poitnina plačana v gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v petek, dne 6. septembra 1929 St. 202 St. 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja zo državo SHS meieCno Z3 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel^ka Izdalo celolelno v Jugoslaviji 120 Din, za inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petll-vrsta mali oglasi po 1-30 In Z D.veCJl oglasi nad 45 mm VISIne po Din 2-30. velllcl po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri veClcm a Izide ob 4 zlutral razen pondeljko ln dneva po praznil«.' Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6/111 Rokoplsl se ne vrača/o, nelranldrana pisma se ne sprefemafo -r Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 2328 Družina pri boljševikih Ze dolgo je znano, da boljševizem ni samo stranka. Boljševistično gibanje je svetovni nazor, je nova vera, ki proti krščanstvu in njegovi morali postavlja svoje dogme, svojo moralo in svojo ideologijo, katero hoče s silo ali dobroto ponuditi vsemu človeštvu. V očigled obnovitvenemu delu za krščansko družino, ki ga tako pospešujejo papeži in ki je odlično prišlo do izraza na letošnjem kat. shodu v Frei-burgu, ne bo brez zanimivosti, če premotrimo stališče sovjetov do družine. Marksistično kolektivistično pojmovanje, ki daje osnovo boljševizmu, jim narekuje tudi stališče do družine. »Družina«, tako je izvajala Aleksandra Kolontajeva na predzadnjem sovjetskem kongresu, — »to je mož in žena, ki se združita in s tem izločita iz družbe. Ali nam je tega treba? Očividno ne!« — Po boljševističnem naziranju je zakon, kakor ga je zakramentalno posvetila Cerkev, poniževalen za ženo, ker jo podreja možu. Potem pa tudi, pravijo, je žena v krščanskem zakonu, kjer naj živi le domu in otrokom, obsojena na neproduktivno in neresno delo. (!) Tudi je gospodarsko odvisna od moža. Zakon mora biti takšen, da žena slejkoprej ohrani vso svobodo in neodvisnost. Tudi poročena žena naj dela v tovarni kakor mož in naj se udeležuje nemoteno javnega življenja. Določbe sovjetskega zakonika glede zakona so toraj v glavnem sledeče: Mlai ljudje morejo z 18 letom svobodno skleniti zakon, ne da bi za to rabili privoljenja starišev. Kot zadržek velja samo sorodstvo v prvem členu in pa že sklenjena a ne še ločena zakonska vez s kako drugo osebo, -r- Žena je v upravi premoženja možu enakopravna in ima tudi enake pravice do otrok. Po poroki lahko obdrži svoje družinsko ime, ali sprejme moževega, lahko pa izbere tudi čisto novo ime. Vsak izmed zakoncev ima pravico, da zapusti svojega zakonskega druga ne da bi bil oblastem ali komurkoli bil dolžan navajati vzrok. Tudi ni treba, da se ločitev izvrši sporazumno. Ako se rode otroci, in se zakonca ločita, je oče obvezan plačevati vso ali vsaj delno vzdrževalnino za otroka. Dva, ki se torej hočeta poročiti, gresta na urad in predložita svojo željo. Stvar je takoj urejena in stane en rubelj. Za slučaj, da kdo nima dokumentov za samski stan, zadostuje izjava dveh prič. — Sovjeti pa priznavajo še drug zakon, namreč dejstvo, da dva faktično živita skupaj kot mož in žena. Vendar pa priporočajo, da dasta svoje razmerje registrirati, ker je potem ženi za slučaj ločitve lažje dokazati očetovstvo otrok. Isti dan, ko sta dva »sklenila zakon«, se tudi že lahko razporočita. Proces je zelo enostaven. Tisti, ki hoče razdružitev, se javi pri uradniku in ta prečrta v osebni knjižici, ki jo mora imeti vsak, besedico: poročen in pritisne žig. Tudi to stane le en rubelj. Zena, ki jo je mož zapustil ali ki ga je sama zapustila, ima le v slučaju bolezni ali skrajne revščine pravico zahtevati od moža neko malo podporo, pa tudi ne dalje kot eno leto. Tak je toraj boljševistični zakon, ki v resnici ni drugega, kakor svobodna ljubezen z vsemi posledicami. In te posledice so strašne! Mi nočemo pod moralnim vidikom razpravljati o tej zakonodaji. Bilo bi popolnoma odveč. Navesti hočemo le nekaj dejstev. V bolnišnicah se vrši brezplačna odprava plodu. Mati, ki v to privoli, ne sme biti kaznovana, kakor tudi ne zdravnik. »Gudok«, glasilo železničarjev, prinaša nekatere številke. Zveza železničarjev je v 1. 1924. vpisala 33.927 rojstev in 22.733 slučajev, v katerih se je z zdravniško asistenco zamorilo mlado življenje. V Leningradu je bilo 1926. leta 17.053 takih slučajev, leta 1927. pa 26.261. Številke o razporokah ne morejo biti točne, ker se kljub nizkim poročnim taksam jako veliko parov ne vpiše v uradu. Pa že te številke so pretresljive. List »Bednota« jih prinaša: V Moskvi je bilo 1. 1925. na 24.608 vpisanih zakonov 2796 razporok, 1. 1927. pa na 24.244 zakonov 15.964 razporok! — Tako napreduje boljševistična morala! Tretja posledica boljševistične družinske morale so cele jate zapuščenih otrok, ki se potikajo po širni Rusiji kakor izgubljeni deseti brat. Uboga bitja, ki nikdar niso užila ljubezni matere, nikdar skrbne nežnosti in poezije družinskega življenja, vedno brez močnega vodstva dobrega očeta. — Kakor gladne živali blodijo okrog in poginjajo v prahu mest ali pa doraščajo v moskovskih in leningradskih beznicah v najbolj tope zločin-cc Velika večina od njih ni nikdar poznala Glavne določbe tjadsho-šolskega zakona Zasedanje Vrh. zakonodajnega sveta zaključeno Belgrad, 5. sept. (Tel. »Slov.«) Vrhovni zakonodajni svet je z današnjo razpravo o ljudskošolskem zakonu v splošnem in v podrobnostih končal sedanje zasedanje. Prihodnja seja jc sklicana za 16. t. m. in so dobili člani v roke načrt zakona o avtorskem pravu, da ga med tem časom preštudirajo. Za tem zakonom pridejo na vrsto zakon o meščanskih šolah, nato pa gozdarski zakon. Kar se tiče ljudskošolskcga zakona, je VZS sprejel sledeče predloge za prosvetno ministrstvo: V glavnem se je držal istih načel, kakor pri srednješolskem zakonu. Predlaga, naj bo verouk obvezen predmet. Glede privatnih šol se je postavil na stališče, ki ga je zavzel tudi pri srednješolskem zakonu, da naj namreč obstoječe šole ostanejo, nove pa sc ne ustanavljajo. Glede poučevanja verouka jc sprejel načelo, naj sc poučuje verouk, kakor določajo predpisi dotične veroizpovedi, to jc. da na ljudskih šolah v katoliških krajih velja pravilo, da poučujejo verouk duhovniki. Kjer je dovolj veliko število ur, se nastavi poseben katehet, kjer pa tega števila ni mogoče doseči, sc morajo duhovniki, oziroma dotični dušni pastirji brezplačno brigati za poučevanje verouka. Kar se tiče gmotnih dolžnosti občin, je VZS sprejel v bistvu naslednje: Nova šolska poslopja padajo v breme občin, Glede učiteljskih stanovanj pa je treba ločiti učitelje po kmečkih in mestnih občinah. V kmečkih občinah morajo občine učiteljem preskrbeti stanovanja, vendar pa so učitelji dolžni, plačati občinam stanarino. V mestih pa dolžnost preskrbe učiteljskih stanovanj za občine ne obstoja. Smernice zakona o učiteljiščih Zagreb, 5. sept. (Tel. »Slov.«) Današnji »Obzor« prinaša intervju z dr. Bazalom glede zakonskega načrta o učiteljiščih. Pri tej priliki je povedal dr. Bazala, da je cilj novega zakona, da se v prvi vrsti poveča strokovna izobrazba uičteljev, kar se bo doseglo s tem, da se za sprejem na učiteljišču zahteva dovršite v štirih razredov nižje gimnazije in da bo študij na učiteljišču trajal pet let. Dr. Bazala povdarja, da zakon ni predvidel, kako se bo teh pet let izpolnilo z učnim programom. Posebno se bo gledalo na to, je rekel dr. Bazala, da se bo učiteljem dajala izobrazba, ki je v zvezi s poklicem ljudskošolskega učiteljstva. Razen tega je povdaril. da se bodo osnovali počitniški tečaji, o katerih misli, da bi se morali vršiti v glavnih središčih redno vsako leto in da bi vsakteri učitelj tekom 20 let službovanja moral obiskati najmanj tri take tečaje- Nadalje je povdaril, da predvideva zakon internatsko ureditev učiteljišč, kar se bo radi gmotnih ozirov uvedla šele postopoma. Na vprašanje, kaj je s privatnimi učiteljišči, jc izjavil, da se po novem zakonskem predlogu privatna učiteljišča ne bodo mogla več ustanavljati. On dvomi, ali je ta odredba dobra, tem bolj, ker so mnoga zasebna učiteljišča v naši državi že izvršila ogromno kulturno misijo med narodom. Kot primer navaja učiteljišče usmiljenih sester v Zagrebu, ki obstoja že nad 80 let in ki je tekoni svojega obstoja vzgojilo že 13.000 učiteljic. Kot primer pravilne rešitve vprašanja učiteljišč navaja pruski zakon, ki priznava pravo obstanka vsem onim učiteljiščem, ki so z delom dokazala voljo do dela. Resolucije kongresa bojevnikov Belgrad, 5. septembra. (Tel. »Slov.«) Kongres »Fidaca« je v svojih odsekih razpravljal o predloženih resolucijah in jih sprejel. Prva resolucija pravi: Vlade zavezniških držav naj bodisi naravnost bodisi s posredovanjem Društva narodov pazijo na vlade bivših sovražnih držav glede škodljivih akcij, ki jih povzročajo banditi in revolucionarni odbori, ki organizirajo napade na ozemlje sosednih držav in naj poiščejo sredstva, da to preprečijo, v kolikor je to v interesu zainteresiranih zavezniških držav, ki imajo pravico, braniti svoje zakonite koristi, posebno glede koristi miru in mednarodnega napredka, ki je prizadet s stalnimi napadi teh banditov in revolucionarnih odborov. Druga resolucija pravi: Vse zavezniške države naj predložijo Drušvu narodov svoje želje, ako člani narodnih manjšin ne bi uživali tistih pravic, ki so predvidene z mirovnimi pogodbami, toda samo tedaj, ako manjšino izpolnjujejo svoje dolžnosti, ki so jih dolžne izpolnjevati kot državljani dotične države. Tretja resolucija: Vlade zavezniških sil naj kategorično ugotovijo nesprejemljivost mirovnih pogodb in naj tako usmerijo svojo zunanjo politiko, da bo nje glavna skrb, da se ohrani mir in današnji matere in ne bo nikdar poznala očeta. Saj je znano, da še tisto malo naredb, ki jih je vlada izdal v varstvo otrok, ostane na papirju, ker sc vsled pomanjkanja dobre volje in sredstev ne morejo izvesti. Tako. so boljševiki reformirali družino in >os,vobodili« ženo. Kako je žalostna ta svoboda, ki trga ženo iz družinskega kroga in jo postavlja k strojem v tovarno, svoboda, ki ji trga iz srca materinsko srečo in ljubezen. Ta svoboda, ki je strah pred nepreskrbljeno bodočnostjo, jih goni v bolnišnice pod nož, od koder se vračajo često pohabljene in uničene za vse življenje. Po »Bednoti« se jih je 1. 1927. 155.000 podvrglo operaciji, od katerih jih je 3000 umrlo takoj, a 66.000 bo ostalo pohabljenih. Zaenkrat jc ta strašna družinska beda omejena na mesta. Dežela je še po veliki večini zdrava. Ruski mužik ima svojo naravno filozofijo, v kateri je ustvaril pregovor, da ni nič boljšega, kot stalna vrednost čcrvonca in na samo ena zvesta žena. A kaj bo tedaj, čc sc zlo zagrizc tudi med široke ljudske plasti! Nič hujšega nc bi moglo zadeti ruskega ljudstva. Ker :■: razpadom družine se prične propad naroda. status quo. Četrta resolucija: Zavezniške države naj bodisi naravnost bodisi preko Društva narodov podvzamejo potrebne mere, da bi se v pravem času preprečila vsaka taka akcija, smatrajoč za tako akcijo tudi povratek bivših vladarjev v njihovo državo, kar zahteva re-vanž. Peta resolucija: Treba je objaviti in zahtevati, da se dostavi vsem vladam bivših sovražnih držav, da so zakoni, ki se nanašajo na amnestijo oseb, ki so odgovorne za taka dejanja, ki so že po vojnih zakonih in običajih prepovedana, v direktnem nasprotju z obvezami, ki so jih te države sprejele v smislu predpisov neuillske pogodbe. Seja upravnega odhota Narodne banke Belgrad, 5. septembra. (AA) Danes se je vršila od 8 in pol do 12 in pol seja glavnega upravnega odbora Narobne banke, Seji je predsedoval guverner Narodne banke Ignat Bajloni, a prisostvovali so ji podguverner dr. Andrija Radovič ter mnogi člani iz Belgrada in iz notranjosti države kakor gg. Kul-mer in dr. Turkovič iz Zagreba, Simo Popovič iz Skoplja, Ivan Jelačin ml. iz Ljubljane, Ju-raj Dubokovič iz Splita, Vojislav Šolar iz Mo-starja in Svetozar K. Popovič iz Valjeva, Po prečitanem in odobrenem zapisniku so bili predloženi upravnemu odboru statistični podatki o bančinem delovanju. Zatem je bil prečitan dopis vladnega komisarja Privilegirane banke dr. Vojina Djuriča, ki izreka Narodni banki zahvalo za njeno sodelovanje pri vpisu delnic Privilegirane agrarne banke. Upravni odbor je nato odobril 20.000 Din kot prvo pomoč poplavljencem v Skoplju. Na prošnjo hmeljskih proizvodnikov iz Novega Sada je bil storjen načelen sklep, da se hmeljarskim zadrugam v Vojvodini lahko odobri prvi kontingent kredita v znesku 8 milijonov dinarjev za trgatev in prodajo letošnjega hmeljskega pridelka. Podrobnosti glede izkoriščanja tega kredita bo določil upravni odbor Narodne banke, čim bo zbral predhodno vse potrebne informacije in podatke. Člani iz notranjosti so predložili poročila o gospodarskih razmerah na njihovih področjih, o letošnjem pridelku ter o izgledih izvoza. Ti pismeni referati so bili izročeni vodstvu Narodne banke v nadaljno uporabo. Uprava /e vKopltar/evl al.St.O - Čekovni račun: Cfubl/ana Stev. 10.ti SO In 10.349 xa Inserate, Sarajevo St.7563, Zagreb St. 39.011. Vrana In liunaf St. 24.797 Seja ministrskega sveta Belgrad, 5. septembra. (AA) Na današnji seji ministrskega sveta je minister financ dr. Stanko Švrljuga podal poročilo o delu naše delegacije v Ilaagu in o pogajanjih, ki so se tamkaj vršila v zvezi z Youngovim načrtom in njegovim izvajanjem. Ministrski svet je odobril delo naše delegacije. Ko bodo storjeni končni sklepi o vprašanju našega deleža v reparacijah, bodo izročene vso zadevne podrobnosti javnosti. Zahteve pravoslavne duhovščine Belgrad, 5. septembra. (Tel. »Slov.«) Danes se je končalo zborovanje društva pravoslavnih duhovnikov. Na dnevnem redu je bila debata o obdavčenju po novem davčnem zakonu ter je bila sprejeta resolucija, v kateri pravoslavni duhovniki zahtevajo, naj se davek na njihova poslopja zniža, zlasti v krajih, kjer žive duhovniki samo od bire. V nadaljnji resoluciji so zborovalci sklenili, da se pristopi k akciji za začetek čim širšega karitativnega dela. Vprašanje druge ženitve pravoslavnih duhovnikov, ki je bilo tudi na dnevnem redu. se ni rešilo. Invalidska podpore bodo izpfačane Belgrad, 5. sept. (Avala.) Minister financ dr. Stanko Švrljuga je po svojem povratku iz inozemstva odobril vsoto 17,800.000 Din za izplačilo dolžnih invalidskih podpor. Te podpore bodo takoj izplačane. PAB in zadružništvo Belgrad, 5. sept. (Tel. »Slov.«) Upravni odbor Privilegirane agrarne banke nadaljuje svoje seje. Kakor smo že javili, je jugoslovansko zadružništvo že pri osnovanju te ustanove polagalo glavno važnost na to, da bi se pri podeljevanju kreditov oziralo na zadruge ter bi se krediti ne dajali posameznikom naravnost, ampak samo preko zadrug. V upravnem odboru PAB je glede tega vprašanja polovica za, polovica proti. Sprejem v poljedeljski inštitut v Rimu Belgrad, 5. sept. (Avala.) Mednarodni poljedelski institut v Rimu potrebuje tc-Ic strokovnjake, ki bi bili uslužbeni v raznih uradih v Rimu. 1 redaktor —strokovnjak za poljedelsko šclstvo, 1 redaktor — strokovnjak za mlekarstvo in zobotehniko in 1 redaktor — strokovnjak za šumarstvo. Začetna plača znaša 2200 lir letno z 10% dodatkom po imenovanju za stalnega uslužbenca po 6 mcsccih, 500 lir dra-ginjske doklade in 500 lir za vsakega otroka. Kandidati se morajo izkazati s končano poljedelsko fakulteto, z doktorskim ali inženjer-skim naslovom iz agronomije ali šumarstva, morajo govoriti in pisati perfektno francoski in sc morajo izkazati s potrdilom o odsluženem vojaškem roku. Da bi moglo ministrstvo za poljedelstvo preporočiti kandidate iz naše države, se osebe, ki bi hotele vložiti prošnje za to mesta, pozivajo, naj dostavijo ministrstvu vse gori navedene dokumente in podatke nai dalje do 25. septembra t. 1. Nabava železniških pragov Belgrad, 5. sept. (Tel. »Slov.«) Gospodarski oddelek prometnega ministrstva je dobil dovoljenje za nabavo večjega števila železniških pragov. Zanimivo jc, da sc je v tem ministrstvu sprožila misel, naj bi sc v svrho dobave omenjenega matcrijala stopilo v stik r. gozdarskim ministrstvom ter bi sc pragjvi nabavili tako rekoč v državni režiji. Visok uradnik prometnega ministrstva jc izjavil, da ' i se na ta način mnogo prihranilo, le način impregnacijo bi bilo treba v državnih zavodih nekoliko zboljšati. Kg grozdja v Dalmaciji i'50 Din Sušak, 5. sept. (Tel. Slov.«) Na otokih se jc začela trgatev, ki pa se ji pozna učinek nekaterih grozdnih bolezni. Nabralo se' je 40 do 50 odstotkov manj, kakor lani, dočim bo kvaliteta nekoliko boljša. 1 kg bo stal 1 do 1.50 Din. LJUBLJANSKI VELESEJEM Nedelja, 8. sent, dopoldne in popoldne tekma harmonikarjev preko 100 tekmovalcev Poljska naj dobi palestinski mandat Varšava, 5. sept. (Avala.) Pat poroča, da objavlja »Naš pregled«, glasilo cijonistov na Poljskem, senzacijonalni članek pod naslovom »Mandat v Palestini naj se poveri Poljski«. David Soher, pisec tega članka zatrjuje, da je Poljska edina država, ki bi mogla izvrševati mandat v Palestini v korist Zidov. Po njegovem naziranju bi morala Poljska otvoriti ob sodelovanju Zidov poljedelske in industrijske šole ter tako izobraziti kader židovskih emigrantov. Administracija v Palestini ne bi stala Poljsko skoro ničesar. Zadostovalo bi, da se reorganizira vojska s pomočjo Židov iz Poljske. Administrativne položaje naj bi zavzeli takisto Židje. V članku se dalje zagotavlja, da Arabci ne bi bili zapostavljeni, ker uživajo muslimani na Poljskem velike simpatije. David Soher zaključuje svoj članek s trditvijo, da bi i Poljska i Palestina imeli koristi od poljskega mandata v Palestini. Ugoden zaključek polšsko-rom. konference Varšava, 5. sept. (AA.) Pat poroča, da je bil sinoči v ministrstvu zunanjih poslov podpisan poljsko-romunski protokol s celo vrsto gospodarskih in tehničnih sporazumov. S tem podpisom so bile s pozitivnimi uspehi zavržene poljsko-romunske konference^ ki so se vršile deloma v Bukarešti deloma v Varšavi. S temi sporazumi bogo poglobljeni dosedanji gospodarski stiki med obema državama in bodo med Poljsko in Romunijo uvedene nove gospodarske olajšave. Na podlagi teh sporazumov kakor tudi sporazumov ostalih zainteresiranih držav bo postala zveza med Baltskim in Črnim morjem dostopnejša in bo promet gospodarskih dobrin na tej poti povečan. Belgrajske vesli 5. septembra. Veliko gospodarske razstave se bodo ta mesec vršile v Belgradu. Danes so otvorili v prostorih belgrajske univerze fotografsko razstavo, ki iina brez dvoma velik pomen, ker se je njene otvoritve udeležil tudi minister za trgovino in industrijo. Dne 7. in 8. septembra se vrši zborovanje gospodarskih zbornic, 17. in 18. septembra pa velika razstava kmetijskih zadrug. Belgrad, 5. septembra. (AA) Tajnik ministrstva za trgovino in industrijo Jaša Grga-ševič je odpotoval v Ženevo, kjer bo organiziral razstavo naše države tekom zasedanja Društva narodov v Ženevi. Svoječasno odredbo prosvetnega ministrstva glede službenih mest, ki jih naj učitelji in profesorji nastopijo tam, kjer so službovali do sedaj, je tolmačiti tako, da se morajo profesorji vrniti tudi na tista mesta, kjer so sedaj gimnazije ukinjene. Novo kolke po 100 in 250 Din bo izdala uprava državnih monopolov. Kolki pridejo 1. oktobra t. 1. v promet. Dosedanje kolke pa bodo iz prometa izločili. Nadzorovani« bosanskih in hercegovskih rndnikov se vrši te dni. Upravnik državnih monopolov odide prihodnji teden na nadzorovalno potovanje po Bosni, da pregleda, kako bi se dalo dvigniti kvaliteto naše tobačne produkcije, in se bo v ta namen posvetoval s predstavniki društev tobačnih interesentov. Zakonski načrt enotnega obrtnega reda za vso državo bo trgovinsko in industrijsko ministrstvo predložilo vrhovnemu zakonodajnemu svetu, čim bo ministrstvo pregledalo poročila in bodo rešeni spori v nekaterih načelnih vprašanjih. Justificiran bo v soboto v Novem Sadu Muftar Jusufovič, rodom iz Prilepa, ki ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt, ker je na straži ustrelil tri častnike. Člani Poilu d'Orient so bili v Sarajevu slovesno sprejeti ter so danes nadaljevali pot v Dubrovnik. Vesli iz Hrvatske Zagreb, 5. sept. (Tel- »Slov.«) Dopoldne ob 11 se je vršil pogreb pokojnega Hinka Hin-koviča, ki se ga je udeležil tudi zastopnik Nj. Vel. kralja. Zastopane so bile tudi številne kulturne, narodne in človekoljubne ustanove. V smislu pokojnikove želje ni bilo pri pogrebu nobenega govora. Zagreb, 5. sept. (Tel. »Slov.«) Danes je i z. vršil samoumor kmet Janič iz okolice Pe-trinje. Revež je bolehal na melanholiji in se je prišel zdravit v Zagreb. Ker pa ni dobil v nobeni bolnici mesta, je, čakajoč pri nekem zdravniku na konzultacijo, izkoristil priliko, ko ni nihče nanj pazil, in skočil skozi okno tretjega nadstropja ter se na mestu ubil. Split, 5. sept. (Tel. »Slov.«) Sem je prispel Ivan Meštrovič, da pregleda nov spomenik na Peristilu. Čuje se, da je Meštrovič uvi-del, da peristil ni najbolj srečno mesto za postavitev njegovega spomenika. Šibenik, 5. sept. (Tel. »Slov.«) Jutri pride v šibeniško luko oddelek angleške mornarice. Mornarica bo v treh zaporednih oddelkih ostala v Sibeniku mesec dni. Jeisa, 5. sept. (Tei. »Slov.«) Na Jelši so našli stare grobove, v katerih se jc nahajalo nekaj starih okraskov. Obvestili so o najdbi konservatorij, ki bo predmete preiskal. Vetih Briandov govor Tudi Francija za obvezno razsodišče Ženeva, 5. sept. (Tel. »Slov.«) Po govoru belgijskega zunanjega ministra Huismansa, ki je govoril o gospodarski razorožitvi in ki je pozval Rrianda, da pove kaj natančnejšega o svoji ideji Združenih evropskih držav, je povzel besedo Briand, katerega so prisotni burno pozdravljali. Ob popolni tišini je Briand izvajal: Društvo narodov obstoja sedaj 10 let. To ni veliko za tako institucijo, toda veliko je to za človeka moje starosti. Toda kdo si upa trditi, da je teh zadnjih deset let izgubljenih? Društvo narodov je premagalo mnoge ovire, celo ironije svojih nasprotnikov in skeptier :m dvomljivcev. Nastaja pa resni problem: Kaj bo storilo sedaj Društvo narodov z zaupanjem nar dov, ki si ga je s trudom pridobilo? Seveda se mora previdno lotiti mnogih problemov, ker se morejo rešiti samo v soglasju vseh. On sam je bil prvi, ki je slavil uspehe Društva narekov in se zanje zavzemal. Nič tega, kar se je storilo v zadnjih desetih letih, bi ne bilo mogoče, če ne bi bilo Društvo narodov ustvarilo za to možnosti in atmosfere. Pri tem je z roko pokazal na dr. Stresemanna in rekel: To jc zastopnik Nemčije, s katerim more francoski zunanji minister srečno sodelovati. Dr. Stresemann je pri tem v zahvalo nagnil glavo. Tu, v Društvu narodov se je tudi prvič govorilo o možnosti, da se vojna sploh izključi, in tu sem jaz prvič porabil formulo, ki je potem dovedla do koristnega pakta. Od tu smo šli v Locarno in se zopet vrnili semkaj. Sedaj se smatra vojna za zločin, toda pomislite samo na to, da je še pred čisto kratkim časom veljala vojna kot zakonito ali vsaj dovoljeno sredstvo politike. Toda samo obsodba vojne ne zadostuje, s tem še ni delo Društva narodov opravljeno in njegova dolžnost še ni izpolnjena. (Burno pritrjevanje.) Če bi kljub vsem najboljšim namenom vendar kjerkoli in kakorkoli ra-stala vojna, kaj bo potem? Briand smatra to za nemogoče. Zanika tudi neuspeh ženevskega protokola in stavlja vprašanje, ali se ne bi mogli na to vrniti v kaki drugi obliki. To se mi zdi naša dolžnost, ker samo potem bo moglo Društvo narodov povedati narodom, ki mu zaupajo, da bodo našli v njem absolutno varnost proti vojni in gotovo kaznovanje zločina. Haaška konferenca je pred kratkim podala nov prispevek za mirno ureditev razmer, dasi simfonija ni bila čisto popolna. (Angleški delegati so se pri tem ironično smehljali.) Dalje je govoril Briand o potrebi, da se izvrši čl. 8 pakta Društva narodov, ki govori o razorožitvi. Omenil je, da je že prej označil izvršitev tega člena za sveto dolžnost Društva narodov in da je že prej razpravljal o pogojih za izvršitev tega varnostnega vprašanja. Lastna varnost se lahko definira, ker vsak najde tu vedno močne argumente. Če pa gre za varnost drugih, so ljudje radi polni velikopoteznosti, ki je brezmejna. Briand je nato branil Društvo narodov in razorožitveno komisijo očitka, da nista aičesar napravila. Komisija je brez dvoma pospešila rešitev razorožilvenega vprašanja. Ko je Mac Donald govoril o nadah, ki jih ima ;jl^de spo-razumljenja med Združenimi državami in Anglijo, smo se vsi odkrito pridružili tem nadam, ker ta sporazum bo dal nadaljnjemu poteku delovanja v razorožitveni komisiji možnost za uspeh. Prijatelj Huysmans je govoril o gospodarski razorožitvi. Tudi na tem polju bo moralo Društvo narodov korakati čvrsto in energično in se ne bo smelo ustrašiti težkoč, ki se mu umetno sugerirajo. Seveda je treba pritegniti strokovnjake, toda delo ekspertov ne sme postati tako, da bi videli samo še ovire. Pridružil sem se pokretu, ki že davno obvladuje ideje filozofov in pesnikov in ki je danes pridobil človeštvo vsled svoje lastne važnosti. Pristopil sem k propagandistom te 'dele Tak poskus ne sme nikogar ostrašiti, ker :;••? more biti naperjen proti nikomur. Dei?gu'.i evropskih držav naj predložijo misel gospodarskega zbližanja svojim vladam, da bo moglo Društvo narodov morda prihodnje leto zavzeti o tem svoje stališče. Na izjavo MacDo-nalda, da bo Anglija priznala obligatoričnost mednarodnega razsodišča, je izjavil Briand, da jc Francija storila to že 1. 1924, seveda pod pogojem, ki se ni izpolnil. (Pristanek vseh stalnih članov Sveta Društva narodov.) Ker Francija radi tega fakultativne klavzule ni podpisala, je Briand ob viharnem odobravanju napovedal vnovič podpis te klavzule. Pristavil pa je, da se mora klavzula razširiti. Lansko leto se je na seji Društva narodov sklenila pogodba o svetovnem razsodišču. Podpisali smo jo ter se bomo potrudili, da bo pogodba tudi latificirana. Nikakor ne smatram, da bi se države, ki imajo konflikte in ki se radi tega obračajo na svetovno razsodišče, s tem ponižale. Kdor res hoče mir, mora predvsem odpraviti vprašanja prestiža, ki postajajo vedno usodnejša in si mora biti na jasnem, da ni nobena sramota, če sodnik razsodi pravico. Pač pa je sramota, postati brutalen, udariti in začeti vojno. V veliki, skoro pesniški apoteozi se je obrnil Briand na navzoče in rekel: Paziti pa bi bilo treba na poskuse zastrupljevanja, ki se še vedno vršijo. Direktno obrnjen proti angleški delegaciji pa je rekel: Oni, ki se trudijo za socialne preprečevalne korake, morajo paziti, da ne bi tisti dobili prostih rok, ki tajno še vedno navdušeno pripravljajo vojno. Ni bilo popolnoma jasno, ali je hotel s tem svariti pred boljševizmom, fašizmom ali splošno pred nacionalističnimi izgredi, s katerimi ima tudi sam dosti posla. Briand je končal: Društvo narodov mora paziti na to, da predvsem mladina ne bo napolnjena s sovraštvom. Če tega ne bo, bodo postale določbe Društva narodov brezpomembne, ker potem bo mir resničen. Glasno odobravanje je sledilo, ko je Briand zapustil govorniški oder in se vrnil na svoje mesto. Ko je šel mimo MacDonalda, mu je le-ta čestital. Popoldanske seje ni bilo, namesto tega pa sta imeli sejo prva in četrta komisija. Sirehu jugo&iov. poslaništva na D\ Po Dunaj, 5. sept. (Tel. »Slov.«) Velik požar je danes popoldne uničil streho jugoslovanskega poslaništva na Dunaju. Par minut pred tretjo uro popoldne so opazili pasantje v Sei-lerstiitte, kjer se nahaja glavna fronta posla-niške palače, da je iz strehe šinil plamen. Palača se nahaja na oglu treh ulic: Scilerstatte, Annagasse in Krugergasse. Obvestili so takoj gasilce, ki so v par minutah prišli na lice mesta, kjer pa je streha bila že vsa v plamenih. Neprestano so prihajali novi oddelki gasilcev, vsega skupaj 21 trenov. Došlo je vse prosto moštvo iz centrale in vseh podružnic. Vodstvo je prevzel sam direktor mestnih gasilcev inž. Wagner. Z ozirom na to, da se je požar v par minutah razširil na vso streho, je moral inž. Wagner v prvi vrsti paziti na to, da požar ne preskoči na sosednje hiše, posebno v ozki Annagasse in Krugergasse. napornem poldrugournem delu se je posrečilo, omejiti požar na streho poslaništva. Med tem so došle tudi močne poliejske čete, ki so zaprle ves mestni del med Schwarzenbergplat.z-om, Karntnerstrasse in Seilerstatte. Prišle so tudi ambulance prostovoljnega reševalnega društva, ki so morale kmalu stopiti v akcijo. Zdravniško pomoč je moralo iskati 19 gasilcev, posebno radi zastrupljenja z dimom, dasi je imelo moštvo s seboj plinske maske. Po okrepčilu je 11 gasilcev lahko dalje vršilo službo, osem pa jih je ostalo za službo nesposobnih ter so morali dva odpeljati v bolnico. En gasilec je bil težko poškodovan, ker ga je močen curek vode zadel v oči. Lahko je bil poškodovan tudi višji inšpektor gasilcev inž. Marek. Poslanik dr. Milojevič in vse osebje poslaništva ter generalnega konzulata so bili prisotni. Poslanik se je osebno trudil okoli gasilcev, ki so bili poškodovani, jih gladil po čelu, jim dal vode in neprestano zatrjeval, da so pridno delali. Izrazil je tudi mestnemu svetniku Lindnerju, ki je poročevalec za gasilstvo, svoje priznanje za brezprimerno delo gasilskega moštva. Na lice mesta jc prišel tudi policijski direktor Schober, kjer je ostal dalje časta. Pozneje sta po naročilu zveznega predsednika Miklasa prišla tudi direktor predsed-ništva Klastersky in generalni tajnik Peter, ki vodi zunanje posle v uradu zveznega kanclerja, katera je poslanik Milojevič obširno informiral o katastrofi. Prisotnost visokih funkcijonarjev je sploh dokaz, kako priljubljen jc jugoslovanski poslanik na Dunaju. Kako je nastal požar. O vzrokih požara, ki je z največjo silo trajal poldrugo uro in potem tlel še dalje, š»j ni podatkov. Možno jc, da so se tramovi vneli radi vročine, dasi se ravno sedaj palača že tri mesece obnavlja in se je ravno danes tudi popravljala streha. Čula se je tudi nepotrjena domneva, da je vzrok požara eksplozija svetilnega plina. Govorilo se ie tudi o kratkem stiku v liftu. Uradna preiskava se še ni mogla uvesti, odredila se je pa takoj. Palača, v kateri so bili pred prevratom uradi skupnega finančnega ministrstva in bo-sansko-hercegovinska uprava ter se je po vre-vratu dokupila sosedna hiša, v kateri je bilo prej špansko poslaništvo, ima 120 oseb. V prvem nadstropju so reprezentativni uradi in stanovanje poslanika, v višjih nadstropjih pa pisarne generalnega konzulata, trgovinskega zastopništva ter uradi za potne liste in za potovalno pisarno. Ogenj lokaliziran. V četrtem nadstropju pa so nekatera sta« novanja uradništva. Gasilci so takoj po vseh sosednih hišah napeljali cevi in naperili vodne curke proti strehi. Po poldrugournem napornem delu je gasilni direktor inž. Wagner poročal službeno poslaniku Milojeviču, policijskemu direktorju Schoberju in referentu mestnega sveta Lindnerju: »Morali smo, ker je bila že vsa streha v ognju, ko smo prišli in ni bilo mogoče ničesar več rešiti, požar predvsem lo-kalizirati, da se rešijo sosedne hiše. Posrečilo se je, dasi je bilo zelo težko. Sedaj je požar lokaliziran.« Poslanik Milojevič je direktorju stisnil roko ter se mu zahvalil za vzorno delo. Požar je povzročil na Dunaju veliko pozornost. Neprestano so se čuli glasovi gasilskih trobent in vse je hitelo v notranje mesto. Nad gorečo palačo so krožila letala, ki so poročala centrali gasilstva. Ze kmalu po pričetku požara bi se skoro vnela sosedna hiša v Annagasse, ker je padel nanjo goreč tram, nevarnost pa jc bila odstranjena v par minutah. Po ulicah je bilo speljanih neštevilno cevi in z viška moderne avtomatične lestve so drli celi potoki vode na gorečo streho. Ob 17.30 je bila odstranjena vsaka nevar» nost. Vaš dopisnik si je cgledal poslopje n je mogel ugotoviti, da je v resnici zgorela jamo streha. Dvorišče visoke palače pa je opusto-šeno, kamor lijejo z vseh strani celi ponki vode. Gasilci so potrgali strešne cevi, ki visijo do prvega nadstropja nizdol. V notranjosti hiše pa je bilo le malo škode, večinoma, kar je je napravila voda, ki lije po vseh stopnicah. Tudi stanovanja v najvišjem nadstropju niso preveč poškodovana, stanovanje poslanika Milojeviča pa je popolnoma nepoškodovano. Služba v poslaništvu pa bo za dalj časa ovirana, ker sc mora uradno oceniti škoda in bo potem obnavljanje trajalo več mesecev. Clemenceau obolel Pariz, 5. sept. (Avala.) Iz Sabel d'01ona poročajo, da je Clemenceau težko prebil pro-šlo noč in da so morali k njegovi postelji poklicati zdravnika. Zdi se pa, da je šlo samo za trenotno slabost, ker mu je bilo tekom dneva že mnogo bolje. Tudi proti večeru se Clemenceau ni počutil niti najmanj slabo. Dftotikon prodan v Ameriko Zagreb, 5. sept. (Tel. »Slov.«) V zvezi 9 tatvino dragocene relikvije, o kateri smo že poročali, smo doznali nekatere podrobnosti, in sicer, da je diptihon prodal neki Francoz za 10.000 dolarjev v Boston. Policija je uvedla obširno preiskavo in se govori, da je že na sledu osebi, ki je ponaredila zagrebški diptihon. Okoli sveta brez nrekimema? Pariz, 5. sept. (Tel. »Slov.«) »Matin« ob-javlja brzojavko iz Ne\vyorka, da je tam razširjena vest, da namerava zrkaoplov »Zeppelin« prihodnjič napraviti polet okoli sveta brez vsakega prekinjenja med vožnjo in da dr. Eckener upa, da bo polet trajal manj kakor 14 dni. Nov češko-madf. obrnem-! incident Praga, 5- sept. (Tel. »Slov.«) češkoslovaški listi poročajo, da je prišlo do novega obmejnega spopada ob reki Ipoli, kjer so Mad-jari v velikem številu napadli češkoslovaško obmejno stražo, ki se je radi premi ci morala umakniti. Hvpoemm Pariz, 5. septembra. (A) Iz Londona poročajo, da so tamkaj tekom včerajšnjega dne zabeležili 32 stopinj v senci. To je najhujša ša vročina v Londonu zadnjih 18 let. Po vesteh iz New Yorka pa so tamkaj beležili 34 stopinj v senci. i Županstvo občine Škocijan naznanja, da je danes preminul Anton Činkole posestnik v Dobruški vasi in bivši župan, ki je vodil občino 20 let. Pogreb rajnkega bo v soboto 7. septembra ob 8 iz hiše žalosti na pokopališče v Skocijanu. Škocijan, dne 5. septembra 1929. Anton Marincic, župan. Občni zbor Kmetijske družbe Če kje, potem je v Kmetijski družbi potrebno složno delo slovenskega kmeta. Ne samo zato, ker je Kmetijska družba glavna stanovska organizacija slovenskega kmeta, temveč tudi iz drugih nad vse tehtnih vzrokov. Predvsem pa radi težke gospodarske krize, ki jo samo kmet najbolj občuti. Treba samo primerjati, kako ceno imajo kmetski pridelki in kako industrijski izdelki, pa je takoj jasno, da morajo vsi slovenski kmetje brez razlike napeti vse svoje sile, če se hočejo izkopati iz sedanjega težkega stanja in če hočejo doseči, da se bo kmetija zopet izplačala. Zato je prva nalogu Kmetijske družbe, da zbere v svoji sredi vse slovenske kmete. Kmetijska družba, ki ni družba vseh slovenskih kmetov, v kateri imajo besedo samo nekateri, je izgubila svoj namen in zmisel. Dan na dan bi morala zato družba agitirati in pridobivati nove člane, da bi postala res osredn ja organizacija vseh slovenskih kmetov. To tudi zategadel, ker bi bila potem Kmetijska zbornica takoj dosegljiva. Vsi stanovi že imajo tako zbornico, lo slovenski kmet jc nima in tudi to dejstvo pove mnogo. Včerajšnji občni zbor pa je dokazal, da večini v glavnem odboru Kmetijske družbe ni do tega, da bi imela družba čim več članov. 2500 slovenskih kmetov je prijavilo svoj vstop v družbo, ali njih prijava ni bila sprejeta. Pri tem pa je članstvo Kmetijske družbe itak nizko in skoro polovico manjše, kakor je bilo leta 1920. A kljub temu je glavni odbor odklonil sprejem 2500 slovenskih kmetovalcev. In odklonil jih je, kljub temu, da ni mogel proti nobenemu posamezniku navesti niti enega vzroka, temveč se je pri tem samo skliceval na to, da bi mogel njihov sprejem povzročiti, da bi bila večina delegatov proti večini glavnega odbora. Sedaj pa vprašamo: Ali je važnejše, da so vsi slovenski kmetje člani Kmetijske družbe, ali pa je važnejše, da ostane večina glavnega odbora za vedno gospodar Kmetijske družbe, slovenski kmet pa izven družbe? Kaj je važnejše? Sicer pa je tu strah pred novimi člani itak nad vse značilen, ker jasno dokazuje, da se gospodje od večine glavnega odbora jasno zavedajo, da bi takoj postali silna manjšina, kakor hitro bi postala Kmetijska družba to, kar bi morala biti, osrednja organizacija slovenskega kmeta. Ali ona mora to postati in če tn edin pravilen razvoj družbe ovira sedanji glavni odbor, potem mora pač ta pasti. Zakaj celota je več ko posameznik! Na občnem zboru je bilo še čas popraviti silno krivico, ki se je izvršila 2500 slovenskim .kmetom. Nad vse žalostno je bilo, da ni bilo niti malo volje, da bi se to zgodilo. Strah, da bi I ma«, besedica sme se izpusti. Nič več ni be-zniagali drugi, je bil močnejši ko vse drugo, sedice »sme«. Predlagatelj in občni zbor sta tudi močnejši, ko interes slovenskega kmeta. hotela s tem poudariti svoje stališče, cla ni od Ni čuda, če pri tako ozkosrčni trdovratnosti, ko ni bilo niti najmanjše dobre volje, ko se je vrh tega kratila pravica zborovalcev, ni postalo drugo ko eksodus. Odhod velikega dela delegatov je pač bil edin mogoč protest na nezaslišano dejstvo, da se slovenskemu kmetu prepoveduje vstop v Kmetijsko družbo. Položaj je sedaj jasen in možna samo ena rešitev. Ali bo včerajšnji občni zbor razveljavljen in dana možnost vsakemu slovenskemu kmetovalcu, da postane član Kmetijske družbe, ali pa preneha biti Kmetijska družba to, kar je bila skozi desetletja. Ali ostane Kmetijska družba osrednja organizacija slovenskega kmeta, ali pa postane samo družba nekaterih, ki izgubi vsako pravico, da bi nastopala v imenu slovenskega kmeta. Ali eno, ali drugo, ker tretjega ni. Da bi so slovenskemu kmetu zapirala vrata v Kmetijsko družbo, to pa je nemogoče in tega ne more dopustiti nihče, komur je na srcu napredek slovenskega kmeta. Stvar je razčiščena in nobenega dvoma ni, da bo sedanji spor v Kmetijski družbi rešen tako, kakor mora biti rešen v interesu slovenskega kmeta. Otvoritev Ob 11 je otvoril predsednik Sancin občni zbor Kmetijske družbe in pozdravil zastopnika velikega župana policijskega nadsvetnika Geržiniča, zastopnika velikega župana mariborske oblasti in mariborskega oblastnega komisarja inž. Zidanška, zastopnika oblastnega komisarja ljubljansko oblasti Josipa Dolinarja. Predsednik se nato spominja v preteklem letu umrlih članov Kosa, Schmidta in Putnika, katerih spomin so prisotni počastili z vstajanjem. Dalje predlaga predsednik vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, slovenskemu princu Andreju in vsemu kraljevskemu domu ter pozdravno brzojavko ministru za kmetijstvo dr. Frangešu. Vse I brzojavke so bile sprejete z odobravanjem. Nato , nadaljuje predsednik: »Občni zbor so mora vršiti j mirno. Ne sme se dopustiti debate o ničemur, kar | ni na dnevnem redu in vas prosim, da se tega j držite.« Dr. M i 1 a v e c prosi za besedo in vpraša, , ali se bo vršila debata k posameznim točkam. Sancin odgovarja, da se mu zdi, da o prvi točki ni potrebna debata. Dr. Milavec poudarja, da je izven vsakega dvoma, da mora predsednik otvoriti debato k vsaki točki dnevnega reda, nakar predsednik otvori debato k prvi točki dnevnega reda, to je k poročilu predsednika. Govor dre Mitavca Dr. Milavec burno pozdravljen od večine delegatov spregovori po pročilu predsednika naslednje besede: Kot član glavnega odbora smatram za potrebno, da k poročilu gospoda predsednika dodam nekatera pojasnila k zadnjemu dogodku pri glavnem odboru Kmetijske družbe, kar vsekakor spada k prvi točki današnjega dnevnega reda, to je k poročilu predsednika. V čem je spor Opozarjam predvsem na dve strani današnjega zbora. Prvič na dejstvo, da se ta občni zbor ne vrši v času, kakor je sklenil lanski občni zbor meseca decembra, drugič, da je današnji občni zbor, da je današnja skupščina inočno okrnjena, ker pogrešamo tukaj zastopnike nad 2500 priglašenih slovenskih kmetov. (»Škandal!« »Sramota!« Silno ogorčenje.) Lanski občni zbor je po poročilu g. predsednika in na predlog tov. Županiča sklenil, da se vrši letos občni zbOr maja meseca ali vsaj prve dni junija. To je bil pravilen sklep, soglasen sklep občnega zbora. To ni bilo le mnenje ali želja g. predsednika. § 18. naših pravil pa pravi, da ima glavni odbor izvrševati sklepe občnega zbora, zlasti, če so soglasni (Viharni: »Tako je!«) Druga stvar, o kateri moram govoriti, je pa tale: V glavnem odboru sta se tekom letošnjega leta pojavili dve struji, ki si močno nasprotujeta glede stališča sprejemanja novih priglašenih članov. Večina glavnega odbora stoji na stališču, da je glavni odbor edini, ki je upravičen sprejemati Člane, oziroma jih odklanjati. Drugi del glavnega odbora, manjšina, pa smo mnenja, da glavni odbor sicer sprejema po pravilih člane in ima po pravilih pravico, preiskati, če je priglašcnec tak, kakor zahteva/ § 4., to jc, če je neomadeževan, samo-lasten kme/ ali predsednik zadruge, ali kmetijski strokovnjak, če je priglašen ustno ali pismeno, direktno ali po podružnici. In čc se ugotovi, da so vsi ti pogoji izpolnjeni, pravi poleg pravil že zdrava pamet, da more postati član družbe in da glavni odbor ni upravičen, zapirati slovenskemu km.',i vrat Kmetijske družbe. Seja glavnega odbora Kmetijske družbe dne 4. maja je o tem sklepala. Večina je sklenila, da no pripusti v Kmetijsko družbo približno 2500 priglašenih kmetov. Proti temu smo mi, manjšina, protestirali in smo v znak protesta sejo zapustili. Predsednik Kmetijske družbe je na to poročal o tem g. velikemu županu. Mi smo od svoje strani poročali g. velikemu županu in sicer sva bila v deputaciji tov. Jan in jaz. Na zahtevo g. velikega župana smo dali velikemu županu tudi pismeno predstavko in pismeno poročilo o seji glavnega odbora. Vsem je znano, zakaj je glavni odbor toliko Članov odklonil. Vsem nam ie znana okrožnica Kmelske zveze, ki je pozvala svoje člane, naj vstopijo v Kmetijsko družbo. Proti tej okrožnici je bilo vloženih nebroj ovadb na ministrstva in velikega liipana, češ, da Kmetska zveza ne obstoja in da župan, je z rešitvijo 5. julija Pov. U. br. 300/9 rešil vprašanje Kmetske zveze tako: »Preosnova vašega društva, ki se je doslej imenovalo »Jugoslovanska kmetska zveza«, se po vsebini pričujočih pravil in po § 6. društvenga zakona ne prepove.« S tem je edino pristojna oblast izjavila, da jo »Kmetska zveza« takrat obstojala in kot strokovna organizacija slovenskega kmeta bila upravičena opozoriti kmete na Kmetijsko družbo. Na seji 4. maja smo mi stavili z ozirom na to, da je mnogo članov bilo priglašenih, tale predlog: »Glavni odbor naj sprejme vse priglašene ude. Vendar naj se v najkrajšem času preišče, v koliko so bili eni ali drugi prijavljeni brez vednosti, ali proti volji. Odklonijo naj se vsi tisti, ki ne odgovarjajo pogojem § 4. in pa tisti, ki so vpisani brez vednosti ali proti volji.« Ta široki predlog je večina glavnega odbora kratkomalo odklonila. (»Škandal!« Tako postopajo!« ogorčenje, predsednik zvoni.) Večina glavnega odbora pa je sprejela tale predlog: »Priglašeni člani iz bivše štajerske naj se sprejmejo. Iz bivše Kranjske pa le v toliko, v kolikor je gotovo, da so se prijavili sami. Vse v masi, priglašene ude se načelno odkloni. Direk-torij naj pregleda vse prijavne pole in druge podatke ter ugotovi, kateri so bili prijavljeni pod vplivom okrožnice. Ti se odklonijo.« Za tako pooblastilo glavnega odbora direk-toriju pa manjka vsaka podlaga v naših pravilih. Ne glede na to, je direktorij šc prekoračil svoje pooblastilo, ker je imel le preiskati in rezultat preiskave javiti glavnemu odboru. Direktorij je kratkomalo vse odklonil. Vsi ukrepi glavnega odbora Kmetijske družbe, ki se tičejo sprejemanja članov, so torej proti pravilom, neveljavni. In ker je veljavnost skupščine med drugim odvisna od pravilno sprejetih članov, mora tudi to deliti usodo glavnega odbora. Razlogi glavnega odbora Glavni odbor pravi: »Pravila dajejo odboru popolno svobodo za sprejemanje ali odklon članov. Te pravice iz pravil se je poslu-žil, ker je bilo priglašenih letos toliko udov le pod vplivom okrožnice Kmetske zveze. To je nepravilno.« Pravila pravijo v § 4: »Prave ude sprejema glavni odbor potem, ko so sc za to oglasili pismeno ali ustno, bodisi pri načelniku podružnice, ki imajo v njenem okolišu svoje bivališče, bodisi neposredno pri glavnem odboru samem. Za prave ude sprejema glavni odbor lc neomadeževane samolastnc osebe, ki se dejansko pečajo s kmetijstvom, bodisi kot lastniki ali kot užitniki posestev, ki je od njih v Sloveniji predpisana zemljarina.« Prejšnja pravila pa so govorila nekoliko drugače: »Za prave ude sme glavni odbor sprejemati le take in take osebe...« Na pred- log rnnjkega Skalickcga pa so se pravila na vsled lega tudi nima pravice izdajati nikakih I občnem zboru 20. maja 1020 spremenila v tem okrožnic. Toda notranje ministrstvo oziroma veliki 1 zmislu, da stoji danes: »za prave ude spreje- visno od dobre volje glavnega odbora, kdo je sprejet, ampak je glavnemu odboru le predpisano, kakšnih ljudi ne sme sprejeti. Da pa nima direktorij nikake pravice odklanjati, jc izven dvorna. (»Tako je!« Nemir.) Pravila je treba razlagati zrniselno v interesu družbe, ne pa nasilno in tako, kakor prija vsakokratni večini, naj bo ta ali ta. Kako so se n. pr. razlagala pravila tukrat, ko je bil izvoljen za predsednika sedanji predsednik, ko niti ud ni bil! (Nemir.) Naše stališče je v tej stvari tole: Stališče manjšine glav. odbora Kmetijska družba je posvetovalen organ nasproti oblastvom, ona ima torej na pol uradni značaj. Ustanovljena je za vse kmetovalce in nikomur ni braniti vstopa, če je po svojem poklicu vreden. da postane član družbe, pu naj se prijavi sum in plača udnino sam, ali pa jo plača kdo drug zanj. Meni nikdo ne more braniti, da ne bi šel v svoji občini agitirat od kmeta do kmeta, da naj se prijavi v Kmetijsko družbo in naroči »Kmetovalca«. In jaz lahko iz svojega plačam za sto kmetov udnino. (Ploskanje.) še en razlog navaja glavni odbor za svoje stališče, da sme edino glavni odbor odločati, kdo postane član Kmetijske družbe. V dolgi izjavi od 7. avgusta 1929, katero je poslal glavni odbor na velikega župana, min. predsednika, notranjega in kmetijskega ministra in tudi na Najvišjega čuvarja pravice v državi, pravi, ko govori o § 4 i n o pravih podpornih, dopisujočih in drugih udih. tole: »Predpis (da morajo vsi priglašeni udi biti sprejeti v družbo), bi dovedel pa tudi do čisto nemogočih situacij, namreč, da bi .se mo-gli v družbo uriniti elementi, n.pr. komunistični (Silno ogorčenje, ogorčeni klici: »Kdo je komunist?«. »Slovenski kmet ni komunist), ki bi jih vodili čisto drugi motivi. Ali pu bi se omogočilo par posameznikom ali kaki grupi, kakor je to baš nameravala grupa dr. Milavca, da s kupovanjem članstva zavojujejo društvo in njegovo premoženje.« (škandal!) Namen tega pisanja, namen te podlo de-nunciacije je dovolj jasen in mi v imenu 2500 prijavljenih, pa ne sprejetih kmetovalcev, moramo najodločnejše protestirati proti takemu utemeljevanju in proti temu, da se v en koš mečejo pojmi avtonomija Kmetijske družbe in komunistični elementi in kupovanje članstva. To je umazana denunciacija slovenskega kmeta, degradacija slovenskega kmetskega ponosa in kmetske časti! (Silno ogorčenje in burni protesti. »Mi nismo komunisti!«) Vsi smo za avtonomijo, za široko avtonomijo Kmetijske družbe. To družbo pa tvori slovenski kmet in vsak naš kmet mora v družbo! Glavni odbor pn je pokazal dvojno mero: na štajerskem je vse sprejel, na Kranjskem skoraj vse odklonil. (Ogorčenje.) Neomadeževane samolastne osebe je degradiral, ne da bi se o vsaki prepričal, kdo je. Glavni odbor jc zavrnil celo naš predlog, naj se vsi priglašeni pošljejo kmetijskim podružnicam, ki IkkIo dale izjave o vsakem posameznem. Predsednik je pač razposlal svoje uradnike ugotavljat, kdo je za posamezne plačal članarino, kar ga prav nič ne briga, niso se pa informirali, kdo so tisti, ki so priglašeni. Pa še nekaj moramo omeniti, kar jasno označuje mišljenje večine glavnega odbora. Okrajni živinozdravnik v Laškem je razposlal na vse kmetovalce laškega okraja poziv, naj pristopijo v Kmetijsko družbo, da bodo imeli razne koristi, n.pr. pri cepljenju prašičev, uporabi skupnih kmetijskih strojev. G. predsednik Kmetijske družbe je to delo okrajnega živino-zdravnika nazval nemoralno. (»Sramota!« — »škandal!«) In v izjavi na velikega župana in ininistr-st va pa pravi glavni odbor Kmetijske družbe, da je okrajni veterinar izvrševal pritisk s strani javnih oblasti. Gospodje! Ko imajo drugi stanovi: delavci, obrtniki, trgovci svoje stanovske zbornice, ko imajo pozitivne zakone, da morajo pristopati vsi kot člani k tem zbornicam, pa nam imenuje glavni odbor poziv uradnega funkcionarja k vstopu v Kmetijsko družbo kot nemoralen in kot pritisk od strani oblasti. In kako utemeljuje glavni odbor svoje stališče glede odklonitve, imam dopis Kmetijske družbe na kmetijsko podružnico v Šenčurju, kjer pravi: »Načclstvu podružnice Šenčur. V zmislu sklepa glavnega odbora z dne 4. maja so se pregledali imeniki tamošnje podružnice. Ugotovilo sc je, da jc štela vaša podružnica lansko leto 63 članov, letos pa jc na novo priglašenih 104, od katerih pa se sprejme Ie 24 članov in sicer: (navedena so imena). Vsi imenovani so bili člani že leta 1928, ostalih 80 pa se ne sprejme in se denar vrne podružnici.« (Ogorčenje.) Gospodje od glavnega odbora! Povejte, kdaj je glavni odbor sklepal o tem, da se A sprejme, B pa odkloni?! Čemu potem pozivi v »Kmetovalcu«, naj sc vsak kmet vpiše v Kmetijsko družbo? Ko je član glavnega odbora Jan vprašal večino, kako misli odškodovati člane njegove podružnice, ki v zmislu tega sklopa sedaj ne bodo mogli biti deležni uporabe skupnih stro- 'nojil itd., je član večine glavnega odbora in sicer drugi podpredsednik odvrnil: »Denar i pošljejo Kmetijski družbi, pa bodo dobili kmetijske stroje.« Nadalje pravi glavni odbor v svoji vlogi na ministrstva, da nas osem odbornikov glavnega odbora, ki smo zato, da se odpro vrata Kmetijske družbe vsem kmetom, da nismo upravičeni sc pritoževati, ker osebno naše pravice niso prikrajšane. Mi osebno ne zastopamo lastnih interesov, ampak pravice vseh članov, in mi imamo interes, ali šteje Kmetijska družba sto tisoč članov in imamo sto tisoč naročnikov »Kmetovalca« ali pa samo 15 tisoč. (Odobravanje. »Tako je!« Burno ploskanje in pritrjevanje.) Imamo pritožbe r. dežele, da daje Kmetijska družba potrebščino dražje svojim podružnicam, kakor pa privatnim trgovcem in zopet različnim podružnicam za različno ceno. Mi smem proti temu ugovarjati, če nisem osebno prizadet? Ali ne smem s tem na občni zbor? Z ozirom na vse to, kar sem povedal, stav-Ijam občnemu zboru tale vprašanja. t. Ali je občni zbor s tem soglasen, da se njegovi soglasni sklepi kratkomalo ne izvršujejo, četudi bi se lahko? (»Nikdar!« Dolgotrajno ploskanje.) 2. Ali stoji občni zbor na stališču, da mora ostati Kmetijska družba močna stanovska organizacija (»Da!«, »Tako je!«, »Res je!«), h kateri naj po možnosti pristopajo vsi slovenski kmetovalci, ki so neomadeževani, brez razlike kakršnegakoli prepričanja, kakor t,> delajo tudi drugi stanovi, delavci, obrtniki v svojih organizacijah? (»Tako je!« Viharno nloskanje.) 3. Ali je občni zbor mnenja, da naj ma Kmetijska družba omejeno število članov (»Nikakor ne!<) in da je to število odvisno od dobre ali slabe volje glavnega odbora? Predlagam: Občni zbor skleni: 1. Poročilo predsednika se ne \ zanič na /nanje. (»Nikakor ne!c) 2. Občni zbor ugotovi, da se njegov sklep od lanskega leta glede sklicanja obonetin zbora ni izvršil. (»Tako je!« številni klici: »Ni se iz-vršil!«) 3. Novo prijavljeni člani se niso obravnavali v zmislu pravil in se je neopravičeno zn-branil vstop v Kmetijsko družbo in pristop nn ta občni zbor velikemu številu neomodeScvinih kmetovalcev, nad 2500. Radi tsga se točki 4. dnevnega reda, to jc volitev članov glavnega odbora stavi z dnevnega reda in se skliče izredni občni zbor še v letošnjem letu, (akoj, ko bo glavni odbor ugotovil, kateri novopriglašeni člani v zmislu § 4 niso kvalificirani za prave ude Kmetijske družbe, vse drugo pa ima glavni odbor sprejeti. (Viharno ploskanje.) Policija na zborovanju Predsednik Sancin pobija nato izvajanja dr. Milavca in navaja protiargumente. V dvorano prikoraka četa 16 stražnikov poJoj, Joj! Jezus! Jezus!« V trenutku je privrelo od vseh strani vse polno ljudi in so hiteli proti župni-šču. Na cesti pred župniščem se jim je nudil žalosten prizor: prevrnjen voz, zraven njega tovorni avto, pod vozom starejši mož, ki je obupno ječal. Zgodila se je nesreča. Voz je bil obložen z dolgim borovjem. Ravno v trenutku, ko so konji zavili med vrata in je dolgo borovje zaprla vso cesto, je privozil avto in se je s tako silo zaletel v voz, da ga je prevrnil. Na njem sta sedela posestnik Jožef Zalka in žena. Ta je na dobro srečo odskočila in je dobila le lažje udarce, mož pa je prišel pod borovje. Ko so ga s težavo izvlekli, je nudil žalostno sliko. Borovje mu je zmečkalo levo nogo, na desni pa mu je iztrgalo velik kos mesa, tako da se je videla kost. Dobil pa je nesrečnež tudi po ostalem delu telesa močne udarce. Takoj so ga spravili v bolnico. Ali je zakrivil nesrečo šofer bo dognala preiskava. Tvrdka JULIO MESNE, uvoz kave in čaja, priredi v svoji podružnici ŠELEN-BURGOVA ULICA 3 dne 5./IX. poskušajo kakao-a — 6./IX. poskušnjo kuhane čokolade in 7./IX. poskušnjo kave, na katero Vas vljudno vabi. Silvester Škerl: Vizija Kaj mi drhtite, opojno dehtite, rdeči tulipani; kaj klenkate spokojno ko zvonovi večerni, spomini nemirni? Obraz svoj spreminjate blago; ihtenje pozvanja ko sveto če-sčenje in zgubljanje v mraku. Oči, kaj vam kažejo veke spuščene? Podobe ledene in slike vodene in romanje, romanje? — Čudesa telesa koprenastega, lijo-čega, prelivajočega se venomer kakor reka v objemu morja? Obledeli ste, s prahom in velim cvetjem obsuli se, zapeljivi nagajivi dobrotljivi spomini. Zakesneli ste, s težko votlino in votlo težino odeli se, varljivi minljivi ljubeznivi spomini. Tuga čez vas svojo senco pregrinja, na uselilo življenje me samo praznota spominja. Ugasnilo v meni je koprnjenje ... Iz noči se oko mi v večer je odprlo; mrak svojega dne je uzrlo in ulihnilo. Kakor pod mrakom domovi človeški, hramovi človeški zapirajo duri, prižigajo luči, se v meni odprlo, je v meni prižgalo se. In kakor se zbira družina k večernemu obedu, se zbirajo v meni koraki po sledu izhojenem, žalostno vdolhenem sredi dna. Slutnje so umrle, želje so umrle in misli so umrle. I^e prve in zadnje besede, le prve in zadnje, pov§de še moja sanja na pot. Zakaj daleč odtod je planina, odkoder se širi jasnina, odkoder se širi globina okrog. Težavna in bridka in s trnjem obrasla je pot... daleč odtod... 0 božja prevdarnost, sprejmi nazaj plašč in meč iu oklep in iskrega konja svetega Jurija. V zameno mi daj raševino blaženega siromaka modrijana: Asiški Frančišek, preljubi mi brat, zdaj milostno name pogledi. PovSdi me varno k studencu, "očisti me grehov, skušnjav in napuha. Očisti me žalih besed, žalih deganj in žalih premišljevanj. Roko mi podaj in, bos, gologlav kakor ti, spremljevalec ti hočem postati. O verni, o verni, tebi se hočem predati. Skoz goščave, puščave, čez polja, čez morja me vedi. Privedi me v pokoj, zakaj boj je končan, zakaj utoni) je dan in duša je moja že trudna. Da blago zaspim ob pogledu višin, v objemu tišin, ob straži angelskih legij. * Kakšen val je v meni zabučal? Zašumelo je razpaljeno, prenovljeno kakor dolga spoved, kakor kratka pokora, kakor zora svetega odpuščanja. Iz daljav — o daljnih kot moje prvo rojstvo, kot moja poslednja smrt — poslušam skrivnostno odkritje. Klečč, upognjen pred velikim Veličanstvom, pred gosposkim Gospodstvom, pred vsemogočno Vsemogočnostjo, trikrat potrkam na prsi svoje, trikrat spovem nevrednost svojo in kakor ob Najvišjem Opravilu, zaprem oči... Zgenilo se v meni je trsje molčeče, odkrilo se v meni je bitje videče, razvilo se v meni proroštvo tresoče. Asiški Frančišek kraj mene kleči. Zamaknjen v moje gledanje strmi in poje hvalo Gospodu. In pojem v grozi hvalo Gospodu, zamaknjen, od strahote in silne lepote dotaknjen. Nad mano krilijo angelske legije. Solnce je vroče, žgoče, trepetajoče kot rabeljska roka. Pred mano: Drgetajočo, prepadeno, pekočo godbo posluša uho. Vse mrtve, vse žive, vse bodoče ljudi v eni sami ravni samotno, strahotno viseče mi gleda oko. Orjaška skupina se v ritmu premika. Pred njo, siva senca, Izkustvo hodi. Pred njo, siva baklja, Izkustvo blodi, utrujeno, večnega solnca neuko, opoteka je se. Teman oblak nad morjem valujočim plava in solnce z bledo senco se ogrinja. Postava siva ustavi svoj korak. Vsak človek strahoma se ustavi. In ta trenotek se ozre postava, popolnoma obrne svoje lice v lice množice in utone. Zaorje krik skoz gluho vso širino, nad-zemsko lo tišino reže kakor smrtna rana. Poslana zadnja kletev je ljudi. Ta hip se oblak razpusti in solnce svojo luč na dvoje razdeli. In noč prekrije levico. In svetloba objame desnico. Divja, surova, zlobna se gneti truma v temi. Brez uma, brez razsodka^ brez poguma se vali, vekomaj zavržena. Razpuščeni lasje, konopljasti, smolasti, se palijo. Ko snop neštetih živih plamenov se dviga peklenski požar. Tuli in tone, lomi in celi, škriplje in tiplje, joka in obupuje za zmerom. Slepe oči, izbuljene oči, križem oči, za vse dni brez konca ... Slabi se mi vid, omaguje srce in vsaka sila v meni ugaša. Zakrilim z rokama, težka omama mi rnrači razum, mi jemlje pogum, mi zapira oči. Kateri krilatec mi je čelo pogladil, lice pobožal, uslnice s svežino napojil? Trudne so mi oči, a sladko mi je srce, od neslutenega krepčila maziljeno, od sijajnega plašča zasenčeno. Kateri glas šepeta, trepeta, opleta me ko luč nebeška? Kateri glas razliva svojo blagost v moje rane ko hladilo in zdravilo? O, blagoslovljen mi bodi, zahvaljen iz dna. s>0 siromak modrijan, odpri svoje trudne oči.« Kdo si ti, ki tako govoriš, ki tako gosto-liš kot nekdaj, ah v daljnem sveti? Da vate pogledam, da vate uprem te oskrunjene, očiščene ranjene svoje oči? Kdo si ti? 1 >Jaz sem.« Ti? O čudež. O veliki čudež nebes. Ne beži mi, ne zgini mi, ne zgubi se mi. Ostani, za zmerom ostani pred mojimi slepimi očmi, za zmirom ohrani svoj glas v mojem srcu, za zmirom mi daj svoj obraz, da ga tipam z rokami. Prebudil sem se. Asiški Frančišek kraj mene kleči in me verjeti, živeti uči. , ?VC® intranjice, ptice večerne, grlice, slavoki, skrjančki in jančki oblaki na nebi. Pesnu jutranjice in pesmi večerne, mirne, nemirne, a vse udane in verne. Sanje jutranjice, sanje večerne, mirne, nemirne, a vse udane in verne. Zelje jutranjice in želje večerne, mirne, nemirne, a vse udane in verne. Prebudil sem se. Asiški Frančišek kraj mene sedi in me verjeti, živeti uči. :*! ako želite Imeti dober in mo-.JJI, deren kroj (krojne akademije A. Darroux, Pariš), obiščite Večerni prikro-jevalni tečaj od 7—9 zv„ ki prične 9. sept. t. 1. - SuSnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 1. Nace Jakopin in tov• pred poroto Novo mesto, 5. sept. Danes je za novomeško poroto zelo zanimiv dan. Na zatožni klopi sede znani dolenjski Čaruga Nace Jakopin in njegovi štirje tovariši Kolenc Franc, Mali Martin, Mali Avgust ter Vrhovšek Janez. Razpravi, ki bo trajala danes in jutri ves dan, predseduje predsednik okrožnega sodišča g. dr, Božidar Romih, kot prisednika pa sodelujeta gg. sodnika Durini in Hočevar, zapisnikar je g. Pureber, obtožbo pa zastopa državni pravdnik jj. Barle. Zagovorniki obtožencev so gg. dr. Režek, dr. Gros, dr. Zupančič, dr. Ivanetič in kazenski zagovornik Pečar. Porotna razprava se je začela ob devetih in ie porotna dvorana večinoma ves čas zasedena, Delovanje Jakopinove tolpe Pisana tatinska družba je obtožena kar 17 raznih vlomov in osem ropov. Skupno je obtožena petorica nakradla v kratkem času štirih mesecev za 48.971 Din gotovine in razno blago. Svoje delovanje je tatinska družba začela letos meseca februarja. Tedaj je bilo v okolici Št. Vida pri Stični izvršenih več tatvin, katerih so se udeležili Nace in Tone Jakopin ter Franc Kolenc. Orožniki so to trojico aretirali 19. marca in odvedli v sodne zapore v Višnjo goro. Iz zapora pa so pobegnili že po treh dneh, se potikali okrog ter povsod kradli in ropali. Tone Jakopin se ]e tega življenja kmalu naveličal in se je že dober teden po begu iz zapora sam javil oblastem. Njegova starejša tovariša pa sta šele sedaj začela pravo rokovnjaško življenje. V svojo družbo sta pritegnila ie tri enakovredne tovariše, oba Malija in Vrhov-ška. Izvršili so celo vrsto večjih in manjših vlomov in ropov. Kmetje na Dolenjskem so se splošno začeli bati za svoje imetje. Prebivalstvo je bilo tudi v strahu za življenje. Ime Načeta Jakopina je kmalu zaslovelo po vsej Sloveniji. Vlomilska tolpa pa ni znala le krasti in ropati, ampak se je znala tudi dobro skrivati. Saj so jim bili noč in dan za petami orožniki, toda .dolgo brez uspeha. Jakopinova družba se je vselej naglo pojavila, izvršila svoj posel in izginila brez sledu. Med kmetskim prebivalstvom je imela mnogo prijateljev in pomagačev, ki so deloma iz strahu ali iz kakršnekoli koristi prekrivali zločince ter jim dajali tudi informacije, kje bi se dalo še kaj ukrasti. Vsi vlomi in ropi so bili izvršeni ponoči ter navadno grozili z revolverji. Roparji so obiskali zlasti mnogo zidanic in nakradli cele zaloge vina. Kradli so tudi meso, slanino, jajca, česar so poleg obleke največ nakradli. V splošnem pa vlomilci niso nikjer izbirali, odnesli so vse, kar jim je prišlo pod roko. Čiste gotovine so odnesli raznim ljudem okrog 20.000 dinarjev. Ako se je nočnim obiskovalcem kdorkoli postavil v bran ali če jih jc sploh kdo presenetil, kar pa se je zgodilo le redkokdaj, so vsakemu grozili z orožjem in ga tako ustrahovali, da jih ni več oviral pri delovanju. Največkrat so vlomili skozi podstrešje in navadno je kdo izmed njih stražil zunaj. V noči 8. aprila so n. pr. vdrli v podstrešje pri Francetu Pevcu v Gorenji vasi. Hišni gospodar se je od ropota zbudil ter stopil v podstrešje, kaj se godi zgoraj. Izpod podstrešja pa je tedaj skočila črna postava ter ga potisnila nazaj v hišo. Za gospodarjem sta stopila v sobo dva moška, tiščala vrata in zahtevala denar. Med tem se je pod oknom oglasil tretji in ustrelil skozi okno. Streljala pa sta tudi oba druga v hiši. Dramatična ie bila aretacija posameznih vlomilcev. Jakopina so, kakor znano, aretirali v vlaku na Zidanem mostu. Kolenca pa so vjeli kmetje sami. Prišel je namreč 12. maja v neko gostilno v Mirni in si tam privoščil krepek zaj-trek. Nato pa je odšel v drugo gostilno, kjer je naročil vina. Ko je videl, da ga domači sumljivo gledajo in da so ga najbrž spoznali, je brzo zapustil gostilno in jo jadrno popihal proti Sv. Križu. Med tem pa se je že zbralo nekoliko pogumnih mož, ki so ga končno dohiteli in zgrabili. Kolenc je sicer hipoma potegnil repetirno pištolo, katero pa so mu možje iztrgali. Nato so ga odpeljali v zapore. Po aretaciji je Nace Jakopin priznal vse vlome in rope in izdal tudi svoje sokrivce. Tako so prišli pravici v roke tudi Vrhovšek in oba Malija ter oddaljeni pomagači Matevž Rogelj, Frančiška in Jožefa Rogelj ter Helena in Ivana Mali, kateri so svojo zasluženo kazen že prejeli pred rednim okrožnim sodiščem v Novem mestu. Nace Jakopin je največji v družbi petorice. Je krepko zraščen, ponosno zravnan, visokega čela, čedno oblečen. Franc Kolenc je za glavo manjši od Jakopina. Je bolj zanemarjen, ima divje zmršene lase, govori pa v nasprotju z Jakopinom silno korajžno. Oba Malija sta majhne postave in se izgovarjata, da sta bila od prvih dveh zapeljana. Vrhovšek je zadnji od petorice ter je le deloma sodeloval. Zasliševanje obtožencev Obtožnica obsega 36 s strojem pisanih strani. Po prečitanju obtožnice je trajalo zasliševanje petih obtožencev ves dopoldan. Predsednik: »Jakopin, je vse res tako?« — Jakopin: »Ne, čisto tako pa ni! Jaz povem čisto po pravici!« — Avgust Mali pripoveduje sodišču, da je bil nagovorjen in da je žrtev ostalih. — Predsednik: »No, pa jih je dosti stalo, da so Vas nagovorili!« — Mali molči. — Predsedni je nato našteval posamezne slučaje in vprašal potem obtožence, če je točno in če so res tako in toliko pokradli, kot trdi obtožnica. — Jakopin: »Nemara je res!« — Kolenc: »Najbrž je bilo tako.« — Ostali trije molče. — Predsednik: Pri Verbiču na Kre-menjaku ste bili dvakrat v zidanici?« — Kolenc: »Ne, jaz sem bil enkrat.« — Predsednik: »Pa 30 litrov vina ste vzeli?« — JSplenc: »Ne, toliko ne. Manj.« — Predsednik: »Ključ od vrat ste odnesli!« — Oba: »Ne, tega pa ne!« — Predsednik vpraša Matija: »No, koliko ste vzeli vina?« — Mali: »Jaz sem ga spil dva kozarca.« Predsednik: »Iz shrambe Franceta Kosa ste odnesli 14 klobas, gnjat, in z mastjo nabasan želodec. Ko so imeli že vso robo pripravljeno pod oknom, pa jim je Martin Mali, ki se je jezil, da so premalo dobili, pokazal na kaščo, češ da bi imeli obiskati še kaščo. Dne 30. maca sta prišla Jakopin in Kolenc skozi okno v hišo Alojzije Perk. Vzela sta jedilno orodje, zalogo kruha, mast, jajca in drugo. Ste vzeli to? Vse?« — Jakopini »Vse ne, samo jedilnega orodja ne.« — Predsednik: »Dne 31. marca sta bila oba vlomilca že na Malem Sirniku v hiši Martina Žonte. Kakor se vidi, ste šli vsak večer na lov.« Predsednik našteva nato ceio vrsto nakradenega biaga, Obtoženci vse priznajo, — Predsednik: »Kdo je prvi vdrl v hišo?« — Jakopin: »Jaz!« — Predsednik; »Dne 8. aprila ste vlomili v Gorenji vasi pri Mokronogu, topot vsi štirje. No, sedaj ste že korajžo dobili. Navadili ste se in tudi vidva sta stopila v akcijo, Jakopin in Kolenc sta se splazila noter, oba Malija sta pa stala spodaj. Je tako, kaj?« — Martin Mali trdi, da se ni dotaknil nobene stvari. Sploh je zagovor obtožencev, zlasti Malijev silno dramatičen ter zbuja pri številni publiki ponovno smeh, — Predsednik: »Oborožen je bil le Jakopin?« — Jakopin: »Tudi ona dva sta imela orožje.« — Mali: »Ampak moj revolver je bil suh in pokvarjen, nisem mogel streljati z njim,« — Predsednik: »Toda ljudje so se ga vendar bali, če ste grozili z njim.« — Mali: »Saj nisem nikomur grozil.« Predsednik: »Pojdimo dalje! Še tisto noč ste bili v hramu Janeza Peneta na Vrhku!« in našteva celih pet minut različno nakradeno blago. — Jakopin: »Gospod sodnik, midva tega nisva nič vzela.« — Martin Mali: »Eno lopato sem vzel in nesel domov.« — Predsednik: »Potem sta šla Jakopin in Koienc zopet sama na rop. Med drugim sta na Veliki Gobi pri Francetu Slabiču vzela tudi kup obleke, rožni venec in mašne bukvice. No, tega sta bila pa res hudo potrebna. Vrhovšek, sedaj pa vi! Z Jakopinom sta pri Francetu Glihi na kašči kradla, Se vama je izplačalo. Še 900 Din gotovine ste dobili, kaj?« — Vrhovšek: »Sva jo, pa so bili bankovci strgani in zmečkani.« Opoldne se je razprava prekinila do štirih popoldne. Kaj povedo priče? Po umoru se je nadaljevalo zasliševanje prič, iz izjav, katerih odseva vsa zlobnost zločinske družbe in Jakopina samega. »Gliha Franc, ali ste hudo prizadeti?« vpraša predsednik. — »Seveda sem, ves denar so mi pobrali, 9000 Din, ob vse sem.< — »Glejte, kako ste nerodni. Zakaj hranite denar doma; če ga boste še kdaj toliko imeli, kar brž ga nesite v hranilnico, da taki tiči ne pridejo zraven.« Debevec Tone iz Sinjske gore pri Mokronogu med pričevanjem vsak čas vzroji in hoče skočiti na Jakopina. Pripoveduje, kako je takrat pokalo okoli hiše. »Če bi koga dobit, bi ga bil stri, tako sem bil jezen,r pravi. — Predsednik mu vrne z mize zlato uro, ki mu jo je ukradel Jakopin, toda mož je še nadalje hud in se srdi na Jakopina: »Kje imaš verižico?« — »Ne vem.« — »Kaj ne boš vedel, hudič,* in komaj ga dva paznika obdržita, da ne skoči razkačen v Jakopina. — »Ste že opravili,« reče predsednik. — »Ob glavo ga obsodite tega falota!« — »Tako gladko pa to ne gre, obesiti smemo le tiste, ki ubijajo.« — >Pa še bo, če ga ne boste Ko bo prost, bo nadaljeval svoje zločinsko delo. Le na smrt ga dajte, drugač« ne bo nič.« Musar Alojziji so roparji odnesli večjo zalogo cigar, cigaret in tobaka. Žena pripoveduje, kako so ponoči prišli k njej roparji in ji izropali predale v trgovini. Eden jc ves čas svetil z električno lučjo v obraz, da ni mogla nikogar spoznati. — »So kaj govorili?« — »Eden je venomer vpil: 'Hitro, hitro, ker se že dela danb« — Žena pobere na predsednikov migljaj z mize ukradene cigare, toda veliko jih je manjkalo. — »Kje pa imaš še druge, »falot«, se obrne do Jakopina. Jakopin skomizgne z rameni, žena pa hoče od jeze skočiti v njega. Druga priča spet vprašuje za ukradenimi klobasami, mesom, gniatjo, a Jakopin molči. Predsednik: »Snedli so jih, saj jih niso zato ukradli, da bi jih gledali.« Vdovč Marija pripoveduje, da so jo obiskali trije vlomilci, ki so najprej ubili šipo in skočili noter, ko je ona še spala. Eden je ves čas z revolverjem grozil in zahteval denar. Ona mu je dejala, naj ji da obleko, da se najprej obleče, kar je Jakopin tudis toril, toda revolverja ni obrnil proč, dokler mu ni izročila vsega denarja, potem pa se ji je ropar smejal in se norčeval: »To ste neumni, ko tako delate! Glejte, iaz pa lahko živim; vi se trudite in šparate, drugi pa bodo imeli kaj od tega. Mar bi sami zapravili, tako bom pa jaz. Ce boš orožnikom naznanila, pridem nazaj in te ustrelim.« Rebolj Pavel, kateremu je Jakopin pobral vso obleko, živahno pripoveduje, kako ga je obiskal vlomilec. Spal je na peči. Zbudil ga je ropot, nakar je zavpil: »Stoj!« Jakopin pa je ustrelil z revolverjem in obenem zavpil: »Miruj, če hočeš sebi dobro!« Potem mu je ponudil ropar ukradenega vina, ki ga je že prej sam pil: »Le pij ga, saj jutri ga ne boš. Je hudič preveč skop, da bi ti ga dal.« Pri tem je mislil na Reboljevega gospodarja. Musterja Vida so roparji tudi dejansko napadli s palicami. Vsi hkrati so tolkli po njem, po glavi in obrazu. Ubranil se je roparje s tem, da je zbežal v spodnji obleki k sosedu. Od Musarja so šli roparji še isto noč na nadaljnje delo. Vdrli so v hišo gluhega Alojza Šeme-ta, ga zbudili in mu grozili z revolverjem. Pri njem so pobrali 7000 Din in nekaj srebrnega denarja in uro z verižico ler vse odnesli. Gluhi Šeme ginljivo pripoveduje, kako so mu vsi ti roparji hkrati nastavljali revolversko cev na glavo ter ga z grožnjami prisilili, da je pokazal, kje ima shranjen denar. S tem je bilo zasliševanje prič končano. Obtoženci svoja dejanja večinoma priznavajo, le zgovar-jajo se drug na drugega. Vsi pa so si edini v tem, da je vsega kriv Jakopin. Mali Avgust celo pripoveduje, kako jih je Jakopin nagovarjal, da bi šli čez mejo v Avstrijo, kjer so bogati kmetje, in bi se s plenom vrnili domov. Predsednik nato prečita kazensko listo obtožencev. Jakopin Ignac je bil rojen 1. 1906 v Buko-vici in je bil lani decembra prvič kaznovan radi tatvine na tri mesece zapora. Kolenc France je bil rojen 1. 1903 v Trbovljah. Njegova pisana tatinska zgodovina se začenja že 1. 1921, ko je bil večkrat zaprt do mesec dni. Ze kot otrok je bil radi male tatvine 1. 1917 obsojen na pet dni zapora. Mali Martin, rojen 1864 v Dolnjem Grčarju, je edini, ki do sedaj še ni bil nikdar kaznovan. Njegov sin Mali Avgust je bil rojen 1897 v Družinski vasi in ima za seboj bolj pestro zgodovino. Ze 1. 1921 je bil prvič kaznovan. Pozneje se je potepal po svetu ter je bil prišel 1. 1927 v prisilno delavnico. Po vrnitvi je vršil tavino za tatvino. Vrhovšek Janez, rojen 1. 1887 na Okrogu, je dobil 1. 1902 prvič teden zapora. Potem pa še večkrat kak teden radi manjših tatvin. Občine poročajo o posameznih obtožencih: Kolenc je bil skozi in skozi na slabem glasu ter tatvini podvržen človek. Isto spričevalo je dala občina Jakopinu. Mali in vsa družina pa je znana kot de-lomržna. Ko so prečita!i še nekatere druge sodne spise, je predsednik današnjo razpravo zaključil. IIIIIIIIIUIIIIIIlllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllItlllllllllllllllllllllllllllllllllll Fantje med seboj Tomačevo, 5. septembra. Pravijo, da bi bilo v naši vasi neznansko dolgočasno, če bi ne bilo dogodkov. Ako bi se dogodki nekako sami od sebe ne dogajali, bi nemara kazalo ustanoviti posebno društvo za dogajanje dogodkov. To je lepo rečeno in naj bi se društvo kar tako imenovalo Kaj sta imela Karol in Jože med seboj, o tem se nič ne ve. Mlada sta še oba in mladi fantje na deželi imajo navadno vedno kaj med seboj. Jože je hlapec, Karol pa tovarniški delavec. Dne 4. t. m. okoli pol ene se je Karol peljal s kolesom mimo hiše Jožetovega gospodarja. Nenadoma plane Jože izza vogala pred Karla in zakli-če: »Stoj!« Karol je pobledel in omahnil s kolesa. »Kaj hočeš od mene?« je zajeoljal. »Nekaj se bova pomenila. 0 tistem, veš?« Karol je že vedel, kaj je »tisto« in »tisto« ni utegnilo biti nič prijetnega, zakaj Karol je pričel iskati priliko, da bi se nasprotniku izmuznil. »Nikamor ne pojdeš, preden ne obračunava! je ukazal Jože in preteče dvignil palčico, ki jo je držal v roki. Istočasno je zgrabil za Karlovo kolo. »Dobro, pa se zmeniva! Čakaj, da prislonim kolo tja-le k zidu!« se je odločil Karol. Prislonil je kolo k zidu, nato pa jo ucvrl, kar so ga noge nesle, proti domu. »He, čakaj, strahopetec! Ko prideš po kolo, bova obračunala!« je grozil Jože za bežečim Karo-lom. Popoldne sta bila v Tomačevem orožnika na službenem obhodu. »S koloni me je hotel napasti, kolo mi je vzel,c je ogorčeno poročal Karol orožnikoma. Izkušeni stražmojster je vse lepo vestno zapisal, nato pa se odpravil s tovarišem k »hudemu« Jožetu. »Kje imaš tisti kol, s katerim si počakal Karla?« je terjal strogi mož postave. »Kol?« so je začudil Jože. »Tole palčko sem imel v roki ne pa kol.« »Orožnik je vzel palčko kot »corpus delieti«. »Kje je kolo, ki si mu ga vzel?« je zahteval stražmojster dalje. »V hlevu ga imam. Ampak mu ga nisem hotel vzeti, le spravil sem ga, ker ga je sam pustil in zbežal. Če bi ne bil kolesa spravil jaz, bi ga bil kdo drugi pobral, a Karol bi ga potom najbrže ne videl več. Kriv bi bil pa le jaz,« se je zagovarjal Jože. Konec je bil potem ta, da je Karol dobil svoje kolo nazaj. Posledic menda ne bo, ker do dejanskega spopada ni bilo prišlo, ker ima Karol jako urne noge. »Motorju bencina, Karlu pa strahu in tožko je reči, kdo bi bil urnejši,« je rpkel neki hudo-mušnež, ko je dogodek raznesel po vasi. britvice iz srebro-jekla so ostrejše kot britev Preprodajalci naj se obrnejo na Gustav nusser d Sohn, Wlen VII., Rlchterg. 10 UIUIIIIUIIIIUiUIIUIIIUtllllllUlIllllllUllUlUlUllIllUllUlUuuuuiiiaiHIINIMI aeNHUR Koledar Petek, 6. septembra: Gaharija; Peregrin. Šolske vesti ir Na fl. dr i. realno gimnazijo v Ljubljani, Poljanska cesta, se bodo morale vpisati po odloku ministrstva prosvete, SNbr. 29.117 z dne 21. avgusta 1929 vse učenke v Ljubljani, ki hočejo obiskovati državno realno gimnazijo; izvzete so torej le one, ki obiskujejo mestno žensko realno gimnazijo, realne razrede na realki in I. državno humanistično gimnazijo. Vse učenke, ki hočejo obiskovati realno gimnazijo, naj se torej vpišejo pri ravnateljstvu II. državne realne gimnazije na Poljanski cesti, v I. razred v sredo, 11. t. m. dopoldne, v ostale razrede v četrtek, 12. t. m. dopoldne. Tem zadnjim niso potrebne odhodnice z dosedanjih zavodov. — Ravnateljstvo. ir Drž. realna gimnazija v Murski Soboti. Vpisovanje učencev v I. razred bo 11. septembra, v II. do IV. razred pa 12. septembra. Vsa ostala pojasnila bodo objavljena na črni deski. — Ravnateljstvo. Na drž. realki v Mariboru se vrši vpisovanje za nove učence od I. do VII. razreda dne 11. in 12. septembra od 9 do U, za učence pa, ki so že posečali tukajšnjo realko, dne 13. septembra od 9 do 11. Prva skupna služba božja je v nedeljo 15. sept. ob 8 v stolni cerkvi, po sv. maši pa se razglasi v razredih na realki začasni urnik. ■ir Meščanska šola v Brežicah. Vpisovanje učencev(enk) v vse. razrede drž. deške mešč. šole v Brežicah se vrši v torek dne. 10. t. m. od 8 do 12 dopoldne. V ponedeljek dne 16. t m. ob 8 je otvoritvena služba božja, v torek 17. pa reden pouk. — Ravnateljstvo. ir Kmetijsko gospodinjska šola v Kranju razpisuje 6 mesečni tečaj za ona dekleta, ki se žele seznaniti z vsemi vednostmi, ki spadajo v področje gospodinje na kmetih. Tečaj se prične 15. oktobra 1929 in zaključi 15. aprila 1930. Pouk, ki se vrši v zavodu Vincencijeve družbe, vodijo čč. šolske sestre v zvezi s strokovnimi učitelji. Učni načrt obsega sledeče predmete: Verouk, računstvo, knjigovodstvo, spisje, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, zdravstvo, vzgojeslovje, hranoslovje ler nauk o obleki in stanovanju. V praktičnem se vadijo kuhanja, šivanja, ravnanja z obleko in perilom, urejevanja hišnih prostorov vrtnarstva, konzerviranja sadja in zelenjadi, posnemanja mleka, izdelave presnega masla in domačega sira. Oskrbovalnina znaša mesečno 500 Din. Sprejemajo se učenke, ki so dovršile osnovno šolo in izpolnile 16. leto. S seboj v zavod naj prineso potrebne obleke za nedelje in delavnike, potrebno obutev, odejo, 4 rjuhe, 2 prevleki za blazino, 4 brisače, 4 servijete, par belih kuhinjskih predpasnikov in ostalega perila kar in koliko se rabi za dobo šestih mesecev. Dekleta, ki se po navedenih točkah odločijo vstopili v tukajšnjo kmetijsko gospodinjsko šolo, naj predložijo: krstni in domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo in obvezno pismo slaršev ali njih namestnikov, da poravnajo stroške šolanja. — Vodstvo kmet. gosp. šole v Kranju. Druge vesti ir Umrl jo včeraj ob pol 11 dopoldne v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu C. Janez Sever, kaplan v p. v starosti 54 let. pogreba se bo naknadno objavil. Svetila mu večna luč! ir »Vzajemnost.« Letošnja glavna skupščina (občni zbor) Saveza »Uzajamnosti« bo dne 19. septembra t. 1. ob 10 dopoldne v Splitu. Na dnevnem redu se bodo obravnavale važne stanovske stvari. Predsedništvo Saveza prosi, da bi na skupščino prišlo kar mogoče mnogo duhovnikov tudi iz obeli Konvikt bi. Krizina v Zagrebu najmoderneje urejen, sprejme na stanovanje in oskrbo akademike vseh fakultet. Prospekte pošilja prof. dr. jvan Hulenič - Zagreb - Martičeva 7 slovenskih škofij. Sobratje, ki se bodo skupščine udeležili, naj se glede event. prenočišča pismeno obrnejo na gospoda Don Ante kan. Milica, župnika Sv. Križa v Splitu. — Predsednik ljublj. »Vzajemnosti«. ir Avtomobilska nesreča. V Križah pri Tržiču se je preteklo sredo pripetila huda nesreča. Okrog poldne je privozil iz Ljubljane z avtom g. Jelene, trgovec iz Tržiča, nasproti pa je peljal sod na dvokolnici čevljarski mojster g. Miha Zaplotnik. V hipu, ko se je hotel Zaplotnik še bolj izogniti, je avto zadel v dvokolnico in vrgel Zaplotnika s tako silo na tla, da je nezavesten obležal, okrog njega pa je takoj nastala mlaka krvi. Prepeljali so ga takoj v Tržič k zdravniku dr. Pancetu, ki mu je zašil rano. Kdo je zakrivil nesrečo, bo dognala preiskava. "A" K nesreči v Kranjski gori. K našemu tozadevnemu poročilu smo prejeli še naslednje pojasnilo: G. Filipčič je pri nesreči dne 1. sept. t. 1. popolnoma prezrl, da njemu in njegovi zaročenki ni nudil prvo pomoč samo zdravnik iz Kranjske gore, ampak še dva druga gospoda zdravnika, ki sta bila klicana sporazumno z okolico ponesrečencev. Težko je razumljivo, zakaj oni gospod, ki je pozneje predložil g. Filipčiču račun, temu nt povedal, da je ta honorar plačan za vse zdravnike in za ves materija!, katerega se ni porabilo baš za malenkostno vsoto. G. Filipčič posebno naglasa, da se je nesreča zgodila samo dober kilometer od Kranjska gore, ne pove pa, da se je zdravnik mudil pri njem tri ure, to je do onega trenutka, ko sta bila ponesrečenca odpeljana v bolnišnico. ir Tečaj za konzerviranje se bo vršil v zavodu Vincencijeve družbe v Kranju od 9. do 15. septembra od 2 do 6. Poleg praktičnega pouka bo tudi vsak dan za posamezne vrste sadja primerna teorija. Udeleženke plačajo enkratno 200 dinarjev. •k Vsakoletni septeinbcrski sejem za živino in kramarsko blago v Loki pri Zidanem nuHtu se letos vrši dne 9. sept. Kupci in prodajalci vabljeni. ir Sestanek inženjerjev. Na željo nekaterih članov »Udruženja jugoslovanskih rudarskih i to pionickih inženjer a se vabijo rudarski in plav-žarski inženjerji v sohoto dne 7. septembra t. 1. ob 16 na sestanek v kolodvorski restavraciji v Zidanem mostu, da se porazgovore o izvajanju zakona o imenih in da zavzamejo svoje stališče k novemu osnutku rudarskega zakona. ir Likarjev ustnik odlikovan. Likarjev higi-jenični ustnik za cigarete je dobil na velesejmu v Somhoru zlato medaljo. — Na Ljubljanskem velesejmu se dobi ustnik Likar tudi v novi, zelo pripravni in lični zmanjšani obliki. — Ustnik se naroča po pošti pri izumitelju ing. Jos. Likarju, Kostanjevica na Krki. Prodaja pa se že tudi v nekaterih trafikah. ir Mojstru pobegnil. 2e dne 30. julija t. 1. je ]5obegnil od svojega mojstra Franca Zaletela iz Stožic št. 40 14 letni krojaški vajenec Anton Ku-kovca, doma iz okolice D. M. v Polju. Do danes se deček še ni vrnil niti domov, niti k mojstru. Mladi begunec nosi kratke, zelene hlače, rjavkasto čepico, je srednje razvit, v ustih mu manjkata dva sprednja zoba. S seboj nosi neko vrečo. Kdor bi vedel o fantu kaj poročati, naj se javi vajenčevemu . mojstru ali pa oblastem. •k Angleško brodovje na Jadranu. Danes prispe v Split prvi del angleške eskadre, ki bo poselil« naša pristanišča. Skupaj bo obiskalo Split 20 vojnih ladij Velike Britanije, ki se bodo menjaje ustavljale v pristanišču od 6. do 14. t. m. Med njimi so dva drenandoutha, dva rušilca, dve matični ladji, ladja za letala »Eaglc« in deset podmornic. ir Tujci v Splilu. V drugi [polovici avgusta je po službenih podatkih (skupaj) posetilo Split 2224 tujcev, od teh 1158 iz naše države, 434 iz Nemčije, 294 iz Avstrije, 161 iz Češkoslovaške, 51 iz Anglije, 31 iz Poljske, 39 iz Italije, 14 iz Amerike, 13 iz Madjarske, 10 iz Francije, 7 iz Albanije in 12 iz ostalih držav. Povprečno je prihajalo v Split dnevno 148 inozenicev, kar znači velik porast napram lanskemu letu. V tej statistiki niso všteti tujci, ki so sc v Splitu zadržali samo en dan, kakor tudi ne dijaške izletniške skupine. ir Otvoritev Poljskega doma na Jadranu. V sredo je bilo na otoku Šolti v zalivu Nečujan svečano odkritje spominske plošče na Poljskem domu na Jadranu. Poljska kolonija, ki se bo razširila s še več zgradbami, se imenuje Hrabržin po poljskem kralju Boleslavu Hrabrem. Na to slavmsst je prisilo iz Varšave 60 poljskih izletnikov intelektualcev, ki so člani zadruge Poljski dom na Jadranu. Izletnike je vodil predsednik Poljskega doma, profesor dr. Hilarowitz. Med izletniki se nahaja veliko število uglednih poljskih javnih delavcev, med njimi grof Adam Zamojski. Slovesnost odkritja, ki so se je udeležili zastopniki naših državnih, samoupravnih in občinskih oblasti, se je izvršila okoli poldneva. Vsi govorniki so poudarjali velik pomen vedno večjega učvrščevanje prijateljskih vezi med Poljsko in Jugoslavijo. ir Tramvaj je trčil z vojaškim avtomobilom v četrtek okrog 1 popoldne na oglu Ilice in Gundu-ličeve ulice v Zagrebu. Tramvaj se ie zaletel v avto s tako silo, da ga je vrgel na pločnik. Avto jc težje fioškodovan na sprednjem delu in mu je tramvaj razbil na kolesih dve pnevmatiki. Tramvaj je nepoškodovan. ir Skrivnosten požar. V lorek ob 10 zvečer so začutili stražniki, ki so se nahajali v svoji sobi na magistratu v Subotici, da jih duši dim. Ko so odprli vrala, so opazili, da gori knjigarna Mamu-žič, ki se nahaja v istem poslopju. Poklicali so gasilce, ki so imeli obilo posla in so požar pogasili ob 1 zjutraj. Dva ognjegasca sta se j>onesrečila. Zanimivo pri vsej stvari je, da se je točno pred dvema leloma, na isti dan in ob isti uri ter na istem mestu v knjigarni vnel jx>žar, ki jo je popolnoma uničil. Ker je bila lastnica zavarovana za 1,400.000 Din, je dobila 1,000.000 Din odškodnine. Sedaj je tudi pri neki drugi zavarovalnici zavarovana za 1,000.000 Din. Policija je takoj začela s preiskavo in zaslišala lastnico in nameščence. * ir VkuhaTanje in konserviranjc sadja in zelenjadi opisuje obširno knjiga .Sadje v gospodinjstvu«. Spisal M. Humek. Cena 24 Din. Knjižica je namenjena predvsem našim gospodinjam, ki jim bo prepotreben kažipot vkuhavati in konservirati sadje in druga živila za domačo uporabo v vsaken; gospodinjstvu, bodisi v mestu, kmetih, v industrijskem kraju ali letovišču. * Nudim za takojšnjo dobavo vedno sveže najboljše čajno maslo v vsaki množini. Dobava je lahko dnevna, dvakrat ali enkrat tedenska. Reflekti-ram samo na večjo množino. Naslov v upravi pod št. 9759. 1 •k Radio poslušalce ojx>zarjamo na propagandni koncert poznane tovarne testenin »Pekatete« v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo 8. t. m. [»poldne z izbranim sporedom. Ljubljana Nočna služba lekarn , Nočno službo imajo drevi: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva 20. 0 Na rojstni dan Njeg. Vis. prestolonaslednika Petra odrejena paruda čet ljubljanske gamizije odn. defiliranje istih se po nuredbi I gospoda ministra vojske in mornarice nc bo | vršila. ! 0 Ljubljančani! V nedeljo 8. septembra 1929 ob priliki proglasitve lurške cerkve za baziliko in 20 letnice Orla priredi slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« s svojim celotnim zborom v Rajhen-burgu cerkven koncert. Vrši se v novi baziliki ob pol štirih popoldne. Polovična vožnja je dovoljena. (35 Din za tja in nazaj.) Prijatelje umetne pesmi opozarjamo, da ob tej ugodni priliki pohite v čim največjem številu v Rajhenburg. Odhod iz Ljubljane ob petih zjutraj. Da moremo preskrbeti zadostno število voz na vlaku, prosimo, da nam vsaj do petka 6. t. m. javite svojo udeležbo na naslov predsednika »Ljubljane« Rado Šturma, uradnika Vzajemne posojilnice, Miklošičeva cesta 7. Zadostuje dopisnica. 0 Razstava cerkvenih paramentov. Včeraj je bila v škofijski palači (II. nadstropje) otvorjena razstava cerkvenih paramentov, ki jih jc naredila bratovščina sv. Rešnjega Telesa za ubožne cerkve ljubljanske škofije. Razstava je odprta do ponedeljka, 9. septembra vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. © Proslava blaž. Janeza Boscn. Rakovnik se je že začel oživljati. Že prihajajo romarji od blizu in daleč. Nocoj' ob sedmih bo prvi govor. Jutri ob devetih bo posvetitev novega oltarja v čast blaženemu Janezu Boscu. Oltar, ki ga je izvršil saleziianec Jože Imperl, je nekai originalnega. Tudi kip blaženega je njegov izdelek Nad glavnim oltarjem visi velika podoba »BI. Janez Bosco v nebeški slavi«. © Pogreb ponesrečenega poroo ilca Ostanka. Truplo poročnika II. razreda vojne ladje Ostanka, ki sc je v torek ponesrečil v Zemunu s hidropla-nom, so včeraj pripeljali v Ljubljano, kjer sc je vršil ob 4 pop. z glavnega kolodvora v Štcpanjo vas krasen pogreb. Častniki so na kolodvoru dvig- | nili krsto ir. jo prenesli na lafeto. Za pogrebom je ! šlo mnogo občinstva in vojske. V Hradcckega vasi so pričakovali sprevod domačini pod žalnim sprevodom. Pevsko društvo »Sava* ie zapelo žalo-stinko in izrečen je bil lep govor. Na pokopališču se je poslovil od pokojnika kapetan voine ladje J e 1 o č n i k , pevci pa so zopet zapeli. Na sveži grob je bilo položenih več vencev, med njimi tudi venec, ki so ga položili bivši mornarji iz Ostan-kove čete, katerim je bil pokojnik vrl in splošno priljubljen poveljnik. © Razstava znamk, ki jo priredi Slovensko filatelistično društvo v Ljubljani, bo otvorjena v soboto, 7. t. m. ob 10 dopoldne v Jakopičevem paviljonu. 0 Akademija »Udruženja gledaliških igralcev« v Unionu 14. t. ni. Uvodno besedo govori upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, naš največji pesnik Oton Župančič. Orkester dirigira ravnatelj opere g. Mirko Polič. ; Pevske točke spremljajo gg. štritof, Neffat, Kogoj, Svetel in na novo angažirani priznani pianist g. Lipovšek. Aranžma« drugega večera 15. t. m., ki nosi naslov »umetniško boemski večer« in ki sc vrši pri pogrnjenih mizah, je v rokah našega obče priznanega višjega režiserja prof. O. Šesta, kar jamči za brezhibno in točno izvajanje. 0 V Ljubljani aretirani roparski morilec. N.i podlagi tiralice policije v Innsbrucku je bil včeraj zjutraj v Ljubljani aretiran 211etni Alfred Proller, čehoslovaški državljan. Proller je osumljen, da je dne 21. avgusta zahrbtno umoril v Mosthalu pri Sv. Antonu pod Arlbergom na Tirolskem računskega svetnika Karla Vendta iz Berlina. Vendta so našli pobitega s sekiro, povrhu tega pa je imel v vratu še dve rani, prizadejani z nožem. Za Prol-lerjem je bila poslana tiralica na vse strani in tudi v Ljubljano, kjer so ga res prijeli. Prollerja so prepeljali v zapore, kjer so ga zasliševali. Proller taji umor. 0 Delo je na razpolago: moškim: 14 hlapcem, 1 kovaču, 14 mizarjem, 7 čevljarjem, 10 zidarjem, 16 tesarjem, 13 pleskarjem-soboslikarjem, 3 sodarjem, 1 kamnoseku, 3 pečarskim pomočnikom, 4 kleparjem, 15 navadnim delavcem, 1 fotografu, 1 slaščičarskemu pomočniku, 1 mlinarske-mu pomočniku, 1 vodovodnemu instalaterju, 1 usnjarskemu pomočniku, 1 pokladalcu parketov, 7 tesačem, 2 stavb, ključavničarjema, 1 potniku. 18 vajencem; ženskam: 10 šiviljam za damsko konfekcijo, 1 šivilji prirezovalki, 1 pletilki, 2 šte-paricama, 2 dežnikaricama, 1 šivilji za krznarstvo, 1 služkinji, 2 kmečkima deklama, 2 vajenkama. •k Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobrodelno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josel«-v>ode tudi potom njihovih raziskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Maribor G Danes na rojstni dan Nj. Vis. prestolona- ! slednika se vrši ob 10 v tuk. stolnici slovesna služba božja, katere se udeleže zastopniki državnih ter samoupravnih oblasti. Za tiste, ki želijo po cerkveni svečanosti izročiti častitke in izraze udanosti do visokega kraljevskega doma, bo v sprejemni dvorani na Vel. županstvu na razpolago vpisna knjiga. □ f Tine Š tangi. Slabotno truplo je podleglo težki zavratni bolezni; v cvetu mladosti, je-dva 24 let star, je preminul pod rodno streho, kamor se je bil zatekel v grozoti poslednjih dni, ki so prišli nadenj. Pokojni Tine je v neizrekljivi dobroti in plemenitosti kot študent in pozneje v viharjih življenja nosil ter ohranil v sebi zaklade krščanske vzgoje, ki je je bil deležen v rani mladosti. Kot gojenec tukajšnje gimnazije je stal v prvih vrstah organizirane katoliške srednješolske mladine; kot slušatelj prava na ljubljanskem vseučilišču je,bil član jugosl. kat. akad. društva >Zar-jar ter tukajšnjega ferijalnega kluba kat. akademikov »Panonijac. Pritisnile so slabe gmotne razmere z vso silo; vse močneje se jc javljala težka lavratna bolezen — pokojni Tine jc zaprosil za si uzdo pri iukajšnji oblastni samoupravi ter vršil navzlic bolehnosti svoje službene dolžnosti z vzorno vestnostjo in natančnostjo. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob pol 16 iz hiše žalosti v Rečici pri Loki. Plemenita duša je šla k Bogu po svoje plačilo — v vrstah katoliške mladine je zazijala vrzeL □ Članom »Panonije«. Pogreba pokojnega tovariša Tineta Štangla se udeležimo polnoštevjlno; odhod danes z vlakom ob 5). uri. □ Na državno strelsko tekmo so prispeli včeraj dopoldne prvi strelci iz Kragujevca. Na kolodvoru jih je sprejel predsednik tuk. strelske družine polkovnik Stanojlovič. Za danes je napovedan prihod drugih strelcev tekmovalcev iz ostalih delov države. □ V znamenju »Zelenega tedna« v Mariboru. Danes ob 14 se vrši na vojaškem strelišču v Radvanju svečana otvoritev vsedržavne strelske tekme. Tudi so prispeli v Maribor prvi oficielni udeleženci tekmovanja in sicer glavni tajnik Zveze strelskih družin v Belgradu g. Svetozar Sreikovič, glavni Zvezin blagajnik g. Voja Jovanovič ter član glavne uprave polkovnik Milan Miličevič. Na kolodvoru so jih sprejeli predsednik tukajšnje Strelske družine polkovnik Stanojlovič ter drugi predstavniki tukajšnje Strelske družine in tukajšnje sekcije Slovenskega lovskega društva. Belgrajski delegati so si ogledali že pripravljeno strelišče v Radvanju, zvečer pa so se sestali z odborniki obeh imenovanih tukajšnjih društev. Poročila posameznih funkcijonarjev in delegatov so navzoči gostje sprejeli s splošnim odobravanjem. Tudi se je s posebnim zadovoljstvom vzelo na znanje dejstvo, da ie prometno ministrstvo dovolilo vsem udeležencem strelske tekme — lovcem in strelcem — popolnoma prosto vožnjo po vseh železnicah, kar bo vsekakor mnogo pripomoglo k čim številnejšemu posetu te velike prireditve. □ Kupujte le ... Pred letom dni se je tukajšnji vVečernik« ljuto zaganjal proti Cirilovi knjigarni, ker se je priporočal nakup vseh šolskih potrebščin iz njene trgovine, odnosno podružnice; večkrat se je pognal in napadal. Letos to ne bo več potrebno, ker čitamo že nekaj dni sem v inserat-nnii delu omenjenega lističa sledeče: »Kupujte le v — Tiskovni zadrugi«. Ne hudujte se, če se pojavi kakšen drugi »kupujte le-, ki bi ne bil v korist navedeni zadrugi. □ Gradbeno gibanje. Gradbeno dovoljenje sta dobila Mihael Počivalnik za gradnjo moderne garaže ter napravo ograje ob državni cesti, Anton Poš pa za prizidavo predajalnih paviljonov ob Ca-fovi ulici. — Uporabno dovoljenje so dobili: Franc Cverlin za preureditev pritličja v Gosposki ulici 32; Anton Brecelj, prizidava pisarne in zgradba tobačnega paviljona na Koroški cesti,. 49; Josip Te-ment, gradba enonadstropne stanovanjske in trgovske hiše v Magdalenski ul. 32; Matija Veutz, gradba pritlične stanovanjske hiše ter gospodarskega poslopja v Radvanjski ul. 33; Josip Smrdu, gradba pritlične stanovanjske hiše v Radovanjski 14; Roza iu Marija Thiir — Seigne Martin, naprava izložbenega porlala v Gosposki 19; šlajerska sadjarska zadruga, gradnja skladišča v Miklošičevi 2; Kari Celie & Razstava hmeljskih vzorccv v Celju. Razstava, ki se nahaja v salonu hotela »Evropa«, vsebuje doslej nekako 60 vzorcev letošnjega hmelja. predvsem onega iz najbližje celjske okolice, deloma pa tudi iz Teharja, Št. Jurija ob )U2. žel., Dramclj, Sv. Ruperta nad Laškim, Frankolovega, Vojnika, Nove cerkve in Dravograda. Pridelek iz teh krajev je deloma prav dober, deloma srednje kvalitete. Razstava se dnevno izpopolnjuje z novimi vzorci in vzbuja vedno širše zanimanje hmeljarjev, za katere jc prava šola, ko primerjajo svoj pridelek z drugimi in tako sami doženejo kvaliteto svojega hmelja in ev. napake, ki so jih pri vzgoji rastline in spravljanju pridelka zagrešili. Zanimanje kupcev je povoljno, vendar kupčije še niso bile sklenjene, ker so razstavdjalci večinoma navedli take najnižje cene, ki daleč presegajo trenutne cene na hmeljskem trgu, pod označeno ceno pa hmeljsko vodstvo ne more prodajati. Hmeljarji, ki žele še razstaviti, naj prineso vzorce neposredno na razstavni prostor. Paziti je treba, da je vzorec dovolj velik, t. j. da je mogoče z njim napolniti ca. 40 cm široko in 60 cm visoko vrečico. & Obesiti se je hotel. Na Aleksandrovi cesti je v sredo zvečer okoli 23 službujoči stražnik opazil mladega moškega, ki se je nekam sumljivo oziral po oknih in vratih. Prijel ga je ter odvedel na stražnico, kjer so našli pri njem delavsko knjižico in je mož povedal, da se piše Štefan Štrumpf, da je 1. 1902. na Spodnji Polskavi rojen ter po poklicu pipiničar (Schankbursche). Brez posla da je in peš je iz Maribora prišel. Ker je bilo vse njegovo vedanje in pripovedovanje sumljivo in so poleg tega še ugotovili neke dvomljive spise v njegovi delavski knjižici, so ga vtaknili v policijski zapor z namenom, da sčasoma natančneje preiščejo obisti čudnemu možakarju. Bilo je to tembolj upravičeno, ker je sam priznal, da je sedem let svojega kratkega življenja presedel po zaporih in da ga čaka sedaj zopet daljši zapor. Ker je pretil, da se bo obesil in da se je že nekajkrat nameraval, so mu slekli vso obleko razen hlač. V zaporu je Štrumpf slekel še spodnje hlače, jih zvil v močan konopec in se res obesil na mrežnato okno zapora. Še pravočasno so ga našli obešenega in z umetnim dihanjem spravili spet k zavesti. Čemu to čudno obnašanje, bo pokazala preiskava. Za enkrat so ga vtaknili v sodne zapore. & Pri kopanju pazite na svojo oblekol Na desnem bregu Savinje pri železniškem mostu se je v sredo popoldne kopal Vladimir Č. Svojo obleko je pustil na bregu brez nadzorstva. Prišel je tam mimo nekdo, ki se mu je zahotelo lepih novih Vladimirjevih čevljev, pa je sezul svoje raztrgane, obul Vladimirjeve in izginil. — Skoro istočasno se je še huje zgodilo kopalcem Stanku K. iz Spodnje Hudinje in Miranu P. iz Gaberja. Kopala sta se na desnem bregu Savinje med Liscami in Gozdno restavracijo. Mnogo je bilo tam kopalcev, ki so pustili svojo obleko prosto ležati na bregu. Ko se je Stanko okopal in se hotel obleči, je kar prebledel. Obleči namreč ni imel česa. Nove hlače sive barve, rjava srajca, nizki črni čevlji, nogavice in pas, skratka vse, kar moški v tej vročini nosimo, je izginilo. Miran je bil na boljšem, ker mu jc izginila zgolj modra srajca. 13 Delavce za Holandijo je zbiral. Meseca junija t. I. se je pojavil v Sloveniji in zlasti v Celju ter okolici nek možakar, ki je zbiral delavce za Holandsko, jim odjemal razne dokumente in denar ter prodajal po 20 Din falzificirana potrdila, s katerimi naj bi bili delavci dobili na Holandskem delo. Ko je tako nabral dovolj delavcev, jo je možakar popihal, delavci so se pa lahko ne le za Holandsko, temveč tudi za dokumente in denar obrisali. Dognali so, da se je možakar pisal za Franca Žužeja. Mož enakega imena se je sredi julija pojavil v gostilni Eger v Celovcu in prosil prenočišča ter hrane. Dobil je oboje, ko je obljubil, da bo takoj vse poravnal, čim prejme denar, ki ga pričakuje. Ker se je natakarici mož zdel malo čuden in sumijiv, mu je odvzela aktovko, ko pa je mož nato še izginil brez plačila prenočišča in hrane, je nesla aktovko na policijo. V aktovki so našli različne in na razna imena glaseče listine, med drugim tri domovnice, eno za Franja Crvičeka iz Huma na Sotli, eno za Stanislava Čeha iz St. Ruperta na Dolenjskem in eno in Marija Marko, gradba pritlične stanovanjske hiše v Primorski ulici; Viktor Adlati, gradba pritlične stanovanjske hiše v Primorski ulici; Jakob Polajnar, gradnja pritlične stanovanjske hiše v Jela-čičevi 10 in Marija Vogler, gradnja pritlične stanovanjske hiše v Radvanjski 12. □ K regulaciji krušnih cen v Mariboru. Prejeli smo od uradne strani v objavo: Tukajšnja pekovska zadruga je objavila nov cenik za prodajo peciva in kruha, veljaven z dne 5. t. m. Ker je to postopanje nepravilno in neutemeljeno, je mestni magistrat včeraj storniral omenjeni sklep pekovske zadruge ter odredil, da ostanejo do preklica cene kruhu take, kakor so bile 10. julija t. 1. na zadružnem pekovskem shodu določene in sicer za beli kruh 4.50 Din, za črni kruh pa 4 Din, žendje po 50 para, ki pa morajo tehtati najmanj G dkg. — Naj pripomnimo, da je podražitev cene kruhu neutemeljena, ker se tudi cene moki niso dvignile; obratno cene kažejo tendenco padanja in delajo radi tega n. pr. tudi v Zagrebu na to, da se cene kruhu znižajo. □ Uradne ure na magistratu so od 1. t. m. naprej od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Stranke se sprejemajo samo v dopoldanskih uradnih urah, □ Iz tukajšnjega Zdravniškega društva. Zdravniško društvo v Mariboru obvešča tem potom svoje člane, da se vrši letošnji kongres Jugoslovanskega zdravniškega društva od 12. do 15. septembra v Zagrebu. Radi preskrbe stanovanja je treba do 6. t. m. uposlati prijavo g. dr. Cepuliču v Zagrebu z navedbo, če in s kolikimi člani svoje družine se kdo udeleži kongresnih prireditev. Po končanem kongresu se prirede izleti v zdravilišče Klenovnik in v hrvatsko Primorje. Legitimacije za znižano vožnjo se dobe pri društvenem tajniku dr. Ivanu Zorjan, Aleksandrova 11. □ Ljudski oder is Ljubljane gostuje v nedeljo, dne 15. t. m. v tukajšnjem Narodnem gledališču z uprizoritvijo G. Hauptmannovega »Potopljenega zvona«, dramske bajke v petih dejanjih. Uprizoritev se vrši v režiji inž. I. Pengova. □ Smrtna kosa. Preminuli sta: Karolina Panko, natakarica, stara 24 let. Pogreb danes ob 15. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Katarina Mesarič, zasebuica, stara 70 let. Pogreb danes ob 16. uri na pobreškem pokopališču. □ Z delovnega trga. Takoj dobe zaposlitev preko tukajšnje Borze dela: 4 mizarji, 1 tapetnik, 10 delavcev za gradnjo ceste, 2 železostrugarja, 1 kovač, 3 čevljarji, 1 kuharica, 1 boljša gospodinja in 6 služkinj. □ Podlegla. V Dervvušekovi tovarni zaposlena 36 letna delavka Alojzija Kos je nenadoma padla v nezavest ter so se na njej pričeli kazati znaki omračenosti uma in zmedenosti. Revico je rešilni avto prepeljal v bolnico, kier pa je po 18 urah podlegla. za Franca Bartolja, enako iz Št. Ruperta, dalje za Crvičeka še potrdilo o plačanih davkih in nravstveno spričevalo. Možno je, da se nahaja v Sloveniji še več ljudi, ki jih je ta tiček potegnil in svetujemo takim, da svoj slučaj prijavijo celjski policiji. & Iz Lise nam pišejo: Naša vas pričenja tik pri mestnem parku in je nesporno najlepše stano-vališče za ljudi, ki ne ljubijo hrupa in se radi ognejo cestnemu prahu. Zato so se zatekli baš duševni delavci v Lisce zidat hiše in iskat stanovanj. Dober zrak, obenem pa neposredna bližina mesta, da smo v petih, desetih minutah v uradu ali šoli, sta velik plus naše vasi. Temvečji minus pa je pe-trolejska razsvetljava, ker še do sedaj nimamo elektrike, kot jo ima že skoraj sleherna gorska vas. Prej je imela to reč v rokah okoliška občina, ki pa nas je tolažila, da bo itak mestna občina prevzela električno omrežje tudi na teritoriju okoliške občine v svojo upravo, ker ima več strokovnjakov in bo elektrificirala sploh vse, kar_ je mogoče in nemogoče. In sedaj res mestna občina gospodari pri elektriki, toda Lisce ne pridejo, pa ne pridejo do luči. Vse prošnje odpravijo z golimi obljubami in tako si moramo takorekoč v enem delu tretjega največjega slovenskega mesta svetiti še vedno s »smrdljivcem«, kar je vsekakor majhen kulturen škandalček, katerega naj popravijo vsaj pred nastopom zime. To tembolj, ker se bo stvar brez dvoma tudi za kaso dobro obnesla. Dopisi Kranj Premovanje. V torek, dne 2. t. m. se je vršilo na živinjskem trgu premovanje konj za kranjski okraj. K premovanju je pripeljalo mnogo okoliških kmetovalcev svoje konje, ki so bili večinoma zelo lepi, posebno pozornost pa je zbujalo nekaj 2 letnih kobil. Letošnje premovanje je bilo v vsakem oziru boljše od lanskega, nagrajenih je bilo 31 konj v skupnem znesku Din 4380. Premovanje je vodil nadz. obl. žrebčarne živinozdravnik g. Vek. Rigler, prisotni pa so bili tudi okr. vet. ref. V. Benedek, biv. obl. poslanec g. Jan in 1 član konje-rejskega društva. Premovanje je posetil ludi mestni župan g. C. Pire. Litija Litijske šolarje, ki bi si radi ogledali zelo poučno pokrajinsko razstavo v Ljubljani, vabimo, da se zglase v nedeljo dne 8. sept. ob 10 v šol. pisarni. Šol. uprav. Dragotin Rostohar. BRUSNICE PRI NOVEM MESTU. Tukaj se je vršil preteklo nedeljo ustanovni občni zbor podružnice Kmetske zveze. Obenem je bil občni zbor podružnice Kmetijske družbe. G. Fi-lipič iz Novega mesta je predaval o sadjarstvu. V odbor podružnice Kmetske zveze so bili izvoljeni: načelnik Pavlič Anton, namestnik g. župnik šesek Ivan, tajnik šol. uprav. Marinčič Martin in blagajnik posestnik Hudoklin Anton. Trbovlje Plenarna občinska seja se vrši v soboto ob 4 popoldne. gz Težko je obolela soproga rudniškega ravnatelja gospa Pauerjeva. Blagi gospej želimo, da bi čimprej ozdravela. Rezervni oficirji se udeleže sv. maše v petek dne 6. sept ob 9 dopoldne v farni cerkvi ob rojstnem dnevu našega prestolonaslednika Nj. Vis. Petra. V Rimske Toplice gre gostovat dramatični odsek Kat. prosvetnega društva v nedeljo dne 8. sept. ter vprizori v hotelu »Nova pošta« igro s petjem v petih dejanjih »Materin blagoslov«, popoldne ob 3. Odhod iz Trbovelj je s popoldanskim prvim vlakom. Vsi drugi vljudno vabljeni. yy škrlatinka še vedno razsaja po Trbovljah. Za vsak slučaj se bo za bolnike uporabil, če bo število teh naraščalo, še otroški vrtec. Tudi za šolski pouk, ki bi so moral pričeti 16. septembra, nI gotovo, če se ta dan prične. RUŠE PRI MARIBORU. Na Marijin praznik v nedeljo dne 8. t. m. bomo v Rušah proslavili petletnico ustanovitve našega orlovskega odseka. Tiha in skromna bo naša proslava, pa bo prisrčna in domača. Ob pol desetih bo v župnijski cerkvi posebna mladinska pridiga, nato med sv. opravilom skupno obhajilo fantov in deklet, takoj po sv. opravilu pa v društveni dvorani v stari šoli slavnostni občni zbor s primernim govorom. K cerkvenemu opravilu, kakor tudi k slavn. občnemu zboru vabimo vso moško in žensko mladino ruške fare, naše starešine iu prijatelje. Naj bo to skupen praznik naših mladinskih organizacij. I Truplo najdeno. Poročilo o nesreči na Fali , spopolnjujemo v toliko, da so truplo ponesrečenega Adolfa Fridricha našli v ponedeljek nedaleč od inesta, kjer se je kopal. V sredo dopoldne se je vršil slovesen pogreb s Fale na pokopališče v Selnico ob Dravi. Župnik v Selnici ob Dravi, g. Ferd. Ciuha, je zbolel. Revinatizem v ledju ga je priklenil na posteljo tako, da niti malo ne more vstati. Vnetemu dušnemu pastirju želimo skorajšnjega okrevanja. Ruško nedeljo bomo praznovali letos 15. sept. Slovenska Krajina Nesrečna družina. Splošno sočutje vzbuja ne-ka družina v Martjancih. Gospodar je umrl, gospodinja si je zlomila nogo in leži v bolnici v M. Soboti. Najstarejši sin je pri vojakih. Doma pa je ostala samo bolehava 70 letna stara mati s kopico otrok, od katerih ima malo pomoči. Rok, ki bi lahko prijele za delo, pri hiši ni in tako celo gospodarstvo propada. Selitev. Te dni je vodstvo »Martiniščac začelo prazniti poslopje starega Martinišča in voziti vse v novo zgradbo. Delo naglo napreduje in do prihoda dijakov bo vse urejeno. Fantovski pretep. Preteklo nedeljo je bilo v Bogojini proščenje, ki se je končalo zelo žalostno. V neki gostilni se je začel prepir med domačimi fanti in fanti sosedne vasi. Na vrsto je prišel nož in nek domačin je prebodel nekemu tujcu nos in mu zadal na obrazu več bodljajev. Med pretepače so se pomešali nato možje in jih začeli miriti. Največ S! je prizadeval v tem oziru čevljar Fr. Štefan, oče dveh otrok. Slabo je naletel, kajti podivjani fantje so tudi njega napadli. Vrgli so ga v rbcestni jarek. Nek 17 letni fant ga je zabodel v hrbet, tako da mu je prerezal mreno in mu ranil pljuča. Nesrečnež se je s težavo dvignil in šel proti hiši. Kmalu pa mu je postalo slabo in je padel, lakoj je priskočil k njemu vojak L. Ošlaj, ki se je nahajal na dopustu. Izvlekel je bajonet in ga zasadil Štefanu v nogo. Zadal mu je do 18 cm dolgo rano. Bajonet je nogo prebodel. Nesrečni mož se je onesvestil. Takoj so poslali po dr. Skvilca, primarija bolnice v M. Soboti. Ali ostane Štefan pri življenju, je veliko vprašanje. Vojaka, ki je igral glavno vlogo, so odvedli orožniki na komando v Belgrad, fanta pa, ki je prvi zabodel Štefana, v dolnje-lendavski zapor. Cerkveni vestnih PROSLAVA bi. Janeza Boscn v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Petek, 6. sept. Ob 10 slovesna peta sv. maša, ki jo daruje stolni kanonik msgr. dr. Alojzi j M r h a r. Sobota, 7. septembra: Sv. maše od 5 do 10. Ob 9 posvetitev oltarja bi. Janeza Bosca, ki jo izvrši presvetli škof dr. Gregor R o ž m a n. Nato pontifiknlnu sv. maša. — Zvečer ob pol 6 prireditev s petjem pri lurški votlini. Nato procesija z relikvijo bi. Janeza Bosca in s svečkami. — Ob pol S govor v svetišču. (Stolni kanonik dr. Mihael Opeka). Blagoslov in razsvetljava svetišču. — Ponoči od 11 do 12 ure molitve s pridigo. Nedelja, 8. septembru. Ob 3 se začne deliti sv. obhajilo. — Sv. maše od 4 do 10. Ob 5 sv. maša pred Najsvetejšim in govor. (Ravnatelj salez. zavoda dr. Franc Volčič). Ob pol 10 govor. (Prevzvišeni škof dr. Iv a n T o m a ž i č). Nato pontifikalna sv. maša z orkestrom. Po sv. sv. maši shod salez. sotrudništva pri lurški votlini. Ob pol 4 slavnostni govor v svetišču in na notranjem dvorišču. (V svetišču govori prevzvišeni škof dr. Gregor Rožman, na dvorišču salezijanec Josip Meze.) Nuto procesija z Najsvetejšim in s kipom bi. Janeza Bosca. Zvečer razsvetljava svetišča in koncert. Opomba: Dovoljena je polovična vožnja z odlokom gen. direkcije drž. žel. G. D. br. 53.406. Vsak naj kupi na vstopni postaji cel vozni listek in gu da žigosati. V Ljubljani voznega listka ne smo oddati. V pisarni Salezijanskega sotrudništva na Rakovniku dobi izkaznico, da se je res udeležil proslave. S to izkaznico in s starini voznim listkom se pelje domov. Polovična vožnja jc veljavna do li. septembra. * Ruška nedelja v romarski cerkvi Matere božje v Rušah pri Mariboru se bo obhajala letos v nedeljo po Mali Gospojnici t. j. dne 15. sept. Ker se je cerkev lani in letos popolnoma prenovila, je pričakovati, da bo udeležba letos še obilnejša kol v prejšnjih letih. Lani je samo železniška postaja v Rušah izdala nad 3000 kart; mnogi pa so imeli karto že tudi za nazaj. Da se olajša oddaljenejšim Marijinim častilcem pot v Ruše, se je letos zaprosila pri železniški upravi polovična vožnja za cela mariborsko oblast. Prošnja še ni rešena; ako pride ugodna rešitev, se bo olajšava naznanila takoj v časopisju.. Za vsak slučaj naj prosijo vsi obiskovalci ruškega shoda na vstopni postaji, da jim železniški uradnik žigosa z mokrim žigom karto; po-trdilo o udeležbi bi se dobilo v Rušah pred cerkvijo in v vseh restavracijah za 1 Din. Duhovne vaje — petdnevne — za duhovnike so v Domu od 15. do 21. septembra. Ljubljansko gledališče Petek, 6. septembra: Zaprto. Sobota, 7. septembra: Ob pol 20 CAVALLERIA RUSTICANA, GLUMAČt. Gostuje tenorist Ka-ravia. Operno gledališče. Lanski premijersld abonma. Ob 20 ŽUPAN STILMONDSK1. Dramsko gledališče. Ljudska predstava pri znažanih cenah. Nedelja, 8. septembra: Ob pol 20 PRI TREH MLADENKAH, opereta. Operno gledališče. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob 20 KROG S KREDO. Dramsko gledališče. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Opozarjamo na nocojšnjo vprizoritev opere Evgenij Onjegin v ljubljanski operi. Tenorsko partijo Lenskega poje prvič na našem odru član našega gledališča, gospod Josip Gostič. To jc prvi večji nastop nadarjenega in ambicijoznega našega pevca. Ostala zasedba kakor pri dosedanjih vprizo-ritvah koncem lanske sezone. Predstava se vrši za lanske A abonenta, sicer veljajo običajne operne cene. Ljubljanska opera. V soboto, 7. t. m. se vpri-zorita v operi »Cavalleria rusticana«, najbolj znano in najbolj priljubljeno Mascagnijevo operno delo ter Leoncavallovi »GlumaČU. Pri predstavi gostuje tenor Karavia, katerega je sprejelo naše občinstvo ob njegovem prvem gostovanju na našem odru v operi Carmen s prav toplim aplavzom na odprti sceni in tudi po dejanjih. Ostalo zasedbo javimo jutri, Za duha in srce IVAN PREGELJ: Zbranih spisov i. zvezek. 51 e-ta a Gvlja in Njegovi. Tolminske novele. Prvak slovenskih pisateljev nam je v Štefanu Golji podal edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih grajščin-ske mogočnosti, ovekovečil slovenskega duhovnika tistega časa, ki da življenje za svoje ovčice, in prepletel krepko stavbo svojega nedosež-nega romana s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji nežni izvedbi nima sebi enake — Tolminske novele vsebujejo med drugim originalni, že splošno zasloveli pridigi na P n s t in »P u 1 v e r u u d B 1 e U ter biser naše novelistike: »Gospoda Matije zadnji gost.« (Cena broš. 45, vez. 60 Diu.) IVAN PREGELJ: Zbranih spisov 2. zvezek. Bo-govee Jernej. — Balade v prozi. V strašni borbi mesa z duhom nam pisatelj tu predočuje pre-dikanta, ki je zadnji prcpovedova-telj luteranstva nn Slovenskem. Z besedo, izostreno do zadnje izrazne možnosti, se dviga v »Bogovcu« pred nami ona divje strastna doba, skozi fcntero seva v vsej svoji trpki lepoti slovenska zemlja, ki je nepremagljiva. — Balade v prozi so mojstrovine, ki se bodo čitale kol vzot slovenskega jezika in zrcalo slovenske duše. (Cena broš. 45, vez. 60 Din.) rV'AIS( PREGELJ: Izbrani spisi, 3. zvezek, Odisej iz Komende. Peter Pavel Glavar — Zapiski gospoda lanspreškfffa. 1929. — 3. zvezek Pregljevih spisjv je pač vrhunec onega Pregljevega ustvar janja, ki sega v srce l judstvu, ker je iz njega vzeto. Zgodba moža, ki se je kot nezakonski otrok povzpel iz največje siromaščine do uglednega duhovnika in nobrotnika svojega ljudstva, predstavlja živ kos slovenske zgodovine. Glavarjevi ^Zapiski« so pa zakladnica življenjske modrosti, »Regina« roža ajdovska, ki knjigo zaključuje v pripovedovanju Glavarja samega, je najlepši romantični pripovedni biser Pregljev. (Cena broš. knjigi 45 Din, vezani 60 Din.) Dobiva se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Radio Programi Radio-Ljubljana t Petek, 6. septembra: 12.00 Naši malčki čestitajo Nj. Vel. prestolonasledniku Peterčku. 1. Janezek vošči Peterčku za god, 2. Naš Peterček, dekla-macija, 8. Čestitka v zboru, petje, 4. Narodne pesmi, poje zbor malčkov. 12.30 Reproducirana glasba. 13.00 Časovna napoved, reproducirana glasba in borzna poročila. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 16.30 Domača obrt — obisk na jesensRi razstavi — razlaga g. ravnatelj Račič. 17.00 Koncert Radio-orke-stra: Dostal: Letalska koračnica; Waldteufel: Čar siren; Cnrad: Kako se meje in joka Berlin; Wag-ner: Rienzi, zadnji tribunov; Raha: Duh slovenski. 19.30 Gospodinjska ura. 19.50 Prenos iz Budimpešte: FideliO, opera (Beethoven). 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Petek, 6. septembra 1929: Belgrad: 12.45 Plošče. 17.30 Koncert za deco: Na čast rojstnega dne Nj. Vel. prestolonaslednika Petra: 1. Državna himna (deški zbor). 2. Dekla-macije. 3. »Obilič« zapoje pesem za deco. 4. Pozdrav prestolonasledniku: Vošči dete. 20.00 0 posebnostih narodne ornamentike na Kosovem polju, predava dr. Kazimirovič. 20.25 Radio-kvartet. 21.25 Cas in dnevne vesti. 21.40 Radio-orkester. Zagreb: 11.30 Plošče. 19.50 Prenos iz Budimpešte: Fidelio, opera (Beethoven). Varšava: 12.05 Plošče. 18.00 Popoldanski koncert. 20.30 Simfonični koncert. Budapest: 9.15 Koncert orkestra ruskih balalajk. 12.05 Koncert radio-kvarteta. 18.00 Operetni koncert. 20.00 »Fidelio«, opera od Beethovna. 22.20 Koncert ciganskega orkestra. Dunaj: 11.00 Kvartet. 16.00 Popoldanski koncert (orkester). 20.00 Kon-eert tamburaškega društva :>Polyhimnia •. 21.20 Violoncello in klavir. 22.05 Večerni koncert. Brno: 12.20 Orkesiralni koncert. 10.30 Komorna glasba. 19.00 Prenosi iz Prage. LangcHbcrg: 13.05 Opoldanski koncert. 16.30 Mladinska ura. 17.35 Komolčna glasba. 20.00 Radio-orkester. Berlin: 14.00 Plošče. 16.30 Radio-orkester. 19.00 Večerna zabava. 20.00 »Elga<, scene od G. Hauptmanna. Katovice: 16.20 Plošče. 16.50 Koncert. 20.30 Simfoničen koncert iz Varšave. 22.00 Poročila. Stultgart: 12.00 Vreme in plošče. 16.15 Popoldanski koncert. 20.00 »Suknja«-, opera v 1. dej., G. Puccini 21.00 Vesel večer. Praga: 12.20 Koncert. 10.30 Komorna glasba. 19.05 »Peg, srček moje. 22.25 Godba za ples. Mor. Ostrava: 19.05 Prenos igre 22.25 Poljudna glasba. Leipzig: 12.00 Plošče. 16.30 Stara domača glasba. 20.30 Dunajska ljudska glasba. 21.80 Humor v svetovni literaturi. Breslau: 16.30 Komorni koncert. 19.05 Richard Straussov koncert. 20.30 Ljudski koncert. IŠc&podarsfvo Mozartova neznana maša najdena? V notnem arhivu župne cerkve v Badenu je zasledil organ is t Bernhard Nefzger. doslej neznano Mozartovo mašo. Naslovna stran na numerirani partituri za orgi je se glasi: HARMON1E MESSE IN B UND SOPRANO, ALTO, TENORE, BASSO, 2 VIOLINI. VIOLA, 2 KLARINETU, 2 FAGOTTI, 2 CORNI, VIOLONE ET VIOLON CELLO, ET ORGANO. AUTHGRE W. AMADEO MOZART. Ni dognano, če predmetna maša morda ni potvorba. Ker je pa Mozart bival 1. 1791. od junija do oktobra v Badenu ter je bil velik prijatelj tedanjega »regens chori« Stolla (za katerega je napisal, kakor znano »Ave verum), ni izključeno, da mu je- podaril to mašo z mnogimi drugimi cerkvenimi glasbenimi deli vred. John Galswortliy, ki je znan po ciklu romanov >FORSYTE SAGA« ter po mnogih sijajnih odrskih delih, izmed katerih je izvajalo naše gledališče izvrstno uspelo »Borbo: v Zupančičevem prevodu, j'e pravkar dovršil novo dramsko delo, čigar naslov Še ni znan vendar objavljajo londonski listi vest, da bo to delo vprizoril Basil Dean še letošnjo jesen. ✓ Spisi Gabriele d' Annunzija izidejo v celoti v češkem prevodu v založbi Ružičke v Pragi. Izdaja priča o marljivosti, s katero Čehi poidobno kakor Rusi prevajajo vse iz svetovne literature, čeprav je od d' Annunzija le malo stvari, ki bi zaslužile takega ovekovečenja, neglede na to, da tudi vrednost teh leži bolj v jeziku, kateri je itak ne-prevedljiv. Nikolaja Ilerdjajeva, prvega izmed živečih ruskih krščanskih filozofov delo »Filozofija svobodnega duha — problematika in apologija krščanstva« izide v kratkem v nemškem jeziku v znani založbi Molir v TUbingenu. General Brusilov je v ruski sovjetski državni založbi izdal svoje memoare o svetovni vojni (»Moi vospominanija«), v kateri je bil v odlični meri kot poveljnik na fronti proti Avstriji udeležen. Delo je dokument prvega reda in tudi s kulturnohisto-ričnega stališča interesantno. Obenem je izšel francoski prevod pri Hachette, češki pa izide v kratkem pri »Orbisu« v Pragi. Dubrovnik, hrvatska revija, prinaša v šesti številki same sestavke o otoku Korčuli. Foretič piše o zgodovini Korčule, Zec o gospodarskem stanju, Lupiš o rivijeri otoka, Ferri pa o starem Stonu. Vrtec in Angelček, štev. 1, letnik 1929/30 S septembersko številko, ki smo jo na kratko že naznanili, začenja naš najstarejši mladinski list svoj jubilejni, šestdeseti letnik. Da se vkljub tej častitljivo visoki številki čuti še vedno mladega, priča že novi, nad vse ljubki ovitek v dveh barvali: zdravo, rdeče srce, ki raste iz njega cvetka, in ptičke v širokem krogu. V tej številki pričenja Lea Fatur pripovedovati pravo pravcato indijansko zgodbo: Od bojne sekire do orala. Povest se godi v časih Baragovega misiojnarjenja med Indijanci in obeta biti prava atrakcija letošnjega Vrtca. Je tudi ilustrirana. France Bevk pripoveduje kavkaške pravljice, »lepe, lake, kakršnih še nikoii slišali niste. Zdravko Mikuž ima poučno igrico: Borba na smrt in življenje. Slede lepe pesmice, izmed katerih bo posebno ugajala hudomušna Samčeva: Medvedji lov. Zanimiv je novi količek Jlali umetnik. ne manjka pa ludi drugega drobiža, ugank itd. Na platnicah se poskušajo mladi pesniki in pisateljice. Tudi Vrtčeva priloga »Angelček« je izšel v novi, prikupni oblekci. Ta je namenjen po vsebini deci prvih šolskih let Tej primerno prozo so prispevali Lea Fatur, J. E. Bogomil, pesmice Samec, Kunčič, Strniša in drugi. Ostala vsebina je prav-tako pestra in bogata, kakor Vrtčeva. — Lista sla naravnost odlično, bogato ilustrirana, tisk prikladen, na dobrem papirju, lako da je naročnina (za oba lista skupaj 22 Din, Angelček sam 8 Din) prav nizka. Staršem in prijateljem mladine toplo priporočamo, da lista malim naroče, fer jim s tem napravijo lepo in pametno veselje. Naročnino sprejema Uprava Vrtca in AngJečka v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 80. Čekovni račun uprave nosi številko 10.470. A. 2. Viktorija (Zagreb) : Dirija. SK Ilirija jc pridobila za gostovanje v Ljubljani v nedeljo 8. t. m. izvrstno Viktorijo, enega vodilnih klubov Zagreba. Viktorija se je v dosedanjih gostovanjih v Ljubljani pokazala kot mošivo uajodličnejše kvalitete. S svojo lepo, prvorazredno igro pa tudi s svojo tairnostjo in discipliniranostjo si je znala pridobiti nedeiiene simpatije našega športnega občinstva, ki bo gotevo tudi njeno nedeljsko gostovanje pozdravilo z zanimanjem in veseljem. Zadnjikrat je. gosi ovala Viktorija v Ljubljani o Veliki noči;.prvi dan je zmagala nad Ilirijo s 4 : 1, drugi dan je igrala neodločeno 2 : 2. Med ostalimi uspehi Viktorije v spomladanski sezoni jr; treba omeniti prvenstveno tekmo, s Concorclijo 4 : 4, tekmi v Splitu s Hajdukom 2 : 3 in 2 : 2, z belgrajsko reprezentanco 2 : 4 in z BUSKom v Belgradu 14 : 1. Viktorija sc je zadaje tedne marljivo pripravljala za jesensko sezono in se nahaja danes že v polni formi. Isto se more reči o Iliriji. Nedeljsko srečanje Ilirija : Viktorija obeta eno najlepših prireditev letošnje nogometne sezone v Ljubljani. Razume se, da bo nastopila Viktorija s komplet uo I. garnituro. SK Jadrzrt. Notira, objavljena v včerajšnji številki pod naslovom Novo mesto, je toliko netočna, da SK Jadran ni zaključil z SK Elanom Novo mesto nobene nogometne tekm?. Glede igralcev, ki so zlorabili ime kluba, bo SK Jadran uvedel preiskavo in postopanje, ker kakor jc znano, so v Novem mestu nastopili igralci različnih ljubljanskih klubov, med temi celo eden, ki je bil iz ŠK Jadran celo izključen. — Predsednik. SIC Grafika: Pozivajo se vsi igralci I. moštva na training z rez. SK Ilirije in sicer danes ob 18. — Načelnik. L. N. P. Radi tehničnih zaprek odpade današnja seja upravnega odbora. Prihodnja seja se vrši v torek, 10. t. m., ob 20 v mali dvorani Delavske zbornice. — Tajnik L Trener S. K. Ilirije za plavani spert. V sredo zjutraj je prispel v Ljubljano angažovani trener S. K. Ilirije, gospod Ccutz. V petek, dne 6. t. tn. ob pol 7 zvečer se vrši na kopališču S. K. Ilirije sestanek celokupne plavalne sekcije S. K. Ilirije. Udeležba je za vse strogo obvezna. S. K. Bled » Lind.ner Sportklub, Villacli 2 : 3 (1 : 0). V nedeljo 1. sept. je prvič nastopila nogometna sekcija S. K. Bled. Za prvi nastop si je izbrala precej težkega nasprotnika. Beljačani so postavili hitro, dobro vigrano mošivo, ki je imelo tudi v tehničnsm pogledu mal plus napram domačinom ter je zmago zaslužilo. Očitati pa bi bilo gostom, da niso dovoj paziii na propagandni značaj igre ler z vednimi protesti vznemirili sodnika ter nasprotnike. S. K. Bled je poslal v boj mlado, simpatično mošivo, kateremu manjka le rutine in predvsem zadostnega, resnega Iraininga. S. K. Bled, tenis sekcija priredi tekom tedna klubski tenis turnir za prvenstvo 1929. Turnir prične v sredo popoldne na novih prostorih hotela Petran. Razpisano je prvenstvo v singlu za dame in gospode. 2e doslej se je prijavilo nepričakovano veliko Število tekmovalcev in tekmovalk. S tem turnirjem nastopi javno tudi najmlajša sekcija S. K. Bleda. Za turnir vlada v tukajšnjih krogih velik interes. ZAGREBŠKA CONCORDIA V LJUBLJANI. Letos je imela Ljubljana samo enkrat priliko prisostvovati nogometni tekini, pri kateri je sodeloval boljši zunanji klub. To. je bilo tedaj, ko je Gradjanski odigral prvenstveno tekmo z ASK Primorje. Niti pred tem, niti pozneje nismo imeli v gosteh boljšega kluba in to iz raznih vzrokov, ki so sc izražali v pomanjkanju terminov in posebno pa radi finančne riskantnosti. Kakor znano, je gostovanje boljšega, renomiranega kluba zvezano z visokimi stroški, ki jih pa naša športna društva ne morejo vedno znositi. Kljub vsemu temu se je posrečilo slovenskemu prvaku ASK Primorje, da angažira enega izmed najboljših jugoslovanskih klubov, t. j. zagrebško Concordijo. Ta klub predstavlja prvorazredno marko, ki je znal izvojevati našemu nogometu priznanje tujine. Saj je znano, da je Concordia pre- Zagotovtjen uspeh jesenske razstave Tudi danes je bil obisk jesenske razstave znaten in zanimanje za razstavljene predmete nezmanjšano. Ze v dosedanjem poteku razstave mo-1 remo beležiti več trgovskih sklepov, ki se vedn . za dober cviček. Poskrbelo sc je za nove in iste vzorce. Ker mnogi ne morejo poseliti ta razstavni I prostor pred občo zatvoritvijo. se je podaljšalo to-| čilno uro v tem paviljonu do 8. ure zvečer. Poleg lepega cenenega grozdia se naročajo v tem oddelku tudi praktični vinski sterilizatorji za | preprečenje pokvarjenja v sodih. Taki nastavki-ste-! rili7atorji nahajajo se na vseh sodih v praktični 1 pouk. i BILANCA DRŽ. HIPOTEKARNE BANKE , z dne 31. julija t. L izkazuje tele postavke (v milij. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 30. i junija 1929). Aktiva: blagajna 37.7 (19.5). Narodna banka in Poštna hranilnica 166.3 (89.4), posojila: na nepremičnine 2022.2 (2017.1), na dohodke in d okla de '2B7S (282.6), vodnim zadrugam 77.7 (77 8), za urad bo kratkoročna 5.2 (5.2), lombardna 107.1 (106.3), domače menice 58.4 (59.8), tek. račun fin. min. 36.0 (36.0),gl. drž. blag. 1.95 (1.95), akt. tek. računi 36.9 (117.3), nepremičnine 43.0 (42.8), efekti rez. fondov 12.1 (11.1), razno 212.9 (200.8), kavcije 30.7 (30.3); pasiva: samost. fon-| di 73.0 (72.9), fondi in kapitali javnih ustanov j 982.7 (980.7), privatni kapitali in fondi 4251 j (410.7), rez. fond 29.1 (29.1), amort. fond 2.3 (2.3), založnice in, obveznice 957.95 (957.95), predujem ' i7. 1913 5.0 (5.0), iz 1938 56.8 (56£), iz 1929 63.7 1 (65.7), tek. račun fin. min. 35.0 (35.0), pas. tek. računi 20S.8 (254.7), razna pasiva 204.2 (187.7), 'kavcije 30.7 (30.3). Bilančna vsota je narasla v juliju t. I. od 8097.0 milij tin 3186.4 milij. Din na-j prani 2988.3 milij. koncem L 1928. Borza DENAR Dne 5. sept. 1929. Posojilo belgrajske občine. Ze dalj časa so se vodila pogajanja med belgr. občiuo in »Sctnveizcr Uankverein«--oni v Bazlu glede posojila. Sedaj je belgrajska občina dobila posojilo 26 milij. švicarskih frankov (286 milij. liin). Posojilo se bo uporabilo za povračilo kratkoročnih posojil: 18.5 milij. švic. frankov Drž. hip. banki za dolg, ki ga je ta plačala banki Blair, 0.5 milij. dolarjev Bosanski, sedaj Jugcsl. združeni banki. Obe te vsoti sta že izplačani kakor se bo v kratkem Jugosl. združ. banki (prej Bosanski) plačalo še pol milij. dolarjev, ostanek 51 milij. Din pa dobi belgrajska občina. Banke, oz. njej blizu stoječe elektricitetne družbe bodo zgradile belgrajsko elektrarno, iz katere dohodkov se mora v 25 letih posojilo amortizirati. Za to posojilo je garantirala država in prabilo se bo za "javna dela, zlasti za tlakovanje. Svetovna energijska konferenca v Berlinu 1930. Kakor nam poročajo iz Berlina, so priprave za svetovno energijsko konferenco v Berlinu, ki se bo vršila od 16. do 25. junija 1930, v polnem teku. Zastopanih bo 48 držav, med njimi tudi Jugoslavija, že sedaj je pripravljenih (10 mesecev pred konferenco) 150 poročil. Največ bodo na kongresu razpravljali o elektriki ter o vprašanju razdelitve energije. Pripominjamo, da se je prva svetovna energijska konferenca vršila 1924 v Londonu. Povečanje našo trgovinske mornarice. Preko-morska plovidba, d. d., Sušak, si je nabavila nov tovorni parnik »Korana«; zgrajen je bil v Glasgo-\vu, nosilnost je 9000 ton. Parnik se bo uporabljal na prekooceanskih progah. Širjenje Fale na Hrvatskem. Nn občinski seji v Koprivnici je bilo sklenjeno stopiti v pogajanja s Falo glede odjema toka. V svrho elektrifikacije žel. postaje se bo od mestne elektrarne do postaje zgradil vod za 130.000 Din. V današnjem deviznem prometu se je učvrstil edino Dunaj, dočim so London, Praga in Trst popustili. Promet je bil slab. Narodna banka je intervenirala v vseh zaključenih devizah. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) An% sterdam 2281.50 bi, Berlin 1354-1357 (1355.50), Bruselj 791.23 bi., Budimpešta 993.70 bi., Curih ^vJ0"'097-40 (1095-90)- Dunaj 800.47 -803.47 (801.97), London 275.63-276.43 (276.03), Ne\vyork 56.83 bi., Pariz 222.85 blago, Pragu 168.20—169 (168.60), Trst 297.70 bi. Zagreb. Amsterdam 2277.50—2283.50. Berlin 1354—1357, Budimp. 992.20—995.20, Curih 1094 40 —1097.40, Dunaj 800.47-803.47. -London 275.63— 276.43, Newyork 56.72 —56.92, Pariz 221.85—''"'3 85 Praga 168.30—169.10, Trst 296.69-298.69. Belgrad. Berlin 1354—1357, Budimpešta 992 5° do 999.52, Dunaj 800.47-803.47, London 275.43 do 276.43, Pariz 221.85-223.85, Praga 168.20-169 Trst 296.70—298.70. Curih. Belgrad 9.1275. Berlin 123.64, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.08, Dunaj 73.25. Sofija 3.76 Londno 25.1825, Madrid 76.55, Newvork 519 475 Pariz 20.33, Praga 15.38, Trst 27.165, Varšava 58.25! Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.48, (valuta) 12.47, v Londonu, Newyorku in Pragi neiz-premenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska pos. 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 850 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., Sešir 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 405.50 do 407, kasa -105.50—406.50 (400). termini: 12. 417 do 118, 7 odst inv. pos.89.25—89.75 (89.50-80), agrari 54 bi. Bančni pap.: Ilipo 202 den., Poljo 15.50 do 15.75 (15.75) Hrv. 50 den.. Kred. 93 den.. Juro 81 (lo 83 (81), Lj. Kr. 123 den.. Medjun. 56 den.,' Nar 8150-8850, Prašted. 855-859 (855), Srpska 155 d., Zem. 123.50—127, Obrtna 30 den., Etno 164 den.. Ravna gora 75 den. Ind. pap.: Guttmann 190—200, Slavonia 85—100, Slaveks 97—99 (96—98), Danica 120—127, Drava 430 den., Šečerana 420—440, Os j Ijev. 210-220, Brod. vag. 130 den.. Union 155 do 167.50. Ragusea 405—430, Trliovlje 467.50—472.50 (467.50), Vevče 130 den., Nar. šum. 40- 45, Piv. Sar. 205 bL, Nar. mlin. 20 den., Oceania 205 den., Jadr. ulov. 570 bi. Belgrad. Narodna banka 8200—8220, 7 odst inv. pos. 90-90.25, agrari 54-55, vojna škoda 405.50-406, 9. 408, 10. 411.50. Danaj. Don. sav. jadr. 83.20, Wiener Bank-| verein 21.90, Bodencredit 99.95, Creditanslalt 52.50, | Eecomptegosel. 21.25, Aussiger Chemische 275.25. j Ruše 31. Alpine 41.50, Trboveljska 58.90, Prager j Eisen 480. Lovkam 0.20. Kima Muranv 116.50. Los Na ljubljanski borz,' jo bilo zaključeno: dva vagona desk. Tendenca neizpremenjena. Žito ,t Pod vplivom oslabitve tečajev na čikaški borzi je tudi pri nas cena za pšenico zojiet nazadovala na 200 nakladalna postaja, dobi se pa na nekaterih postajah tudi ceneje; nasprotno je pa eksportno blago na vodnih postajali nekoliko poskočilo v ceni. — Nazadovala je za spoznanje tudi ! koruza, lu velja za proinpt v liački 187.50 in manj, ter pšenična moka. ki velja za srednje dobro bačko znamko 807.50 —310 nakladalna postaja. V ostalem so ostale cene neizpremenjene, večji promet je bil v pšenici in ovsu, v ostalih predmetih pa je bilo malo kupčije. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni. dobava j prompt). Pšenica: bč. stara 80 kg 2% 252.50—255, i nova PO—81 leg \% 252.50—255, nova 79—80 k« I 2% 247.50-250, sremska 80 kg 1% 242.50—245! 77 kg 2% 237.50-240, slavonska 77 kg 2% 235,50 do 237.50, rž 72-73 kg 2% 222.50-225, koruza laplafska za sept. ocar. 282.50—285, bč. nav. vozu. 240—242.50, ml. tar. 237.50 -240. ječmen bč. oz 215—220, oves bč. novi 215—217, moka Og var\ bi. fko Ljubljana 305—370. Zaključena sta bila dva vagona pšenice. Tendenca neizpremenjena. Novi S&d. Pšenica: bč. in bn. 192.50—197.50 srem. 187.50-192.50. Oves: 157.50—160. Koruza-177.50—182.50. Ječmen: 137.50—142.50. Moka: 00 in Og 297.50 -302.50, št. 2 277—282.50, št. 5 257.50 do 262.50, št. 6 232.50-237.50, št. 7 205.50-207.50, št. 8 127.50—132.50. Otrobi: v juta vrečah 110 do 115. Fižol: 395—405. Promet. 57 vagonov pšenice, 27 ovsa, 62 koruze. 1 ječmena, 3 moke in 2 otrobov Sknpaj 152 vagonov. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica-okt. 22.70—22.61, zaklj. 22.60—22.01. marec 251(5 do 25, zaklj. 25-25.01. Rž: okt. 17.58—17.47, zaklj 17.-16-17.47, marec 19.88 -19.80, zaklj. 19.80 Bila sem si na jasnem, da je zame zelo nevarno, ako se mudim v bližini ribnika; toda ni mi dalo pokoja in dasi sta bili trupli pod vodo, sem čutila vendar neodoljiv nagon, da ju moram stražiti.« Čisto podobno se glasi izpoved nekega Edgella, ki je v bližini Essexa ustrelil neko veleposestnico in jo zagrebel v kotu na graščinskem dvorišču. Prav na tem dvorišču so ga tri tedne kasneje aretirali. Edgell je izpovedal: »Tisti strašni večer sem se takoj odpeljal v London, si poiskal šumno zabavo in se napil. Nisem skoparil z denarjem, samo da bi imel zmerom okoli sebe veselo družbo. To--da sredi take orgije se je zgrabilo kakor klic. Upiral sem se, toda ni me izpustilo. Moral sem se vrniti v Essex — bilo je štiri dni po umoru. Tako je zahtevala od mene nevidna sila, moral sem zopet stati na mestu, kjer je ležala umorjena. Kakor hitro sem bil na dvorišču, je sila popustila. Potem sem se zopet odpeljal v London, a vsake toliko časa se je skrivnostni nagon znova oglasil in znova sem se vrnil v Essex. Na ta način sem tripot pohitel na graščinsko dvorišče. Tretjič so ine opazovali in aretirali.« Morilec dr. Crippen je dve leti živel v hiši, v katere kleti je zakopal svojo ženo, ki jo je bil umoril. Miss Neve-Richardson, ki je živela ž njim, je pred sodiščem izpovedala: »Opazila sem in se čudila, kako je Crippen, čim je zvečer ura bila devet, odšel iz sobe. Potem sem ga vselej našla, kako je stal vrhu stopnic v klet, držal v roki svečo in s spa- čenim obrazom strmel doli v klet.« Crippen je priznal, da je bilo natančno ob devetih, ko je zadavil svojo ženo. Neki Lefroy, ki je vrgel svojo žrtev v tunelu Balcombe z brzečega vlaka, jc na zaslišanju izpovedal: »V teku treh tednov, pred-no sem bil aretiran, sem samo enkrat zapustil svoje skrivališče. Neznana sila, ki se me je naenkrat vsega polastila, me je neodoljivo gnala, da sem se odpravil v tunel. Peljal sem se z vlakom onstran tunela, nato pa sem tekel nazaj in šel tipaje skozi temni predor. Nenadoma nisem mogel napraviti nobenega koraka več in kasneje sem ugotovil, da sem bil obvstal kakor prikovan natančno na tistem mestu, kjer je bilo ležalo truplo moje žrtve.« ,,Zeppelin" na višhu »Grof Zeppelin« je na svojem poletu oko-lu sveta postavil celo vrsto zaenkrat nepre-kosljivih rekordov. Za polet okolu sveta je porabil 20 dni in 4 ure, toda na vožnjo samo odpade le 13 in pol dneva, ostalo pa na odmor v raznih mestih. Povprečna brzina je znašala 107 km na uro. Motorji so ves čas delovali brez najmanjše napake. »Zeppelin« je Nemcem prinesel več slave in koristi, nego bi /V> mogla najlepša zmaga v vojni. Veleobrat za beračenje V nekem dunajskem hotelu so tretirali 21 letnega v Lvovu rojenega Jurija Kahane, ki je kot pomožni knjigovodja neke tovarne v Romuniji poneveril 800.000 dinarjev, pobegnil na Dunaj in tu razkošno živel. Pri tem pa fant ni pozabil misliti na bodočnost, marveč si je napravil velikopotezen načrt, kako bo tudi v bodoče veselo živel, ne da bi se mu bilo treba ukvarjati z delom. Pri neki dunajski tvrdki si je dal sestaviti imenik 53.000 bogatih ljudi v Ameriki in Angliji, za kar je plačal 72.000 dinarjev; nato si je kupil razmnoževalni aparat za 16.800 Din in napisal odnosno razmnožil 53.000 pisem, v katerih s polnim imenom moleduje za majhno posojilo, češ da se nahaja zaradi družinskih razmer v najstrašnejši stiski, od nekega vpo-kojenega uradnika si je dal nato napisati na ovoje naslove, za kar je plačal 5000 Din. Sedaj je bilo vse pripravljeno in Kahane bi bil mogel pisma polagoma odpošiljati. Prav tedaj pa ga je izsledila policija in ga s pismi vred »zasegla«. A rt j a Orska; slovita dunajska igralka, ki so jo te dni oddali v blaznico kot žrtev kokaina in morfija. Arabske protizidovske demonstracije v Jati. Mož brez smeha Ena najzanimivejših osebnosti Daljnega Vzhoda je danes japonski ministrski predsednik Yuko Hamaguhi, ki so ga Japonci poklicali na krmilo v trenotku, ko je prejšnji min. predsednik baron Tanaka prcnapcl strune proti Kitajski. Yuko Hamaguhi je še bolj molčeč nego Coolidge in je sam sebi najljubša družba. Ko je bil imenovan za krmarja državne politike in so prihajali nešteti častilci in častilke, je bilo v njegovem stanovanju vse pripravljeno za sprejem časnikarjev in drugih osebnosti: cele gore sandwichev, polki steklenic s pivom ln vinom in cela tona riževca. Toda gostitelja nihče ni videl. Hamaguhi ni pravo ime ministrskega predsednika; prejel ga je od družine, ki ga je kot majhnega dečka vzela za svojega. Sicer pa ga ljudstvo zove le s priimkom, ki mu ga je samo dalo, to je »Mož brez smeha«. Japonci so veder narod, ki zelo ljubi smeh; Ja-ponke svoje otroke naravnost uče umetnosti smeha. Zato mora človek, ki se nikdar ne smejo, bosti v oči. Toda ta resnoba ni nikaka slabost ali zagrenjonost, marveč je Hamaguhi znan po svoji energiji in svojem vrlem značaju. Njegova beseda je vedno jasna in logična, razumnik je v najboljšem zmislu besede. Na Japonskem jc gledališka umetnost silno priljubljena, toda 59 letni Hamaguhi še ni nikdar prestopil gledališkega praga. Nekoč je rekel: »No potrebujem zgledov, sam sem svoj zgled« ?ivi le delu prijateljskega Razporočili se hoče z mrtvo ženo Budimpeštanski listi razpravljajo o slučaju, ki resnično nima zgleda: neki tamkajšnji trgovec je vložil tožbo na razporoko proti mrtvi ženi. Zgodba je naslednja: Trgovčeva žena je umrla pred nekaj leti. Sele po njeni smrti je zvedel trgovec, da ga je prevarila in sedaj ne prenese misli, da bi na nagrobnem spomeniku nosila njegovo ime. Zato zahteva razporoko. — Trgovec je poročil pokojuico kot vdovo. Bila je premožna. Ko je bila stara že čez 50 let, je bila čitala v listih o pomla-jevalnih' operacijah prof. Voronova. Takoj se je odpeljala na Dunaj in se podvrgla operaciji. Operacija je navidezno uspela — vdova se jc pomladila in je bilo po njeni zunanjosti Dr. Gucrrero, pariški poslanik republike San Sal-vador in predsednik sedanjega zasedanja Društva narodov. soditi, da je stara največ 34 let. Bogata Madjarka je nato pomladila tudi svoj potni list. Potem je objavila v listih oglas, da išče primernega moža. Ker je bila bogata, je moža hitro našla — bil je to trgovec, ki toži sedaj na razporoko. Toda kmalu po poroki je učinek pomlajevalne operacije prenehal in žena se je nenadoma mnogo bolj postarala, nego so bila njena prava leta. Verjetno je, da je operacija v njenem organizmu povzročila razne zapletke, ker je žena kmalu nato tudi umrla. Po njeni smrti je skušal trgovec za vsako ceno odkriti vzrok njenega naglega staranja in nepričakovane smrti. Pretaknil je vsa njena pisma in tako je zvedel resnico. Ta ga je tako užalila in razljutila, da se hoče nad ženo še po smrti maščevati. Razprava o razporoki je že razpisana. Snoivden in ženska moda Snowden, angleški zakladni minister, ae danes eden najpopularnejših mož na Angleškem ter kroži o njem vse polno dobrih in slabih dovtipov. Tako pripovedujejo, da je zadnjič nekdo v njegovi navzočnosti z obžalovanjem opozoril, kako je začela angleška tekstilna industrija propadati. Snovvden je rekel na to: »Kaj hočete — velik del krivde na tem žalostnem pojf.vu nosi moda. Kajti preje je bilo treba volre treh ali štirih ovac, da se je poštena ženska oblekla, danes pa popolnoma zadostuje v ta namen ena sama gosenica (svi-loprejka).« 74 človeških življenj žrtev človeške objestnosti? Poročali smo, da sta ob kalifornijski obali trčila dva paraika, pri čemer se je obalni parnik »San Juan« potopil v petih minutah. Utonilo je 74 oseb. Sedaj pa poročajo listi v San Frančišku, da so vložili svojci žrtev proti lastnici pomorskega tanka »S. C. T. Dodd«, ki je zavozil v »San Juan« in tako povzročil katastrofo, to je družba Standard-Oil, tožSo na odškodnino v skupnem znesku 360.000 dolarjev. Tožba trdi, da je tank nalašč zavozil v obalni parnik in da si moštvo na tanku ni dalo nobenega truda, da bi ljudi rešilo. Mnogi potniki s »San Juana« so na morju zgoreli, ker se je iz tanka uhajajoči petrolej na vodi užgal. Pravni krogi so mnenja, da bodo toži-telji težko zmagali s svojo zahtevo, ker je o priliki katastrofe ležala na morju gosta megla in bodo svoje trditve težko dokazali. Smešniee Lovec v kmetski gostilni petelinčku, ki je skočil na mizo: »Ti, izgubi se, drugače te naročim!« »v »Ali Vas smem povabiti za jutri zvečer 1 Od osmih dalje imamo glasbo in ob desetih je večerja.« »Lepo! Točno ob desetih bom pri Vas.« * Neka žena je izpovedala na policiji: »Moj mož je oddal tri strele proti meni. Potem sem se v lastni krvi zgrudila na posteljo. Poteni sem še videla, kako je moj mož obrnil orožje proti samemu sebi. Preje pa me je še vprašal: »Ali si pa tudi res mrtva?« Ker je bil tako zelo razburjen in sem se bala, da bi, če bi mu v tej stvari ugovarjala, ponovno streljal name, sem mu odgovorila: »Da, ljubi Janko!« Nato je, očividno pomiripn «troHoi nase.« _ j Meh dv/hn/eh vrvema občevanja ne pozna. Preje je bil Hamaguhi strasten kadilec; potem pa je odločil, da ne bo več kadil in z nepojmljivo energijo je popolnoma premagal svojo strast — danes je popoln nekadilec. Da tak mož ne more biti prijatelj propadlega, mehkužnega življenja po čajarnah, kjer imajo svoj sedež gejše, je čisto naravno. Njegov cilj je, da starodavnemu sistemu napravi konec. Zato so lastniki čajarn v Jošivari edini z nevoljo in strahom pozdravili njegovo imenovanje za ministrskega predsednika. Dasi Hamaguhi nima prijateljev in zaupnikov v ožjem zmislu, ga Japonci obožujejo. Šah POGOVOR Z MENŠIKOVO. Predstavljamo si jo suho, pusto in odurno, kot kakšno angleško sufragetko. Pa ni. Debelo- lična, okrogla in zelo zdrava mlada dama je Men-šikova, plavolasa je in široko čelo ima; mešanica i.-nglosaškega in slovanskega tipa se nam zdi. Takšna je gdčna Vera Menšik, najboljša šahistinja med vsemi ženskami sveta, prva ženska, ki je šahistinja po poklicu. V hotelu Imperial v Karlovih Varih, kjer se je vršil turnir 22 šahovskih mata-dorjev, so jo dame mednarodnega občinstva zelo občudovale, se ji smehljale in se ji čudile. Edina ženska je med moškimi in neobičajno mirna. Osem ur ti lahko sedi pred šahovsko desko in ne bo rabila ne žepnega ogledalčka in ne pudrove škatlice iu ne ustničnika! Ali ni že samo to za goste Karlovih Varov nekaj čudnega? Nič je ni zanimalo, ne luksuz modernih dam, ne brezhibna eleganca starejših in mlajših gospodov; vsebina njenega življenja so samo one majhne črne in bele podobice, ki jim je podarila svoja mlada leta. Pripoveduje nam. »Pol sem Angležinja, pol Slovanka. Moj oče, na Češkem doma, se je poročil z Angležinjo. Sel je z njo v Moskvo. Tam sem bila rojena. Po prevratu v Rusiji, kjer so zgubili moji starši vse svoje premoženje, sem šla v Anglijo. Živim pri svoji stari materi v kopališču Ilastings. Nikdar ne bom pozabila najusodnejšega dne mojega življenja. Za moj deveti rojstni dan sem dobila majhno šahovsko desko. Vrgla sem lutke proč, s katerimi sem se bila pravkar igrala, nič več se nisem menila zanje. Samo šahovske podobice so me vlekle, one so postale moje lutke. Kimlu sem se seznanila s početnimi pravili, nato sem študirala šahovske učne knjige in sem začela prodirati v bistvo teorije in prakse šaha. Ze v Moskvi, kjer je zelo veliko šahistinj, sem kmalu premagala vse igravke; posrečilo se mi je tudi, da sem ugnala precej moč- ne igravce. V Hastingsu, ki je eno središč angleškega šahovskega življenja in kjer se vršijo vsako leto o Božiču turnirji in tekme (v H. je tekmoval enkrat tudi Vidmar), sem prvič nastopila v turnirjih; najprvo v ženskih, potem v moških. Lani sera zmagala v velikem mednarodnem damskem turnirju in sem dobila naslov »svetovna prvakinja v šahu«. V nedavno zavrženem turnirju v Rams-gate sem igrala z dobrim uspehom, in so me zato povabili na veliki mednarodni turnir v Karlovih Varih.« »Kaj Vas tako zelo vleče k šahu, gdčna Menšik? Šahovski elementi umetnosti, znanosti ali borbe?« Menšikova malo pomisli; nato odgovori po svojem mirnem, skromnem načinu: »Prav za prav me zanimajo vse te strani šahovske igre. Nič ne ločim, temveč vzamem šahovsko umetnost kot celoto. Tudi v turnirskem boju ne stremim za posameznimi uspehi teir sem zadovoljna, če sem vobče napravila lepo, zaokroženo delo. Vem, da potrebujem še več let teoretičnega študija, rutine in turnirske prakse, preden se bom mogla z uspehom kosati z velikimi mednarodnimi prvaki; zato se tudi nič ne žalostim, če kakšno igro zgubim. Učim se ob napakah in sem vesela, če lako napredujem. Sploh mi je šah brez ozira na zmago ali poraz veliko notranje veselje. Ta občutek "mi pomaga na poti, ki sem si jo izvolila: hočem postati poklicna šahovska prvakinja.« Vse to govori ta posebna in zelo pametna mlada dama tako samoniklo in skoraj naivno, da jo moraš spričo izbere tega zelo novodobnega po-ldica zares občudovati. »Kaj pa, če bo to Vaše poklicno delovanje kdaj prekinjeno po kakšnem novem usodnem d-nf,-vu v Vašem življenju? Tedaj, ko boste morda Vale majhne podobice zamenjali naenkrat za veliko podobo, za moža?« Okroglolična gospodična ne pomišlja dolgo in se pretkano smehlja: »To je že mogoče. A nova lutka ne sme biti šahovski prvak.« Socialna vprašanja TUDI POSLEDICA BREZPOSELNOSTI v V času gospodarske krize, ki jo preživlja naš narod v enajstem letu po svetovni vojni, se mnogo razpravlja o vzrokih in posledicah socialnega zla brezposelnosti. Dasi brezposelnost v neznutnih procentih pojema in zlasti v dobi splošne delovne sezone ni tako obuona, kot je bila n. pr. zadnja leta, vendar jc vprašanje zaposlitve desettisočev naših ljudi še vedno problem, ki ga rešujejo še najuspešneje prizadeti posamezniki. Nujna posledica pomanjkanja denarja je pomanjkanje dela, posledica obojegu pa je brezposelnost. Brezposelnost sama pa ima zopet svoje posledice, ki imajo izrazit socialen značaj: beda, pomanjkanje, moralne zablode. Kriminalna kronika ni bila še nikoli tako pestra, kot je baš v teh časih brezposelnosti. Nastane vprašanje, koliko odstotkov zločinov iz koristoljubja je storjenih resnično radi okolno-sti, ki jih smatra tudi kazenski zakonik za olajševalne, koliko pa takih, ki jim zakon nc more priznati teh okolnosti. Beda in pomanjkanje kaj pogosto posredujeta za zločin. Toda le posredujeta, zakaj nikoli ni iz bede in pomanjkanju edini izhod moralni padec, zločin. Človek, čigar vzgoja temelji na zdravi osnovi, čigar miselnost je prepojena s spoštovanjem verskih načel, tudi v skrajni sili ne bo zablodil v močvirje zločinu. Dokaz, dejstvo da imamo tudi v teh težkih časih mnogo siromakov, ki nimajo drugega, ko svoje poštenje, a vendarle žive. Dostikrat se nudi očem nuravnost pretresljiva sliku uboštva in skromnosti iz življenja teh siromakov, sliko, ki mora vzbuditi sočutje in usmiljenje. Kjer pa je sočutje in usmiljenje, tam je tudi dobrota. S tem siromaki računajo in v največji sili ne obupajo. Toda nekaj drugega je, kar povzroča brezposelnost med mnogimi, ki se danes potikajo brez dela okoli. Delomržnost, lenoba, popače-nje volje. Dolgotrajna brezposelnost se je marsikomu, ki je morda v boljših časih rad delal, nekako prikupila in »e sedaj z neko naslado vdaja »sladkemu brezdelju«. Živeti pa hoče tak človek kljub temu, da ne dela. Odkod naj vzame sredstva? »Rajši ležim v senci, ko da bi šel delat za 4 Din iia uro,< je kategorično izjavil nedavno neki delavec, ki je že pol leta brez zaslužka. Delat torej ne, za tako majhno plačo že ne. In ne samo to, tudi vsako delo ni zanj: eno preumazano, drugo pretežko. Kaj torej? In po glavi mu prično rojiti misli, ki iščejo čiin lažji in udobnejši izhod iz borbe za obstanek. Najlažja rešitev: hitro in brez velikega truda priti do življenjskih sredstev. Kolikrat se izcimi iz takega razpoloženja načrt za kaznjivo dejanje! Gre docela stopnjeina: brezposelnost, poleuitev, delomržnost, pomanjkanje, zločin. Brezposelnost je tedaj zelo nevarno socialno zlo, če preinotrimo njene posledice. Vendar pri nas razmere niso tako obupne, da bi se tisti, ki ima resnično voljo do dela, vztrajnost in duševno ter telesno zdravje, ne mogel pošteno preživeti. Nobeno delo ni sramotno, če nudi priliko za pošteno pridobivanje vsakdanjega kruha. Vsaj dinar za Slovensko Stražo Kupite edino cementne cevi znamke »Vulkan«! Najboljši strojni izdelek, hitro polaganje, dobri stiki, gladka notranjost. — Največja zaloga v deželi Jas• Cihlar tvornlca cementnih izdelkov LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 69. tMAE.1 Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas - S JDin. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Gospodična ki je 1H leta asistirala pri najboljšem zobnem zdravniku v Beogradu -išče takoj službo v Ljubljani, kjer bi lahko tudi prakticirala tehniko. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Asistent 18«. Miši« Zastopnike (ce) za obisk privatnih strank Ea prodajo zlatih in srebrnih predmetov na obroke išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ulica 7/1. Potrebna kavcija ali garancija 15.000 Din. Trgovski pomočnik za večjo delikatesno trgovino v Ljubljani — se išče. Ponudbe je poslati na upravo Slovenca pod značko »Vodja delika-tese« št. 9560. Kovaškega vajenca zdravega, močnega, poltenih staršev, sprejmem, k Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9641. Čevljar, pomočnika za boljša zbita dela, takoj sprejmem. Hrana in •tanovanje v hiši. Mihael Černilec, Strahinj 45, Naklo pri Kranju. 1 prvovrstni strugar in 1 kovino-livar se sprejmeta. Priglasiti se je na ^Jugomosse«, Belgrad, -pod »Br. 481«. Sluga-raznašalec »e spre j m , starost do 22 let, nemščine vešč. Osebne ponudL upravi Grand hotela Union v Ljubljani. Pridno dekle kot pomoSna moč sobarici katera zna šivati -sprejme hotel Štrukelj. 4 čevljar, pomočnike sprejmem takoj za zbito delo. Stanovanje v hiši. — Ivan Rajniš, Šmartno pri Litiji. 30 rudarjev (kopače in učne kopače) v prvi vrsti samske delavce, se sprejme. Vprašanja na Šentjanški premogovnik, Krmelj na Dolenjskem. Krojaškega vajenca sprejmem. - Simon Kli-manek, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 6. Samostoj. kolarja in 8 tesarjev sprejme takoj Gradbeno podjetje G. Tonnies, d. z o. z., Dunajska cesta 25. Prodamo Puhasto perje kg po 38 DiD razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. Koncertni klavir prvovrsten, v najboljšem stanju, se poceni proda. Ponudbe na značko »Klavir 323« na upravo lista. Samostojne šivilje izurjene v šivanju lepega in delavskega perila, katere so že delale v tovarni perila, se iščejo za stalno in dobro plačo za takoj. - Ponudbe poslati na »Domači proizvod rublja« Florijan IVANIČ, Brod na Savi. po oaiviJiib cenah. ČERNE. iuvelir. Ljubljana, WolIova ulica it X Proda se dobro ohranjeno žensko kolo. - Vprašanja pod: »Učiteljica« št. 9646 na upravo »Slovenca«. Restavracija dobro idoča, v centru mesta Zagreba, Ilica, se takoj proda iz proste roke s še 4 letno pogodbo. Naslov v upravi št. 9714. Prodam 1 divan, 1 peč, 1 kuhinjski stol, 1 japonsko mizo za ležanje ter razne druge stvari. Pogledati od 2 do 4 Frančiškanska ul. 10 1. nadstr. Hiša s pekarijo na zelo prometni točki v Ljubljani, je naprodaj. -Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Pekarna«. Oddam v najem svetle, suhe, pritlične prostore, pripravne za skladišča, delavnico, garažo ali pisarno. Naslov pove uprava lista pod št. 9650. Vinsko trgovino oddam v najem vsled smrti moža z vso zalogo vina ali brez nje. Klet je lepa in prostorna; posoda meri preko 300 hektolitrov. Pogoje »e izve pri Mariji Jenčič v Mengšu. Krasne tlakove (mozaične plošče) izdeluje I. Gostinčar, cementarna, P. Dol pri Ljubljani. Uradnico ali dijakinjo vzamem v polno oskrbo. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 9736. Hiša s pekarijo v bližini Sušaka, se proda. Sestoji iz dveh stanovanj po tri sobe, kuhinja in shramba. Velik vrt, veliko dvorišče in vpdnjak. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 9552 Gosli poučuje bivši učitelj konservato-rija. Študenlovska ul. 9/1. Šoierska šola prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. NR VELESEJMU OPEL NRJBOLjSI NAJCENEJŠI DIN 36.000*- KOMPLET. sa|Ba Naznanjamo, da je dne 4. septembra 1929 preminul po dolgotrajni, mučni bolezni naš dragi tovariš, gospod V Tine Siangl uradnik oblastne samouprave mariborske oblasti Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 6. septembra 1929 ob pol 16 v Loki pri Zidanem mostu. Dragega tovariša ohranimo v blagem spominu. Maribor, dne 5. septembra 1929. Društvo oblastnih nameščencev maribo • v Mariboru. Klavirji! Pred nakupom klavirja obiščite mojo bogato zalogo in izposojevalnico prvovrstnih nemških in dunajskih tvrdk po različnih cenah tudi na obroke. Uglasitve za koncerte, konservatorij, glasbeno matico, opero in za vse večje zavode izvršuje moja tvrdka. Lastna delavnica za popravila. - Ker sam izdelujem klavirje, mi je možno vsako popravilo strokovnjaško, ceno in brez konkurence izgotoviti. R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska 2, nasproti glasbene matice. Žaganje drv najceneje Uran Franc, Vilbarjeva c. Tel. 28-20, Auto-hladilnike blatnike in drugo - popravi strokovno, hitro in ceno Gustav Puc, kle-parstvo, Ljubljana, naspr. tobačne tovarne. Pohištvo spalnice, kakor vse ostalo, na majhne mesečne obroke od 200 Din naprej dobi vsak najugodneje franko vsako postajo. Pošljite naslov na upravo »Slov,« pod »Obročno pohištvo«. Tvrdka A. VOLK Mubllana, Resl.leva cesta 24 nudi nateeneje vsa vrsie ošonlčno moko in druge mlevske Izdelke, ^ahlevaile cnitce Egon — M. Dne 13. sept. bi morala v šolo, brez Tvoje pomoči ne morem. Prosim, piši! Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem v nobenem slučaju plačnik kakršnihkoli dolgov moje žene Jožefe, -Celje, 4. septembra 1929. Peter Travner, kovač. Prodajalce za naše švedske posnemalnlke iščemo v vsakem kraji' proti dobremu plačilu „Tehna" družba z o.z. Ljubljana. Mestnitrg 25 /J Štev. 31.794 vel brezkonfesijonalnim osebam v Ljubljani. Radi sestave točne matice brezkonfesijonalnih poziva mestni magistrat vse dotičn« ljubljanske prebivalce, da se najkasneje do doe 1. oktobra 1929 javijo pri mestnem popisovalr.em uradu. Seboj je prinesti po možnosti rojstni (in krstni) list, event. poročno spričevalo in rojstne liste otrok, zlasti pa potrdilo o izstopu iz biv8e koniesije. Kdor takega potrdila nima več, naj vsaj kar se da točno navede, kdaj in pri kateri politični okrajni oblast' je svojčas prijavil izstop iz kake vere, ne da bi bil pozneje zopet v dočitno ali kako drugo vero (cerkev) vstopil. Gre torej le za one, ki so ostali brez konfesije. Rodbinski načelnik mora tudi javiti, ali se brezkonfesijonalnost razteza tudi na njegove rodbinske člane in zakaj. Ali je žena istočasno izstopila ali kasneje, oziroma ni izstopila; ali je bilo za časa izstopa staršev kaj otrok pod 7 letom starosti, oziroma so se jim otroci morda še pozneje rodili, tako da so radi brezkonlesijonalnosti očeta in matere ostali tudi oni brez konfesije, ako taki otroci niso morda po dosegi 14. leta starosti samostojno vstopili v kako vero. Ali je kaj otrok, ki so postali v smislu zakona brezkonfesijonalni in so že, daar je samo en del staršev brez konfesije, t. j. če se starši niso domenili, naj slede vsi otroci religije onega dela staršev, ki je konfesijonalen. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 2. septembra 1929. Dne 4. septembra 1929 je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni gospod Šiangl Tine uradnik oblastne samouprave mariborske oblasti« Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 6. septembra 1929 ob pol 16 v Loki pri Zidanem mostu. Vestnemu uradniku blag spomin in pokoj njegovi duši. Maribor, dne 5. septembra 1929. Komesar oblastne samouprave mariborske oblasti: Dr. ieskovar. Objava Uprava državnih monopolov bo na podlagi svojega rešenja M. Št. 18.026 z dne 30. julija 1929 nabavila potom prve ofertalne licitacije, ki se vrši dne 9. septembra istega leta v pisarni Uprave ob 11 dopoldne, 12.100 kg žebljev različnih velikosti za tobačne tovarne Pogoji kot vsa druga obvestila se dobe v pisarni ekonomskega oddelka Uprave vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne. Iz pisarne Uprave drž. monopolov EM Št. 15.688 z dne 31. jul. 1929 v Beogradu. Objava Oprava državnih monopolov bo nabavila potom II. ofertalne licitacije, ki se bo vršila dne 14. septembra 1929 ob 11 dopoldne v pisarni Uprave državnih monopolov: 1,750.000 vreč iz jute za prenos in pakovanjc morske in kuhinjske soli za dostavo na sledeče ustanove: Solarna — Kreka, srbska svobodna zona — Solun, Solarna — Pag, Mono-polsko skladišče — Gruž in Monopolsko skladišče — Sušak. Pogoji in vsa druga obvestila se dobe v pisarni ekonomskega oddelka — odsek za nakup — vsak delavnik od 10 do 12. Iz pisarne Uprave drž. monopolov E. M. Št. 17.202 z dne 24. avg. 1929 v Beogradu Uprava državnih monopolov bo nabavila potom I. ofertalne licitacije, ki se bo vršila dne 12. septembra 1929 v pisarni Uprave 1157 komadov rezalnik nože? za tobačne tovarn Pogoji, črtež in vsa druga pojasnila sc dobe v pisarni ekonomskega oddelka —-odsek za nakup — vsak delavnik od 11 do 12 dopoldne. Iz pisarne Uprave drž. monopolov E. M. Št. 15.819 z dne 6. avgusta 1929. Pozivi Na podlagi razsodbe beograjskega trgovskega sodišča z dne 27. avgusta 1929, M. broj 13.727, tvrdke L. Ž. Konjovič, bivše bančne poslovalnice v Beogradu, da v roku 10 dni od dneva tega oglasa plačajo svoje dolgove v celoti, v nasprotnem slučaju se plačilo izterja eksekutivnim potom. Denar naj se pošlje na naslov podpisanega. LUKA L PEŠIČ, odvetnik in upravitelj konkurzne mase L. Ž. KONJOVIČ, Beograd, Kralja Milana ulica broj 74. Opekamarjem nudim večjo zalogo samo dve leti rabljenih MODELOV za sušenje vsakovrstnega strešnika — po izredno ugodni ceni. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »OPEKARNA« štev. 9763. Danes ob 16 je umrl doma Tine Stangl uradnik mariborske oblasti. Pogreb bo v petek, dne 6. septembra popoldne. Loka pri Zidanem mostu, dne 4. septembra 1929. ŽALUJOČI SORODNIKI. Objava Uprava državnih monopolov razpisuje f tem prvo ofertalno licitacijo za zgradbo vodovoda pri novi solarni v Ulcinju Skupna proračunska vsota znaša 1,564.552 Din 35 par. Licitacija se vrši dne 10. septembra t. J. ob 11 dopoldne v pisarni Uprave državnih monopolov. — Načrti, proračun in splošni pogoji so na vpogled vsak delavnik v pisarni tehničnega odseka Uprave monopolov in v oblast, monopolskem insepktoratu v Splitu. Iz pisarne industrijskega oddelka IM Št. 13.058. nOGHUICE damske, otročje in moške volnene, llor, svilene, pavolnate, dokolenice, kratke (obujke), otročje čepice,-šale, triko, volnene in usnjate rokavice, žepne robce, samoveznice (kravate) ovratnike mehke in trde, suknene gamaše za gospode ter galanterijsko, kratko in modno blago nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA Pred Škofijo štev. 15 Velika zaloga raznih čipk, zobčkov, lastike in trakov ter D. M. C. prejice in kvačkanca NA DEBELO ! NA DROBNO! Jakob Shrbinc pohiSfoeno mlzarsioo Vižtnarje - Št.Uid pri Ljubljani mizarska razstava lfelesejvnsSfi paviljon E Otvoritveno naznanilo! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim v soboto dne 7. septembra v Mariboru na Glavnem trgu (v bližini apoteke Sv. Areh) v novodograjeni hiši — trgovino z Egioifuialfiuro - usiHem - specerifo in kmelitshlml polrebSClnami V zamenjavo se bode tudi dobilo olje za bučno seme luščeno in ne-luščeno, za rips, mak in solnčnice Priporočam se za mnogobrojen obisk ftlanjftk Frani® Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 23. septembra 1929 300 m panccrovega kablja 3X25 mm- Cu 300 m pancerovega kablja 3X10 mm- Cu 600 m kablja v gumijasti cevi 4X4 mm2 Cu Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. -Ponudbo je kolkovati s 5 Din in jo predložiti najkasneje do 23. septembra dopoldne. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 8608/11. Ali Zc veste, ANDREJ KREGAR TOVARNIŠKA ZALOGA POHIŠTVA Št. Vid nad Uubliano Nasproti kolod. Št. Vid-Vižmarje Priporoča, da si ogledate najmodernejšo zalogo pohištva v no-' vih lastnih prostorih nasproti kolodvora Št. Vid - Vižmarje. Za delo se jamči! — Cene konkurenčne! — Ceniki na zahtevo 1 Velesejmski paviljon BE" 47—53 da dobi vsak, ki naroči „Radiowelt„ za eno leto ali podaljša naročnino za j eno leto. Zasloni clehlronho SD 4 (avdionko) ali XD 4 (sklepno ojačevalko) ? i Letna naročnina Din 250"- in Din 10' za poštnino premije le poznate najboljši mesečnik Evrope? Ako ne zahtevajte še danes številko „FUNK-MAGAZIN -a na ogled '—i—n——n Pišite samo na WIENER RADIOVERLAG, G. M. B. H. Wien I. Pestalozjigasse 6 Francis Jammes: Rožni venec v solncu Pribežališče grešnikov, prosi za vse one, ki tavajo v temi po gozdovih, da nenadoma vidijo tvojo luč, ki naj jih privede na pravo pot. T o 1 a ž niča žalostnih, ne prosi samo za bolne na telesu, temveč tudi za one reveže, ki skrivajo ponižanje, žalost in kesanje. Pomoč kristjanov, prosi za nas ob uri nevarnosti in če sc ladja potaplja. Naj nam bo tvoja krona rešitev. Kraljica angelov, prosi za nas, da nam ti služitelji neba pomagajo v nevarnostih ter nas podpirajo pri našem stremljenju. Kraljica očakov, prosi za nas, zakaj tvoii so vinogradi Noctovi, črede Abrahamove in Boozovo žito. Kraljica prerokov, prosi za nas, da mi in naši otroci no pozabimo besede sv. pisma. Kraljica apostolov, prosi za nas, saj si več potovala po svetu kot vsi misijonarji skupaj in najdemo te na štirih koncih sveta po gričih in dolinah. Kraljica m u u e n c e v , prosi za nas, zaka j dobila si rubine križa na svoje čelo in še bolj kot Veronikin prt si bila prepojena z bolestjo Jezusa. Kraljica spoznavalcev, prosi za nas, ki nisi molčala ob vznožju križa, zato, da verjamemo tvojemu pričanju. Kraljica devic, prosi, da bodo živa Dominika in njene sestre sprejele na koncu svetniški sijaj, ki jim ga sama pripravljaš. Kraljica vseh svetnikov, prosi, da bomo tudi mi deležni vsaj od daleč nekoliko tvojega bleska. Kraljica brezmadežnega izvirnega greha spočeta, prosi za nas, Kraljica mati, edina nebeška čebela, ki si v Davidovem čebelnjaku ostala nedotaknjena in sestavila ter ohranila oni med, s katerim se vsak dan hranijo živa Dominika in njene sestre. Kraljica presvetega rožnega v e n -c a, prosi za nas, da naj Bog doda to, kar manjka temu rožnemu vencu, ki ga končuje njegov ponižni služabnik. Ti si mi pokazala svojo milost lota 1905., ko sem se spreobrnil. Spominjam se Boga v vrtu bolnice in žensk, ki so se sklanjale pred Najsvetejšim kot žito, ki ga kosijo. Končal sem svoj rožni venec. Ko pišem te vrstice, ga držim za križ. Vem, kakšno moč sem dobil in jo imam od onega dne, ko sem začel poslušati veter poln večnega življenja. Hvalil bom svojega Boga, tebi pa, Mati božja, nudim ubog šopek, sredi katerega se smehlja ta mak. (Koncc.) Naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod Josip Medved veletrgovec dne 3. septembra 1929 v Splitu nenadoma preminul. Nepozabnega pokojnika prepeljemo iz Splita v Ljubljano in se vrši pogreb v soboto, dne 7. septembra 1929 ob 4 popoldne z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. septembra 1929. Judita Medved, roj. Schuha, soproga. Ivo in Joško, sinova. Cirila Škerlj in Mimi Spinčič, hčeri. Brez posebnega naznanila Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naš nadvse ljubljeni, nepozabni brat, stric, svak, prečastiti gospod IVAN SEVER duhovnik v p. po težki in dolgi bolezni danes 5. septembra 1929 v Bogu udano zaspal v Kandiji pri Novem mestu. Pogreb dragega nam pokojnika se bo vršil v soboto 7. septembra na šmihelsko pokopališče. Vsem duhovnim sobratom se priporoča v molitev. Ljubljana, dne 5. septembra 1929. Terezija Gruden, Helena Hartman, sestri; in ostali sorodniki. / . BI'.." ' \ •