XIV-
STS? ¿TTc^V^rrtSr Chicago, III., torek, 12. julij* (July 12) 1021.
Yaariy.
STEV.—NUMBER ISO.
•f «U PratMaat» A. t.
M. Plltilllll
far mQím »t «P«cUi rti« «f
Ho. 1109, A«t •! 0«t. 3, tO 17, autUciMd M Jwm U, Iti«.
. H
HARDING PRED-LA6A OMEJENO RAZOROZENJE.
predsednik je povrni "veliko pe-torteo", da se naj asdini sa
VfeHOPHI PBO-
Washington, D. C. -r Predsed-nik Harding je povebii Veliko , Britanijo, Francijo, Italijo in Japonske ns konfereneo v Washing tonu, na kateri ae naj razpravlja o vprašanju omejenja in zmanjša-oja oboroženih ail ter o proble-. inih, ki se tičejo Pacifika in Kitaj ske in o drugih sadevah ga daljnem vzhodu. Predaednik je pova-bil tudi Kitajsko, da se udeleii konference.
Tozadevno uradno poročilo se ¿¡lasi: "Po navodilu predsednika
naznanja državni department sledeče; Z ozirom na dalekoeežno važnost vprašanja omejitve oboroženih sil se je predaednik neformalna toda definitivno obrnil na skupino velesil, ki so doslej znane kot glavne zaveaniike in asociirane države — to je Velika 'Britanija, Francija, Italija in Ja-ponska —s namenom, da ugotovi, dali so te države pripravljene u-deležiti sa konference glede ome njenega vprašanja: konferenca se
tum se doleti vaajeaum. Ako HÜ
njene nikovj
BOJNE LADJE 80 SE VENILE V TAMPIOO; DELAVCI PRO TESTIRAJO.
Mexico City. Mehika,'11. jul.-Dve ameriški bojni ladji, ki «ta ► v petek svečer zapustili Temnico, sta se včeraj opoldne vrnili in se usidrali v ustju reke Panueo. Mehiški .uradnik krogi qe rasu mejo tega manevra. V tompi fikem oljnem okrožju je mir. De levska federacija v Vera Cru/u je včeraj poslala apel na Ameri ško delavsko federacijo, da naj sadnja protestira pri ameriiki vladi.
MANIFEST DELAVSKE STRANKE MÜV AVSTRALIJI.
'■■ -vv
'f-4
AVTOKRAT ATTERBURY V NOVI OFENZIVI.
_
HE OZIRA BE HA ftlX.Wffl fin DELAVBKI ODBOR IV OK OANIZJjCUE ŽELEZNIŠKIH
■M v IsiV— niikaiii obratu
je železniški magnat in predld-nlk pemjayhraiwke družbe Atterbury prav na kratičen način imval žel delaviki odbor in -delavce ezniških delavnicah. Ob odbor, da se bo železniška ba prav po avoji metodi I svojimi uslužbenci, ne odloke, ki jik leda avaki odboivS to igjavo
v Avstraliji militarizmu in britsksmu imperializmu.
USPEHI
DELAVSKIH
Mizagi*
AMKKIŽKI VOJAKI V NSMOl JI 80 RAZBILI STAVKO DE LAVCEV.	I
Cobiena, Nemčija, 10. jul. -Tukaj je izbruhnila «»ločna stav k« vseh cestnoleleenittih uslul bsneev v vsem okrožju Coblenza Ameriške vojaške oblasti so pa u kazale štrajkarjem, da se morajo Ukoj vrniti na delo, ako ne, poj |ejo v zapor. Voč voditeljev stav ORGA- ke j« hilo aretiranih.
V
: »•■' : M
"RAZLOŽITI".
Sydney, N .8. W., »Avstralija.— (Poroča W. V r. Ahern, Federated Press.) — Delavske organizacije v »Avstraliji ao porazile poskus avstralske vlade, da ae ljudstvtti^^**	.	A
odvzome praviea odločevanja, če TÜDIHJE JE ZADELA K ETZ A
hoče ali noče udeležiti ae tujih J^JS^M
vojn. Dalje so delavske organlaa-eije porazile vladni načrt sa uvedla) dolžnost ne vojaško službe, ne _w v ^ „B ! 1
d*bi se ljudstvo vprašalo, ako je J^^li va"
M t l ° f 1 w T«Wo nekako se dajo tolma-L u bo r itska (de svaka) strela m	k| ^ kro|ljo
v Astralijl je prod kratkem ladate Wft|l Htreetu in kl pripovedujejo
KSfft!?' V: kfttere,m ^T^ v bankirskem jeziku ,da morajo b^J militariamu in angleškemu	"rasl^Ml." Banke imajd
imperializmu. Avstralskemu da- iyoje parklje na velikih množi
lavatvu je znano, da britski impe- vsakovrstnega blaga. Poele-
rialiati pripravljajo skemo, kikua Aa tega je, da so bili btaniama-
«vezati Kanado, ¿užno Afriko ln ui priailjenl napraviti izgubo. In
Avstralijo v nekakšno "ligo aa sds j prihaja spoznanje, da mora
obrambo britskega imperija". De- jo banke povtiti sdravlla, kl ao
lavstvo v Avstraliji se tudi dobro jih (pripravile samo sa druge
zaveda, da se sedanja imperijem« 2 lyani so si finančniki pomagali
konferenca v Londonu, v kateri h« ta način, da ao najprvo udarili
prisostvujejo ministrski predsed- farmarje. Kupovali so poijedel-
niki vseh brltsklh kolonij, bavi s ske produkte po tako niakih oe
politiko, ki vodi v novo Yojno; n^fc. da se nI teplmftalo sa far-
konferenca Ima tudi na svojem Igpje obdelovanje polja. Za tem
programu črtanje mnogih del skih svobodščin. I V Avstraliji ae izdelujejo
BANKE MORAJO
ao jih pripravila aa druge.
Vi
vanje je nedvomno v tesni zvezi s problemi Pacifika in daljnega fVzhoda, vsled te«a je predaednik
sugestiral, da države, ki eo posebno aaintereairane v teh problemih, |lahkb razpravljajo na konferenci o vseh stvareh, ki se nanašajo na rešitev in skupni sporazum glede na principe ih taktiko na daljnem vshodu. To je bilo sporočeno prizadetim drža» vam in povabljena je tudi Kitajska, da ae udeleži razprav, tika jočih ae problemov daljnega vzroda."
> "Washington je adaj poln govoric in ugibanj. Splošno ae domne-, va, da ae aa tem predsednikovim korakam skriva Hardingov načrt njegove "asisijacije držav", s katero hoče nadomestiti sedanjo ligo narodov. Seveda je adaj veliko vprašanje, dali ae bodo povablje-ne države odzvale in pristale na konfereneo. Ako ea odzovejo, tedaj jc možnoet, da ae predlagana konferenea vrši še letos, mogoče v jeseni
Problemi Pacifika in vzhoda, katere nagiaše Harding, so po mnenju uradnik krogov sledeči:
L Priznanje "odprtih vrat" na Kitajskem brea pridržkov , Z Kitajski teritorij mora biti nedotakljiv.	f , ;
' 9. Sibirsko vprašagfe. ' M m Vprašanje otoka fapa. Amerika zahteva, da se otok interna ekmaMsire.
S. Angleško-japonska alijanea ki zdaj čaka na obnovo.
London, 11. jul. - Angleška vlada je v soboto prejela predlog ameriškega predsednika Hardin-ga sa konfereneo v svrho omejenja oboroženja. Pričakuje ae, da Lloyd George še danes izje vi v niiji zbornici, kaj mleli ofleijslns Anglija o predlogu. Londonsko čaaopiajs večinoma pozdravlja Hardingov«,; augeetijo. Nekateri listi izražajo vesolje, ker je po vabljena tudi
esnttarjl nočejo nič slišati.
želeanHkl delavski odbor je ia-dal odlok, da ostane narodna pogodba, ki je bila sklenjena, ko »o bile železnice še pod fttdjo kontrolo, še nadalje v veljavi. To se je zgodilo 26. junija. V aprilu ije skušal odbor spremeniti to odredbe, ko je odredil, ds ss snidejo zastopniki želecničarjev in železniških pbdjetnikov in napravijo novo pogodbo do prvega ju- bodo več delavci Avstralijo
lija. Odbor je kaenčje izvedel, da se več železniških družb ni pokorilo odredbi la aprila, na kar je sledil odlok a 26. junija.
To je pa^no ujezilo At,teHl>u-ryja, kl pravi, da je Beeh-Cum-mlnsova tranfn>ertagf>)>os) a va najbolj! »kofl pod aolncem, kjer brani intereee železniških/' baro-nov. kjer pa zagovarja interese ŽelemVčarjev, je pa za nič.
Oe je kdo mislil, da se/x> sku-	trilirajo britski imperij, M radi pina železniških magnetov poda- Napravili is Avstralija rodovitno
a, kl jo vodi Atteibury. je varal	}o!je za pobiranje davkov. Delav-
sebe. Ts skupina je	ei Avstralije, vsi do zadnjega na
I"
T» ic ml J
Chi^sgo
t rovi vešjidel vskodni. Tempera-tura v sadnjih k arak: najviš-
ji 86. aaJašJUa TI
ab Si24. zaids ab t JI
anjc briteko bojne morna riee, katera se ima premestiti is Severnega morja v Pacififčni ocean. Avstralako ljudstvo je bilo cinično informirano, da bo mornarica "v prvi vrsti čuvala Avstralijo".
Manifest laboritske stranke odločno napoveduje boj militari-stom in imperialiatom. Stranka izjavlja, da pod nobenim pogojem
prelivali svoje krvi v nobeni vojni zunaj njihovega kontinenta. Tukaj sledi odstavek Iz manifesta: P^fačrti imperialistov Imajo ka seboj neizmerno bogastvo in protl-delovsko čssopisje. Podpirajo jiff udi vae lfapltaliatične organizacije, kajti če se načrti obneso, poten, bo visokopatrijotična zalega skušala v splošnem znižati mezde. Imperialistični finančniki, ki lum


,m -
Proti tej gospodi je samo eno sredstvo priporočljivo kot odpo-moček. To sredstvo je nHrijunMli-torija smeriHHft it\vmu- po Pltmabevem načrtu. LjtxUtvo je «e dosti plačalo za ameriške že leaniee, da lahko prejema *kupi na bankirjev, ki financira železnice, mastne dobičke. Dosti ljudskega denarja je bile ledene-ga. da ee železničarjem sagotov-ljene dividende. Zdaj pa prihaja čas. da ae mleli tudi na ljudske koristi. Zeleanice vendar niso bile zgrsjenf. da 4*** kot sredstvo sa bogate je skupine finančnikov kl podjetnikov, ampak i-majo v prvi vnrfi služiti ljudstvi Služile «M ae bodo Ijodatvu. dokler se pod prlvetne k«nM" in hnsjo pri upravi govoriti Ijedjc. katerim je bil ljudski biasror vad-deveto briga.
Atteif>uryjeve izjeva dokaMM i «sle ftetoantfk! mignstje «a mko ceno las vati štrajk ničerjrv In take P 've«iKkaea teniškem dbrst u. ker
i ii m I iŠ ifnSl ¿Iflitfi •
pripravljena prezreti *e. kar nI fronto proti tem imperialističnim v interesu Železnikih poti jetnikov. Bojevala se be z veemi stvi. ki jMi kna na raapolago. da doseže evoj eflj. To je lakorišča-aje atm riftkeKa ljudstva z visokimi voznfciatnl in sidrvencljami ln ielaanlftkih ualutt>etseev s nizkimi meed s mi in doltrii» delsvnhn
16 UBITIH IH 100 RANJENIH V EELFAiTU. ' ,
Severni Ird nadaljujejo vojM.
Belfaat, 1L JuJ. ~ V I I
bojih v tem mestu In okOHei, kl so trajali v soboto ponoči In včeraj ves dan, je bilo petnajst mož ubitih in okrog sto ranjenih Končno jc vojaštvo naredilo mir Policijsko poročilo sa glasi, da ao republičani izzvali bitko. Bojev niki so ležali na trebuhih hi etre-IjaM drug na dragega. Vsa nja kažejo, da lllaterei (protest antovaki Irci) ne daje dosti na premirje, ki j« bilo danes uveljev Ijeno v DubUnu.
prišla kampanja za "odprto vnico." Na vmtl so bili torej vei» da se nabijajo njih or-ln po
. M*
entpso plsčevali go po vlsoikih cenah, med twi ko ■Ik farmarjem ponujala hiška a, delavcem pa trgala bora meada in podaljševal delavnik. Kdor ni bil slep za gospodarske pojave, je vedel, da sa delavci pridejo na vrsto trgovci, aa njimi pa bankirji sami, ki ao akuha-11 to kašo.
2idaj so bankirji prad dilemo, da ae blago prodaja p« niski ceni. na katerem imajo parklje, aH se na uniči, Odločiti ss bodo mo-rsli za eno ali drugo pot, v vsa-ketn slučaju bodo pa imeli isgu-M C, Mislili so. da bodo s svojo otdenjevslno metodo udarili le druge, sebe pa Obvarovali iagube. AH zakon sedanjega gospodar-nkega sistema je tak, če ee prično podirati stebri, da Padsjo tudi tisti, ki stoje na njih.
RUSI PROSIJO AMERIKO, DA IZtENB JAPONCE IE SIBIRIJI.
Apel Vakodnoaibinka republika.
Wsshlngton, D. 0, r- Državni department je včeraj prejel noto vzhodaaafotafce republike, ki vsebuje apel, da naj Zdrulene drža-ve prisilijo Japonske, da umakne svoje žete iz Vladivostoks in drugih krajev Vebodne Sibirije ¿Vota je bila dostavljena ameri-* k ••mu poalanlku v Pekingu In prepis note sta dotdll Kitajska in Velika Brit s ni ja. Vlade vabodno* hiblrske republike smatra, da sta Amerika In entento odgovorni za bdenji položaj v Sibiriji, ker sto tekom svetovne vojne poslali čete v Sibirijo, vsl<4 česer je sdaj njuna dolžnost, da izženete Je-
pbzsvavje ki jb kaj
DVA BEATA RADI nU»JA

Pküadeftpkia, Pa. — Neki avto, v katerem sta sa nahajala Maks Pinkns ia njegov brat David, U krojaške firme Pinkns Bros.. 1001 Fllebrt St. Js Ml na nekem krizi šču P. Her. Wayne in «Ikaške fts-leznice ed potniškege vlaka zadet, pri čemur je zmečkalo aba brats. Avto je '»motiva še kake pol milje delaš pehale pred sabo. Brata sta ae nahajala aa trgovski
|N T. — Pri zaellše» vanju pred UAmoobMm l-ala-lat und m odaskom je Henry W K ust. pleakarski podjetnik. JM I da ee deUvcem ni povišala mmmjm* povišanjem je pristal, da js aje-gova drpH>a povišaU meado la wem sa ««Idea* odetotkov ko se se žlvljenake po podražil od sto dvaj asi do tri sto odstotkov. Kaanejs k pa priznal, da se bile
treh Utib povtfteae de pat ste
ŽELEZNIŠKI MA6NATJE ZNAJO PA ZNAJO
i • •
V ZADREOI HIBO. KADAR ORB EA FBORTB.
To pripoveduje vloga organiziranih delavcev ? isiifntšhlh delav
|Waahiagton, D. 0. — Organi)
zirani delavci v železniških de-lavuicah ao napravili vlogo na meddržavno trgoveko komiaijo, da odbije od trožkov pennaylvan ake ielt«ni*ke druflbe $3.173,982, ki jih je drufbe Mala preveč sa popravila lokonmtiv. Železniške družba je namreč odslovila isred no vsliko število delavcev v svo jik delavnicah, na kar je oddala lokomotiva v popravilo Baldwl novi kompanlji v Pklladekphlji. Pravdniki meddržavne trgov
in pronašll kako je ialesniška driribha oddala v popravila dve Sto lokomotiv po pogodb! aa H,-500,000. fa lokomotive fW bila lahko popravljene v železniških delavnicah In a velikim prihran-
\Vsshington, i). II. pul. -(Kod. Press.) — Tukajšnji ruski oarlsti, kl že tri leta udobno žive na stro&ke ameriškega ljudstva, so alarmirani. Is polursdnih krogov MJfMŠIa vest, da js misija ameriške vlade, ki je preiskala razmere v Vahotlnosiblrskl republiki .poslala priporočilo sa priznanje omenjene republike.
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO
PRIZNALE VZHODNOBl I. BI RS KO REPUBLIKO?
0060V0B SOCIALISTOV V ITALIJI.
Dela vel »o odgovorili na Mlatiš. 10 nasilje a bojevno organi aaoijo.
I ' .'¡L !-r<	i. ]. ■ ¿•'k,
P ASISTI «0 ZDRUŽILI DELAV-SKE FRAKCIJE.
eleanttka družba Je taigrala fino potaao v svojem Interesu, ko je oddali lokomotive v popravilo tuji tvidkt, ki alma nobenih atlkov sHželeznkško druAo. Ve-dela je, da bo račun plačan a ljudskim denarjem, če pojda vae posreči in ns pridejo protesti proti ttfkemit' malomarnemu gospodarstvu. Ali zanjo je hilo veliko bolj važno, da izstrada svoja delavoa, la odda popravila v tuje tovarne. BaftiaHa je a tam, še ao delavai sestradani Id brea da« naria da. bo loŠia mdlati meedo
la ia odpuščati delavec pol leta ja podvaela rake aa salšanjc meade ln W>-daljšanja delovnega čaaa.
Delavci so tej igri leleaniike družbe prižli na alad ln aahteva-jo, da aa na plača vaoto aa p^pag* vila, ki ja pa njlk mnenju previ-soka. Val pametni ljudje podpirajo zahtevo železniških delavcev.
Bim, U. jul. - (Poroča B. A. Mowrer.) — PaŽistlČno nasilje v Italiji je sprožijo novo, veliko gibanje med socialističnimi strankami. Delavske organizacije se se s bližale in sačela se je perijoda reorganizirsnja ln konsolldlrsnjs proietarskih sil. Fažisti, katere je Milila vlada a svojo policijo, so s avoji» belim terorja*! izzvali pro» tiatto. Po vseh induatrijalnih središčih sa ja pojavila nova delavska organlaaeija s Imenom "Ljud* akl sni iti", Id je ustanovljena po modelu fašistov in namerava od-
LBTALO SB JB SAUTTBLO AVTOMOBIL®.
Pat Itflrih.
govarjati s or^ijein na orožje. Nova oriranlzaeija aa raažlrja mestih in na kmetih ln
iskiih
MoundavUfc W. Va. - Veliko letalo Martinovega slstems js le-telo iz l>».yton% 0., v Washlng-t<m, D. 0. Letalo ata vodila lajtnanta Ivers in Ounton. Tukaj je vladno polje, na katerem ae letal« i redno spužčajo na tla.
Na polju Je bilo veliko svtomo.	...
bilov. Naenkrat se je letalo epu- k^gonlee jmveljeval nefct fsilst v stilu doli in se js aaletolo v av- fivllnl obleki ln vojaki ao ga ubo-
post O jam he proti akupnemu sovražniku. Zadnjo arado se jo vržU velikan- ¡ ski delavski shod blJzo Ko lise Ja v Rimu. Prišlo ja Rkupaj 40,000 delavcev runih strank a namenom, 0 da protestirajo «oper fašistično nasilje In proslgvjjg pomlrjenjs med raanlipl, doslej nasprotnimi al akupluain! v delavskem giba-
da raaeepl socialiste in to se mu *rf je deloma posrečilo, ampak fašlatl 00 jih Zopet Zilružttt fiada je pre-povedala pohod In bližnje uíiae, kjer aa je vršil omenjeni shod, so bile polne vojaštva, polieijc In fašistov. ; Na ÍÑI .toaato je bile tudi kavalerijs, |ml dueato oklepnih avtomobilov In oddelki atrójale ea stali na atrsteglšnih mestih. Znašilao js bilo to, da js Isti
.ca
't * r L
Stilu doli In m rn_______IK,
toinobtle» fni< ja bilo štiri-
na>t avtomobila ln ribitih je pit oseb. 0 strojniku aodijo. da je (ifl sežgsn. Hreša je bila. da ao strehe avtomobilov odbile precej sunka, ker M bilo število pone-arelenlh še vešje. ako bi ne bil sunek gtMtlan. Takoj po aunku je Sledila eksploziji» Ogenj js o-nemogoči i rešilno dalo. Ujtnsiv to ata takoj AoiMe ia letala, ke ato videla, ia js neareša neisogib-na. Padla sto pod Utslovs perotl.
étirinajst ai^>gMWlov .Je seva-da fgorelo.
TUDI
I «-JMI Mary King Toum, atara 96 let, je tožila aa askonska ločitev. Ob-toftils js svojega moža. de J« Ja prisilil Igrati Kvs. sam je pa i gral Adama v Ozeriurvem gorov jo. Pri tem aa je nalezla klopof¡ kl jo strašno ajedajo. Sodnik je re»odll. da fis-v list al odpo molek proti klopom to devolll je ženi raeperoko.
jnftB» ÍIIAl V OOLO
r ^UMVM. #
Ovar. Coto, - Prek H,.HfsU> vega parka, ki ee neka js Štiri« na>t adlj ed lokaj, je divjal I snežen rikar OksU |^rinai-t o aSb j« hilo aavrim gore, ke js pričel divjo« vihar fíjlW. pretek» da luiaÜ. pr^lao se do
da psts phudsaks koče.
»
gall. Naravno ja takšns oborožena sila izzvala spopade z delavci In ekrog dvajset do trideset mož je hilo ranjenih, toda hujših poeMle nI bilo. Delavci sa itnijo sshvslttl svoji nov» organisaelji, k l «flstala na atrali in ihIIHIs napad.
Nova vlada, ki ,k naaledUa Giolittija, ne ho živeli j dolgo. Ivanoe Bonomi, sedanji mittist^ skl predsednik, je bil svoječasno socialist in velik pristaš pokojnega Biaaoiatijs. kateri js podpiral vlado ob času vojne. Novi ministri se nagi bi js jo Ilsviri in zato jih podpirajo klerikalci ,Imajo plato-nično podporo od socialistov, toda sovražijo Jih fašisti in naeiona-
Padec nove vlade je v bližnji bodočnosti neizogiben ln ravno-tako n» bo dolgo »vel sedahji pariamedt. SorislUti tn komunisti
I, ds ss kmslu nove volitve In aa le pripravljajo nanje. Ootovo je, 'la bo<lo soela-listi pri bodočih volltvsh lažli s veliko valjlm žtovUom poslan cev kakor as zadnjič,
Italija danes stoji pred veliko bretpaeelnostno kriz«. P»l miljo, na dalaveev js brc* drls in Turall, aoeUlMilnl voditelj, nspoveduje, da v nekaj mes-elh nareke to število na tri miljonr Ker je A«"-trsta miA, Ijevanju. nima Italija kam pošiljat! brrs peselnih deUveev ia to povečava (Dalj« aa L strani).

PROS V
frUUILO SLOVENSKE NABOONE POOTÔME

h i stični državniki svoj* veselje nad izvršenim umorom, Kavno tako to izrečene obžalovanje ne »brile občutkš, da je Karova vlada sokriva tega političnega umofa.
Cerkev ft» bil» izbirčna v srednjem veku v sredstvik, [kadar je ftlo aa pojafrnje njene moči, » ravno tako ne « izbira dane«, kader gre za njene interese.
pomoč filipinski zbornici, katero no ki političnih stsrinarjev, od ksr
(except Chicago) and Canada fi per ysasj $8.00 per year.
BELI TEROR BAVARSKEM.
Na Bavarskem vlada ravno tako kriva škofova palica kot na Ogrskem, zaradi tega se ni čudi«, ako so na Bavarskem v navadi ravno take metode za odstranitev socialistov kot na Ogrskem.
Na Ogrskem so po protirevoluciji našli več umorjenih socialistov v Donavi. Umorjeni so bili zavreti» na uHd in morilci so vrgli trupla v Donavo. Nk Bavarskim ne mečejo mrtvih socialistov v Donavo, ampak zavreto! je ravno tako v modi kot na Ogrskem, kar potrdi deželnega poslanca G
Socialist Gareti mislecev proti poki miren. Pokančanem znanca domov v Sc'

je neznan morilec iz
otH zvečer na shodu svobodo-
* lju&k& iolÄiod i H
m
' ¡Sty;
i
v družbi o je prijel za vrtna oddal nanj štiri strele, krogla ga je zadela v glavo. Prepeljali so ga v kjer je umrl.
Na Bavarskem imajo krščansko socialno vlado, kar toliko pomeni kot klerikalna. Ta vlada je skozinakoc monarhistična in najraje bi zopet iz Bavarske n^prkvila kraljevino. Socialist Gareis je bil poznah kot odločen na* sprotnik monarhistične vladne forme. Od kar so monar-histi na krmilu, sme monarhistično časopisje pisati, kar služi monarhizmu. Po znanem jezuiMčnem reku, da "namen posvečuje sredstva", je seveda nmor tudi priporočljiv in dovoljen.
Monarhisti so organizirali "prebivalko nekakšno vojaško organizacijo, ki Ima namen» histi ob priliki proglase s silo Bavarsko za kraljevino Orožje te vojaške organizacije je skrito, ki se ga lahko ob priliki razdeli med "prebivalake brambovce". Pred nekaj tedni je bil priobčen list znanega bavarskega monar-hista Meyer-Koyji, ki je polemiziral z razupitim Kanclerjem zaradi "prebivalske obrambe", in v katerem je povedano, da je Kanzler priporočal, da se umori vsakdo, kf izda skrivališče orožja, ker se ministrski predsednik strinja s takim umorom.
Seveda je Karova klerikalna in z monarhističnim duhom prepojena vlada takoj po umoru izrekla svoje zgražanje nad umorom in razpisala na glavo morilca deset tisoč mark nagrade.
S tem ttsttft hoče klerikalna vlada dokaafcti, da ni v nobenem stiku z morilcem. Ce bi bilo vladi ree kaj do tega, da prepreči politične umore, bi preskrbela urednikom monarhističnih tn
mi
klerikalnih listov že zdavnaj pqflfe niče za omreženimi okni, ki hujskajo, da se nai pomore "narodni sovražniki". Bavarska vlada ni podvnela ničesar proti takim hujskarijam. To pomeni, d* so ji vleč. Bavarska vlada vendar ne more trditi, da je tako velika prijateljica svobodnega tiska, da ^golj iz ljubezni nega tiska ne pod vzame akcije proti ljudem, W
k navadnim zločinom-- —-• za vratnim umorom, ki ao
kaznjlvi po kasenakem zakonu, ker leže dokart na roki
da
as
■
(Federated Press.)
"Tke Baltimore Evening flun" v Baltimorju, Md.. ki je znan kot neodvisen demokratični dnevnik, je pridbčU članek, v katerem izjavlja, da je pripravljen dati $600 ncwyorškema mu dnevniku "Callu" pokritja stroškov, ki Call" a prfativom na hovno HOd»če vrott razsodbi pri rivnega sodeča v DUtrictu of Colutnbia, ki y* ramodlla .da je bivši generalni poitni rsvpatolj fprsv delal, ko je odVsel "Callu" prdvieo razpošiljanje Usta v dru gem poštnem r a* redu timore Evening Saa" va vse čssoplse v Ameriki girs aa
slede njegovemu zgledu gsjo "Csllu" isvojevsti
Ta Ust piše med " Prepričani sme. pravdnem slučaja xai temelji svobode tiska kem temelji nsšega sistema demokracije,,., ramo aa uradnike In listov, d* •• " to vpredanji In dobro kaj pomeni razsodba sodišča v Kolumbijskem tm	.v.-,-: V
"Tke Evening Sun" tkira s potttičnlm nswyoršksga "CaHa" litične doktrine tega
unH opraviti. Zdaj gre je vprašaj«, gre Ako pustimo, da aa raeaodb» prizivnega neicpremonjeua, tedaj povedali principoi
Na podlagi
^tako veliko ovlast cenzorja kakršne ni imel nibfte issi «asov srednjega veke. Kdor pravi kakor, pravi sodišče, da pravice ge neralnega pofcarja "|e ne tv?i jo cenzure", se jekso moti.
Ako vešina ljudstva v Združenih državah sklene jutri, 'da je obstoječ* vlada republike postala despotična in da mora biti spremsnjena sli odpravljena, da ao Imajo v Wsebingtonu ustano viti sovjetl ia da ss svesai sodniki isšeno na Filipnske otoke, tedaj ma ta večina popolno pravi eo po severi, ki leži na dnu vseh pravic, da isvede svoj sakljufel* In šs naleti «a odpor, da «s isvede s silo.	« t /Vsetl ljudstva pravico ne rasprave ia postaviti v orno avtoriteto .ki Ima dol ti, o tal sa lahko svobodno piše Ha o dem aa *s sme pktati. ae pravi, vneti ljudstvu njfegove faa-dsmentslne pravice in to pomen veliko vešjo nevarnost kskor pa krparivanje soeiallstttnik dok
po
feč-
| — The American Sugar Reffin ing Co. .ki ima veliko tovarno sa čiščenje aladkorja v Brooklynu, je sklenils, ds je mezds $12 ns teden, katero plačuje svojim delavkam, prevelika. Drufbe je znsnlla, da ae omenjena velikanska plača sniša na $11. Okrog 450 delavk je prizadetih. Delavke pa to zaetavkale In z njimi vred je zast avkalo 150 moSkih, katerim je mezda znižana za 40c na dan. E»- Kongres strokovnih delsv skih unij v Kanadi bo imel svoje etno zborovanje dne 22. avgusta Winnipegu. ■■HI V Los (Angelesu se je organiziral "biro delavskih aktivnosti", R katerem aodelujejo krajevne unije krojačev, strojnikov oljarjev, socialistična stranka, proietarska stranka, ženska orga-n i racija Shelley Club, pomožni zdravstveni odbor za Bo {unijo, Forum mladine In podružnici Delavskega krožke. Biro bo skrbel že informacije in sredstva skupne obrambe proti kapitalističnim terorističnim organizacijam kot js Kukluksklan td.
I Iz Kansas Cityja da je bil A. L. Briggs,
,oproščen obtožbe, da je zakon industrfjelnege sodišča Oproščen je bU zaradi tega, ker nI mogel državni prav " dobiti niti ene priče proti nj< Briggs je bil aretiran z enajstimi drugimi premikači pred malo več ko enim letom, ker se je udeležil protipostavne stsvke". — Organizirano delavstvo
►pejativno tovarno s* izdelovanje o. metel. V načrtu so tudi tlvnfe perilnice, grocerijske vine na drobno in debelo ter banke.
»
it»
UP.'*»- M\
da je Karova klerikalna vlada vse nekaj jateljica svobodnega tiska.
Ko so delavci izvedeli, da je socialist IMv sa vratnega morilca zaradi hujskajoče narhističnem In klerikalnem časopisju, so del niiacije v Monakovem sklenile, da proglase tridnevno stavko kot protest proti hujskajoči pisavi v monarfiistič-In klerikalnem časopisju.
Komaj je to prišlo v svet, so bile aa ukaa policijskega ravnatelja takoj pretrgane vse telefonske svete a glavnim stanom delavskih strokovnih organizacij in pottcljs je takoj uvedla v Delavskem domu hišno preiskavo, da zapleni letake, ki kličejo delavce na sploftno stavko. Dalje_____
je policija zagrozila, da bodo vsi kaanovani, ki Urijo le^|ni>aodist»w "sikoal take, ker «ilao bili predloženi policiji, ko je proglašeno obasdno stanje.
Boljšega dokaza ni treba, da Karom vlada
ftJinlh
vee. k letaki
hujskače, ki hujskajo k umorom poli Obasdno stanje je veljavno le aa dela zaplenjeni, dasiravno je delavstvo lajavllo, da dnevno splošno stavko le saradl laga, da joča pisava v monarhističnih In klerikalnih M«l
i.hivnicah na št raj-
obvestili družbe .da stopijo mo- 16. julija v generalno stavko simpatij s delavci v deta omenjene dru<be, kf s<>
ku. < v ; , ^
— Rudarji v Kanaasa aal stavki kljub zakonu, ki prepoveduje stavke. Vsi veliki rovi počivajo. Rudarji stavkajo Is proteste proti obsodbi Aleksandra Howata la Angusta DorSkrja. ki sta kila aadnji, petek ^an,,.-,,» vsak aa ŠSSt SSSSSSfV ječe in $500 globe radi prekrštnja industrija!
general Wood in bivši governor \>i4je« b moja vil a is M$nile, ds otoški vladi dovoli povišati njen dolg na trideset miljonov dolarjev, da ae tako prepreči >aukrot. če narodna -banka na ftlipiiitfkem otočju zapre svoja vratu
Towner pojaanjuje, da je dovoljenje za povečanje dolga trebno in naravno, ker sa je razširila trgovina in da se Še bolj razvijeta trgovina in industrija' na otočju^
General Hdntyre, načeinfk biroja za otoške zadeve v vojnem departments dodaja k tej izjs vi. da je še vsak governor pripo ročal. da se dovoli povišati dolg od petnajst na trideset miljonov
mdlfef HHP9P9PH
Na Filipinskem otočju občutijo depresijo v industriji kot dmgif Nasprotniki neodvisnosti Filipinskega otoSja se poshržujejo tega dejstva, da kriče, da Filipine,i niso sposobni vladati aabe. Oni žele. da general Wood pošlje domov neodvisnosti
poročajo, Železniki
DVÏ0S1BI
LUNA
Pri požaru znanega hotela Grounda Riverhead, K I., ki js izbruhnil v jutro dne 6. julija sta podlegla v plamenih blagajnik Rich; Heineman in m!aa Flora VThltington. C
Miss Flora se je prikazala na oknu tretjega nadstropja, vsndkr ao bili ljudje radi velikega plamena brez moči, da bi ji pomagali. Klicali so ji, naj skoči dol, česar pa ni upala storiti. Njeno truplo, kakor tudi truplo Heine mana, so našli pod razvalinami Bili ao samo trije gostje v hotelu in eden, mirovni sodnik Clifford Jackson, se je rešil s pomočjo skoks s tretjegs nadstropja. Poslopje je pogorelo skoro do tal,JU > l< li, dospel oddelek cev s brizgal nami. > Škodo cenijo na 60,000 dolarjev. <
M
TATvnm or aow aaxz FRSHBHAKJA.
V prodajalno United cigar na 103 Str. ht Briadway na vaezgo-daj v jutro dva bandlta in sU Oropala lastnika Aleltaa Mavrin
. n^i^	-« " $160°- 0b Utem ^ J® napad-
v Msales Cltyju, M Alks, m ^ veé banditov, med ksterimi sU
se nahajala tudi dva mornarja, štiri mole, kateri ao ae okrepS vali pri aodavici, ao jih pobili na brutalen način in oropali
Na policijo so dospela poročila od ducata ropov, ki ao ao izvršil v noči od 4. in 6. julija, ifcd oro-panimi ae nahajajo razun A. Meierja tudi Max Burkhard; neki gledališki igralce, Rio Brodeur Bernard Beraer in Geo Haiti. r Oropani se bIH strašno nabiti in •o imeli noge vsi skopaj zvečane Ko sta se posoriSču, kjer so se *ršiH ropi, bližala dva detektiva so jo ImndHje odkprili s vseeno sa prijeli nekega Leona j6a3 stona, ia 49S Ninth |Avs.T katerega so oropani idesttfieirali .
ZA
In če kot
Sploh pa ni socialist Oarek prva žrtev U hujskarije. » je Karova vlada teekla abàalovanje, ni to drugega!^1
a katero
D. 9. — Kongres-nr«W<lnik aborniČ-
. ; -i----« e«ka aadev«. ki
d<H ae peča a sakoni. likajočisd Filipinskega ote% je
POStavOdajni
napadli -čaani-
čstrtim». Ista druftm tinii objw Ija, kako naj so človek varuje ^ m u ne more ta belemn do 8v<di /rak, «aiuo zklrava katera naj ae uživa zmerno pj mnogo vode in r sobah, kjei «£ vek stanuje ne »pati ali delati; letnemu času primerno se <44' čiti. držati povsod na Kxthm gorke kapeli, umivanje tok pj jedjo, čiščenje zob dvakra,^ dan, odpočitek po delu, počira. nje tudi med delom in zado*tMo spanje. Vse to j« najboljše *dra-vHo m pobijanje t*berkulow Tudi «dravila, p katerii» človek ni prepričan, da so proti tuber-kulozi: se ne sme jemati.
lié
KOTEL JS BU XKIV VSZOl
Washington,
zopet da po ugodno po
dotne razmere. W. J. Dawisu loži poročilo o
0. n Med ru-ni se I ker ee sliši, komisija zelof Daljno-vztočni
katero je po-pö'dpSkovniku
pred vsk*
(Jraenatmrg, Pa. — Oaorge Mar«, tiš in alegova žena sta se «prU Nsto je Oeorge vrgel šeno »ko« vrata, se gakkmtt v hišo i„ /až. gal pohištvo. Neki drugi Hrvat, ^ ki staaajc »ri Maretb&u, je razbil vrata, da pogasi ogenj. Geor» ga je pretepel Prišel je konžu. bler in po hudi bitki premagal Maretksa ter rešil hišo. Komšta-bler je ps aašel nekaj druKeW. Maretič je Ibil o/btoien sledeh tespodc^nega obnalanja, poskuša nega požiga in proti za-tonite posesti dveh tžganjarskih kotlov.
tJUmrtfB ptifmBU BOOAT
Jas. F. Alblbott, komercialni ata-«ej ameriškega poslaništva v To-kiju. p$ o političnih in gospodar skih razmerah. Ta porodila so tako ugodna, da je priznanje vlade v Čiti bližje kot sanjsjo aristo-kratični beguni.
Wis. - Mestni milo-t ščinski oče tudi stori svoje, da bo delovna mod Še mani vredna. ¿Vsi, ki se zglasijo pri niem za pomoč.
A^itm ~ i0*£
rlvv* i™""	* —■ ~1T,lr
delo imenujejo, da je nja, če oseba, ki prosi sa pom ni deiomržitia.
Večina delavcev v Racinu nima dela. ker so tovarne zaprte. Ti delavci zdaj čakajo, kdaj prično v tovarnah zopet z obratom. Med tem pa miloSčinskl oče lepo stvarja meadno lestvico za delav ce, kajti delavec, ki noče delati za to sramotno nisko mesdo, proglašen dslomriSnjim. Kajpa če bi miloščinaki oče takole delal per mesecev sa to. mralo bil ssmo od nje odvisen pri
Des Moines, Iowa. — P« t ban. dttèv je siueraj ob dveh rasstn. lilo blfgajao na OcuMerjevi dr-žavni tbanki vpričo več ljudi Vadi ao pet tisoč dolarjev a sabo kot plen. Blodile so jim takoj pa-truljeali fcanditje ao odprli ogenj nanje in navdušenje za lo vaški lov je kmali pelegiol
ao aa banditje lottH d«. : la, so pretrgsli vse telefonske in brzojavne zvese.
^^^^^^mmd: 1
Whw York, IT. T. Namesto, da ki napravila ženitovsnjsko po-tovanje, je kila Mary 6tuh ti let stara, katera jo èHa eroj^&sno I kot «po^reénica v Ösnney Island-Tako «ki Dolnišnim o« Hobofcettke p, lMje prijeta kot pričaj Ona ie
jç p^y^j^iy^ ^	j^i'l^liVI'tl ^ ITI ODI
Aleksandrom 40 št. 745 Quinei v Str. v. Brooklymi. bres da bi vedela. da ae mora sa tako dejanje I najmanj 78 ur pral naznaniti Ko \ sta dr. Aleksander ia gospa loži- j raia v nekem hotelu, je odšel « mlado gospo v trgovino Louiia Cohena 111 na Washington Str. j Za nakuplieae stvari je izsUvil ček za ko je prišla naalor- j 1 jena banka aa to, 4a je ček neopravičen, je Akksander že izginil. V brooklyoski poizvedoval-
m
kupu življenakih potrebščin. Mo: nici M je ¿vedelo, da^ je več ted-gdče bi se zazibali njegovi mož- n0T tam stanoval, ter se izdajal
za breepofcinegn optika, katera-
gani in bi prišel do sposnsnja. da je Človek lahko zelo priden, vss-eno pa ne mara sielati sa tako nisko mezdo.
(Neki delavec ja delal pet dn za upravo parka in za nagradr je prejel več parov čevljev druge vrste. Drugi prejemajo je*tvine, ali vaa podpoa gre iz zasluženo 'Snezde
o
T- T
OBTXKT1VEK1 AOXMOU10O IA 8TRA2I ZA SVOJI XV
Madison. Wis. — Piersonovs zskonska predloga, ki določa, da ne apada lileenadranje privatnih detaktlvakft agencij v delokrog občine, ampak da je to'zadeva lavnega tajnika, je bila poražena v senatu. Privatne detektivske _ geneije so imele lepo in vplivno število parlamentarnih zakulisni
kav v mestu. _ _
**Z*OmaMKA SAMOMOR
■ i..... $
Brooklyn. — Al vie Anderson, že nekaj meaesev bresposelni tesar aa je včeraj v kleti št. 760 na «0 Str. obcail na neki čevelj. Vač t isti hiši stanujoč* šen je dobi k» truplo.
POBIJAHJ* JI PLODOMNNFO DALJUJ1
«n li
r poroča njujorška Tu-»ereuloab Aaaoeiation št. 10. B a ta kožna bolem v mestu po-končuje s usp«4umi ia so ss santal stečaji še prseej snišali. Ta boj aa nora nadaljevati bres pre-dokler ne tado smrtni
ae M la a letom pt«p«.ln<.ma pr«n>re Prišsl as če «d, došim ss û^nes šele sa eno
ga umrli ufie je W1 znamenit ao-tik. ki mu je zapustil velik» pre-moženje.
Mlada gospa je Mla po krat-kem «asu izpuščena In isjsriU da se bo povrnila k svoü »naten Darovi, katera je prejela od A lcksandra ae bili le maJovreAw «t v ari ia en par avilenik nosavie
««i
rAOTJI
IZVANUOHA PMJi OLA MAČK.
r1 jfog' | fm ' || jliT1*' " -'igi'V \ V ' 1
t Vew JFerssy. Bstella Fautcn 36 let sUra is Berkenflekls ni prt> nič ugajala svojim aosodom. » 1 so jo naznanile, da ima aa svojem stanovanju 38 »a*fc in dva pa. Gospodično Lauten so odvedli * opazovalnico, da io preiščejo, ako je še zdravega duha. Ko ae je pH-tožila, da bodo doma valed njene odsotnosti njeni ljubčki »rp« li n« nepopolnem skrbstvu, so ji j«**»1' čarji rekli, da bodo sprejeti v varstvo od živalake varnostne družbe.
-i—
ODGOVOR šoouiovov f
Ki * V ' v ' M
krizo ter jo dela ršin*'!**!** ' varno ss obstoj sUrega reda v taliji, katerega je Glotftti upal ohraniti a pomočjo fašistov
Rim, 11. jnL — (Feder. Pre») P Okrog sto delsvftlk orgsniM eij, ki predstavljajo 70,000 dJKtg eev raznih polMiaih barv, ki «d doslej nasprotovali, se je te dni ¿družilo in is svoje srede so orfs-nicirsli "svet akdje", Id i«« V bljatl gibanje Matov ia beli te-r»r reakcije"V tem "sveta skif
•orialbti, kopan isti le
Vanzetti zaslišan kot priča.
VOL /1 JAVNEMU TOŽITE UU VITEK 0© JADER.
|M|ei je» ae je pokaaala javnega todtttelja.
na
Dsdham, Mass. (Fed. Press) ri.lVfld topovi so grmeli na 29] dan obravnave proti Saecu in Vanzettiju. Javno toŠHeljstvo j* končno vendar našlo s<foe. Potrdi-lo je, da ata italijanska delavska organizatorja pred porotniki aa radi njiju političnega prepričanja in ne zaradi roparskega umora Pozabilo je na hudodelstvo in j« pričelo mahati z zastavo, da ae napravi vpliv na -porotnike, iz-brane k farm a rakih mest.
Zaslišan je bil kot priča Bar-tolomeo Vanzetti v njegovem in-tereeu. Odprto je povedal zgodovino sVojega Šivljerrja, o njegovih sanjati v ItaJiji, o njegovih iivljenakŠL bojih v Ameriki in kako je pričel avojo karijen/ s krampom in lopato kot proiui de-la vre na želeenici.
Napočila je »pomlad 1917, ko je zapustil Plyimouth, v katerem je živel skozi več let. Odšel je je vprav tik pred vojaško regis-1 racijo v Mehiko. Izpraševul ga je zagovornik Jeremiah MeAnarney in počaai je odgrnil vso svojo preteklost.
"del sem v Mehiko,' 'je pojasnil Vanzetti,-'ker nisem hotel iti v vojno kot vojak."
Vanzetti je govoril z glasom bilo veliko hudodefetev in veliko kot človek, ki ae zaveda kaj go- ropov," je rekel Vanzetti.
■Bal k-
Soughton. kjer ae je sestal s Sa« eom. Miehael Hoda in Biecardo Orcianijeia. On in Sacco sta se Peljale a cestne železnico v Brid-gewater. Tam sta hotela skupiti radikalno literaturo na domovi t» avojih (prijateljev in jo odneati ua prostor, na katerem bi ne bilo preiskave. PoalusKi so se koieli avtomobila Overlandovega sist» ma, ki je lastnina Bodala v Brid ge veter ju. •.>: ^ , ;
"Vem, da so bile pri ljudeh u-vedene hišne preiskave in da ao bili deportirani, nekateri so pa pa umrli na miaterijozen način," je pojasnjeval Vanzetti. Enkrat sta bila omenjena pri tem pripo-vedovanju Salsedo in Elia, toda javni tolitelj je ugovarjal, da ae razgrnejo detajli. In tako porot niki niso »vodeli, na kakšen na fin je umrl Salaedo.
Pojasnil je, zakaj ni oblastim povedal, kje se je nahajal na dan njegove akcije, kajti obvarovati Ije hotel svoje prijatelje hišnih preiskav.
"Ko sem bil na brocktonaki policijski postaji, je prišel k mc ni policaj v celico. Rasbaaal je samokres in mi pokazal naboje na kar ga je zopet nabil. Nameril je samokres name in dejal: "Jutri vas postavijo ob zid »t uatro-le!"
Vanzetti je dalje izpovedal, da so ga oblaati šele drugo noč obtožile roparskega umora.
"Zakaj ate nosili samokres t" ga je vprašal zagovornik MeAu arney.
Podal ljudski komisar za delo îSeàaridt na IV. aberu vsertwkih
strokovnih organizacij , je bilo «igauiziranih ua Ukrsjiui 1.250,-000. na Kavkaau 41G.000, v Sibi-iiji in Train 560.000 in v ozemlju kiegiaov 120.000 ddsvOev. Celot-ao js v Išusljt atrokovno. organi-ri ranih 6.800.000 delaveev.
iuvam preti nemškim vojnim slo čiueem v Leipzigu. FT**'!}* je u-Šaljena, ker je omenjeno sodWe oprostilo generala Htengerja. ki bil obtoien, da je med vojno uknzal pobijati francoske ranjence in ujetnike. Pariški listi sitno napadajo preeese v Leipzigu.
Ltfipeig, Nemčija, 9. jul. —
UlUM*li«M S.
clavwi itak.
m», t?. Mii^r ^ dfšast minete«
Ljudski komkmr aa javno i Včeraj je l.il oproščen drugI nfih zdravatvo Semaško je uatanovU vffcki vojni zlo«née poročnik Lan

vori. Prav nobene konfuzije ni bilo v njegovem govoru In odgovorih. Javni tolitelj je bil oči-vidno raročaran, ker je Vanzetti povedal, da se je umaknil novačenju, ker je tako odvzel javnemu to&teljtt veter od jader.
Od kar je pričela obravnava so se zagovorniki uljuidno, pa odločno bojevali proti temu, da ae zavleče v ra^ravo socializem, komunizem ali pa anarhisem, vojna, politično prepričanje v splošnem itd. Javno to&teljstvo je nameravalo povsro&ti veliko razočaranje, kajti prepričano je bilo, da bodo zagovorniki še nadalje ugovarjali, da ae govori in razpravlja o takih rečeh pred porotniki Javno tožiteljatvo je menilo, da takrat «agrmi in obtoži Vanzettija, da se je iaognil vojaški službi, ko bo Vanzetti zaslišan. y y<* Vl.,.
Ko je javni to&telj spoznal, kaj se je zgodilo, je skušal rešiti zaae, kar se je rešiti dalo. Njegov obraz je bil rdeč. In zarešal se je porogljivo, ko je pričel iz-praševati Vansettija.
"Tako, vi ste odšli iz Plymou-tha v maju 1917, ds se izognete vojaškemu naboru?" je vprašal Katzman. >
Vanzetti se ni skuftsl izogniti temu vprašanju, ampak je trdno odgovoril: "Da."
"In vi ste ¿stali tam, da ao bili vsi moški vašega letnika pozvani?"
"Ne popolnoma."
"Vi sle telceno sposobni?"
"Ni se šlo zs tčlesno sposobnost, ampak za civilne razmere, in ne bojeval bi se, čeprav bi bil v Italiji." ,
, ,'iatzman je povdarjal vprašanja glede vojaških naborov, da jo včaai jek prihajal od sten.
Naenkrat je pa Katzman vprašal: "Ali ate kdaj delali v Springfleldn, Msss.?"
"Tam blizo sem delal v nekem pogodbenem delu. Bili smo v neki baraki . . . v šupl kjer italijanski delavci žive kot zveri."
Katsmana je ta odgovor ujezil in vpraftal je: "Zakaj ste to re-kil? Ali zaradi tega, ker ate * doma počutil kod med zvermi?"
"Rekel sem to," je odločne odgovoril Vensetti, "ker se ne spominjam pogodbentkovega imena in le na U naičin se lahko spominjam tena mesta."
Neka priča aa javnega točite-lja je 'identificirala Vanzettiju kot voznika banditskega avtomobila v Braintreeju. Katzman je zdaj vprašal Vansettija, če ni on kdaj vozil tovorni avtomobil v BivngBnnb
"Nihče ne more dokaaatl. da aem kdaj v svojem šlvljeaju vozil kjerkoli avtomobil" je mirno odgovoril Vensetti.
Ko je Vsneettijs Ispraševsl zagovornik Jeremiah MeAnar ne* js povedat V detajlih, kje ae je nahajal od 16. aprila do b maja. to je od dneva, ko je bito izvršeno hud<KielaUfc i» do jmv« aretacije Povedel je. da je št« §. maje k fek ka« v
Huda suša ni
London, 11. jul.-— Huda auša kakršne ie ni bilo vOČ let, je sedela Anglijo. Dešja ni bilo le dva meseca in letina silno trpi. Mnogi ¿¿Bili so risbi čksi, ilVtfrpih je potoki in manjše reke ao se posule In jesere y Currboju je postalo blatna luša. Reka Shannon na Irskem, ki je največja na brit-
k sovjetske Rusije.
(Feder. Press po moskovski Roati.)
itetje prebivalcev. Biro ljudako štetje v Moskvi javlja, da število vsega prebivalstva v oov jetski Rusiji znaša zdaj okroglo 133 miljoaav, to je 12 miljonov m#nj kot leta 1914. Moskva ima danes 1,020,000 prebivalcev. Umrljivost v Moskvi ss je od leta 1915. povečalo na 28 na vsakih tisoč oseb. Predvojno je bilo umrljivost 23 na .tiaoč. Biro pojasnjuje, da sta španska Influen. ca in legar odgovorna za povečano umrljivoot. Število porodov Je zelo padlo po vsej Rusiji, čeprav ae je Število poro kaamo v Moskvi početverilo.
Prehrana jo boljša. Konsum kruha v Rusiji je zdsj kot je bil pred vojno. Delavci so bili lani najbolj prehranjen aloj bi tudi drugi sloji ao bHi na boljšem kot prejšnja leta. Letošnja letina obe-ta zelo dobro. Prve dni junija je prišlo eedem miljonov pudov lita iz Sibirije.
loJe sa orijentalsks jestke. Svet ljudskih komisarjev je dovolil 196 miljonov rubljev sa obdr-šavanje šol za orijeutalske jezike v Moskvi in Petrogradu. Dalje je bilo dovoljenih 51, miljonov rubljev sa uotanovitev gostilnic za kmete v mestih in mttjon rubljev sa boj proti suši.
Donildnevi avtomobili. Potap-ljači so potegnili na suho vse avtomobile, ki jih dal Denikm pometati v morje blizo Odese, pred no je pobegnil z, ostanki svoje armade.
Skupni samomori. Boljše viški listi poročsjo is gnbornije Ton», bsv, da se je v neki tamošnji va-ai izvršil samomor, kateremu najbrž« ni primere v naši dobi. Več kot 300 mož. žensk i* otrok se Je zbralo v kopališču in se v njem zaklenilo, nakar ao poslopje zažgali. Vsi so postali žrtev ognja. Najbržc ao ti samomorilci člani neke verske sekte, ki je v prejšnjih Taslh vpitea-rjala skupne samomore.
Vsffoja časnikarjev v sovjetski BnsiiL Ns zavodu za šurnallsti ko v Petrogradu se vidi od maja ■ osemmesečni kura sa vsaojo časnikarjev. Na zavodu predava jo o ruskem jest ko in literaturi, o zgodovini ruake kulture, o zgodovini Roaije in zeped. Evrope v 19 stoletja, o delavnih oblikah In < gospodarskem pološaj« evrop-sklh drŽav, o financah, prorašu nih »a boraah. e UolKišoem na rodne« gospodarstvu, o zgodovini revolueijskega gibanja v Ituai-jl in o tipogrefijl in grafični u-n.Hnoafl. Rase« 1*f» oe više praktične vaje. Pri zevodu se hajajo skupna stanovanje Ig skopo« brone.
MH(o strokovno gibanje. — Htrokovno gibanje v osvobojen» delih sovjetske Ruelje je |\, porušil«, U
skih otokih, je tako upadla, da se laWw» pregazi. Drevesa v parkih so pričela rumeneti kakor v jeseni Na kmetijah se pojavljajo pogosti pošari vsled vročine. Kmetje v nekaterih krajih spuščajo velike eksplozivne rakete v srak v svrho, da inducirajo daš, ali do sdaj brez uspeha, Vode v rezervarjih je še samo poroča varčnost. V mnogih krajih je tako malo pitne vode. da jo pro dajejo'po peniju šebriček. ; v r
■PPP
mnogo ljudi je zbolelo na aoln-Čarici. Take vročine Is ni bilo v Psrizu 42 let.
Obravnava proti vojnim krlarinal-
s pomiti desetletnice Tolstojeve smrti mednarodni sanitarij sa pisatelje na Krimu.
— Najnovejša poročila o izidu sovjetakih volitev dokazujejo,# da je zmaga komunistov splošna po vaej sovjetski republiki. V Smo-lensku ao komunisti dobili izključno vae delegate. V Aatrahanu je izvoljenih 68 komunistov in 23 nestrankarjev, ki podpirajo sovjetski sistem.
M aiaaoviti trg Nevaki Prospekt v Petrogradu je po aklepu petrogradskega aovjeta prekrščen pi,M v Oktoberski Proapekt v spomiif na komunistično revolucijo, ki Je pričela po starem ruskem koledarju dne 25. oktobra 1917.
je bU ifioien. lil ujetega frauco^ce
S' i '
da je tistre-ega majorja.
Turški suMaa je pripravljen v abdicirati.	• )
Carigrad, 8. jul. — Vlada tur Ških nacionalistov v Angori je aa ktevala, da ae sultan Mohamed VI. odpove preatolu. Sultan je odgo voril, da je pripravljen to storiti pod pogojem, da ga nasledi katerikoli princ is njegove rudblne Is-vzemši prestolonaslednika Abdul MSedŽlda, ki je pristaš Kemala
funt rši jo t^jn^noatna enota , ^
V »USIJ1.	fj.
Berlin. 8. jul. Po nekom po-( ročilu is Moskve je svet ljudskih komisarjev aklenil, da je funt rši temeljna vrednostna enota pri aa-menjavanju blaga v Rusiji. Funt ,rii je ekvivalent Štirih jardov platna, štirih šeleznih lopat, dvanajstih funtov petroleja, dvanaj» K škatlic Šveplenk Itd. j ■VA 'H -i— £v i.
Vemčija prejela ameriško mirov-Bf > ■ na raaoluoijo.
Berlin, 10. jul. — Nemška vla-da je šele včeraj prejela uraden tekat ameriške mirovne resolucije. Ameriški komisar D rose I je dostavil Porter-Knojcovo rezoluci-28 dni in vlada pri- jo minlatvg sa vnanjo zadeve.
Kmalu nato je bila resolucija prvič v celoti objavljena v berlinskem časopisja.
vročina y Parizu.
"»-T- Mirovna konferenca med Ir-
Berlin, U. jul. - Sodnljoka obravnava v
dira na vsled odhoda franeoske misije, ki noče prloootvovstl obravnavi odkar jo bil general fltenger oproščen.
Lov na H^nifm^iw učitelje v
y Thmwyi	,
Pariz, 8. jul. — Francoska vlada je pričela ofenzivo proti komunistom v šolah. Leon Bearard. na-ušniminlster, je Isdal okrošnieo nf krajevno šobko oblaati, da naj pesijo na radikalna profesorje In učitelje, ki propagirajo komuni-
■hhhh

Orane je dobil vstop v Sovjetsko Bualje.
Cite, Riberijs, 7. jul. — Chas. E. C rane, bivši ameriški poslanik na Kitajskem» ki je trlkrot prosil Moskvo se potni list Čez sdjstsko
In evropsko Kusijo in ki je že bil na potu v Vladivostok, ko mu bils odrečens tretja prošnja, js na spel ^fidaadniks Vzhod nosi bi i ske republike končno dobil dovoljenje, da lahko potuje. Crane se je takoj obrnil nazaj v Čl to, odkoder bo potoval <'es zeped m» Sibirijo proti Moskvi Crane ima svoj privstni vagon, ki is nspol njen s živili la drugim blagom. > njim je njegov sin in še tri druge osebe.
London, t. jul. — Leonid K rs sin, vodje ruske trgovinske komi sije v Angliji, je neaiovil noto Curzonu, angleškemu ministru zuuanjlh zadev, zanikajoč veatl da so ruski trgovinski komisarji v Carigradu zapleteni v kakšne rr voluiroaarno gibanje v turški prestolnici.	.
Volitve na Portugulskom.
I Madrid, 8. jul. — Dne 10. jul i ja sc vrše na Portuaglskeui volitve poalanoev za parlament. Mo-Uarhiati. ki šive v pregnanstvu na Španskem, no pričakujejo uspeha aa avojo atranko.

DROBIŠ ZS VOZBISTVA.
¿1 În Angle« ao otvori v četrtek De Volera, vodja irskih republi-čanov, pride tega dne v Loudon.
— Muatafa Kernel paša. «vodj^i turške nacionalistično vlade v Angori, je bil proWamlran pred-sednikom republike Kurdbtan.
deteta te kom poletja.
. as
z?«

m.

m ' ■ '.HHHHM
Kew Tork, W. T. - Dete veli-ko trpi radi nčznoane vročine, ki prevladuje v mnogih delih Zdr. drŽav med mesecem junijem in septembrom in negovsnje deteta stane mater mnogo truda in paš-nje, s tem ds obrsčs posebno pozornost na hrano, oblačilo, kopanje in bivanje pod milim nebom Da je detetu ugodno v ■I merno vročih dneh meseoa ju)! in avsrueta v vshodnih In j delih Združenih držsv. mora ti lahko oblečeno. Lahko volne^ no je zadostno, sko mstl pazi na to, da mu dbleše šs nogavice.
in so nanje oblačilo, ko se dan shledi.	* v.'J
Paziti je trebe. da ss dete ne »hlodi in sko tempersturs na-enkrat pads, mu je irtbs preskrbeti primernegs oblačila.
Na severu ki sapadu ae ja trs-ba ravno Uko ravnati po temperaturi. Tudi tem sa aiegočl dnevi velike vHMne in tedaj veljajo /gornja navodila. Običajno se d«ite prijetno počuti, ako ima ua tebi lahko srsjčko in omot. ig>oil-nje krilo in gornje dblačllo ae hladnejše ure. Dojenčkove noge (Morajo uetetl gorke s u«m. da I-ma na sebi poluvulnene noga v i" do kolen. Za starejše dete nI tre-ba nikekH» čevljev in tiogevic tekom vročih poldnevnik ur.
Mati mora po s v« ji lastni aod-ld določati kake spremembe se potrebne v oblačilu, tako da drli v unedttiHrMtfSfe*
aaar^a aa lawnoau avk, cmioaflo. Mimii,
H«
UmAVNl OUSBKi
MattWw rurts	k
»40. CwHkn, (L
Ukm V««rt*, «pr«Yk^J ««MU*
roaorru M
_ _m m** «Q
srs, Mm« ou*
Av., Cfev*U»4. OkU.
Tiskovni odbor:
la Ms
Zdruiitrani odbori
4U*. StSt U. OwterS An^ mi WiriJ, Èm tat, lwimnk p».
^ynuti ar. r. i. a^ earn at. cmt i isnwia "raosvava**! Mi Imraa

. t -' ^
NSMSI rOOlUATVS M STVASl, U M |M«H «i iM.UfUSISS iOM |» Ma*»
2Xt&SBissg&iz?**** -■ .....
j- "-Jui1*^

Stvari ob nepravih urah, Dostikrat ae vkli dete, pod drugiMi letom. kako šveka banano ali slad-čieo. Tako deU prav lahko oboli na poletni tiriaki, katera boleseu p°vsroČi smrt tiaoč in tiaoč detetom tekom poletja. Mati, ki v rs-snicl skcbl zs svoje dete, mu ue sme dajati tako vrste hrane In pasi na to, da bo dobivalo le primerno hrano v enakomernih pre-sledkihr P^g]
Tekom druge polovice prvega leta je treba dete pričeti navaja-ti, na sadni sok. žitne jedi, suhi kruh, juho od zelenjave in jsičjl rumenjak. Tekom drugega let s naj dobivs ftituo kašo, ter mleko zjutraj In zvečer i opoldne pa jajce aH juho s zelenjavo, s kruhom, niaslom In »lokom, četrto jslo naj bo enostavno, obstoječo poglavitno Is mlaka.
Children's bureau U. S. Dept. of Lal>or. \Vssbington, D. 0. ra. devolje pošiljs na sehtevo knjlš-žiee, ki se bavljo a tem n>raša-njem.
Is romunskega parla*
"Indépendance Itoumai-no" poroča o neki seji rom. /•»< r nice: Poslsnse jpkomaa Drauo (aoeljallst) proteatlra proti are-tsciji 9 poolancev. Notranji minister: "Ta vsš peeteet anaši, da *e tudi priključujete k 111. U new- trmarfonali. BoSte deseti!"
rrzV-----
VAii WTJIOB.
Povest Is šlvljenjs esskih trpinov v Ameriki. Vssano. Stane s poštnino vred n.7r>. $ Tj -	\
Zakon Moganaalja. Vrlo poučna knjigo, ki pove, kako alehsrtd človek pons vi js v sebi ^ssvoj vseh svojih šivslsklh la divjaških prednikov. S sllkaaiL Vezano. S poštnino vred $1J0. Oba knjigi, ki s# narošita obenem, zs tri dolsrje poštnino prosto. NaroČila sprejeme tsjnik Knjl-lovne man« « H. ti, P. J.t Frank Aleš. 2121 H. Crawford Ave., Cblsogo. 111. i- Adv.
iil«l	Mill	I	—
IV.
•od
Paria, 10. jul-,francosko V I* Is je obvestile (MjUfeB ike. de k mlp«»klleala francosko ga je misije, ki jr prisostvovale <*rsv-
Ko js dete doaeglo enoletno «teroet. M nuirelo. oko i r zdrs-ve, énbivatl hrene štirikrat na dan; toda ae sa v šiva 11 aišesar Jiaasgu pred la pe rednem jota. Te pravile js paMaf 4ÉH ko js poletda vreékis aajvešia. Mnogo mater pomirja dete e teat, da nm da je jesU rasnovrstnlk
KAD SI IZVSDSL
sa naslov mojegs brata Antona Kapelj doma M Novs tfušic«, na Notranjskem. Uljudno prosim ce-njene rojake kdo ve nanj, ds ml to naznani ako bo sam !Mel U oglss naj ss mi prijavi Porošetl mu Imsm zelo valne stvari Is au regs kraja Nahajam Se pri stri-eu (lašparju Kapelj v Montant. Moj naslov je: Frsne Kapelj, P. O. Stockett, Mont.
1 ■ VA PKODAJ JS
lepo urejen hotel s 14 sobami In vnem pohištvom) okoli jo kraaen vrt; zemljišče meri 166x140. pro-da ao tudi garala a štirimi stavbenimi lotaml, ravno, na vogalu po-log mestno dvorano (Town Hall), Tu jo solo lepa prilika sa šlo veka, kl so rssume v popravljanju avto* Miobiiovr,	, t Ç.
Proda le tudi 10 akrav sendjs, kstera loll as lepem prostem tik Mamo osste. iaijš ja salo rodovitna. Na njej je mnogo 4r* In tadl dobrega stsvbensga losa. Tu je dobra studsnšaioa, sdravo pod* tiebjc k» voo vaorno. ,i
Proda so vh skupaj ali pa vsako posebej, kakor kdo M, ali se da tudi i zameno aa drufo pooe* stvo ali trgovino (buelneoe). Veš so pouvo pri laèta&i! Mh» tinjak, F, 0. Box 21, Drspor,
No?a K
P. D.
tentirsno brizgalko s šotora jm io-«f*«t« tudi um kjsr sa ne mort proste
stone le I9e aavoj.
Prodaja oe prfi Soonomlcal i >< "U Ce., > fublln	Oo., In
Buck Hafner Drug Ca, 4èM
POSLOtlTBSSI
žensko iskalidce AtU. na M Chatham St.. Pittsburgh. Pa. Ml vedno potrebujemo ženske ra hišna dela. Isglaslte oe A* 1:30 po* poldne.
(Adv.)

DBMAR
V STARI KRAJ,
(peso) ai penne v aessevtao
aaimmi » mSK
Is
Knpitnl SlOOrSOOuOOi
i - v E* \	.làuJÎ-. 'ii j
PROSVETA —
Pertinčarjevo pomlajenje.

iS»'?.'
(DelIJe.)
"Ntj II izberem po tvojem okutuT" Da, dt prosim goapodUaaf" Sicer pt — porabil* to je; to je njen po-klic. Je li bilo prav, d« ti ji Uko želji to obmM hrbet f JCtj ti vd, kako je priftla nt to pot. Ona te ntjbrže zaveda, da opravlja dobro delo. Ali ti Mi bil neuljuden, ker ti hotel uiti tam tdbL Prišla je, kakor da je aližela tvoj klic; Bodi zadovoljen /Ia te je le o pravem lato posvarila pamet ; oeornosti pa ni bilo trdba. Oj Lorka. . . .(.
"Mislim, da bosta zadovoljni, gospod! Najboljšega sem Vam prinesla." "Hvala, gospodični;*'
"Nocoj js pust večer. Vreme je krivo. Bieer jo pri nst polno goetov, nocoj pt celo uro pred Vami ni bilo nobenega."
Natakar prinaia naročeno večerjo in balan-sirt krožni k ( kakor loogler na produkciji. Miel je l>iia le na odhodu, pa te vrne in pomaga, so. pet P*» nepotrebnem, zakaj natakar bi igraje opravil. ,
Oba Želita Zorku dober tek, naUkar isgine, škriei fraka frfotajo za njim in poudarjajo naglico.
Mici si popravlja bluzo, kakor da je ob težkem delu prišle v nered, pa je le premaknila leklenieo in kozarec na mizi — brez vsroka.
Zorko večerja. To *je taka rti, da je pamet, razum, izkušnja, modrost, sploh vse, kar je du širnega, bres moli Žival. Jssti mora. Niti Nirizsehejev Uabermenach bi ne zmagal v boju z Želodcem, podkovanim in ne odpravljivim. • MW le vedno emuka okrog bHInjib miz. Prav gotovo nima tam dela.
Ja steni tika ura — doslej je ni slilal V glavi tika prav tako. Po večerjal ji. Mici pospravlja. Z nogo se dotakne njega. Zorko je objel Miel okrog pasu. Napol se je delsla, kakor da se nra bole izviti .napol se je priti-ekala k njemu. Okrog o« ji je podrhtevsl smehljaj; tudi njemu so se ustne nekako nategovale,' sli suiešek ni bil prost in ni krasil radosti. Kij d «'litt* Ji nekaj vpraševalo. Zorko je flJiM kakor v serijah aH kakor Is velike dalja-;Va. Roka ji sama tesneje pritegnttal iltakarleo. Ta mu je položila desnico na glavo. Krč mu je StMl komolce k telesu, iutll je, da so se mu oči skalile, v ulesib mu je brnelo, nosnice so se napenjale, kakor da se mu hoče kri poeediti is
-	, '¿V'1',1 ß jjfeV * ■
Tam v kotu se je rogaloi Živail Žival! Ta trenotak ji bilo, kakor da sa mo je v pr. sih ras zganila Žival s počasnimi kretnjami, trdovratna, aamopašna. željna in sigurna plene. , Miel po salepetala: "pozneje" in se mu rahlo. a hitro izvila. Iz sosedne sobe je prilel na-takar, ona pe je le atala pri drugi mizi in skia-dala prüfte. NÜ se Ü ni posnelo. A Zorku je bi-lo, kakor da ima obraa popolnoma skremŽen in <ls ae mu mora posnati razburjenost od daleč. V čudni zadregi je naroČil sira in natakar je od-Ael, kakor da ni nilesar opasil. Miel je dalje gladila prtiče, Zorku pa so driretali udje In lelel ji, da bi se zopet prlvila. • Natakar jo prinesel sir.
"Dolgčas je, kadar je tako prašno v gostilni". ji dejal, misleč nemara, da prelene s tem gostu dolg*aJKry,
Zorko je prikimal. Reči ni hotel ničesar, ker > je imel ebčatok, da bi mu glas iadal abnormalno, skoraj psihopetitično stanje.
.H Natakar .je vtaknil roko s prtičem v Isp in pogledal skozi vrata. Veter je pihnil nekoliko svežega arsks v aobo. -
"Jasni ss. 1Jval a Bogu, zvezde se le kale-
bi
domov. Obrnil ae je peč, toda hitel ni Prijela ga je nsatipnost.
Najpametnejfe bi bilo, če ne bi prilla. go ae obotavlja. Nemara res ne pride. A to bilo poiteao.
Zakaj f Če noče, pa m* pride. Aii sdaj bi le lahko bila tukaj. Hitro stopi na drugo atrau ceste. Proč, proč, proč od tod. Domov! Nekoliko korakov napravi, pa te topet počaai vrne. Krila zašume, Mici je poli* njega, obeti te mu za
Bi li Ha v kavarno t" ga vpraša, in to sve rd kakor da mora biti tako.
"La pojdiva." v -
Odlla sta v kavarno. Onp je zgovorna, Vse je brespomsmlmo, ksr prijM>vKluje, ali o vsalc drobtini sna toliko povedati, kakor da gre aa aa-ma svetovaa vpralanja in zgodovinske dogodke Z rko inoléi. Ssm ne ve, ¿e poslnls ali ne poslu-še. Zdi aa na, da nič ne mitli. V glavi te mu ne kaj suče kakor strogo kolo. V ušesih mu Inmi kakor znani ropot na Železniki volnjl. Vroče mu je. Mici ae ga tesno oklepa.'	Wm
m
Jezerski se je pripeljal dopoldne z <4 lom domov. Še U mo je vozil prepočasi, daei je šofer prisegal, da krii že vse zakone m naredi»-. V sgbi je takoj zaklenil vrata sa seboj. S trdimi koraki je stopal od kote do kota .
Duh človeSki, rdi snočnjo uganko! Povej, kaj se je zgodilo, pa razloži, motiviraj! Kje, bra te, je ostala pamet, razsodnost, previdnost, volja, moč t Fsj, fej, trikrat fejl In gorje, da je to mo g oče.
Biatvo življenja mUiš dognati, domišljavi pritlikavec! Tukaj knal eno samo epiaodo, kapljico ia oceana, trenotek is večnosti, pa strmi* pred zaklenjenimi durmi in ne najde* ne ključe, na ključa vnïee. Danes vel vse, kar se je agodilo. Če ne bi bike tako zoprno, gttueno, odurno, bi lahko sedel in spomin bi nabral od trenotka notka vse dogodke kakor jagode na trak. kaj pomeni znanje, ko je vsa stvar tako sumljiva.
Ogabno je. Prvič vidiš žensko, brez ljubezni, brez zaljubljenosti, brez nagnjenja. . . ženska je, to je vse. ... pa se človek izgubi, Živslski nagon se igra i njim kakor veter z valim listjem, upihne rasam, pohodi vsak duševni odpor, a kakor za Ironijo pusti tleti neznatno iskrico pameti, da tupatsm malo vsplamti: Kaj delaftTl Svgri-
iresti ostaja tbujene,
31"-

i«
wk
Z»prl je
"Hsj je ie pozno,'» se je začudil Žorko. "Čas je vendar minit" ¥ i ,
"Ho pollevo pal", je odgovoril natakar In zazehal. "No, adaj pride kmalu oko poatave na-ananit polleijsko use."
"Da, da. Treba sa js odpraviti. Plačam." "Takoj," ae je priklonil natakar, . posodo in je odftel.
Ko je bil anaaj, je Mici obrnlU glavo. 1*. ho je Ha k mizi v nasprotnem kotu: lo mlme-
I
J
po-
grade ss js s komolcem dotsknils Zorks in mogrede je lepetaje vprašal i ^ "AH me hočete počakati ca voglom?"
F Žarka ja dušiio. Prikimal je. Mld je le hirala perilo po miaeh | ? "Ko seprnno, pridem kmalu."
Zorku je vrelo v glavi. Natakar ae je vrnil ln napravil račun. TVudll sa je. da bi posnemal stanovskega tovariša Ia prvoradnega hotela. Zorko je plačal in Bdelo ae mu je potrrimo dati k J Ganlmedu obilno napitnino. Ta se mu je doato» jthNi veno poklonil. Ko je gott vstel ln te napra-vil aa odhod, mu je podrial pU*< in kakor da je bldtetaajo mod njegovimi dolžnostmi, j« dejal: "«daj pač ne pride nihče več. Ker zaprli
Miel
Pri vrstib se |s Zorko «s tafcrat^H mu je poslala kratek, a t tovoren pogled.
Na uliei je poetal. Zrak je bil vlalen, mehak ln fmtel. Pljuča ao Mestno dihala.
Čakati t ... Kar domov bi lel Kij! Če ga ne Ite aa voglom, ga ne bo.
A «e je krenil na desno. De vogla je Mlo le
liki korakov.
Nesmlani. Kaj bi čakal f Saj nje ae bo.
Zavil je ta vopal ia stopal počaaL Pt te js vroH pogledat. Ia ao vrsta Aa aaprta. totem je topet irru.il aa vodarn. Zeblo ga je. dati ni bile i js hetel tbraiti Ia pokiteU
lo je brezmoeno, ali toliko zavesti da apominja človeka aredi ulitka pregrehe ia mu pokaži ia sadnje: živalsko slast. | In Lorfket. . . Zdaj naj bi bila ta; kako M ji pogledal v očit
Nekdo trks. Zorko se ustraši. Včerajšnji dan le ni popolnoma premagan. .	"..:%■ h>]
"Svobodno."
Roka pritisne na kljuko, potem savani Oglasen dobrodušen smeh:
"Pričakuje! 11 duhove z drugega sveta, da jih vabil kar skoči kljuiavnieo!" „
"Oprostil Pozabil sem, da je zaklenjeno." teko biti odpirat. Na jragu stoji MIlan Ri-
"Tako torej aovrai« pregrešni svet. da se kar sldUepaš, dasi ti ni treba ničesar skrivati! Ilehiha! Če bi kdo iamed nas grelnikov pbstil človeka trkati, bi bila stvar vaaj rasuroljiva. Ali ti, avečenik znanosti in njen požrtvovalni junak, pač nimaš takih skrivnosti, da M jih moral zaklepati."
Zorku je pihnil mrzel veter skoti koeti. Da skrije avojo zadrego, je ponudil gostu stol. Ribar je vrgel klobuk in palico na poatdjo, pa sedel.
"Odkod pa veš vae te zanimivosti tM je vprašal, "In odkod si se vcel nensdomat" .
"Hvala vsem staroslovanCkim bogovom", ae je zakrobotal goet, "spominjaš ae torej še. Mislil aem, da se bom moral javiti z poaetnloo."
Zorko ae ja sam čudil, da se apominja. V aa njah aa včasi prikaže popolnoma tuj človek; naj-Me ga ni na svetu, ali aanjač ga takoj poana ln ne dvomi, da ga posna le davno. Nekako taiko je bilo s Hiba rjevo prikaznijo. Došlec pa je žc od-
««vara g- gjlgH f:	I^-Pf®^'
"Rila bi predolga historija, če bi ti pravil, kje In kod sem se potepal, pa te tudi gotovo ae bi zanimala. Zdaj aem tukaj, da ae pripravim aa lepit Nemara veš, da aem poavettt avoje duševni meči csvišeni vedi prava, ki ai jo tudi ti počastil s svojim vpisom. Ulll sa pal nisem prav*, ker aa mi edi prokleto slsbo goopodaratvo, če trpa ČU>. vek tisočere reči v glavo, le zato, da topet kputf» te. Zanilem se pa na tvojo trečo, W me ni še «l-kdar zapustila. To je moja filozofija: Smttraj pobral življenje zs loterijo; «e imel arečo. zadeneš pri vsakem «režnja, li je nbnaš, ti ne pomagajo najlepše srečke."
Zoricn je odleglo. Zdaj ni bilo treba več n* slitl na viVrsjlujt dan ln na aadnjo noč: v duha je vaaelo pozdravljal Milana kakor odrel&ika Ia je pobkusil Še bolj sapleatl razgovor okrog od^ daljenejUh predmetov.
"Prijetna js tvoja ftleaoflja." je dejal, "mogoče, da se oelo Wtai obneae. Toda sa izpit se ml tdi vendar neaaneiljlva. Brva nog vendar ne moral h.Kliti; brra peruti bi niU ptič ae letal.'
"Kaj to!" je vteti odgovoril Rlbar. "(Ne Imam ar|#o, me bria nog ln poroti spečega prenese odtod v Pariš. Ia iapitf Ptroahn te! Vsak la-jlk ve. da prava rirfrka. v kateri je nekoliko pametnega ln logičnega, «a veliko več pe raakl pe-meti nasprotnega. SIcer Itak ne bi bilo t raba te snanosti, ker bi as lahko opravilo s sdravim razumom. Pri izpitih gre toraj vatjl det le aa to, da agane«, Mlaj je treba odgovoriti pametno, kdaj pa neaomo ' '
"No. aa te at nI trdba bati!" te je tmejal Zorko, tekaj «a propadel lebko živil kot humo-rlst."	' -" ' h*-1'
"O. pe boj aal Humor tl obranim celo tedaj. <*• apltvtm brat vsake polkodhe meri 8eilo in KariMe do tekoavaaaga ellja. Trško hI bilo živ. U*aje bran hossotje. Ia tHUe pa pravo. Seveda ti si bolj sa rasaobo "
"Kaj hočeš t Humorja nima*' "obraltl at tadl nI trH,« zaradi taca.'»
(Dalje prihodnjič.)
Novice iz Jugoslavije.
Državljanske pravice«
Govor poslanca sodr. £tb. Kris ta na v speeijalni raaptavi o dri poglavju ustavnega načrta v ^^^j &Ü nd^omifli ^ähä ^Ji t
v
t Olas is oentra: Pe vejte kdo je to: povejte ime.
Lristaa: Jsc nisem denunei It moj gospod.
Sahhatfic: To je denuncijacija povejte ime.
Kristan: Nikar se tdto ne ras-burjajte. Meni ae edi, da bi bilo grdo od mene, če bi vam tedal človeka, ki mi je to dejal, zato, da m^^K^^Ki I ae maščujete nad njim. Sicer pa nI (I to eden. To ve vea Beograd, Dokler ne ustvarite materij^jg No, gospodje, če se pravi, de ne enakosti, ne p^ga pohtičimU^^e Mme ^ zahtevajo volilne enakoat hič. (Medklici.) Ne mš-ipravice, vem, da je bila v začetku e«kujte, da vam bom razlagal so. Uudi med mo4kijIli Je manjSiua ki
Tialističnc programe, ker to «e-U, je zahtevaU to pravico za vho.
daj ni na dnevnem redu. Toda če tu«*, u „	^ . •
želite, vam že «tudi o tem lahkoL-^^.f	,	VC
«inr, 1 *	lc ,uumv hko števno tiatfh, ki »o toliko za-
napravim predavanje.	vodne, da vedo, kaj pomenijo po-
Ne more nam torej biti dovo- Utične prftviee 0ne Mhtevajo ne. Ijeno, kar se tukaj govori v tem kaj več> kak(>r wlilno ppavico. enem PO*Uvju ampak veliko ve- one zahtevajo pravno izenačenje čjo važnost polagamo na to, kar L mofikani (Ugovori v centru ) se bo reklo v bodočih poglavjtt. tukaj «ra za državljanske Toda eno ae mora z drugim stri- pravlc<, Ka ^ ^ je w ^ M njati. Kakor zahtevamo materi- ^^ ^ ^^ ^ ^ ki jalno demokracijo^ moramo «* suoduielo Hiovr na htevati tudi p<dlt«no def^1^»^ S,Cer **
cijo, in sato moramo tudi v teml^aj^ p ^ (Salihturič de-oddelku gledati, kako se mM^^tSu kTffi* t
stojno, da delate, kakor komamli-Veiiko sumov imam, Če preči-1 ra žena, namesto da bi jI dali pra-tam prav ti paragraf 4., ki govii vico, da dela sase, vi pa po svoji [r^ o nekakšni enakosti. Državi glavi T
ljanatvo —- se Piavi je v vŠij ; OoHpo<ljc, če ste pri tem po-kraljevini eno. Vai državljani id gfcvju sklenili, da odpravite pred zakonom enaki. Vsi ufatih plemstvo in naslove itd. itd., te-enako zaščito oblasta . . To bi se daj ne razumem, zakaj opravljate prav epo glasilo, če ne bi imefi polovično delo in zakaj ne ostanc-nekolllko iakufceu^ k katerih sa te doslednji V odfboru se je bilo >oraja sltepsa. Ji* W aa primer predlagalo od aaie in od drugih red vedel, aH vodja to drŽavljan- gtrani, da naj se odpravijo tudi atvo enako tudi sa ienake, ali so Ludeni, «e odpravljate plemstvo, ženske enako enake pred ,atko- Gogpo^je, bilo bi vendar le samo nom, kakor viti drugi državljani! ob «dbi umljfvo, logično in doaled-Kakor atvari danes stoje, niso 4« njo, da bi odpravili tudi oradene, v tej ustavi ne najdem ne ene ]d ¡fo njg drugega, kakor u določbe, ki bi garantirala, da ae storjen je nekega posebnega bodo ženeke v praynem pogledu I plemtftva. Kdo nosi orden, je na žena čile z moškimi. Gospodje, nekakšen način plemič, racHkujoČ slišal sem tukaj prav debele ša-Le od drugih državljanov s tem e z ozirom na ¿enake pravice. I gTOjkn križoem al? orlom. (Mt^d Ljudje prihajajo in pravijo, da knci v centru.) Če bi čakali na naše kmečke ženske ne zahtevajo^. M mora4i jraetl rsakovrstne i-
razuiere zaradi katerih te oritJ žujete. Že davno imate to
unate hajduke .odmetnike ^ u„ I do<lelce vsake vrste. V^ Medklic: T,idi vi jih ¡^ | Seveda, j^ guVorii
■atnrtoi]
volilne pravice. Predvsem, gospodje, je bilo tudi mnogo moških, Id se niso brigali za volilno pravico; ne vem, kaj bi dejâU, če bi iz tega izvajalo, da ni treba
gračke vie do konoa sveta [J Gospodje, ne gre le za to, da postajajo erdeni nekam smsšai, ampak druga stvar je v tem, da ae v naših časih t ondeni 1 lahko
dajati volilne pravice moškim. k uje	po-
Sicer pa m volilna ******** Utšfoa .veet, da ao ondeni dand*
«uf; katCr^f N*0 ^ pblitfifna korupcija in se udeležil. Slišil sem pri tej tr- k sredstvo, ki more služiti tft-ditvi marsikaj, toda reči	koruPeiji, bi bilo treba^dpra-
^ i?m 86 ZBrraŽal* k0 ^ viti Ne vem, kako morejo biti pravne razmere o ^|ljudje daada|iet ^ tako otročji,
stajajo tukaj m kako jš žena če L^ 8e poimi0t {e morejo obeša-^_ttao»o vsame. satužnjena. Qos-|ti ^^ trakove in<kaj vem
podje, zagoni o nasledstvu ao tafl pleine ptice, lave in kar žc hoče- 8vet.ovni y0^	množiti k^
ki, da ae mora človek res vpraša-|te na ppij in okrpi? vratu ^mpak ti, ali Živimo v dobi civilizacije, ^^ Je mo^ E „j^ ali v časih kakšnih barbarskih in- h0 škodovati vsej drŽavi vsemu stitucij. (Medklic z muslimanske naPodu, W bilo treba tej nečimur-strard.) Pojdite propagirat Islam L^ ^^ 8reditva; in ker so če mislite da je to bolje. Kar sem \ovd9ni taka lNPdetva, jlh ^ treba slišal o teh zakonih, Jc pa« veli-L^^ _ Gospodje, vi ne do-ko hujše, kot bi se moglo pričako- voljujete katoliškim dohovnikoin, vati 04 Islama. Ali bomo raa mo- da bi po avoji volji koretpondira-rall na veke **ov gledati, da bo U 8 ^jim poglavarjem v Rimu. ženeka nekakšno bitje drugo vr- Ni mi na misli, da bi vodil eeda ate, da bo morala hoditi pet, šest kakfcl0 doho dfeiliijo o tem korakov za možem, da ae ae bo|toidg če «e poetevljate na tako
splošno, in dokler imal kazen, ne pričakujte, da bo zločinov, in zlaati ne bo manj T činov to vrste. Človek, ki jL-i pustU domin odšel v šumo. da nosi glavo v totbi, s, tl, , ' toliko smrti, kolikor se boji, da k gubi svobodo, da bo morda dvii set let presedel v ječi.	J'
Ptala UBmM: Kaj .¡, torej večja milost?	e,J
Kristan: Gompw1, «udin, M, , prihaja duhovnik s pa vprtj
Itota Mlhalič: Meni je v J
. Kolikor se Smi njamt oheUja nekakšen d,kalog ki so ga kričanje vere od židovstva in v katerem hc tnal prepoved glasit No Sijaji 9 Glejmo, tukaj zagovarjajo dJ hovnihd treh ver uffnjaj! " ■ Medklic: Iz krščanskega usmi. Ijenja» f^MK^''
Kristan: Iz kifčanskeua usmi. Ijenja; prav tako, kakor je fo«. S^ka inkvizicija sežigala telesa, da hi baje reftevala duše, o kah rih ni vedela ničesar.
Gospodje, saj m res, da vpra-šanje o Smrtni kazni še ni reie. no. Ni res, da še ni nikakršniš sklopov, ampak je tisti, ki jo. da bi ae »rnrtna kazim odp«. ' vila, prihajajo še
vodno s spisi, članki in brošurami za smrtno k* zen. Proti smrtni kazni'' govore vai argumenti Smrtna ukazen ni kazen, ampak je le maščevanje, ostanek barbarstva, ostanek iz tistih časiv, ko je družba vzela maščevanje ie rok posameznikovi^] ¡in ga je začela sama vršiti. Dani«, gospodje, mislim, da imamo o ka. znih drugačne pojme. fl Stevan Mibalčk: Ali je tudi samomor maščevanje t)	1
Kristan: Danes se pričakuje, da bodi kasen aredstvo, ki naj bi, pomagalo, da se pokvarjeni člo-
vek vrne družbi, da se poprivi; prosil bi vas pa, da mi poveri«, kako boste popravili človek«, kadar ate mu odsekali glavo! Kak-ka; Najprej obesi* poten pa popravljaj! Gospodje mislijo še. vedno, da obsega smrtna kazen nekaj dobrega, češ da jo straiiln»! aredstvo za druge zločince. Doka-zano pa je prav nasprotno. Koli. kor ve* je eksekucij, toliko vet ji krvavih zločinov. Povsod ss kale I to. Spominjam se, kako so to po

smela pokaeati v sobi, kjer jedo moški t (Medklic: Tako je lo ni vaaL) Če je na vaai tako, eo pa vendar v mestih razmere, ki pov-aročajo, da je ženska pogoatöma Ia v Slabšem položaju, kakor na
čakaj dovoljujete dru im vladarjem, da amejo pošilja vsakovrstne igračke v to deže-in tukaj kupovati duše naših f Dokler boste imeli oidene ne govorite, da imamo de-
vaal. (Medklici.) To jo apet dru-U^raeijo, iA dokler hnate take ga reč; to ao klike, ki*vladajo;L*« v ^^ ne ^^ da je
no more ae torej reči, da gre pri „tava demokratična, tem sa ženske, ampak lo sa ne katera ženeke, prav Uko kakor vladajo tukaj tudi le nekateri moški Kaka j menda ne misli ni-' hče, da vladata tukaj radikalna ln demokratična stranka a pomočjo musiimsnov in samostojnih kmetov. Tuksj vlada gospod Ps
■ETSf
dr. Vsliaar Jankovič
Goapa Pašič.
niHcm
Morda tudi to; Uk< poučen, vem pa. da tukaj I
Gospodje, časa ni dovolj, ae moglo govoriti o vseh pod rob nosttti, toda^ nekatere točke je vendar še treba naglaaitl Tnkaj imamo deveti članek a amrtno kaznijo. Odkrito vam priznavam gospodje, da me jc zrem ust aye, v kateri se govori o smrtni kazni, razun če ae pravi, da je smrtna kazen odpravljena. VČemj sem slišal a radikalnih klopi besedo, da naj pogledam na Kovoeo. Go-tpodje, če kaj govori proti smrtni
I......................«......MM.......I........
Dma.I	n__
#m*»dje od večine ne glatujejo ktsni. mislim, ds so to prav tiste
vedno po svojem mišljenju .am-l-
pak tako. kskor jim pivdpisuje gospod Peli*. (Ploskanje pri opo sicijl. Glaaovit To ni resi) — & hi vi bili imeli pravieo gkaovsti as ime naše države, Uko kakor bi Ml hoteli, bi bili glasovali druea-let	"
laik dr. Ivan Ribar
Ooigiod poslanec, ne žalite gospodov poslušalcev. Vsak poslanec dela in glasuje tako, kakor mora po «vojl vrati. < <
Krlstaa: Meni so mnogi poslan-ri ttmi izjavili .da bi bili radi tU-
vavi zločini v Chicagi — kakof povsod na svetu. Nekega dne ja
bilo v Joiietu 10 hudodelcev, ki so čakali na to, da bodo obeienl Človek bi mislil, da je to dovolj zastraševanja. Narobe 1 V krut-kem se je število zločincev, ki h» Čakali na izvršitev smrtne kazni, in to je ena tiatih držav v Ameriki, k ae lahko ponaša z najmanjšim številom krvavih zločinov, kar je statistično dokazano.
Medklic: Je pač miren narod.
Kristan: Moj gospod. Amerika je dežela v kateri Živi celotno en narod, katerega značaj se no razlikuje od države do države.
Enako je v Švici. Povsod, kjer ae je smrtna kazen odpravila, 1* je opaodla ublažitev v tej »meri. (Medklic: Kulturen napredek.) Gospodje, (kulturni napredek jc v teani vezi a tem. Z dbijanjoui iw» boate nikakor poepeMH kulturnega napredka. VS'; ' '
Valerijan Pribičevič: Kdo trdi to t '¿^^fflff" ¿5 u UtMi VI bogate to, saj kale o vaša ustava.
(Dalje prib.) ? --
— Is Mezopotamije poročsjo o at talni vročini kakršne še ni t»* mnogo let. V Basri je toplo-mer kazal 128 stopinj zadnjo nedeljo.
M
__i
sovatl sa ime ''Jugoslavija \ pa umrejo, ker je gospod Pašič
ne
napravil kabinetno vprašanje Iz tega. (Ploakanje na deanici In levici)
Pozor!	Pozor!
Rojaki
North Chicago
North Shore Building end Loan Association ea vpla iuja vaako soboto vaiar mad 7-8ura w Fr. Opa-kovem lokala na 1 Oti cetti ▼ North Chicagu.
1 .	•? tSe	sfaobete $1.00 in te plačujejo I**
Wt. Ml potojujvmn densr po 6* obrMti na prvo si^otev lo. » vpisuje t stavnico vsak teden sproti, tako 4t 1* v ¿«tikI letih poftojUe bpU^no Prihodnje èetrt Utjf Im prične v t»-boio r,	\ k k, pr.Mop, tO tohoto aort de)ni£r in mo n
^¿"T*	V" <«• prlrtopi k tl koristni
o d b o k ' ;
:
A
............................. > a 8 o ....................