Leto I. »Trbovlje, 16. januarja 1948. Štev. 2. ^------,--!--------------------- ----------------------------^----------^ ■■ Črni revirji na pragu drugega leta Titove petletke Zasavska industrija, ena največjih Industrijskih bazenov v državi, tako I>o obsegu kakor po pomembnosti, Je uspešno zaključila prvo leto TITOVE petletke, prvo leto našega planskega gospodarstva, prvo leto borbe, ki nas s sigurnostjo vodi v socializem, v lepše in boljše življenje delovnega ljudstva. Ce se ozremo nazaj na to prvo leto dela in uspehov v okviru petletnega plana, sl-lahko odkrito priznamo, da so bili naši prvi koraki pri uresnlče-nju nalog, ki so bile postavljene pred nas, nekoliko plahi in negotovi. Poznali smo s'cer veličastne primere he-rolzma dela delavskega razreda Sovjetske zveze, toda lastnih izkušenj nismo imeli. Imeli pa sm0 trdno, ue-omajno voljo, elan m zavest, da ves trud, vložen v uspešno Izvajanje postavljenih načrtov služi edinole v korist^ nas samih In da bomo uspehe našega dela res tudi sami uživaU. Danes, ko Je za nami prvo leto petletke in ko analiziramo naše delo v letu 1947, lahko za zasavsko industrijo s ponosom ugotovimo, da so naši črni revirji dokazali, da korakajo v prvih vrstah armade dela In da so častno Izpolnili svoje naloge, kljub napornemu ln težavnemu delu, ki ga opravljajo. To velja v prvi vrsti za naše premogarje, a nič manj za delavstvo cementarne v Trbovljah, steklarne v Hrastniku in ostale industrijske panoge v Zasavju. Kljub doseženim uspehom, pa se moramo zavedati, da so bile pri našem delu napake. Ni dovolj tolažiti se s staro prislovico, da kdor dela, ta tud| greši, marved moramo dan za dnem sistematično odpravljati te napake, izboljševati tehnične in higienske prilike na deloviščih, utrjevati delovno disciplino, še boljše in uspešnejše sodelovanje uprav in sindika-tov; na ta način bomo bolj gotovo in mnogo laže dosegali ln presegali plan. S temi mislimi stopajmo v novo Obdobje TITOVE petletke. Izkoristi- mo izkustva, ki smo sl Jih pridobili s prošlem letu in ki naj nam bodo kaži pot za nadaljnje delo. Naša skupnu dolžnost in dolžnost vsakega posameznika bodi, da z novim elanom ln Se večjo požrtvovalnostjo poprime za delo, da bodo naši uspehi v tekočem letu Se večji in vidnejši in da bomo tudi zgled, kaj zmore svobodno ljudstvo s svobodnim delom. Naše delo nam daje moč In samozavest ln to nam bo zajamčilo napredek In neodvisnost. Predvsem naj bo naša skrb, da nas ne bi morda lanskoletni uspehi uspa vali, marveč da takoj v začetku leta krepko zagrabimo za delo, da stalno izpopolnjujemo dnevne plane, da uc bi imeli konec mesecev težkoč. Ostale Industrije potrebujejo naše produkte vsakodnevno ln vedno več In zato računajo na stalen in naraščajoč dotok teh proizvodov. Torej enako- V pohodeljek Jo bila v Zveznem tajni štvu delavcev ln nameščencev rudarsko industrije Slovenije v Trbovljah tekmo valna konferenca, ki je imela namen, do ločiti zmagovalca med slovenskimi rud niki v drugem mesecu majskega tekmovanja. Na podlagi poročil posameznih rudnikov je komisija ugotovila, da je v skupini A zasedel prvo mesto ponovno rudnik Velenje, ki je v decembru presegel mesečni plan za 20,86 V«. Vsi večji rudniki v Sloveniji so plan v mesecu decembru dosegli, kar kaže, da so uprave rudnikov, sindikalne podružnice in delovni kolektivi res dali vse u sebe, da dosežejo čim večjo proizvodnjo. V posameznih rudnikih bi bili rezultati lab ko že boljši, pa so neopravičeni izostanki uspehe zavirali. Delovni zavesti ostalih delavcev pa gre vse priznanje za to, da so mnogi rudniki .pred rokom izpol- inernost ln stalno povečavanje proizvodnje bodi naš cilj. Razumu pa se, da moramo našemu delavstvu nuditi tudi vso pomoč ln podporo pri njegovih prizadevanjih. Posebno pažnjo je posvetiti prehrani in preskrbi, odmorom, Izboljšanju delovnih pogojev Itd., kar bod] poleg uprav, dolžnost sindikalnih forumov. Pri vsem našem delu in naporih pa se moramo zavedati, da gospodarski!) uspehov ne bomo mogli dosegati, če se ne bomo Istočasno dvigali tudi ku>-turno in politično. Posebno politična aktivnost nam je potrebna pri premagovanju težav, ki nas čakajo na go-spotla rskem polju. Upoštevajoč torej izkušnje prvega planskega teta, nenehno se boreč za odpravo vseh napak in s povečanim delavnim elanom, stopajmo onosno v drugo leto TITOVE petletke in nadaljnjo zmago so nam zagotovljene. itili letni plan. Rudnik Velenje, je v decembru od vseh rudnikov Slovenije dosegel najboljše rezultate. Prekoračenje plana za skoraj 21 •/« kaže, da je delovni kolektiv velenjskega rudnika eden najboljših rudarskih delovnih kolektivov Slovenije. Tudi ostale številke kažejo, da so v Velenju res trdno zagrabili za delo. Proizvodnja premoga na enega delavca se je povečala za 11,6 V«. Kvaliteta premoga se je zboljšala za IS •/•; pri m a terlalu go dosegli naslednje prihranke, pri lesu 12.3 V«, pri razstrelivu pa 28.7 V«. Neupravičenih izostankov Igla rudnik Velenje 0,89 V», zaradi bolezni 8,81 V«, upravičenih pa 1,48 V*. Drugo mesto je zasedel rudnik Trbov-Ije, ki je v decembru presegel mesečni plan za 8,7'/». Da je bil v rudniku Trbovlje letni plan dosežen in presežen, je bilo treba obratovati tudi ob nedeljah in zunanje delavce zaposliti pri notranjih delih. Rudnik Trbovlje ima v mesecu decembru precejšnjo število neopravlče nib izostankov in bolniških izostankov. Neopravičenih Izostankov ima 1,8 V«, zaradi bolezni 6,7 •/«, upravičenih izostankov pa 0,9 V«. Proizvodnja enega delavca je zaostajala nasproti planu še za 1.2 V«. Pri lesu bo prihranili 12,1 V«, pri razstrelivu 43,3 •/•. Med obrati je bil najboljši zapadni obrat, ki je plan presegel za 19,1 V«, medtem ko je vzhodni ob rat zaostal za 1,8 V* pod planom. Ima pa vzhodni obrat veliko tehnične ovire v jami. Razumljivo je, da Je dnevni kop Dobrna zaradi vremenskih razmer zaostal ln je bil za 12,8 pod planom. V rudniku Trbovlje so zaradi pomanjkanja delovne silo začeli zaposlovati tudi žene pri jamskih delih. Zelo ostre ukrepe bo izdali proti neopravičenim Izostankom tako da tisti, ki neopravičeno izostane-ne, no dobi 4. obroka živil, ki so namenjeno jamskim delavcem. Tretje mesto je dosegel rudnik Hrast nik, ki v mesecu novembru ni dosegel plana, v decembru pa ga je presegel za s 9,6 •/•. Rudnik Hrastnik se je v novembru boril z velikimi težkočami, ki jih je v decembru odstranil. Proizvodnja na enega delavca ni dosežena za 12,8 */». Pri Iobu so prihranili 17,2 •/•, pri razstrelivu >a 23,C Vt. Vseh izostankov je 11,7'A. ludnik Hrastnik je dosegel sicer boljši rezultat v proizvodnji kakor rudnik Trbovlje, vendar ima večje število no-opravičenib izostankov. Četrto mesto je zasedel rudnik Zagorje, ki je v decembru presegel plan za 2,5 Vt. Proizvodnja premoga, ki je določena po planu na enega delavca ni dosežena za 8,1 V«. Rudarski kolektiv Zagorja so je v decembru boril z raznimi defekti ln okvarami v jam) in zato ni dosegel boljšega rezultata Mcdobraino tekmovanje v decembru je poživilo vso borbo za izpolnitev plana. Rudnik Zagorje ima Izmed vseh rudnikov v Sloveniji največ podpisanih individualnih obvez in to 99,5 •/». Peli v skupini A Je rudnik Senovo, kjer Imajo še vedno težke jamske prilike in ogenj, kar je oviralo proizvodnjo. Zato Je proizvodnja zaostajala nasproti planu za 21,95 •/». REPUBLIŠKI RUDNIKI V skupini B je zasedel prvo mesto rudnik Huda jama (Laško), ki je mesečni plan presegel za 11,5 Vt. Proizvodnja na enega delavca se je zvišala za 16,4 Vt, pri surovinah so prihranili 85,6 V«. Neupravičenih izostankov ima rudnik Laško 0,2 Vt, zaradi bolezni 8,8*/», upravičenih izostankov pa 1,9 V«. Drugo mesto je zavzel rudnik Kočevje, ki je presegel mesečni plan za 4,85 "/s vseh Izostankov ima 10,06 Vt. Tretje mesto Je zasedel rudnik Krmelj (St. Janž), ki je presegel plan za 18 Vt, Ima pa večje število izostankov kakor rudnik Kočevje, in to 16J Vt. Četrto mesto Je pripadlo rudniku Kanižarica pri Črnomlju, kjer je delovni kolektiv pokazal mnogo Iniciative. Rudnik Kanižarica dosega delovne normo po zaslugi udarnikov, ima pa tudi mladinsko številko, Id presega normo povprečno po 12 •/•. Peto mesto je zasedel rudnik Zabukovca, ki je presegel mesečni plan za 0,8 Vt. Letni plan pa je rudnik Zabukovca presegel za 10,4 Vt. Šesto mesto Je zavzel rudnik Pečovnik, ki je presegel mesečni plan za 16,7 Vt, ima pa 6V» neupravičenih Izostankov in zaradi bolezni 12 V., zaradi česar jo tudi zasedel slabše mesto kakor Zabukovca. Na sedmem mestu Je rudnik Globoko, ki ni dosegel plana za 35,2 V«. Ima 22,8 Vt neupravičenih Izostankov, zaradi bolezni 25,7 V«, upravičenih pa 21,4 V«. V skupini C Je rudnik živega srebra v Idriji presegel mesečni plan za 25,06 Vt. Ostali rudniki v skupini C še niso ocf-njeni, ker tudi v decembru niso poslali nobenih poročil. Tekmovalna komisija je ugotovila skrajno malomarnost naslednjih rudnikov skupino O: Mežice, Sitar-jevcc pri Litiji, Cma-Kaolln, rudnik ba-i-ita Plešo pri Škofljici in petrolejski vrelci v Dolnji Lendavi. Ti rudniki kljub večkratnim opominom niso poslali poročil ter na ta način izpadli iz tekmovanj* v decembru. *** mm- JSL m. m:. •H». I 1 I mji | j 1 v S i i ll I. K.; I I ! I j l! « m 1 =:• m Diagram mesečnih uspehov rudnikov »Zasavskega bazena« .JL»JSJEE1 Uspehi slovenskih premogovnikov meseca decembra Pred 11. kongresem AFŽ Jugoslaviie V Žene okraja Trbovlje se pripravljajo na II. kongres Samo Se malo dni nas loči od dru- ■ za kopičenje kapitala izkoriščcvul-gega kongresa, kjer bomo polagale škrga razreda, kmetijstvo zaostajalo obračun našega dela in sprejele nove in propadalo. Naše kmetijstvo pa se naloge. Pristopile smo k izvajanja mora dvigati vzporedno z dvigom sklepov, sprejetih na okrajnem plenumu. Vsi morajo biti izpolnjeni! Če hočemo izpolniti vse naloge, ki jih pred na« postavlja drugo leto petletke;, moramo v predkongresnem tekmovanju utrditi našo organizacijo, vključiti v Osvobodilno fronto vse, ki vanjo spadajo, to Je vse poštene, ki hočejo graditi nepremagljivo, gospodarsko neodvisno in vsakega izkoriščanja prosto domovino, ki bo vsakemu delovnemu človeku nudila prijeten dom, dovolj kruha in kulturni napredek. Osvobodilna fronta, ki je bila edina sposobna, da je organizirala borbo proti domačim in tujim Izkoriščevalcem, je bila tista, ki Je vzgojila v naših delavcih, v naši mladini visoko državljansko zavest io zbudila v njih tak delovni polet, da so v tako kratkem času ustvarili šte-vilna velika dela,,toliko tovarn, toliko stavb, prometnih' poti in drugih objektov. Zato noj ne bo žene, naj ne bo delovnega človeka, ki bi še ostal Izven Fronte. Naša industrija je neverjetno zrasla, ker Jo Je vodilo načrtno, z ljubeznijo do domovine prepojeno delo. Toda naše kmetijstvo ne sme zaostajati, naše kmetijstvo ne sme biti pastorka Industrije kot je bilo v kapitn-lbtičnih državah, kjer je na račun Industrije, ki je služila kot sredstvo industrije. Pri dvigu kmetijske proizvodnje pa bodo odigrale odločilno vlogo naše zadruge, zadružni domovi, ki bodo središče gospodarskega, kul-turnega in političnega življenja na vasi. Zato naj ne bo žene, ki no bi bila seznanjena s pomenom in nalogami zadrug, naj ne bo žene, ki ne bi sodelovala pri organiziranju novih in izpopolnjevanju že obstoječih zadrug, noj ne bo žene, ki ne bi bila članica zadruge. Naša industrija s svojim naglim razvojem zahteva vedno novih delovnih moči, samo v Sloveniji jih bo potrebovala 30.000. Zato se bodo morale naše žene še v večjem številu kot doslej vključiti v proizvodnjo. S tem bodo koristile skupnosti m same sebi, zakaj šele takrat bo žena resnično svobodna in enakopravna članica nove družbe, ko ne bo odvisna osIovaui so bili investicijski krediti in v letu 19*7 so pričele rasti okrog dotedanjega matičnega objekta mehanične delavnice hovi objekti, jejo že v številnih rudnikih Jugoslavije. Tud: dvigala, jamske črpalke, jamski in osebni vozički, šalibne naprave se uspešno uveljavljajo po naših rudnikih. V konstrukcijskem oddelku se izdelujejo načrti za žičnice, izvozne stroje, separacijske stroje, v delu so že agregati za transportne trakove, ventilatorji in drugi za rudartvo potrebni stroji. Eloktro-odsok previja in popravlja elektromotorje in transformatorje za vse rudnike Slovenije. Svojo storilnost, ki je v primeri s predvojnim delom zrasla za voč kot 150 odstotkov, bo še zvišal, ko se bo v kratkem preselil v no-vou rejene, že skoraj dograjene delavnice. Oddelek za rudarske aparate pošilja po vsej državi, v Jugoslaviji prvič izdelane analitske tehtnice in hidrostatične tehtnice za določanje pepela v premogu. Izdelujejo se nadalje hidrometri, diferenčni manometri, depredijski morilci in drugi aparati rudarske stroke. Mizarski oddelek je zgradil moderno sušilnico za les in izdeluje pohištveno in stavbno mizarska dela. Da se olajša in pospeši delo strojnih oddelkov, je v delu livarna za manjše litoželezne in barvarne kovinske vlitke, modelna m:žarna že izdeluje za vlivanje potrebne modele. Delovni kolektiv CRD ustvarja novo industrijo rudarskih stroiev, s katero bomo naredili prve korake k osamosvojitvi, da bomo postali neodvisni od tujine, celo nasprotno, pot za naše prodnkie je odprta na jugovzhod in še dalje. Veliko skrb 1 kis veča CRD tudi vzgoji kadrov. Dobro se zaveda, da brez dobrih delavcev ni uspešne industrije. V vseh oddeLkih CRD uporabljajo stroje pod nadzorstvom kvalificiranih delavcev v velikem številu Osredkar Valentin, udarnik in dvakratni nov n tor vajonoi, med njimi tudi vajenke, ki so se odločile za |>okIicc mehanike, strugarstva tn elektrotehnike. V delavnicah se praktično, v industrijski šoli pa teoretično vzgaja nov kader našega bodočega delovnega kolektiv a. Problemi, ki nastajajo v obratu, se rešujejo na rednih obratnih konferencah sporazumno z delavstvom in upravo. Sindikalni pododbor pomaga aktivno pri reševanju vseh nastalih vprašanj, ker le tako je mogoče z uspehom odstranjevati vse težave, ki se pojavljajo pri tako široko zasnovani zamisli in le na ta način je možno med gradnjo vršiti naprej tudi vse dolžnosti, ki jih narekuje temrio dela in naraščajoče potrebe, naših rudnikov. Trbovlje, ki so bile doslej eden največ j ih rudarskih centrov v državi, dajejo in bodo še v večji meri dajaie vsemu našemu rudarstvu stroje in naprave, brez katerih moderno pridobivanje premoga ni mogoče. Delovni kolektiv CRD se zaveda, kolika važnost se polaga v uspah njegovega dela in bo storil vse za stoodstotno izvodilo industrializacije v Titova petletki. DELO SINDIKALNEGA PODODBORA CRD V letu 1945, takoj [>o zmagi, nad okupatorjem in domačimi izdajalci, se je formaril sindikalni pododbir sedanje Centralne rudarske delavnice in sicer: iz Centralnih rudarskih delavnic, Gvido delavnice im Elektro obrata, kateri je zajel stov, kot v pogledu, števila raznih vrst, za rudarstvo potrebnih strojev. Stroji, zgrajeni v CRD, se že pošiljajo šnrora naše ožje, pa tud: širše domovine. Izkustva ki jih je delovni kolektiv pridobil v dolgih letih pri popravilih in raznih preureditvah rudarskih strojev, so dragoceno sredstvo, ki jamči, da bodo shroji, izdelam! v CRD odgovarjali svojemu namenu, to je, da bodo kos vsem te/,koča m pri uporabi v rudarstvu. Poleg tega posamezniki v delovnem kolektivu vedno iščejo nova (Kita |n nove metode, s katerimi bi bilo mogoče dvigniti storitev in izboljšati kakovhst ter predvsem trpež.nost izdelkom MotaJa izdelana v CRD, obratu - tehtnic ' 'IT ar.............................................“i ? ;' 14,.. * '.S Izdelava in popravilo osebnih vozičkov za prevoz moštva cer enkrat v St. Tur pod Kumom iti dvakrat v Dole pri Litiji. Članstvo in funkcionarji sindikalnega pododbora skrbijo za povezavo med-kjnetom in delavcem. Sindikalni pododbor skrbi, da se vršijo tedensko študijski sestanki, zavedajoč se, da mora delavec nekaj prostega časa posvetiti; tudi študiju. Nadalje skrbi za bodoči kader kovi- narjev in mizarjev, ki bodo mnogo koristili naši razvijajoči se industriji, kajti le tako bomo dosegli boljšo bodočnost. Na kulturno prosvetnem polju inta pododbor že tudi nekaj vidnejših uspehov. Ustanovljen je bil pevski zbor, ki se je dobro obnesel. Na žalost je zaradi tehničnih ovir moral dela začasno ustaviti. Šahovska sekcija pridno vadi, tudi nogometni aktiv je dosegel že lope uspehe. Skupno z upravo je pododbor začel v letu 1947 uvajati norme. Danes dela po njih 25 odstotkov delavcev in presegajo iste povprečno za 22 odsot-kov. Ob priliki obletnice naše države je bilo proglašenih 13 udarnikov in racional izator je v. Marsikaj je še v načrtu in bi se že uvedlo, pa žal nekateri delavci ne kažejo zadosti interesa, ker še gledajo na obrat in na sindikalni pododbor z napačnega stališča in menijo, da je odnos do teh še vedno isti kot v stari, predaprilski Jugoslaviji. Sindikalni funViionar mora danes skrbeti za kulturo in prosveto, za produkcijo, za delovno zavest, za fizkul-turo i-n tudi za preskrbo v okoliščinah in mejah, katere nam narekuje naša gospodarska borba. Vprašanje regulacije Trbovelj Do ustanovitve nove Jugoslavije je veljal za področje Spodnje Štajerske in to za časa Avstro-Ogrske, pred-aprilske Jugoslavije in za časa okupacije, stavbeni red za bivšo Vojvodino Štajersko iz leta 1875. Temu zastarelemu stavbenemu redu, k} za podeželske vasi in trge ni predpisoval obveznih regulacijskih načrtov, je pripisati, da kaže večina naših vas] in trgov v splošnem neko neurejenost zazidave. To velja posebno za Trbovlje. Z odkritjem bogatih ležišč rjavega premoga so se Trbovlje iz prvotne neznane kmečke vasice, stisnjene med hribovje, razvile v razmeroma kratkem razdobju v mesto, ki stoji danes po številu prebivalstva na tretjem mestu v Sloveniji. Industrijske naprave, stanovanjske, trgovske in obrtniške h!še so rastle iz tal, gradbeno policijska oblast pa je te gradnje dovoljevala, naslanjajoč se na predpise zgoraj omenjenega konservativnega stavbenega reda, biro-kratično, brez kakršnega koli estetskega in urbanističnega smisla. Z uvedbo planskega gospodarstva jo ljudska oblast LR Slovenije z ozirom na velik razmah gradbene delavnosti, v pravem razumevanju stvari, postavila kot primerno nalogo izvedbo regulacijskih načrtov -tudi za podeželje. Urbanistični odsek pri projektivnem Zavodu LRS se trudi zadostiti vsem krajevnim in mestnim ljudskim odborom širom Slovenije v tem pogledu. Premalo ima na razpolago moči, da bi mogel vsem ▼ polnem obsegu zadostiti, zato smatramo za potrebno, da sodelujejo prj izvedbi teh nalog tudi krajevne oblasti in faktorji s podatki o posebnosti svojega kraja, kj bi imele vpliv na pravilno načrtovanje in čzvedlbo regulacije. V Trbovljah bo zasnova ustrezajočega regulacijskega načrta posebno težka. Ozka, vsenaokol; s hribi obdana kotlina, katere južno polovico zavzema-območje rudnika in cementarno, nudi urbanistu le malo razmaha. Edino okno v svet tvori savska dolina z železniško progo in od okupacije dalje s provizorno cesto na desnem bregu Save do Hrastnika, odnosno Zidanega mosta v eno in do Zagorja v drugo smer s še bolj provi-zornimi mostovi v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Doberšen del slednjega je pred nekaj tedni odnesla Sava, h rast niški pa nudi s svojlim ugrez-njeni-m voziščem kaj čuden in upla-šujoč pogled. Trboveljski savski most. kaže sicer neko stabilnost je pa zelo ozek in ima na eni in drugi strani tako slabe uvoze, da je prevoz, posebno s težkimi vozili, prav nevaren. Prva naloga bi torej bila, urediti Tr- bovljam primemo cestno zvezo z ostalim svetom. Cesto hi^ bilo treba premestiti nad tiri državne železnice, provizorij sedanje zasavske ceste pa rekonstruirati v sodobno avtomobilsko cesto in jo od Zagorja dalje po savski dolini zvezati s cesto preko Litije v Ljubljano. V trboveljski dolini sami je predvsem rešiti vprašanje komunikacij, kanalizacije v zvezi z regulacijo potoka in zazidalne ploskve. Edina cesta s kolodvora v Trbovlje, ki se vije longitudinalno po dolini je ozka, moč. no vijugasta in prašna oziroma blatna ter v tej širinj že zdavnaj ne zadošča več za živalmi promet z motornimi vozili. Uravnava, razširitev, ureditev cestišča jn naprava hodnikov za pešce naj hi bita naloga za letošnje teto petletke. Od rudniške restavracije navzgor do trga pred cerkvijo je že za obseg današnjega prometa, ki pa se bo še stopnjeval, potrebna pararelna cesta k obstoječi cesti. Ta se bo vila v svojem spodnjem deiu v glavnem ob strugi Trboveljščjce in bo odprla nova stavbišča- V zvezi z rekonstrukcijo obstoječe in z zgradbo nove ceste je treba istočasno uravnati strugo Trboveljščice, Trboveljščica nudi danes kaj odvraten pogled. Njena neuravnana struga služi prebivaLstvu za odlaganje smeti, v njo se stekajo vsi kanali, tako da služi prav za prav kot odvodni kanal, kj razširja v vročem letnem času ob minimalnem vodnem stanju obupen smrad in je leglo za podgane in diru-g| mrčes. V gosto naseljenem predelu spremeniiti odprto strugo v pokrit odvodni kanal, bo rešilo to pereče vprašanje. Urbanistični odsek P. Z. LRS se bavi z napravo generalnega regulacijskega načrta, ki bo podlaga za nadaljnje detajliranje. Za 1. 1948 imajo rudnik, cementarna, elektrarna in MLO obsežne gradbene investicijske plane za stanovanjske in poslovne zgradbe. Rudnik je predvsem zainteresiran na smotrni ureditvi okoFša med upravnim poslopjem. Vodensko šolo in Rudniško restavracijo. Na tem mestu se namerava zgraditi blok stanovanjskih hiš 'n velik konzum s centralnimi skladišči za preskrbo bazena- Vsa ta poslopja bodo razvrščena na tem prostoru tako, da bodo obkrožala velik trg, ki bo služil, kot nekak prometni center, ker se prav na ta prostor stekajo ceste iz rudni--šk:h naselbin. Cesta, ki sedaj ostro in nepregledno zavije mod rudniškim konzumom in restavracijo, bo prelom žena in bo tekla premočrtno za poslopjem konzuma, ki ga bo seveda Ireba porušiti. Poslopje vodenske šole, ki kot šola glede na lego in notranjo ured!tev že zdavnaj ne ustreza več, se bo morda še uporabilo kot skladišče v sklopu novega konzuma. Primerno mesto za novo sodobno šol. sko poslopje se bo našlo na Pravdi-cevem hribu. Ob novo nastalem trgu in sicer med Fortejevo an Hribarjevo hišo bo v letu 1948 zgradila tudi poštna Uprava novo moderno poštno poslopje, Elektrarna je odkupila Dež-Trboveljščico in namerava tu zgraditi več stanovanjskih hiš. Toliko za enkrat na splošno k vprašanju regulacije Trbovelj. Cim bo ta dobila konkretnejše ribičke se k stvari še povrnemo. R- M. Proslava kolektiva kemične tovarne Hrastnik ob zaključku 1.1947 Kolektiv tovarne je decembra tekmoval. Vsi obrati so si zadali obveznosti, da bodo zadnji mesec čim več proizvajali, da bo plan čim čaetneje izpolnjen, v V6eh produktih so bile obveznosti, ki so bile postavljene po planskih predpisih, dosežene in celo prekoračene. Znatno prekoračenje je pokazalo, da ic bil plan za leto 1947 Tealen, v nekaterih primerih pa še prenizek. Zaradi slabe delovne discipline in organizacije v prvih mesecih 1. 1947 je pokazalo prvo polletje slabe rezultate. Z niktivizacijo sindikalne organizacije so se organizirali kulturni prosvetni krožki, fizkulturni krožki, ustanovila knjižnica z 900 knjigami, organiziral rdeči kotiček, kjer se vršijo vsakodnevno razni sestanki in predavanja. Vzporedno sc je dvignila disciplina in politična zavest. Na podlagi kulturno prosvetnega dela 6e je vsali dan dvigala produkcija, tako da je bil plan količinsko dosežen 103 od 6totno, finančno pa 96 odstotno. Na Silvestrovo zvečer jo kolektiv Kemične tovarne podal kulturno prosvetno akademijo, s katero je dokazal, da je v -naših vrstah dovolj sposobnih kadrov, ki 60 bili še do nedavnega neznani. Program je zajel borbo delavskega razreda zn svoje pravice za časa stare Jugoslavije, začetek okupacije in puntov slovenskega naroda in končno svobodo, obnovo ter prikaz požrtvo- valnega dela prvega leta v petletki. Ob zaključku je bilo proglašenih 40 udarnikov in razdeljenih 80 -nagrad med najboljše delavce. Podeljeni sta bili dve prehodni zastavici, katere sta sprejela, za -najboljši obrat žveplene kisline nagrajenec tovariš Unior Evarist, kot najboljši: delavec pa Mn-jes Anton. Po razdelitvi nagrad in zastavic je opisal tovariš Brun Franc, predsednik KLO Hrastnik, delo kolektiva tovarne. Nato jc tov. Brun F-ranoi [»odelil prehodno zastavico najbolj zaslužnemu aktivistu OF tov. Kreže Francu v znak priznanja. Med ostale dobre aktiviste pa je razdelil 16 diplom osnutkom ustave LRS. Po vsej tej svečanosti jo predsednik LMS aktiva Kemične tovarne napovedal 3 mesečno tekmovanje v 9 -točkah vsem industrijskim aktivom LMS v Sloveniji. Po dve i-n polurnem zgoščenem programu, so množice v dobrem razpo-ženju pričakovale leto 1948., z zavestjo, da nas čaka v novem letu mnogo dela pri izgradnji domovine. Cisti dobiček te prireditve je trii razdeljen med pomoči potrebne starčke, ki so onemogli za časa kapitalističnega sistema, ki jim ni zasigural starostnega zavarovanja. Vsem aktivom LMS Mladina Kemične tovarne Hrastnik napoveduje 3 mesečno tekmovanje vsem aktivom LMS, in sicer: 1. Udeležbo študijskih in organizacijskih sestankov bomo povečali od 70% sedanje udeležbe na 95%. 2. Ustanovili bomo delovno četo. 3. Uvedli bomo tekmovanje med grupami. 4. Uvedli -bomo vzorno evidenco ar vseh obratih. 5. Obvezujemo se, da bom-o od organiziranih mladincev, dvignili strokovni kader za 25%. 6. Organizirali bomo fizkulturno prireditev v vseh panogah. 7. V tokmovanju bomo Izvedli več kulturnih prireditev. 8. Da pridobimo čim več naročni* kov za časopis »Mladina*. Bodoče delo sindikalne podružnice in pododborov rudnika Trbovlje Upravni odbor podružnico je na svoji zadnji seji ugotovil, da so se dosedanji zadani sklepi le delno izvrševali zaradi tega, iker mi bilo zadostne kontrole od strani referentov. Zato je bilo sklenjeno, da mora vsak referent upravnega odbora kontrolirati sklepe, ki so zadani na pododbore. Vzemimo na primer kulturno-pro. svetno delo, ki se je sicer v dramski skupini poživelo, medtem ko ideološkemu sektorju naši funkcionarji ne posvečajo dovolj pažjze. Že pri sami prodaji brošur, ki so na razpolago po zelo nizkih cenah, naši podadbotf ne posvečajo nobene pozornosti. Pri postavitvi referentov za kulturno delo bodo morali tajniki in pretfc sodniki pododbora posvetiti več paž»> nje in stalno imeti v vidiku, da ja treba vzgajati našega človeka v na» pralnem duhu. Da bo večji obisk pri samih političnih predavanjih je potrebno, da imajo v vidiku celotne masovne organizacije, ker le s tein bo tudi večji obisk na teh predavanjih. Zavedati se namreč moramo, da je poleg strokovnega dela in usposabljanja potrebno v prvi vreti politično delo, ki je pogoj za razumevanje pri ustvarjanju boljšega življenja delovnega ljudstva. Med petletko bomo mehanizirali rudnike in ostale obrate. Proizvodnjo premoga in koksa bomo dvignili od 6,068.000 toin v letu 1939 na 16,500.000 ton v letu 1951. Prostovoljno delo v okraju Trbovlje Trbovlje, 9. 1. 1948. V prvem letu našega planskega gospodarstva beležimo ogromne uspehe prostovoljnega dela tudi v območju »okraja Trbovlje. Kakor so delovni kolektivi Zasavskih premogovnikov v lanskem letu beležili prav lepe uspehe, niso za njimi zaostajali kolektivi Steklarne Hrastnik, Kemične tovarne Hrastnik, Cementarni in elektrarne Trbovlje, papirnice Radeče in ostali, ki so s svojim prizadevanjem omogočili izvedbo plana prvega leta planskega gospodarstva. Tako so tudi organizacije Osvobodilne fronte okraja Trbovlje sledile zgledu Ljubljane, Maribora, Celja in ostalih krajev naše republike Slovenije ter vztrajno s prostovoljnim delom pomagale pri obnovi naše domovine. Med večjimi kraji našega V purtizanskem kraju Cemšenik je bilo napravljeno preko 4000 prostovoljnih ur. V Izlakuh pri Zagorju so pri elektrifikaciji- naredili 4200 ur, pri obnovi Toplic 200, pri obnovi šole 300, pri popravilu vaških cest pa preko 300. Vsega »kupuj je bilo v Izlakah opravljenih preko 5000 ur. Vus Boben v bližini Hrastniku je dala pri elektrifikaciji in ostalih delih 1500 ur prostovoljnega dela. _ V izseljeniškem pasu Dole pri Litiji so dali člani OF preko 1500 ur pri obnovi prosvetnega doma, setvi ui popravilu vaških cest. Vas Bcvško pri Trbovljah je dala pri raznih manjših delili preko 600 ur prostovoljnega dela. Pohvalno se je izkazala vas Trojane, ki je dala pri obnovi šole 1125 Prostovoljno delo v Hrastniku »kraja kot Zagorjem, Hrastnikom i Irbovljom je potekalo tekmovanji Kito bo prispeval čim več prostovol mh ur in s čim več udeleženci. V letu 1947 so člani OF (kraj Trbovlje opravili 242.751 prostovolj mh delovnih ur. Vrednost tega del je 2,427.510 din. Sindikalne podružnice Trbovelj s dale 3059 udeležencev z 12.633 uran v vrednosti 176.494 dinarjev. Posame *nn dela pri gradnji Sindikalnega de »na 1186 udeležencev, izvršenih 368 jr. Pri delih na štadionu 288 udele zencev z 917 urami. Ob priliki festi vala dela 331 udeležencev z 1120 ura »m. Razne ostale akcije 321 udelc zencev s 4643 urami. Ženske okraja Trbovlje eo dal v letu 1947 preko 30.000 ur za razn »Kcije. Sindikalna podružnica rudar jev je dala preko 2000 ur pri prosto voljnem delu na podeželjn. Vas Podkraj je dala 503 prosto v'>ljnih ur pri gradnji žičnice zn pre voz solskih otrok čez Savo, pri po Pravilu cest, pomoč kmetu Potočinn cest ur prostovoljnega del V Hrastniku je bilo opravljenih le] ^eivjl° or pri gradnji stanovanj, p Kteklami Sn kemični tovarni, popr viln cest, pri obnovi v Turju, Ra borju, St. Juriju pod Kumom, p vodovodu, štadionu in pomoč kmeto Pri delu. Vsega skupaj je sodelova "J43 udeležencev, ki so nared 17.450 prostovoljnih ur. Med prost Voljči se je najbolj izkazal Cop Mih Ki je napravil 160 ur, po 150 ur i naredili Kočar Avgust fe rudnik Babič Jnsh, Klanjšek Jože, Dran Stanko in Leskovšek Jože Iz Stekla ■ne. Prav posebno se je odlikovn celotna četa mladinske delovne bi Rude. Pray dobro se je i/.kazal KOO Joarno, ki ima v prvem letu petle preko^ 10.000 prostovoljnih ur, vprežno živino pa 200 voženj, popri vili, in preložili so tndi več krajevni cest, napmvili sadno sušilnico, elel tnficirali vas Unično — Krištand Brezovo. ur, pri elektrifikaciji 6t6 ur, pri gradnji sadne sušilnice 672 ur, vsega skupaj 2413 ur. prostovoljnega del«. KOOF Dobrava, ki ima 78 članov OF, je naredil pri razni delih preko 700 ur. V Loke—Kisovcu je pri vseh prostovoljnih delih sodelovalo 700 udeležencev, ki so pri raznih delih, kakor pri gradnji mostu, popravilu cest, pogozdovanju, obnovi poslopij, naredili preko 9000 ur prostovoljnega dela. V območju KOOF Kotredež je sodelovalo pri prostovoljnem delu 70 udeležencev, ki so naredili 1600 ur. KOOF Zagorje je prispeval veliko število prostovoljnih ur pri obnovi in pri raznih delih, to je pri gradnji zdravstvenega doma, gradnji stanovanj, popravila cest, pomoči kmetom, vsega skupaj 18.000 delovnih ur. Mladina okraja Trbovlje je naredila pri gozdnih poteh, regulaciji Lijaku, "a cesti Celje—St. Peter 129.080 prostovoljnih ur, dočim dela na progi Samac—Sarajevo niti niso všteta. Vse to opravljeno delo dokazuje, da se tudi oni zavedajo važnosti naše petletke in bijejo isto borbo kot rudarji in tovarne okraja Trliovlje. Delo organizacij OF okraja Trbovlje V vasi Podkraj 60 včlanjeni v OF vsi prebivalci _ in redno plačujejo članarino. Prebivalstvo zelo rado bere, posebno mladina, ki se žarnima tudi za literaturo. Zaradi oddaljenosti pa je zelo neredna dostava časopisov. V nabavno prodajni zadrugi so včlanjeni vsi prebivalci vasi Podkraj, V Podkraju so v teku leta 1947 organizirali odikupc, izvedli setveni plan, imeli 60 več gospodarskih predavanj poleg rednih sestankov. Prebivalci so se v veliki meri javil: na prostovoljno delo ter sodelovali pri gradn ji žičnice, s katero je omogočen prevoz otrok čez Savo. Sodelovali so pri popravilu ceste Radeče—Podkraj, pri gradnji pogorele hiše Potočim Jerneja, on: pa, ki so v.službi na železnici ali pa v Steklarni v Hrastniku, so tudi tam sodelo- vali pri prostovoljnem delu. Vsega skupaj so opravili 503 prostovoljnih ur z 78 udeleženci. Cimerno. Mareikdo ne ve za gorsko vasico Cimerno, ki spada pod KLO Radeče. Na strmi planoti med St. Jiurjcm pod Kumom—Dobovcem in nad vasjo Podkraj so raztresene hišice, kjer stanujejo prebivalci vasi Čimerno —. Člani OF so v letu 1947 naredili 285 ur prostovoljnega dela. Uredili so cesto Cimerno—Studenec in Cimerno—Jelovo. Prebivalci so naročeni na »Kmečki glas«, »Kmečko ženo«, »Slovenski poročevalec«, zanimajo pa se tud: za naš ostali tisik, posebno pa za knjige. V lanskem letu so popravili več gospodarskih in stanovanjskih zgradb, izvedli v celoti setveni načrt. Zelo se zanimajo za razne sestanke, na katerih razpravljajo gospodarska in politična vprašanja. Lokavec. Pri železniški postaji Rimske toplice zaviješ na desno po cesti strmih ovinkov in ozki dolini proti Jurikloštru, ki je znano marsikateremu partizanu. Pri Blatniku greš čez brv na desno v Lokavec, kraj in Središče partizanskih borb. V KOOF Lokavec imamo 135 članov OF. Skoraj vsaka hiša je naročena na »Kmečki glas«, delno pa tudi na »Slovenskega poročevalca« in »Ljudsko pravico«. Imamo redno mesečne sestanke na katerih smo razpravljali o vseh važnejših gospodarskih vprašanjih. Zanimamo pa se tudi, kaj se dogaja v svetu in pri nas doma. Med letom smo popravili tri mostove in to s prostovoljnim delom. Zelo »mo bili veseli, ko so nas med letom obdali rudarji iz Trbovelj, ki so nam prinesli več vrst orodja in ves dan prav pridno popravljali razno orodje, čevlje itd. Ob zaključku pa »o nam mladinci iz gimnazije Trbovelj priredili lepo kulturno prireditev. Tudi sami rkušamo delovat: na kulturino-prosvetnem polju. Lansko leto smo imeli sicer slab pridelek, kljub temu pa .glodamo z zaupanjem v bodočnost, saj vemo, da je naša. Marno: V KOOF Mamo imamo 230 članov OF in smo ustvarili dobro povezavo z vsemi množičnimi orgarii-zatij-nini poleg sodelovanja pri ohno-vh kjer smo v prvem letu petletke uredili popravo in preložiitev kfajev-nih cest, napravili sadno sušilnico, elektrificirali vasi Unično, Krištandol ter Bezovo, imamo za letošnje leto v načrtu popravo ceste Marno—Kri-štandol ter vodovod za Unično. V lanskem. letu Smo naredili 10.000 prostovoljnih ur in čez 200 voženj s konji. Setveni plan smo izvršili 100%; oddali smo vse pridelke, ki so bali predpisani, poleg tega pa smo tudi kontra-hirali. Delno smo zaostali pri oddaji klavne živine. Zelo je razgiban prosvetni odselk, ki. je tekom leta ustanovil lepo knjižnico. Sedaj imamo 300 knjig, leposlovne, poučne, mladinske, za katere smo dali preko 10.000 din. To vsoto smo dobili najve. z igranjem iger; uprizorili Smo tri. Od dohodka iger po smo odstopili tud: za šolo na Dolu pri Hrastniku 3000 'din za popravilo poslopja. Prosvetni odsek Mamo je priredil v letu 1947 izlet na rojstni dom maršala Tita. Pr: tej priliki smo si ogledali državno ekonomijo na Bizeljskem. Skupno s podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva smo imeli ob priliki otvoritve sadni ogled. Glavna ovira, da delovanje na kulturno prosvetnem polju še ni popolno, je to. da nimamo primernega prostora. Zato je naša želja, da tudi v našem kraju zgradimo zadružni dom. k: bo središče kulturnega lin prosvetnega delovanja našega kraja. KOOF Bevško ima 100% organizirano člnnstvo. V KOOF Bevško smo 100% organizirani v OF. Vse množične organizacije. delujejo zadovoljivo, edinoie organizaci ja AFŽ peša kl jub temu, da ji skušamo pomagati. Na časopise smo naročeni v veliki meri; za Prešernovo knjižnico pa jih imamo samo 9. Odbor OF je skupno s KIX) izdelal načrt dela v petle.ki. Za letošnje leto imamo predvideno graditev transformatorja, za katerega imamo že ves material. Naredili bomo Sadno sušilnico v vasi Leskovec, v vasi Vižgarje pa bomo napravili rezervoar zu vodo. V samem OF odboru smo razrešili tovariša Cater Franca, ker n: delal niti prihajal na seje in na njegovo mesto postavili Bratun Slavkota, ki je pokazal voljo do dela. V letu 1947 srno opravili na prostovoljnem delu sledeče: poglobitev cevi pod mostom s 120 urami, |X>-globitev vodovoda 125 tir, popravili novozgrajeno cesto in odstranili plaz, v 159 urah prestavili vodne izlivke pri Sušniku in Tomcu, in dovoz materiala 200 ur, naprava mostu čez potok Bevščico 150 ur. Skupno smo napravili 595 ur v vrednosti 19.575 dinarjev. Sedaj se pripravljamo na nove naloge, katere nas čakajo v letošnjem letu. Dopis iz Bolrna V območju KOOF Boben imamo vključenih v OF 255 članov. KOOF? Boben sodeluje v testni povezavi 3 KLO Čeče, v vseh akcijah, pri odkupih, pobiranju davkov in organizaciji prostovoljnega dela. Imamo redne mesečne sestanke, na katerih se seznanjamo z raznimi problem«. Doslej smo prispevali za obnovo 1925 delovnih ur in 74 voženj v vrednosti 25.000 dinarjev. V letošnjem letu imamo glavno nalogo, da nudimo vso pomoč KLO Čeče pri elektrifikaciji. KOOF Loke - Kisovec ima 700 naroč. nikov na razne časopise KOOF Lake Kisovec je znal razgibati in zainteresirat; svoje članstvo za naš tisk. Danes imajo v KOOF, Loke Kisovec 700 naročnikov na razne časopise. Slovenski poročevalec 180, Ljiudska pravica 85, Delavsko enotnost 240, Naša žena 36. Mladima 22, Kmečki glas 35, Tovariša 15. na ostale liste pa 87 izvodov. Poleg tega pa je naročeno na Prešernovo knjižnico 60 naročnikov, kar pa je vsekakor premalo. Zelo aktivni so člani OF v delu na prosvetnem polju m fiakulturi. S sodelovanjem KI.O so s: zadali za leto 1947 sledeče naloge: Da se obnovijo prostori za KLO, zgradi gasilni dom, kjer bi bila začasno osnovna šola, kar pa se ni izvršilo, ker ni bilo potrebnega materiala na razpolago. Popravili so krajevne ceste in federalno na območju njihovega KLO. Ruševine stare šole so odstranili. Uredili so si letno telovadišče za fizkuK turo, ustanovili so štiri gospodarska 5odjetja,_ elektrificirali so vasi Vrh in Zavine in napravili vodovod v vas Podkraj. Pri vseh navedenih delih 6e je naredilo preko 9000 ur prostovoljnega dela. Za letošnje leto imajo v načrtu graditev treh rezervoarjev za vodo in ureditev cestne razsvetl jave na federalni cesti. Lojze. Kazen zaradi nepravilnega dela z učencem Tov. Sumcf Anton, ključavničar v Cementarni M. G. Zidani most, ima čisto svoje metode pri vzgajanju in strokovnem dviganju našega najmla>. šega kadra. Omenjeni tovariš je začel čisto po starem načinu, ki 60 ga uporabljali v stari Jugoslaviji. Predstavlja si. da smo še v starih časih naših mojstrov, ko učenec ni dobil lepe besede, ampak je bil topen za vsako napako, oziroma nepravilnost, ki jo je storil pri 6vojem delu. Tudi ta tovariš je učenca Kumej Antona hotel mulo Privzdigniti z nogo po zadnji strani. Ve vemo pa, ali je hotel vadit: fiz-kulturo ali nekaj sličnega. Vendar jo bila o tem obveščena inšpekcija dela, ki je ‘ požrtvovalnemu fizkultunniku odmerila za dvig noge na učenca pet sto dinarjev. Upan je imamo, da ga Bo takšno go-jonje fizkultuTO na račun drugega, oziroma na telesu svojega tovariš^ spametovalo. Nejčft. , Zveza borcev NOV okraja Trbovlie bo pomagala graditi zadružne domove Pred nedavnim je lwl v našem okraju za udeležence NOV pome m -Ihiii dan. Vršila se je ustanovna skupščina »Zveze borcev NOV« za okraj 'I rbovlje. Na skupščini so se zbrali delegati, da ustanove organizacijo v okraju, kii Iro sedaj v čarni mirne izgradnje domovine v okviru Fronte dvigala zavest Ln voljo, da zmagoslavno dokončamo borbo za naš napredek. V današnji dobi smelega poleta dela ter pri ogromnih naporih, da izvršimo naloge, ki jih postavlja pred nas čimprejšnja izvršitev petletke. da dnevno izboljšujemo življenjski nivo delovnega ljudstva, se je občutila med borci in aktivisti nujna potreba, da si osnujejo krepko organizacijo, ki jih lx> povezala tudi sedaj, ko je prenehala vojna vihra. t organizacijo »Zveze borčeve se morajo vključiti vsi naši demobiliziram i tvorci, aktivisti s terena, skratka vsakdo, kdor je v kateri koli obliki sodeloval v borbi, podpiral narodnoosvobodilno gibanje in (ako zavestno doprinesel k naši veliki zmagi nad okupatorji in domačim: izdajalci. Člani. organizirani v enotno organizacijo »Zveze borcev«, bodo skrbeli, da «e vse zgodovinske pridobitve borbe k repe, ohranijo, razvijajo v korist skupnosti ter da se te tradicije v vseh oblikah vtisnejo ljudstvu v nepozaben s|x>min ter da se vzgaja naša mladina v duhu teh pridobitev. N'k-dnr ne sme hiti pozabljena doba leta 1941. ko se je oglasil od vas: do vasi — od človeka do človeka — klic OI‘. ki je pozival k borbi. Nikdar ne smemo in ne moremo pozabiti stotisoče in s to tisoče tistih, ki so trpeli, krvaveli ter dali življenja za našo svobodo. Ne moremo in ne smemo po-znbiii na bolečine mater, ki so jina streh rezali srCa. ko so j'im padali sinov1 — hčere ... Zato mora zveza, zavedajoč se svoje velike naloge, svojih sil, ki so jeklenele tekom zmagoslavne borbe, vložiti tudi seda j vse sile v to, da se povsod vztrajno Ivini prot: tistim, ki bi hoteli rušiti v katerikoli obliki vero in obrambno moč naše nove ljudske države. Kjerkoli se bodo nahajali član: zveze, morajo pomagati reševati naloge in vprašanja, ki stoje pred našo ljudsko oblastjo, saj ljudska oblast je prav plod lmrlie vseli. Vsi problemi naše mirnodoliske izgradnje so obenem problem »Zveze borcev NOV-, člani zveze se morajo prav tako kot člani borbe boriti za ljudi, od človeka do človeka, pravilno prenašati i,n tolmačiti naše1 naloge ter na ta način pomagati akti vi z: ra ti vsakega poedinca. Ce so to znali v času borbe v krajih, kjer je nenehno kontroliral okupator kjer je delovala tudi njegova močna propaganda kjer so zapirali, preteivavali, ubijali, — lio-do znali tildi danes, ko je naša dežela svolvidna in lahko z dejanji prepričujemo im overjamo ljudi o pravilnosti svojega dela. Posebno lxxlo moral: člani zveze skrbeti in sodelovati pri našem gospodarstvu. Naj ga ne lio vprašam ja v naših industrijskih centrih ali pa na vasi, kjer ne bi član zveze sodeloval, pomagal, svetoval. Posebno pažnjo se mora polagati na oddaljenejše vasi v naših izrazitih partizanskih krajih, v krajih, kjer je sovražnik rušil in pustošil. Treba je. da gremo tja, kot smo šl'i zn časa borbe, da I ji udi poučujemo. da jim pomagamo, da nenehno vzbujamo v njih voljo do dela, da se jim oddolžimo i.n da jih iztrgamo iz nphove osamelosti. I hi tik rat slišimo. da so od takrat, ko so prenehale pokati puške po okupatorju, zopet sami. Malokdaj še pride kdo, ki se spomni, da je tudi njima treba nenehnega pouka, če hočejo, da sodelujejo pri današnjem tempu preobrazbe. Ob demobilizacijah, ko so še demobilizirali borci se je marsikomu storila krivica in to ne samo borcem. pač pa tudi tistim, ki so podpirali NOV, tako posameznikom kakor tudi predelom. Zato bodi predvsem skrb, da se odpravijo takšne in slične napake. Maršal lito je ob priliki ustanovnega kongresa »Zveze borcev NOV v Beogradu' naglasil, da se je vodila dosedaj premajhna skrb za te ljudi, da je treba te napake vztrajno in trajno odpravljati. Zato bo ena izmed prvih nalog zveze, da te napake tudi na našem terenu kjerkoli se ali se še bodo pojavile, — odpravimo, tildi pr: obnovi mora pomagati zveza. V našem okraju je precej vasi še porušenih, posebno Razlxir in Dole pri Litiji. V letošnjem letu bomo organizirali akcije, da še bolj kot do sedaj pomagamo tem krajem, da se čiiupreje obnovijo. V letu 1948 je pred nam: velika akcija za gradnjo zadružnih domov. Tudi pri tem bo »Zveza borcev NOV« storila 6voje. S tremi brigadami »Zveze borcev NO vojske«, ki bodo v skladu s sklepom na ustanovni skupščini formirane, lx>mo izdatno pomagali pri gradnji teh domov, kajti zavedamo se, da borno z gradnjo teh domov mnogo pripomogli k prosvetnemu in gospodarskemu dvigu naših partizanskih krajev. Da se bomo člani zveze kulturno udejstvovali, da bomo dvigal: v vrstah članov prosveto, bomo organizirali v duhu partizanskih mitingov kulturno - prosvetne prireditve ter bomo pred vsem iz naših centrov šli v vasi po naši okolici tor tako zopet poživili prosvetno delo, ki so je začelo že za časa borbe in je bilo (udi zelo razgibano. Prireditve, ki se bodo prirejale, morajo biti dostojne, dovršene. Po naših gozdovih, grapah, ob ce- 1 litra in uspešna obnova naše domovine, kakor tudi velikanski uspehi, doseženi v borbi za uresničenje in prekoračenje petletnega plama, nam v polni jasnosti prikazuje visoko zavest in požrtvovalnost našega delavskega razreda. V tej planski bitki posebno izstopajo iz milijonskih množic borcev za plan naši najboljši in najzaslužnejši clelovč:, ki s svojo požrtvovalnostjo in visoko proizvodnostjo svojega dela ter novatorskimi in racionalizatorskimi predlogi predstavljajo primer novega socialističnega cnlnoSa do dela in ki so poslali heroji obnove in izgradnje naše domovine. Da bi se izkazalo tem najboljšim delavcem in delovnim kolektivom in potom njih vsemu našemu delavskemu razredu zasluženo priznanje, je Ljudska skupščina FI-RJ sprejela pred kratkim zakon o uvedli« »Medalje deda«, to je novega odlikovanja za delovne zasluge poleg »Reda dela« L, IT. in IH. stopnje, ki je bil uveden že maja 1947 stah in drugje so še pokopani mnogi, borci in borke, o katerih grobovih se ne vodi dovolj brige. Zveza bo skrbela, da se jih prekoplje, oziroma da se jim postavijo dostojni spomeniki. Iz vsega sledi, da to ne bo organizacija v duhu združitve starih veteranov, kot je to v kapitalističnem sveto, ampak »Zveza borcev natod-no osvobodilne vojne« bo organizacija s ciliem, da pomaga pri naš'h dnevnih naporih v fx>rbi za lepše življenje, ki bo dajala nove kadre, katerih se lio našlo dovolj v njenih vrstah. S takšnim delom bo zveza pravilno izpolnjevala naloge, ki bodo stavljene pred njo, ter s lem dokazala Komunistični partiji, ki je vodila in izvojevala zmagoslavno narodnoosvobodilno vojno, vso svojo predanost in hvaležnost. Do sedaj so ustanovljene v okviru okrajne »Zveze borcev NOV« krajevne zveze v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Radečah iu v Loke-Kisov-ou. Seveda se bo število krajevnih zvez večalo, odvisno od dotoka članov v raznih predelih. Vsakdo, kdor se še ni prijavil v »Zvezo borcev NOV«, naj to nemudoma štor«', da olajša organizacijsko delo zvez. — Da bodo naše krajevne zveze aktivne v delu, iniciativne pri iskanju oblik reševanja prodstoječih nalog, smo sigurni, saj vidimo v našem okraju uspehe silnega delovnega poleta, ki objema naše delavce, žene in mladino. »Zveza borcev NOV« bo s krepkim sodelovanjem OF, AFŽ, mladine in sindikatov brezdvomno ogromno doprinesla k izpolnitvi petletke. Trf bo naša najlepša oddolžitev neštevil-nim padlim soborcem za našo današnjo stvarnost. Fn tem moramo poudariti, da dosedanji predlogi sindikalnih organizacij večkrat niso bili pravilno in zadostno obrazloženi, nit« niso bili v skladu z odredbami zakona o redili in medaljah. Pri sestavljanju teh predlogov sindikalne organizacije večkrat niso jemale v obzir pravilnega kriterija v pogledu najzaslužnejših delavcev. Zato lx> treba odslej vodil« v tem pogledu neprimerno večjo pažnjo. Predlagati je treba namreč* delavce in delovne kolektive, ki so najboljši i,n najzaslužnejši ne samo po osebnem doprinosu v obnovi in planski izgradnji, temveč tudi po svoji politični in ostali kvalifikaciji in [x> svoji razredni zavesti; nikakor se ne sme dopustiti, da bi odlikovanci v kakršnem koli pogledu oblatili čast in ugled nosilcev reda dela, odnosno medalje dela. V tem pogledu naj sc ravnajo sindikalne organizacije po pavodilih v tozadevni okrožnici, ki jo je izdal Centralni odbor ESJ. Pravilno pojmovanje socialnega zava rovanja Je tudi del izvršitve našega plana Za izvedbo plana je poleg požrtvovalnosti v delu potrebna tudi zavestna delovna disciplina. Trboveljski okraj je pretežno industrijski jn šteje 45.000 prebivalcev, med katerimi sta dve tretjini prebivalstva, ki sta v sklopu socialnega zavarovanja. Dočim večina delavstva in njihove družine pravilno razumejo pomen današnjega socialnega zavarovanja, se še vedno najdejo nekateri,, ki to izkoriščajo. Iz podatkov na federalnem zavodu je razvidno, da še nikoli ni bil tako visok stalež dela-nezmožnih, kakor v letu 1047. Eden glavnih vzrokov v celotnem okraju je prav gotovo bila dobra sadna letina in so se nekateri le preveč vdajali (pijančevanju, vsled česar nastajajo številne poškodbe, ker je človek manj oprezen. S prekomernim uživanjem alkohola pa nastajajo želodčne bolezni in je prav procent obolenj na želodcu in poškodbah visok zaradi prekomernega uživanja alkohola. V okraju Trljovlje je danes za vse zavuro- Medalje dela — priznanje najzaslužnejšim krcem za plan vance samo sedem zdravnikov: v Tr-bovljal trije, ined njimi eden šef bol. niče, v Hrastniku eden, v Zagorju dva in v Radečah eden. Povprečno pregleda en zdravnik preko 100 zavarovancev. I’ri pregledu visokega števila olmlcpj opazimo pretriajhno poučenost v ravna n jp s stroji,, ker tudj varnostne naprave še niso povsod zadovoljive, kakor tudi bigi je nske razmere, ki se sedaj stalno izboljšujejo m urejujejo pod pogoji ljudske oh-iasti Velik procent je tudj v revmatičnih obolenjih, ki so deloma vzrok iz časa okupacije, največ pa je bilo . , ' vrst malih kmetov, ki imajo doma posestvo in delajo pri rudniku aU tovarni ter so bjli najraje bolni v času žetve, košnje, mlačve in drugih večjih poljskih del. Gnojna vnetja, male ranice, ki so dobljene med delom, na kaitere Pa se seveda Po navadj ne polaga nobene pažnje, so tudi vzrok velikemu številu o 1 Hitenj- V staležu dela nezmožnih je, tudi velik procent zavarovancev, ki ca. kajo na upokojitev, nočejo pa narediti prošnje za upokojitev, ker se boje, da bi izgubili stanovanja, Stanovanjsko vprašanje v revirjih je še vedno pereče, kljub temu da se je v letošnjem letu mnogo gradilo. Nepravilni odnosi. nekaterih zavarova«icev do podjetja in socialnega zavarovanja se kažejo v mnenju, da je podjetje, oziroma soc. zavarovanje nekaj, kar se mora izkoriščati. V tem primeru ho treba v revirju še mnogo političnega dela v sindikatu, da se prikaže tudi tistim, lci nepravilno razumejo socialno zavarovanje, kakšne ugodnosti nudj danes socialno zavarovanje« delavcem in kolika je škoda za skupnost od strani izkoriščevalcev zavarovanja, na drugi strani pa je to ovira doseganja plana. So pa tudi nekateri, ki kar iz navade jemljejo dopust, ker je visoka hranarina dosti-krat večja od normalnega zaslužka. Marsikateri delavec, ki je pretekli mesec dobro zaslužil vzame polom bolniški dopust, ter dob: na h m na rini več denarja kakor bi ga dobil pri delu. Zelo številna so tridnevna Oho. lenja in marsikdo, ki naredii plavcga, se javi bolnega in na račun socialnega zavarovanja ostane tri dni doma. Velike važnosti je izvajanje kontrole. Pri pregledu bolnikov, se je tudi pokazala krivda s strani obratov, da delavca, ki je bil po končanj bolezni zopet zaposlen, obrat še vedno vodil v staležu bolnikov, kar je ug]o. tovila kontrola sindikatov. Pažnjo jo treba posvetiti tudi pravilnemu izkoriščanju zdravil, kajti dogajali so se slučaji, da je zdravnik komu izmed zavarovancev predpisal zdravilo, kljub temu, da je bil trdno prepričan, da mu ne bo nič koristilo in to samo zaradi tega da se ga znebi. Na ta način so bile velike vsote denarja zapravljene. Tudi primer, da je bil zavarovanec Izločen iz staleza, drugi dan pa je spet prišel z bolniškim h »to in v ordinacijo drugega zdravnika, so sedaj, ko se izvaja stroga kontrola, ne dogaja več- Celoten pregled letošnjega leta v pogledu socialnega zavarovanja nam daje sliko, da je treba v revirjih več političnega dela v sindikatih in ostalih množičnih organizacijah in s pravilom prepričevanjem dokazali našemu delavcu pravilno perspektivo do dela jn socialnega zavarovanja. Tudi zmanjšanje odstotkov neopravičenih obolenj pomeni zmago in iz. vodbo plana. Obvestilo Mostni odbor »Zvoz,e borcev NOV«, obvešča vse udeležence, da se izdajajo in »prejemajo prijavnice za sprejem v članstvo »Zveze borcev narodno osvolxxIilne vojne« vsak dan «1 17. do 18. ure v prostorih Rudarskega (loma, na sedežu Mestnega ra osvolxxliliie fronte. Opozarja se vse, kii še niso izpolnili prijavnic, du to takoj izvršijo. Smrt fašizmu - svobodo narodu! ŠIRITE TISK OF! „Kralj na Betajnovi" v Trbovljan Kulturno umetniško društvo Lojzeta Hohkrauta v Trbovljah nam je v soboto dne 13. decembra 1947 predvajalo Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, eno najboljših Cankarjevih del tako po svoji umetniški vrednosti, kakor po svoji idejni globini in vzgojnem pomenu tor ponazoritvi krivičnega družbenega reda pri nas v preteklih desetletjih. Uprizoritev »Kralja na Betajnovi< spada brez dvoma, kakor vsa Cankarjeva dramska dela sploh, med težje naloge in zahteva od igralvev že precej zinanja in izkušenosti, zato tem bolj cenimo naše kultumo-umetniško društvo, da se nam je predstavilo prav s tem delom in nam ob vstopu v gledališko sezono z -njim tako rekoč nakazalo svoj program, pokazalo, da hoče na trboveljski oder postaviti resnično kvalitetna dela in vnesli v naše gledališče umetniško višino. Režija je bila v spretnih rokah prof. A. Piinnata, ki je dokazal, da je kos svoji nalogi. Gledališče razpolaga z zelo dobrim kadrom, ki pa se bo s prednašanjem kvalitetnih del kakor je »Kralj na Betajnovi«, še izpopolnil. Igralci so v celoti prav dobro izvedli svojo nalogo. Najboljše je svojo vlogo rešil pač Maks, v osebi M. Raka. V začetku je bilo opaziti sicer prav rahlo nesigurnost, ki pa je prav kmalu skopnela in je postajal iz prizora » prizor boljši in docela siguren samega sebe im svoje vloge, ki jo je odlično izpeljal. Priznati je treba, da je med vsemi vodilnimi vlogami bil edini, ki se je resnično ves vživel v svojo vlogo in se s tem tudi najbolj približal Cankarjevemu liku potepuškega, pa de največjo meTe poštenega Makse — csvetnika. Kantor je bil dober, vendar Cankarjevemu Betajnovskemu kralju ni bil dorasel. Po V9eh predhodnih omembah v pogovorih pričakuje gledalec nastop Kantorja vse bolj brezobzirnega, mrrkega in neizprosno surovega, da bo vsa njegova pojava, vsaka kretnja, vsaka beseda razodevala mogotca, brezobzirnega, ki mu nobeno sredstvo ni prenizkolno za dosego cilja. Na odru se pa pojavi človek, katerega zunanjost in njegov mrki obraz razodevata vse ono, kar dejansko Kantor je, njegovo kretamje in njegov govor pa nista v skladu z njegovim mrkim obrazom. Kretanje je deloma prehitro, prav tako govor, njegov korak bi moral biti počasen, težak, njegovi pogledi oholi, njegove besede počasne, težke, ledene. Posebno občutno Pa je opaziti to nesoglasje v govoru z župnikom, v katerem bi moral pokazati ves prezir do cerkvenega pastirja in njegove moralne dvoreznosti, kajti Kantoir je tip tirana, ki ljubi brez-otizinnost in sovraži vse omahljivce okrog sebe, ki služijo njemu in njegovemu denarju in bi moral to tudii pokazati na viden način omahljivemu im pohlepnemu župniku. Tega je natančen opazovalec pogrešal in preveč občutil Kantorjevo prisiljeno hladnost. Prav tako je tudi v prizoru med Kan-torjem in Maksom v drugem dejanju občutno opaziti nesoglasje med vsebino Kantorjevega govora in njenim zunanjim izirazom. Besede: »Ali veste, da jaz lega nočem? Nočem, prijatelji Ali veste, da se igrate zelo nevarno? Glejte, jaz nočem, nočem plota, nočem vesti, nočem nog ukovamih! Jaz nočem I Ker joz nisem tiholazec, sramežljiv, bojazljiv, omoraljen tiholazec. Jaz moram naprej, zatorej s poti, prijateljic — Izražajo vso Kantorjevo brezobzirnost, ves n jegov brutalni značaj, njegovo nenasitno, brezobzirno slo po moči im oblasti in sovraštvo do vsega, kar se mu zoperstavi na njegovi poti. Iz teh besed mora gledalec čislo določno začutiti Kantorjevo pripravljenost tudi z zločinom povzpeti se do cilja, ki mu ga narekuje njegov neukrotljivi gon po moči, ne samo to pripravljenost slutiti iz raznih predhodnih neotipljivih namigavnnj Maksa. Vsaka beseda bi morala biti kakor z železom okovana, težka, da bt ustrahoval ne samo Maksa, ki je pripravljen na vse. tudi na žrtev svoje lastne ljubezni in silne, globoko zatajevane želje po koščku sreče. Namesto tega so te Kantopjeve besede zvenele vse preveč mehko in izzvenele v nevoljo trmastega otroka, ki mu nekdo odteguje igračo. To bi bilo nekaj hib, ki motijo Kaiotorjev lik, priznati pa je treba, da je Kantor, kakršnega je postavil Cankar v svojo dramo, ena najtežjih karakternih vlog tn zahteva za svoje potno prednašanje ree dovršenega umetnika in je tov. 0. P. svojo vlogo na splošno dobro rešil. V posameznih prizorih, zlasti na koncu prvega tn v tretjem dejanju je bil odličen, še posebno pa v scenah s svojo družino, zlasii s'Francko. Med karakterne vloge v »Kralju na Betajnovi« spada poleg gornjih dveh tudi vloga župnika. Pripomniti bi bilo. da je tov. V. M. zelo dobro igral, da pa Cankarjevega župnika, v katerem se borita njegov čut dolžnosti cerkvenega pastirja z njegovo pohlepnostjo. ni postavil. To je bilo zlasti opaziti v iintermezzu z Lužarico, v katerem bi moral župnik nekoliko bolj določno pokazali svojo omahljivost, neodločnost in nesigunnost v borbi med krščanskim usmiljenjem dušnega pastirja im hlapčevsko vdanostjo kralju Betajnove, ki mu l>o za njegovo vdanost in privrženost sezidal nov farovž in hlev. Maks, Kantor in župnik so vloge, ki zahtevajo sigurnost v nastopu, precejšnjo mero umetniškega čuta, izkušenost in zlasti najpristnejše notranje doživljanje, zato so v celoti dali — razen nekaj šibkejših točk — povezano trojico, ki je največ pripomogla k uspeli uprizoritvi »Kralja na Betajnovi«. Med ostalimi vlogami bi bilo zlasti omeniti trojico: Hano, Kantorjevo ženo,- njegovo hčer Francko in nečakinjo Nino. Vse tri so bile dobre in kažejo odrski talent, vendor pa so, razen Nine, dokaj premalo pokazale spoštovanje in strah prod gospodarjem Kan-torjem, kor je tudi deloma zakrivilo, da ga gledalec v njem ni gledal pravega družinskega in vaškega tirana. Hana, ki jo je podajala Bizjakova, je bila malo preveč energična in ni v celoti pokazala Kantorjeve žene-dekle. Vloga ji očividno ni prijala, ker je že ustvarjala res dovršene like. Francko ie podala mlada igralka Plevčkova res čustveno, samo v scenah s Francom ni bila na višku. Njena igra je bila umerjen«, seriozna in je ustrezala. Z vloge Nine je stopila na oder najmlajša moč Volačnikova. ki ima vse pogoje, da se bo pod strokovnim vodstvom razvila v igralko močnih kvalitet. Konec je zadovoljiv, dobra je bila tudi Lužairica, prav tako Franc, zlasti v drugem dejoinju v prizoru e Francko, vendar pa njegov nastop in izrazna mimika ter osebno zadržanje često niso bili v skladu z njegovimi besedami. V celoti je torej uprizoritev »Kralja na Betajnovi« zelo dobro uspela in pokazala, da razpolaga naša gledališka skupin v okrilju kultumo-umet-niškega društva z igralci, ki so v stanju na naš podeželski oder prenesti nov gledališki duh, daleč od onega, k) smo ga bili vajeni doslej na podeželskih odrih, bo je kakršna koli odrska prireditev služila predvsem gledalcem v razvedrilo, prireditelju pa je šlo predvsem za finančni efekt. S to uprizoritvijo pa je naše gledališče nakazalo pravo smer. namreč, da je vsakega uprizorjenega dela piva naloga vzgoja in dvig kulturne ravni našega ljudstva. Opazili smo precejšen napredek v izgovarjavi, kar je zasluga dramatur- O kulturno prosvetnem delu 1947 v okraju Trbovlje Ko polagamo obračun dela za kulturno prosvetno delo v lanskem letu, se moramo nasloniti na statistične podatke, ki so mam bili tekom leta dani in po katerih smo sestavljali mesečna poročila. Ti podatki nam pokažejo iz-vajanjo posameznih prosvetnih nalog v okraju. Na podlagi statistike vidimo, da so storjeni šele prvi koraki in da nas čaka še ogromino dela, preden bomo imeli urejeno prosvetno polje tako, da bomo imeli nad njim popolno evidenco z vsemi dobrimi stranmi in napakami. Ta evidenca nam je mujno potrebna za razumevanje težav, ki se pojavljajo na terenu. Pripominjamo, da so podatki, ki jih bomo navajati, le približni, ker nam posamezni prosvetni sveti zadnje čase niso ali nič poročali ali pa le s skopimi besedami. Vendar Pa nam bodo že te številke pokazale sliko, ki odgovarja delu na terenu, obenem pa, kje so najnujnejše naloge, ki jih l>o treba spraviti v sklad s smernicami kultur, prosvet. dela. Oglejmo si najprej stanje delojučih prosvetnih panog v okraju. V vsem okraju imamo okoli 45.000 prebivalcev. Okraj ima 25 KLO-jev z dvema mestoma in 292 vasmi. Do sedaj je prijavljenih na prosvetnem odseku 13 gledaliških družin, od katerih jih deluje 6 v okviru sindikatov in 7 v okviru 0F. Ce si ogledamo programe njihovih prireditev, opazimo, da se največkrat pojavljajo igre: Razvalina življenja, Raztrganci, Veseli dan ali Matiček se ženi, Domen in Svet brez sovraštva. Vendar pa zasledimo še pri nekaterih družinah Lumparija vagabunda. Tri vaške svetnike in Pričaranega ženina, ki 60 preračunane na cenen učinek. Večkrat zasledimo v repertoarju, lahko rečemo čim dalje pogosteje, tudi igre: Milijon težav, Novi dom itd., kar priča, da si utira tudii sodobna sovjetska literatura pot na naše odre. Število dramskih družin v našem okraju pa najbrž ml točno, ker zvemo za delovan je družine šele, ko prijavi igro. Poleg dramskih družin imamo v okraju tudi en lutkovni oder, kar pa je odločno premalo zn tolikšen okraj. Lutkovna gledališča bi se morala osnovati v vseh večjih krajih našega okraja, zlasti keir ne moremo nuditi številni mladini vsled pomanjkanja mladinskih dramekih del, dramskih predstav. V Trbovljah so se lotili tega vprašanja že številni* ljubitelji lutkovne umetnosti, vendar se stvar ni premaknila z mrlve točke. V okraju imamo 4 moške, 2 mešana in, 3 mladinske pevske zbore, poleg številnih pionirskih ztiorov, ki obstojajo in delujejo na šolah. Tudi to število je za naš okraj dosti premajhno, zlasti če pomislimo, da je ljudstvo v našem okraju zelo nadarjeno in da obstojajo v nekaterih krajih cerkveni zbori, ne morejo pa se ustanovili zbori v okviru ljudske prosvete. V takih krajih prosvetni 6vcti prav gotovo ne vrše svoje naloge in se ne zavedajo, da je danes mogoče progresivno prosvetno delo le v okviru 0F. Imamo ludi 4 godbe, od katerih deluje ena v okviru OF, 3 pa v sindikalnem. Z izjemo trboveljske pa boJo te godbe opešale, če ne bodo pravo-z dotokom novih, mladih moči. V splošnem lahko rečemo po poročilih, ki jih prejemamo, da se mladina premalo izživlja v kullurno-u metri iškem delu. bodisi ker je nismo še znali pritegniti k delu, bodisi da je še vse preveč ukorenjeno v njej naziranje. da ie edino važna panoga, s katero se izplača haviti — nogomet. Na isti pojav naletimo, namreč pri fizkulturi. Telovadnice so prazne, dočim je na nogo, metinih poljih ob vsakem času polno živžava. Glasbena šola v Trbovljah, ki ima ginje prof. Janežičeve pa tudi voilalva odra, ki stremi za čim višjo umetniško raven gledališča. Scena je bila odlična ter nam je dokaz, da se vodstvo gledališča ne straši ne truda ne stroškov, da pokaže delo tudi v tem pogledu kot jo treba. Osnutek za sceno je napravil mladi talentirani inž. areh. Molka Zamenjava članskih izkaznic ima važen političen in organizacijski pomen S 1. januarjem 194*1 odnosno po izvršenem vplačilu sindikalne članarine za december 1947 se pričenja zamenjava dosedanjih sindikalnih članskih izkaznic za članske knjižice. fe zamenjave članskih izkaznic nikakor ne smejo razumeti naše sindikalne organizacije kot zadevo, ki predstavlja zgolj tehnično vprašanje. Ta zamenjava ima namreč tudi zelo važen politični in organizacijski pomen. Znano je, da so dosedaj posvečali mnogi člani sindikata vse premalo pozornosti svojim članskim izkaznicam, katere so pogosto izgubljali, za« mazali, razcefrali itd. Številni j»oli-tično nezgrajeni imetniki članskih izkaznic so zaradi svoje nizke razredne zavesti vse preradi pozabljali na redno plačevanje članarine. Takšni člani sindikatov se sklicujejo nu svoje članstvo navadno samo takrat, kadar pričakujejo od tega kakšne osi šine gmotne koristi, vse preradi pa se izmikajo stvarnemu sodelovanju v sindikalnem gibanju. Zato je pred izročitvijo novih članskih knjižic nujno potrebno seznaniti člane s pomenom članskih knjižic. Obrazložiti jim je treba, da bodo nove članske knjižice v veljavi pet let, ter da se izdajo samo onim delavcem in nameščencem, ki imajo vplačano članarino najmanj za eno leto nazaj. Ob tej priliki je treba izvesti tudi propagando za hranjenje in čuvanje članskih knjižic. Prav tako je treba vsakomur pojasniti, da se bodo nudile vse ugodnosti, ki jih uživajo člani sindikata, samo onim delavcem in nameščencem, ki posedujejo pravilne (redne) članske izkaznice ali knjižice, kajti samo ti lahko dokažejo, da so redni in vestni člani sindikalne organizacije. Sindikalne organizacije opozarjamo, da bo izšla v sindikalni založbi »Delavske enotnosti« v najbližjem času brošura s podrobnimi navodili o zamenjavi članskih izkaznic za članske knjižice. svoji podružuict tudi v Hrastniku in Zagorju, deluje marljivo, vendar Uidi ona premalo skrbi za svoje kadre. Nujno je potrebno, da se bodo pričeli poleg številntih goslačev, pianistov tu harmonikarjev vzgajati tudi gojenci ! a ostalih inštrumentih, zlasti ;*a da se uvede sistematična šola za pevce, ki nam jih tako zelo primanjkuje, '.. ar potrebujemo pevca, ki ima za seboj pevsko šolo. Potrebno bi bilo tudi, da bi se godbeni naraščaj ne uril samo v igranju inštrumenta, marveč da bi vzporedno s tem študiral tudi teorijo, brez katere ne niore nihče doseči no-polncga obvladanja inštrumenta. To Da mu lahko da po priznanih pedagoških metodah samo glasbena šola. Zato naj bi se ves godbeni naraščaj zgrinjal samo okoli te, ne pa, da bi se oklepal samo privatnih godbenih učiteljev, katerim v ostalem ne odrekamo sposobnosti. Vse te kulturno-umetniške pacioge so priredile do sedaj v letu 1947 76 prireditev, in sicer prosvetni sveti 32, LMS 26. AFŽ 5 in sindikati 13. Razen tega je bilo prirejenih v okraju šest koncertov. Posamezne skupine so odhajale tudi na gostovanja izven našega okraja, katerih pa nismo v tein poročilu registrirati. Ce primerjamo to poročilo s poročili iz drugih krajev n. pr. iz Prevalj, kjer so imeli okoli 290 kulturnih prireditev, jiotein vidimo, da je naše kultunno delova- Problem cestnega prometa v Trbovljah l‘o osvoboditvi je ceslm promet v Trbovljah zelo oživel. Ni dvoma zakaj. Tu se aahaja sedež okraja ter drugi delovni in politično vodstveni centri. Če se opazovalec za trenutek zaustavi na Vodah pri restavraciji MLO Trbovlje, kjer je tudi avtobusna postaja, vidi živahno gibanje ljudstva in motornih vozil v obe smeri proti kolodvoru, kakor tudi proti trgu Trbovlje II. Človek bi dejal, to je ulični promet po izgledu večjega mesta, kar bi po svojem obsegu lahko tudi bil Ves promet pešcev se steka na edino vzdolžno cesto od kolodvora do trga Trbovlje II. ter se združuje s prometom motornih in ostalih vozil tor se tako živahno giblje od ranega jutra do poznih večernih ur neprenehoma. Resnično bi se naš cestni promet mogel Šteti v vrsto cestnega prometa v mestu, pač pa Se z velikimi napakami, katere tudi sicer v mestu zapaziš kot slučajno, medtem ko so pri nas že kot »prirastlec. Nekdo bi če pristavil, ka| nam manjka. v gem so napake ter zakaj se ne bi moglo tekmovati s prometom ostalih mest LR Slovenije. Saj je vendar tudi to nekaj, če dnevno »dirvi« gori in doli toliko motom ih vozil, naloženih z raznovrstnim blagom, dosti je tudi ljudi, ki se ne ozirajo na nikogar in križajo pota. Tudi kolesarjev imamo že precej, ki se sicer še vadijo ali »specializirajo« z upravljanjem koles v najgostejšem cestnem prometu, čeprav je to proti pravilu cestnoprometnega reda? Vse to je po obsegu prometa všteti v mestni promet in ni izključen uspeh pri tekmovanju za zboljšanje cestnega reda. Uspeh je odvisen od samoiniciativne discipline pešcev, vozila pa se že itak podrejajo oblastno izdanim predpisom. Pristopimo k del« ter se držimo načela »drži deeno — vozi levo«, ta uspeli bo pozitiven. V početku bo malo truda zaradi »cestne discipline«, v bodoče pa bo teklo vse kot je prav. Prilično takole: Razdelimo si v mislih našo cesto po svoji širini na tri deli ali pasove. Dva dela prepustimo »drvečim«, kakor tudi pravijo »brezobzirnim« vozačem motornih vozil ta kolesarjem, tretji dol pasu pa naj obdržijo pešci. Če se napotimo v smeri proti Trbovljam II., zavzamemo desni rob ceste, ki ima že delno vgrajen »pločnik« ali po mednarodnih cestnih predpisih dovoljeni nje več kakor skromno. Kot prireditev večjega stila smo beležili v septembru festival dela, ki so se ga udeležili vsi večji centri našega okraja, sodelovale pa so z nastopi skoraj vse pa« noge prosvete. V zvezi s prireditvami pa moramo omeniti še ono dejstvo, namreč da ni imelo do sedaj naše prosvetno delo težnje po zbližanju delavskih in kmečkih množic. Prireditve ee po večini niso prenašale s’ sedežev sindikatov na podeželje ta obratno. Prav tako ni bilo opaziti čvrstega sodelovanja z zadrugami, kaT bo vsekakor treba čimprej popraviti. Po obisku posameznih prireditev pa moremo sklepati, da si prosveta utira pot v široke ljudske množice ta da ne služi več samo peščici ljudi. Kako je v našem okraju s knjižnicami? Imamo 4 mestne in 13 podeželskih, skupaj 17 knjižnic. Od teh 8 v okviru OF, 5 v okviru sindikatov, 3 LMS in 1 AFŽ. Skupno imamo 8426 knjig, od katerih je bilo novembra prehranili 1728 knjig, bralo pa jih je skupno 664 bralcev, če pogledamo poročilo iz hribovitega tolminskega okraja. ki ima 34 knjižnic z 9761 knjigami in drugih po Sloveniji, lahko poudarimo. da naši ljudsko prosvetni sveti doslej niso imeli dovolj posluha za iniciativo od spodaj. Sedaj je v teku tekmovanje za dvig ljudskih knjižnic. V tem tekmovanju moramo stremeti za tem, da se bo naš okraj častno odrezal. sai ima vse pogoje, da dvigne hojni pas na levi, torej ee moramo držati leve stramd. Pri tem je vedno misliti ta tudi upoštevati, da sta ostali dve tretjini odrejeni samo za vozila. Ako menjamo smer, t. j. od restavracije MLO na Vodah proti kolodvoru, tedaj velja isto načelo za desino stran in narobe leva stran od kolodvora nazaj proti trgu. Ostali dve tretjini sta izključno za promet voziL Cesto slišimo govorjenje o »brezobzirnih« vozačih. Naj ves ne moti trušč motorjev ali topot kopit, ako se nahajate na pravilnem cestnem delu, kot smo si ga začrtali. Vozači se bodo držali svojih cestnih predpisov, ker oni že vedo, da se kršitelje cestnoprometnih predpisov kaznuje po uredbah ta predpisih, ki jih zakon za razne — namerno storjene napake predvideva. V pasu, kot smo si ga v mislih začrtali, se bomo izogibali nasproti prihajajočemu pešcu vedno le na desno. Ako pa koga na potu prehitevamo, tedaj ga obidemo ob njegovi levi strani. Pri prehodu voznega pasu (dve tretjimi) se moramo poprej prepričati, če ne preti nesreča. Za sestanke ta razgovore večjega V času od 17. do 19. januarja bomo tudi v Trbovljah imeli teden slovenskega filma. Predvajani bodo izključno filmi domače proizvodnje. Kronika predvajanih filmov vsebuje izbor najbolj uspelih filmov domača slovenske produkcije. S tem bo dana gledalcem prilika, da si ustvarijo nazoren pregled rasti tehničnega in umetniškega napredka našega filma- Teden slovenskega filma je revije doseženih rezultatov v eni. pri Slovencih najmlajših kulturnih panog in se lahko trdi, da smo v tem pogledu naredili ogromen korak naprej. V času od 24. do 26. januarja je pa na programu sovjetski film v naravnih barvah: »Starinski Vodvil« (AZ in FERT) Film »Starinski Vodvil« je izredno zabavme vsebine In kaže visoko kvaliteto sovjetske filmske proizvodnje. Kratka vsebina: Leto 1814. Moskovske ulice so polne veselih ljudi, ki slave zmago nad Napoleonom. Ivan An-drejevič Mordašev sl utira pot skozi ulice, ki so 'polne ljudstva ta išče človeka z začetnicami A iin F — az in tort. Stara teta ie zapustila vse 87oje knjižnice v vseh krajih našega okraja, to pa bomo dosegli le na ta način, da bo imel vsak kraj razen sindikalnih centrov, kjer se knjižnice že razveseljivo dvigajo, svojo centralno knjižnico, ki se bo hitro polnila z novo-izišlimi knjigami, brez katerih ne more biti danes nobena vas. Iz sedanjih knižnic pa Je treba izločiti, vse knjige, ki ne spadajo vanje in ki ne delujejo vzgojno ali poučujoče na ljudstvo. Le tako bomo prišli do kvalitetnih knjižnic. V zvezi s knjižnicami naj omenimo še kampanjo za Obzornik, ki se vrši že od 1. decembra in se bo zaključila 10. januarja 1948. Novi čas zahteva izobraženega človeka, ki bo z razumevanjem pomagal graditi naše gospodarstvo, zato je nujno potrebno, da se neprestano uči. Ravno v pomoč študiju ta dviganju kulturne ravni naših ljudi po je bil ustanovljen mesečnik za ljudsko prosveto Obzornik, ki je potreben slehernemu človeku, sleherni prosvetni panogi, društvu in šoli. Obzornik je list, ki pomaga vsakomur pri njegovem izobraževanju. V pomoč kulturno - umetniškemu udejstvovanju objavlja Obzornik različne članke, namenjene pevskim zborom, igralskim družinam, knjižnicam, predavateljem itd. Vsaka številka je bogato ilustrirana s slikami ta risbami, posebno s področja kulturno-umetniških skupin. (Dalje.') « , sle vila ljudi od dveh ju mesto na ozkem pločniku, s tem se samo ovira cestni promet. Disciplina naj obstoja v tem, da se v prometu pešcev ne sklepa »verig«, ker e tem zaviraš pešcem nujna pota. Ljubezen, ki jo gojiš do svojega pri-jatelja-ice, |>okaži s pristojnim vedenjem v cestnem prometu. Prav lo je glavni vzrok, da nekateri zavzamejo za pešce nevarno i>ot, ki je odrejena samo za vozače. Temu prisilnemu izogibanju so podvrženi starčki, revmatični ali drugače oboleli, invalidi itd., ker jim pešci ne dajo možnosti pravilnega izogibanja. Omenjeni se ne morejo hitro umikati pred vozili ali pa se začno umikati šele tedaj, ko jim je vozilo že za petami. Kdo je storil napako? — pešec ali voznik? Pri tako zadrešenem postopku se lahko pripetijo cestmo-prometne nesreče, ki zahtevajo večkrat tudi po nepotrebnem človeško žrtev. Vse to ni v skladu pravilnega razvoja v cestnem prometu, posebno če ga hočemo všteti med mestni promet. Poizkusimo naše tekmovanje, at ne zahteva od nas nobenih naporov, s pravilnim vedenjem v cestnem prometu pa bomo pokazali tudi na tem polju vsakemu tujcu naše uspehe v rtrvi petletki premoženje njegovi hčeri s pogojem, da se do svojega 18. leta omoži s človekom, čigar ime nosi začetnica A in F. Med tem časom se v hišo nasproti njegovi vseli mlad huzar Anton Fa-dejev s slugom Fadejem. Med Marda-ševo hčerko LJubuško, njeno služabnico Akuljko ta obema mladeničema se razvije ljubezen. Ljubosumna soseda. stara devica Firsikova, intrl-gira in podtakne Mardaševu Nemca Avgusta Fiša kot kandidata za roko njegove hčere. Mardašev je pri hčeri srečal huzarfa Fadejava in prepoznal v njem znanca z ulice, katerega ime im priimek nosila zahtevane začetnice. Nastane pa nesporazum. V ruski abecedi ie dvoje črk L ki sta se različno Pisali. Fl (Fert ta Fita) izkaže oe, da se Fadejev priimek začenja s črko Fita in da vsled tega ne izpolnjuje pogo-iev. Fadejev ta Ljubuška, preoblečena v Akuljsino obleko skleneta pobegniti. Ljubosumna soseda Firsikova ju opazi in misli, da Fadejev objema Akuljko, ker je Ljubuška izgubila doto. Razjarjena nad moško nezvestobo podari Ljubuškl veliko premoženje. Film se končna s tremi veselimi porokami. Ljubiškino, Fadjevo. Mar. daševo s Firsikovo in Akuljkino s Fa-dej"em. — Film je posnet v naravnih barvali po starinskem vodviiu Fjodo-rova A z In Fert. V času od 31. januarje do 2. februarja pa bomo videli sovjetski film »Prvo plesalko«. Film »Prva plesalka« prikazuje vse, kar odlikuje sovjetski balet, izredno bogato dediščino, katero so ustvarili mojstri ruskega baleta. Film režira Aleksander Ivanovski. katerega jroznamo kot režiserja filmov »Volga - Volga«, »Glasbena komedija« ta »Pomladma pesem«. Vsebina filma je borba dveh mladih umetnikov, katerima so na poli razne ovire. #Po vseh težkočah dosežeta uspeh in sprejmeta navdušeno pri-zmanje ljubiteljev umetnosti Zgodba o ljubezni je za okvir številnim baletnim točkam. V začetku filma poslušamo ta gledamo nesmrtno Labodje jezero z znanima mojstroma sovjetskega baleta Gallno Ulianovo. Preobraženskim in finale »Začarane lepotice«. Raletna glasba je sestavljena iz najboljših del velikega ruskega komponista P. I. Čajkovskega. Slišali bomo tudi pesem o Leningradu. Tovariš tnvaričloa ali sl že redni podnorniV Socfalnpna fonda OF? „FILM“, KAJ BOMO IGRALI V TRBOVLJAH Ne nasedajte lažnim govoricam Rudarji Zasavskega bazena tudi sedaj z elanom delajo v proizvodnji premoga, ker se zavedajo važnosti plana. Vendar pa skušajo razni elementi ta delovni elan zmanjšati in z raznimi zlobnimi vestmi razdirati zavest našega rudarja. Znano je da jamski delava, ki dplejo pod najtežjimi pogoji, so za 6voje delo tudi primerno plačani V zadnjih dneh se širijo po revirjih vesti, da kateri rudar zasluži več kakor 400 dinarjev na dan, ne bo dobil živilskih kart ter se bo moral oskrbovati iz prostih viškov . To je nesramna* laž — ena izmed potez reakcije ki na ta način skuša zmanjšati delovni elan in uspehe proizvodnje rudnikov Zasavskega bazena. Vsak naj bo brez skrbi, za delo je v naši državi plačilo, več daješ skupnosti, več dobiš. Rudarji revirjev Zasavskega bazena ne bodo nasedali takim lažem, ampak se bodo še bolj zagrizli v borbo za plan in z doseganjem in preseganjem plana zadajali reakciji smrtne uda.rce. Obisk v Trboveljski bolnici dn starega leta 1947, ko smoenatxdi V Trboveljski bolnica smo ob prehodu starega leta 1947, ko 6mo čakati na novo teto 194S, doživeli zelo prijetno presenečenje. Okrajni sindikalni svet Trbovlje, rudarska podružnica in uprava bolnice so organizirali skromno svečanost za vse, k: smo se nahajali ta dan v bolnici, kakor tudi za uslužbence. Pripravili so nam prav okusno večerjo z raznimi priboljški. Moški bolniki so bili obdarovani s cigaretami in parom nogavic, Id so jih prejeli tudi otroci, žene pa so dobile še posebej zavitke e pecivom. Predsednik Okrajnega sindikalnega sveta, tovariš Zemljak Andrej, je izročil voščila in čestitke vsem bolnikom za Novo leto. V imenu bolnikov in uslužbencev lx>lnice pa se je zahvalil tovariš doktor Krasnik V veselem razpoloženju so nam zapeli pevci delavskega pevskega društva »Zarje«, ki so a svojim petjem mnogo pripomogli k lepemu večeru, katerega ne bomo kmalu pozabiti Okrajnemu sindikalnemu svetu, rudarski podružnici in vsem, ki so pripomogli k obdaritvi, kakor tudi upravi bolnice in pevcem »Zarje«, naj bo na tem mestu izrečena zahvala. Sindikalna podružnica bolnice. Zasavski promogovniki imalo svojo ekonomijo Rudniki Zasavskega bazeni, in tovarne v okraju Trbovlje so dobili svojo ekonomijo. Državno posestvo Hotemež, ki ga je po osvoboditvi oskrbovalo kmetijsko ministrstvo, je pred mesecem dni prešlo pod upravo Zasavskih rudnikov, ki pa mora oskrbovati tudi ostala podjeija in tovarne v okraju Trbovlje. Na posestvu bodo pridelovali v6e vrste zelenjave, sadje, gojili kokošje-rejo, čebelarstvo, predvsem pa živinorejo in vrtnarstvo. Uprava Zasavskih rudnikov ma v načrtu, da prevzame še več posestev v bližnji okolici, tako da bi se lahko v celoti oskrbovalo vse delavce okraia Trbovlje. Veliko poslopje v graščini Ilotejnež bodo sedaj preuredili in napravili 20 raanjš;h stanovanj, kjer bodo naselili upokojence, ki bodo imeli lepo u-dobno stanovanje, na drugi strani pa bodo v pomoč pri delu. V sporazumu s kmetijskim ministrstvom bo narejen nov program petletnega plana, katerega glavni namen je, zadostno oskrbovanje delavstva s pridelki, ki jih je možno na tej ekonomiji Pridelati. Uredništvo Trbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Glavni urednik Šuštar Stane