! Ali že nisva oila že večkrat v klanju, ali ne veš. kaj je klanje? Boga zahvaliva, da naju je rešil..
Nekaj časa >e je obotavljal ii. ni hotel počakati. — V daljavi sem zagledal vasico in mu j<> pokazal: — Poglej, tam gre pot proti Le Har-bergu. Bova rajše tam prosila kruha! — Pa tudi denar imam iu z denarjem se da vse doseči. — Idi z menoj.
Ko se je slednjič vendarle ltdal. sva sc napotila skozi žitna polja naravnost proti vasi.	!
Tako sva bila lačna, da bi se skoraj sesedla. toda po preteku pol ure sva bila vendarle že v vasi.
(Nadaljuj* «•).
I
NAZNANILO.
^'-ujeiiim naročnikom v Penn-^.vl^ iiji sporočamo, da jih bo v krc'icm obiskal naš potovalni za-
^.opciit
Veliki vojni ailas j
lujsirajočib se evropskih držav m pa kolonij-akih posestev vseh velasii,
t i raznih zemijtvidov oa 20tih straneh in visaka ttirnu jr 10% pri 131/2 palca velika j
Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
obaegtt devet rnxnlh itmJjevldo*"
na 8 straneh, vnaka stran tt pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak j lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest.. Ravn otako je povsod ,
tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa !5c. v znamkah in natančen naslov
In
mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
S2 Cortland! Street.	New York, N. Y
ZASTONJ
.deset (10) HASSAN kuponov
_(IZREŽITE TA KUPON)
V ta POSEBNI KUPON j« vreden diut (1§> flLABSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m f* predloži skupno z devetdesetimi (80) ali rti r«« aim! HASSAN CIGARETNIMI KUPONI t kaki m tik HASSAN P KEMIJSKIH POSTAJ ali »c*
TUB AMERICAN TOBACCO CO, v tTr««ihUM Ur »t 46« B-oomt St., New Yerfc. B. 1 ^
Ta nonndba uirasne 31. marra 191G.
Mr. ZVONKO JAKSHE,
[ ki je pooblaščen pobirati naročni-! oo in izdajati tozadevna potrdila. , >edaj se mudi v Little Falls. N.
in okolici. Upravništvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet in infor- j macije priseljencem.
"The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljen cem, ki so bili osleparjeni, oropa j ni ali s katerimi se je slabo rav ! nalL
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev I parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov go-! stila.
i Daje se informacije v natarali-j zacijskih zadevah: kako: postati j iržavljan, kjer se oglasiti za dr-! >avljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri ! Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI i	DEPARTMENT
j (State Department of Labor)
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, j i Cra<l - v mestu X w Yorku: 26 Wast 29th St., odprt vsaki dan od U. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 6. do 10. nre.
krasne brke Id Z^' C^B^BHB^^
io'odtfwijMn Cr-L&m&Zvf^SS&P^-'
be osiveli Revmattzem. tc»tibo) tli trganj« » rokah. Botrah in krivin * 8 dneh popolnoma ozdravim, rano. opekline, bule. ture. kr»«te in grinte. potil« tjo^e. lrurje oči. bradovioe. ozebline w par dneb popolnoma odstranim. K'ior bi moja zdravila bres uspeha rabil, mu jairčim i* S6.00 Pilit« takoj po cenik in knjižico. pn*lj«ir «»tonJ.
JAKOB \VAHČIČ» t#92 K. 64tb Sfc.	Cleveland. O.
Velika vojna mapa j
I vojskujočih se evropskih držav,
Vidlilcost je 21 pri 28 palci H. Cena 15 centov.
|	Eadej je natančen popis koliko obsega kaka držav«,
koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalma-' cije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je.15 [ centov.
\	Pri nas Je dobiti tadi veliKe zemljevide posameznih
[ držav, kakor naprimer od Italije, Hnsije, Nemčije, i Francije, Belgije in Balkanskih drža?. Vsi bo vezani v r platno in vsak stane 50 centov.	<
[	Naročila in denar pošljite na t
| Slovenic Publishing Company,
I 82 Cortlandt Street.	New York. N. Y.
MODERNO UREJENA
HSKŽBM KLAS NABOB I
5£ VSAKOVRSTNE TISKOVINE ffflnf' — IZVRŠUJE PO NIZKIH ^^
CENAH. • * • •
• * DELO OKUSNO * •
a • • a
fZVRSUJE PREVODI V DRUGE JEZIKI
•	• e j
UNUSKO ORGANIZIRANA
*	a a t
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA OKROŽNICE — PAMFLET1 CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA i
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
1 dobita "GLAS NARODA" akoxi itiri mulca dnevno, farsami! nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NA&ODA" izhaja dnevno na isstili straneh, tako, da dobite tedensko S6 strani berila, v mesecu 150 strani, ali 624 strani ▼ i tirih mesecih. "OLA* NARODA" doaaia dnevno poročila s bojišča in rams dike. Sedaj ga sleherni dan raspoiUjsmo 11,0001 — Ta Številka Jasno govori, da Je Ust selo rasiirjtB. Vse osobje lista Je organizirano in spada v strokovni nnljt.
37	Nadaljevanje).
Ko srno dospeli do soteske, odkoder vodi pot proti gostilni Passe-Arant, so navalili na nas sovražni dragonci. Kilo jih je samo pet ali ~».v>t. H»'kli so nam. • la >c moramo brezpogojno mlati, cesar pa nismo hoteli storiti. Puške imeli priklenjene k licu in merili na nje. Ker s*' je pa tudi njim /delo škodi, izgubljati časa. so molee odjezdili in najbrže mislili pri tem: — Le čakajte, saj nam takoalitako ne odidete.
•S eetite je vedno bolj grmelo in ropotalo. Kolikor suio je mogli v temi pregledati. j»' bila vsa p«»■ na infanterije, kavalerije. artilerije. nmbuluurnih Ln tovornih voz.
Ne, kaj takega }m niti pri Lipskem nisem videl.
Ko je bil prišel mesee iz/a oblakov. smo videli v pošastni svetlobi eelo morje relad. kosmatih k;ip, sabelj, pušk in bajonetov. Nuj-pretresljivejš*- bilo pa upilji oficirskih žena in priležnie. katere *o vojaki suvali, katerim se ni hotel nobeden umakniti.
—	Vsak zase! — Zdrobil te bom! Slabše zate! Jaz sem moeiiej-
— Zakaj pa kriliš.' Ne kriči. s. boš ze naveličal! Pazi! Jaz jaham!
Pobil t«* bom 1 1'makni se! ') moj Hog. samo da bi prišel odtod ! Prostor za mar&ala, prostora za cesarja!
Take in podobne klice smo slišali.
Le naprej, le naprej, samo ^ silo se da kaj doseči! Vse lahko pogine pod topovi, samo da hot!o topovi na varnem! Vojaki naj bežijo, kolikor morejo, potem naj pa počepajo na tla! — Kdo se bo zmenit zanje? — Koliko j>- vn-<lno človeško življenje.' Vsak naj so reši, kdor j** mor^ ! — Zi\el cesar! Tenia cesar je mrtev!
Vsi smo bili prepričani, »la je cesar mrtev, da je padci v vrstah s v o-1 5e stare garde
Pruski ka vab rist i -o dirjali / dvignjenimi sabljami mimo in kri-•'•ali: - Hunt! Zdelo s.- i-> nam kot da bi nas spremljali. — Vse, kar jc stopilo le ju korak s e. st»>. v-,.- je padlo pod udarci težkih sabelj.
V»ili sm«. !,.' iii. s»*stra«lai!i. i/muceni, toda prestopali smo še vse vuo. Biiche me ic potegnil /a rokov in rekel:
—	Prijatelj, podpirajva drug drugega. —- -)az te ne bom nikdar zapo.stil.
—	Skupaj bova umrla sem mu odvrnil — jaz ne morem več hoditi. ... Strašno, strašno....
—	Ne, le naprej le naprej, Prusi nimajo radi jetnikov. — Poglej, kako jih tam mesarijo.
Najbolj me je žalostilo. kei sva bila od našega bataljona z Buehe-jern nama. Vse je mrtvo, vse je mrtvo.
--- Prijatelj «V bi videl sedajle Obedeja, bi se zopet ojuuačil.
Na vprašanja mi ni «nlvrnii. ampak je rekel: -— Rešiti se posku iajva, Josip. — Samo <la prideva v La Harberg. }>a bo vse dobro. — Zadovoljen bi bil. če bi jedel celo življenje sam krompir. Moj Bo<r, ka ko strašno si nas kaznobal! Vs.- oi delal karkoli bi mi dali, vse bi na pravjl za en sam košček kruha.
Izprevidel sem, <la jc popolnoma prav govoril.
Okoli enajste ure smo se j ni bližali Genape. oddalee smo sli šalo strašno upitje. Pri vho«lu v vas se je cesta zabasala z ljudmi, voz mi in konji.
Vedoč, da lahko vsako minuto pridejo l'ru^i in pripeljejo seboj topove, se mi je zdelo š*- najboljši vas v velikem krogu obiti.
Z Buchejein sva se torej izgubila na levo iu dospela okoli polnoči do Les Quartre Bras.
Lakota naju je strašno uničila. Kljub temu .da sva vedela, da ni v hišah že zdavnaj nobene hrane več, sva vseeno stopila v prvo. — TLa so bila pokrita s slamo, na kateri je bilo vse polno ranjencev. V sobi je bil tako neznosen smrad, da ga nisva mogla prenašati.
< Mpotila sva se torej proti < harleroi. Na polju sva zapazila več mr-tvt-vrv, katerih še niso bili zakopali. — Buehe jc vsakega natančno prciskal in se kmalo vrnil .s steklenico. — Potresel jo je in rekel:
—	Josip, polna je!
Prodno jo je odma.šil. jo je pomočil v vodo. — Potem jo je odprl, napravil par požirkov in rekel.
—	Žganje je!
Ko sem jaz napravil prvi požirek, sem takoj čutil, da se mi vrača moč. — Spil s.-iu gotovo po! steklenice in pri tem hvalil Boga, da uaroa je poslal tak dar.
Začela sva premetavati mrtvece, misleč, da bova dobila pri njih Vruhu. Ker ni bilo nikjer ničesar iu ker se je zopet oglasilo grmenje, sva se hitro odpravila na pot.
—	Buehe -. sem rekel pozneje — najhujše sva prestala. Le vrje-mi, š«* bova prišla v Pfalzburg in v Lo llarberge. Na dobro cesto sva dospela, ki naju bo dovedla naravnost v Francijo. Č-c bi zmagali, bi morali iti v Nemčijo, potem pa \ Avstrijo in Kusijo. Vidiš, tako pa tega ni treba. <bi nama dal Bog srečo, bi se vrnila kot postarana iu sivolasa generala.
rudne misli so mi blodile po glavi, katerih se nikakor nisem ruo-gvl otresti. Ob eni uri zjutraj, ko sem že mislil, da sem popolnoma na * smem, je Buehe zašepetal:
—	Josi]), Prusi so!
Obrnil sem sv in zagledal \ mesečini pet huzarjev.	!
Ali imaš nabasano puško? sem vprašal Bucheja.
—	Da!
- Počakajva jih. Braniti se morava! - - Udati se ne sineva na noben način.
V istem trenutku je zaklicai pruski častnik za nama:
—	Proč z orožjem !
.Iui sem obstal. Buehe je pa pomeril in izprožil: Častnik je padel mrtev na zemljo.
Ostali štirje so potili po naju. — Buehe je bil dobil s sabljo po gia-vi. v zameno je pa z bajonetom prebodel onega, ki mu je zadal udarec. Ostacli so torej š*- triie. — Moji; puška je bila še vedno nabasana. — liiichc se je bil prislonil k drevesu in čakal. Če so je hotel njemu ali pa meni približati kak huzar. sem pomeril. Zdelo se mi je. da se zelo boje :mrti, ker nikdo ni hotel prvi napasti. Tedaj je pa prigalopiralo po ce->ti 6est naših ulaneov in Prusi so sc takoj umaknili. Nekaj časa so jih Tjlaii'M zasledovali, slednjič so se pa vrnili, ker jih niso mogli doteči. '
ITanei so nama pripovedovali, da je cesar pobegnil v Pariz in da je prevzel vrhovno poveljstvo nad francosko armado kralj Jerome.
Buehe je imel vso razbito glavo, toda erepinja je bila ostala ae cela. Ker mu je kri kar eurkoma lila po licih, sem mu glavo nekolik^ obvezal.
Odtedaj nisva videla nobenega Prusa več.
Proti drugi uri zjutraj, ko sva bila že tako utrujena, da se skoraj niti prestopati nisva mogla. Na desni strani ceste je stal v daljavi pet ali šeststo korakov mal bukov gozdiček.
Buehe je pokazal nanj rekoč: — Tja morava. — Tam bova legla in nekoliko zaspala.
Sla sva skozi pšenieno polje in primeroma kmalo dospela do gozdička. Tornistri sva položila na zemljo in legla. Puški sva imela poleg *ebe. Ko je zasijalo sotnee. se je privalila po cesti silua množica-umikajočih se Francozov. — Pridružila sva se jim in nadaljevala svojo < pot. —
~	" J I
XXII.	* |
Veliko tovarišev in ranjencev je osta^> v Goseliea. — Ko smo za- i
t^ ' OLAB NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V
ZDRUŽENIH DRŽAVAH. NAROČILE SS H AE J I
b} prm-rlj« »tuuljl. «<njajd la trfltTiiU « SJtit«! Strti M V •	v*
Doli z orožjem r'
L« Nlkstojcvli Mckl J« pisal: Knji«o hm s nllkle aSl*
koa prebral ln ▼ njej naSe! veliko koristnega. T« kujisa sal« rpilva tut človeka In obsess nebroj lepih «1*11....
Friderik pL BodeniMt: Odkar j« umrla	stasl al
»no u« ivetn tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prat. 4r. k. Dadel: "Doli s orožjem je pravo ogledalo seda*)* ca Saša. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, &» s» bližajo človeštvu bolj M časL Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovvkl: To knjigo bi človek naj raji« DoljnkU V dno srca me je pretreslo, ko nein jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger pite: Sedel bo« v neka« Co«<la pri Krleglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doll a oroS tesar Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahks r^Qeu. da sta ta dva dneva uekaj poeebnega v mojem fclvljenja Ko ae« Jo prebral, sem wielel, da bi ae prestavUo knjigo ▼ vm kulturne Jesike, da bi Jo imela vsaka knjigarna, da bo Je tu<ll v •olah ne smelo manjkati. Na »vetn an dmfbe, ki raaSlrJaJo Bvat« Ptsmo. All U as »a mods nstaaovltl drnSba. ki kt raaSlrJala U
WUfl
Storil » T* J« aajbalj «kurlJlT* killtt. Sar	CS»
BSaJ bral..
C. Neonu Hater: - To Je najboljša kajtga, kar sa Jik spi •ali ljudje, ki ee borijo aa svetovni mir....
Haas Land (na shodu, katerega Je Imel leta t Berila«)R ■a davil knjige, aamo imenoval jo bom. Vsakemn Jo bos pa andlL Naj bi tudi ta knjiga naAa svoje apoatolje. ki U Sit feja fcrlSemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister DnnajewsU Je rekel v nekem svoje« sova ra v poslanski sbornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi •plaana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ikl strAovnJak. nobra drfavnlk. pač pa prlprosta Senska Berta pl Bnttnerjeva. ProalnTVas. posvetite par ur temu delo. malte, ta at aa be alkd« val navduševal aa vojno, le bo prebral to kajlg* C*HA M CKNTOT.
SMfaJb |a prti
Slovenic Publishing Co.,
stt Ccrtl&ndt Stmt, Maw York City, M. T,
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
t	Do tlobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatre
tudi seda.' zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.1
100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred«!
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.