DELAVSKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo messčno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust. Št. 25. Sobota 26. marca 1927. Leto II. Naša diplomacija in italijanski imperializem. O sporu z Italijo se širijo zadnje dni bolj pomirljive vesti. Očitno je, da je tudi naši vladi mnogo na tem da prepriča javnost, da se je naši diplomaciji posrečilo ukaniti faši-stovsko »diplomacijo«. Oe uvažuje-mo modrost in sposobnost te Mussolinijeve diplomacije, katera očitani™ fvs- +em , koraku vso svojo tipično fasistovsko neumnost, grobost in izzivalnost, se ne smemo preveč umni, da jo je konsumirana diplo-/lacija naše buržuazije spravila v 02]i rog. Bilo kakorkoli, ta spor a nas se nikakor ni likvidiran, o jem je potrebno, da se še veliko P'se in govori. ni razv*dno je iz celega kom- IpH— stvari, da smo Jugoslovani dni bili v največji nevarnosti, da e za nas ponovi leto 1914 — ne da slivrč i° roalenkošt kaj vedeli ali u. -i Sele potem, ko je že bila naj-nevarnost odstranjena, je ču- Darlnmo + •potrebo’ stopi Pred iim Pove kai vcCd' n°viln‘je in ,da vanskPm,’, J vse ]e Pretll° Jugoslo- P?av * narodu- Kajti, če smo ral ^ v sluča^u v6i|ie bi mo-iark^H ta narod v strelske matf« •lle nje20vi ministri in diplo-dn i,- J." se nam potemtakem ždi, ill r!'blla do]žnost vlade, da infor-h v jn ' kakšna sreča ga ča-, vendar se ne bo’ trdilo, da je vla-ua sele zadnje dni zaslutila, kaj se v Kirnu pripravlja. Vlada je morala lav t° vec*eti, saj je razpo- 7r! Č 0 z dokumenti, ki so doka-h;rVu , italiJanske naklepe in> saj je - v ^imn Kladko odklo- sk; ln ,to v ^enutku, ko je italijan-v ^eo^radu zbiral in naša Ii SV0J 0«fedni§ki štab. Toda Ja že nw na1-?lpl0IT1?cija se je ,T1C"-lenkosfi ,a mis^’ da s6 take maje po hhjaroda nič "e tičejo. Narod ^6Slovsn^Vaniu nionopolizatorjev tukaj, Z \ Patriotizma zato mirno' svofa vojnc žrtvuje vse drugo fe'r^ 2Je in SV0]’° kri ~ —■ .....' pa sfvar buržuazije. Proti takemu pojmovanju dvigamo še enkrat naš najodločnejši protest. Zahtevamo, da se uvažuje narodova suverenost in zrelost tudi na tem polju. Drugo, kar izhaja iz tega spora, se ne tiče samo nas, nego tudi vseh ostalih narodov m držav Evrope. Oči trio je, da postaja italijanski fašizem dan za dnem nevarnejši evropskemu miru in kulturi. Njemu preti doma sodni dan, pa skuša rešiti sebe z bajko o imperialistični vojni, češ da je italijanskemu narodu potrebna, v resnici pa zato, da pritegne v svoj neizbežni Vidov ples še ostale narode, da v splošnem me-težu kakorkoli izbegne neizbežni u-sodi, ki ga čaka. Ta fašizem predstavlja danes trajno nevarnost za evropski mir, on ruši zavestno še ono malo ravnovesja, kar ga je v Evropi, bagatelizira Ligo narodov in izziva, da bi spet tekla kri in se cela Evropa spremenila znoVa v splošno bojišče. Spričo take nevarnosti bi morala biti’dolžnost vseh naprednih evropskih narodov, da se proti fašizmu združijo in da ga vržejo. Pa se nasprotno dogaja, da se celo »svobodoljubna« Anglija pajdaši z Mussolinijem, da more uspešneje intrigira-[i v Evropi, ko je že njena usoda na Kitajskem zapečatena. Kaj tedaj? V teli in takih razmerah vidimo en sam izhod: proletariat cele Evrope se mora najtesneje združiti, da vrže Mussolinija in njegovo tetrar-hijo, da osvobodi svet dnevno grozeče nevarnosti. Buržuazne vlade ne bodo likvidirale fašizem, ker jim v svoji reakcionarni osnovi ugaja, vrfeči more fašizem le združeno delavstvo. Zato pozdravljamo predlog francoskega Socialista Renaudela, da naj se skliče zasedanje naše Internacionale, ki naj sklepa o resni in definitivni borbi proti fašizmu. IH. skupščina Delavske zbornice. O -v. (Konec.) r°Čilw em ,5n blagajniškem po- kateri n» ,e.rfzvila daljša debata, pri _aien pa nista i______VF cev ~a*toPnika bernotov- zborniinK H ,Tak°zvana »kritika« da je skupščina * 6° pokala smeha. 7a °° časa kar pozicijske frakcije« v Dtel a* >>0' Pa še najbolj značilno, da' sl* ,e glasovala za predloge večina i°^a *a pa ne, in da sta, n pr, kot\ demokrata« glasovala proti "emu redu, ki ureja pravici in ddil npsti nastavljencev Del. zbornice. Socialdemokrati, oni resnični social-ejnokrati, so se od nekdaj potego-i za kolektivne pogodbe, za uredi-plač in službenih odnošajev, to je 1 o takorekoč njihovo dnevno social- dnm i*^n0 — la ^va »soeial- taU'0 a<< se pa izjavila proti kav”? navadam in s tem po- »d»?. a' r s*.a v 1*esn>ci skoz in skoz m " iH >>8ocialdembki*atična« ^stopmka. Kar jc b.lo šc vmcs ŽenL ni, vredno omeniti, razpolovilo «ai°rn,Ce Proti bernotoVcem je s katerim “ neod,?č,^vi: burni smeh, je vsa skupščina brez raz- like spremljala, k sreči skrajno kratke izpade ih opazke obeh »govornikov«, tako porazen, da sta vsikdar kmalu obmolknila. Vredno je kvečje-mu omeniti še to znamenitost, da sta nekaj govorila o načinu, kako so se podpore delile brezposelnim delav-^em — Pa še je po pojasnilih, ki jih je dal sodr, Uratnik na tozadevno vprašanje izkazalo, da so ostale organizacije in zveze, ki so dobili denar, i razdelijo med svojim brezposelnimi člani, v redu izplačale podpore in v redu obračunale zbornici, jnedtem ko je Unija, katero vodi Les-ovsek, sicer predložila izkaz, da je cniu izdala', manjkajo pa doslej ne-mnrnf Pot,r^^a' za katera je zbornica Dtpdlrf' zaktevati, da se ji naknadno zaciia Zt' • V^a bernotovska organi-t*a ra7do1*e ,s^5)^ako dobila denar, da pa je odgovorili bdraZP°dClne v iVrr.rli.kr 1 ,e denar porabila pra,icimd„„isC„rr^,6a" ske strokovne zveZe, ko je omenil, da se moremo s tako »delavsko« grupo pobahati samo Slovenci . . . Končno se je zdelo Pevcu, da mora na kraju zborovanju še posebej utemeljiti svoje mišljenje, pa je na besede sodr. Svetka, ki je dokazoval neresno početje bernotovcev, vzkliknil, sicer bolj zase: »Poznam diplomacijo: lopovi!« Sodr. Čelešnik, ki je sedel blizu Pevca, je nato predlagal, da se ga izključi iz seje, kar je zbornica soglasno takoj sklenila. Proti Pevčevi izključitvi sta glasovala Leskovšek in . . . Pevec sam. Na nekatere izpade proti načinu, kako je Jugoslovanska strokov. Zveza delila podpore svojim članom, je reagiral že na svobotni popoldanski seji tajnik Žužek — nato pa povedal, zakaj je napisal, da so bernotovcl pto-fesionalni opozicionalci. Delavska zbornica je še mlada ustanova, in je treba gledati, da se nj6n ugled dvigne, in ne obratno. Če hočejo berno-tOvci1, da se podpirajo njihova .. . kulturna društva, naj si najprej ta kulturna društva ustanove, kajti v resnici nihče ni tako potreben kulturnega društva, kakor bernotovci . . . Debato o poročilih je zaključil, potem ko je delegat Juvan predlagal konec debate, sodr. Čelešnik, ki je poudarjal, da se podpore dele po pravilniku, ki ga je sprejel upravni odbor Del. zbornice in da se moramo po tem pravilniku vsi ravnati. Nihče ne more na njem ničesar izpreminj'ati. Podpore se dele po določenem ključu, tako je tudi delavsko kmetska zveza dobila 2500 Din, mesto obračuna je pa poslala pismo, da ona no6e razdeljevati podpore svojim članom, da so denaf porabili v produktivne svrhe, in da noče pojasniti, kam je dala denar. Bernotovci so načelno £roti razdeljevanju brezposelnih podpor. Sodr. Čelešnik je nato pojasnil še nekatere postavke bilance, nakar je sodr. Čobal dal na glasovanje predlog za absolutorij, ki je bil sprej&t. Nato je poročal sodr. Čelešnik o proračunun za leto 1927/28. Pojasnil je posamezne postavke ter višino dohodkov za bodoče leto in neiztirjanih zaostankov. Pobijal je mnenje onih delegatov, ki pravijo, da se delavska zbornica vse premalo ozira na potrebe posameznih okrajev izven Ljubljane, da koncentrira vso svojo delavnost na Ljubljano samo. Dokazuje na podlagi neovrgljicih številičnih dokazov, da prispeva v stvari ljubljansko okrožje za vzdrževanje Delav. zbornice mnogo več kot vsa ostala okrožja — in sicer letno 400.000 Din, medtem ko daje delavsko najgosteje naseljeni trboveljski rudarski revir Din 250.000 — in da bi bilo tedaj tudi s tega vidika v redu, da je center zborničnega ,delova,rija v Ljubljani, da,si deluje pravzaprav Delavska zbornica še največ za okraje, ki so izven njenega centra, deluje vobče za delavstvo cele Slovenije, brez razlike. Da je pa sedež zbornice v Ljubljani, in da je tod koncentrirano njeno pisarniško delo, je prirodno in bi drugače niti ne moglo biti, ker je tukaj sedež vseh pokrajinskih oblasti in vseh ostalih delavskih in delodajalskih central. Raz-komadanje zborničnega dela na posamezne okraje bi nikomur ne koristila, nasprotno, škodovala bi velikopoteznemu delu zbornice v korist proletariata cele Slovenije. Kajti posredovalno delo zbornice, njeni predlogi in načrti, vse njene akcije vobče, se ne tičejo in niso v korist samo ljubljanskega delavstva, nego vsega delavstva V vseh večjih in manjših krajih Slovenije. Če se pa tudi samo po iz- datkih sodi, kod je zbornica več delala, bo lahko dognati, da so bili izdatki za intervencije v provinci in za pomoč delavstva v provinci razmeroma mnogo večji, kakor pa izdatki samo centralo. S tem ne misli zagovarjati načelo najstrožjega centraliz*-ma, nasprotno. Zaveda se, da imajo tudi posamezni okraji svoje potrebe. Ker so pa sredstva, s katerimi razpolaga zbornica, še močno omejeni, se ne more zadovoljiti vsem naenkrat, nego postopno. Tako se bo letos gradbena akcija Delavske zbornice omejila na Ljubljano in v Maribor, koj Za tem pa: morajo priti na vrsto Trbovlje, Celje, Mežiška dolina, Jesenice in ostali važni delavski okraji. Tendenco k decentralizaciji, ki jo pospešuje sama zbornica, se pozna tudi v proračunu prosvetnega odseka. Ta proračun predvideva izdatke za prosvetno delo po posameznih okrajih, katerim se bo denar direktno nakazal, da sami v svojem delokrogu vodijo kulturno akcijo tekom celega leta. S tem računamo, da se bo vzbudila lokalna iniciativnost, ki je Vedno velikega pomena in koristi. V proračunun je nadalje Velepomembna postavka, ki predvideva podpiranje zaupnikov, ki so zaradi svojega zavzemanja za praviče de-lavsta bili odpuščeni in preganjani. S tem se bo dvignila samozavest delavskih zaupnikov, ki so doslej vrševali svojo nalogo v najtežjih okolnostih in v permanentni nevarnosti, da izgube možnost nafskromnejše eksistence zase iri za svoje družine. S to postavko bo delavski zaupnik, ako izgubi službo zaradi izvrševanja išvoje socialne iW delavske dolžnosti, vsaj v toliko zaščiten, da ne bo počepal na cesti. Govornik omenja nadalje izdatke za znanstvene in dfuge publikacije i Del. zbornice ter za strokovne šole in tečaje, da izuči delavstvo iz svoje sred^ sposobne ljudi in potrebo, da se z ureditvijo pobijanja doklad pri OUZD, za katero še zahteva 6^/0 odškodnina,' 'ter ^zaostankov in višine odstotnega prispevka, ki ste ga je znižalo na 3°/o, uredi tudi vpraašnje prispevkov za centralno tajništvo v Beogradu, ki mora težiti k finančni osamosvojitvi, da razbremeni proračune naše in' ostalih Delavskih zbornic v državi. Za tem je govoril zastopnik JSZ Žužek, ki je poročal o stanju prosvetnega odseka v Ljubljani, proti kateremu je bifo začetkoma nekaj pritožb, ki se je pa medtem uredil in začel redno delati. Nabavilo se je mnogo nujno potrebnega inventarja, kar je treba pri presojanju izdatkov za ta odsek vpoštevati. So ustanove, ki morajo biti že po svoji prirodi centralizirane v Ljubljani. Tako n. pr. si ne moremo 'zamisliti licejske knjižnice, ki bi ne bila centralizirana v enem mestu. Pač pa je dolžnost centra, da obilno skrbi za provinco, zato so bili člani upravnega sveta mnenja, da se morajo nakazati podpore kulturnim društvom direktno po okrajih, kulturna društva pa naj bodo v svojem delovanju popolnoma avtonomna. Zastopnik JSZ fcoreš iz Maribora je grajal nekatere ned6statke pri mariborski ekspozituri Delavske zbornice, ter poudarjal, da še mu zde nekateri izdatki za to ekspozituro previsoki. . Njegove trditve jc zavrnil sodr. .’. ^ je pravilno poudarjal, da obstoji v Mariboru skupni sofevet ekspozitur in da bi morala biti naloga tega sosveta, da nedostatke odpravi in dožene istinitost nekaterih navedb. Priporoča vsem članom sosveta in vsem organizacijam brez razlike, naj delajio na popularizaciji (mariborske ekspoziture, da se bodo vsi obračali na njo v zadevah, ki spadajo v njeno področje. Zastopnik NSZ Urbančič govori o potrebi, da se določi uradnikom in nastavljencem Del. zbornice delokrog. Knjigovodstvo naj se vodi v pisarni po nastavljenem in odgovornem uradniku. Izjavlja, da bodo zastopniki narodnih strokovnih organizacij glasovali za proračun. Žužek: Zastopniki krščanskih socialistov so se vzdržali kritike proračuna po posameznih postavkah, ker so se uverili, da je proračun v splošnem reelen. Uvaževali so tudi dosedanje delo zbornice in dejstvo, da u-živa ona danes povsod lep ugled. Vendar se mu zdi, da je režim, ki vlada v Delavski zbornici tak, da mora v trenotku, ko se njegovi somišljeniki v Delavski zbornici pripravljajo, glasovati za proračun, oppmniti na nekatere kričeče slučaje nasilja pri volitvah in neuvaževanja dejanske moči in upliva njegove stranke, ki je v sami zbornici močno zastopana in ki tvori ogromno večino vseh oblastnih poslancev v Sloveniji, med katerimi je več članov same zbornične skupščine, ki ima nadalje tri ministre v vladi in lastnega ministra za socialno politiko. Vzlic vplivu in moči njegove stranke, se ni dovolj uvaževalo njegovo frakcijo, ki je bila dvakrat v u-pravnem odboru majorizirana, in ki ima pri Delavski zbornici enega samega svojega uradnika. Ravno tako je bila njegova stranka neopravičeno izrinjena iz zastopstva pri Okrožnem uradu za zavarovanji delavcev. Krščanski sodialisti niso za komisarje in ne mislijo na to, vendar morajo pribiti, kaj se jim ne zdi prav. Centralni sekretarijat v Beogradu jim je, n. pr. napravil utis, da je to prej filialka amsterdamske internacionale, kakor pa skupna inštanca vseh strokovnih organizacij vseh smeri. Da se ne bo vendar krivo tolmačilo njegove opazke in da se mu ne bo podtaknilo kake prikrite namene ali grožnje, izjavlja, da bo glasoval za proračun, v nadi, da se bo odslej bolj uvaževalo želje in zahteve njegove skupine. Ošlak: Reagira takoj na nekatere izjave delegata Žužeka, poudarjajoč, da je s svojo izjavo v stvari prav resno zažugal zbornici z možnostjo komisariata. Svari njegovo stranko pred takim korakom, ker bi znal v tem slučaju proletanjat braniti svoje suverene pravice in svojo zbornico. Grožnja s komisarijatom je v kričečem nasprotju s krščansko demokracijo, ka,tere vneti glasniki so pristaši krščanskega socializma. Svetek brani delo Delavske zbornice in zavrača očitek partizanstva. Delavska zbornica je organ delavskega razreda brez razlike, in je to večina v Delavski zbornici vedno u-važevala in s svojim delom pokazala, da uvažuje. Pri prevedbi personala se je vedno postopalo, kakor se je moralo. Vendar prizna, da je lojalno postopanje ostalih zastopnikov v Del. zbornici, da ne vežejo svojo kritiko na gotovoe izpremembe. Če je nekaj več uradnikov v Del. zbornici, ki so socialističnega mišljenja, treba vendar tudi priznati, da so ti uradniki sposobni, ker so si stekli v dolgoletnem udejstvovanju v delavskem po-kretu obilo izkušenj. Nimamo nič proti temu, da zasede mesta v zbornici vedno več sposobnih socialnih delavcev. Temeljna organizacija zbornice je bilo naše delo, zanjo se je borilo v prvi vrsti naše delavstvo, borilo se je z direktno akcijo na cesti, borilo potom svojih zastopnikov v parlamentu. Nadalje se obrača proti bernotovcem, odklanjajoč energično njihove metode. Če so proti zbornici in če so proti njenemu proračunu, naj ne zahtevajo od nje ničesar. Skozinskoz neresno je postopanje bemotov-cev, ki na eni strani odklanjajo proračun zbornice, na drugi pa zahtevajo od taiste zbornice vse mogoče stvari zase. Neresno postopanje bernotov-cev ponižuje zbornico, ki se bo morala upreti. Pripravljeni smo uvaže-vati lojalno vse zahteve odkoderkoli prišle, izjavljam pa, da smo odločno proti neresnemu početju socialnih demokratov, O novem službenem redu za nameščence Dej. zbornice je poročal Dr. Bohinjec, pojasnjujoč pgsamezne določbe in poudarjajoč pomen tega službenega reda, ki bo lahko služil za vzgled vsem ustanovam in podjetjem, ki zaposlujejo javne nameščence. K referentovemu poročilu se j? oglasil sodr. Pelikan, ki, je zahteval nekatere izpopolnitve in spremembe. Ravno tako Urbančič. Dr. Bohinec je nato odgovoril predlagateljem in pojasnil ponovno nekatere točke, nakar je bil službeni red sprejet. O gradbeni akciji Delavske zbornice in o stanovanjskem vprašanju je poročal sodr. Sedej, ki je jasno pred-očil pomen gradbene akcije Delavske zbornice v Ljubljani in v Mariboru, in način, kako se bo ta akcija izvedla. Delavska zbornica je že dobila odo-brenje od ministra za socialno politiko in je tudi v definitivnem dogovoru z lastnikom zemljišča poleg palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kjer se bo gradil skupen dom za vse delavske organizacije, za Delavsko zbornico in Borzo dela in kjer bodo tudi privatna stanovanja. Kako je bila ta akcija zamišljena in kakšen je odgovor Del. zbornice z ljubljansko občino je raz-vidnici iz predloga, ki ga je s. Sedej prečital na skupščini in ki smo ga priobčili v prejšnji številki »Delavske politike«. Zato ne bomo ponavljali tega dela njegovih izvajanj. Govornik je poleg tega plediral za ohranitev stanovanjske zaščite, ker preti sicer v jeseni tega leta vsem malim najemnikom katastrofa. S samo ukinitvijo najemniške zaščite se ni še rešilo stanovanjsko vprašanje, nasprotno, s tem postaja še bolj akutno. V slučaju, da se stanovanjski zakon res ukine, ne bo pomagano najemnikom, nego samo hišnim posestnikom — delovni sloji, ki ne zmorejo visokih najemnin, ka- kor jih bodo tirjali hišni posestniki po ukinitvi stanovanjske zaščite, pa bodo še bolj občutili vse neprijetne posledice stanovanjske bede. O ukinitvi stanovanjske zaščite je mogoče govoriti šele potem, ko se bo dozidalo dovolj stanovanj, zlasti za delovne fizične in duševne sloje. Pospešiti se mora najprej gradbena akcija, in to tudi s pomočjo javnih činiteljev, države, občin, samouprav, da pridejo brezstanovalci končno pod streho in da se ne deložirajo še tisti, ki so doslej mogli zasesti in obdržati kako stanovanje, ker jih je ščitil stanovanjski zakon. Govornik je nato polemiziral z bernotovci, ki so zahtevali, da naj Del. zbornica ne zida samo v Ljubljani in v Mariboru, nego povsod, pripominjajoč opravičeno, da bi mogla v tem slučaju zgraditi Del. zbornica s svojimi sredstvi kvečjemu kake . . . kurnike, v katere naj bi se stlačilo bernotovce in njehove organizacije! Odrekal je končno bernotovcem v imenu razrednega delavstva, pravico, da se imenujejo socialdemokrate. Govornik je v smislu svojih izva- janj predložil resolucijo, ki je bil* sprejeta. Tudi to resolucijo smo ž* objavili v zadnji številki našega list® Čelešnik je poročal o pogajanji za nakup parcele za zgradbo v Ljub Ijani, nakar je Urbančič predlagal, & naj skupščina pooblasti upravni od' bor, da ukrene vse potrebno v svrhc zidanja. Nato je Terseglav reagiral na Ue' katere izpade bernotovcev, poudarjajoč v lepem govoru, da jim gre zgol za vzbujanje najnižjih instinkte® proti čemur se pa morajo vsi pošteff ljudje brez razlike upreti. Duh vlad* nad tvarino. Kdor opira svoje javtf delo na najgrše instinkte mas, ne del* za blagor ljudstva in ne spada v ČW veško zajednico. Izrekel je končno zahvalo vse® ki so delali za koristi delavstva in M lavske zbornice. Skupščina je nato sprejela vsf predložene predloge in resolucij*' kakor so bile izdelane in sprejete o* Upravnega odbora. Predsednik Čobal se je navzoči® zahvalil in zaključil III. redno skup ščino. A Grda potegavščina. Nobeni meščanski stranki delavstvo ne more in sme verovati in zaupati v iskrenost, kadar obljubuje delavstvu ali ljudstvu sploh politične ali socialne pravice. V svoje programe jemljejo najširšo demokracijo in občudovanja vredno socialno pravičnost. Toda vse obljube političnih pravic socialne pravičnosti so le prazne besede, ki jih meščanske stranke ne morejo in ne smejo izvajati, ker bi sicer izgubile svoje prave pristaše, ki imajo interes na tem, da sami politično in gospodarsko absolutno vladajo. Besede, sladke besede so pa za delovno ljudstvo, ki se ne potrudi, da bi pregledalo in precenilo delovanje meščanskih strank. Naravnost eklatanten dokaz za to naše naziranje je vprašanje izpremembe občinskega reda za avtonomna mesta v Sloveniji. Takrat, ko je bil občinski svet ljubljanski izvoljen po pokvarjenem volilnem redu, razpuščen, je vsa Ljubljana manifestirala za izpremembo volilnega reda ter zaprisegla, razen samostojnih demokratov, da hoče voditi neizprosen boj za izpremembo volilnega reda. Pri teh manifestacijah so bili najbolj glasni tudi klerikalci, ker je šlo za politično pravico, ki klerikalcem ne more prav nič škodovati. Pa glej jih, celo v tem boju so se izkazali kot figamožje. V narodni skupščini zastopa Ljubljano, ali vsaj moral bi jo, predsednik klerikalne stranke dr. A. Korošec, ki doslej menda v tem oziru ni napravil nobenega odločnega koraka. Klerikalci so prišli celo v vlado, kjer imajo gotovo precej besede. In kljub temu, da smo opozarjali na to zahtevo avtonomnih občin in Trbovelj v Sloveniji, klerikalna stranka ni storila ničesar. Iz komunikeja ljubljanskega vlad- nega komisarja, ki je bil objavljen ' listih, posnemamo celo, da ni niti ka> predlog za izpremembo tega volilo6, ga reda vložen, kaj šele, da bi ta kl«| petava stranka v resnici vodila boi za občinski volilni red s čistim pr° porcem v navedenih občinah. To ravnanje pomeni zatajevanj* demokracije, prelomitev prisege da®* ob razpustu ljubljanskega občinskejj* sveta. Tu ni nikakšnega izgovora te®' bolj, ker je dovolj prilike, da bi b® spravili izpremembo volilnega \rez' premembo volilnega reda, ker upak s pomočjo svojih »simpatantov« d®' seči uspeh. Torej vas vodijo le g° politični računi, na pravice volilce' se pa požvižgate. Ali moremo torej vse to ravnam klerikalne stranke imenovati druga^i kakor strankarsko demagogijo? N6' Ta epizoda iz razvoja klerikah nega revolucionizma v zadnjih petjS letih v današnji pohlevni in neo