I
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 27. avgusta 1884.
O b B e g : Program o ra2stavi goved
delitvi premij za govejo živino, ki bode v Kiškem 1. oktobra 1884
lanú v mrzli vodi
Novičar.
Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.)
Noč pred
Dnevom. (Dal.)
Godenje Naši dopisi.
Gospodarske stvari.
Program
o razstavi goved in delitvi premij za govejo ži
vino. ki bode v Krškem 1. oktobra 1884.
Visoko c. kr. ministerstvo kmetijstva je na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolilo do-voliti, da se v Krškem za đolenjsko stran napravi de-litev premij za govejo živino, in je v ta namen podarilo spodaj navedene državne premije.
Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je: Da se živinorejci te strani dežele in pa cele Kranjske s primerjanjem goved različnih krajev
spodbujajo k napredku o živinoreji in o njem podučijo ;
da se razvidi vspeh, ki se je vzlasti s pripo-močjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine; da se gledé na postavo zoper govejo kugo od leta 1879. več goveje živine izredi in oživi.kup
določeni prostor pred meščansko šolo.
čija z domačo živino ne le doma na Kranjskem temuč tudi v vnanje dežele. Pravico do premij v Krškem imajo vsi živinorejci okraja kovčevskega, litijskega, novomeškega, kr-škega in črnomaljskega.
Na razstavo pripeljana živina se postavi na
oktobra do
ure dopoluđne mora pa vsa živina na mestu raz-stave biti, in sicer posebej junci, posebej telice in po-sebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže.
Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj uže pol leta lastnina tistega gospodarja biti.
ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s spričalom svojega županstva, vrh tega pa tudi imeti za vsako živinče potni list.
4. Eazsojevalci se izberó po dotičnem pravilniku c. kr. ministerstva kmetijstva in ravnali se bodo pri premiranji po propisih za to določenih.
Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim
pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani ministerski pravilnik veleva.
6.
razstavo se smeio privesti:
živina izvirnega Marijadvorskega, Muriškega Belanskega in Pincgavskega plemena;
mešana živina imenovanih 4 plemen, ali pa tudi z drugimi žlahnimi plemeni in pa čisto domača živina, in sicer:
junci (biki), ki imajo vsaj dva stanovitna
sprednja zobá
j
zobá
telice, ki imajo vsaj dva stanovitna sprednja
>
štiri ali
molzne krave ; ki so imele eno
večem
telet.
?
dvoje
?
tri
7
Za izvirna plemena so odločene premije tako-le:
II. III.
Premije za bike: ena za 40 gld.
II.
III.
II.
III.
77 55 55 55 55 55
7)
55
55
ena za 30 dve po 20 telice: ena za 25
ena za 20 dve po 15 krave: ena za 25
ena za 20 ena za 15

77 55
55
77


5?
40 gold. 30 40
25 20 30 25 20 15
77 55 17
11 11 55
n
Skupaj
11 premij
245 gold.
Za lepo mešano živino in za domačo živino so
odločene premije tako-le:
Premije za bike: ena za 30 gld.
II. III.
II. III.
II. III.
77
55
55
55
77
55
55
55
ena za 20 dve po 15 telice: ena za 25
ena za 20
55 55
„ dve po 15 krave; ena po 25
ena po 20 dve po 15

77 55
30 gold 20 „ 30 25 20 30 25 20 30
77 55
17 55
55 55 55
Skupaj
12 premij
230 gold.
. Popoiudne dne 1. oktobra se bodo premije slo-vesno delile; zato se ima vsako živinče, katero premijo dobi, na premijšče pripeljati.
Dodatek. Dopoluđne 2. oktobra t. 1. bode tudi c. k. deželna komisija za konjerejo đeUla konjske premije za okraje Krško, Novomesto in Crnomelj.
Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske
v Ljubljani 22. avgusta 1884.
Karol baron Wurzbach-Taniienberg
predsednik.
Gustav Pire

Godenje lanú v mrzli vodi.
Spisal R. Dolénc, vodja deželne kranjske vinařské in sadjarske
sole na Slapu.
To godenje se v kemičnem obziru od rôsnega
y tern razloćuje
i
da pri
lakna med seboj in z lesom veže, bolj strohni,
prvem žlezec, kateri likovna
m m	-m	*	«
pri
Ko je godilnica dovršena , potem nastane vprašanje, kako lan v njo zložiti? Da je lan zrel ali pa zelen, to nima na zlaganje celó nič vpliva, kajti zloži se, kar se stanja šopkov in njihove gostosti tiče, vse enako. Vendar nastane lahko v tem razloček ta, da se ne postavljajo snopiči naravnost v jamo, ampak v neke štirivoglate, iz tramičev in remeljnov izbite in
vodném gojenji ne strohni, ampak popolnern segnjije. v jamo položene plave, ali pa v velike kadi, katere
Vspelii se pa, kakor smo uže videli, bistveno razlo-
tudi druga
štric druge v jami stoje.
Pri dobro osno
čujejo; v tem pa razun kemičnega procesa gre hvala vanih godilnicah, je pa uno kakor to nepotrebno.
tudi pravému obravnavanju.
Pravo obravnavanje naj v sledečem priobčim:
Za vod o gojenje je, kakor uže ime kaže, pred
vsem voda potrebna.
Voda je zeló vsaka dobra, samo da ni pretrda in ne premrzla. Po takem je dobra voda iz daleč izvira-jočih rek, potokov in studencev, voda iz jezer, ba-jarjev itd.
Kar se gorkote gojilne vode tiče, je ne sme manj biti kakor 10 stopinj R. ; čem gorkejša, tem boljša.
Kaj dobro služijo plavi, ako bi kdo hotel lan v kakem jezeru, bajerji, ali pa še celó v kaki počasí te-koči reki goditi, kar se tudi sem ter tje najde. Kadí so kaj dobre v krajih, kjer zeló manjka vode, kajti z njih pomočjo se lahko zraven najmanjšega studenca še lahko godi, ako se na suho posta vijo, z lanom naba-šejo in potem počasí z vodo napolnijo. Da se plavi med gojenjem ne vzdignejo, jih je treba ali dobro obložiti, kar se zgodi, ako se na nabasan lan deske po-ložijo, na te pa kamenje, ali pa se morajo na tla ali
Ud ItJ [>ci KalllCIlJCj ctil j
Ako je mrzlejša znabiti zavoljo bližnjega izvirka, po- v stene zabité kolice orivezati.
^	ê	.	«	^	t	i v ^	•	v •	t	i	r
tem jo je treba pred rabo v nalašč narejenih širokih in plitvih bajerjih solnčnim žarkom razpostaviti
da
jo segrejejo.
Pretrda ali sploh trda voda, kakor
so, na
pr.
i
voda iz vodnjakov tako gorka bila.
(štirn), ni za rabo, naj bi tudi še
Na to, da je vodna presna
i
bistra in čista, ni
celó
nič gledati, kajti še celó želeti je, da ni presna in čista, ampak nekoliko stala in kalna. Naj tudi od pre-stalosti uže nekoliko smrdi, nič ne dé, še boljša je,
ker se lan v njej hitreje dogodi.
Če torej posestnik ima pripravno
vodo

potem
treba skrbeti za osnovo godilnice, katera je tam na mestu, kjer se voda lahko napelje in odpelje. Velikost godilnic in njih število odvisí od množine lanú
kateri se ima goditi.
Godilnice same so štirivoglate jame; dolgost in širokost se ravná po množini lanii, globočina pa mora

vedno enaka biti, to je
i
čevlje do 4'
2
Poglavitni
Tudi
lahko do čistoga se mora voda izpustiti dati, in ravno
pogoj dobre godilnice je pa to, da drži vodo.
Naj so proste godilnice ali pa s plavi in kadmi5 vedno veljá o skladanji lanú sledeče:
Ako se ima zelen lan goditi, vzamejo se šopki, kakoršni so se po riflanji naredili, ter se začnó na eni strani ali pa na enem koncu jame s koreninami v zrak ali pa narobe, kar se dá tesno eden do druzega postavljati. Razvezati se ne smejo.
Ravno tako se ravná s suhim lanom ; tudi tukaj se snopiči, potem ko se je velik s slamo pre vezani snop razvezal in slama proč vrgla, stojéč kar je le mogoče, tesno v jamo, plav ali kad stlacijo, dokler ni ves prostor poln. Ko je enkrat vse napolnjeno, potem se površje lanú s slamo pokrije, na katero se potem desak in kamenja naloži. Ako je lan kratek, se smete tudi dve legi druga vrh druge napraviti. Prva spodnja stoji na korenikali, druga zgornja z vrhi na vrhih spodnje. Kadi se tudi tako polnijo, da se prostor ne zametuje, tedaj se vrh prve stojeće lege še druga in tretja ležeča napravi.
Poclobica kaže kad z dodanimi merami, v kateri
svet, kjer
se ima godilnica
je, na
skozi, kakoi
tako zopet naliti. Ako je osnovati, tak, da ne spušča vode primer, ilovnati svet, potem je mogoče najboljši kup delo izpeljati. Pri takih okoliščinah. ako se na lepoto ne gleda, ni treba druzega kakor stene z vrbjem ali
so vse tri
lege
naznaniene.
družim lesom zaplesti, da se zemlja ne more v vodo posipati in tako nesnago delati. Tako narejen koš pa mora biti trden, kar se posebno s tem doseže, da se
debeli koli ali rebri zabijejo. Tla se morajo z deskami, najboljši kup so mužlerji, pokriti, sicer se po hoji blato
Vrh tega ne sme lan nikdar na prosto zemljo
Da se kadi z vodo napolnijo, ima vsaka na dnu veliko luknjo. Desak in kamenja je treba naložiti Da se deske ne vzdignejo, kedar se voda napelje, tudi vrh slame, kakor pri plavih. Pri polnjenji godil
delà.
priti, sicer gnjije
treba je
ložiti,
do
do
palce v čvetirji debele tramiče pod- nic je treba dobro paziti, da se v eno godilnico vedno
čevlje saksebi na tramiče se potem deske enak lan deva ; kajti kdor bi hotel v eni in isti
i
na
pribijejo. Da se pa deske s tramiči vred ne vzdignejo, primer zelen in suh lan ob enem goditi, bi bilo to je treba, da vsak tramič na obeh konceli vsaj
palcev
pod košem seže v steno.
jako napačno, zelen lan je dosti popřej zadosti godán kakor pa suh. — Ko se godán lan pobira, je treba
To je najprostejša, torej tudi najcenejša godilnica. vodo iz godilnice izpustiti; med tem časom pa, ko Uže draža in lepša se naredi, ako se tudi stene, vode v jami ni, ostali lahko segnjije, kar je jako namesti s košem, z deskami obdajo, ali če se vsa ob- škodljivo. Ravno to veljá tudi položenem lanú, ka
zida, to je gotovo še najboljše.
teri se, kakor smo uže slišali, veliko poprej dogodi
i
Tako
je mogoce na
svetu delati, kateri vodo drži, kakor pa drugi. Kedar je godilnica popolnern natla
potem se še le voda v njo spušća, tako dolgo
čena
ako pa svet vodo spušča, treba je utrditi ga. To se najložje doseže s tem, da se vsa jama obzida, tla s da kakih 6 palcev čez lan stoji. Ako voda upade, je
je treba zopet toliko napeljati, da doseže poprejšnjo
omeče. Tlak pri tacih godilnicah še z deskami po- visokost. Da bi voda vedno dotekala, ni dobro, ker kriti, je nepotrebno delo.
kamnenim tlakom pomostijo, in vse skrbno s cementom
potem se voda le hladi.
277
Malo dni potem, ko se je godilnica z vodo napol-nila, se prične voda rumeniti in peniti, to je najboljše znamenje, da se je kemična krojitev uže pričela. To znamenje se potem od dne do dne bolj razvija, v malo dneh se zasliši tudi neko barklanje, in voda prične
neprijetno dišati.
Kedaj je lan zadosti godán, to je, v koliko dneh,
to se ne more prav zanesljivo naprej povedati, kajti to je odvisno od vodne topi o te. Če je vreme toplo, toraj tudi voda, je mogoče , da je lan v 8 dneh, in lahko še poprej, popolnem godán. Ako je pa voda hladna, tudi 10 do 14 dni lahko preteče. Čeravno se ne more naravnost povedati, ta ili ta dan bo gojenja zadosti, to nič ne dé, saj poglavitna reč pri vodném gojenji je le „poznati zadosti godán lan", naj si bode to, kakor hoče; od tega le je odvisna dobrota prihod-njega prediva. Se ve da je moral biti lan brez pogreška.
Prehitro iz godilnice pobrani lan se slabo tare, kar je vzrok, da odpade pri sledečem omahavanji z lesom tudi dosti lika, ker se ga še preveč drži. (Oma-havanje je delo, katerega večina naših kmetovalcev ne pozná, kaj več o tem sledi drugi pot.)
Prepozno iz godilnice pobrani lan pa uže gnjiloba prevzame, in to je krivo, da vso trdnost zgubi. Iz tega se razvidi, da je silo važno to, da se spozna ravno zadostno godán lan; zato bode gotovo prav, da natanko povemo, kako se ima o tem skušnja vršiti.
Ako je prav gorko vreme, je dobro, da se gre uže četrti ali peti dan k godilnici po skušnjo, to je, ena pest stebel se ven petegne in opa zuje, kako so se stebla spremenila. Če se loči lik, kateri se ima od vrha proti koreniki izmed posameznega stebla poteg-niti, nerad, in ne ves naenkrat v podobi traka, ampak le v posameznih debelejših nitih; potem je gotovo, da lanu še dosti manjka. Taka skušnja se mora pa na već steblih ponoviti, na debelih kakor tudi na drobnih (debela so nekoliko pred godna). Čez dva ali tri dni je treba zopet poskušati. Ako se lik uže rajše in tudi bolj skupno trakasto loči, je to uže boljše znamenje, izdatno pa le še ni. Da se še bolje prepričamo ; pri čem daje, treba poskušati slečeno steblo zlomiti. Će se ne dá zlomiti, ampak le^nagniti, sme se zopet reci : „lan nima še zadosti." Še le takrat, kedar se lik kaj rad in ves na enkrat v podobi traka od stebla loči, steblo ob skušnji prelomi in kaj rado in z glasnim pokom odpade tako, da se ga ne ena nitka ne drži, takrat še le se sme reci: „lan ima zadosti, vèn ž njim". Ta zadnja skušnja pa se mora izvršiti na debelih in drobnih steblih enako. — Tudi ne zadostuje to, da se le ena pest stebel skušnji podvrže, ampak potegniti se morata cela dva šopka ven, to je eden iz srede in drugi od kraja. Ako so znamenja na obéh skozi in skozi enaka, potem je čas, vodo koj izpustiti, in lan daljnemu obdelovanju podvreči.
Za posebno dobro znamenje dognanega gojenja je, ako se na krivih steblih zapazi, da se je lik sam po sebi od krivega lesa ločil, tako steblo je loku na go-slih podobno.
Prvo delo po dovršenem gojenji je to, da se snopići na lahko, tako, da se ne razvežejo, na breg spra-vijo, da se voda nekoliko odcedi. Úže čez kake tri ure ali pa še poprej, se smejo začeti majhne okrogle kapelice delati (vsak šopek dá eno kapelico). V majh-nih kapelicah se ima lan posušiti; da se pa to lahko zgodi, mora biti prostor, na katerem so kapelice postavljene, zračen in sence prost.
Iz mokrih, zeló polzlih stebel kapelice napravljati in postavljati, zdi se na prvi hip , da ni mogoče, a
vendar gre. Vzame se namreč snopič in se nese na-ono mesto, kjer ima prihodnja kapelica stati. Tu se na tla poleže in vez skoro do vrha potegne. Ko je to storjeno, potem ni treba druzega ; kakor vrh z levo roko nekoliko v znak vzdigniti in trdno držati, z desnico pa blizo polovico šopka, kar je mogoče, proti desni nogi po tleh razširiti.
Na to se prime vrh z desno roko, in z levo se druga polovica šopka, kar se dá, proti levi nogi raz-širi. Ako se konečno vrh vzdigne, stoji uže dovršena kapelica.
V tako postavljenih kapelicah ostane lan varen, dež mu ne more škoditi.
Kedar je vnanja stran suha, je tudi čas kapelice obrniti, tako, da pride notranja stran za vnanjo.
Kedar je lan dobro godán, se lahko koj, ko je suh, pod streho spravi; ako je še premalo suh, lahko se za nekoliko dni po trati razgrne, kjer se gotovo popravi. Belgijanci razgrnejo vsak lan, naj je še tako dobro goden, po trati, da se nekoliko obeli. To delo zovejo drugi „drugo beljavo", katero se pa pri vsacem lanu skoro ne dá izvršiti, akoravno je res koristno.
Grodni in dobro posušeni lan je po takem za daljno izdelovanje pripravljen.
,\arodno-gos|>«Mlarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Gosp. Baumgartner omenja, da se mu ne zdi ume8tno, da bi gostilničarji, kavarnarji itd. davčnega okraja Loke in Tržiča vkup imeli eno zadrugo in stavi predlog, naj bi bila v vsakem okraji po ena zadruga.
Gosp. Bamberg omenja, da bi gostilničarji davčnega okraja Tržič z onimi radovljiškega okraja lahko imeli vkup eno zadrugo.
Poročevalec nima ugovorov proti g. Baumgartnerja
predlogu, omenja pa, da se združenje gostilničarjev radovljiškega okraja z onimi tržiškega okraja ne more priporočati, ker slednji pripadajo obrtnemu oblastvu v Kranji in ne v Radovljici.
Pri glasovanji se vsprejme odsekov predlog s spre-
membnim predlogom Baumgartnerjevim.
Zbornični tajnik dalje poroča o ustanovitvi zadrug v Ljubljani in omenja, da se je za obrte v ožjem po-menu po zaslišanji odbora obrtnega društva v Ljubljani sestavil po skupinah načrt, kateri je dodatek predstojećemu poročilu. Ker bi nekatere zadruge po tem náčrtu imele premalo članov, naj bi se delalo na to, da se združijo z drugimi močnejšimi. Mogla bi se na pr. zadruga izdelovalcev instrumentov z ono obrta kovanega blaga, zadruga rokovičarjev, klobučarjev in krznarjev s krojači združiti. Ptavno tako naj bi se delalo na to, da bi se zadruga usnjarjev, jermenarjev, sedlarjev in tapet-nikov, kakor tudi lasopletov in brivcev združila z drugimi zadrugami. Gledé trgovinskih obrtov se je držalo od vis. c. k. trgovskega ministerstva za statistična delà doposlane razredbe. Ker pa je število posamnim zadru-gam oddeljenih obrtov večiclel prepičlo, in so trgovski obrti, da-si pripadajo različnim kategorijam, vendar le sorodni obrti, naj bi se trgovski obrti razdelili v tri zadruge, in sicer:
1.	v zadrugo sodno protokoliranih trgovcev,
2.	v zadrugo neprotokoliranih trgovcev, in
3.	v zadrugo malih trgovcev.
Poročevalec stavi v imenu združenih odsekov prédit

21S
log: Poroča naj se v tem smislu mestnemu magistratu in podpira naj se pri ustanovljanji daljnih zadrug.
Zbornica vsprejme predlog jednoglasno.
Zbornični tajoik poroča o dveh ulogah c. k. okraj- obrtov za okraj Rudolfovo
Proti zadrugi stavbenih obrtov se je odsek zařadí tega izrekel, ker bi stela premalo članov. Iz ravno ti-stega vzroka ne more odsek priporočati zadruge ostalih
nega glavarstva Kamnik, naj bi zbornica izrekla svoje
Odsek torej predlaga: Zbornica naj v smislu tega
mnenje o ustanovljenji zadrug. Po sklepu se předla- poročila svoje mnenje izreče ter priporoča ustanovite* gajo za politični okraj Kamnik naslednje zadruge:	zadrug, o katerih se je v prvem poročilu govorilo.
Zbornica predlog vsprejme.
Zbornični tajnik poroča o ulogi c. kr. okrajnega zadruga mhnarjev in žagarjev v političnem okraji glavarstva v Radovljici, naj bi predlagala ustanovitev
za politični okraj Kamnik naslednje zadruge: Zadruga gostilničarjev itd. za davčui okraj Brdo; zadruga gostilničar jev za davčni okraj Kamnik;
Kamnik
>
zadruga lončarjev za politični okraj Kamnik ;
zadruga
oziroma 7 zadrug.
Odsek tudi ne more priporočati, naj bi se za vsak
Kamnik ;
pekov in medeničarjev za politični okraj davčni okraj Kranjska Gora in Radovljica ustanovili po
zadruga drugih rokodelskih in dopuščanih obrtov v političnem okraji Kamniku ;
zadruga večjih trgovskih obrtov; zadruga malih obrtnikov za polit, okraj Kamnik.
Nekateri obrtniki okraja kamniškega vložili so dve vlogi, izmed katerih ena zahteva, naj se združijo za politični okraj Kamnik v eno zadrugo naslednji obrti: kovači vseh vrst, kleparji, pasarji, mizarji, sodarji, zi-darji, kamnoseki, tesar ji, izbni malarji in barvomazniki, podobarji, steklarji, nožarji, sedlarji, knjigoveži, ključav-ničarji, urarji in kolarji.
Proti združitvi teh obrtovalcev v eno zadrugo bi
stela blizu
spo-
dve zadrugi, izmed katerih bi ena obsezala rokodelske druga pa dopuščane obrte, in sicer zaradi tega ne, ker bi zadruga rokodelskih obrtov v davčnem okraji Kranjske Gore štela samo 43 članov in ker so interesi ostalih obrtov, kateri bi se vzeli v zadrugo, preveč različni.
Odsek tudi drugega predloga priporočati ne more, ker bi ustanovitev v tem priporočene zadruge pekov, trgovcev s čebelami, gostilničarjev, branjevcev, mesarjev in kupčev zadela na prevelike težave. Zlaga pa se od
sek z ínuenjem c
okrajuega glavarstva, naj bi imeli
žebljarji in drugi železo izdelujoči obrti v Kropi in
Kamuigorici posebno zadru

se principijelno ne moglo ugovarjati, ker 100 članov in se toraj naprej ne more odrekati
sobnost za obstoj. Poleg te pa bi se morala ustanoviti druga zadruga rokodelskih in dopuščanih obrtov, katera
bi obsezala druge obrtne kategorije, izimši gostilničarje, 129 elani mlinarje, žagarje, lončarje, peke in medeničarje.
Zadnjo spremembo v glavnem poročilu predlaganih zadrug predlaga odsek za okraj Radovljico naslednje zadruge: 1) Zadrugo rokodelskih in dopuščenih obrtov s 311 člani; 2) zadrugo gostilničarjev, pivovarjev, žga-
njarjev s 213 člani
zadrugo mlinarjev in žagarj
z
4) zadrugo železo izdelujočih obrtov v Kropi
zadrugi bi bilo blizu 150 članov, in tudi ustanovitvi te
zadruge bi
se ne moglo ugovarjati.
in Kamnigorici z 80 člani
marjev, lesotržeev in branj
zadrugo trgovcev, kra-
s 177 člani, kateri naj
Kar se tiče
druge vloge,
naj
se delalo na to, da
se vsi, katere koli vrste obrtovalci v političnem okraji
, se opozarja na pred-
Kamnik združijo v eno zadrugo
stoječe poročilo.
imenu odseka se torej predlaga: Zbornica naj
bi se pač dělili v dve zadrugi, in sicer v zadrugo večih trgovskih obrtov in maujših trgovcev
Pod
političen okraj radovljiški. Fužiue na Savi, Javorníku v Bistrici, Beli Peči. v Fužinah in v Radolni
in 5 predlagaue naj bi obsezale ves
izreče c. k. okrajnemu glavarstvu v Kamniku v smislu
tega poročila svoje mnenje.
Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okrajnega glavarstva v Rudolfovem, katero predlaga naslednje zadruge: Za davčne okraje Rudolfovo, Žužernberk in Treb-nje po eno zadrugo z živili oákrbovalnih obrtov in po eno zadrugo z oblačili oskrbovalnih in trgovskih obrtov, potem zadrugo stavbenih obrtov in zadrugo ostalih obrtov za političen okraj Rudolfovo.
Odsek ne more priporočati zadruge z živili oskrbovalnih obrtov, Ker so v uji trgovsiii obrti z ro&odei-skimi in dopuščanimi združeni, kateri pa nimajo med
, potem
tovarne za kose in pile v Beli Peči se kot tovarniški obrti
ne uvrsté v zadruge
(Konec prihodnjie.)
Zabavne st x a vi.
Noc
pred
sv. dnevom.
Maloruska povést.
Kuski spisal N. V. Gogolj, přeložil L. Podgoriski
seboj nič skupnega. V to zadrugo so združeni naslednji obrti: Peki, mlinar ji, gostilničarji, mesarji, trgovina s
Mraz je
u
(DaJje.)
uuru: rtJKi, iiiiinarji, ^ostnmcarji , iiiustnji, uguviua »	„ivua* je — pritegnil je Cub — „uo í-amwu
čebelami, branjevci. točarenje kave, sladčičarji, prodaja šanju: s čim ti natiraš svojo obutal, ali s salom
ne zamen vpra-
. ali s
mesa in trženje z deželnimi pridelki. Zadruga v okraji smolo?"
ni hotel tega izvedeti
rad
bil le
Rudolfovem bi štela 434 članov, med teini 243 gostilui- vprašal, kako je starosta zašel v vrečo, pa je sam bii čarjev, zadruga v žuženiberškem okraji 150 članov, med zmočen, da je govoril vse kaj drugega
temi
102 gostilničarja, zadruga v trebenjskem okraji 103
člane, med temi 62 gostilničarjev.
bajaj
»
smolo raji
Čub
odgovoril je starosta
n
Nu
osvo
u
rekel
in odšel izpod strehe
Odsek tudi treh
zadrug
z obleko oskrbovalnih in
seru ga jaz bedak vprašal, s čim natira
trgovinskih obrtov priporočati ne more, ker imajo kra- obučo?
vprašal se je Cub
»Uh,
Soloha
marji, čevljarji, krojači, izdelovalci lesenega blaga, govci z mešanim blagom, usnjarji, prodajalci usnja
tr-
tr-klobu-
človeka skrije v vrečo! .... Dej, vražja baba
takega
■ jaz
?
bedak
kde je ta přebita vreča
V
govci z železom, kroj nim blagom m specenjami, čarji, prodajalci moke in kruha, lasopleti, voščeničarji, odgovorila je Oitsana
Vrgla sem jo tijà v kot, nikogar ni več v njej

izdelovalci dežniitov, prodajalci tržei in suknobrivci, kateri so
ne priprave, knjigo
Znam jaz te burke, da nikogar ni več v njej!
premalo skupnih interesov; razun tega pa bi zadruge v njega prijatelj
JMIJJiaVO, JtYU j l^U-	„Alicím JUii w uu.ivv , v^c	'	* —J'
zadrugi združeni, Dajte jo le-sem! tam še někdo sedí v vreči! Zavetujete
Da ga

Dej
preteta baba
davčnem okraji Žužernberk in Trebnje imele premalo
članov.
dejte
kako je sveta, kakor
nikogar še ne bila
ugriznila v ustni
v
Pa ostavimo Cuba, saj utegne, naj hladí svojo jezo, kaj šola delà, ter se tako sezaaniti z napredkom v vino
m vrnimo se
kovaču.
in letel je, kakor kaka muha, k me-
Iz početka je strašno bal se Vukala, ko je bil sè zemlje dvignil se visoko tako, da ni mogel ničesar več videti na njej
secu, da bi bil gotovo ob-enj zadel s čapko, da ni sklonil se. Ali skoro se je obodril in uže je začel šaliti se s hudobcem. Vse je bilo svetio v višini. Zrak je bil podoben srebrojasni megli in prozoren. Vse je bilo vidno, mogoče je bilo videti tudi, kako je viher mimo ojiju prinesel čaralnika, sedel je v lonci; kako so zvezde
zbirale se v gručo in igrale so slepo
miš;
kako je na
strani v oblaku plesal cel roj duhov; kako je hudoba o plesi blizu meseca snela čapko, ko je bila kovača opa-
zila,
da je jako sklonil se; kako je o povratku letela
metla, ki je čaralnica, kar je podoba kazala1, še le pri
jezdila bila jo
srečala sta še mnogo druge nesnage.
Vse, kar je videlo kovača, ustavilo se je na minoto in
gledalo ga

potlej
pa zopet letelo dalje in igralo po
svoje; kovač je plaval dalje in dalje, da je naposled pred njim Petrograd zablestel vès v ognji. (Vsled ne-kovega povoda je bil razsvetljen.) Ko je bil hudobec preplul žrd na mitnici, proměnil se je v konja — in kovač je zagledal se na lepem žebci sredi ulic prestol-
nega mesta.
Za Boga, kakov ropot, grom, blešek je bil to!
Po
ûbeh stranéh so sezale sence štirinadstropnih domov ; konjskih kopit in množnih koles ropot je gromovito od-meval in oglašal se sè štirih strani; domi so rastli in iz zemlje dvigali se o vsakem koraku; tresli so se mostovi; begale so karete; kričali so izvoščki in priprež-niki; sneg je kričal pod množnimi sanimi, ki so pla-vale z vseh strani; pešci so se gnjeli ob domeh po ka-menenem hodniku in njih ogromne sence so igrale po zidovji in z glavami dosezale strehe in dimnike.
Kovač se je čudil in oziral na vse strani. Zdelo se mu je, kakor bi vsi domi bili lovili ga in gledali sè
svojimi mnogimi ognjenimi močmi. Gospodov v kožu hih, prevlečenih sè suknom, videl je toliko, da ni znal
j
komu bi se odkril. ;;Za Boga, koliko je tù gospode!
u
govoril je kovač
„jaz sodim, da je gospod, kedor po
ulici pride v kožuhu, tudi prisednik! a
ki se vozijo
v takih čudnih bričkah,
če niso mestni načelniki
5
pa so gotovo pooblaščenci (komisarji) ali še viši go apodje.
pretrgal mu je besedo hudobec sè svojim vpra áanjem: ;;Ali naravnost k carici?"
(Dalje prihidnič.)
Naši dopisi.
rejska šola.
Dolenjskega 10. avg. (Trtna uš
7
vino- in
sadj e-
Konec) Samostan ima 40 oralov vino
gradov, ki dajo 1200 gld. najemščine.
Vinogradi
imajo
najboljšo lego in dobro zemljo.
vinogradom spadajo
in sadjereji. Ce nadalje pomislimo, da je Kostanjevica
ob veliki cesti in le 2 uri iu pol od železnice, ter da
imajo tudi Metličanje čez goro le 6 ur do Kostanjevice smemo reči, da bi se teško dobil še kak drug kraj za vino- in sadjerejsko šolo na Dolenjskem, ki bi imel vse te prednosti.
Silno važno je pa tudi to, da v tej okolici toča ne
pobija
»
kakor je čuti vsako leto od druzih dolenjskih
krajev. Toraj je vinski in sadni pridelek toliko bolj
varen.
Znabiti kdo poreče, da sem to pisal iz samoprid-nosti, ter da sem hvalil tukajšnje krajevne razmere bolj, ko zaslužijo. To ni res. Jaz bi ne imel od tega ne zgube ne dobička, ker nisem posestnik. Tudi hvaležnost do tega kraja mi dopisa ni narekovala; za to uže nekateri skrbé, da se mi čut hvaležnosti obuditi ne more
*
ampak to sem pisal
edino iz tega vzroka, ker sem
pre
pričan, da bi se tako lahko iu ceno nikjer ne dobilo
vsega, kar je taki šoli treba, kakor ravno tukaj.
Tudi
mislim, da se ljudem iz bližine lože pomaga, kakor iz daljave. Tukaj nam je treba delavnih rok in dobrega
, če hočemo, da se predrami le
u
Toraj se je vendar
Maverl. Za predsednika iz-
izgleda bolj ko drugej, prekonservativen Dolenjec.
Črnomlja 23. avgusta.
konstituirala „Ortsgruppe voljen je bil namestnik davkarskega nadzornika gosp. Wavrečka. Ta mož je uže iz prejšnjih let znan kot na-sprotnik slovenske narodnosti, in ako tudi vživa kruh slovenskega davkoplačevalca, vendar je tako nehvaležen, da ga pri vsaki priliki zasramuje s tem, da zaničevalno
govori o našem milem jeziku in narodnosti naši.
Cr
nomaljska davkarija je velika, tudi davkarski inšpekto-rat ima mnogo opravka. Finančno vodstvo v Ljubljani dovolilo je davkarskemu inšpektorju v porabo praktikanta Finka, da bi lože izdeloval svoje uradne stvari, in vendar ima g. nadzornik še toliko časa, da lahko se-stavlja pravila za nemškega „Schulvereina Ortsgruppe",
davkarski uradniki pa morajo žuljavo delati, ker morajo delo ene moči sami opraviti. Davkarski nadzornik rabi dosti časa za druge stvari; recimo za sestavo pravil „Ortsgruppe", toraj mora davkarski praktikant Finis na-
mesto njega delati.
Kmalu boste dve leti minuli, odkar je šel davkarski nadzornik Kavšek v pokoj. Skrajni čas bi uže bil, da se za to mesto definitivno nastavi mož, ki bode svoji nalogi kos, in ki se ne bode mešal v politične namene
nemškega

Schulvereina". Gospod, usliši nas!
Na Slapu 18. avg.
(Kmetijska tombola na Slapu.) Vsled privoljenja visocega c. k. fiuančnega ministerstva priredi kmetijska podružnica vipavska na malega Šinama
dan ali 8. t. m. veliko kmetijsko tombolo sledečih do bitek: Amba: garnitura sadjarskega orodja, vrednost
terna :
Kva-
gold.
terna: grozdni mlin, vreden 15 gold.
Dva vinograda sta blizo samo
tudi potrebni kolaseki.
stana, drugi pa so po raznih goricab. Sveta za nove
nasadbe se tudi ne manjka. Polja, njiv in travnikov je v pravi bližini samostana 187 oralov. Stelje se dobi danes. Razun viharnega boja med časniki „Lljubljansk
prav ceno v grajščinskih gojzdih, praprota in resja. Od
Faulerjeva pompa za gnojnico, vredna 20 gold, terna: železni stroj za turšico robijati, vreden 25 gold. Činkvina: stroj za rezanico delati, vrednost 30 gold. Tombola: železni plug za globoko orati, vrednost 55 gold. Kartela stala bode 20 kr.
Notranjskega 18. avg. — Res burni časi so dani
List
Î 77
7?
Slovanom" in „Slov. Narodom" zarad naše vo
imenovanega sveta se lahko dobi v najem, po prime- litve pisariti se je pričelo tudi o izjavi „Notranjskih
___~ „ :	____:	____ u:__i. .1 „ __ x -1 ^	]	«	.r Si- Q.A y
Dobro
proti članku „Slovanovem" v št. 34,
roma nizki ceni, kolikor bi ga bilo za šolo potreba rodoljubov Denar, ki bi se za šolo potrosil, bi pri dobrem gospo- terem se govori in piše o notranjski volitvi.
7
darstvu lahko nosil lepe obresti.
e nadalje pomislimo, da je v tem samostanu c. sodnija in davkarija, da zavoljo tega ljudje vsak dan
kaj pa je vzrok omenjeui izjavi litev, kakor v svojih opazkah „
mar notraujska vo
Slovan
u
štev. 34 pravi
>
No
»UULUja, iu Ua-YAČUlJil , UO, ZžtVUlJU tega IjUUJC VSilU UM	, VZrOK je le ta, da ,,kJJLVva,u. »loua^u ôy^vua VA^
sem prihajajo, in bi naši kmetje nehoté mogli gledati, želnega predsednika surovo napada. Le temu netakt
Slovan
u
visokega gospoda de
2 80
čemu postopanju proti visoki osobi gospoda deželnega predsednika seje ugovarjalo, ne pa nazo rom „SI o vano v i h" vročekervnihdopisnikov, katere znajo prosto izražati v predalih svojega lista. To bodo pa ti gospodje nam gotovo pritrdili, dasiravno se iz „Slova-novih" opazek št. 34 ne razvidi, kakor da bi le ti, — iz Notranjskega teden prej na ogled njem poslani prepis izjave (ako je bil pravi) — dobro prečitali. — Toraj pač od vzvišenega do smešnega je le korak.
Iz Vipave. — Dne 8. septembra, to je, na malega
Srnama dan bode vipavska čitalnica slavnost dvajsetlet-nice svojega obstanka praznovala. Ker je ta dan tudi največji letni shod pri znani cerkvi sv. Device Marije v Logu poleg Vipave, se nadjamo temveč ljudstva. Tudi ljubljanski „Sokol" in druga društva so nam naznanila, da se bodo te slavnosti vdeležila. Splošni obed bode ob 1. uri popoludne v čitalničnih prostorih, cena 1 gold s pol litra vina, svirala bode vojaška godba iz Gorice 92. pešpolka, potem sledi petje in zvečer se bode predstavljala burka „Eno uro doktor". Kdor se želi splošnega obeda vdeležiti, naj pošlje na čitalnični odbor dopisnico. Natančni spored sledi pozneje.
Št. Vida nad Vipavo 25. avg. — Včeraj vršila se je
v našem trgu izvanredna slavnost, blagoslovila se je namreč svečanostno izborna pitna voda, katero je naš občinski odbor, z novič izpod tabora, v trg napeljal. Ta voda napeljana je bila uže enkrat v naš trg po le-senih cevéh, katere so pa zaradi presilnega pritiska vode vedno pokale, kar je bilo pojod, da se je vedno popravljanje vodovoda opustilo. Štirideset let je uže minulo, odkar je sv. Peter — tako se imenuje iztok vode , ker je nad njem kip sv. Petra umeščen — suh ostal, in so morali vsled tega tržani skoro */« ure daleč —
tje in nazaj hoda — po pitno vodo hoditi. No, zdaj
teče zopet izborna voda pri sv. Petru, to na veliko veselje vseh tržanov.
Da se je voda zopet napeljala in sicer jako solidno po železnih vlitih cevéh, gré hvala in čast našemu zdaj-njemu občinskemu odboru , kateri se je pod strašan-skimi zaprekami tega delà lotil ter ga izpeljal. Brez vse obilne robote stalo je to delo 1200 gold.
Svečanost blagoslovljenja vodovoda vršila se je pa tako-le: Po svečani sv. maši podali smo se z našim ve-
lečastitim gosp. župnikom Tomažičem , ložiškem in po-clraškim gospodom kuratom na čelu, v procesiji iz cerkve k vodovodu. Tukaj je najprej gospod župnik vodo obredno blagoslovil, na kar so združeni šentvidski in po-draški pevci krepko „Bože živi" zapeli. Po odpetji te pesmi govoril je gosp. župnik Tomažič izvoljeni govor, zahvaljevaje se v njem vsem tištim, kateri so se trunili za napeljavo vodo, ter priporočaje mir in slogo med obeani. Po govoru zapeli so pevci zopet, in sicer pesem „Zahvala". S tem je bila cerkvena slavnost končana, jja se je med sv. mašo , procesijo in blagoslovljenjem vode streljalo, razumi se samo ob sebi. Streljalo se je še tudi ves popoldan, ko so naši izvrstno izvežbani, združeni šentvidski in podraški pevci tikoma vodovoda pri kozarcu rujnega vinca veselo prepevali.
S Senturške gore 15. avg. (Konec.) — Po tem
krátkém besedovanji stopim k izviru Piščenice ohladiti fei najprej pekočo žejo, potlej pa malo pogledati po polžkih in mahu. Ob vodi naruval sem Bryum Schlei-cheri in Philonotis fontana var. z lepim plodom; meci grmovjem pa Timmia bavarica in Timm. norvegica.
Po kratkem ocldihljeji in poslovivši se od nepo-znanih tujcev nastopiva pot proti Veršiču, kamor kmalu prisopihava. To mesto je bilo nama posebno milo in je naju , zlasti mene , z raznimi jako zanimivimi stvarmi razveselilo in obogatilo. Tu namreč zasledim pod kamenjem tolikanj mi zaželeno Clausilia succineata. fte-
dopovedljivo veselje me prešine zapazivši prvo. Takoj
se zgrudim na kolena ter postanem pravi klečeplaz \ kajti od kamna do kamna plazeč se na kolenih iščem pazno tega drugod redkega polžka ter najdene smukam v steklenico napolnjeno s špiritom. V kratkem času jih je bilo blizo 80 komadov v steklenici. Ko jaz tako štikám za to Clausilijo , zavpije gori nad menoj moj tovariš : Sauteria alpina je tukaj na teh pečinah. Zaslišavši ta glas je moje veselje do vrhunca prikipelo. Juhuhul radostno zaukam in skočivši po koncu hitim k skalovji,
da iz njihovih razpoklin, v katerih ta mah tiči, z nož-kom izdolbem kake krpice za mojo zbirko. Posrečilo se mi je pridobiti tri lepe eksemplare s plodom. Ta mah, dragi čitatelj ! je jako redek. Raste samo na visokih planinah in še ondi ne povsod. Na kamniških planinah ga doslej še nisem zasledil. Razun tega mahu pobrala sva v tem sedlu še Tayloria serrata, Splachnum in Am-blyodon dealbatus, vsi trije vrlo lepi mahovi. Od „Pha-nerogamov" opazoval sem na tem pogorji Senecio abro-tanifolius in na Vršiču sem prvikrat v svojem življenji naletel na krasno cvetlico Potentilla nitida z imenom. Po tej lepi nabirki spustila sva se s tovarišem navzdolž proti Trenti, po svoji navadi zmiraj se oziraje na levo in desno, kje bi še kaj zanimljivega steknila. Nekaj korakov hodivša nisva ničesar nenavaduega zapazila. Kmalu pa dospeva v lozi do debelega smerekovega po-robka, kojega je vihar, ali pa kaki plaz prekucnii tako, da je sè svojimi koreninami, nagnjetenimi z obilno prstjo, naravnost obrnjen na pot. Postojta popotnika! šepetal je nama neki tihi glas na ušesa in oglejta si tudi tega starca. In s čem neki se je mogel ta suhi in ves raz-drapani štor še ponašati? Oj sreča nad nepričakovano srečo! Ponujal je nama preimenitni jetrnjek Clevia hya-lina, po imenu, ki je med drugim mahom rastel. Obrala sva ga do zadnje krpice. Če tudi zdaj na svojem dalj-nem popotvanji do Trente in vasi Log nisva nič kaj tacega zapazila, da bi bilo vredno shranjeno biti v potno torbico, je uže ta jako zanimivi in silno redek mah vse nadomestil.
Dospěvši v Trento, postavi se pred naju nekoliko doli od cerkvice oni nesrečneš, kojemu je pred nekoli-kimi leti obstreljen medved odtrgal spodnje čeljusti z jezikom vred; prosil je naji inilosnje. Odtegnivši ruto, s kojo ima zmiraj obvezano glavo, pokazal se je nama, kak pomilovanja vreden siromak da je. Po vseh udih
me spreleti groza, videti živo človeško glavo brez spodnje čeljusti in jezika. Da revež v takeai stanu ne more govoriti, se samo ob sebi umeje ; samo nama nerazumljivo je nekaj jecljal. Pravijo pa, da ga njegova žena in otroci dobro razumejo. Vendar kaka žalost še za mlado ženo, da ima tacega moža in za otroke, ki imajo tacega očeta. Da si ohrani svoje revno življenje, vliva samo tekoče jedila skozi lijaK po grlu v želodec. Neobčutljivo kot kamen in jeklenotrdo srce bi moral imeti člověk, da bi se mu taki siromak ne smilil. Prečudno je, da tacega reveža ne podpira država, ali vsaj bogati lovci. Z ginjenem srcem sva se z prijateljem ločila od tega vsega usmiljenja vrednega trpina, in potem po nedol-gem stopaiiji prikresala jo v vas Log, kjer sva v čedni bišici, postavljeni za hribolazce, prenoćila. Cuvajeva ženica, prav priljudna in še mlada ženka, na oko tako mlada videti, da sem jo, dokler ni njen mož došel in mi povedai, da je njegova soproga, s početka le z de-klico nazival, je nama izvrstno postregla. Napravila je nama za večerjo okusno kozlično pečenko s krompirjem. kojo sva zalila z litrom dobrega Vipavca; zjutraj pa je skuhala na mleku čokolado, kojo sva seboj imela in ves račun je bil 1 gold, in 1 kr. Za preuočišče plaćal
sem jaz po obstoječi postavi 40 kr., tovariš pa, ki je pri društvu hnboiazcev, samo 20 sold.
Predno se podamo k počitku, zmeuila in pogodila
sva se s tovarišem še s čuvajem, da bo naju zjutraj spremljeval do Vrat ali Luknje. Po okusnem zajutrku se vzdiguemo v torek zjutraj ob 5. uri iu jo mahamo po kozji stezici ob znožji Triglava zmiraj više in više in ob 8. uri prisopihamo do Vrat. Tačas, ko unadva poči-
vata, prevrnem nekatere kamne in zasačitn pod njimi
1 Cychrus Schmidtii, 1 Carabus Creutzeri, 1 Feronia Schmidtii, 1 Fer. Beckeuhaptii iu 1 Clausilia succineata, katera me je najbolj razveselila zato, da vein, da se
tudi tu nahaja.
Po kratkem oddihljeju se ločiino; vodnik jo vbere
nazaj v Soško dolino, midva pa jo vlijeva po peščenem plazu v Mojstransko, goreče hrepeneča po kakem studencu, da bi si pogasila pekočo žejo, ki je zmiraj hujši pritiskala. Najdla sva ga pridrsavši se v uižiuo in ne enega, temoč več, druzega pri drugem, koji so tako mrzli, da me je pijočega kar zabolelo v želodcu. Akoravno iz vseh studencev izvira toliko vode, da združena napravi močen potok, se vendar le prekmalu zgubi v nakupičenem pesku in doigo ne pride na beli dan. Pri teh stuđencih je obilno Bryuin Schleicheri, toda brez ploda in Hypnum commutatum var. viresceus, kojega sva tudi nekaj vtakuila v svoje torbice.
Potovaje dalje nabirala sva v seučnati lozi Hyloco-mium Oakesii in Hypnum Christa castrensis. Pri lepem slapu Peričniku, kojega «va tudi obiskala, nahaja se ob stezici do njega lična Selagiuella spinulosa iu na konglomeratu pa Gymnostomum rupestre, Amblyodou deal-batus in neka Seligeria sp. Od polžkov ni bilo ne duha ae sluha v celi dolini. Trdno sem se nadejal, da bom končej pri Peričniku dobil kako Helix Preslii, ker Schmidt in Hauffen sta pisala, da se tu nahaja, toda vse moje brskanje in iskauje je bilo odveč; še Iupinjice nisem dobil. Z Bogom! torej Peričnik, lepoto tvojo sem že kot dijak nekaterikrat občudoval in v tvoji vodi nad gorenjim slapom se tudi uže kopal. Zato mi ne smeš zameriti, da se ta pot prav hladnokrvno od tebe poslo-vim in jo, ker se je dan uže nagnil in se večer bliža, hitro proti Mojstrani potegnem, da tudi moj prazni že-lodec, v kojem uže silno kruli, kaj dobi in se utolaži. Dobro uro hodá prinesle so naju noge v Mojstrano k &mercu. Dobro pivo v steklenicah in mali prigrižljeji drugih stvari so zopet oživěli nekoliko trudne ude. — Ker pri Peričniku nisem dobil zaželenega polžka Helix Preslii, sklenil sem spremljevati dobrega prijatelja v Kranjsko goró. Ob poludevetih zvečer se toraj vsedeva v kupe železniškega vlaka in malo čez 9. uro bila sva zopet v Kranjski gori. Kaj sládek je bil odpočitek po tako dolgeui in trudapolueui popotvanji. Na vse zgodaj zapustim v sredo zjutraj posteljo in jo poj iham v Malo Piščenico poissât tolikanj mi priljubljenih polžkov. Silno sem se plazil zad za Skokom po strmih peščenih meli-nah ob skalovji in po dolgem iskanji slednjič vendar nabral 5 komadov Helix Preslii. Ob 11. uri se snideva še enkrat s prijateljem. Obljubil mi je prihodnje leto, ako živa in zdrava ostaneva, obiskati me na Šenturški gori. Konečno si seže va v roke in opoldanski vlak odpelje mene proti Kranji, on pa ostal je še v Kranjski gori. Přišedši domov sem pri pogledu na lepo in bogato nabirko rad pozabil ves trud iu potroške, ki sem na tem popotovanji imel.	Š. R.
Iz Kranja. (Narodna čitalnica) priredi 31. avgusta
na vrtu g. P. Mayrja ml. „veliko slavnost" v proslav-Ijenje rojstvenega dne našega presvitlega cesarja Franja Josipa I. Razvila se bode tudi nova čitalnična zastava. Program: 1. Govor gosp. predsednika. 2. F. S. Vilhar: ^Slavnostna kantata", moški zbor ljublj. in kranjske čitalnice. Tenor-solo poje g. A. Razinger. 3. Govor pri razvitji nove zastave, govori J. Vil fan. 4. Dr. B.
Ipavic: „Molitev", moški zbor kranjske čitalnice. 5. F. S. Vilhar: „Pobratimija" , moški zbor ljubljanske ia kranjske čitalnice. 6. A. Fórster: „V tihi noči", čvete-rospev ljubljanskih čitalničuih pevcev. 7. C. Mašek:
„Pri zibeli", čveterospev kranjskih čitalničuih pevcev.
8. D. Jenko: „Strunám", čveterospev kranjskih čitalničuih pevcev. 9. F. S. Vilhar: „Naša zvezda", moški zbor ljubljanske in kranjske čitalnice. Tenor-solo poje g. I.
Přibil. 10. „Poglavje I., II. in III/, vesela igra v enem dejanji. — Med posamnimi točkami svira vojaška
godba. Po izvršenem vsporedu: Ples v čitalnićui dvorani. — Začetek ob 4. popoludne. Vstopnina za osobo 50 kr. K obilni udeležbi vabi uajuljudneje
slavnostní odbor.
Iz Ljubljane. (Notranjska volitev) je bila, hvala Bogu, přetekli ponedeljek dokončana z izvolitvijo gospoda državnega poslanca Adolfa 0 breze, ki je prejel 73 glasov izmed oddanih 101 , kar nas je pa iznenadilo, pa je to, da ostalih 28 glasov ni prejel gosp. dr. Žarni k, katerega je v rešitev „uarodnega principa" veliko tednov uže priporočal „Slov. Narod" , „Slovan" in go-riška „Soča", ampak gosp. Hinko Kavčič. — Na prvi trenutek mislili smo si, da je gosp. dr. Zarnik sam na-ročil svojim pristašem, le tedaj glasovati za-nj, ako vi-dijo, da imajo po kakoršnikoli osodi veči no za-nj, sicer pa proglasiti, da on v očigled česa in česa--- volitve nikakor ne sprejme. — Pa tudi take tolažbe ni ostalo odstopivšemu poslanců, ker „S1. Nar." došli telegram potrjuje, da so se volilni možje zedinili za tretje ga kandidata Kavčiča, baje zato, ker je „zmaga mogoča". Vsled take duhovite taktike drugi kandidat, ki je bil poklican rešiti „narodni princip" , ni dobil n e enega glasú. — Mi smo obžalovali, da se je gospod dr. Zarnik, ločivši se od vseh druzih narodnih poslancev, svojemu poslanstvu odpovedal, obžalovali smo, daje potem izrekoma v mestnem zastopu ljubljanskem hodil pota in kazal pota, po katerih nikdar ne hodijo politično razumne stranke nasproti nji prijazni vladi. Nikdar nismo mogli pritrjevati, da bi notranjska volitev rešila „narodni princip", pa tudi ne vprašanja o škodljivosti za drug deželni jezik privoljenih 600 gld.; edino načelno vprašanje, čegar rešitev smo priznavali tej volitvi, bilo je ono o naši narodni disciplini, in v popolno našo zadovoljnost izrekli so se naši ne-dvomljivo narodni in zavedni Notranjci, da obsojajo dr. Zarnikovo politikovanje na lastno roko in da zahte-vaio za blagor našega naroda avtoriteto narodnega kluba deželnih poslancev, disciplino v klubu in po tej potí veljavo in moč narodnega kluba in njegovih sklepov. — Tudi način izvršitve sklepa izvršilnega odbora klubovega
0	notranjskem kandidatu priča, kdo spodkopava našo slogo, našo moč. vwSl. Nar." in „Slovan" niti omeuila ništa oklica izvrševalnega odbora, v katerem je bil za kandidata proglašen gosp. Obreza. — Nasprotno je „S1. Narod" celó skušal dokazati, da je bil oni sklep neve-Ijaven, ker se za g. Obrezo na shodu ni izrekla večina, in dalje tudi zato, ker k zborovanji ništa bila vabljena ne g. Svetec, ne dr. Vošnjak, in da je tako „Obreza postal kandidat samo vsled Poklukar-Klun-Suk-
1	ej eve milosti." — In vendar so temu nasproti vsa poročila potrjevala — najbolj pa še izid volitve same, kako ogromna večina volilcev se je izrekla za izvolitev g. Obreze. — Gledé vabila k odborovému zborovanju pojasnil je izvršilni odbor sam, da gosp. Svetec ni bil vabljen, ker ni ud izvršilnega odbora, g. dr. Vošnjaku pa se je vabilo poslalo na dom, toda se mu ni moglo dostaviti, ker je bil na Štajarskem ; kar pa zadeva dr. Poklukarja , nam je znano toliko, da se dotičnega zborovanja tudi ni vdeležil, bržčas tudi zato ne, ker ga naključno ni bilo v Ljubljani. — To dosti jasno priča,
282
y koliko
je vtemeljeno sanjarjenje „bl. N." o milostih
j
katere je ta gospod delil pri proglašenji gosp. Obrezove
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
kandidature.
Gnjusilo se nam je uže y resnici, kakor
Dunaja
Pri vojaških vajah v Bruku zadela
so pisarili nekateri naši časniki o tej volitvi, zadnji čas	je cesarjeviča Rudolfa in princesinjo Štefanijo nesreča
izrekoma o g. Obrezu, in marsikaj bi se dalo odgo-	da sta se zvrnila z vozom, v katerem sta se peljala
varjati in pisati o značajnosti onih, ki so koj čez noč	sreči je cesarjevič le prav malo poškodovan na roki začeli v nič devati zmožnosti in zasluge moža, katerega
i
tako
»
so doslej po zaslugi hvalili
^ vvwuijvfiv IV ^IWT 111U1U	11 CL i uni,
da je uže tretji dan zopet prevzel poveljništvo
m
»V XAVOIUJ JJV	xivaxux , AX1	VUlVíiJ. T vu ÛIV1
celó to, da je še vláni, če prav nerad, priporočal No
Obrezi v greh šteli svojega oddelka pri vojaških vajah
fanija
Princesinja Ste
5
o kateri se pri tej priliki naznanja, da še pred
tranjcem odstopivšega poslanca, akoravno so se ga bra- novim letom pričakuje vesele družinske dogodbe. ostala nili z vsemi štirimi. Prav veseli zato sklepamo : Zavedni je popolnem nepoškodovana.
Uradna „W. Ztg
od
Notranjci odgovorili so s to izvolitvijo rodoljubno in mo- včerajšnjega dne objavlja cesarski patent, po katerem ško, slava jim!
(Pri dopolnilni volitvi) za deželni zbor kranjski
se skliče deželni zbor češki, štajarski, kranjski in šleski
dan septembra, gornje- in dolnje-avstrijski ter
za
v Kočevji izvoljen je g. Faber z 81 glasovi, slovenski solnograški za 15. dan septembra, koroški za 22. sep
kandidat g. Fortuna přejel je 42 glasov.
(Dopolnilne volitve za kranjski deželni zbor.)
Iz
tembra, tržaški pa za 6. dan oktobra. — Zarad širu joče se kolere po Laškem sklical je ministerski pred
^	A •	A	A	• . . A A	—
vrševalni odbor klubu narodnih poslancev kranjskega sednik vnovič najvišji zdravstveni svèt
deželnega zbora je gledé volitve v kranjskem vélikem
Gorenje- Avstrijska
Pri volitvah kmetijskih
posestvu sporazumeval se z najvplivnejšimi konserva- občin za deželni zbor zmagali o konservativci z vsemi tivnimi volilci iz skupine vélicih posestnikov, pa brez 19 kandidati. „Bauernverein" propadel je vkljub silne vspeha, ker se omenjeni gospodje ne mogó osobno vde- agitacije trajajoče uže več let v vseh okrajih in veči ležiti volitve, in so sicer sploh tega mnenja bili zdaj
da
del dobili so njegovi kandidati celó malo glasov, samo
ne kaže narodno-konservativni stranki kandidata v okraji Wels bila je njegovih kandidatov manjšina
postavljati v tej volilni skupini, ampak da je umestno

ker sta propadla z 36 in 34 glasovi proti 59
vecja
će se ta stranka ne udeleži letošnje dopolnilne volitve. in 58 Gledé ribniško-kočevskega mestnega voli 1-nega okraja je izvrševalni odbor pri zaupnih možéh so povsod liberalci; slovenska kandidata dobila sta
Štajarska
Pri volitvah mest in trgov zmagali
popraševal po pripravnem kandidatu, toda poročilo se častne manjšine, namreč v Ptuji itd
Kunstek 269
mu je, da si Ribničanje s svojimi somišljenci v Kočevji glasov proti Ausererju z 328 glasovi, v Celji itd. pa še niso zbrali kandidata, da bodo pa gotovo vsi storili g. Žolgar 291 glasov proti izvoljenemu Neckermanu
svojo narodno dolžnost, če se sploh odločijo za volitev. z 410 glasovi Vsled teh poročil odbor ni mogel proglasiti nobenega	Hrvatska
kandidata, nego je moral skrb prepusti tamošnjim ro- vedorejo povzdigniti z mnogobrojnejšim uvažanjem be
Deželni zbor sklenil je, domačo go
doljubom.
lanske in podolské goveđi. Deželni zbor ima se po
(Gospod deželni predsednik baron Winkler) vrnil naznanilu vladinem skleniti koncem tega meseca
se je z Dunaja preteklo soboto zvečer.
Lašk a
(Deželni zbor kranjski) sklican je za 9. dan me- Cosenza, Cuneo
provincijali Bergamo
>
Genua
?
Campobasso

Massae Carrara, Portomauri
i
seca septembra. Ker se letos delegacije kasneje skli-	zio in Turín se kolera nevarno širi, pa tudi v Parmi
čejo, kakor navadno, imel bode časa zadosti, rešiti razun	in Napolu se je uže prikazal po eden slučaj.
deželnih proračunov in računskih sklepov tudi druge	-
deželi koristne naredbe in postave, izrekoma one,
za
katere je c. kr. deželna vlada uže pred nekaj meseci
sklicala posebne enkete v posvetovanje, in pa
j
kakor
upamo, vsaj nekaj onih predmetov, o katerih je uže deželni zbor lanskega leta deželnemu odboru dal nalog, zboru letos predložiti primerne predloge.
(Trgovinska in obrtna zbornica) ima 29. avgusta
uri zvečer sejo v mestni dvorani s tem-le
. Poročilo o
Poročilo o prošnjah za somnje:
XXXVI. izkaz doneskov
za spominek dr. J. viteza Bleiweis-Trsteniškega
Prenesek ostanka iz XXXV. iz&aza 1761 gld. 79 kr Pri slavnostni besedi na Korist spo-
7
t.
ob
dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje seje. računu za leto 1883.
v Gradacu
?
v Nadlesku
?
v Semiču.
Poročilo
o prošnjah

da
prositeljem ne bilo treba predložiti
menika dr. Jan. viteza Bleiweis-Trsteniškega v Cerknici 10. avgusta čisti znesek.....
med katerimi so zapopadena sle-deča preplačila : visokor. g. grof Pace, c. k. okr. glavar v Logaci,
37
n
60
n
dokazov sposobnosti za nastop obrti. 5. Poročilo o usta-
novljenji maksimalne tarife za meso v občini 6. Posamezni predlogi.
[Razstava.) Šesti mednarodni žitni in semenski somenj v zvezi z razstavo gališkega hmelja bo dne 16.
je preplačal
4 gold.,
preč. gosp.
Jan. Porenta, dekan v Cerknici,
gld-
?
Franjo Hren, trgovec
iz Ljubljane, 5 gld., skup 10 gld.
in 17. septembra 1884. 1. v Lvovu. Natančneja razjasnila daje tudi trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani.
Skupaj 1799 gld. 39 kr.
(Razpisana) je na dan 2. oktobra 1884. obrav nava o ponudbah za preskrbljevanje c. k. pomorske bol
nišnice v Vodnjanu (Dignano) 1. 1885. s kruhom, mesom
Žitna cena
v Ljubljani 16, avgusta 1884.
>
moko, maslom, krompirjem, jajci, zeljem, grahom, mle-
kom, vinom, kišom i.
v.
Ob enem tudi o ponudbah
Hektoliter 8 gold. 21 kr.
pšenice
domače 7 gold. 31 kr.
banaske
tursice 5 gold. 60 kr.
za pranje in popravljanje perila. Pogoji in natančneja razjasnila se zvedó tudi v trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani.
60 kr
rži 4 gold. 55 kr
jecmena
4 goid
prosa 6 gold. 18 kr.
ajde 5 gold. 69 kr.
soráice 6 gold.
55 kr.
ovsa 3 gold
25 kr.
Krompir 2 goid. 32 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani