ne svečano atvorifc Na velesejmu razstavlja 1076 razstavljavcev med ki "a bodo danes i enajsti u konec stavke Če bi fotelji brodnlastnik ov Leto XV. - Št. 147 (4301) ^ ________________ TRST, nedelja 21. junija 1959 p DA 1* Poštnima plačana v gotovini V-ena OU lir Abb. postale I gmtUD Važna bitka italijanskega Val stavk je v zadnjih tednih zajel Italijo. Se-. daj je največja stav-** pomorščakov, ki je zajela že 15 tišoč mornarjev, ® vse kaže, da se bo v Prihodnjih dneh še zaosiri-‘a- Prav tako je ostra stav-j® bančnih uradnikov in “anke ne morejo v redu opravljati niti navadnih o-Psracij. To pa nista edini kategoriji, ki sta pričeli v^dikalno gibanje. Usluž-"^hci ustanov za pobiranje Potrošnih davkov so po Pobrem tednu stavke uspe-*'>. da so se pričela pogajala na ministrstvu za dela' Prihodnji teden bo prodna stavka zaposlenih v pdjetjih za proizvodnjo 'estenin, mlinih in rižar-Pah, 24. junija začnejo »tavkati uslužbenci bolniški na vidiku so stavke farjev, kamnarjev, gradbenikov in verjetno tudi ^tezničarjev Tudi kovinarji, ki so že večkrat enotno stavkali so k prisiljeni prekiniti podajanja na ministrstvu za delo zaradi trmaste nepopustljivosti delodajalcev in 50 napovedali nove stavke. Vse te stavke in sindikalna gibanja imajo nekatere ažne skupne značilnosti: . t- Proglasile in vodijo "h enotno vse prizadete k'ndikalne organizacije, ta-da se je" na temelju fkbpne borbe skovala v nekam obsegu sindikalna e-Potnost med demokristjan-®ko CISL, socialdemokratsko uiL ter komunistično m socialistično CGIL. Ta “kcijska enotnost je osnov-m Pogoj za uspešen razvoj *edanjega sindikalnega gibanja in porok za zadovoljive rezultate. Odločilno Vlogo v tej bitki je odigra-a CGIL, ki je v zadnjih etih v temeljih spremeni-a svojo politiko in zalo postaja v vedno večji meri ^raz vedno obsežnejšega Jkla italijanskih delavcev, razumljivo je, da je ta razvoj znatno pripomogel do kpremenjemh odnosov med sindikati raznih struj. Po-kabiti pa ne smemo tudi ba notranji razvoj de-mokristjanskega sindikata, rjer prihajajo do izraza delavske težnje kot protiutež Phtiska politične in gospodarske desnice. . 2. Sedanje sindikalno gibanje temelji na zahtevah J0 obnovi delovnih pogodb, *i naj izboljšajo socialni Položaj delavcev in ustvarijo v podjetjih modernejši Važim. Tu ne gre samo za gole zahteve po zvišanju prejemkov temveč tudi za vrsto normativnih zahtev, s katerimi naj se modernizirajo ponekod celo fevdalni odnosi, naj se doseže stvarna sindikalna svoboda v podjetjih, človeka dostojno ravnanje z delavci in uradniki. 3. Delodajalci in zlasti veliki monopolisti z združenjem industrijcev na čelu (Confindustria) odločno odbijajo vsak sporazum in nočejo privoliti v še tako skromna povišanja plač in na nobeno normativno izboljšanje, ki naj bi privedlo za podjetja do novih bremen. Prav gospodarsko ozadje stavk ne daje prav delodajalcem in predstavlja i-stočasno resnično ozadje in stvarrii razlog za tako številne enotne stavke in za akcijsko enotnost med sindikalnimi organizacijami, ki drugače temelje na različnih in ideološko celo nasprotnih osnovah in načelih. Po podatkih ministrstva za delo se je namreč v razdobju 1953 do 1956 povečala proizvodnja v 43 sektorjih italijanskega gospodarstva za 25 odstotkov, medtem ko se je število zaposlenih delavcev povečalo le za 4 odstotke. Povečanje proizvodnje ne gre torej na račun znatno večje zaposlitve (število brezposelnih se skoro ni zniža-žalo), temveč na račun nove tehnike in zlasti večjega izkoriščanja delavcev. To potrjujejo tudi uradni podatki, ki pravijo, da se je v istem razdobju povečal delovni učinek vsakega delavca za 24 odstotkov. V čigavo korist se je povečala proizvodnja in delovni učinek? Ista statistika trdi, da so se stvarne plače delavcev dvignile za 6,6 odstotka, kar pomeni da gre levji delež povečanih delavskih naporov v žepe velekapitalistov v obliki stalno naraščajočih dobičkov. Leto 1958 je zabeležilo deien zastoj rasti industrijske proizvodnje pod vplivom ameriške recesije in drugih okoliščin. Pričakovati je bilo da bo prišlo do zastoja tudi pri dobičkih velekapitalistov. To pa sc ni zgodilo Po uradnih podatkih, računanih na o-snovi letnih bilanc, so se dobički dvanajstih največ-iih monopolističnih družb povečali od 17.185 milijonov doseženih leta 1954, na 27.072 milijonov v letu 1957, in na 31.550 milijonov v letu 1958. Ker so podatki računani po uradnih bilancah, še zdaleč niso v skladu z resničnimi dobički, ki so bili nedvomno mnogo višji, saj je dobro znano, da velika monopolistična podjetja spretno skrivajo svoje dobičke z raznimi mahinacijami in zlasti pod postavko »amortizacija*, ki se je v obravnavanem razdobju kar podvojila. Recesija, nevarnost konkurence držav skupnega evropskega tržišča in delen zastoj na notranjem trgu so torej samo pretveze za zaščito monopolističnih dobičkov, ki jih ogrožajo sindikalne organizacije odnosno sedanji enotni delavski nastop. Ni dvoma, da so točne trditve, da vlada v vrsti panog v Italiji zastoj, vendar tiči globlji razlog za nezadovoljiv gospodarski položaj prav v dejstvu, da velika množica potrošnikov nima sredstev, da bi kupila za življenje neobhodno potrebne predmete. Vrsta resnih ekonomistov vidi prav v povišanju plač, v večjem deležu narodnega dohodka za osebno potrošnjo tisti vzvod, ki naj premakne italijansko gospodarstvo naprej, naj oživi industrijsko in drugo dejavnost. Da ne gre za od stvarnosti odmaknjene teorije, pričajo dolgoletne izkušnje vseh držav po svetu in med njimi zlasti ZDA in Nemčije, ki jih i-ma italijanska Confindustria tako rada za vzor. Vse kaže, da se bo sindikalni spor še zaostril, saj sedanje stavke prizadevajo v koreninah interese velikega monopolističnega kapitala, ki noče popustiti in zahteva odkrito intervencijo vlade. Pri tem se poslužujejo zanimivega argumenta, češ da so stavke le uvod za ofenzivo politike levega centra, in da je to-lej prav Segnijeva desničarska vlada najprimernejše orožje, da stavke s silo zatre. Dejstva torej dokazujejo, da italijanski delavski razred sedaj z enotno in dosledno sindikalno bitko ne bije borbe samo za izboljšanje svojih plač in delovnih pogojev, temveč tudi za splošen gospodarski in socialni razvoj vse države, za dostojnejše življenje in naprednejše odnose v italijanski družbi. Poziv CGIL vsem delavcem, naj se strnejo v obrambi pravice do stavke Stavka bančnih nameščencev se nadaljuje in napovedujejo se druge stavke Kovinarji napovedali novo 48-nrno vsedržavno stavko RIM, 20. — Plovne družbe in oblasti gredo v svojem pritisku proti stavkajočim pomorščakom vedno dlje. Minister za trgovinsko mornarico je danes uporabil fašistični zakon iz leta 1939 in odredil rekvi-zicijo nekaterih ladij družbe ,«Tirrenia» za njih uporabo pri plovbi med celino in Sardinijo. Medtem se je zaostril tudi spor med delodajalci in kovinarji. Sindikalne organizacije so napovedale nadaljevanje sindikalne akcije in nove stavke. Prav tako se stavka bančnih nameščencev strnjeno nadaljuje. Ukrep ministrstva za trgovinsko mornarico je naletel na odločno reakcijo sindikalnih organizacij. Kar se tiče moštva zaplenjenih ladij, se minister sklicuje na fašistični zakon jz leta 1939 št. 1194, ki do-Icča, da se z rekvizicijo ladje rekvirira tudi moštvo. V sedanjem primeru, ko pomorščaki stavkajo,' trdiio o-tlasti, da lahko uporabijo druge določbe tega zakona, t j. ukaz o izkrcanju vsega ali dela moštva in njegovo nadomestitev z drugimi civilnimi mornarji ali pa z moštvom vojaške mornarice. Danes popoldne se je v Genovi sestal koordinacijski cdbor sindikatov pomorščakov. Po seji so objavili poročilo, ki pravi, da so proučevali položaj, ki je nastal po odredbi ministrstva za mornarico, da rekvirira nekatere ladje za pomorsko plovbo na Sardinijo. Poročilo pripominja, da ta ukrep lahko samo podpre nepopustljivost plovnih družb jn še zaostri borbo pomorščakov v Italiji in tujini. Odbor poziva stavkajoče pomorščake, naj bodo v tesnem stiku s svojimi sindikalnimi organizacijami in naj strnjeno nadaljujejo torbo zavedajoč se odgovornosti, kakršno so dokazali do sedaj. Odbor obsoja pred javnostjo omenjeni ukrep in poudarja, da ie protiustaven, ker prizadeva pravico pomorščakov do stavke »Obsežnost sedanje stavke, zaključuje poročilo, je gotovo jamstvo, da ne bo nobeno ustrahovalno dejanje, naj pride od koder koli, preprečilo pomorščakom, da težijo po delu, ki naj bo vedno bolje plačano in u-rejeno*. CGIL pa je objavila izjavo, v kateri izreka popolno solidarnost s stavkajočimi pomorščaki in poudarja, da je sklep ministra za trgovinsko mornarico o rekvizi-ciji nekaterih ladij zelo hudo dejanje. «Uporablja se, dodaja poročilo,, fašistični zakon, ki je bil zamišljen v primeru vojne ter se zaradi tega pravno in moralno ne more uveljaviti v normalnem in civilnem sindikalnem sporu, ki se lahko in mora obravnavati in rešiti z normalnimi in civilnimi metodami. S tem podpira minister za trgovinsko mornarico zahteva plovnih družb in vsega tiska gospodarske desnice ter protizakonito posreduje za omejevanje pravice stavke pomorščakov, kakor tudi vseh drugih delavcev*. Izjava'pravi zatem, da se mora pritisk države obrniti proti plovnim družbam, ki J so odgovorne za nadaljevanje stavke, zato da se čim hitreje omogoči povratek k normalnosti. CGIL odločno protestira in poziva pomorščake, kakor tudi vse druge delavce, naj z 'odločno nepopustljivostjo branijo pravico do stavke. V Civitavecchii so pomorske oblasti ob spremstvu policije prišle na motorni ladjf «Sicilia» in «Sarde-gna», ki pripadata družbi «Tirrenia» in ki sta ustavljeni zaradi stavke. S tem v zvezi niso objavili nobenega uradnega poročila. Kakor rečeno, so že rekvirirali nekatere ladje omenjene družbe in ni izključeno, da je obisk na ladjah neke vrste pritisk na moštvo, raj prekine stavko Tudi spor med kovinarji in delodajalci se je zaostril. Sindikalne organizacije FI OM-CGIL, FIM-CISL in UIL so danes na skupnem se-, Stanku proučile položaj, ki je nastal, potem ko s0 delodajalci zavrnili ponovno zahteve delavcev, ki se tičejo delovne pogodbe. Spričo nepopustljivosti, ki so jih delegacije delodajalcev pokazale, in ker ni posredovanje .ministrstva za delo i- melo uspeha, so sklenili ab- noviti sindikalno akcijo, k*-kor sledi: 1. Vsedržavna 48-urna stavka 26. in 27. VI., razen v tistih deželah in pokrajinah, kjer so 20. maja že stavkali, kjer bodo stavke cmejili na 27. junija (Trst, Veneto, Liguria, Campania, Livorno). 2. Dveurna prekinitev dela pred koncem delovnega umika v dneh 1„ 2., 3. in 4. julija, razen za tiste delavce, za katere veljajo ugodnosti sporazuma za kele-zarje. 3. Od ponedeljka 22. junija dalje se proglaša stavka za nedoločen čas po normalnem delovnem urniku. 4. Sindikalne organizacije delavcev se bodo ponovne sestale 3. julija, da znova proučijo položaj in da nadalje sklepajo. (Nadaljevanje na jj. strani), katerimi 611 iz tujine. Uradno pa je prisotnih deset držav in med njimi Jugoslavija ter Avstrija z obsežnimi kolektivnimi razstavami Omejevanje pravice pomorščakov do stavke na podlagi fašističnega zakona iz leta 1939 P run orsTeT *(fnevnT le — 2 — 21. junija 1959 Aktualni portreti ERNEST HEM.NGWAY eden največjih še živetih pisateljev na svetu, bo v kratkem končal svojo biografijo, v kateri nam bo razkril resnične dogodke in razmere, iz katerih so nastale pobude za njegove najbolj znane romane in junake, hkrati pa tudi vse izvirne prigode njegovega razgibanega življenja ANTONELLA PIAGGIO posvojenka znanega proizvajalca motociklov «Ve-spas, se je pred dnevi poročila z Umbertom A-gneilijem, vnukom ustanovitelja avtomobilske tovarne Fiat. Ob tej priliki so med prebivalce vasi Castelbosco razdeli, li 300 steklenic vina!! EZIO GIACOBINI mladi italijanski nevro-fiziolog, je pred Šestimi leti dobil Švedsko Štipendijo, sedaj pa so ga pro. moviraii za doktorja, hkrati pa imenovali za docenta na univerzi v Stockholmu. , tflUGITTE BABDOT . nekdanja žena filmskega ^režiserja Rbgera Vadita« in en« najbolje pla-. čanih francoskih filmskih («ra!k, se je ponovno poročila. To pot Je njen mož Jacques Charrier, filmski igralec, ki ga po. znamo zlasti iz filma eTricheurss. FRITZ HUGL ekdanji ecrupiers, je na lunaju odprl šolo poseb. e vrste, v kateri pou-uje za skromno vsoto 4 000 lir, kako si morei razsodnim načinom i-ranja prislužiti vsaj za troške počitniškega le-ovišča. Sedem dni v svetu Demokracija 1949 (Ob desetletnici občinskih uprav) \ Južni Afriki je prišlo ponovno do krvavih incidentov med črnci in policijo. Na sliki incidenti v Durbanu, kjer policija napada s pendreki skupino demonstrantov. Štirje ministri so se razšli Po šestih tednih težavnih pogajanj med štirimi zunanjimi ministri v Ženevi so zahodni ministri zahtevali, naj se nadaljevanje dela konference odloži do 13. julija, v kar je privolil tudi Gro-miko, čeprav je pripomnil, da bi rajši videl, da bi se razgovori nadaljevali, ker je povsem mogoče doseči vsaj delen sporazum o Berlinu. Na zadnje Gromikove predloge, o katerih smo pisali preteklo nedeljo, so zahodni ministri odgovorili z novimi predlogi, ki pa so bili za SZ nesprejemljivi in se niso mnogo razlikovali od prvotnih, Gromiko je na petkovi seji sporočil zadnje sovjetske kompromisne predloge, ki pa so jih zahodni ministri v celoti zavrnili in poudarili, da ne more jo biti niti podlaga za razgovore. Zato so zahodni ministri za- htevali odložitev dela do 13. julija, kar je Gromi ko, kakor rečeno, sprejel. V tem času bodo morda skušali po diplomatski poti še dalje približevati stališče, kajti tako na Zahodu kakor na Vzhodu poudarjajo, da so njihovi predlogi zadnja koncesija. No, o tem so govorili o vseh dosedanjih predlogih, a vendar se je stvar nekako pomikala naprej, čeprav je ena in druga stran skušala, da bi vsaj v bistvu ostalo pri njenem. Res je, da so razlike v stališčih te velike. Verl-dar pa soglašajo tako na Zahodu kakor » SZ, da je bilo dosedanje delo konference pozitivno, ker je uen-darle omogočilo precejšnje zbližanje stališč, vsaj kar se tiče morebitnega začasnega sporazuma o Berlinu. V dosedanjih tednih pogajanj je prišlo do praktičnega premika od prvotnih povsem nasprotnih stališč do skupnega cilja: Zahodni ministri so opustili zahtevo, naj bi njihov «mirovni načrt» ali »paket* v celoti obravnavali in reševali, Sovjetska zveza pa je opustila zahtevo, naj se predvsem razpravlja o sklenitvi mirovne pogodbe z Nemčijo. Štirje ministri so ob realistični presoji dejstev o-sredotočili svoja prizadevanja na poizkuse, da se najde začasen sporazum o Berlinu, kajti prav zaradi sovjetske zahteve, naj preneha okupacijski statut v tem mestu, so pripravile zahodne države do tega, da so privolile v ženevsko konferenco. Kar se tiče bistva spora, t. j. okupacijskega statuta v Berlinu, so težave ostale, vendar jih skušajo obiti s tem, da bi dosegli začasen sporazum. Na Zahodu zahtevajo, naj SZ potrdi zahodno pravico, da ostanejo v Berlinu, na sovjetski strani pa so v zadnjem predlogu šli mimo tega; načelno sicer priznavajo to pravico, nočejo pa je ponovno svečano priznati, ker bi s tem odpadel smisel njihovih zahtev, ki gredo ta tem, da ta okupacija prej ali slej preneha. V času, ko je Gromiko sporočil sovjetske predloge trem zahodnim ministrom, je v Moskvi govoril' Hruščev v istem smislu in poudaril, da SZ ne bo nikoli podpisala dokumenta, ki bi pomenil nadaljevanje okupacije Berlina. Hruščev je obtožil Adenauerja, da je glavni krivec za neuspeh dosedanjih pogajanj, ker pritiska na zahodne ministre ob podpori Francije, naj ne popustijo. Pa tudi med Anglijo in ZDA so nastala nesoglasja glede morebitne konference najvišjih. Selwyn Lloyd se je približal sovjetskemu stališču, da bi bilo treba konferenco najvišji h sklicati ne glede na izid konference zunanjih ministrov, toda Washington noče o tem nič slišati in Eisen-hotver je ponovil, da dosedanji rezultati v Ženevi ne zadostujejo za sklicanje take konference. Hruščev je v svojem govoru poudaril, da bo do take konference moralo nujno priti, kajti mednarodna vprašanja se bodo še dalje zaostrovala in rešili jih bodo lahko samo predsedniki vlad na neposrednih razgovorih. Sicer tudi na Zahodu pravijo, da bo mogoče nekatere spore rešiti samo z neposrednimi razgovori s Hruščevom, češ da on ne dopušča sovjetskim delegacija zadostne avtonomije, da bi lahko sklenili kakršen koli sporazum. Pri tem pravijo, da bi n konferenco najvišjih, ne glede na uspehe razgovorov med ministri, privolili, le če bi se položaj v Berlinu tako zaostril, »da bi nastala nevarnost vojne*. Ne glede na „vs,e to je treba poudariti, da so se zunanji ministri začasno razšli v pomirjenem ozračju in da so se tudi na včerajšnji plenarni seji odpovedali zaključnim govorom, da ne bi dali vtisa nepopravljivega spora in da ne bi zadeve kakor koli zaostrili. Daljši odmor pa naj bi služil »premišljevanju* in nadaljevanju pogajanj po diplomatski poti. Konferenca torej še »živi* in dokler živi konferenca, živi tudi upanje, da ne bo hujšega od medsebojnih obtoževanj ••• Spor Adenauer-Erhard Odkar je Adenauer umaknil svojo kandidaturo za predsednika republike, se je notranji spor v njegovi stranki še bolj zaostril. Adenauer je sedaj odkrito povedal, zakaj hoče ostati kancler. Dopisniku «New York Timesa* je izjavil, da je želel dobiti takega kanclerja, »ki bi poslušal nasvete, fci bi mu jih moje izkušnje lahko dale*. O Erhardu je izjavil, da je sicer izvrsten ekonomist, toda nima dovolj političnih izkušenj in sposobnosti, da bi lahko postal kancler. To je izzvalo v Adenauerjevi stranki veliko razburjenje, Er-hard pa je izjavil, da zahteva od kanclerja pojasnila in zadoščenje. Medtem je Adenauerjeva stranka imenovala za novega predsedniškega kandidata sedanjega ministra za kmetijstvo Luebkeja, s katerim je tudi Adenauer zadovoljen. Saj je huebke povsem nepomembna osebnost, irt kancler m . Te dni so začeli tudi v Švici vrtanje predora pod Velikim sv. Bernardom, ki bo povezoval Italijo s Švico. Predor bo končan leta 1961. Na sliki turin-eki župan Peyron s svojim sinom si ogleduje delo na italijanski strani je lahko gotov, da mu Lueb-ke kot predsednik republike ne bo ugovarjal, kadar bo on kršil ustavo, čeprav je predsednik republike varuh u-stave. (Nadaljevanje na 8. strani) Pred desetimi leti so se na Tržaškem o-zemlju — prvič po koncu vojne — vršile upravne volitve. Naše ozemlje je bilo takrat, v povojni Evropi, zadnje, ki si je izvolilo svoje opčinske uprave. Celo v poraženi, razkosani in vojaško okupirani Nemčiji so to normalizacijo izvedli že davno. prej. Pri nas pa smo živeli v pogojih an-gloameriške vojaške uprave, ker se po podpisu mirovne pogodbe z Italijo velesile niso mogle zediniti glede osebe guvernerja, ki bi moral biti postavljen, da bi tudi ta del mirovne pogodbe stopil v veljavo. Pa tudi sicer zapadne velesile niso imele namena spoštovati na naše ozemlje nanašajočih se določb mirovne vogodbe, ker se je med nekdanje vojaške zaveznike vrinil nov element, ki je značilen za povojne odnose med njimi; hladna vojna med Vzhodom in Zapadom, blokovska koncepcija odnosov med tako imenovanim kapitalističnim, imperialističnim taborom, in tako imenovanim taborom socializma in ljudskih demokracij, s Sovjetsko zvezo na čelu. V takem mednarodnem vzdušju so zapadne velesile objavile tristransko izjavo o vrnitvi celotnega Tržaškega ozemlja Italiji. K vsemu temu se je v juniju 1948. leta pridružila še zloglasna resolucija Komin-forma proti Jugoslaviji, kar je — na področju Tržaškega ozemlja — premaknilo tehtnico političnega odnosa sil v odločilno korist nacionalistične rešitve tržaškega vprašanja. Tako so bili dozoreli vsi potrebni pogoji, da se je tudi angloameriška vojaška uprava mogla odločiti za razpis prvih upravnih volitev, ki so se v tržaški občini vršile 12. junija, v okoliških občinah pa naslednjega 19. junija 1949. Rezultati teh 'volitev, ki šo bile upravne le na papirju, dejansko pa so imele izrazito politični značaj, so pokazali zelo zgovorno in otipljivo, kakšne politične posledice so imela 4 leta angloameriške vojaške uprave, ponovno oživljanje ostankov fašiz-1 mi, posredno m neposredno podpiranje t-redentističnih teženj italijanskega nacionalizma, k čemur moramo dodati še porazne posledice enega leta nezaslišane, ogabne klevetniške kampanje proti Jugoslaviji in proti nekdanji trdni hrbtenici tržaškega protifašističnega in protiimperialističnega gibanja. Tudi če se je od tedaj dalje marsikaj spremenilo tudi na našim ozemlju, so posledice gornjih usodnih dogodkov še vedno vidne in ponovno vitajenje klasične demokracije pod takimi zvezdami nosi pri nas še danes pečat izvirnega greha. Spričo tega se prve desetletnice obstoja «demokratičnih*i občinskih uprav, zlasti mi tržaški Slovenci ne moremo kdo ve kako veseliti. Pa tudi sicer taka demokracija, v takih pogojih res ne more dati več. Od nje pa tudi nismo pričakovali več, ker se v njenem okviru ne dajo rešiti bistvena vprašanja gospodarskega, socialnega in narodnostnega značaja. Zato mi gledamo naprej in dlje in vidimo rešitev teh vprašanj le v političnem napredovanju vseh tistih sil, ki so trdno prepričane, da se po dosedanji poti ne more priti daleč. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiliiiiiiinnmiiiiiiiiiiiiMiiniiiiitiiiiHiiiiiiiiiniiiiiMiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii KAJ MENIJO PSIHIATRI O POJAVU «TEDDY BOYS» Sedanja mlada generacija je otrok in dedič nasilja Pojav, ki je zavzel že svetovni obseg, je po mnenju sociologov produkt moderne dobe, hkrati pa normalen odpor mladih do stare generacije Ameriški filmski producent Edward T. Greville je prispel v Evropo, da bi tu napravil film o angleški mladini, ki je znana pod splošnim nazivom «teddy boys». Pri tem je ameriški producent izjavil, da ga je presenetila ugotovitev, da so angleški «teddy boys» zelo podobni svojim ameriškim vrstnikom. Ce bi se Gren-ville potrudil v Francijo, bi mogel opaziti nekaj podobnega in isto bi ugotovil pri nas, v Zahodni Nemčiji in še marsikje drugje. Pojav namreč ni lokalnega značaja, pač pa že svetovni pojav, ki ae razlikuje le zaradi ambientalnih razmer ali pa po imenu, kajti pokvarjeni in nasilni mladini v ZDA in na Angleškem pravijo «teddy boys», podobni nekoliko manj nasilni mladini pravijo v Italiji »gioventu bruciata#, na Poljskem jim pravijo »huligani*. V vsaki deželi bi mogli najti kak drugačen naziv, v Nemčiji jim pravijo «Halb-starke#, v bistvu pa gre za isto stvar, kajti tudi vzrok temu svetovnemu pojavu je v bistvu isti. Ker pa stvar ni tako enostavna, se v splošno «kampanjo moraliza-cije» v zadnjem času aktivno vmešavajo ljudje, ki se na stvar spoznajo. Gre predvsem za psihologe in sociologe. Ker je problem zares zanimiv, bomo skušali na kratko navesti mnenja nekaterih strokovnjakov, pa čeprav ne bomo povsem delili njihovega mnenja. Prof. Aurelio Bernardi je mnenja, da bi zadeve ne smeli preveč dramatizirati. Po njegovem je med starejšo in mlajšo generacijo vedno jez, ki je nujna posledica različnih teženj. »Velika napaka v zgodovinski perspektivi in povsem neučinkovito bi bilo, terjati od mladine, da bi čutili in delali tako, kot tisti, ki so Siveli pred njimi* — pravi prof. Aurelio Bernardi. V kolikor bi mladini ne dovolili, da se po svoje izživlja, bi prišli v nevarnost, da bi med eno in drugo generacijo prišlo do popolne ločitve, in tedaj bi starejša generacija ne mogla vzgojno in pozitivno vplivati na mlajšo, kar bi lahko imelo strahovite posledice. Poleg tega navaja avtor kot element, ki govori njegovi tezi v prid sedanji razvoj tehnike, znanosti in »majhnosti Zemlje#. Slednja je mišljena v tem, da se danes v najkrajšem času po vsem svetu razve prav vse, to se pravi, da se slednji dogodek v svetu popularizira ali vsaj spravi v javnost. Iz tega sledi, da se zve prav vsaka stvar — torej tudi »podvig mladih#, ki je bil nekoč omejen le na ožje področje in so zanj zvedeli le bližnji ljudje. Prof. Bernardi sicer priznava, da je današnja mladina v splošnem bolj nasilna, vendar pravi, da «vsa naša generacija je otrok nasilja*. Naša generacija »je doživela dve svetovni vojni, preživela je revolucije, nemiren družbeni razvoj, atomski pokol, koncentracijska taborišča itd.* In »sedanja mladina ni nič drugega kot dedič vsega tega zla*. Nič čudnega torej, če so se nekdanji ideali drug za drugim zrušili in se na njihovo mesto vrinili «i-deali nasilja, lov za denarjem in bogastvom in z druge strani skepsa mladine, ki meji že s cinizmom.* Zanimivo je, da je tudi direktor zavoda za psihologijo na milanskem vseučilišču Cesare Musatti v svoji oceni dokaj blizu prej omenjenemu avtorju. Po njegovem se sodobna mladina u-pira družbi, ki jo seveda predstavljajo odrasli ljudje, torej starejša generacija, in kar po njegovem ni nič novega, celo niti povsem negativen pojav. Mladina je po njegovem bila vedno u-porniška. V ta namen Musatti navaja italijansko mladino izpred 40 do 50 let in oblike njenega »upora# tedanji zreli generaciji. Tedaj se je mladina vrgla v vrsto »nepravovernih* dejavnosti in izživljanj. Bila je to doba futurizma v umetnosti, darvinizma v znanosti, Nitz-scheja v filozofiji in socializma v socialno družbenem razvoju in pozneje celo »psevdorevolucionarnega desnega gibanja# kot Musatti imenuje fašizem. Tedaj se je mladina navduševala za nove poklice kot na primer za kinematografijo, letalstvo in nevarna polarna raziskovanja in podobno. Vse to je bilo za tedanjo mladino nekaj novega, kjer se je lahko uvelja- vila, in to posredno ali neposredno «v protest konvencionalnosti stare generacije#. Danes pa tega ne more več, kajti vsako tako izživljanje je danes nekaj povsem normalnega. Ta izživljanja, ki za tedanjo starejšo generacijo sicer še niso bila normalna, so bila pozitivna, nekatera vsaj neškodljiva. Ce jq kdo zabredel predaleč, ga je družba spet pritegnila oziroma rešila. »Nekonvencionalna dejavnost# pa je kmalu postala del samega življenja, ker jo je družba vzela za svojo. Toda tudi tedaj je prišlo do izraza mladinsko nasilje, ali vsaj elementi nasilja in skrajne predrznosti, ki so po svoji vsebini že mejili na dejanja sedanjih «teddy boys». V to zvrst Musatti navaja predvsem «podvige» visoko-šolcev, ki so se izživljali pod geslom «vino in ženske#. Prof. Musatti sicer priznava, da je tedaj v te skrajnosti šlo le nekaj mladeničev meščanskih krogov, do-čim je bila ostala mladina preveč vklenjena v težave vsakdanjega življenja, danes pa da je vsa mladina glede tega na isti ravni in sem se danes prištevajo tudi dekleta, ker’ se je ženska v nekaj desetletjih močno eman-cipirala. Prof. Musatti zaključuje svojo tezo z ugotovitvijo, da je ta pojav produkt moderne dobe ali bolje elementov modernega življenja. Zato isti pojav opažamo po vsem svetu, tudi v socialističnih deželah in tudi v sicer mli- nih skandinavskih deželah, torej na področjih z različno družbeno ureditvijo in različnim podnebjem in splošnim značajem ljudstev. Clan instituta za mentalno higieno prof. Medea pa s svoje strani navaja nekaj možnosti »za rešitev iz tega stanja#. Po njegovem so tudi otroci najbogatejših družin, ki jim starši nudijo, kar se jim zahoče, {(oropani ljubezni#. Naša doba, *po njegovem, preživlja krizo «a-fektivne avitaminoze#. «Marsikdaj ni zločin mladega človeka nič drugega kot iskanje nadomestila za zapostavljenost, ki jo mladenič ali dekle čuti doma ali v družbi.* AUT0IU0T0R IMP0RT-EXP0RT PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nado-mestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje TRIESIE ■ TRST, VIA UDINE15 TEL. 30-197 — 30.198 SIORMIES LJUBLJANA ■ BEETHOVNOVA U - TELEFON 23931 dc 23-940 Največje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov Izvmžmmo t Mehak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče — Stole iz upognjenega lesa — Zaboje — Oglje — Furnirje — Parkcte — Leseno galanterijo — I,esovi tiske plošče — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo Obiščite nas na velesejmu v lesnem paviljonu! RIBARIČ IVAN IMPORT - EXP0RT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORI V TRST — ULICA F. CHISP1 14 — TEL. 93-503 ULICA DELI,E M1LIZIE 11 - TEI. »6-51» TRANSADRIA d. d. IMPORT'EXPORT TRST - Sedež: Ul. Uicerone H, II Telefon: Ul. Uicerone 30214 Scnlo Legnumi 06-715 vseh vrst lesa \ trdih goriv in strojev za lesno industrijo j PARILLA 99 kub. 4 takti - 4 presta ve Lir 145.009 MELILLO AlfBEOD TRST Ulica A. Caccia 3 tudi ODPOŠILJA DARILNE PAKETE PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA. GORIZIANA GORICA - Ul. Duca D’Aosta 88 - Tel. 28-45 • GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA TVRDKA JOŽEF SILA uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA THST - Rfva lirninula it- 6-1 - Telefon 67-604 TRST - UL. MAZZINI 46 ln na TRGU PONTEROSSO 5 nudita vsakovrstno modno blago: bunde, doke, rjuhe itd. po najnižji ceni ter pošiljata darilne pakete. OBIŠČITE NAS T R S T TRG GOLDONI 7 Tel. 23352, 5001 Grosistično podjetje za dobavljanje vsega fotografskega in kinematografskega materiala APARATI ZA MIKROFILME ZNANSTVENI APARATI ELEKTRONSKI APARATI Popolne opreme materiala za fotomehaniko, za industrijo in za znanstvene zavode. Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET CATTUNAR ŽIVINO IMPORT Ul. F. Severo 3 — Tel. 34-089 TRST.TRIESTE TOMAS« PRIOGLIO ŠPEDICIJA UL. GHEGA 2-1. nad. — TEL. 37-314 TRST.TRIESTE KMEČKA r. z. z o. z. GORICA Ul. Morem 13 - Tel. 22-06 — 3 — 21. junija 1959 AUDIL MURRHY j nove knjige Slavnih ljudi mi ni mnogo mar. Kadar mi kdo predlaga, naj se sestanem s človekom, ki se je s slavo ali zaslugami dvignil nad svojo okolico, iščem izgovor, da bi se izognil tej časti. Odklonil sem tudi sedaj, ko me je moj prijatelj Diego Thore hotel seznaniti s Saint Anom. Bil sem iskren. Saint Ana je ne le velik pesnik, temveč tudi romantična figura. A kje neki mi je bilo potrebno, da bi videl ovenelega starca, čigar doživetja so pripadala legendi. Vedel sem, da je stari pesnik bolan in da bo sestanek z nepoznanim tujcem smatral za izgub-Ven čas. , Calisto de Saint Ana je izpovedoval svoja burna doživetja v ciklusu pesmi, so mu prinesle med sodobniki nenavadno slavo. Ne bi rad povedal svojega mnenja o njihovi vrednost; ker sem jih bral Ptvič, ko sem imel triindvajset let, in tedaj so me navdušile. Ta poezija se je odlikovala z ognjevitostjo, Junaškim samozaupanjem, barvitostjo in z življenjskostjo ter me je osvojila. Ti zveneči verzi so še danes vezani na spomine iz tnoje mladosti ter jih še vedno ne morem brati brez vznemirjenja. Pripravljen sem verjeti, da je Saint Ana zaslužil priznanje, ki ga uživa pri špansko govorečih ljudeh. Njegove pesmi so bile na ustnicah mladine in prijatelji so z menoj brez kon-ea in kraja govorili o nenavadnem pesnikovem življenju, o njegovih ognjevitih govorih (bil je prav tako blesteč politik kakor Pesnik), o njegovih ostrih duhovitostih in doživljajih. Bil je upornik, pogosto je kršil zakonske ovire, pogumen in željan doživetij, a predvsem — ljubimec. Vedeli smo za njegovo ljubezen do velike igralke in božanske pevke. Na pamet smo se naučili njegovih strastnih sonetov, v katerih je izpovedoval svojo ljubezen, svoj nemir in svojo ogorčenost. Vedeli smo, da španska Princesa ni mogla odoleti njegove ljubezni in da je, ko jo je nehal ljubiti, odšla v samostan. Tako so nekoč ravnale zapuščene ljubice kraljevskih prednikov, ker ni bilo umestno, da bi ona, ki jo je ljubil kralj, nato pripadala drugemu. Romantično ravnanje te ženske nas je navdušilo, Pesnik je bil z njim zelo Počaščen. Vse to se je zgodilo pred mnogimi leti. Don Calisto se je že pred Četrt stoletja umaknil od sveta, ki mu ni imel več kaj dati. živel je samotno v svojem rojstnem mestu Ez-zjji. Odgovoril sem prijatelju, da bom potoval v to mesto (bil sem teden ali dva v Sevilli), ne zaradi Pesnika, temveč preprosto zato, ker je Ezzija očarljivo andaluzijsko mestece in ker se mi je Diego Thore Ponudil za vodiča Dona Calista so tu in tam obiskovali mladi pesniki in vCasih se je z njimi pogo-varjal tako ognjevito, da je razvnel poslušalce. —- Kakšen je videti? — čudovit. Imate morda njegovo sliko? ~ Rad bi jo imel, toda °h od svojega petintride-setega leta ne dovoli, da bi ga fotografirali. Pravijo, da zeli, naj ga bodoči rodovi Poznajo le kot mladega človeka. Priznam, da me je ganila m piščeva posebnost. Venel sem, da je bil v mladosti nenavadno lep. Pretres-•Uv sonet, ki ga je napihal tedaj, ko je spoznal, aa ga je mladost za vedno zapustila, priča o tem, koliko bridkosti ga je veljalo slovo od tega, kar je tako strastno oboževal. Bil sem presenečen, ko Rem prvi večer po svojem Prihodu v Ezzijo prejel listek od tega velikega človeka o mojem prihodu ga J® obvestil Diego Thore. Pisal mi je, da bi mu bilo Prijetno, če bi ga jutri okrog sedme ure obiskal. Ob takšnih okoliščinah mi ni preostalo nič dru-Sega, kakor da v določenem času izpolnim pesnikovo željo. Ko sem tega pomladnega jutra zapustil zelo živahen hotel, sem se znašel na pustih, vijugastih in belih ulicah mesteca. V tej samoti sem srečal nekaj žensk v črnini; ustavljal sem se. ua bi opazoval karavane oslov v zbledelih rdečih vPregah Ezzija ni navadno mestece. Nad kamnitimi vnodi belih vil je videti ogromne grbe, ki kažejo, °a je v ta oddaljeni kraj Prihajalo bogastvo Novega Rvet.a. Iznajdljivi ljudje, ki 80 v Ameriki zaslužili pre- moženje, so tu preživljali preostanek svojega življenja. V eni izmed takih hiš je stanoval Don Calisto. Ko sem pozvonil, sem pomislil, da je kraj prav takšen, kot ustreza pesniku. Slišal sem, da je zvonjenje odmevalo po hiši, vendar ni nihče prišel k vratom. Končno se je prikazala brkata starka. — Kaj želite, gospod? — je vprašala. Njene lepe, črne oči so me strogo gledale. Menil sem, da ona skrbi za starca. Dal sem ji svojo vizitko. Odprla je vrata in me povabila, naj vstopim. Naročila mi je, naj nekoliko počakam in odšla v hišo. V «patiu» (veža v španskih in ameriških hišah) je bil po vročini na ulici hlad. Plemenita arhitektura poslopja je govorila o tem, da je hišo zgradil potomec španskih osvajalcev. Barva na stenah je zbledela, odpadel je kos ometa, ploščice v tleh so bile zlomljene. čutiti je bilo siromaštvo, a ne revščino. Vedel sem, da Don Calisto ni bogat. Denarja, ki je prihajal, ni znal ceniti in ga je radodarno razsipaval. Potem zares ni bilo čudno, če je sedaj živel v pomanjkanju, katerega se je sra- Somerset W. Maugliam moval. Sredi «patia» je stala miza z dvema stoloma in na mizi so ležali časniki izpred dveh tednov. Mislil sem na to, o čem neki razmišlja pesnik, ko v toplih poletnih nočeh sedi tu in kadi cigarete. Na steni so visele španske slike, temne in cenene. Nad vrati sem opazil dve stari pištoli. Prepustil sem se fantaziji in sanjaril, da je pesnik prav to orožje uporabil v najslavnejšem izmed svojih številnih dvobojev, ko je zaradi plesalke (danes je gotovo brezzoba babica) ubil kneza Dos Mermanosa. Prostor in spomini so bili tako tesno povezani, da jih nisem mogel razdvojiti. Tako zelo so pristajali romantičnemu pesniku, da sem bil prevzet od ozračja te sredine. Plemenito siroma- štvo je pomenilo čast, ki ni bila manjša od slavne mladosti. V pesniku je živel duh nekdanjih osvajalcev in videti je bilo, da bo končal svoje življenje v tej propadajoči, a imenitni hiši. Tako je treba, da živi in umre pesnik. čeprav sem nerad prišel sem in mi je bilo neprijetno obiskati starega pesnika, sem postal vendarle vznemirjen. Prižgal sem si cigareto. Ker sem prišel pravočasno, sem se čudil, kaj le zadržuje starca. Tišina me je neverjetno razburjala. «Patio» so napolnili prividi preteklosti. Zame so oživele sence preteklih časov. Sodobni ljudje ljubijo tiste, ki so odšli za vedno, in tudi ne omenjajo njihovih grehov. Slišal sem nekakšen zvok in srce mi je pričelo biti hitreje. Bil sem razburjen, a ko sem končno zagledal pisca, ki je počasi stopal po stopnicah, mi je zastal dih. V roki je imel mojo vizitko. Don Calisto je bil velik in nenavadno mršav starec slonokoščene polti. Njegovi bujni lasje so bili sivi, a goste obrvi še vedno črne, kar je dajalo očem predirljiv lesk. čudil sem se, da je pesnik kljub svojim poznim letom ohranil svojo nekdanjo moč. Imel je orlovski nos in stisnjene ustnice Ko se mi je približeval, se je njegov mrki pogled hladno in pronicljivo ustavil na meni. Oblečen je bil v črno. V eni roki je imel klobuk s širokimi krajci. V njegovem vedenju je bilo čutiti samozavesL in dostojanstvo. Bil je takšen, kakršnega sem si predstavljal, a ko sem ga tako opazoval, sem doumel, kako mu je uspelo obvladati človeška čustva in srca. Bil je pesnik v pravem pomenu besede. Počasi se mi je približal. Bil sem vznemirjen, ko sem videl pred seboj nasledni-ga velikih španskih pesnikov, slavnega Herrere, hrepenečega in čustvenega Louisa Freya, mistika Juana de la Cruza in trpkega ter surovega Gonlara. Don Calisto je bil poslednji v tej dolgi vrsti in spominjal me je na njih. V srcu mi je zazvenela čudovita in čustvena pesem, ena najbolj znanih pesmi Dona Calista. Bil sem prevzet. Na srečo sem že prej pripravil pozdravne besede. — Nenavadna čast je za tujca, maestro, da sreča tako velikega pesnika, — sem rekel. Nekaj veselega se mu je zasvetilo v očeh in smeh ljaj mu je za trenutek razpotegnil ustnice. — Nisem pesnik, sen j or, temveč trgovec s sladkornim trsom. Zmotili ste se. Don Calisto stanuje v sosednji hiši. Zašel sem v napačno stanovanje. Režiser Jože Babič daje navodila pri snemanju filma «Tri četrtine sonca« Založba Mladinska knji; .1 je začela izdajati novo knjižno zbirko Školjka, ki naj bi tim širšemu krogu bralcev prinesla vsak mesec po eno knjigo z naprednim, času primernim in zanimivim branjem, ki bi bilo povrh vsega še poceni. Predvsem namerava založba skrbeti, da bodo v tej novi zbirki izhajala sodobna dela, ki jih pri nas tako pogrešamo na knjižnem trgu. Seveda podoba nove zbirke nikakor še ni dokončna, vendar kaže že letošnji program, da bo založba izpolnila svoje o-bete. Kot prva knjiga nove zbirke je izšel roman .«V pekel in nazaj«, ki ga je napisal ameriški avtor, tudi kot filmski igralec znani Audie Murphy. Murphyja in njegovo zgodbo iz zadnje vojne so spoznali milijoni ljudi po vsem svetu po istoimenskem filmu, enem najboljših filmov, ki so obravnavali zadnjo svetovno vojno. V tem filmu, v katerem je Murphy igral samega sebe, je bila prikazana usoda ameriškega vojaka na italijanski in zapadni fronti v zadnji vojni. Zdaj je slovenskim bralcem dostopna tudi knjiga, ki jo je napisal Mur-phy sam in po kateri je bil film posnet. V zadnjih letih smo dobili v slovenskem prčvodu vrsto in- riških romanov o zadnji vojni. Večina teh knjig je napisanih odkrito, pošteno, a tudi brezobzirno. Prav taka je tudi Murphyjeva knjiga. Napisana je preprosto, brez vsakih literarnih ambicij, a odkrito in pošteno, brez vsakih prizanašanj na levo in desno. Avtor opisuje svojo usodo, usodo preprostega vojaka na sicilski fronti, pa potem pred Rimom in na zapadni fronti v Franciji. Pri tem je njegovo .pripovedovanje nadvse preprosto, brez nepotrebnega razglabljanja. Skoraj bi rekli, da je preplitvo in da ostaja avtor samo na površju, pri opisovanju zunanjih dogodkov in doživetij. Toda kljub vsemu temu nas neka nevidna sila drži pri knjigi, da je ne odložimo, dokler ni v celoti prebrana. In še več: iz knjige kljub navidezni plitvosti občuti bralec vseskozi protest preprostega vojaka, ki se je moral vojskovati in počenjati to, kar so mu ukazali, pa čeprav je vedel, da mu grozi smrt na vsak korak. Obenem pa izžareva knjiga izredno vero v življenje, ki bralca naravnost presune. Razen tega se knjigi pozna, du jo je napisal avtor, ki je tse sam osebno doživel in da knjiga ni nastala za pisalno mizo. Zato je pisateljevo pripovedovanje tako ANDREJ BUDAL Sodobno jugoslovansko pesništvo v italijanščini 90 pesmi v prevodu Osvalda Ramousa Nedavno je izšla v Padovi zbirka s takim naslovom (PO E Sl A JUGOSLAVA CONTEMPORANEA. A cura di Osvaldo Ramous. Prima traduzione in lingua italia-na. Bino Rebellato Edi tore Padova. 1959. Ed. «Bibliote-ea del Castello» — Cittadel-la di Padova. Collana Poeti stranieri 1). V tesnem okviru 125 strani je pravajalec pojasnil načela, ki so ga vodila pri sestavi zbirke, podal kratko slovstveno oznako 55 hrvat-skih, srbskih, slovenskih in makedonskih pesnikov in razvrstil svoje prevode iz njih. Iz nekaterih je prevedel štiri pesmi, iz drugih tri ali dve, najčešče pa po eno: vseh prevedenih pesmi je 90. Kakšen je bil Ramousov namen, spoznamo najbolje iz njegovih uvodnih strani. Prevajalec sodi, da jugoslovansko pesništvo ni dovolj KAREL DESTOVNIK - KAJUH Samo en cvet Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel odlomi, moja draga! Nc bom ga za klobuk pripel ne bom ga v gumbnico si del, odlomi ga, odlomi, draga! Jaz bom ljudem poslal ta cvet, vsakomur, ki na križ pripet trpi v pomladi tej... In glej, ta drobni češnjev cvet bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžaril tožni jim pogled. Samo en bel, en češnjev cvet odlomi, moja draga, saj veš, kako vsak vak pozdrav človeku za rešetkami pomaga. Soltanto un fiore Soltanto un fiore, un fiore di ciliegio bianco e odoroso, c,ogli, mia cara! lo non voglio appuntarlo al mio cappello, e non voglio adornarmene l’occhiello. Coglilo, coglilo, cara! Voglio mandare agli uomini quel fiore, a coloro che soffrono il m artirio in questa primavera... Questo piccolo fiore di oilieeio sperderžt i segni dell’abbattimento, ridari luce al loro sguardo spento. Soltanto un fiore, di ciliegio cogli, mia cara. Tu lo sai come un simile salut.o, a chi dietro le sbarre sta, č d’aiuto. Iz ciklusa »Ljubezenske* znano v Italiji; tega njegova knjiga ne bo mogla odpraviti, a zadovoljen bo, če to nepoznavanje s svojo knjigo samo ublaži. Med svojimi predhodniki poudarja zlasti zaslužno delo prezgodaj umrlega Luigija Salvi-nija. O svojem delu pravi: «Ta drobna zbirka jugoslovanskih pesmi ne dodaja mnogo k temu, kar je bilo ustvarjeno. Ima pa svoj poseben namen: podati sliko, ki bo gotovo zelo pomanjkljiva, a pestra, vse sodobne jugoslovanske lirike, upoštevajoč srbske, hrvatske, slovenske in mncedonske pesnike«. Podčrtuje osvežujoči vpliv narodnega pesništva tudi na sodobno umetno pesništvo Jugoslavije. Okvir svoje knjige označuje tako: «V to drobno zbirko smo vključili pesmi kakšnih petdesetih živečih ali nedavno umrlih pesnikov, ki skupno lahko ustvarijo v bralcu pojem o današnji jugoslovanski liriki, čeprav še nekoliko nejasen. Nismo vključili nobenega pesnika, ki je umrl pred drugo svetovno vojno, 'ker se današnje jugoslovansko slovstvo v celoti ne more razumeti brez velikanskih izkušenj iz zadnje vojne. Moramo pa dostaviti, da so mnoge tu objavljene pesmi izšle v izvirniku pred vojno. » Ramous se živo zaveda nepopolnosti in omejenosti svoje zbirke, če sam poudarja: «Ne domišljamo si seveda, da smo sestavili resnično antologijo ker manjkajo v njej — kar je bilo neizbežno — razna imena, zlasti mladih, ki bi jih obširnejša in popolnejša izdaja ne smela prezreti. V splošnem se pri izbiranju za prevajanje nismo mogli ogniti pesmim, k'i so bile naj-prikladnejše za prelitje v i-talijansko obliko. Zaradi prevajalnih težav smo izključili iz te zbirke pesmi v narečju.« Svojo razvrstitev, kjer pesniki niso ločeni po štirih slovstvih, katerim pripadajo, temveč so prav pestro pomešani, opravičuje Ramous tako: «Za vrstni red pesnikov v tem zvezku niso bili odločilni ne pomembnost ne tendenca ne jezik, marveč enostavno dan rojstva. Bralec bo torej imel tudi možnost, da zasleduje razvoj novejšega jugoslovanskega pesništva s prehajanjem od najstarejših pesnikov do najmlajših.« Navedli smo načela, po katerih se je Ramous ravnal, ker že sama po sebi pojasnjujejo razne omejitve in posebnosti te zbirke. Kdor z njimi ne soglaša, bo z marsičim v knjigi nezadovoljen. Največ prigovorov bo morda vzbujalo izbiranje samo. Poglejmo, kako je prikazano sodobno slovensko pesništvo. Brž za Nazorom sledita Zupančič in Gradnik. Iz Zupančiča so prevedene: «Geslo», #Tiho prihaja mrak«, «Napitnica« in «Ti-ho, brez besed«; iz Gradnika pa; «Pričakovanje«, eV. temi« in «Zima«. Zakaj prav te? Verjetno zato, ker hoče biti zbirka dopolnjevanje dela prejšnjih prevajalcev, ki so marsikaj pomembnega že prej prevedli, n. pr. Salvini v uSempreverde e rosmari-no« 21 Zupančičevih in 11 Gradnikovih pesmi. Vselej pa tudi to ne drži. Seliškarjev «Cvetoči kaktus« je prevedel že Salv ini, tu pa srečamo nov, drugačen prevod, kot nekakšno tekmovanje s S al vini jem. Ramous je pridržal slovensko itne Helena Škržat, ki ga je bil Salvini spremenil v Elena Cicala. Klopčičeva nKrava« je bila prebedena že v Salvini ju, a jo vidimo tudi tu z delno drugačnim besedilom. Ra-mousova trditev, da so to prvi italijanski prevodi, torej ne velja povsod, ker je nekatere objavil Salvini že 1951. Iz Klopčiča so še »Tri otrokove želje«, iz Vide Tauferjeve «Zena«, iz Kocbeka, «Zene se vračajo z dela«, iz Boža Voduška «Utrujenost», iz Mateja Bora »Ljubezen v viharju«, iz Karla Destovnika Kajuha sSamo en cvet«. Iz Ramousove zbirke spozna italijanski bralec devet slovenskih pesnikov in vsega vkup petnajst slovenskih lirskih pesmi, kar bi utegnilo biti v tako drobni zbirki sorazmerno zadovoljivo število. Čeprav se prevajalec zaveda, da sprevodi ne morejo dajati natančnega pojmu o izvirnikih«, se jim skuša vendar njegov italijanski izraz čimbolj približati in zvesto podati njih estetske vrednote. Ker je italijanščina vobče gostobesednejša od slovanskih jezikov, se to cesto pozna tudi prevodom, kjer so vrstice včasih daljše kakor v izvirniku. Dober zgled za to je Zupančičevo «Geslo« s svojo redkobesedno. udarno dinamiko: Kuj me, življenje, kuj! Ce sem kremen, se zaiskrim, če jekflo, bom pel, če steklo, naj se zdrobim. V italijanščini so te vrstice precej posrečene, vendar daljše: Martellami, o vita, martellamif Se di silice sono, ch'io scintilli; se d'acciaio, ch’io canti; e se di vetra sono, ch'io m’infranga. Prevajanje iz štirih slovstev hkrati ne more biti zelo enostavna zadeva. Njihova jezikovna sorodnost ni pri tern vselej olajšujoča, včasih utegne biti celo neparna. Prikazovati jugoslovansko slovstvo v enotnem okviru je nekaj novega in z raznih vidikov tudi precej o-pravičljivega. Razumljivo je, da poroča večina ocenjevalcev takih knjig po lastnem zornem kotu in opazi predvsem odlike ali hibe, ki so za poročevalca najvidnejše. V hrvatski ((Književni tribini« je n. pr. ‘izšlo 27. maja 1959 precej ostro poročilo o fiamousovi zbirki izpod peresa Krsta Spoljarja, ki vidi v knjigi mnogo senčnih strani in o-čita njenemu piscu nerazumevanje sodobnega hrvat-sfcega pesništva. Zameri mu, da je izpustil A, B, Simiča. Vjekoslava Majerja, Vlada Kovačiča in Simo Vučetiča ter da ni imel srečne roke pri izbiranju pesmi Gorana Kovačiča in Kaštelana, najbolj pa to, da je Tinu Uje-viču prisodil kot rojstni kraj Sabac namesto Vrgorca (Dalmatinska Zagora) in kot mesto smrti Niš namesto Zagreba ter ga tako posrbil. Poteguje se za Podbevška in Jarca, ki ju v zbirki ni, ter obsoja neprimeren izbor iz Kocbeka m Voduška. Slovenec bi se lahko pritožil, da pri Zupančiču ni navedena Vinica, kot 'rojstni kraj, temveč uBianca Marca« (Bela Krajina) in podobno pri večini Slovencev. Srbski ali makedonski poročevalec bi utegnila opaziti druge pomnn 'kljivosti * -vo-J egu področja. C e pa se zamislimo v duševnost italijanskega bralca, ki se z dovzetnostjo začita v teh 125 strani, se nam zdi, da ga bo knjiga po svoji vsebinski in pesniški strani vendar precej pritegnila. Goethe meni, da kdor prinaša mnogo, bo marsikomu kaj prinesel. Izkušnje s prvi m poskusom bodo prevajalcu pomagale, da svoje delo izpopolni. Med Italijo in Jugoslavijo so take zbirke zelo potrebne. Cim višja in popolnejša bo njih raven, tem bolje. «»—— Katulove pesmi v Kaful, doma jz plemiške družine v Veroni, je eden najznamenitejših lirikov starega Rima. Ob učenju latinščine so ga spoznavali vsi tisti, 'Ki so se ob latinščini morali pretolči skozi srednjo šolo. Tem so sicer Katulove pesmi znane, nimajo pa do njih najboljšega odnosa. V slovenskem pievodu bodo zdaj spoznali njegovo liriko prav gotovo v drugačni luči .Spoznali pa jo bodo lahko tudi vsi tisti, ki niso imeli prilike v gimnaziji u-kvarjati se z latinščino. Katul (Ciaius Valerius Ca-tullus), ki je živel od leta 87 do 54 pred našim štetjem sodi skupaj s Horacem, Ovidom in Vergilom med vrhove rimske poezije. Katul je živel v zlati dobi rimske književnosti. Zato so njegova dela, kljub temu, da so mu sledili še prej omenjeni in so vplivala na mnoge kasnejše pesniške rodove. Vzorniki so mu bili stari grški pesniki. Toda kljub temu so njegove pesmi življenjske, ta’so blizu resnične stvarnosti, da jih lahko še danes samo občudujemo. Katul je pesnik življenjske radosti. Njegove pesmi so polne pre-šernosti in veselosti, kakor je bilo njegovo življenje. Zato je umrl mlad. Njegovo delo se je sprva zgubilo, potem pa je bilo znova odkrito. In od takrat je ostalo večno. Danes sodi zato Katul med vrhove klasične poezije. Med slovenskimi bralci je bil Katul doslej neznan. Za dvatisočletnieo smrti, pa stopa Katul s svojimi pesmimi pred širok krog naših bralcev. Z velikim posluhom za njegov pesniški izraz je pesnik Jože Smit prevedel nekaj Katulovih pesmi. ki jih je v drobni knjigi izdala založba Obzorja v samostojni zbirki, V teh pesmih je toliko življenjske resnice, toliko lepot in toliko iskrene izpovedi, da se bodo ti verzi priljubili vsem ljudem, ki imajo radi poezijo. Iskrena izpoved najglobljih čustev in hkrati ostra obsodba vseh krivic in zablod tedanje rimske družbe, vse to so značilnosti Katulovih pesmi. Ni čuda zato, da so o-stale večne in da jih poznajo povsod po kulturnem svetu. Z izdajo njih prevodov smo se, pozno sicer, pa vendar oddolžili spominu velikega pesnika. pristno, tako živo in naravnost plastično, pa naj gre za opis frontnih spopadov, za prikaz vojnega tovarištva ali pa izpovedovale lastnih občutkov in doživetij. Nič nas ne preseneča, če je bil roman preveden že v toliko jezikov in je bil tudi filman. In zato smemo upravičeno oričakovati, da bo knjiga tudi med našimi bralci, in posebno še mladino, deležna velikih simpa-cij. Toliko strahot vojne, toliko trpljenja in toliko junaštva, pa tudi strahu je v tej knjigi, da se lahko samo čudimo, da je kdo od frontnih vojakov sploh še ostal živ. Zato izzveni danes Murphy-jeva knjiga ne samo kot prikaz velikega trpljenja, temveč še bolj kot protest zoper vojno. Knjigo lahko vsakomur samo priporočamo. Sl. Ru. Dc Amidsovo v novi Ne toliko zaradi počastitve 50-letnice pisatelji ve smrti, ki so jo po svetu obhajali pred nekaj meseci, kot bolj zaradi stvarne.potrebe, je izšla pri Mladinski knjigi nova izdaja znamenitega romana Srce, ki ga je napisal Ed-mondo de Amicis. Ta velik propagator ljubezni ,dobrote in bratstva je našel pot do src slovenskih otrok že zdavnaj. Vendar je bilo njegovo najboljše delo, roman Srce, že dolgo nedostopno širokemu krogu bralcev. Z novo izdajo je zdaj omogočeno, da bo ta knjiga prišla v roke vsem, ki jih vprašanje vzgoje mladine zanimajo, pa tudi vsem mladim bralcem. Pe Amicis je že mlad pisal pesmi, novele, romane in povesti. Ko ga je potem zaneslo v svet, je priobčeval potopise. Ko pa se je vrnil v svojo domovniu in svgj ljubljeni Turin, se je zagrizel v šolsko vprašanje. Šolstvo je bilo takrat v Italiji zanemarjeno, šole v slabern stanju, socialni položaj učiteljev pa zelo slab. In de Amicis se je zavzel za reformo šolstva. Ne samo za-zunanjo in materialno reformo šolstva, temveč tudi za notranjo preobrazbo. Sola po njegovem ne sme biti samo tvornica znanja, temveč prava vzgojiteljica duha in srca mladih ljudi. Tako so nastala njegova dela, v katerih je svoje ideje prikazal v literarni obliki. Več je takih del. Toda svetovni sloves je doživel roman «Srce.» V Italiji je to najbolj brana mladinska knjiga, pa tudi vsi kulturni narodi o imajo prevedeno. Slovenska izdaja je izšla zelo zgodaj in je bila to menda prva mladinska knjiga, prevedena iz italijanščine v slovenščino. Sedanja izdaja pa je že tretja, kar je vsekakor dokaz kvalitete dela in njene že sedanje aktualnosti. Kaj več pisati o tem priljubljenem in plemenitem delu bi bilo odveč. Prav gotovo bodo tudi slovanski mladi bralci znova veseli te knjige, katere zgodbe so sicer tako preproste, pa vendar tako resnične, globoke in tako iskrene, da vsakega poštenega človeka prevzamejo, navdušijo in tudi pretresejo. Duša Počkaj, članica ljubljanske Drame, ki jo nai« bralci že poznajo, je dobila od beograjskega lista •Večer n je novosti« nagrado za najboljšo žensko vlo-veliki pesniki, ostala večna J go na festivalu Sterijinega pozorja v Novem Sad«. SOMERSET W. MAV GUAM V pekel in nazaj PfBhorslcrinevlulr 4 — 21. junija 1351 domači strokovnjaki ' v t- H \ < ; Dnevi' 4ffltt!iKM4ttK4Mi^šte4|KMK3gHNK4iie#i*4i*4&4Mt#i&4iK*!K3tK Sovjeti in Američani se že vneto pripravljajo, da bodo čimprej poslali v vSemirje človeka. Psička Laj-ka je bilo prvo živo bitje, pred kratkim pa je Arne-rikancem uspelo ne samo poslati temveč vrniti iz vsemirja živi opici. Ni dvoma, najbrž že 1960. leta se bo iztrgal iz zemeljskega ozračja tudi človek. Kakšne nevarnosti ga tam čakajo? Pusta r k. m ■ - -M m 1 nesejuo zakuapat V atomskem inštitutu «Borisa Kidriča» v Vinci pri Beogi I V vsem ir ju Kot se to čudno sliši, največje nevarnosti so že mimo. Vendar ostane resna nevarnost za psihično uravnovešenost pilota, ki je zaprt v majhen prostor in ki mu pomanjkanje težnosti povzroča težave tako, izgublja reflekse. I pihenle suo sveče, pobrale me use ruože, poklicale suo muože, ga zavile u rusuo plahtuo, ga na ramuo naložile, mularijuo suo spodile, suo naprej paslale žlahtuo! liodnesle suo ga s kambre, za njen uduva jamre. Še ves fulk za njen se cmiha, tude hurja kumcj diha. An far na Sturme uasle, u bele srajce jaha. Sez kadilan mježnar maha, jen und štrene št tenkla, ~ usek vre znh i dr u ane fare svjetga Justa, nesejuo zde j pusta’- Gii na gmajne uodložijuo, sarabuotje zagori juo, vanj pusta paloiijuo. dokončujejo 7.000-kilovatni jedrski % i ft % % I i Orka! Zde j, pej, celo leto čoke! Prave stric Mice, u starme frake. t D< mrliča se zapije, lisi hetijuo u uoštarije! Stratosfera $ MARIJA MIJOT V atomskem inštitutu »Borisa Kidriča* v Vinci pri Beogradu so tik pred izpolnitvijo delovnih nalog »Vinča-projekta*. Prav te dni namreč končujejo gradnjo jedrskega reaktorja za 7000 kilovatov, številne, zapleteno zgrajene sestavne dele reaktorske o-preme so že preizkusili, med drugim tudi sistem helija in težke vode. Strokovnjake čaka samo še na-ravnanje kontrolnih in signalnih naprav ter vklapljanje posebnih črpalk v sistem za težko vodo. Takoj nato bodo že začeli s prvimi poizkusi. Keaktor bo sprva obratoval z majhno močjo, kasneje pa se bo njegova moč dvignila do redne obratovalne višine. Skoraj vsi objekti, ki so v zvezi z delovanjem reaktorja, so tudi že zgrajeni. Izjema je le cevovod za dovajanje tehnične vode iz Donave. Letos in v naslednjem letu pa bodo zgradili še poslopje za visoko radioaktivnost, to je »vroče laboratorije*, ki bodo služili proizvodnji radioaktivnih izotopov. Med uresničevanjem «Vinča-projekta» pa so v okviru Instituta pripravljali strokovnjake za raz- lično' znanstveno dejavnost, predvsem seveda za delo z reaktorjem. Deset inženirjev je odšlo na specializacijo v Sovjetsko zvezo, v Vinči pa so obiskovali tečaje in seminarje tehniki, instrumentalisti, operaterji, vodje izmen in vsi tisti, ki bodo upravljali delovanje reaktorja. Osnovni načrt in glavne sestavne dele za novi reaktor v Vinči so dobili iz Sovjetske zveze na o-snovi sporazuma o sodelovanju in tehnični pomoči pri uporabi atomske energije v miroljubne namene. Jugoslovanski strokovnjaki pa so avtorji širšega načrta, saj so osnovni načrt prilagodili domačim potrebam in pogojem. Posebej so projektirali dva laboratorija in vrsto pomožnih objektov, potrebnih za popolno izkoriščanje reaktorja. Pri gradnji reaktorja so sodelovali izključno strokovnjaki domačih podjetij in Inštituta «Boris Kidrič*. Vsa gradbena dela je izvedlo podjetje «Na-pred» iz Beograda, številna industrijska podjetja pa so izdelala posamezne dele opreme; celotni sistem ža ventilacijo je izde- lek zagrebškega podjetja « Ventilator*, »Metalna* je prispevala transportno opremo, kolektiv «Rade Končar* iz Zagreba transformatorje, v tovarni »Ivo-Lola Ribar* so zgradili velik žerjav za reaktorsko dvorano in bazene iz nerjavečega jekla 'kamor bodo shranjevali močno radioaktivne gorilne elemente), 75.000 m najrazličnejših kablov pa je. izdelala tovarna «Moša Pijade* iz Svetozareva. Poleg strokovnjakov Inštituta «Borisa Kidriča« so pri montaži reaktorja sodelovali tudi delavci, tehniki ir inženirji mariborske »Hidromontaže*. Poudariti moramo, da so Med gradnjo reaktorja v mariborska I domači proizvajalci izpol- Vinči nili pričakovanja investitorjev in pokazali možnosti izdelovanja številnih naprav, ki jih zahteva sodobna atomska tehnika. Po izjavah nekaterih strokovnjakov Inštituta »Borisa Kidriča* bi jugoslovanska industrija na tem področju lahko prevzela še večje obveznosti in jih u-spešno izpolnila. Vsi inženirji, tehniki in delavci, ki so sodelovali pri gradnji reaktorja, so si pri tem nabrali številne izkušnje. Prav jim bodo prišle pri reševanju težavnih nalog že v bližnji prihodnosti, ko bomo gradili a-tomske reaktorje za proiz- SP0MINI NA NEMŠKA TABORIŠČA Ptiei s® redko Organizem je treba zaščititi pred kozmičnimi žarki, žarki x in ultravioletnimi žarki. Vsa ta žarčenja lahko povzroča resne poškodbe človeškemu telesu in so posledice lahko smrtne. preletavali njivo Nižje plasti atmosfere Potrebni so dihalni aparati in kabina s stalnim pritiskom, saj v višini 20 km prične kri vreti. Pri odletu naglo naraščanje brzine rakete povzroča, da se teta človeka večkrat poveča. Srce ne zmore tega pritiska, zato je kroženje krvi počasno in prihaja premalo krvi v možgane. Posledica: začasno se izgubi vid, pilot se ne more premikati. Vendar pa traja ta muka le malo časa. Nebo. je bilo poveznjeno kot steklen pokrov krste na kos zemlje, ki so ga jetniki rili z rokami. Bilo je tako visoko, da se je človeku zavrtelo P glavi, kadar je pogledal vanj. Zgoraj je bilo modro in preprečeno z rahlimi meglami. še tam, kjer bi mogoče oko moglo prodreti v svobodo, so se premetavali svetli avioni, igrali so se z rezkimi piski, kakor divje ptice. Toliko zlokobnega je bilo v njih, da je človek pred njimi še bolj sklonil glavo v blato. Njiva je bila dolga, da meje ni bilo videti: na eni strani se je zdelo, da se konča ob topolih, vendar se je širila od tam še dalje, daleč jo je sekala nekje cesta, na kateri ni bilo nikoli prahu. Včasih so se po tej stezi vozili na kolesih svobodnjaki. Spomladi so imela dekleta, ki so se vozila na kolesih, rahla bela krila, ki jih je veter privzdigoval. Bile so tako daleč, kakor so daleč spomini, ki jih človek obudi v sebi v pričakovani smrti. Ptiči so redko preletavali njivo. Na njej je bil posajen samo poper in zato se na njej niso zadrževali. Poleg tega ni bilo nikjer drevesa, razen topolov v daljavi, ki jih je veter napenjal do tal, kot bojne loke. Na vsakih nekaj stg metrov je zehal stražnik; teh so se ptiči verjetno najbolj bali, ker so bili prava poljska strašila. Včasih je veter prinesel na to njivo tudi duh po gnoju. In duh je bil opojen, v njem je bilo nekaj civiliziranega Povrh tega je bil to še duh konjskega gnoja. Konji, lepo zaliti in svetli, ki so bili vpreženi v težke vozove, so bili jet- nikom na tej njivi ideal; jetniki so stali v družbeni lestvici globoko pod njimi. Dolga vrsta jetnikov se je počasi pomikala po kolenih. Blato, ki je bilo mastno, jih je lepilo. Kadar je bilo sveže, je bilo hladno, da je šel mraz od nog po hrbtenici. Ko pa se je posušilo, je z njim vred pokala tudi suha, papirnata koža. Za te jetnike je bila zelena rastlinica popra najvažnejše, kar more sploh biti še na svetu. Bila je bolj važna od njih samih in zemlja okoli njih je morala biti vražje čista. Zato so ti ljudje, kadar so polegli zvečer po barakah in zaprli oči, videli samo njih — zelene rastline z rjavimi opletimi pre sledki in da jih ne bi pozabili za prihodnji večer, so jih morali nato zopet ves dan gledati, premikajoč se po kolenih, kakor izsušene romarske prikazni. že deset dni so se pomikali po kolenih, bila jih je dolga vrsta. Vsak je imel pred seboj svoj določen pas njive, tako širok, kolikor ga je mogel objeti z rokami. Največ je bilo Poljakov: bili so duhovniki, in za spomin so še sedaj nosili na suhem' trebuhu raztegnjeno kožo, ki jim je visela kakor predpasnik skoraj do kolen. Obraze so imeli od sonca ožgane ter od vetra razpokarte, lakota pa jih je napravila zabuhle. Včasih so se ozirali v nebo z očmi, kakor kokoši, ki pričakujejo dežja, ali pa je kdo od njih naenkrat obstal kleče ter sklenil roke k molitvi, nato pa je bil podoben sejmarskemu kipcu sv. Frančiška iz Asisija. Dobra roka je pred leti spustila na to njivo nekaj repnih semen, ali pa jih je od nekod prinesel veter. Sedaj so zrasli na vsej njivi trije ali štirje teh zanikrnih sadežev s poležanimi in ubitimi listi, že od daleč je vsak dobro' vedel, če leži repa v njegovem pasu, in od takrat, ko so jo zagledali, so jim že začele teči sline po neobritih bradah; srečnik pa jo je odkopal z rokami, da ne bi pojedel preveč zemlje, ter jo nato, zarit z obrazom v zemljo, skupaj s prstjo hlastno pogoltal, medtem ko se je drugim bledlo ob pogledu na jed. To je napravil tako hitro, da ni niti najmanj zaostal za vrsto. Stražnik, pa, ki je stal pripravljen z avtomatom, da vsako krajo kaznuje, ni niti opazil, kako ropajo državno lastnino. Tako se je vrsta pomikala počasi dalje, medtem ko je capo sedel na razbitem modrem loncu in grel na bežnem soncu rano na nogi, dobljeno že pred desetimi leti v preiskovalnem zaporu. Pogosto je del vrste, kjer je bilo največ duhovnikov, začel poječe moliti litanije, te so bile prav tako monotone kakor vsa njiva, prikazni pa so izgovarjale besede avtomatično in še z nekaj tiste vznesenosti, kakor so molili vred črno sliko čenstohovske Matke božje. Prosi za nas... Usmili se nas... Veter je še kar naprej padal z vso silo izpod neba in uničeval na samih ustih šepetajoče besede. Prosi za nas... Usmili se nas... VELJAVEN OD DO 28. JUNIJA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Po- membne izpre-membe in ugodne priložnosti, ki jih nis*e pričakovali. Sanje se bo to uresničile. Vztrajajte pri svojih zamislih in imeli boste uspeh Lev (od 23. 7. do 22. ».) Odlična priložnost, da o-pravite odloženo (l ogniti z mi iiftgojl- . Nova tva in se vam bo krilo neko srce. Na nem področju je poi opreznost. bi le tudi ljubezenske priložnosti. Do četrtka nekaj težav poslovnega značaja. Vodnar (od 21. 1 do 19. 2.) Teden bo poln prijetnih presenečenj vrnila se bo harmonija in v nedeljo prijeten izlet. Tudi v delu kaže na bolje in na ugodnejši zaslužek. preveč, splošno Škorpijon ho. do 24 Ljubosu največja nost za mia stare zaljubljence. Ne zaupajte vendar teden rta ni neugoden. Ribe (od 20 2 do 20. 3.) Slaba volja je kaj ne primeren sveto vales in po oblakih posije son ce. V sredini ted na pomemben razgovor. GRAFOLOG ZORKA: — Razširite meje svoje prirojene inteligence s študijem. Trenutne neprilike so prehodnega «Torej je tista potem le rodila otroka,» je vprašal gospod Ladislav Kono-pecky svojega soseda, plešastega župnika iz Male Ostrovice, ki je imel velik rdeč nos, iz katerega mu je kapljala voda na spodnjo ustnico, ki jo je nasobil v neki narejeni upornosti. «Da,» je tiho dejal gospod Konopeckp ter izvil iz prsnega žepa zmečkan, umazan papir. Na njem je bil z okorno roko napisan naslov, tako da je bila vsa stran mimogrede poškropljena z drobnimi kapljicami črnila. ^jiciciCL «Naj izvolijo, gospod,» je pomolil sosedu papir. značaja in jih vse preveč odpirate vrata v svoj spomin. Bodite odločnejši, saj Vam plašljivost prinaša le neprijetne situacije. Bodite iskreni do samega sebe in se ob napakah odločno učite. Gospod je premaknil suhe noge v raztrganih in umazanih hlačnicah naprej ter položil papir na zemljo med rastlinici popra. CHE SARA’, SARA’: — Doslednost, red in točnost so osnove Vašega značaja. Interes za umetniško de- Na listu je bilo napisano: «Her Ladislav Konopecky» itd. «Her* je bil prečrtan z rdečim svinčnikom, kakor v šolski nalogi. lovanje. Pred velikimi težavami naj vaš korak na poti k cilju ne aostane. V resnih zadevah ne bodite tako boječi in nezaupljivi. Ste tovariški in živite notranje bogato življenje. Pazite se revmatičnih in ledvičnih obolenj. ZVESTA ČRNOGLAVKA: — Po naravi ste odločni in posedujete močno voljo. Preveč ciljev ste si zadali. Ko bodo Vaše moči usmerjene samo k enemu in premišljenemu cilju bodo sadovi hitreje vidni; izginila pa bo tudi sedanja neučakanost in nerazpoloženje. ZAPELJANA LJUBEZEN: Aktivno-pozitiven pogled na življpnje, kar pa zaradi še dokončno neustaljenega značaja ne izključuje pesimističnih depresij, katerih podlaga je v glavnem neuspeh na gmotnem področju. Močna doživetja zaradi zunanjih vplivov. Zelja po neodvisnosti. Ovire znate s pomočjo svoje volje in pravilnih predstav premostiti v svojo korist. Pozor pred revmatizmom! Gospod, ki se je boječe oziral, da ga ne bi kdo od zadaj brcnil v zadnjico, pa je poželjivo čital dalje: «Spoštovani gospod župnik naj oprostijo moji ponižni in nerodni pisavi, je pa vse iz srca. Naj jim naš gospod odrešenik, ki je na križu umrl iz sto ran, da milost, da bodo nazaj v Ostrovico skoraj prišli ter naše duše v raj vodili. Moram Vam pisati, da je v naši cerkvi pusto in da je Ana komaj dobila rože za oltar, pa ta velika svinja je dala šest pujskov, so zelo lušni. In rodila sem tudi enega rantka je en mesec star in tudi zelo lušten. Nekaj mesecev Vas ni prečastiti in se mi zdi zelo dolgo. Kadar fantka pogledam se spomnim na Vas in prosim sveto Mater božjo, da bi tudi on bil župnik in tako podoben Vam, ampak to samo jaz vem. Trije so razpoznavni znaki za mlado francosko »zvezdnico« da Sedaj Vas pozdravljam in Vam pošiljam kar ste mi pisali pa še 2 klobasi in 2 nova robca. Vas pozdravljam pokorna Marija» dr. M. — je postala slavna. Podobna mora biti slavnemu modelu (na primer Brigitte Bardot ali Marilyn Monroe), dvoriti ji mora bivši zaročenec ali bivši mož slavne zvezde in kočno vrhunec je dosežen, ko pride na seznam revije «Cinemonden, ki pošilja odrezke, ki dajejo dobitniku pravico, da preživi dan v njeni družbi. AGNES LAURENT Je uspela: Glede prve zahteve govori slika. Do sedaj so ji dvorili (vsaj tako trdi reklama): Sacha Distel (bivši zaročenec B. B.), Henry Vidal (mož Michele Morgan), Jean Marais in za prodor med italijansko publiko še Mauri-zio Arena. Končno Je prišla tudi na seznam pariške revije. (Se mimogrede povemo, da do sedaj ni napravila niti enega pomembnejšega filma). vodnjo uporabne energije. Novi atomski reaktor v Vinči je predvsem raziskovalna naprava in ga n® moremo enačiti s tistimi, ki že nekaj let proizvajajo električno energijo v prvin atomskih elektrarnah, ah pa služijo pogonu amer1' ških atomskih podmornic :n sovjetskega ledolomilca «Lenin>. šteje namreč v vrsto «hladnih» reaktorjev in bo obratoval pri tempe; raturi komaj 60 stop- 9 ter pri atmosferskem ph" tisku. Kot vemo, razvijejo reaktorji atomskih elek-tram in ladijskih pogonskih sistemov temperaturo nekaj 100 stop. C in delujejo pri precej večjem pritisku, kar pa zahteva, zelo zapleteno konstrukt' jo. Znanstveno-raziskovai- nc delo jugoslovanski!) strokovnjakov z novim reaktorjem pa bo pripelja10 do rešitve številnih problemov, ki so v zvezi s konstruiranjem in gradnjo reaktorjev za proizvodnjo e-nergije. ' Prvo verižno . reakcij® razpadanja uranskih jed®1 so v Jugoslaviji sprožili z® pred dobrim letom, 29. ®" prila 1958. Takrat je v Vinj či začel poizkusno obratovati jedrski reaktor ničelne moči, ki so ga pod voQ' stvom prof. Pavla Savica projektirali in zgradili misti. Reaktor ima 9 . drični tank iz aluminija premerom 2 m in nekaj večjo višino, v katerem L reaktorska rešetka iz palic naravnega urana stali prostor v tanku napolnjuje težka voda, 10 J zaviralec nevtronov. , Novi reaktor je precej večji od prejšnjega in*| razvil toplotno moč . kilovatov. Njegbvo tel®' valj s premerom 7 m, 1111 nevtronski reflektor in loški ščit. Gorivo reaktor.J je obogateni uran z 2 odst-U 235. Tehnološki kanon (uranske cevi, obložene aluminijevo zlitino), so P°" topljeni v težko vodo. Da bi preprečili delov* nje smrtonosne radioakti -nosti, so okoli reaktorskega jedra najprej postavi* 0,6 m debelo steno iz S‘*r fitne opeke (reflektor), * preprečuje prodiranje ne -tronov v okolni Pr°fl02j Takoj za steno je 0.5 debel plašč vode, medtem ko je na zunanji strani reaktorja 2,5 m debela swj na iz težkega betona (i* zdrobljenega barita, deležnih opilkov in nekaj c menta). V tej steni so številni eksperimentalni Kaf nali, ki služijo proizvodni radioaktivnih izotopov J da, kobalta in drugih ei men to v Izgradnja domačega V. aktorja za 7000 kilovato je neprecenljivega pomen ^ za nadaljnji razvoj atcJ?L ske znanosti v FLRJ- J* aktor bo omogočil izrean plodno raziskovalno del in z njim bodo jugoslovam ski atomisti lahko bolj neposredno in hitreje pr®®" rali v skrivnosti zS1'a<1P' atomov, razvili tehniko 1 tehnologijo atomskih re- aktorjev ter uspesno sode- lovali na področju radioke-mije in biologije. Za m dicino, poljedelstvo, g®*j darstvo, veterinarstvo, ten nologijo živil in industr jo pa bo novi reaktor Vinči še prav posebno v žen kot proizvajalec racn aktivnih izotopov. V okviru reaktorskega programa Inštituta «®o sa Kidriča* pa seveda n*j šujejo tudi nekatere vazn® probleme, združene z Up^ rabo atomske tehnike praksi. Kot primer omen mo zaščito pred ionizirajočim sevanjem, predela* radioaktivnih odpadni snovi, proučevanje me todi I ki bi zagotovile varno bratovanje atomskih n prav v industriji ter VP'^ šanje izluženega goriva, ziroma iskanje uspešneg kemičnega postopka, s terim bi lahko najumn viteje pridobivali nekate radioaktivne elemente. * STEFANOVIČ tehnik*** DRAGTŠA .(Po »Življenje In PrEnorskrJnevB!k 21. junija 1951 JATELJr /A/ VI FANTJE ~7-< . rfjAKp. DOBRI l-ZGU&LJENI !JVPiRr *STPEL ■ MORILCI! IZDAJALCI/j W DIM POEKS- » I2GINJ4 SE PR1KA • 2£P*/- SE NEKAJ O BOLNIŠKI BLAGAJNI KMETOV KR J SE SKRIVA ZA • . L O I 0 H ) ' | 1 f odloku vladnega gen. komisarja? IZ NABREŽINE IN BAZOVICE SMRTNA KOSA Dolgo smo čakali, dostikrat pisali in posredovali pri oblaček, da bi bil ta zakon raz-tegnjen tudi na naše področje. S kratkim odlokom, ki vse-buje komaj 8 členov, je generalni vladni komisar raztegnil veljavo vsedržavnega zakona Za bolniško zavarovanje kmetov tudi na naše področje. Moramo pač ugotoviti, da so za sestavo odloka odgovorni organi rabili skoraj pet let. Preprostemu človeku se takoj vsili vprašanje. Zakaj so Zavlaoevali toliko časa? Marsikatero misel in dvom bi lahko izrazili m marsikate-ro razlago bi lahko našli za to navidez — nepotrebno zavlačevanje. S tem ne bi me• nJali dejstva, zato si rajši o-Olejmo, kaj pravi odlok št. 20, ki je izšel v Uradnem vestni* ku generalnega vladnega /co* vasunata dne 11. junija 1959. Cie n 1. pravi: «Z akon z dne 22. novembra 1954 št. 1130 (Raztegnitev pomoči v bolez- ni na neposredne obdelovalce), ki je bil objavljen v uradnem listu republike Italije uLriuzzet- Ujftciale» št. 28o z dne 13. decembra 1954, se raztegne na Tržaško ozemlje, v kolucor ni izrecno določeno v naslednjih členih. £e prvi člen nas opozarja, da so pri raztegnitvi tega zakona nastale neke spremembe zakona samega. Oglejmo si te spremembe. Clen i med arugun pravi: eiistanovi se za občine Tržaške-Vu ozemlja edina izajemna Pokrajinska blagajna («L'ussa niutua provincialenJ za neposredne obdelovalce, z nalogo da surbi za... Ta je prva in najvažnejša sprememba, ki je itustula ob raztegnitvi zakona za ' bolniško zavarovanje neposrednih Obdelovalcev, ima ta spremem bu kakšno večjo važnost? Naše mnenje je, da je ta sprememb a bistvene važnosti, če upoštevamo vprušunje volnen upruvnih organov. N to spremembo se odreka Zavarovanjem, du izvolijo svoje občinske odbore, ki naj bi Predstavljali temeljni kamen zu demokratično upravljanje vzajemne blagajne. 1 a spre-niembu zadobi še važnejšo Viugo, če upoštevamo, da bi Predsedniki občinskih odborov Hiteli pravico izvolili pokrajinski odbor, dočim Se bo v sedanjih pogojih pokrajinski bdbo, volil direktno. Vsuko-rnur je znano, da je mnogo Idte manevrirali z maso kot 1 izvoljenimi predstavniki. To dotočilo neposredno podpira *lste, ki pri občinskih volitvah ve bi utegnili zbrati niti potrebnih podpisov za predložitev kandidatne liste. Zakon stopi v veljavo s 1. julijem 1959 in v roku dvajsetih dni mora prefekt imenovati komisarja, ki bo upravljal vzajemno bolniško blagajno za dobo enega leta in pripravil vse potrebno za volitve. Poleg komisarja mora imenovati tudi člane posvetovalne komisije, v kateri morata biti dva predstavnika neposrednih obdelovalcev. Komisar, po posvetovanju s komisijo, ima nalogo, da določi datum in sedeže za volitve. Zakon določa, da se morajo volitve vršiti v roku štirih mesecev, od dpeva ko stopi v veljavo znkon. Generalni vladni Komisar je pa to dobo raztegnil tako, da bodo volitve čez 12 mesecev od dneva ko stopi v veljavo ta odlok. Vse se lahko knje za tem odlokom posebno, če upoštevamo prakso v ostalih predelih Italije, kjer je z raznimi sredstvi in z malimi ali večjimi potvorbami, z vključitvijo v seznam nekvalificiranih ljudi, itd. oonomijevska Zveza neposrednih obdelovalcev uspela potvoriti v svojo korist i zgled in izide volitev. CJO vsem tem se vsiljuje sum, da nekaj sličnega pripravljajo tudi tukajšnji bono-mijevci. Vendar se sami zavedajo, da naši kmetje predstavljajo prilično trd oreh. Zaradi nejasnosti m dvomov ,ki jih je odlok generalnega viaunega komisarja sprožil med našimi Kmeti, se kmetijske organizacije ne morejo strinjati z njegovo vseotno. poteg tega je ta vsebina precej popačena tudi zaradi tega, ker odrena posameznim oocmam pravico ao potnega izraza svojega značaja. Kljuo temu, če bo vladala objektivnost — poštenost — m Se bo odstranilo vsano splet-i-urjenje z namenom, du se koristi v prvi vrsti našim Kmetovalcem, oomo tuui s tem prikrojenim zu-onom aosega vsaj to, da naši kmetje ne oo-do v stalnem stranu pred po-siedicumi, ut talino nastanejo, če je kdo iz družine prisiljen zutect se v bolnišnico. Ub koncu še eno vabilo tukajšnji bonomijevski etedera-zione dei coltivalori diretus, ki ima prav danes svoj kongres. Časopis «11 piccolo)> opeva vse borbe, ki jih je vodila organizacija zato, da se ta zakon raztegne nu naše področje. Znano je, da ima ta organizacija močne zveze z vladnimi organi. Kaj Je ta organizacija konkretno napravila zato, da se zakon za bolniško zavarovanje kmetov raztegne čimprej na naše področje? Ali se ni mogoče borila zato, da bi se to vprašanje zavlačevalo čim več časa? Danes bi morali udeleženci občnega zbora vprašati govornike, naj jim povedo,, kdo je kriv za petletno zavlačevanje in kdo je kriv, da so se zahteve Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov uresničile s tolikšno zamudo. —ko SESLJAN Svoječasno smo pisali, da bi bila na primernem kraju Ses-ljana potrebna deska — kažipot v sosedne kraje. Tako je povsod v turističnih krajih in to je tudi razumljivo, ker tujce, ki se delj časa zadržijo v nekem kraju, zanima tudi njegova okolica. Malo čudno in nepotrebno zveni, če .nora turist poizvedovati, kam vodi ta pot, kje je ta ali ona vas, kako je daleč, kakšna je pot itd. Na levi strani obale (za hotelom Castelreggio) proti kamnolomu nameravajo zgraditi primerno cesto in jo urediti za parkiranje številnih avtov in motornih vozil. To je nujno potrebno in, bo zna-čilo v tujskem prometu korak naprej. Spet opozarjamo, občino na razsvetljavo na cesti od Sesljana do mosta čez avto-strado. Pod to cesto so namreč na prejšnji cesti žarnice. Ali bi se ne mogle te prenesti na novo cesto, ki je sedaj (do mosta) nerazsvetljena? Bilo kakorkoli, a to zadevo je treba rešiti. Ne vemo, kako se bo v letošnji sezoni razvijal tujski promet, ker je to odvisno od vremena, zanimanja inozem-cev in naših državljanov, a mnogo- tudi od nas, zlasti pa od gostincev. Ti pa ne kažejo za to one prizadevnosti, smisla in razumevanja kot to vidimo v turističnih predelih, ki uživajo sloves. Saj je res. da ni ta podjetnost tako lahka zadeva in ni odvisna le od dobre volje posameznika, a ne da se to vprašanje rešiti mimo pravila, veljavnega za vsako dejavnost: žetev se ravna po setvi. Danes pa je že tako, da je treba zdrava gospodarska prizadevanja vprečil v solidno organizacijo. Našim gostilničarjem žal to manjka. SOVODNJE V gostilni pri Francetu se je te dni zbrala skupina vaščanov iz Sovodenj, Gabrij, Peči in Rupe, ki delajo v tržaških ladjedelnicah. Ob kozarcu pristne kapljice so se poslovili od svojih delovnih tovarišev, ki so že dosegli 60 let in stopijo v pokoj. Po kratkem nagovoru in čestitkah so vsi z enominutnim molkom počastili spomin svojih delovnih tovarišev, ki so že umrli. V prijetnem razpoloženju se je nato razvila vesela zabava. Upokojencem želimo še mnogo let mirnega življenja. V četrtek 18. t. m. smo spremili na zadnji poti pokojno Ivano Kojanec, ki je umrla v starosti 88 let. Pokojnica, ki je bila splošno priljubljena, se je namreč rodila 25. decembra 1871 v vasi Parje pri Postojni. Živela je nekaj časa na eRki in v Sežani, nato pa od leta 1911 naprej v Nabrežini, kjer se je naselila s svojim možem železničarjem. Imela sta 9 otrok, ki jih je kot skrbna mati in zavedna Slovenka vzgojila v zavedne Slovence. Qd otrok so živi še 4 hčere in 4 sinovi. Gospa Ivana je bila zvesta naročnica našega dnevnika in je kljub visoki starosti z velikim zanimanjem spremljala življenje in borbo tržaških Slovencev. Naj ji bo rahla naša kraška zemlja; svojcem pa naše globoko sožalje. «15. september» tovarna cementa in salonita ANHOVO PORTLAND CEMENT — AZBEST - CEMENTNE IZDELKE »SALONIT* - tlačne vodovodne cevi - kanalizacijske in dimne cevi - cevi za namakanje s potrebnimi spojnimi deli — razne oblike cevnih sistemov po naročilu in načrtu — Valovite in ravne plošče raznih dimenzij, oblik in barv za pokrivanje streh, za oblaganje sten in stropov mit, ml ju j JESENICE NA GORENJSKEM Izdeluje za potrebe strojegradnje valjarni jeklo — vlečnim jeklo — pločevino (debelo, srednjo, tanko) — hladno valjane lingote — Legane žico — varjene cevi — elektrode — polproizvode za nadaljnjo obdelavo. V vseh vrstah: gradbene in kniiKlrolicijHke nelegirane in legirane vrele jekla po normah m za eploeno strojegradnjo — ogljikovo in legirane orodno jeklo za izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialni: vrete jekla za poeebne namene PflHrnhnn poti ul In: n vrstah, n lasInuHtih pnsama/.nih vrat jekla, a načinu termična obdelave, a rilntaiiKijah, tolerancah In načinu duhava l/aui audi 'V Katalog proizvodov Železarne Jesenice Po mučni bolezni je v ponedeljek 15. t. m. umrla v starosti 77 let naša vaščanka Marija Mevlja por. Žagar iz Bazovice 68. Zaradi svojega mirnega in nesebičnega značaja je bila pokojnica zelo priljubljena. Pred tremi leti je s svojim možem Mihaelom še čila in zdrava slavila zlato poroko. Leto pozneje pa se je je lotila bolezen, kateri ni mogla biti kos. Več kot pol stoletja je bila zvesta družica svojemu možu in z njim prenašala križe in težave vsakdanjega življenja. Imela sta 8 otrok, od kateuli živjjo še štirje. Bila je skrbna gospodarja, dobra mati in zavedna Slovenka. V tem duhu je tudi vzgojila svoje otroke. Prav rad« je čltala ((Primorski dnevnik« in revijo «N*ša žena«. Da je bila zelo priljubljena v vasi, je dokazal tudi njen pogreb. Na zadnji poti jo je, kljub delovnemu dnevu, spremilo veliko število domačinov. Vaški pevski zbor ((Lipa» pa ji je doma in ob odprtem grobu zapel v zadnje slove nekaj žalostink. Naj ji bo lahka domača zemlja; možu, sinovom in hčeri pa naše sožalje! SEMPOLAJ V sredo predzadnjega tedna smo imeli že drugo predavanje, tokrat vzgojnega značaja. Iz primerov, ki jih je navedel predavatelj Pahor, smo se mogli prepričati, koliko krivde pade na roditelje za razne težke pojave, ki jih danes -beležimo med mladino; zahtevnost, razvajenost, razneženje, mržnja do dela, odklon vsakih žrtev, mladinska kriminalistika i.dr. so poglavje, vredno, da se z njim ukvarjajo predvsem starši. Njihova slepa ljubezen, ki otrokom _.v*e dovoljuje in oprošča, oziroma trdi ostri in brezobzirni odnosi do otrok, ki ne poznajo topline in priznanja, sta dvoje ekstremov, ki ju lahko štejemo h grehu staršev, ki pade na otroke. Seveda so kvarni vzgojni vplivi tudi izven družine — v javnem življenju. Vzemimo n.pr. tisk. Orožje, napadi, kri itd. ne morejo mladine vzgajati za družbeno koristne člane. Niti igrače, kot n.pr. samokresi, topovi, tanki, bombniki, ne morejo v otroku vzgajati humana čustva in zgraditi človeka kot ga potrebuje kulturno občestvo. Starši želijo svojim otrokom dobro. A najboljša dota je dobra pravilna vzgoja. To pa ni tako lahka zadeva. Zaradi tega so staršem nujno potrebni vzgojni napotki v obliki takšnih vzgojnih sestankov. Za sedaj ni bil obisk posebno zadovoljiv; če pa bi se ti sestanki ponovili, bi privabili večje število ne le moških, ampak tudi žena. To bi bilo zaželeno, saj ju predvsem žena najpomembnejši vzgojni činitelj. V nedeljo pa nas je drobiž iz šolskega vrtca za hip povedel v svoje kraljestvo. Ce ne bo kaj prav, je pred programom rekel e ’.en iz te družine, naj jim blagohotno oprostimo. No, dobra volja in prijetno razpoloženje, ki so nam jih izzvale vse točke — deklamacije, prizorčki, solospevi, zborovo petje (s spremljavo harmonike gdč. vzgojiteljice), sta pomenili nekaj drugega kot oproščenje, izražali sta polno priznanje njim — malčkom, se pravi hkrati vzgojiteljici in pomožnemu osebju, in to tudi zaradi razstave, kjer smo se prepričali tudi o ročni spretnosti teh nežnih ročic. Okvirčki in risbe na stenah, na kraških podstavkih pa pletene pisane košarice, vaze, izrezljane račice, čolni i.c. — to ni za ta zbor karsibodi. Mamice in tudi drugi ljubitelji mladine so občudovali proizvode teh palčkov in primerjali svojo prvo mladost, ko se niso mogli ukvarjati z nečim takim. Mnogo vzgojnega prizadevanja je vloženega v tej dejavnosti, mnogo več kot je to vidno. Zasluga za lep uspeh gre vrtnarici gdč. Vi-zintinovi, pomožnemu osebju, ki vestno vrši svojo nalogo, in občini, ki z razumevanjem prispeva k čim uspešnejšemu delovanju otroških vrtcev. Le nekaj je pri tej skromni, a prikupni prireditvi izzvalo v občinstvu malo neprijetno raz. položenje: ljudje so se namreč vprašali, čemu je pri tem potrebna navzočnost policijskih organov, Besede pomenijo: VODORAVNO. 1. del narave, ki se je človeška roka še ni dotaknila, 7. gora v Zasavju, 10. razsrjen, nataknjen, 17. potoK pri Kopru, ly, rusko moško ime, 20. Straussova o-pera, 21. samo, le, 22. mesto v Indiji, 24. glavno mesto evropske države, 25. žensko ime, 26. jedrnat, klen, 28. velika industrijska dvorana, 29. del imena slov. filmske igralke, 30. uporabljiv za vožnjo, 31. zajjr^ujem, 33. moško ime, 34. znak za silicij, 35. moško ime, 37. domača tovorna žival, 39. plošcinska merska enota, 40. kvalificiran gradbeni delavec, 41. tuja beseda za prednost, spredaj, 43. sad listnatega drevesa, 45. gospodar, upravitelj, 47. sadra, gips, 49. važne industrijske surovine, 51. sovjetski šahovski velemojster 52. slovenska kiparka m slmarka, 54. obravnavan, odločen v postopku, 55. bajeslovni ustanovitelj Rima, 56. bajeslovni starec, 58. nevarna moderna bolezen, 59. prevrat, 60. pozen, 61. sladkovodna riba, 63. vpra-šalnica, 65. predlog, 66. pripadnik starega grškega plemena, 68. mesto v Italiji, blizu avstrijske meje, 70. oblika pomožnega glagola, 71. zdravilo proti malariji, 72. nota, 74. mesto na Češkem, 76. Mencingerjev roman, 78. duhovnik starih Keltov, 80. reka v vzhodni Jugoslaviji, 82. neirazljiv, ki ga ni mogoče opisati, 83. čist, brez oblakov. NAVPIČNO; 1. kadar kaj važnega odločate, je vedno potreben, 2, voditi, vijugati, ovin-kati, 3. nadav, 4. afriška država, 5. osebni zaimek, 6. pred. log, 7. gora nad Bovcem, 8. oblastvena pisarna, 9. hočem, želim, 11. igralna karta, 12. del strehe, 13. muslimanski bog, 14. bebast, 15. pokrajina v Severni Italiji, 16. neustavljiv, 18. šibanje, pretep, 19. sokrvca, cepivo, 22. orientalski trg, 23. prostor v kinematografu ali gledališču, 26. s silo drobim na več kosov, 27. nevisok, 30. mesto v severni Grčiji, 32. grški otok v Cisla-dih (stara oblika imena), 35. utapljam se, 36. dostava s prevoznimi sredstvi, 38. javni govorilni nastop, 40. mesto v Istri, 41. mesto na Švedskem, 42. mesto ob Baltiku, 44. srednješolec, 46. angel, 47. invalid, 48. zdravim, krpam, 50. prislov nedoločene količine, 52. izredno srdit; 53. ropot z nogami, 56. vrsta ovac, 57. glej 9. navp., 59. vržen, prepuščen v igri, izročen, 60. vrv, 62. pa-trona, 64. jamski plin, 66. u-stanoviteljica Kartagine, 67. mesto v Južni Koreji, 69. neumna, 71. velika posoda, 72. nelep, nemikaven, 73, vrsta svetlobe, 75. etiopski plemenski poglavar, 77. znak za berilij, 78. francoski predlog, 79. italijanski predlog, 81. osebni zaimek. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 2. vendar, 7. Tirol, 12 ura, 14. Spik, 16. apatik, 18. Panama, 20. rositi, 22. rastri, 24. doza, 26. kol, '27. luster, 29. rektor, 31. ose- ni m, 33. vzamem, 35. Anica, 37. le, 38. oriban, 40 inačici, 42. ud, 43. uka ti, 45. Ararat, 47. losica, 49. Mikene, 51. A-zazel, 53. Bar, 54. bruc, 56. panike, 58. onemel, 60 Alodtn, 62. zamere, 64. urok, 66, ime. 67. očetov, 69, tekoče, 71 ma- tere, 73. Orebič, 75. Kecal, 77. ot, 78. dinama, 80. elegan, 82. me, 83. lisec, 85. ranine, 87. epilog, 89. snažen, 90 zanosi, 91. ena. NAVPIČNO: 1. uš, 2. uiole, 3, eks, 4. datumi, 5. Apis, 6. Ra, 7. tiara, 8. iks, 9. oprema, 10, laik, 11. en, 12. umori, 13. raz, 15. Prosek, 17. trezna, 19. Adonis. 21. llirik, 23. Trenta, 25 Aladar, 26. Kolumb, 28. tvaren, 30. takole, 32. notica, 34. miazem, 36. cu-colo, 39. banane, 41. členek, 44. amulet, 46. rakave, 48 Ibe-rec, 50. epičen, 52. zoreče, 55. ramati, 57. izoran, 59. mučeni, 61. Dorica, 63. etilen, 65. kolega, 66. lmola, 68. Toman, 70. okapi, 72. eden, 74. Bena, 76. Amon, 79. are, 81. ges, 84 ss, 86. iz, 88. le. MA0lVJE*7APA0l/ ŠOTNIM NEPMA kovani PBI20R. fNadaljevanje tle4U KRIŽANKA PfImonTcT'(Tnevn!k — o — 21. junija 1959 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 30.1, najnižja 20, zračni tlak 1017.1, pada, veter 9 km severovzhodnik, vlaga 44 odsi , ne. 6o 7/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23.1. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 21. junija Alojz Sonce vzid,. ob 4.15 in zatone ob 19 58 Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 20.21 in zatone ob 5.05. Jutri, PONEDELJEK, 22. Junija Ahac Tiskovna konferenca predsednika ing. Sospisia Več fujih razstavljavcev na letošnjem XI. velesejmu Prisotnih je uradno deset držav in prostor zaseden v celoti Danes otvoritev ob prisotnosti podtajnika za kmetijstvo Predsednijc velesejma inže-nfr Sospisio je sinoči na tiskovni konferenci predočil tržaškim novinarjem obseg in pomen letošnjega enajstega tržaškega mednarodnega velesejma Uvodoma je dejal, da so pričakovali, da bo otvoritvi prisostvoval predsednik vlade S«gni in vse je kazalo, da bo do tega prišlo. Vendar pa so neodložljive potrebe vlade ta obisk preprečile, kar je sporočil predsednik vlade osebno v ljubeznivem telegramu. Otvoritvi bo prisostvoval podtajnik za kmetijstvo Giacomo Sedati, kar pomeni istočasno zagotovilo za razvoj te važne panoge našega področja. V nadaljevanju je predsednik velesejma podčrtal, da je tudi za velesejme nastopilo razdobje krize in da ni nobena skrivnost, da so preštevilni velesejmi, ki se porajajo po vsej državi privedli do kaosa ter da mnogi velesejmi nimajo stvarnega razloga za obstoj, odnosno so le turistična privlačnost, če že niso povezani s kakim političnim patronom. Tržaški velesejem ima samo enega zaščitnika: pristanišče; in samo eno kli-entelo; ;gospodarske operaterje. Zato je pomembno dejstvo, da je tudi letos celotni vele-sejemski prostor popolnoma zaseden. Zlasti pa je pomembno, da se je letos povečal odstotek tujih razstavljavcev. V celoti je na velesejmu prisotnih 1076 razstavljavcev med katerimi 611 odnosno 47 odst. iz tujine, kar predstavlja najvišji odstotek med italijanskimi velesejmi. Deset držav je na velesejmu uradno zastopanih in nadaljnjih petnajst s svojimi proizvodi brez uradne urejene razstave. Dva sta najvažnejša klienta našega velesejma; Avstrija in Jugoslavija in njih razstave so obsežnejše kot na katerem koli drugem italijanskem velesejmu, saj o-be državi razstavljata na več kot po 1000 kvadratnih metrih prostora. Pomembna je tudi udeležba Zahodne Nemčije, ki je uredila informacijski urad j in ki razstavlja nekaj izdelkov težke industrije. Brazilija je prisotna z vzorci kave, kar je v tesni zvezi la skladiščem kave, ki ga bo-dok organizirali v pristanišču. Pobuda za to skladišče je na-stjla na velesejmu 1953 leta. Pfvič je na velesejmu portugalska, ki razstavlja prav tako kavo. Levant je zastopan z Libaj nonom in Jordanom in prvič sje na velesejmu Ciper. ZDA razstavljajo zanimivo razstavo 'o živini, o kateri obširneje poročamo na drugem mestu. Svoja izvajanja je inženir Sospisio zaključil, da je ve- lesejem odraz tržaškega življenja, funkcije Trsta, njegovih pristaniških in pomorskih dejavnosti in istočasno priča o legitimni želji, da Trst o-hrani svoj pomen, da napreduje in služi za pobratenje bližnjih in oddaljenih ljudstev v plemenitem delovnem naporu. Današnja svečana otvoritev velesejma bo ob 11.30, medtem ko bo občinstvo lahko pričelo z ogledom že ob 9. uri zjutraj. c«--------- Jutri zborovanje Del. zbornice CGIL Jutri ob 19. uri bo na Trgu Garibaldi sindikalno zborovanje, na katerem bo organizacijski tajnik nove Delavske zbornice CGIL Arturo Cala-bria govoril o sindikalnih bor- bah. Orisal bo tudi splošno mezdno politiko sindikatov, ki teži za tem, da se z izboljšanjem plač delavcev in uradnikov poveča tud.i potrošnja, kar pomeni tudi povečanje proizvodnje v vseh gospodarskih panogah. O stavkah raznih strok je včeraj obširno razpravljala na svojem sestanku izvršna komisija nove Delavske zbornice CGIL. V začetku je tajnik To-minez podal obširno poročilo o borbah delavcev in o raznih mezdnih sporih. Na sestanku so tudi odobrili besedilo lepaka, ki govori o sedanji sindikalni akciji. «»-------- O V zvezi z mezdnim gibanjem v Javnih skladiščih je glavno ravnateljstvo sklicalo za torek ob 16.30 sestanek s sindikalnimi organizacijami in z notranjo komisijo, da bi z njimi nadaljevalo pogajanja. Tiskovna konferenca odbora za obrambo tržaškega gospodarstva Odbor za obrambo tržaškega gospodarstva priredi v sredo 24. junija ob 17.30. uri tiskovno konferenco, na katero bodo povabljeni poleg časnikarjev tudi predstavniki go-spodrskih in sindikalnih ustanov ter razne osebnosti, ki se ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji Na konferenci, ki bo na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32, bo odbor za obrambo tržaškega gospodarstva obrazložil pomen svoje pobude in točke programa gospodarskih pobud, ki je odbor sestavil. «» _ . Za demokratizacijo Delavskih zadrug Tržaška federacija KPI sporoča, da je minister za delo sprejel kot priporočilo resolucijo, ki jo je predložil poslanec Vidali glede demokratizacije Delavskih zadrug. Minister je obljubil, da bo vso stvar ponovno proučil. Vidali je svojo resolucijo obrazložil v komisiji za delo in socialno skrbstvo ter je omenil oživitev fašističnega zakonskega odloka po vladnem komisarju. lllltirtAllllllllllltlllllllllMMIIIIIIIIIIIHlIlHIIHHIHUltlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItltlllinilllllllllfim Razširitev stavkovnega gibanja delavcev Pristaniški delavci podprli borbo pomorščakov s stavko Ud včeraj ne nakladajo in razkladajo več italijanskih ladij - Težkoče bančnih ravnateljstev po šestih dneh stavke bančnih uslužbencev Stavkovna fronta v pristanišču se je včeraj razširila. Ob 8. uri zjutraj so začeli stavkati tudi tržaški pristaniški delavci, ki ne bodo nakladali in razkladali italijanskih ladij, in sicer iz solidarnosti s pomorščaki. S to stavko pa tudi protestirajo, ker niso bila rešena nekatera vprašanja nji hove stroke. O trajanju te deL ne stavke se pa še nič ne ve. Na ta način pa se sindikalne organizacije tudi borijo proti plovnim družbam, ki skušajo s pomočjo redkih stavkokazov iz drugih pristanišč, omogočiti odhod ladij, kot se je zgodilo z ladjo iLemen. Zdi se tudi, da utegnejo napovedati stavko tudi pristaniški delavci v drugih mestih ter celo v inozemstvu. Tudi večraj se je strnjeno nadaljevala stavka pomorščakov ter ni niti priplula niti odplula nobena ladja. Včeraj se je sicer razširila vest, da bo odplula s pomočjo pomorščakov iz drugih pristanišč ladja »Piave«, toda sinoči je bila še vedno zasidrana v novem pristanišču. Kar se tiče ladje «Leme» in protislovnih vesti o njeni vožnji, pravijo v sindikalnih krogih, da so jo najbrž spravili z vlačilci v ............................ HI......... mn ZA CVETKO Včeraj so v naše uredništvo ! in upravo prispeli naslednji l novi pr.spevici: Karlo Križman 500, Irma Soave (Križ 111) 500, Vida Kuret (Log 41) 1000, Marija Bra). I nifc (Log 28) 500, Rozalija Pegan J00, Vlasta Ukmar 500, V. Martelanc 300, Jakob Guštin-<či| ibuti Em a Kukanja 500, GCga Milič (Briščki) 1000. Iz Padrič: Mariju Kalc (57) 500, Manja Grgič (56 J 500, Miroslav Grgič (59) 500, Ivanka Grgič (02) 500, Francka Kalc (i>3) 300, Ludvik (04 ) 500, Paolmu Mahnič (05) 500, Ul ga Grgič (13) 400 stunka urpic (00) 300, Grgič —’ Kralj (09) 700, trg umna Kalc (71) SUU, Ivanka Kalc (5J 100, Alma Guštin (71 500, Antonija Grgič (4) ->00, Zdenka Kucniun (11) 500, Grego n (3) 3o0, Grgič — Kute (a) 500, Ivanka Grgič (9 ) 200, Justinu Grgič (07) 500 Lidija Grgič (10) 20O, Miro Žagar (13) 5oU, Evgen Kalc (12) 1000, Karel Grgič (15) 500, Amultja Grgič (11) 300, Albina Grgič (21) 300, Angel Grgič (41 j 3"0, Gabrijel Grgič i30) 15o0, Žagar Josip (70 J 200, Oskar Grgič (52) 500, Josip Grgič (72) aOO, Jelka bak (39) 500, Stanko Gr-gii (23) 70u, Franc Grgič (25) 500, murija Križmančig (261 100 Marija Grgič (20) 200, Rudolf Kalc (29) 300, Franc Grgič (30) 200, Karel Gojen (8J 300, Zugur (32) 300, Karel Kalc (34 ) 500, Stanko Grgič i&l) 100, Alojz Žagar (30) 200, Johana Križmančič (39) 200, Paola Križmančič (41) 200, Kozina Kalc (40) 200, Anton Grgič (42) 50o, Paola Grgič (40) 500, Valerija Grgič (45) 200, Stanko Grgič (43) 100, Francka Grgič (4y) 500, Danica (51) lOiiO Ivanka Grgič (50) 50, Draga Pahor 500, Murija Škamperle 1000. Iz Sempolaja; Danica Soetlič 200, Jolanda Kos nuna 300, Jožica Peric 500, Lea Kante 4o0, Miro Peric 250, Marjeta Kotmina 200, Mariju Grgič 200, Rado Kosmtna 300, Fani Kosmina 300, Marija Kas. mina 150, Polda Zidarič 150, Manj Milič 200, Adu Frandoli 1$o, Viktorija Adamič 200, Dragica Perčič 150, Viktorija Vodopivec 150, Mirella Lupine 500, Zvonko Lupine 500, Anton)i Gruden 500, Jožef Perčič 1000, Olgu Legiša 100, Manja Sterk 200, Marija Pipan 100, Mttrija Zidarič 300, (nauka He. bula 500 Berta Rebula 200, Lt. di in Peric 300, Nada Gruden 500, Olga Gruden 300, Frunc Sardoč 300, Jožica Šušteršič 1000, Marica Zidarič 200, Amalija Kosmina 200, Janko Fur-1m 500, Ema Gruden 500, Ma- rija Gruden 400, Lojzka Uršič 200, Andrej Zupančič 300, Ida Gruden 300, Franc Legi-ša 200, Amalija Zavadlal 250, Lidija Romagna 200, Viljem Kralj 300, Marij Trampuž 200, Fani Rebula 1 (jO, Franc Zidarič 500, Kudi Zidarič 500, Rudolf Zidane 500, Marija Knez 500, Ladislav Sirca 500, Ivanka Stubelj 200, Irena Legiša 200. Iz Trnovce: Ema Skrk 300, Albina Brešani 200, Ivanka Skrk 100, E-gon Skrk 500, Skrk (Trnovca 9) 200, F, unč Sau 100, Tone Skrk 200, Aiujz Skrk 300, Jože Skrk 500, JV. N. 300, Manja Švara 250, Milko Doljck 300, N. N. 200, Karel Pavlina 300, Lojze Markuža 300, Frane Su-ban 200. Iz Praprota; Danica Kante 2C0, Matilda Kante 200, Pavla Doljak 200, Uliva Peric j60, Alojziju Peric 100, Štefanija °enc 200, Lino Doljak 560, Larko Kocman 200, družina Šušteršič 500, Karlo Doljak 100, Amalija Kante 500, Eldu Trampuž 200, Lucijan Šušteršič 300, Zofija Terčon 300, Mirči t>rišcek 400, Štefanija Rebula 150, Hilurij Zidarič 500, Ivo Zidarič 200, Ivanka Skr k 500, Palm ino Gabrovec 500, Milič 500, Lojze Lupine 1000, Jelko Gabrovec 300, Nuda Zidarič 500, Alojz Pene 150, Albin Gulič 250, Angel Skrk 500, Josip Rebulu 200, Anica Vrabec 250, Apolonija Jerič J50, Marija Antoni 2(A), Dora Kante 100, Ludo-vika Biažma 250. Iz Prečnika: Armando Gruden 1000, Sne-teriič 500, Stanko Legiša 500, Celestina Mokole 500, Zofija Pernarčič 500, Ivan Pernarčič 150, Albert Colju 250, Evgenija Snetlič 100, Giusto Milil 400, Stefamju Peric 200, Ste-/amja Finotto 100, Alojz Pavli, na 5oO, Josip Zegu 200, Srečko Legiša 500, Manja Legiša 300, Mariju Osič 250, Jožko Zega 500, Zora Svetlič 250, Josip Vrabec 300, Darka Seme c 400, Slava Sardoč 200, Gl zeta Sardoč 300, Amalija Pavlina 200, Žita Legiša 300, Gabrijela Legišu 300, Stanko Zidarič 1000, Boris Zidarič 500, Amalija Kočevar 250. Skupno 68.85 0 Prejšnja vsota 882.100 Skupno 950.950 Prispevke sprejemata: Ured nistvo Primorskega dnevnika Trst, Ulica Montecchi C. tel. 93808 in 94638. Uprava Primorskega dnevnika. Trst, Ulica sv. Frančiška št. 20 tel. 37338 Po vaseh nabirajo prispevke tudi prosvetna društva. Benetke in jo tam popravili, tako da je šele potem lahko odplula. Jutri bodo stopili v stavko tudi upravni uslužbenci plovnih družb, ki bodo stavkali do torka ob 6. uri zjutraj. Prav tako bo jutri ob 10. uri v Ulici Duca d'Aosta 12 enotna skupščina pomorščakov, na kateri bodo razpravljali o položaju Včeraj je bil že šesti dan stavke bančnih uslužbencev. Sindikat bančnih uslužbencev je izdal snoči poročilo, v katerem je pohvalil strnjenost in enotnost stavkajočih, kar je omogočilo velik uspeh stavke. Tudi v vseh ostalih krajih dežele poteka stavka ugodno ter se vzdržujejo dela vsi uslužbenci. V Vidmu so morale vse banke prenehati poslovanje za občinstvo v popoldanskih urah. Jutri ob 8.30 bo v krožku bančnih uslužbencev v Ul. Pel-lico 2 nova skupščina, na kateri bodo sindikalni voditelji poročali o položaju. »Banca d’America e d’ltalia» je tudi morala popoldne zapreti svoja okenca za občinstvo ,ker morajo redki funkcionarji, ki so ostali na delu, skrbeti za opravljanje notranjih upravnih zadev. Vse kaže, da bodo morale tudi druge banke skrčiti svoje poslovanje za občinstvo, ker vodilni kader pač ne zmore vsega dela. «»------- Razpis za prijave za vstop v Dijaški dom v šol. letu 1959-60 1. Vsi dijaki, srednješolci in visokosolci, ki nameravajo vs.opiti v solskem letu 1959/00 v Dijaški dom, bodisi kot redni an kot zunanji gojenci, se morajo prijavili upravi Dijaškega doma na posebni tiskovini. 2. Tiskovino za prijavo dobijo pri upravi Dijaškega do-mji v Ul. Huonarrou 31 ali pri predsednici Dijaške Matice v ul. Homa 15/11. 3. Prijave za vstop v Dijaški dom se bodo uposievale do aopolniive razpoložljivih mest v strogem vrstnem redu kot so bile vložene. 4. Kandidati, ki ne morejo plačevati celotne vzdrzevalni-ne, naj naslovijo na Dijaško Matico posebno prošnjo za podelitev podpore kot je razvidno iz razpisa Dijaške Matice. 5. Vsa ostala pojasnila dajeta uprava Dijaškega doma in predsedstvo Dijaške Matice vsak delavnik od 9. do 12. ure. Uprava Dijaškega doma ■ DIJAŠKA MATICA Razpis za vlaganje prošenj za podpore za šolsko leto 1959-60 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri predsednici Di-Jašek Matice v Ul. Roma 15/11 (pri SPZ) ali pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonar-roti 31. 2. Prosilci lahko prosijo: a) za podporo za plačevanje vzdrževalnine v Dijaškem domu, b) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada. c) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje sprejemata do 31. julija t. I. predsednica Dijaške Matice ah pa uprava Dijaškega doma Uradne ure v Dijaškem domu so v Času počitnic vsak delavnik od 9. do 12. ure. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku 47. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih Odbor Podpornega društva ■Dijaška Matica* Solidarnost KPI s stavkajočimi delavci Odbor tržaške federacije KPI in kontrolna komisija sta na svoji seji 20. t. m. odobrila izjavo, v 'Kateri izrekata v imenu vseh članov stranke popolno solidarnost delavcem in uradnikom, ki stavkajo, ter strokam, ki so v mezdnem gibanju. V izjavi opozarjajo javno mnenje na odgovornost delodajalcev in vlade ter protestirajo na samovoljo, pritisk in nasilje voditeljev zasebnih in državnih podjetij. Končno so v izjavi pohvalili strnjenost in borbenost delavstva. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Kmetijska razstava ZDA na velesejmu Uravnovešeno krmljenje raznovrstne živine Kmetom in drugim interesentom bosta na razpolago dva kmetijska strokovnjaka Včeraj popoldne je šef a-meriške razstave na tržaškem velesejmu povabil predstavnike krajevnega tiska in kmetijske strokovnjake na ogled paviljonov, v katerih so prikazani najnovejši. uspehi v krmljenju živine. Zaradi pomanjkanja prostora se ne moremo spuščati v daljši opis, priporočamo pa vsem našim kmetom, zlasti živinorejcem in kokošerejcem, da si to razstavo ogledajo, ker je zelo poučna in zanimiva. Kakor nam je ravnatelj razstave gospod Robert D. 0'Neill zagotovil, bo osebje, ki je v službi v vsakem paviljonu, nudilo obiskovalcem vsa potrebna pojasnila in informacije. V ta namen so sprejeli v službo osebje, ki obvlada slovenščino in nemščino. Takoj na levi strani je velika plemenska krava iz plastične mase, v kateri bodo lahko obiskovalci videli notranjost in funkcijo raznih organov. V desnem paviljonu so pisarniški prostori in mala strokovna knjižnica ter pisarne za dva ameriška strokovnjaka, ki bosta nudila obiskovalcem strokovne nasvete. Nasproti vhoda pa sta dva paviljona, v katerih so razni grafikoni, slike ter vzorci tako imenovane uravnovešene krme za piscance, prašiče in govejo živino. Kmetje se bodo od tega marsikaj naučili in se bodo lahko prepričali o uspehih, ki jih lahko dosežejo s takim krmljenjem. MUIS iz Nabrežine se združi s PSI Predvčerajšnjim se je sestala v Nabrežini skupščina članov tamkajšnje sekcije MUIS, ki je proučila vprašanje združitve s PSI. Skupščini je predsedoval pokrajinski tajnik Ar-naldo Pittoni, ki je orisal sporazum med PSI in MUIS. Na skupščini so po izčrpni diskusiji soglasno odobrili besedilo vsedržavnega sporazuma in sklenili, da se bodo vključili v PSI. Novo tajništvo ZDDŽ V torek 16. t. m. se je sestal odbor Zveze demokratičnih že- V iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiii Kmetijsko ministrstvo nakazalo 3000 stotov žita Razdeljeno bo kmetom prizadetim po lanski suši Tiskovni urad glavnega generalnega komisariata je včeraj sporočil, da je ministrstvo za kmetijstvo dodelilo še nadaljnjih 3000 stotov žita, da ga brezplačno razdelijo kmetom na tržaškem področju, ki so bili lanj prizadeti zaradi vremenskih neprilik. Kakor je znano, je omenjeno ministrstvo v ta namen dodelilo prvih 3000 stotov žita že v aprilu. V navodilih za prvo razdeljevanje pomoči je bilo sporočeno, da pridejo v poštev kmetje, ki imajo živino in so bili zaradi lanske suše ob krmo; ne bodo pa razdeljevali žita, ampak predvsem močno krmo za živino. Priča- kovati je navodila tudi za razdeljevanje drugega kontingenta, sicer pa bodo verjetno veljala ist^ pravila kot za prvo količino pomoči. 'Pri vsem pa je treba pripomniti, da je ministrstvo za kmetijstvo dodelilo prvih 3000 stotov žita za pomoč tukajšnjim prizadetim kmetom že v aprilu, toda šele pred kratkim so občinske uprave po navodilih vladnega generalnega komisariata in Kmetijskega nadzorništva sprejemale prijave in sestavljale sezpam upravičencev. Ce bomo šli s tem korakom naprej, bodo drugi obrok razdeljevali šele v jeseni. na v Trstu ter izvolil v tajništvo gospe Domio Branko, Jo-le Deferri, Libero Sorini, Ar-mido Zobec, Vittorio Luches, Eddo Renkaiser in Vero Val-disteno. Za tajnico je bila potrjena Jole Deferri. Zene so tudi razpravljale o pobudi za širjenje revije «Noi donne» in o borbi za priznanje pokojnine gospodinjam. Jole Deferri in Vera Valdisteno sta bili na kongresu UDI izvoljeni tudi v vsedržavni odbor. Smrtna nesreča v Ulici Oriani Ko je 79-letna Adele Trom-bin, stanujoča v Ulici Castal-di včeraj zjutraj prečkala U-lico Oriani, jo je nenadoma podrl na tla motor, ki ga je vozil I5-letni Bruno Pien, stanujoč v Ulici Udine 81. Trom-binovo so z ovtom Rdečega križa takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ji ugotovili več poškodb na glavi in pretres možganov. Proti večeru je Trombinova podlegla poškodbam. Nesreča dveh Repencev 23-letni delavec Koman Škabar iz Velikega Repna se je vozil včeraj popoldne s svojo vespo proti Opčinam. Ko je privozil do križišča glavne ceste pri Banih je opazil, da mu prihaja naproti tovornik, ki ga je vozil 27-letni Celeste Cok, pravtako doma iz Velikega Repna 28. Oba sta za trenutek počakala, verjetno, da si dasta drug drugemu prednost, potem pa sta se istočasno odločila, da nadaljujeta z vožnjo. Tako je prišlo do trčenja, pri katerem si je Škabar poškodoval levo nogo. Zdraviti se bo moral od 8 do 10 dni. «»------- Prva žrtev vročine Precejšnja vročina ,ki je zajela naše mesto, je že terjala svojo žrtev. 51-letni Emilio Tuiach, stanujoč v taborišču pri Sv. Soboti, je bil včeraj na delu pri gradnji nove tovarne v Ul. Carpineto, ko mu je nenadoma postalo slabo. Njegovi delovni tovariši so takoj obvestili Rdeči križ, ki ga je odpeljal v bolnišnico, vendar je Tuiach že kakih deset minut kasneje izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. C IZLETI SPORED PLANINSKIH IZLETOV TRŽAŠKEGA SPD JUNIJA IN JULIJA T. L. Predstava na prostem v TREBČAH (dvorišče stavbe št. 90) DANES 21. t. m. ob 20.30 SRF.MAC KOSAR: Pop Čira in pop Spira komedija v treh dejanjih V torek 23. t. m. ob 20 30 v prosvetni dvorani na Opčinah SREMAC KOSAR Pop Čira v in pop Spira Predstavi na prostem v NABREŽINI (za novim otroškim vrtcem) V sredo 24. t. m. ob 20.30 SREMAC KOSAR: Pop Čira v in pop Spira V .četrtek 25. t. m. ob 20.30 MARIJA HOLKOVA: PEPELKA TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri prva produkcija gojencev «Gledališke šole Silvio D Amica«. Predvajali bodo: «Predor», «Lov na volka», «Ju-dovsko ženo» in «Halo, tam zunaj)). Vabila se dobijo pri blagajni gledališča pred začetkom predstave. c KINO Lxcelsior 15.00 »Pot zla», Elvis Presley Femce 15.00 «Vampir», J. Deal in Cohen Gray. Arcobaleno 14.00 «Naskok 600 ko-njeniKov«, Errol Flynn in O. de Havilland. Supercinema 14.00 »Gospodarji gozda«, Cinemascope, Techni. color. Filodrammatico 14.30 »Pot do uspeha z ženskami«, W. Chiari, D. Gray. Grattacieio 14.30 »Na svidenje Frančiška«, Ruth Leuwarik in C. Thompson. Cristallo 13.00 «Vsa resnica«, S Granger, Donna Reed in G. Sande rs. Capitol 14.00 «1 tartassati«, Toto in Aldo Fabrizzi. Astra Roiano 14.30 »Nevarne žene«, S. Koscina, R. Salvatori. Alabarda 14.30 »Lovec iz Mis-sourija«, C. Gable, R, Montal. ban. A>d«baraa 15.00 »Divji Zahod« D. Robertson, Mara Corday. Ariston 16.00 Glej poletni kino. Aurora 15.00 »Dedič Robin Hoo da«, A. Hedison, J. Lavverick. Garibaldi 15.00 »Lov na tata«, G Grant, G. Kelly. Ideale 15.00 »Bitka z V-l«, Michael Rennie, Patrizia Medina lmpero 15.00 »Dekle Rosemarie« Nadia Tiller. Prepovedano mla. doietnikom. i3.vu »La violetera«. 21. in 29. junija na Ratitovec nad Podbrdom, s potnim listom. 12. julija na Kobiljo glavo -Jalovmk nad Tolminom, s pro-pustnico 26. julija na Coglians v Karn- Moderno 14.00 »Izzhi v mrtvem skih Alpah oz. na Peralbo ali pa .ia Nevejsko sedlo kot izhodišče Uvvens, na Kanin, Viš ali Spik nad Po- . "i JL «Peytonovi grešit c ami (Montaž) niki», L. Turner, H. Lange. (Montaži. savona 15.00 »Cbristine, čista lju. o nii:a», R. Schneider. Techni. color. —^ .4.30 «Zavrženci Wyomin ga«, P. Carey, M. Hyer. Tech SOLSKA RAZSTAVA j nicolor Državna nižja industrijska stro- Vittorio Veneto 15 00 »Grešniki kovna šola s slovenskim uč- v blue jeans«, P. Pet it, A Pa- nim jezikom v Trstu — Rojan, ] tisy. Prepovedano mladoletnim Ulica Montorsino štev. 8. III. Mamimo 15.00 «Valerija, malo — prireja ob zaključku Šol*| resno dekle«, M. Arena, G skega leta razstavo deških in de-1 Pallotta ( Šolske vesti ~~) v < kuških izdelkov letošnjega leta Razstava je odprta do vključno ponedeljka 22. Junija t. I. vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure. Ni v„ me 14.00 »Fernarvdel in.. ženske«. . Oueuu 14.30 »Kitajska v ognju« E. 0'Brien. Radio. Zaprto. KA/.8A OIIVKKTUA V Sredo 24. junija 1959 ob 20. uri bo v Ul. R. Manna 29-11. občni zbor Glasbene Matice v Trstu. # # # Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes, 21 t. m. redni sestanek v Ul. Roma 15-11. od 10. do 12. ure. Prihodnji sestanek, ki bo zadnji v tej sezoni, bo v nedeljo, 5. julija t. 1., na katerem bodo članom na razpolago zadnje novitete. # # # Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine priredi v nedeljo 28. t. m. v Nabrežini mladinski dan. Spored: Dopoldne športna tekmovanja; popoldne kulturni spored, kateremu sledi ples. * * # Prosvetno društvo »Skedenj« bo počastilo jubilej svojega ro- jaka Ivana Grbca s proslavo, ki bo v torek dne 23. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Roma 15. Vljudno vabljeni vsi. * * # Odbor Društva slovenskih umetnikov vabi člane, naj se udeleže počastitve člana komponista prof. Ivana Grbca ob njegoVi 70-letni- ci, ki bo v torek 23. junija ob 20.30 v Ulici Roma 15. ^ DA KO VI IN PRIKPEVKlj Namesto cvetja na grob pok. Marije Žagar darujeta Gizela Žagar iz Bazovice št. 68 in sin Sander 3.000 lir za Dijaško Matico. «»------ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. Junija se je rodilo 11 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 14. POROČILI SO SE: stražnik Javne varnosti Pietro Maffei in gospodinja Maria Loberti, šofer Ennio Spogliarich in gospodinja Nives Motta, brivec Francesco Destasi in gospodinja Amalia Maranzana, natakar Claudio Sat-ti in frizerka Renata Torre, de lavec Benito Abascia in uradnica Marisa Zancola, geometer Paolo Maaevlch in gospodinja Ada Col. lini, uradnik Mario Simonelt! in prodajalka Maria Luisa Lapaine. radiotelegrafist oficir Claudio Pa-roncini in delavka Maria Gerbec, OD VČERAJ DO DANES LETNI nello: Eden, dva, tri; 22.45 Šport. Arena dei Fiori 20.00 «Sisi, mla-1 na nede!ja da cesarica«, R. Schneider. Arena Diana 20.30 «Tolpa . ange-lov«, C Gable in Y. De Carlo. Ariston 20.30 »Santiago«, Alan Ladd, Rossana Podesta. Paradiso (Ul. Molino a Vento II) 20.30 »Pustolovec iz Hong Konga«, C. Gable. Marconi 20.00 »Romantična balada«, P. Henreid. Ponziana 20.15 »Zenska, ki je živela dvakrat«, J. Stewart, K. Novak. Secolo (Sv. Ivan) 20.30 »Drevo življenja«, M. Clift, E. Tayior. Stadio 20.30 »Dr. Jeckill in g. Hyde», L. Turner, S. Tracy. Valmaura 20.15 «Bravados», G. Peck. MILJE Verdi »Nel blu dipinto di blu«, D. Modugno. Europa «Obrežje treh čolnov«. Roma «Crni gusar«. iiiiiiiiiiiiMMimiiiiiiiiiimiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiMtHiiniiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiHimiimiliiiiiiiiiiimiiiliiiiiMiiiiiMliHiiiHiMiiiliiniiiiimiMimiliiiiiniiHHiiMiiiiiiiiiHiiimiiiimiiiiiMimiii mon in gospodinja Maria Rosana Tito, poštni agent Salvatore Ni- stico in gospodinja Concetta Mar-ctiese, časnikar Leone smoquina in uradnica Gabriella di Vita, računovodja Marino Cappelletti In računovodkinja Graziella Lovislg, l.var Ennio Lenarduzzi in gospo-1 eiektrični varilec Giorgio Man- dinja Giorgia Cobez, šofer Albi- cinelli in frizerka Liliana Kebar, i,o Zubin in gospodinja Maria I delavec Eugenio_ Furlan in de- uradnik Virgilio Sodomado m gospodinja Gisella Toros, elektro-rr.ehanik Giorgio Flego in šivilja Giuliana Giovanoni, uradnik Silvano Iuretig in uradnica Argia Kobau, prodajalec Alberto Pe- Ppssega, profesor dr. Ito Guido-bom in prevajalka Marcella Pel-legrini, pravnik Armando Guaz- cenco in gospodinja Ondina Sar. izotti in uradnica Giuseppina Pozni, brivec Antonio Sponza in fr i- I /ali, stavbni asistent Giovanni di ztrka Ida Pahor, šqfer-me-hanik Claudio Castelli in uradnica Giu-iia Possega. UMRLI SO: 67-letna Ludmilla Deisinger por. Pellegrino, 77-let-na Gemma Frausin, 48-letna So-fia Rosin por. Trovo, 74-letni Valentino De Luca, 69-letni Lulgi Carconi, 63-letni Giuseppe Fer-ft/glia. OKLICI: šofer Carlo Tremuli m gospodinja Nordilia Spagnul, upokojenec Costantino D’Annun-zio in upokojenka Lidia Savino, dr Riccardo Zucchini in dr. Paola Pinohini, uradnik Ermes Pk-gone in učiteljica Fulvia Giovan-ua Pipitone, uradnik Leopoldo Nevano in gospodinja Ginevra Langella, stavbenik Luciano Giu-liani in Gabriella Foti, parketist Settimo Giacomlni in gospodinja Sidonia Devier, mizar Giovanni Zigante in gospodinja Vittorina Preden, prodajalec Paolo Lebani :n baristka Flafia Zennaro, pek Giuseppe Favento in gospodinja Alessandra Senizza, mehanik Renato Gerin in frizerka Giuliana Giuliani, špediter Franccsčo Gal-lo in delavka Angelina La Notte, mizar Demetrio Gregorio in ši vilja Loreta Pletti, učitelj Giovanni Benvenuti in gospodinja Vittorina Bologna, scenski direktor Gian Franco Padovani in uradnica Novella Giamoorcaro. Filippo in gospodinja Licia Bot-teg-helli, mehanik Alberto Falco-ne m šivilja Miranda Sarbo, slaščičar Gianni Arena in delavka Edda Bellacosa, pek Aldo Fieghel In gospodinja Franca Cogliolo, uradnik Ambrogio Nardella in uradnica Luciana Tiban, prodajalec Italo Pograri in gospodinja Cosima De Millo, uradnik Do-menico Ferran-te in gospodinja Lndina Bossi, radiotehnik Mario Medici in uradnica Antonietta Turrisi, karabinjer Pasqu-ale Riz-zitelili in gospodinji Raffaella Cortellino, tehnik Gualtiero Ga-relfi In gospodinja Maria Teresa Ferullo, pomorščak Attilio Giuri-nt m gospodinja Bruna Steffe, prodaja ec Guido Masolini in delavka Graziella Bradamante, e-lektričar Josip Runtič In gospodinja Bruna Luzzatto, delavec Antonio Esposito 'in gospodinja Lu-cia Nezich, mizar Oscar Seme-lelli in gospodinja Pasqua Amo-d.o, uradnik Giorgio Grilž in uči teljicj Emliia Menini, električar Giusto Švara In gospodinja Maria Millo, Giuseppe Tommasettl in Marisa Giambetti, trg. zastop. r.ik Ermanno Ghetti in dijakinja Maria Teresa Ruini, težak Claudio Spoto in gospodinja Eogenia Svetiich, mehanik Gabriele Sed-mach in gospodinja Maria Peric, Rosario Cervo in Giuseppina Luongo, Inženir Christian Dare- lavka Miranda Rihter, mehanik Dario Zanovello in šivilja Maria Montegan, delavec Vittorio Serra .n gospodinja Salva Saksida, učitelj Sergio Micolini in učiteljica Carolina Cossutta, električni varilec Ermanno Zerial in delavka Christa Mahnke. profesor Edoar-do Frasson in gospodinja Maria Elisabetta Bier. «»— NOČNA SLUŽBA LEKARN AlTAlabarda, Istrska ulica T; De Leitcnburg, Trg Sv. Ivana 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Prendi-ni Ul. Tiziano Vecellio 24; Hara-baglia, Barkovlje: Nicoll, Skedenj. «» LEKARNE DANES INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15; Giusti, Greta, Furlanska cesta 7; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; A Ha Maddalena, Istr-ska ulica 43; Prendini, Ul. T. Ve. cellio 24; Serravallo, Ul. Cavana 1; Zanetti, Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. LOTERIJA BARI 63 64 42 73 51 CAGLIARl 18 69 34 19 70 1 LORENCA 6 81 27 33 21 GENOVA 84 35 21 I 30 MILAN 17 41 25 6 34 NEAPELJ 2 81 26 58 57 FALERMO 67 54 88 59 60 RIM 52 67 47 33 10 TURIN 56 59 11 70 46 BENETKE 43 85 27 32 14 ENALOTTO 21 12 11 IX XX 22 radio j NEDELJA, 21. junija 1959 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenski motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Boceherini: Kvartet za godala v D-duru, op. 6, št. 1; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Pevci lahke glasbe; 15.20 Jazz an. sambii; 15.40 Zbor Lipa iz Ba. zovice; 16.00 Glasbeni popoldan; 17.00 »Zlati osel«, igra v treh dejanjih; 18.30 Priljubljene melodije; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazija; 21.00 Pesniki in njih stvaritve; 21.25 Melodije iz filmov; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Mala antologija slovenske vokalne glasbe; 22.30 Beethoven: Sonata št. 10 v G-duru op. 96 za violino in kla-vir; 22.55 Saksofonist Oharlie Parker in njegov orkester; 23.30 Nočni ples. THST 7.45 Kmetijska oddaja; 9.00 Ciganska fantazija; 9.25 Franco Kusso pri klavirju; 11.15 Godalni orkester; 11.30 Prenos otvoritve tržaškega velesejma; 12.30 Glasbeni album; 14.30 »El Campanon«; 17.30 Simfonični koncert; 19.45 Šport; 21.00 50 let ljubavtvih pesmi. II. PROGRAM 10.00 Zenska nedelja; 14.05 Ve-sele popevke; 15.00 «11 Discobo-lo»; 15.30 Igra orkester Armando Fragna; 16.00 «La Mongolfiera«; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Ple-šite z nami; 20.30 Štiriindvajseta ura; 22.30 Športna nedelja. KOPER Poročila v italijanščini: 12.30 17 15, 19.15 22.30. Poročila v »lov.: 7.30. 13.30 15.00. 6.00-7.15 Prenos RL; 8.00 Kme-tijska oddaja: »Nekaj problemov brkinskega sadjarstva — Pogovor med agronomom in Drejo«; 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Naša nedeljska reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00- 10.30 Prenos RL; 10.30 Operne skladbe; 11.00 Nedeljska reportaža; 11.20 Nedeljski koncert; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Clasba po željah; 12.50- Glasba po željah (II. del); 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Za vas smo izbrali pester spored zabavnih melodij; 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 Giovanni Fenati in njegovi ritmi; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 22.35 Športna nedelja; 22.45 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m 2*2.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00. 6.00, 7.00, 8 00 10.00, 13-F'l. 15.00 17 00. 19.30 12 00. 22.55 6.00-6.30 Nedeljski jutranji po. zdrav — vmes ob 6.30 Reklame; 6.40 Prireditve dneva; 6.45 Igra instrumentalni kvartet «Skrjan-ček«; 7.15 Pihalne gedbe in poskočne viže; 7.35 Vedri zvoki; 8.00 Mladinska radijska igra — Cores-Kumer: Trije mehovi laži (ponovitev); 8.50 B. Bartok: Za otroke — skladbice za klavir (izvaja pianist Andor Foldes); £.00 Domače polke in valčki; £ .20 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši. — Karel Leskovec: Cez Savo; 10.30 Naš koncert za letoviščarje — Blaž Ar-r ič: Iz komične opere, uvertura — Pablo de Sarasate: Ciganske melodije — Bedrich Smetana: Trije plesi; 11.00 Melodije iz znanih operet; 11.30 Nace Grom: Izvoženi tiri (reportaža o delu klubov mladih proizvajalcev); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — L; 13.30 Za našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 15.15 Reklame; 15.30 Majhen glasbeni mozaik; 16.00 Humoreska tega tedna — Jaroslav Hašek: Spomla-danske impresije; 16.20 Dvajset minut z orkestrom Ray Martin; 15 40 Novi posnetki Slovenskega okteta — Rožmarin (F. Gerbič) — Camin del Baille , (španska narodna) — EJ gora, gora (slovaška narodna) — Globoka reka: Pazi se; Nihče ne pozna trpljenja (črnske duhovne) — Caj- ne jao (kitajska narodna); 17.00 60 minut športa in glasbe; 18.00 Radijska igra — Bratko Kreft: Velika puntarija (ponovitev); 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Nedeljski intervju; 21.00 Športna poročila; 21.10 Antonin Dvorak: Scene iz ooere »Rusalka«; 22 15 V plesnem ritmu; 23.10 Lepe melodije; 23.40 Sljepan Sulek: Koncert za fagot in orkester. RTV JUGOSLAVIJA 11.00 Kmetijska oddaja — Beo-grad; 20.00 TV dnevnik — Beo- Rrad; 20.20 »Mariborski zapor«, dokumentarna oddaja za 40. obletnico KPJ — Ljubljana; 20.40 Dokumentarni film — Ljubljana; 20.50 »Polet v vesolje«, II — zabavno-glasbena revija — Ljubljana. Jutri 20.00 TV obzornik — Ljubljana; 20.15 Lik revolucionarja Borisa Kidriča — dokumentarna od. da^a — Ljubljana; 20.45 Henty Barbusse: »Vojak v ognju«, ponovitev drame — Ljubljana TELEVIZIJA ‘ 10.00 TV za kmete: 11.30 Pre-nos otvoritve tržaškega velesejma; 16.00 Športni popoldan; 18.00 Oddaja za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 Lahka glasba; 19.15 Afriške pustolovščine; 20.30 Poročila; 21.00 Ugo Tognazzl In Raimondo Via- Jutri 14.00 Šolska oddaja; 17.00 Oddaja za otroke; 18.30 Porof''|; 19 05 Perry Como Shovv; 19 Oddaja za delavce; 20.05 leie-šport; 20.30 Poročila: 21.15 »Družina Stoddard«. film; 22.05 poročila. ( MALI OPLAŠI j VAJENKO išče moška krojačniea. Ul. Ginnastica 35-1. levo, PRODAM dvonadstropno poslopje — 2 prodajalni, 1 stanovanje * vsemi pritiklinami in vrt. Ul. p-Revdltella 83 (vidno danes popoldne). OTROŠKE VOZIČKE, športne VO. žičke, žimnice originalne Perma-flex in vsakovrstno pohištvo dobite pri MADALOSSO v Trstu, Ulica Torrebianca vogal Trem-Ottobre VRTNARJI! Priklopni nabiralnik (zbiralnik) »Vitez«, katerega pr-trdite na navadno koso, Vam pr nabiranju zelenjave prihrani o* gromno časa. Za natančnejše informacije in za ogled primerkov se lahko obrnete na sledeče trg vine s kmetijskimi potrebščinami v Trstu: E. Furlani, Kmetijska zadruga in V. Marinac, ali n naslov MIROSLAV VITEZ, Stra' da del Friuli 96. Trst. ISCEM hišno pomočnico za vS* hišna dela, telefonirati 29-970 33-686. TVRDKA BELTRAM, Ul. Valdi- rivif štev. 3, tel. 36661, ima v zalogi vsakovrstne rabljene avtomobile, vespe in lambrete. MOTOGUZZ1: «La Lodola 235 « Granturismo« je motocikel odličnih lastnosti. Novi tovorni mo1 cikel »Ercolino« 5 stotov. UbjSC" te zastopstvo Cremascoli, 1 r5’ Ul F Severo 18. tel. 38903. OBIŠČITE PAVILJON «A> Oddelki 122 - 123 - 128 - l29 (Električni gospodinjski stroji — Kuhinjska oprema — Higiensko-sa-nitarne naprave — Naprave za hotele in bare) GRELCI NA NAFTO ZA CENTRALNO KURJAVO — POSODE ZA VINO — ŠIVALNI STROJ1 »BOR LETTl* MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU od 21. junija do 5. julija l"9 BAZZANELLA UMBERTO TRST, Ulica F. VeneziaO 3 GOSTILNA OSTROUŠKA TRST, Ul. S. Nico«) št. s ŠKOCJANSKE JAME vas vabijo V TRSTU NA MONTGBELLU VELIKI USPEH il ITALIJANSKO-DANSKEGA C RKUSA PALMIRI -BENNEVVEIS Vsak večer predstava ob 21.15 - ob sobotah in praznikih ob 16. uri in 21.15 — Ogled živalskega vrta vsak dan od 10. ure dalje — Artisti 8 narodnosti — Eksotične živali iz 5 celin — Dvignjena arena in oder — Prevoz s trolejbusi po predstavi — Rezerviranje: telefon cirkusa 72-200 in centralna blagajna tel. 36-372 OGLED VSAK DAN IN OB VSAKI URI Cene; 200, 100, 40 din. Ob zaključku elektrifikacije bo 4. in 5. Junija proslava — v Schmidtovi in Tominčevi dvorani koncert. GOSTINSKI OBRATI! k R I S N I K » v Divači in gostilna pri Škocjanski jami Vam nudijo tuje in domače specialitete in domača vina. SOŽALJE Prosvetno društvo »Igo Grd' den« iz Nabrežine izreka Prj' zadeti družini svoje iskren® sožalje ob izgubi Viktorja Veniera. ZAHVALA 15. t. m. smo spremili k zad' njemu počitku pok. MARIJO ŽAGAR Zahvaljujemo se vsem, ki s® jo spremili na domače pokop*| lišče ter vsem, ki so nam P®* magali na katerikoli način časa njene dolge bolezni. “ sebna zahvala pevskemu drd' štvu za ganljive žalostinke. DRUŽINA ŽAGAH Bazovica (št. 68), 21.VI.19®*' ZAHVALA Vsem, ki so z na mi sočustvovali ob izgubi našega nepozabnega moža in očeta VIKTORJA VENIERA se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala čč. g. župniku iz Nabrežine, zdravniku dr. Delami ter vsem vaščanom, prijateljem in znancem, ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČA ZENA IN OTROKA Nabrežina, 21.6.1959. 21. junija 1959 Gorišbo-beneški dnevnih Ob peti obletnici smrti Odkritje spomenika Ivanu Trinku v Trčmunu Slovesnost bo prihodnjo nedeljo Ko je pred petimi leti za 'edno utihnila beseda budite-'ja in učitelja beneških Slovencev Ivana Trinka - Zamejca, je vse beneško ljud-s‘vo in z njim rojaki po vsej slovenski zemlji žalovalo kot najdražjim sinom. Ob nje-Bcvem grobu se je zgrnilo Vse. kar je bilo slovenskega ' obkrožilo ga je beneško ljudstvo, kateremu je posve- t, vse življenje. To ljudstvo, pokojnikovi so-'tdniki ter njegovi stanovski tovariši so se ga ob peti obletnici spomnili z nadvse pomembnim dejanjem: postavili b mu spomenik na tistem atibčku vrh Trčmuna kjer bivajo njegovi zemeljski o-sianki. Odkritje spomenika bo obletnico smrti v petek junija. temperatura včeraj Najvišja temperatura 29,6 !ll>pinje ob 15.40, najnižja 16 stopinj ob 4. uri. Vlage 65 odstotkov. dežurna lekarna banes je čez dan in ponoči Jdprta lekarna Kumer, Korzo “alia št. 4, tel. 25-76. Razprava o organičnem načrtu za pokrajinske uslužbence Včeraj zvečer je bila seja Pokrajinskega sveta, ki je bito v celoti posvečena obravnavi organičnega načrta uslužbencev pokrajinskih ustanov. Odbornik dr. Polesi je na dol-8° poročal o tem vprašanju. Kekel je, da je sedanji or-Sanični načrt zastarel in da ga to treba spremeniti. Po predvidevanjih pokrajinske uprave “Odo imeli z izvedbo novega "»črta okoli 48 milijonov lir v*č stroškov. Povedal je, da 10 Pri izdelavu načrta sodelo-vali s predlogi svetovalci Sbri-Eotti, Delpin, Coceani in sindikalni organizaciji CGIL in blSL. Polesi je nato prebral sklep odbora, ki naj bi ga svetovalci odobrili in ki bo pri- čel Veljati s 1. januarjem 1959. tem se je razvila obsežna ob 18.45, odhod iz Sesljana r.L 14.20, iz Tržiča ob 14.30 in 19.40. Avtobusni vozni red velja do 13, septembra. «»------ Motociklist v tovornik na Tržaški cesti Včeraj ob 10.10 sta se peljala po Tržaški cesti proti letališču tovorni avtomobil GO 13729, ki ga je vozil Gino Ccceanni iz Gorice (Cocean-r.i dela pri podjetju Maria Marassija) in motocikel GO 12977, last Terese Pitou, ki ga je vozil 44-letni učitelj Alfonza Piso iz Ul. Ascoli 20 v Gorici. Ko se je tovornik približeval gostilni Nanut na Tržaški cesti, se je pričel ustavljati, da bi zavil na levo. Vsega tega ni opazil motociklist, ki je vozil za njim. Ze se je pripravljal na to, da bi vozilo prehitel, ko je le-to zavilo in mu zaprlo pot. Učitelj _e skušal motocikel ustaviti, vendar je bil preblizu. Zaletel se je v leva tovornikova vrata in se prevrnil. Kmalu po nesreči je prihitel na kraj nesreče rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je Pisa odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia; obvezali so mu rane na okončinah in ga odpustili. Izlet SPD y Škocjanske jame Slovensko planinsko društvo obvešča svoje člane in prijatelje, da organizira v nedeljo 5. julija enodnevni izlet z avtobusom v Matavun in razsvetljene Škocjanske jame, kjer bo tradicionalni praznik z obširnim programom. Odhod iz Podgore ob 6.30. Odhod s Travnika ob 6.45. Cena vožnje za člane 450 lir, za nečlane 500 lir. Vpisovanje v kavarni Bratuš vključno do 27. junija. Pohitite, število sedežev je o-mejeno. Naročilo kosila 100 lir. m a----- Slovo delavcev iz delovišča v Sovodnjah V gostilni Franca Smerjaka so se včeraj opoldne sbrali delavci, ki so zaposleni v zadnjem delovišču v sovodenjski občini, v kateri je 20 delavcev delalo 4 mesece. Prisotni so bili občinski tajnik iz So-vouenj, ki je nadomeščal tudi obolelega župana, voditelj delovišča Visintin in občinski uradnik za delo Žigon. Ob tej priliki je tajnik pozdravil vse prisotne in je zahvalil v imenu občinske uprave za njihov prispevek pri u-rejevanju občinskih cest. Obenem pa je izrazil željo, da bi bilo v kratkem otvorjeno novo delovišče za brzeposelne, ki bo po dosedanjih predvidevanjih pričelo delovati septembra. ........... n.......... milimi... Seja sovodenjskega občinskega »veta Za ureditev občinskih cest prispevala država 8 milijonov lir Zamenjava občinskega zemljišča na Peči in odobritev napeljave vode v hišo Armide Pertusi —t«— Požeta pšenica čaka na mlačev Na goriškem polju je pšenica dozorela, znak, da jo je jr*ba požeti. Standrešci so fci-'. nied prvimi, ki so jo sprali v kope, da se posuši in Pripravi za mlačev. Letos so * žetvijo opravili zelo hitro, j^r so Se vsj poslužili stroja, to jo požanje in zveče v sno-***. Tudi Sovodenjci imajo tak s‘roj, ki prihrani veliko časa ’b truda, saj v dobri uri po-tohje celo njivo. Kmetje v °*olici Gorice so letos sejali vrsto San Pastore, ki dobro 'torodi, Ker zrna nimajo res, Se mora pridelek požeti pre-dozori; če se z žetvijo od-®“a. se lahko zrna osujejo, "* ima kmetovalec od tega v®iiko škodo. Cez nekaj dni bodo zabrne- * mlatilnice, ki bodo opravi-,e še zadnje delo pri letošnji etvi, ki obeta dobro letino. «»-— Vozni red avtobusov Gorica-Doberdob-Tržič Na željo doberdobske obči-,e bodo avtobusi podjetja Ri- * vozili ob nedeljah in praz-J*ih popoldne iz Gorice čez “berdob in Tržič v Sesljan. "bod iz Gorice ob 13.30 in V petek zvečer je bila seja občinskega sveta v Sovodnjah. Svetovalci so odobrili sporazum z ustanovo ONAIR glede otroškega vrtca v Sovodnjah. Razpravljali so o ureditvi občinskih cest, za katere je država sklenila prispevati 8 milijonov lir na podlagi zakona št, 184 od 1953. leta. Ta denar bodo potrošili za asfaltiranje glavne občinske poti. Država bo pri odplačevanju dolga prispevala 5 odstotkov, kar bo znašalo letno okoli 400 tisoč lir. Odobrili so zamenjavo občinskega zemljišča z zemljiščem Franca Kovica s Peči ter odložili razpravo o povišanju plač občinskim uslužbencem, da se bodo v to vprašanje bolj poglobili. Odobrili so tudi prošnjo Armide Pertusi, da si napelje cevi za črpanje vode iz Vipave v novo poslopje, ki si ga je zgradila poleg mosta. Dovoljenje velja toliko časa, dokler ne bo pričel delovati novi vodovod SAFOG. Odobrili so še strošek 570.000 lir za popravilo šole v Rupi. Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 14. do 20. junija rodilo 18 otrok ,umrlo je 5 oseb, oklicev je bilo 6, porok pa 9. ROJSTVA; Mauro Re, Angela Alt, Gianna Tofful, Stefano Murovec, Claudia Scozziero, Sergio Mastroianni, Caterina Altran, Giuseppe Berin, Gian-carlo Berin, Chiara Bertolini, Sara Rossi, Rita Levante, Giu-liana Sandrin, Lorenzo Nico-sia Fabio Beltram, Patrizia Scuotto, Marina Steren, Bernarda Figheli. SMRTI: 65-letni upokojenec Mario Tommasi, 75-letni upokojenec Massimiliano Di Bon, Ker je nedeljska predstava odpadla, bo SNG gostovalo v Doberdobu jutri 22. junija ob 20.30. uri s pravljično igro v štirih dejanjih Pepelka 57-letna gospodinja Marija Primožič, por. Scocieri, mesec stara Michela Goddi, 56-letni učitelj Teodoro Ballaben, OKLICI; trgovec Sergio Ro-vis in profesorica srednjih šol Adriana Fugini, stavbni inženir Claudio Olivatti in profesorica dr. Marija Zullian, uradnik Giuseppe Tomadini in u-radnica Gioconda Tinella, o-rožnik Faustino Graziano in babica Anna Marchio, uradnik Gianfranco Pedrini in učiteljica Leda Gambon, delavec Guido Lunardi in gospodinja Marija Chiomento. POROKE: Johannes Gebhar-di in dr. prava Marcella Anna Pellegrini, tiskar Giorgio Mo-ser in gospodinja Alba Can-detti, zasebni uradnik Giorgio Padovan in gospodinja Claudia Zacconi, uradnik Giuseppe Cernellj in gospodinja Luigia Camauli, uradnik Vergilio Fer-foglia in Teresa Dal Cero, trgovec Tulio Vižintin in učiteljica Angela Tonzig, mizar Marcello Giurini m gospodinja Vittorino Provedel, šolski sluga Mario Visintin in gospodinja Giuliana Verzegnassi, avtoprevoznik Franco Manser-visi in delavka Amalia Mon-tanar. «»------- Prsta v stroj za mletje mesa Včeraj zjutraj je 21-letni kuhar Eliseo De Marchi, ki je zaposlen v hotelu «Gorizia» v Ul. Giustiniani kot kuhar, potiskal meso v stroj za mletje mesa. Pri tem mu je stroj stisnil kazalec in sredinec leve roke. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer mu je dežurni zdravnik roko obvezal. Ozdravel bo v 6 dneh. Mednarodne motociklistične dirke v Prelnki (Opatija) Italijana Milani in Mandolini zmagovalca v kat. 125 in 350 ccm Avtobus v Novo Gorico k operi Don Pasquale ZSPD iz Gorice organizira ogled Donizettijeve komične opere v treh dejanjih «Don Pasquale» v soboto 4. julija ib 19. uri v dvorani OLO v Novi Gorici. V njej bosta poleg drugih članov ljubljanske Opere nastopila tenorist Janez Lipovšek in basist Lad-ko Korošec. Vožnja 200 lir, vstopnina 150 dinarjev. Vpisovanje najkasneje do 27. junija, ker mora organizacija pravočasno rezervirati avtobus in sedeže. Odhod izpred Bratuševe kavarne ob 17.30. Vpisovanje na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. Kino v Gorici CORSO. 14.30: »Frenesia del delitto«, O. Welles. VERDI. 14.30: «Pekel v me- stu«, A. Magnani, G. Mašina, cinemascope. VITTORIA. 15.00: «Ciao, ciao bambina!«, E. Martinelli, A. Cifariello. CENTRALE. 15.00: «Odločitev ob zatonu«, v barvah, R. Scott, J. Carroll. MODERNO. 15.00: «Izziv v O. K. Koralu«, B. Lancastre. «»--------------- Kino v Tržiču PRINCIPE. 14-22: «Postava», G. Lollobrigida, M. Mastroianni. AZZURRO. 14-22: «2ivljenje» (drama zaročenke), Maria Schell, A. Lualdi, P. Petit, v barvah. EXCELSIOR. 14-22: ((Kristi- na«, R. Schneider, A. Delon, v barvah. NAZIONALE. 14-22: «Divja dediščina«, G. Winsow, G. Derreau, cinemascope. SAN MICHELE. 14-22: ((Pokol pri velikih vodnjakih«, B. Sullivan. — «»—— SOS NA KRASU Topole sekajo ob Doberdobskem jezeru Jameljci so trgovcem iz Vidma prodali vse topole, ki so rasli ob Doberdobskem jezeru po 45o lir stot. Drevje 0 pokupili in ga tudi pose kali. Ker se govori, da se trgov- 1 pogajajo za nakup topo- lov doberdobskih kmetovalcev, b: želeli o tem napisati ne- kaj besed. Topoli ob jezeru so svojevrstna privlačnost za vse izletnike, ki se radi ustavljajo ob jezeru. Poleti nudijo prijetno senco, ki bi jo na Kra su sicer zaman iskali. Ce tudi doberdobski kmetic proda jo topole, tedaj bi turizem i> trpel zelo obouten udarec. Ce pa so se že odločili drevje prodati, tedaj naj bodo zelo previdni, da se ne bodo nasmolili, Cena se je menda, kakor se govori, precej dvignila, pa bi bilo prav, če bi kmetje iztisnili iz trgovcev čimveč. Jugoslavija in Avstrija že izpadli iz konkurence za «Nagrado Jadrana> OPATIJA, 20. — Pred okrog 25.000 gledalci so se začele danes na krožni progi v Preluki blizu Opatije mednarodne motociklistične dirke za ((Nagrado Jadrana«. Svečani otvoritvi ob 17,30 so prisostvovali tudi številni predstavniki oblasti in med njimi pokrovitelj dirk predsednik Izvršnega sveta LR Hrvalske Jakov Blaževič. Preden so se pojavili na startu prvi motorji, so udeleženci dirke z enominutnim molkom počastili spomin črnogorskega tekmovalca Cejoviča, ki se je ubil na prvih poizkusnih vožnjah v četrtek. Danes je nastopilo 46 tekmovalcev iz Švice, Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Madžarske, Francije in Jugoslavije na šest kilometrov dolgi krožni progi. Tekmovali so motorji nacionalnega razreda 250 ccm, nadalje motorji 125 ccm in 350 ccm ter avtomobili do 1300 ccm. V tekmovanju motorjev nacionalnega razreda 250 ccm so se uveljavila zlasti Tomosova vozila, saj so od 4 prvih mest zasedla kar tri. Skupaj je nastopilo 16 tekmovalcev. Zmagovalec Leon Pintar iz Kranja je dosegel povprečno hitrost 109,500 km na uro, v enem krogu pa celo 110,550 km na uro. V dirki motorjev 125 ccm so prevladovali Italijani, ki so zasedli prvo, drugo in četrto mesto. Gilberto Milani je zmagal nekaj metrov pred svojim rojakom Mandolinijem. Milani je dosegel povprečno hitrost 112,400 km na uro, v šestem krogu pa je dosegel nov rekord proge za to kategorijo s 115,250 km na uro. Doslej je imel rekord v tej kategoriji Italijan Pagani s 112,450 km na uro. Postavil ga je leta 1953. Po tej dirki je Jugoslavija izpadla iz konkurence za osvojitev ((Nagrade Jadrana«, ker je njen predstavnik Oblak padel, V kategoriji motorjev 350 ccm je nastopilo 13 tekmovalcev, ki so prevozili 12 krogov v skupni dolžini 70 km. Tudi v tej dirki sta se, najbolj uveljavila Italijana Milani' in Mandolini, ki sta zasedla prvo in drugo mesto, tretji pa je bil, prav tako kakor v kategoriji 125 ccm, Madžar Szabo. Milani je dosegel povprečno hitrost 118,350 km na uro, njegova največja brzina v e-nem krogu pa je znašala 120,350 km na uro. Zanimivo je, da je ta rezultat še zmerom precej pod lanskim rekordom, ki ga je dosegel Ce-hoslovak Stastny. Po tej točki Danes se poročita v Beli peči v Kanalski> dolini učiteljica Majda Jalen in profesor Jožko Jelen, naš goriški rojak iz Doberdoba Novoporo-čencema čestitajo ob vstopu v zakonsko življenje vsi prijatelji in znanci, katerim se pridružuje tudi naše uredništvo. je tudi Avstrija izpadla iz nadaljnjega tekmovanja za ((Nagrado Jadrana«. V zadnji točki so nastopili avtomobili Gran Turizem do 1300 ccm. Nastopili so le štirje tekmovalci, ki so prevozili 12 krogov. Favorit dirke Švicar Charles Vogel, ki je tekmoval na Lokusu 1100 ccm je zmagal s precejšnjo prednostjo. Dosegel je povprečno hitrost 115,400 km na uro, v e-nem krogu pa celo 117,150 km na uro, kar je precej boljše od rekorda, ki ga je lani postavil isti tekmovalec. Tehnični rezultati: Nacionalni razred 250 ccm (10 krogov): 1. Pintar (Kranj) - Tomos 32’52”, 2. Bučalo (Vo-gišče) - Pretiš 2’2” slabši čas, 3. Čuden (Ljubljana) - Tomos, 4 Sever (Zagreb) - Tomos. Kat 125 ccm (10 krogov); 1. Milani (It.) - Patou 32’1”3, 2. Mandolini (It.) - Ducati 1’3” slabši čas, 3. Szabo (Madžarska) - MV, 4. Zucchi (It.) -Ducati, 5. Schvvartz (Avstrija) PUCH. Kat 350 ccm (12 krogov); 1. Milani (It.) - Norton 36'3*"3, 2. Mandolini (It.), 3. Szabo. Avtomobili Gran Turizem do 1300 ccm (12 krogov); 1. Vogel (Švica) - Lotos 1100 ccm 37’26”, 2. Milovan Rodica (Jugoslavija), ALFA ROMEO 40' in 5”, 3. Ludvik Fischer (Avstrija) 40'44”. Na teh jubilejnih X. dirkah so torej že prvi dan vzpostavili vrsto odličnih rezultatov in novih rekordov za posamezne kategorije. Gledalci z zanimanjem pričakujejo izide jutrišnjega dne, ko bodo nastopili motorji najtežjih kategorij in pa motorji s prikolico ter avtomobili športni do 2000 ccm. Ni izključeno, da bo dosežen tudi nov absoluten rekord Atletika po svetu in doma Atletsko prvenstvo ZDA V znamenju P K !S e n e C( mj Olimpijska prvaka Gleen Davi s in Bob Morow premagana - 0’Brien že sedmič prvak BOUDLRR, 20^— Dva olimpijska prvaka Bob Morow (100 m) in Gleen Davis (400 m ovire) sta bila premagana na atletskem prvepslvu ZDA. Davis, ki je svetovni in o-limpijski prvak na 400 m z ovirami je doživel prvi poraz od U 1956. Premagal ga je 23-letni studen) Dic Howard, ki ga je prehitel za 3 metre. Bob Morow pa je bil v svoji skupini na 100 m zadnji. V finalu je zmagal Ray Norton s časom 10”5, Parry 0’Brien je že sedmo leto zapovrstjo osvojil naslov ameriškega prvaka v metu krogle z rezultatom 18,94. Ostale naslove so osvojili: Ha-rold Connolly v kladivu, Charles Dumas v skoku v višino, Lee Calhoun na 110 m z ovirami in Gregory Beel v skoku v daljino. # # # HANNOVER, 20. — Nemka Senta Kopp-Gastl je na mednarodnem mitingu v Hannovru proge. miiminiiiiiiiiiimmiimi .......................................... Miran imimiiiiimniimiimmiimiiii 24-uma dirka v Le Mansu V vodstvu avtomobili Moss odstopil zaradi Ferrari okvare Najvišja povprečna hitrost čez 200 km na uro LE MANS, 20. — Ob 16. uri po italijanskem času se je v navzočnosti okrog 250.000 gledalcev in v lepem vremenu začela velika 24-urna avtomobilska dirka v Le Mansu, ki velja za svetovno prvenstvo pilotov. Startalo je 53 avtomobilov. ki jih pilotirajo dirkači 17 držav. Iz skupine je prvi ušel Moss z Aston Martin, ki je tudi vodil po prvem krogu (13,460 km) pred Jaguarjem Gregorja in Irelanda, Astonom Tnn-tignanta in Frereja itd. Po petih krogih je bil Moss še vedno v vodstvu, toda avtomobili Ferrari so že začeli napredovati. Belgijec Gendebien je zaostajal za Mossom samo še za 6”5, na tretjem mestu je bila Ferrari Angleža Alli-sona z zaostankom 8”5. Ob sedmem prehodu se je na četr. to mesto prebil Behra s Ferrari, ki je prevozil krog s povprečno hitrostjo 194.773 km. V ospredju so že bila vozila težje cilindraže. liminiiiiiiiiillllliliiililiiilllHIllliiiinillllliiniraniliilliliiiiiilliiilliiiiiiiiiiiiiiiiiimiilliiilllili Furlanski boksar v Ameriki Vecchiatto proti Brownu toda če premaga Scanlona Dvoboj Vecchiatto ■ Scanlon bo v sredo v Chicagu CHICAGO, 20, — Videmski boksar in evropski prvak lahke kat. Mario Vecchiatto se bo v sredo pomeril v Chicagu z Amerikancem Bobbyjem Scanlonom. Če ga bo premagal, potem se bo boril z Joeom Broivnom za svetovno prvenstvo. Vest o tem je prišla iz Amerike, kjer je Vecchiattov prokurator Libero Cecchi izjavil, da se je že sporazumel za organizacijo tega važnega dvoboja. V ameriških boksarskih krogih predvidevajo, da bo Vecchiatto Scanlona premagal. Če bi se ta predvidevanja uresničila, potem bi se seveda Vec-chiattovo bivanje v ZDA podaljšalo in tudi njegov dvoboj za evropsko prvenstvo z God-dy>m bi bil preložen na poznejši datum. Če pa bi Vecchiatto premagal tudi Browha, kar je sicer malo verjetno, potem bi bil ves nadaljnji program furlanskega boksarja tej meljito spremenjen. V primeru pa, da bi Vecchiatto izgubil že proti Scanlonu, potem se bo seveda takoj vrnil v Evropo kjer se bo, verjetno v Rimu, pomeril z Goddyjem. «»------ O NEW YORK, 20. — Nemški boksar welter kat. Stefan Redi je sinoči v Madison Square Gardenu izgubil s tehničnim k. o. v 8. rundi proti Kubancu Fernandezu, ki doslej kot profesionalec še ni doživel nobenega poraza. Po 10. krogu j« bil vrstni red naslednji: 1. Mošs (Aston Martin), 2. Gendebien (Ferrari) z zaostankom 7”, 3. Behra (Ferrari) 17”, 4. Allison (Ferrari) 36’’, 5. Gregory (Jaguar) 35” itd. Behra je nato pojačal tempo in po 14. krogu je s povprečno hitrostjo 199,422 prevzel drugo mesto. V 12. krogu je Behra dosegel kot prvi hitrost čez 200 km jn sicer 200,329 km in obenem tudi prehitel Mossa in prevzel vodstvo. V 18. krogu je izboljšal povprečno hitrost z 200,994 km. Tako je po dveh urah vožnje imel Behra s Ferrari 35” naskoka pred Mossom, Da Sil. va (Ferrari) je prevzel tretje mesto pred Gendebienom. V istem krogu je bilo samo še 7 avtomobilov. Ko je Behra dopolnil svojih 30 krogov se je ustavil ob boxu in odstopil volan Ame-rikancu Gurneyu kar je izkoristil Moss in spet prevzel vodstvo. Malo prej je Behra dosegel povprečno hitrost 201,161 km. V 38. krogu se je moral ustaviti tudi Moss in zamenjal ga je Fairmann, ki pa je takoj nadaljeval vožnjo in obdržal prvo mesto. Toda že v naslednjih krogih je Gur-ney prehitel Fairmanna in po tretji uri dirke je bil vrstni red naslednji; 1. Gurney (Ferrari), 2. Fairmann (Aston Martin) 40”, 3. Phil Hill (Ferrari) 1’23”, 4. Ireland (Jaguar) 2’21”. Vsi o-stali tekmovalci so imeli najmanj en krog zaostanka. Po četrti uri vožnje je bi la v vodstvu Ferrari Gurney-Behra pred Ferrari Hilla, ki pa se je mpral ustaviti ob boxq it) ga je zanaefljal Jaguar* Irelanda. Medtem je prišli do več manj pomembnih odstopov nato do prvega incidenta, ki pa ni zahtival smrtnih |rtev in končno do odstop* Ang: ža Stirling* Mpssg .zkradi kvar na ventilih. serija B. Igrišče na Opčinah ob 15,30. Pellicana - Alpina, serija C. Igrišče na Opčinah ob 9. Cus Trieste - Aquilinia, serija C. Igrišče na Opčinah ob 11,30. 1,1*1 KOLESARSTVO Dirka za amaterje Enal (80 km). Start na Opčinah (pri e-lektrični centrali) ob 15. Cilj Križu. TENIS Tennis Club Trieste - Tennls Club CM Mercantile. Pokal CMM. Igrišča v Ul. Guido Re-ni ob 9. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 16. Glavna dirka •Junijski maraton« m 3200, lir 360.000. Dirka Totip. «» ------ O MOSKVA, 20. — V prijateljski tekmi je enajstorica sovjetske armade premagala Sta-de Reims iz Pariza s 3:0 (0:0) O LIZBONA, 20. — Brazilska enajstorica Santos je igrala neodločeno z enajstorico Porlugal iz Lizbone 2:2 (2:1) Izenačila lastni svetovni re-, kord v teku na 80 m z ovirami s časom 10”6. Svetovni re-kord je postavila 1. 1956, sepJ tembra 1958 pa ga je izenačila tudi'Rusinja Bystrova v',' Moskvi. Na istem mitingu je v teku. na 110 m z ovirami zmagal Nemec Martin Lauer s časom 14'T pred Jugoslovanom Lop*. gerjem s 14”4 in Italijanom Mazzo s 14”6. Ve teku na 100 m je zmagal Italijan Berrutti s časom-10”5 pred Nemcem Gamper-jem 10”5. * * # SUBOTICA, 20. — Na mestnem stadionu v Subotici je v okviru atletskega tekmovanja za individualno prvenstvo Srbije atlet beograjskega Partizana Boža Miletič postavil nov jugoslovanski rekord v metu kopja 7. rezultatom 73,93 m. # # # ALEKSANDRIJA, 20. — V . nadaljevanju mednarodnega atletskega mitinga v Aleksandriji, je Jugoslovan Marjano- , vič zmagal v skoku v višino z rezultatom 1,94 m. Drugi j« bil Koines, Grčija, z 1,90 m. TENIS v"lONDONU Krishnan premagal v finalu Emersona LONDON, 20. — V finalu posameznikov na mednarodnem teniškem turnirju Queens cluba v Londonu je Indijec Krishnan presenetljivo premagal Avstralca Emersona s 6:3, 6:0. Emerson je nosilec serije št. 2 za turnir v Wimble-donu. V polfinalu je Krishnan premagal nosilca serije št. 1 Peruanca Olmeda. O MILAN, 20. — Komisar nacionalne nog. zveze je odredil, da bosta polfinalni tekmi-za italijanski pokal 1959 6. septembra, finalni tekmi za prvo in za tretje mesto pa 13s septembra. Odgovorni ureoniK STANISLAV RENKO T'ska Tiskarski zavod ZTT. Trst KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 21. t. m. ob 16. uri cinemascope Universal film: Trapez življenja Igrajo: DOROTHY MALONE, ROCK HUDSON Jane na Danes v Trstu ATLETIKA Deželno prvenstvo moških in zenskih začetnikov. Druga selekcija. Organizira Ginnasti-ca Triestina. Občinski stadion ob 9. BASEBALL AB Trieste - Fenice Venezia, predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 16. uri in na prostem ob 20. uri Vistavision barvni film: Pustolovščine in ljubezni Omarja Kayyama wm- Igrajo: CORNEL WILDE — DEBRA PAGET V ponedeljek 22. t. ra. ob 18. uri in ob 20. na prostem ponovitev istega filma. toŠKO KRANJEC: Povest o dobr 48 «Kaj oče ne pojde?« je vprašala Katica mirno. «On pojde svojo pot in medve svojo.« Marta je spet po-®ledala v oči, ki niso ne pritrjevale ne odrekale. *A kam bi šli?« ♦Daleč v svet. Ali nimaš rada sveta?« «Ne,» je Katica zdaj prvič odkimala. «Kaj bom jaz v svetu?« Marta je obmolknila. Da, Katica ni imela kaj početi v ry®tu. Za njo je bilo povsod enako. Ves svet je bil odet v in povsod je sijalo isto sonce, ki ga ni nikdar videla, u ♦Sklenila sem,« je Marta po premolku strastno pohitela, Je čutila, da mora začeti z nečim, kar bo Katico lahko izmikalo, «da te pošljem v zavod, kjer se boš naučila igrati ,b Peti. Skoda bi bilo tvojega glasu, če ne bi mogla peti ‘Aidem. Po svetu jih je mnogo, ki se preživljajo tako. Ti bi ?. »lasom, ki ga imaš, lahko pela pred velikim svetom. In pbdje bi ti povsod ploskali in bi te spet in spet želeli poslu-Časniki bi pisali o tebi in ljudje bi govorili o tebi. Pomisliti moraš, kako vesela bi bila jaz, ko bi se zgodilo vse to.» . Videti pa je bilo, da Katice tudi to ni ganilo. Da, svoj v6® Je hotela Katica po svetu in peti. Bilo je jeseni, ko je odila k organistu. Pa so takrat prav isti ljudje, ki naj bi Z(laj poslušali, ubili v njej veselje do petja, še je pela ob ečerih, a je čutila, da je njen glas slabotnejši, kakor je bil isti večer, ko je zapela organistu in kakor je bil potem v nedeljo popoldne v cerkvi. Ne, tako ne bo zapela nikdar vec. v Pela je ob večerih pri KoštrČevih, ko je vzel Ivan kitaro r°k« in ko j« Peter rekel; Katica, zapoj nam kaj! Toda pravega veselja ni bjlo več. Na prvi pogled je bilo res mikavno, kar je obljubljala mati, vendar Katica ni zaupala svetu, ker je imela z njim grenke izkušnje. Svetu ni bilo do njene pesmi, svet je hodil svojo pot in je pozabljal nanjo. Niti starega dobrega organista ni bilo več k njej, da bi ji rekel, naj mu še kaj zapoje. «Te vse to nič ne mika?« je vprašala Marta drhte. «Lepo je že, pa čutim, da me ne mika tako, kakor bi bilo potrebno za tako stvar. In čutim, da ne pojem več, kakor sem pela nekoč. Ljudje bi se mi smejali. Rada bom pela še, vendar samo, če pojdemo spet vsi skupaj po svetu. Ko bosta ob nedeljah popoldne utegnila z očetom, bomo kam sedli, in takrat bom zapela; ali pa zvečer, ko se bosta vrnila z dela. — Ne, mati, jaz ne grem s teboj. To sem ti hotela povedati in hotela sem te prositi, da ostaneš pri nama. Z nama pojdi. Kaj boš sama po svetu? Ali te ne bo nikdar bolelo srce, ko se boš spomnila name, ki sem slepa in ne morem sama nikamor?« «Ne govori!« je strastno vzkliknila Marta. «Ti moraš z mano. O tem niti ne razmišljaj. Tako sem odločila in tu ni več kaj premišljati. Kakor je, tako se bo zgodilo Ti in jaz poj-deva skupaj; zate bom skrbela, drugega ne bom imela več. Brez tebe pa ne bom mogla živeti.« «Ne, jaz ostanem tu. Ti pa napravi, kakor misliš. Prišla sem te prosit, da bi si premislila. Spomni se samo, kako je bilo vedno lepo in tako bi lahko ostalo vedno. Oče pravi, da bi postavil tu hišo za nas. Potem bi se vračali sem. Morda bi celo medve bili tu in bi samo oče hodil po svetu, — Očeta vendar ne boš tako pustila?« «On bo vesel in zadovoljen, da je tako. Ne brigaj se zanj.« Katica je odmajala z glavo. «Ne, to ni res. Oče te ima rad...« «Kaj ti veš!« je vzkliknila mati. «Kako bi mogla ti o tem kaj vedeti. Med nama je vse končano, že zdavnaj se je končalo. Ta bo samo vesel, da je tako. Tudi ti si mu v napotje, ker nisi njegov otrok. Vedno je čutil, da mu boš delala same skrbi, ker te bo moral hraniti in oblačiti. Si pomislila na vse to? Zdaj, ko si že velika, bi lahko mislila tudi na take stvari, in potem ne bi oklevala, potem bi se odločila.« Katica je vstala. Marta je nehala govoriti. Vedela je, da je vse končano, da je izgubila. «Katica,» je rekla mati z drhtečim glasom. Toda Katica je odšla, ne da bi še kaj rekla. * * * še je imela Marta priliko, da bi ostala. Za čas jo je omajala Katičina odločnost. Preden pa se je predala razmišljanju — in čutila je, da bi bilo potrebno vse se enkrat premisliti — ji je spet prišlo, da se ne sme vdati, da mora iti do kraja. Čeprav jo je bolelo, da se je Katica odločila proti njej, da je sklenila ostati pri Ivanu in pri KoštrČevih, ni smela odlašati s svojo namero. Kakor se ji je prej zdelo nemogoče, da bi odšla brez Katice, se je zdaj oprijela nove misli: naj ostane Katica za zdaj tu, saj jo lahko povabi potem, ko bo že vse pripravljeno in ko bo dekle sama sprevidela, da je tako najbolje.' In vendar je zavlačevala iz dneva v dan. Bezeg je medfem lepo pognal, tudi vrbe so že zelenele. Prijeten, prav opojen vonj je udarjal v nos, če je stopil človek iz sobe, a je prihajal tudi v sobo, kadar je Marta odprla okno. Potem je padel prvi pomladanski dež; dva dni se je nebo kujalo in dva dni je po malem deževalo. V takem vremenu ni bilo mogoče z doma in Marta je mirno preložila odhod na lepše vreme. V vseh teh dneh je hodila kakor vsi drugi še vedno h Ko-štrčevim. Ker so posedali vsi drugi, se tudi sama ni mogla izključiti, da se ne bi izdala s tem; saj bi lahko ob njeni nenavzočnosti govorili o njej, česar ni smela dopustiti. Naposled ni bilo tako težko pobegniti s tega otoka, kakor se je Marti zdelo, le prave odločnosti je bilo treba. Toda kakor je bila pot od tod enostavna, je tam zunaj čakal svet, o katerem sicer ni mislila drugače kakor v sanjah, a je v podzavesti vendarle tleto: kam? To vprašanje še vedno ni bilo. rešeno. Toda čedalje odločneje je vstajalo v srcu, da mora stran. Stran, kamorkoli. Za dan, ki naj bi odločil, ni vedel nihče, ker ni nihče tako natančno slutil njenih misli; samo Katica je vedela. Ta je še vedno posedala pri mamici, razen če je podnevi odšla pred hišo na sonce. Čakala je, kdaj ji mati nove. da pojde; verjela je, da bo vsaj njej razodela. Zjutraj sta Ivan in Jožef še vedno odhajala v gozd in takrat je imela Marta priliko za odhod. Takih prilik je bilo več ko dovolj, a Marta jih je zamujala. Tisto jutro pa, ko naj bi odšla, je spoznala Katica po njenem glasu, da je vse odločeno. še ta dan pojde mati po svetu. Katico je obšlo nekaj grenkega, ko je pomislila na vse, kar bo sledilo temu, in pa ko je pomislila, da bo ostala pravzaprav sama na svetu. Ali le ne bi bilo dobro, če bi se odločila in odšla z materjo na pot? Pa ji vendar nekaj ni dalo, da bi šla. Mislila je na Ivana. Toliko lepih ur je preživela ob njem, Ivan je bil tisti, ki jo je vedno bodril, se ustavljal ob njej, ji položil roko pa glavo in rekel: Katica, vse bo še dobro. To je pomenilo, naj se ne boji: Ivan Koren bo že skrbel zanjo. Vsem načrtom, ki jih Je včasih razlagal Marti, je dajal poseben poudarek s tem, ■da je posebej omenjal tudi Katico. Naj zdaj izda očeta? Tudi tega ni mogla storiti. Sedla je na sonce pred hišo; ni še bilo toplo, ker je bilo dovolj zgodaj, toda v zavetju je bilo kljub temu prijetno, ker se je sonce upiralo naravnost v stene. Moški so še govorili na dvorišču; slišala jih je, kako so se odpravljali po drva. Poklicala je Petra k sebi. Po zadnjem razgovoru sta s Petrom postala samo še večja prijatelja. Navezala sta se drug na drugega, čeprav nista razčistila vseh stvari in čeprav ni Peter dosegel, da bi se mati in Ivan spravila. Peter je stopil k njej. ♦Kaj je, Katica?« je vprašal. Bil je radoveden, kaj mu ima povedati. Zato se je tudi sklonil k njej, da ji ne bi bilo treba reči tega in da se ne bi bala, da bi kdo slišal. ♦Danes odide naša mati.« Obnemel je. Vzravnal se je, ne da bi bil kaj rekel Zamislil se je. Ta vest ga je presunila. ♦Ti Je sama povedala to?« je vprašal tiho. •Ne, nič mi ni rekla.« ♦Kako pa potem veš?« ♦Rekla sem vam, da danes odide.« Tako prepričevalno 1« izrekla, da ni moeel več dvomiti Spet se je zamislil. (Nadaljevanje sledi) TRST, nedelja 21. junija 1959 Leto XV. . Št. 147 (4301) — ------------------------------- Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37.338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Tel Št 37 338 - ciniki im ~ TELEFON ,3-*M IN ,4-*M — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — OGLASOV- Za mm { A.; Ullc* Pe*llc° U*- “ Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 - CENE * _ višine v širmj enega stolpca: trgovski 80, finanCno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir neseda. NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir -FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo A Ulili . V LC Ul 1 tl XV Uiti, IILUt-lJOltrt dl/ Ulil, lllvdPVUV HdV Ulil lltULlJjna, IVtllU I. -1V| puli v.lll/ ^ - — ,,, tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-3'» Po začasni prekinitvi dela zunanjih ministrov Pred novo fazo mednarodnih pogajanj za pripravo drugega dela konference Verjetno sestanek Eisenhotverja, Mac Millana in De Gaulla - Kozlov in Nixon bosta v Washingtonu in v Moskvi navezala neposreden stik med obema vladama ŽENEVA, 20 — Današnja, zadnja plenarna seja zunanjih ministrov v Ženevi je trajala samo deset minut in s tem se je zaključil prvi del konference. Predsedoval je sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je sporočil, da je bil postavljen predlog za odložitev dela in da so se sporazumeli, naj bi se delo nadaljevalo 13. julija. Vprašal je, ali ima kdo kaj proti temu. Ker ni bilo ugovorov, je Gromiko prebral uradno izjavo, ki je bila odobrena in ki se glasi: «V Ženevi je od 11. maja dalje prišlo do široke izmenjave misli med udeleženci konference zunanjih ministrov o vprašanjih, o katerih so razpravljali. Ministri menijo da so novi la ženevska konferenca »zelo koristna«, ker so prvikrat po vojni predstavniki o-beh nemških držav bili udeleženi na neki mednarodni konferenci ki je razpravljala o nemškem vprašanju Doda! ie, da se je vsililo prepričanje, da se nemško vprašanie ne more rešiti izven obeh nemških držav. IzjaVil je, da ni mogoče rešiti istočasno vseh vprašani, pač pa sam® nekatera že dozorela vpraša- razgovori in nova pogaja- I nja. Jcakor ie mirovna pogod nja potrebna. Sklenili so prekiniti delo konference in Ra nadaljevati 13. julija 1959 v Ženevi.« Zatem se je Gromiko zahvalil kolegom in švicarski vladi ter kantonalnim oblastem Zahvalil se je tudi tolmačem in pripomnil, da se bo obširneje zahvalil ob koncu dela kon-lerence. Po seji sta Herter in de Murville ostala v palači narodov in se raztovarjala pol ure. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd pa je takoj po plenarni seji obiskal Gromika in se od njega poslovil. Na kosilu je imel danes kot goste de Murvilla in von Brentana. Povabljena sta bila tudi voditelj zahodnonem-ške delegacije Grewe in ravnatelj za politične zadeve v francoskem zunanjem ministr. »tvu Lucet. Herter pa je povabil na kosilo Gromika. Kosilo je trajalo dve uri. V krogih ameriške delegacije izjavljajo, da sta nadaljevala razgovore toda oba sta ponovila vsgg svoje dosedanje stališče. Herter se je popoldne sestal z Lloy-dom, ob 17.25 pa je odpotoval iz Ženeve z vojaškim letalom. Jutri bo v Washingtonu takoj poročal Eisenhowerju V Beli hiši izjavljajo, da Eisen-hower še vedno namerava sprejeti na razgovor ptvega podpredsednika Sz Kozlova, ki bo prišel v ZDA prve dni julija Kozlov se bo pred odhodom v ZDA razgovarjal s Hrušče-vom. Neki sovjetski diplomat je danes izjavil, da namerava Hruščev poslati Eisenhowerju pismo po Kozlovu, da obrazloži sovjetsko stališče v zvezi z berlinsko krizo in z drugimi vprašanji Med prekinitvijo konference se bo takole navezal neposreden stik med Eisenhovverjem in Hruščevom s posredovanjem Kozlova in ameriškega podpredsednika Nixona, ki bo odpotoval v Moskvo Nixon je sinoči izjavil, da pade odgovornost za »očiten neuspeh ženevske konference izključno na sovjetske voditelje*. Pripomnil pa je, da prekinitev konference ne izključuje možnosti konference najvišj.h. toda ne spreminja njegovih načrtov za obisk v Moskvi Pri rgzgovorih, ki jih bo Nixon iitiel s sovjetskimi voditelji, bo lahko prispeval k popustitvi napetosti, prav tako kakor bo Kozlov prispeval v tg namen s svojim obiskom irt s svojimi razgovori v Wa-shingtonu. .V londonskih diplomatskih krogih predvidevajo, da se bodo med tremi zahodnimi vladami začela prihodnji teden posvetovanja za pripravo druge faze ženevske konference Nakazuje se tudi možnost sestanka med Eisenhowerjem. Mac Millanom in De Gaullom. V Washingtonu odklanjajo v uradnih krogih sleherni komentar v zvezi s konferenco. Vendar pa so mnenja, da je sklep o odložitvi pameten, in nikakor ne gledajo na položaj preveč temno. V francoskih pooblaščenih krogih pa pravijo, da je odložitev konference preprečila razdor in nadaljevanje pogajanj v nedogled. Po britanskem mnenju je bila konferenca koristna kolikor je privedla do razčišče-nja posameznih stališč. žahodnonemški zunanji minister von Rrentano pa je i-mel danes v Ženevi tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izjavil, da začasni obračun konference ne navaja k velikemu optimizmu. Pripomnil pa je, da so v šestih tednih zasedanja vendarle dosegli znatno zbližanje in razjasnitev. Minister je dalje izjavil, da, če je Hruščev izrekel svojo zadnjo besedo, ne bo nadaljevanje dela imelo mnogo smisla. Izjavil je, da ie zadnji predlog Gromika nesprejemljiv Poudaril je tudi. da je berlinsko vprašanie samo en element nemškega vprašanja in da je potrebno iskati možnost obnovitve ra/govorov o celotnem vprašanju. Za Brentanom je govoril voditelj zahodnonemške delegacije Grewe ki je ponovil u-temeljitve zahodnih ministrov proti novim sovjetskim predlogom o Berlinu. Predstavnik vzhodnonemške delegacije je izjavil, da je bi- ba ' in okupacija z*hodnefc| Berlina «Ti dve vprašanji je poudaril, ostaneta na dnevnem redu, kakor dokazuje tudi predlog za ustanovitev vse-i nemškega odbora«.fNa korrcii je izjavil, da bi --bila njeg delegacija zadovoljna, če se konferenca lanko hada vala do - konca in m končala z uspehom, ter obžaloval, da je zahodnonemškg delegae/ja storila vse. da onemogoči' spVi-razum med obema nemškima državama. !»va ■ -bi I alfe- Zatem poudarja izjava veliko važnost, ki jo obe državi pripisujeta konferenci na najvišji stopnji za mirno rešitev najbolj perečih mednarodnih vprašanj, med katerimi sta tudi mirovna pogodba z Nemčijo in zahodnoberlinsko vprašanje. Izjava protestira proti raketnim oporiščem v Italiji in Grčiji in se izreka za prekinitev jedrskih poizkusov. Poleg tega poziva države ob Baltiškem morju, naj ustanovijo brezatomsko in brezraketn« področje in naj sklenejo med-seboine nenanadalne pogodbe. Potočilo, posveča zatem mnogo prostora gospodarskim vprašanjem in odnosom med Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nertlčijo in pripominja, da so se v Mo*kvi pogajali o, sklenitvi dolgoročnega trgovinskega »pkira^uma med obema državama, ki naj bi bil veljaven do leta 1965. nem Berlinu so ob prihodu | general Ossorio Arana javila delegacije organizirali manife. I oblastem. Dva argehtinska stacijo, na kateri je govoril j častnika pa sta pribežala v predsednik vlade Grotevvohl, j urugvajsko poslaništvo v Bue-ki je v glavnem ponovil kar j nos Airesu, vsebuje skupna izjava, ter je napadal Adenauerja in njegovo politiko. _«»- Šc vedno napeto v Argentini BUENOS AIRES, 20. — Argentinski predsednik Frondizi je sporočil, da ne namerava odstopiti. S tem je izrecno zanikal številne govorice, da na merava zapustiti oblast Po sinočnjem sestanku vojaških voditeljev, ki so potrdili zaupanje v ministra za vojno generala Pacheca, se je Frondizijev položaj okrepil. Poleg tega so sporočili, da sta Predsednik Frondizi je sinoči sklical tiskovno konferenco, toda časnikarjem je izjavil samo: »Hotei sem vas pozdraviti in vam povedati, da izpolnjujem svoje ustavne dolžnosti«. Čeprav je v vojski še precejšnja zmeda, vendar se zdi, da uživa Frondizi podporo večine generalov in poveljnikov krajevnih posadk. Zdi se, da so Frondizijevi nasprotniki med seboj razdeljeni, kar se tiče politike, ki naj bi jo Frondizi vodil. Odmor bo pravijo v Beogradu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — Sestanek štirih zunanjih ministrov v Ženevi je začasno prekinjen. Konferenca ni končana in dejansko ni niti prekinjena: v njenem delu je nastopil le kratek odmor, ki je nujen, da bi zunanji ministri lahko v miru proučili nasprotna stališča ter predloge in poiskali pot, ki bi približala njihove poglede. Zunanji ministri se- V Buenos Airesu in predmestjih je danes eksplodiralo pet bomb, pri čemer sta bili ranjeni dve osebi, poškodova- se dva glavna voditelja voja- nih pa je bilo nekaj privatnih ške opozicije admiral Rial in stanovanj. daj po številnih javnih in tajnih sestankih, po izmenjavi not, predlogov in mnenj, bolje vedo, kje so njihova glavna nesoglasja, kje je treba iskati pot, ki vodi h kompromisu. Že samo dejstvo, da so ministri v iskrenem ozračju sklenili, da je najbolje da se malo oddahnejo, da bi se ponovno sestali 13. julija, dokazuje — po mnenju v Beogradu — da sodijo, da obstajajo pogoji za nadaljevanje in uspešen zaključek. Zato bi bilo napačno govoriti o neuspehu. Herter, Lloyd, Gromiko in Couve de Murville se niso sestali v Ženevi, da bi rešili zapletena mednarodna vprašanja Namen njihovega sestanka je bil utreti pot za rešitev nekaterih vprašanj, kot so berlinsko, mirovna pogodba z Nemčijo in evropska varnost. Naloga ženevskega sestanka je bila omogočiti vrsto mednarodnih konferenc, ki bi s svojimi sklepi objektivno delovale na splošne razmere v sve- pred šnprtna palačo v vzhod ............................................................................................................ Izjava SZ in Vzhodne Nemčije BERLIN, 20. — Vzhodno- nemška delegacija pod vodstvom Grotevvohla in Ulbrich-ta se je danes vrnila z letalom jz Moskve v vzhodni Berlin. Pred odhodom je bila svečana ceremonija, na kateri sta govorila Hruščev in vzhodnoberlinski župan Ebert, ki je bil tudi član delegacije. Na letališču v Moskvi je Hruščev izjavil, da sta SZ in Vzhodna Nemčija med moskovskimi razgovori dosegli »popolno enakost pogledov« v odnosih med obema državama in o mednarodnih vprašanjih. Skupno poročilo SZ in Vzhoane Nemčije, ki so ga včeraj podpisali v Moskvi, pravi med drugim: «Vladi nemške demokratične republike in SZ sta prepričani, da se temeljito izboljšanje položaja v Nemčiji in v vsej Evropi ne more doseči brez mirovne pogodbe z Nemčijo in brez ukinitve okupacijskega režima v zahodnem Berlinu « Iz.iava je zelo dolga in povzema v glavnem zadnje predloge, ki jih je sporočil Gromiko v Ženevi, ia tezi obrazložil Hrulčev zadnjem gevoru Kar se tiče položaja v zahodnem Berlinu, pravi izjava, da j® treb.i izključiti odobritev ohranitve okupacijskega režima ra nedofočen čas. Odmev prekinitve ženevske konference v Italiji Nenni: vseh 40 dn Ingrao: odložitev vzbuja zaskrbljenost Pella: Konferenca ni ustvarila pogojev, ki smo jih pričakovali - Milazzo poudarja, da se mora rešitev sicilijanskih vprašanj najti na Siciliji, ne pa v Rimu (Od našega dopisnika) RIM 20. — Kot povsod po svetu, je tudi v Italiji odložitev ženevske konference naletela na širok odmev. Zunanji minister Pella sicer ni hotel povedati svojega mnenja, ker ima namen o zadevi govoriti y 'redo ob zaključku debate proračunu njegovega ministrstva v poslanski zbornici, vendar pa je dejal, da zo, ki jo ie v svojem konferenca «ni ustvarila tistih pogojev, ki smo jih vsi pričakovali«. »Zdi se mi, da jt sedanji trenutek tak, da se mora ravnati z vso previdnostjo, da bi se ustvarilo čim bolj pomirljivo vzdušje,« je vendarle dodal Pella. Mnogo bolj pesimističen je bil član vodstva KPI poslanec Ingrao, ki je izjavil, da »odložitev vzbuja zaskrbljenost, ki poudarja predvsem težino ovir za dosego sporazuma o miru«. Poudaril je, da je treba okrepiti napore za dosego sestanka na najvišji ravni. Ingrao je dodal, da je italijanska vlada na žalost podpirala ves čas politiko francosko-nemških pre- napetežev, ki spadajo med najbolj odgovorne za zastoj ženevske konference. Nenni obravnava ženevsko odložitev v svojem jutrišnjem tedenskem uvodnem članku v »Avanti«, kjer najprej poudarja, da je »ženevska konferenca v krizi« in dodaja, da je bilo to lahko predvidevati irr da je bilo tudi predvideno, ker je bilo tisto, kar se je od nje pričakovalo, zelo malo. Konferenca je že od vsega začetka naletela na celo vrsto težko premostljivih težav. O vprašanju Berlina piše Nenni', da je nemogoče ločiti vprašanje zahodnega Berlina od vprašanja vsega Berlina, ter to vprašanje od celotnega nemškega vprašanja in nemško vprašanje od splošnega vprašanja evropske varnosti. Prav tako je nemogo- 35 potnikov mrtvih in 30 ranjenih pri trčenju med avtobusom in vlakom I.AUFFEN, 20. — V bližini železniške postaje Lauffen na progi Stuttgart - Wuerzburg sta se na nekem križišču trčila brzi vlak in avtobus, pri čemer je bilo ubitih 35 potnikov, 30 pa ranjenih. Po trčenju je vlak potiskal avtobus še It/O metrov naprej po tiru. Policija je sporočila, da so bili vsi potniki avtobusa, ki so se rešili smrti, ranjeni. Strojevodja je takoj prijel za zavore, ko je opazil avtobus na tračnicah, toda bilo je prepozno. Med potniki vlaka ni bilo nobenega ranjenega. Policija je tudi javila, da se je nesreča dogodila, ko so bile zapornice še odprte na pol Zdi se. da vozač avtobusa ni uspel pravočasno usta- viti iti da ’ je skuša! zadnji trenutek zavoziti čez tračnice. Ker je križišče na ovinku, ni bilo mogoče videti prihajajočega vlaka. Med mrtvimi je tudi vozač avtobusa. Številne potnike je pri sunku vrglo iz avtobusa in na dolžini štiri sto metrov so ob tračnicah našli razmesarjena trupla. Na kraj nesreče je prišel poseben vlak z reševalnimi skupinami. Z velikimi težavami so izpod razbitin avtobusa izvlekli mrliče in rešili ranjence. Paznika ob zapornici so aretirali. Na kraj nesreče so poslali tudi tri ameriške vojaške helikopterje in skupino ambulant. Potniki avtobusa so bili povečini ljudje, ki so se vra- čali domov z dela ali obiska pri sorodnikih. pa z Med drugim je na kraj nesreče prišlo 20 ameriških ambulant in 90 ameriških vojakov, ki so sodelovali pri reševanju ranjencev. Tudi prebivalci bližnjega področja so takoj prišli na pomoč ranjencem, še preden so prišle ambulante in gasilci. Številni avtomobilisti so ponudili prevoz ranjencev v bližnje bolnišnice, tako da so nekatere ranjence odpeljali, še preden so nrišle ambulante. Štirje zdravniki tamkašnjega področja so nudili ranjencem prvo pomoč. Med potniki avtobusa je bilo tudi nekaj otrok. če izogniti se načelnim vprašanjem. Nato je Nenni dejal, da leži glavna težava ženevskih pogajanj v protislovju med posameznimi deli in celoto, tako da «so se vlade znašle pred vprašanjem jajca in kokoši.« Nato je omenil ministra Edena, ki je bil mnenja, da se je treba odreči celotni rešitvi ter s tem v zvezi piše: »Metoda je dala pičle rezultate v nedavni preteklosti in prav nobenega rezultata v 40 dneh ženevske konference. Zunanji ministri niso našli izhodiščne točke (.ki so jo verjetno iskali 7. mnogo dobre volje), na katero bi naslonili prehodno ,in začasno rešitev za Berlin.« Nenni piše dalje, da bo to izhodiščno točko težko najti, če bodo zunanji ministri 13. julija ponovno začeli tam, kjer so prenehali Mogoče bo možno po normalnih diplomatskih poteh pojasniti, zakaj spričo sedanjega stanja stvari ne obstajajo podrobne rešitve brez prejšnje proučitve osnovnih perspektiv. Po Nennijevem mnenju je naloga ministrskih predsednikov in parlamentov, ki jih podpirajo, načeti tako obširna vprašanja, kakršna so prišla na vrsto v Ženevi. Predsedniki vlad so odgovorni za splošno politiko in samo oni lahko — v okviru splošne perspektive — določijo, koliko je skupnega med obema blokoma glede dokončne organizacije Evrope. Sele ko bodo ugotovili vso to stvarnost, samo tedaj bodo zunanji ministri lahko našli . praktično rešitev vprašanj. Medtem pa je še vedno Mi-lazzovo bivanje v Rimu predmet raznih domnev o njegovi morebitni kombinaciji deželne vlade z demokristjani. Največ se govori v tej zvezi o posredovanju Scelbe. Sam Milazzo je nekemu novinarju izjavil, da se mora najti rešitev sicilijanskega vprašanja na Siciliji ne pa v Rimu. Dodal je še, da krščanska demokracija »ni prišla z nami na sestanek« in da bi morala sedaj KD dati pobudo za novo politiko na Siciliji. Pri tem je Milazzo mislil na možnost sestave nove deželne vlade z udeležbo KD in PSI, taka vlada bi štela od 90 deželnih poslancev podporo nič manj kot 54 poslancev. V demokristjanskih vrstah pa se tudi bivša fanfanijevca Gui in Taviani pripravljata na pristop k Sceibovi novi struji »demokratičnega ljudskega centrizma«. Fanfam sam se baje vedno bolj pomika na levo, tako da bi na kongresu v oktobru mogli nastopiti samo dve močni struji; Sceibova in Fanfanijeva združena z levico. • P. tu, utrditev varnosti in miru in to ne le v Evropi, kjer so blokovska nasprotja najbolj zaostrena. Odmor v Ženevi se mora izkoristiti za resno proučevanje vprašanj, o katerih so razpravljali, in za nove napore za približanje pogledov velikih sil, da bi se pri nadaljevanju konference nadomestilo to, kar se je doslej zamudilo. Ženevska konferenca je začasno odložena, kajti pogajanja ne le da niso prekinjena, temveč so v nekem smislu celo okrepljena s sploš. nim spoznanjem, da ni nobene druge razumne alternative. B. B. K. Popovič odpotoval iz Grčije v Beograd ATENE, 20. — Koča Popovič je danes odpotoval s svojim spremstvom iz Aten v domovino. Na postaji so se od njega poslovile poleg grškega zunanjega ministra Averofa še druge ugledne osebnosti. Popovič je med tridnevnim potovanjem po Grčiji obiskal Epidaurus, Olimp in Mikene na Peloponezu. Fašistični zakon proti pomorščakom (Nadaljevanje s 1, strani) R NASCIMBEN E L L I IMPORT EXPORT TRST, Ul. Coroneo št. 39, t. 24-955 V trgovini KERŽfi HIŠNI PRE TRST PORCELAN KRISTAL PRIBOR LESTENCI NAVADNI IN KLASIČNI HLADILNIKI TRG S. GIOVANNI ST. 1 TEL. 35-019 ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI ŠTEDILNIKI VSE ZA DOM Stavka bančnih nameščencev traja danes že šesti dan. Sindikalne organizacije javljajo, da se je stavka nadalje vala po vsej Italiji in da pri njej sodeluje enak odstotek stavkajočih kakor včeraj Sindikalne organizacije zanikujejo pisanje nekater;h tiskovnih agencij, da je minister za delo pozval danes k sebi sindikalne predstavnike. Sindikalne organizacije potrjujejo, da se stavka nadaljuje.. A. Gronchi v Florenci H......»HUMIH..................mm................. miimmmmmmmmmm..minimum.................. mmllinm.imiimmm jajo odnose med obema bal- Glavni dogodek prejšnjega tedna je bilo zasedanje centralnega komiteja socialistične stranke Italije. Kljub ostri o-poziciji levice in Bassove itru-je je centralni komite zaradi nespremenljivega odnosa sil sprejel s 46 glasovi proti 34 resolucijo, s katero se odobrava Nennijevo politično poro-č:lo in spniazum za spojitev MV1S s PSI ter politična ocena in stališče do oolilnih izidov v Dolini Aoste, Raven-ni, Bariju in na Siciliji ter smernice za morebitno sodelovanje PSI v novi deželni vladi na Siciliji. Edino koncesijo, ki jo je Nennijevu autonomi-stična večina dala opoziciji, je v tem, da bodo pokrajinske organizacije PSI odločale o dopustitvi posvetovalnega ali enakopravnega glasovanja ko-optiramh članov MUIS v vodilne odbore. Zasedanje je bilo precej burno, tako da je levica po glasovanju celo za- 7 dni v svetu pustila sejno dvorano, kar je naletelo na obsodbo ne samo v vrstah večine, temveč tudi pri pristaših Bassove struje, s čimer se je odnos z levico v precejšnji meri poslabšal. Drugi važen dogodek je bila odobritev izboljšanega besedila zakonskega odloka o amnestiji pred senatom. Zaradi tega je bil zadevni zakon vrnjen poslanski zbornici, ki ga je bila ie odobrila, tako da bo morda vendarle amnestija stopila v veljavo v prvih dneh prihodnjega ' meseca. Na Siciliji še vedno trajajo razgovori za sestavo nove vlade, ki bodo brez dvoma še dolgotrajni. Soc.alisti so po--ovli svoje stališče, da ne bodo več sodelovali z desničarji, monarhisti in fašisti pa so s svoje strani odločno poudurtli, da prav tako ne bodo nadaljevali sodelovanja v morebitni Mi[azzovi vladi, ki bi jo podpirali tudi levičarji. Scelba je v KD ustanovil novo strujo — za katero pravi, da ni struja — »ljudskega centrizma«, ki šteje ie sedaj 54 poslancev in senatorjev. Jugoslavija Jugoslovanska politika sode. lovanja in prijateljstva s sosednimi državami in politika koeksistence je zabeležila prejšnji teden nov uspeh. Ob priliki obiska jugoslovanskega zunanjega ministfa Koče Popoviča v Grčiji je bilo ob zaključku razgovorov podpisanih kar deset sporazumov, fci tire- kanskima državama. Med temi sporazumi je najvažnejši sporazum o obmejnem prometu. V prejšnjem tednu so tudi potihnile govorice o možnosti prekinistve diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Francijo, o čemer so na veliko pisarili zlasti nasprotniki Jugoslavije na Zahodu v zvezi z obiskom predsednika alžirske začasne vlade Abasa v Jugoslaviji. Predstavnik vlade Jugoslavije je v petek izjavil, da se odnosi zaradi tega ne bodo spremenili kljub neljubemu incidentu s sindikalnim voditeljem Pavičevičem, zaradi česar se je francoska vlada jugoslovanski takoj opravičila. Isti predsluvnik je tudi izjavil, da so se po obisku Hru-ščeva v Albaniji odnosi vzhodnih držav do FLRJ nekoliko izboljšali, čeprav je Enver Hodža objavil še en napad. «S takimi napadi ni moč u-stvariti na Balkanu področja miru ki pravijo v Moskvi in drugod, da ga želijo#, je poudaril zastopnik vlade FE,RJ. FLORENCA, 20. •— Predsednik republike Giovanni Gron-chi je danes dopoldne uradno obiskal mednarodni center za medicino in kirurgijo ustanove INAIL in nova poslopja, kjer bosta odslej imeli svoje urade ustanovi INPS in INAM. Poglavar države je ob tej priliki v krajšem govoru poudaril važnost bodočih nalog socialnega skrbstva. Uradni govornik je bil minister za delo in socialno skrbstvo Zaccagni-ni, ki je med drugim povedal, da je letos v državi zavarovanih proti boleznim 35 milijonov oseb, invalidninsko in starostno zavarovanje pa uživa 18 milijonov državljanov. Gronchijev obisk je bil zaključen okrog poldne. «»-------- Tass obtožuje Bonn izzivanja MOSKVA, 20. — Agencija Tass pravi, da sklep bonnske vlade, da bodo novega predsednika republike volili v Berlinu, dokazuje, da Bonn «dela vse mogoče, da razplamti že napeti položaj v Berlinu«. Agencija dodaja, da sklep Bonna ni slučajen. Prekinitev konference zunanjih ministrov v Ženevi so takoj uporabili kot izgovor za izbiro Berlina. Tass zaključuje: «Svetovno javno mnenje vidi v tej odločitvi izzivalno dejanje, naperjeno predvsem proti nemški demokratični republiki, na katere ozemlju je Berlin.« Sindikalne organizacije delavcev v kamnarski industriji so sklenile proglasiti stavko za nedoločen čas za vse delavce, nameščene v kamnolomih marmorja. Stavka se bo začela v prvih urah v sredo. Stavko so proglasili ker so bila pogajanja za obnovitev pogodbe prekinjena. Sindikalne organizacije so odredile, da pri stavki ne bodo sodelovali delavci pri tistih podjetjih. kjer so pretekle dni dosegli sporazume o izboljšanju mezd. Tudi sindikati nameščencev pri INADEL so proglasili 43-urno stavko za 23. in 24. t. m., ker so delodajalci zavrnili zahteve za gospodarsko izboljšanje. Stavka nameščencev pri državnem monopolu, ki je bila prvotno določena za dve uri, je bila spremenjena v 24-urno stavko in bo v torek 23. junija. Jadran IMPORT - RX!H)RT IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU Sežana, telet, 4, 62, 66 z obratom LIPICA, kjer deluje pita* lišče goveje živine za izvoz in kobilarna z Jahalno iolo Zelena kraška oaza LIPICA je priljubljena iz* letniška točka. Njene livade vas vabijo na lzpre-hode, oddih tn razvedrilo. Na lepih lipicancih imate možnost napraviti lepe jahalne ture in novinci se lahko nauče jahanja. Za okrepčilo P® poskrbi sodobno prenovljena in s kraškimi dobrotami založena gostilna v LIPICI. „ Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naročo in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje-V resnici plačo oglase konkurent, ki sam ue oglaša." Herbert Casson ANDREJ BOLKO mr. ph. UVOlt - IZVOZ Telefon 31-313 farmacevtski proizvodi In kemlkall.j* JRaT - UL. 1ORREBlANOA 21, 6 ! •::: i 1: *!:: niiliHi Udarnic Ekskluzivna zastopstva nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Trat, tn. ». I.azzaro 318-11, Tel. »»-11». 8I-D1MI C. G. R< C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE SOC. A R L Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37 940, 28352 UVOZ IZVOZ INTERCOM IMPORT-EXPORT KO MPE N Z A C I J E TRST Ul. XXX ottobre 6-11 ■ Tel. 31 961 31 962 COR.SO ITAIIA ?& TEUFONO 94010 FOTOCORSO IMA V ZALOGI VES MATERIAL ZA KINO IN FOTOGRAFIRANJE PLANFILM — DOLGOMF.TRAŽNI LEICA - FILMI Postrežemo vas v vašem JežiKu FRATELL1 PRIOGLIO TRST, UL. S. ANASTASIO 2-IL . TEL. 31-16? Spedicijsko podjetje, specializirano za prevod žive in zaklane živine