NO. 12
Ameriška Domovi ima
'/ttll/lEWC/%111—HOfWIEl
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPGR
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING. JANUARY 18, 1955
ŠTEV. LV — VOL. LV
Ameriškim črncem so prepovedani bari v Južni Afriki
Mornarji - črnci z ameriške letalonosilke so predmet plemenske diskriminacije v Capetown« v Južni Afriki.
CAPETOWN, Južna Afrika. — V soboto je pristala v pristanišču Capetowna ameriška letalonosilka Midway, med katere moštvom je 400 zamorcev, ki bodo za časa svojega bivanja v Capetownu podvrženi ondotnim plemenskim diskriminacijam.
Ko bodo odhajali ti mornarji-črnci z ladje v mesto, bodo morali imeti posebna dovoljenja, s katerimi dobe lahko pijačo samo v -“mešanih” barih, to je v gostilnah, v katere smejo zahajati belci in črnci. In pijačo bodo morali izpiti v baru in je ne bodo smeli vzeti v steklenicah s seboj.
Evropske bare, hoteli, filmska in druga gledališča, vse to jim bo nedostopno. Vsi ameriški zamorski mornarji morajo na kopno v svojih uniformah, da jih točaji po barih lahko ločijo od južnoafriških črncev, ki ne dobe evropskega žganja.
Te določbe je izdala Zveza hotelirjev in gostilničarjev po svojem posvetu z vlado.
Slovenska pisarna
tl 16 Glasa A ve,, Cleveland, G Telefoni EX 1-6717
Opozorilo: Pisarna bo odprta ta teden .ob sledečih urah: V ponedeljek, torek, četrtek in pe-ted od 5:30 do 7:30, v sredo od 10 do 12 in, od 5:30 do 7:30, V .soboto pa od 9 do 12 in od 2 do 7 zvečer.
Liga se iskreno zahvaljuje vsem igralcem Slovenskega odra, kuharicam in možem v bari ter vsem, ki so z obiskom pri igri Glavni dobitek spet pomagali. Vsem: Bog plačaj! —
Knjige:	Koledar Svobodne
Slovenije gre h koncu. Kdor ga, še nima, naj pravi čas seže po njem. Koledar stane $3.25, po pošti $3.50. Tudi Mauserjeva povest Večna vez je na razpolago. Stane $1. — Sezite tudi po novi} knjigi Msgr. škerbca Krivda rdeče fronte. Stane $1. — Na zalogi imamo še nekaj Baragovih pratik. Kdor je še nima, jo še lahko dobi. Stane $1.25.
Sezite po slovenskih knjigah in si okrajšate te puste dni! In ob knjigah boste obogateli.
Mohorjani: Pridite po knjige!
P0DM0RKA NAUTILUS NA MORJU
Včeraj je bil epohalen dan ameriške mornarice, ko je odplula ‘atomska’ podmornica n a svojo prvo poizkusno vožnjo.
CROTON, Conn. — Mornariški poveljnik, ki je nekdaj nameraval postati profesor kemije, je včeraj poveljeval moštvu prve atomske podmornice, ki je odplula v ponedeljek na svojo prvo poizkusno vožnjo.
To je komandir, Eugene Wilkinson, ki poveljuje posadki 100 mož na atomski podmornici Nautilus.
Preizkušnje strojev te podmornice so se pričele pred tremi tedni ter so se nad vsako pričakovanje dobro obnesle.
S plovbo te podmornice se je zgodilo prvikrat v zgodovini sveta, da je človek potoval s pogonom atomske energije.
Prve plovbe te podmornice se je udeležil tudi podadmiral G. H. Rickover, ki je kot načelnik mornariškega nuclearnega oddelka že sedem let sanjal o taki podmornici, dokler ni bila zdaj pod njegovim vodstvom in nadzorstvom zgrajena.
Ko bo podmornica Nautilus popolnoma preizkušena, W mogla obvoziti svet, ne da bi prišla, niti enkrat na morsko površino. Vsak funt njenega atomskega goriva bo proizvajal toliko pogonske sile kot 360,000 galonov gasolina.
Podmornica bo mogla pre-pluti tečaje pod večnim ledom, ne da bi tekom plovbe znižala svojo brzino.
Podmoimica, katere izgradnja stane 55 milijonov dolarjev, bo hitrejša pod vodno površino kot na površini.
Tekom svojih poizkusnih voženj bet ostala na morju pred- j vidoma tri dni in noči, nakar se bo vrnila na svoj pomol, kjer jo bodo natančno pregledali. ------------o-----
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Pohod malor proti bolezni polio
CLEVELAND. — V sredo zvečer bo šlo zejpet na pohod proti zavratni bolezni polio 40,000 mater, ki ,se bodo oglasile v vsaki hiši, kjer bo gorela na verandi ali nad vrati luč. Matere bodo nabirale prispevke za pobijanje te bolezni.
COCDWAVE
Danes oblačno, lahno naletavanje snega, mrzlo podnevi in ponoči.

SMUČARSKI SKOK NA ENO NOGO — Šved Toiro Lauren je pri tekmah v Garmischu na Nemškem izgubil v zraku eno smučko, kljub temu je srečno pristal na tleh, čeprav seveda na trebuhu.
Ivan Meilroviž, član fakultete univerze Notre Dame
Od leta 1947 dalje je veliki jugoslovanski umetnik profesor kiparstva na univerzi v Syracuse, N. Y.
SOUTH BEND, Ind. — Univerza Notre Dame je sporočila, da bo Ivan Meštrovič, sin kršne Dalmacije in eden največjih živečih kiparjev sveta, postal član fakultete te univerze.
Meštrovič, čigar slavni umotvori so -razsejani po vsem svetu, je star 71 let in je nedavno postal ameriški državljan. Od leta 1947 je profesor kiparstva na univerzi v Syracuse, N. Y.
Pred svetovno vojno je bil rektor zagrebške Akademije u-metnosti. V zgodnjih dneh voj-ne; je bil zaprt, toda na intervencijo Vatikana izpuščen iz ječe.
Meštrovič je eden izmed onih mednarodno znanih in slavnih mož, ki so sprejeli svo^e položaje na univerzah na osnovi Programa za nameščanje odličnih profesoirjev.
------o------
Newyoriki list o poslopanju s Tilom
List je mnenja, da bi morala vlada zahtevati od njega obljubo, d« se nam tesneje pridruži.
NEW YORK. — Tukajšnji list Daily News je objavil sledeče:
Maršal Tito potrebuje veliko pomoč. Poleg drugih blagrov, s katerimi je komunizem osrečil Jugoslavijo, je zdaj zadela to deželo še druga nesreča, — najslabša žetev v zadnjih 30 letih.
Amerika je obljubila Titu 400 tisoč ton pšenice, Kanada jih bo dodala 100,000, a jih še vedno manjka pol milijona, da bo Tito mogel prehraniti svojo vlado in lačno ljudstvo do prihodnje žetve.
Kaj bi bilo bolj na mestu, kakor da pritisnemo ob taki situaciji Tita ob zid?
Tito je še vedno rdeč, čeprav pravi, da je prijatelj Zapada. Zadnji čas se Moskva posebno trudi, da potegne Tita nazaj k sebi. Tito vabil ne odbija. Obnaša se kakor sramežljivo dekle, ki mu lasika hvala. Pri tem pa seveda misli, kako bi čim-več iztisnil iz nas.
Zakaj ga ne bi po vsem tem prisilili, da nam da obvezne obljube, da se nam tesnejše pri--druži in neha koketirati z Moskvo. Toda to moramo storiti prej, preden mu obljubimo pomoč.
Na tak način bi morali postopati s komunisti. Oni razumejo samo tak način govora. Nato vas spoštujejo Ne računajmo, da bo kateri koli komunist držal obljubo dalj, kot mu bo konveniralo. Zato moramo pritegniti Tita čim bolj in mu pokazati, da nimamo o njem nobenih iluzij. — (“Pregled”). ---------------o------
Aretacije duhovnikov v Argentini
BUENOS AIRES. — Tukaj sta bila aretirana dva duhovnika pod obtožbo, da sta v nedeljo s prižnic kritizirala novi argentinski zakon za ločitev braka ali zakonskih vezi.
TSovi grobovi
Alice Tanno
■ Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je nedeljo v Eu-clid-Glenville bolnišnici umrla po kratki bolezni Alice Tanno, rojena Pucel, stara 47 let. Stanovala je na 1981 E. 126 St. Rojena je bila v Clevelandu. Njen oče Anten je umrl leta 1934, sestra Josephine pa leta 1948.
Tukaj zapušča soproga Anthony, hčerko Alice, mater Mrs. Angela Pucel na'E. 147. St. in sestro Mrs. Eleanore Silveroli. Pogreb se vrši v'sredo zjutraj iz Conti pogrebnega zavoda na 1210 Murray Hill Rd. v cerkev Holy Rosary in nato na pokopališče Calvary.
Richard P. Welch
Na domu svoje, hčere na Hobart Rd., Kirtland Township, je umrl Richard P. Welch, star 90 let in vdovec; soproga mu je umrla leta 1943. Zapušča hčer Violo Demshar, soprogo znanega Vincent Demsharja, lastnika Demshar Appliance na E. 220 St. na Lake Shore Blvd., pri kateri je živel zadnjih 12 let. Zapušča tudi štiri pastorke in dva vnuka. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 11:30 iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. in od tam na pokopališče v Vermilion, O.
Marie Liebier
V nedeljo zjutraj je umrla v New Yorku Marie Liebier, rojena Siraj, stara 59 let in doma iz Grahovega pri Cerknici, odkoder je prišla v Ameriko pred 42 leti. V Clevelandu na 61. cesti je živela..od leta 19,19 do 1946, nakar se je preselila v New York. Zapušča moža Charlesa, pred tem pa je bila poročena z možem Rezekom. Zapušča sina Franka Rezeka in sestro Antonijo Kovač v Clevelandu, v Evropi pa bratia Alojza Sira-ja. Truplo bo prispelo danes iz New Yorka v Cleveland. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba bo naznanjen jutri.
------o------
Vozniki mestnih tovornih vozil groze s Slavko
Zahtevajo pet dni in 40 ur dela na teden, brezdelno soboto in nadurno plačo za več dela.
CLEVELAND. — Mestu grozi stavka nad 600 voznikov motornih tovornih vozil (trukov), ki so soglasno odklonili načrt župana Celebrezzeja za reduciran delovni teden, da bi sb tako pri-hranilol $600,000 na leto.
V soboto bodo pričeli ti vozniki piketirati vse garaže (menda so mišljene mestne garaže).
Tozadevni sklep je bil storjen na nedeljski seji, katere se je udeležilo tudi 700 drugih mestnih delavcev, ki so pretekli četrtek odglasovali, da sprejmejo po županu predlagan reduciran teden po sedem ur na dan in 6 6 dni v tednu.
Vozniki tovornih vozil so od-glakovali, da sprejmejo 40-umi teden in da bodo delali samo od ponedeljka do petka (vključno) za vse ostalo delo pa hočejo plačo in pol.
-----o------
Težka prometna nesreča
, LANCASTER, Pa. — V nedeljo so bile tukaj štiri osebe u-bite, štiri pa ranjene, ko je voznik avtomobila, v katerem so se vozili, izgubil kontrolo nad vozilom, ki je podrlo dva telegrafska drogova, nato pa se prevrnilo.
ODLET AMERIŠKIH LETAL V REPUBLIKO COSTA RIC0
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Iz Texasa so odletela v Costa Rico štiri ameriška trimotorna letala, za katerih vsako je plačala Costa Rica po en dolar. — Zdaj pa zahteva enako število letal in za enako ceno tudi Nicaragua.
SAN JOSE, Costa Rica. — Tukajšnje oblasti so izjavile, da so izbruhnili v nedeljo novi boji v Santa Rosa in da vladne čete drže črto proti dobro oboroženim uporniškim četam.
WASHINGTON. — Koncil Organizacije ameriških držav je v nedeljo zvečer odredil večjo pa-žnjo in pozornost na meji Nica-rague in Costa Rice, ko je Costa Rica izjavila:
Sedanja pomoč ni dovolj izdatna za našo malo državo, proti kateri je v teku invazija. Mi potrebujemo vojaško pomoč, ki je določena v med-ameriških pogodbah.”
Letala na potu v Costa Rico
Medtem hitijo iz San Antonia v Texa.su proti Costa Rici štiri ameriška bojna letala, opremljena s težkimi strojnicami in raketami. Ta letala bodo tvorila zdaj edino in vso zračno sila Costa Rice.
Organizacija ameriških držav je odobrila nakup teh letal, za katerih vsako je plačala Costa * v
Rica $1 (en dolar). To dejstvo p aje izzvalo takojšen protest Nicaragua, katere predsednik Anastasio Somoza je zahteval, da morajo Združene države — “prodati” Nicaragui enako šte-vio enakih letal. To so trimotorna letala, ki so bila v drugi svetovni vojni znana pod označbo “Mustangs”.
Nicaragua obtožena
Preiskovalna komisija Organizacije amer. držav je sporočila, da prihaja moštvo, zaloge in letala, kar je uporabljano V boju proti Costa Rici, iz Nica-rague.
Vlada Costa Rice je v nedeljo zvečer odredila cenzuriranje poročil iz dežele; to je storila zdaj prvikrat.
Preiskovalna komisija je izjavila, da imajo letala tujega izvora popolno kontroo ozračja nad bojnimi črtami.
Iz krajev in podeželja, kjer je v teku bojevanje ali je nevarnost, da se bo bojevanje razširilo tja, je bilo izseljeno civilno prebivalstvo.
Mlada deklica je pripomogla k odkritju zarote in morilca panamskega predsednika Remona

Nocoj zvečer ob sedmih ba vaja za igro Dekle z biseri, na odru Slovenskega narodnega doma; ob istem času in v istem prostoru bo poterh vaja tudi v četrtek. Pridejo naj vsi igralci.
Osemnajsta obletnica—
V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Vie-torja Opaskar v spomin 18. obletnice njegove smrti.
V bolnišnici—
Frank Štepec, 3408 W. 63. St. je cdšel v nedeljo v St. John’s bolnišnico na Detroit Ave., kjer je v sobi št. 1810, Obiski so dovoljeni.
Razprodaja čevljev—
Stan F. Majer, 6107 St.'Claii’ Ave, ima veliko razprodajo čevljev. Več v oglasu.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Anthony Zupančič, 771 E. 90 St., sta se robila 16. jan v Euclid Genville bolnišnici fantka, dvojčka. S tem sta postala Mr. in Mrs. Lawrence Zupančič s 6528 Schaeffer Ave. zastopnik Metropolitan zavar. družbe, štirinajstič stari oče in stara matu Čestitamo!
Deveta obletnica—
V sredo ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša zn pok, Jožefa* Čermelj v spomin 9. obletnice njegove smrti..
Bila je pVijateljica kadeta Tejade, ki je vtihotapil v deželo strojnico, s katero je odvetnik Miro ubil predsednika. Predsednikova vdova je pozvala ljudstvo, naj bo mirno in naj hodi po poteh, ki jih je začrtal pokojni predsednik, njen mož.
PANAMA. — Zasluge za rešitev misterije napada in uboja predsednika Jase Antonio Remona pripisujejo neki 18-letni mladenki, prijateljici nekega bivšega kadeta.
Kakor znano, so se stvari v Panami fantastično razvile, ko je v petek Narodna garda obkroža hišo predsednika Gouza-da ter ga aretirala kot sozarotnika in sokrivca umora preds. Remona. Predsednik Guizado je bil aretiran po izpovedi odvetnika Mira, da je on, Miro, ubil predsednika Remona ob polni vednosti Guizada, Remo-novega naslednika.
Mladenka, ki je igrala vlogo
v razkritju te zarote, je Gladys Vives, osemnajst let stara hčerka nekega panamskega detektiva in prijateljica Jose Edgar-do Tejada, kadeta na guatemal-ski politehnični šoli. Tejada je priznal, da je vtihotapil strojnico v Panamo ter jo prodal odvetniku Miru za $150.
Tejada je dejal, da se je nalašč zabodel v desno roko, da mu ne bo treba dejansko sodelovati pri umoru predsednika. Ali bo deklica zahtevala nagrado $100,000, .ki je bila razpisana za odkritje predsednikovih morilcev, ni še znano.
Drug človek, ki ima menda tudi pravico do deleža te nagrade, je katol. duhovnik Carlos Perez Herrera. Uradniki so izjavili, da je Mirov brat nekega dne povedal duhovniku Carlosu na ulici, da namerava njegov brat, Ruben Miro, ubiti predsednika. Duhovnik Carlos je sporočil to .predsedniku Re-momu, ki pa ni ukrenil ničesar, razen da je to povedal nekaterim svojim prijateljem.
Panama združena
Kakor izgleda, je danes vsa Panama združena in ujedinje-na pod predsednikom Ariasom Espinoso, popularnim, v Združenih državah izobraženim 42 let starim možem, ki je bil pod umorjenim predsednikom drugi podpredsednik.
V nedeljo je bila v narodnem stadionu darovana svečana maša - zadušnica za umorjenega predsednika.
Cecilia Pinel de Remon, — vdova po umorjenem predsedniku, je pozvala ljudstvo po radiu, naj bo mirno in naj nadaljuje z započetim delom pokojnega predsednika.
Kaznjenci zahtevajo -višjo plačo
HARTFORD, Conn. — Jetniki tukajšnje državne jetnišnice prejemajo za svoje delo po 15 centov na dan, in neki jetnik je pisal zakonodaj j, da ne more živeti ob tej plači. Sporočil je, da zaradi inflacije potrebuje po 25 centov na dan. Jetniki uporabijo svojo plačo za nakup mila, sadkorja, cigaret in podobnega. — Posledica tega pisma je bila, da je bil v zakonodaji res predložen predlog, da se jetnikom zviša njih plača na 25 centov na dan.
—----o------
Satelitski atomski centri
MOSKVA. — Sovjetska zveza je naznanila, da bo ustanovila atomske eksperimentalne centre v Kitajski, Poljski, Romuniji, Češkoslovaški in Vzh. Nemčiji.
Kovačič zopet imenovan na svoj položaj
CLEVELAND. — župan Ce-ehrezze je včeraj ponovno imenoval Edwarda J. Kovačiča za nadaljni petletni termin kot člana Cleveland Transit Boarda. Ta položaj donaša $7,500 na leto.
Kovačiča, ki je bil skoraj 14 let councilman v 23. vardi, je župan opisal kot vztrajnega in marljivega moža, ki posveča mnogo skrbi in časa svojemu poslu. — Naše čestitke!
Italiji gre res pšenica v klasje
TRST. — Ameriška vlada je dne 17. t. m. izročila svoje instalacije, ki jih je zgradila v Trs-stu za časa okupacije in katere so vredne nad en milijon dolarjev, Italiji.
Med temi instalacijami je tudi izborno letališče pri Proseku nad Trstom, modeme vojaške barake, skladišča in druga poslopja.
NAJNOVEJŠEVESTI
CHICAGO. — Senator Know-land je okrcal poizkuse, da bi se prikazalo neuspeh misije tajnika Združenih narodov v Peking v ugodnejši in lepši luči. Svaril je tudi predsednika pred apizanjem Kitajske. WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je predložil včeraj kongresu proračun za $62,-408,000,000, iz katere vsote bi šla vsaka dva dolarja od treh v atomsko silo in kontinentalno obrambo.
SAN JOSE, Costa Rica. — Štiri ameriška letala so prispela semkaj in uporniki so na begu, kar znači, da se blifa konec teden dni trajajoče revolucije.
da gotovo je, da bo njihova uresničitev prinesla deželi ve-AlUERlSKA DOMOVI IVA ve^ ^oristi in trajnega miru kot Nicaragui vojaška dik-
Srednja Amerika bo ostala dežela nemira vse, dokler •117 - •—"•ft n	HEndenon i-u«z»	CtereUad s, Ohio| ne bo tamkajšnje prebivalstvo dobilo možnostli spodobnega
a.n. ^ s^.»> Supdty. Holiday* ^ .h.i, W| življenja in se rešilo sedanje kulturne in soeialne zaostalosti.
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
~	^ n2 00 ”* [Zahvala pevskega zbora
“Slovan”
BESEDA IZ NARODA H
nemških listih. V boju proti odredbi o dvojezičnih šolah nemški listi prav nič ne štedi-jo z žaljivkami na račun nas Slovencev.
Za Nemce je skoro breziz-jemno vsak titovec, za slovenske narodnostne pra-
K sodobnim svetovnim problemom
i
SUBSCRIPTION RATES
Uultadeuto »10.00 per ye«; »6.00 lor 6 month.; »4.00	^ q _ ^ ^ ^
°T ^Chzaada and all other countriee outside United State« | nek°Uko poZno, pa sta^r naš pre-$12.00 per year; $7 for 0 months; $4 for 8 months.
svidenje v aprilu!
Za publikacijski odbor:
Frank Rupert.
Hvala lepa!
Joliet, 111. — Pošiljam celo-govor pravi: bolje enkrat, kot j je^no naročnino za Ameriško Do-____________________ nikoli. — Seveda, nekateri si to m,ovjno jn se vam prav lepo za-
Bntered_ m necpnd da« matter January eth,J0O8, at the Post Office at zakasnitev t0lmačij0 po svoje hvaljujem za redno pošiljanje
— |češ, da smo preveč zaspani ali lista Branje AD mi je vedno v
Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 12
Nemirna Srednja Amerika
Tues., Jan. 18, 1955 |kaj podobnega. Pa ni tako: smo|"“a~0 razvedrilo. ”	| roškem ne vznemirja, ker ve-
vedno čili in zdravi, Židane in Najlepše pozdrave pošiljam d°, da J®1 z njimi pravica, ki dobre volje! Opravičilo za to vsem Slovencem po širni Arne- Je še vedno v zgodovini zrna-
zakasnitev pa je to-le: “Slovan” riki in Vsem ostalem svetu, prav Rala z nadnaravno močjo nadlymjenih pokrajin, našli pot v nima rednih mesečnih sej, am-1 p0sebej pa uredništvu in upra- sleherno krivico. V svoji za- Moskvo, se z njo sporazumeli in
Nemška oborožitev in njene ni, kot se nedavno oni sami in posledice so še vedno v središču njihovi očetje?
ki se bori I ugibari3a razlagalcev in tolmačev svetovne politike. Večina! Na Srednjem vzhodu se raz-, v	.	.	. .svobodnega sveta je sprejela mere za Zahod dosti ugodna
vice v dežoli m državi, po^eb' I odločitev vodilnih držav Zaho- razvijajo. Turškemu ministrske-no pa se tisti, ki se bon za dv°- dai 0 oborožitvi Zahodne Nem- mu predsedniku Menderesu je jezično šolo. Biti z®ved®” Ljje kot nujno zi0( da se zavar- uspelo na obisku v Bagdadu Slovenec, pomeni v Avstriji k pred večjim — komunistično! j pridobiti Irak za sklenitev med danes toliko, kakor da si ze I osvojitvijo Evrope in vsega s^e-J sebojno vojaško-abrambne zve-protidržavni element. V de' La Dober del javnega mnenja, ize. Doslej so vse članice tako-želi bi smeli ostati kvečjemu I	v Evropi, se s tem na- zvane Arabske lige vsako sode-
še kaki ‘“vindišarji”, vsem| Črtom kar ne more sprijazniti lovanje v obrambnih načrtih Za-
in svari vodilne državnike in hoda odločno odklanjale. Irak odgovorne vodnike svobodnega1 je bil prvi, ki je na to pristal, sveta pred prevelikim zaupa- Verjetno mu bodo sedaj skotro njem Nemcem.	sledile tudi druge arabske drža-
Kdo ve, pravijo ti, če ne bodo ve. Z rešitvijo sueškega vpraša-Nemci, ko bodo videli, da jim Na in zmešnjav v Iranu se v ta Zahod ne mara pomagati k zedi- predel sveta polagoma vrača njenju in “osvoboditvi” Poljski jmir.
drugim pa kličejo: “Horuc ue-ber den Loibl (Ljubel)!” kakor je bilo to v času “tisočletnega rajha”.
Vse to naših rojakov na Ko-
Položaj v južni in jugovzhod-
je bil. Amerika in Vel. Britanija se trudita vsak po svoje, da bi ta prostor rešili za svobodni svet. Angleški zunanji minister namerava v bližnji bodočncisti
Kos kopnega od Tehuantepeške do Panamske zemelj- pak jo ima samo vsake tri me- vi ,lista katerega zvest naroč- htevi po imenovanju medna- si z nj0 razdelili oblast nad Ev- N Aziji je ševedno zapleten, kot ske ožine, ki veže Severno Ameriko z Južno, imenujemo	sece. In ker je naša poslednja,	nik hočem ostati.	jrodne	komisije, ko bi imela na jropo.	llA hl1 in vpl Rr,tfm1-
Srednjo Ameriko. Komaj kaj večji od Texasa je razdeljen	seja bila v nedeljo, 9. januarja,
med osem držav, od tega šest samostojnih. Prebivalstvo 1.1., in se je na tej seji sklenilo, vseh teh državic govori španski jezik in pripada katoliški da se vsem našim posetnikom cerkvi. Belci sov manjšini. Večino imajo mešanci in Indi- koncerta 5- dec- 1954- m daro-janci. V kulturnem in gospodarskem oziru je Srednja Arne- valcem> zahvalimo, sem rika precej zaostala. Nad polovica vseh prebivalcev ne zna P0Sel sprejel drage volje, niti brati niti pisati. Velika večina ljudi se preživlja s pri- Zato se v imenu vseh članov
delovanjem tropskih sadežev, ki jih United Fruit Co. izva- zbora toplo zahvaljujem vsem|g0t0vo nikjer drugod tako ne ža v Združene države.	številnim posetnikom našega	pt.izadwa> kako	bi	ponemčilo
Ta družba, katere lastniki so v Združenih državah, je	koncerta-v PrePričan sem, da ste	tuje narodnostne	. pripadnike,	_
najmočnejša gospodarska in s tem tudi velika politična sllafe	“du
Ija je treba razbiti
Nacistično nemštvo si danes
v Srednji Ameriki. Lani je igrala važno vlogo v uporu v
Alojz Mišic. | logo nadzorovati v prihodnje
izvedbo po mirovni pogodbi! Sovjeti za sedaj s takim raz-zagotovljenih narodnostnih Vojem ne računajo, zato nape-
pravic avstrijskih manjšin, paUjajo vse sile, da bi odobritev, , . , _ v.	A	,
postajajo žategadelj vedno nemške oborožitve v zadnjem)^ is a i vecmo^res ° ^ m južne
bolj neizprosni.	trenutku preprečili, če ne pa
“Duhovni Anschluss” vsaj zavrli. Pretekli teden so Sovjeti so v zadnjem času poslali vsem članicam predvide-avstrijskem sektorju pre- ne Zahodnoevropske zveze po-cej gHas.no govorili o tem, da|sebno noto, v .kateri poudarjajo,
da je oborožitev Nemčije v na-,	..iv. T ...	.
Kljub j hovni Anschluss” k vsenemst-|sprotju s takozvammi ženevski-Ind.je pa od njenega ^
Azije in se posvetovati s tamkajšnjimi vodilnimi državniki. Posebno pozornost pdsvečajo Angleži Indijcem in Burmanom. Po njihovem mnenju je usoda vse južne in jugovzhodne Azije
Guatemali, sedaj pa vse TaieTa	r
hniih v Pncl-a Rici	nas je oduseviio dejstvo, da ste trikrat več pouka kot sloven- zvezi posebno veliko očitkov njene pred nekako 30 leti in pre-	snubilo na vseh straneh,
bojih v uosta KICI	. napolnili dvorano do zadnjega	sp xuti	nemštvo tukaj tudi na Amerikance češ da P0Vedujej° uporabo	bakienj in1 g n } a .	.
Sedanji predsednik omenjene državice	Jose Figures je kotička V slogi je moč so re-	č ’. ® C	nemštvo uaaj umi na Amerikance, ces, aar1.^J. j	Amenkanci, ki nismo	vajeni
,	i^nlnni inženir Vzooien v demokrat- L? -•	* ^'8i je moc, »o _re J.za;radl tega vendarle ogrože- so ti tisti, ki podpirajo razvoj PlirK)V v vojni.	I	,---1--- x--------:
«dhihii^if nretioien^°krčanskimi idejami o uredTvi dNu ^ b ’ m Je,resxtaHno odnosno ^aj prizadeto, ker' skem duhu in prepojen s Krščanskimi mejami o uireunvi ui Brez vas bi mi ne mogli ničesar, , .	. . . ,	__
žave je načelni nasprotnik diktatorjev in drugih mogočne-Li z vami a vi z nami pa bo- da Je ,v em b^veno narodnost, žev Latinske. Amerike.	mo dosegli, da se naša lepa pe- 111 "ade^ hudo PtrikraihŠnapn°-
Costa Rica, ki je malo manjša od Zah. Virginije^ ima | sem ohrani še za mlajše rodove! | adn0.re°m ^as^^^ojevrstniml
Pri tej priložnosti povem, da stavkami ‘(^trajki šolskih ot-
jse “Slovan” prav pridno PrHrok) doseči zlasti to, da bi bila I lite v Avstrije v zahodno in vz-J stad> Pri tem pa si ohranili Pr0" j kar dobre volje in je poslušalce
vojni.
v tej smeri. Sovjeti napadajo I Amerikance tudi, ker vzdržu- Francoski ministrski predsed-jejo vojaške postojanke tudi I nik Pierre Mendes-France v Ita-
*1 liji in Nemčiji ni posebno veli-1 koi opravil. Italijani so v glav-
delati lep obraz, če nam ni kaj všeč, poskušamo rešiti Vietnam v Indokini, čeprav Angleži pripovedujejo, da je naš trud za-
stonj. Državni tajnik J. F. Dul-
v francoskem zasedbenem pasu Avstrije. To, da kaže nal™ oprava. ri»aj«*m su v &»av- iles je bu pretekli teden, ko je to, da bi radi dosegli razde*- nem na njegove predloge Prl| poročal o tem našem naporu,
pravlja za svoj spomladanskiLrej ko mogoče ukinjena zna- hodno, kot je to že slučaj z ste roke> 2 ^emcVe	te^e‘ zagotavljal, da izgledi na uspeh
na šolska zakonska odredba! Nemčijo.	.V pogledu Posarja je ostalo
iz leta 1945. o učni dvojezič- Za svoje trditve so Sovjeti g;avnem pri starem-
v niso ravno tako slabi. Vsaka
Poročila o potovanju Tita po
v deželi. Ta odred-|skega podpredsednika vlade I ^jtev ^stlla^^a v^ več^čf-1jugoslovan- komunistični po-
Ta * ‘ ----y ^
je namreč
nai	. " .	. | glavar tam razgovarjal in sesta-
se, Nemci pa jo smatrajo prej |	skoro skrivnost. Gotovo
močnejši srednji stan kot katerakoli druga državica Srednje Amerike, nima pa nobene vojske, ampak le nekaj policije. ,	*
Figures je po ženinem stricu dobil malo kavno plan-1 koncert, ki ga bo podal skupaj tažo Za pridelano kavo je moral kot vsi drugi kupovati s pevskim društvom “Adrija”
stavil elektrarno in začel izdelovati vreče in vrvi. V nekaj ki še niso nikdar bile pete na	Ostala v času ko je vse-| Schaerfa
letih je razširil svojo posest v taki meri da je imel na svo- našem,odru. Pridite torej takrat J	nosebno pa še av- zasedanju generalnega svetal0"’	|3ah 3e «koro skrivnost. Gotovo
iih plantažah zaposlenih blizu 1,000 obdelovalcev. Poskr- zopet vsi in pripeljite s seboj še	p ±	J, ■ ,	\ kot slej samo za začasno. Men- • 40 so postali v času Titovega
bel je za njihovo zdravje in primerno prehrano, pa se po- svoje prijatelje ki nas še niso Riškemu presneto trda pre- socialistic internacionale v des.France je ^ da bo prid(K
bel je za njinovo zura j , P	I	dla. Brez morebitnega priti- Amsterdamu izjavil, da se na- bil Nemce za nekakc> skupnolC^^ B^er’adom or«ai
ska od okupacijskih oblasti je giba OcVP (Avstrijska lJud-	nadz0rstvo nad oboroževanjem L; b i i-: in tesneiši Celo
|bila sprejeta od vseh	avstrij-|ska stranka) k tendencam,	kl|jn proizvodnjo orožja	za vsc	dajjna Nina se je odločila posla-
ne Evro-Li SVojega zastopnika v Titovo
,	,	.	, . .. n ,.	. .	.	...	, , .n pe-^ pa s» to zamisel	prestolnico. - Pred vojno so
nekoliko pravic v dežel«. Da-	te izjave je prišlo pred bozi-	češ, da ni v skladu z njihovimi	Podili na	iKtajgko slovenski mi_
Hecničarskn	komunistična	zveza	ie	končno	na	vo-l	Razen	zahvale	ki	sem	io	izre-	^ pa’	k°4Se J-C Poloza3 nem-	cem do napetosti med OeVP	nazori o svobodnem gosp0dar-	sijonarjij	oznanjat Kristasr evan_
Desničarsko —	Komunistična	zveza	je	Končno	na	vo	nazen	zanvaie,	KI	sem	jo	izre-	stva y	svetu ze bistveno po-	m Sociailasticno stranko Av-	stvu. Da bi bil Nemcem ves na-	KnHo 5U Titnvl mna
litvah pogorela. Za	predsednika	je bil	izvoljen njen	na-	kel posetnikom	izrekam	našo,	pravil(	pa hočejo igti Ijudje	etrije. Kancler Raab je Schaer-	črt izgledal bolj vabljiv, jim je,	S’
Sprotnik Otilio Ulate. Calderon-Guardia je hotel volitve topo zahva o tudi darovalcem, pois^avo Ukrniti, t. j. Slovence fa zavrnil, češ, da mu je sko- Francoz ponujal sodelovanje'	-
razveljaviti, zato je prišlo do upora, na katerega čelo se se oncerta niso mogli ude-1 njjbovj lastni zemlji oro- čil v hrbet, ko je bil na ob is- pri gospodarskem izkoriščanju 1 klavni tainik Združenih naje postavil	Figueres. Uporniki so zmagali in pognali Calde- ezi 1, so pa za o pos a 1	svoj ar- pati pravjcc> ki jim	gre ,po ku v Avstriji, koder je šlo	za	Afrike. Vaba je bila	premalo	rodov se 4e vrnil v New York
IrtlU"iSie^o”V	™	Ž<«*0 °«, JL N' nar“vni	k JVaŽnC sku'>ne aV3trii8ke	»•» i°	“O-	in povedal ameriškim diploma-
Pr^atelju bomozi^ v INicaragui. rireaseastjo repuDUKeje^	^	^	Nobena stvar nemštva kot sti.	klonil.	torn, kaj je tam opravil. Javnost
’ takega, torej tudi onega, ki	Razne novice	I	•	•	•	vsega za zdaj še ne ve, širijo pa
sicer ni docela udinjano naci- Dne 23. dec. 1954, je čelov- Italijanski komunisti so si pre-j se glasovi o nekaki kupčiji, ki
[stični ideologiji, ne boli bolj,|ška “Neue Zeit” prinesla čla-|cej v laseh. Skrajneži so hudo naj bi prinesla svobodo 11 ame-
brigal tudi za vzgojo, prehrano in zabavo njihovih otrok, [obiskali!
Za politiko se mož do 1. 1942 ni posebno zanimal. Ko iskreno zahvalo izrekamo tu-] se je predsednik republike Calderon-Guardia povezal s ko- N g Martinu Antončiču in gdč. munisti proti rastočemu nezadovoljstvu naroda, se je Figu- Ančki Traven, ki oglašata naše eres oglasil v imenu farmarjev in to zvezo ostro napadel, koncerte, prireditve in plošče Zato je moral za dve leti v Mehiko.	[naših pesmi na radio.
skih strank v deželi. S to od-[ pospešujejo razdelitev Avstri-1 ^o^ene sile svobodne Evro_ ldal3na Kina se 3e odločila posla~ redbo so dobili Slovenci vsaj je na zapad in vzhod. Zaradi
prevzef izvoljen Ulate, Figueres pa je prevzel vodstvo | Rupnik $5, Louis Godec rastočega krščansko demokratičnega gibanja, ki je našlo Frank Rakovec $2. veliko navdušenih somišljenikov zlasti med mladino. Ta ga Na seji, ki smo jo imeli 9. ja*-je pripravila, da je kandidiral za predsednika republike. Z nuarja, je bil izvoljen tudi nov
veliko večino je porazil desničarsko-komunistične nasprot- icdbor, odnosno bolje rečeno,
stari odbor je bil potrjen tudi
Kot predsednik je privil United Fruit Co. k novi ugod- za letošnje leto.	boju odredbo 0 dvo,govori ipomirijlvo
nejši pogodbi in se trudil za izboljšanje socialnega in gos- Frank Urbanem, podpred.:	iz lrt„ 194B. uJL-ašanb,. Pravi,
podarskega stanja malega človeka. S tem si je nakopal pri Ivančič, tajnik m blagajnik:
premožnih konservativcih dosti nasprotnikov, vendar svo I	i^fifm^'zaDisnLar' RudvI se^i vsaj razbitje, razkosa-! brez nezdrave polemike. čud-|bo n3eg°,va 0kveljala- K01 ved*
jega načrta ne mara opus 1 L	nnnrn I Ivančič arhivar Jožef Ivančič nost slovensko strnjenosti ah no je pa le, kako je moglo pri- no ^°' tudi tokrat obveljalo na-
Nasprotniki so se med sabo povezali in dobili opor	;	t - v-v v komnaktnosti v koroški deže- ti v istem listu skoro istočasno voddo *z— Moskve. Oni, ki de-
pri Somozi, ki je Figueresu gorak ne samo zato, ker je po- Nadzorni odbor: Jožef Vicic, k^^aktnosti v k0^	^af1 lajo v skladu z njo bodo prevze-
enal iz dežele njegove prijatelje, ampak tudi zato, ker mu Ludvig Oštir, Frank Ivančič, h s tem da m se uKimio pre- do tako naispiotmh sta-iasc v	voditelji bodo,
fe S svojimi načrti prizadel tudi materialno izgubo. K temu Publikacijski odbor: Frank Ru- cejsnje število dvojezičnih so . prav isti stvari.	Rinili
e tteba dodati še vpliv demokratične Figueresove vlade na pe«, Jožef Durjava, Frank Po- Brz pa ko b. to doaetrb, bi b.l. Docent yraake un,verze pro-| 8 prebivalce NicaragSe, ki jih samozavestni diktator Samo-Ur. - Zborov učitelj je naš »tvarjen, tako .menovam alo- f«or dr. Kar Trcimer je pred P1 .	.	.6	’	1	priljubljeni Tone Subelj. Zbor | venski jezikovni otoki. Boj | kratkim izdal na Dunaju pn
kakor ravno še vedna strnje- nek šefa socialistične stranke nasprotni “zmerni” politiki, ki nost slovenskega ozemlja na na Koroškem deželnega gl a- jo vodi Palmiro Togliatti. Ta je Koroškem. V svojem načrt-| varja F. Wedeniga, v katerem na.zadnjem strankinem kongre-
o šolskem su pretekli teden sicer odnesel jezičnih šolah iz leta 1945. ho-[ vprašanju. Pravi, da je treba zrnag°. ni pa še nikjer rečeno, 1242 E 17o |^e3° Nemci v prvi etapi do-|to vprašanje stvarno rešiti|da 3e ta zmaga dokončna in da vsaj
Nemci ne kažejo za oborožitev
za dn!i pr j	MVT vlada Anastasio Samoza N18 redne pevske,vaje vsak to- nemštva proti slovenstvu v de- Gerold & Co. knjigo “Ethno- Prevellk®Ša veselja, kar je go-
Nicaraguo'^kot’kak’sre’dnfeveSki fel" S?o™ poSe reg ob 8. z^čet.	Iželi bi b„ nato. tako sodilo. I aeneae der Siaven”. ki d!iic|.ovo za t. jjud. nekaj nenavad-
nasprotnike rajše požene iz dežele, kot bi jih poslal pred Vabimo vse, ki bivajo v tej
medveditelji hnstega upoJa^U^SteelkhlU na ? [petja, da se čimprej prijavijo. | razvidno, zadeva ni malenko
daje
kje.l ne®a"
Zveza bivših vojakov je zahtevala, da je treba izpustiti vse obsojene nemške vojne zločince, predno naj bi ,si katerikoli Nemec nadel uniformo nove
riškim vojnim letalcem, ki so v kitajski komunistični ječi obsojeni kot vohuni, čeprav so bili ujeti v času vojne v uniformah' v Severni Koreji. Komunistični Peiping drže te ljudi v ječi kot talce, s pomočjo katerih hoče) dobiti domov 35 kitajskih študentovski so v Ameriki še od 1. 1949 in so se tu naučili upravljati z radarjem in drugimi za vojno važnimi napravami v upanju, da bodo služili nacionalistični nam prijateljski Kitajski. To pa verjetno še dolgo ni vse, kar bi Peiping rad. Namigujejo tudi, naj bi Amerika pustila na cedilu Cangkajška in pomagala odpreti rdečim Kitajcem vrata v Združene narode.
| želi bi bil nato, tako sodijo, genese der Slaven”, ki I neprimerno lažji.	odgovor na vprašanja,
Kot je iz vsega zgornjega] kdaj in kako so nastali pred
j niki (Slovanov.
šonioza! 'kije za* desetiet starejši od Figueresa, je ži-|Vsab n<^ je dobrodošel inljstna. Ne tiče .se samo roj,- Tranzitni promet za Avstvi- _..........................
Tel več let v Združenih državah, pa se nato vrnil v Nicara- Ua b° zb°r z veseljem sprejel v kov na Koroškem, marveč na jo na Reki je znašal v pretek- lemškc voiak(, v skl Zahod. guo kot zet enega najvplivnejših domačinov. Kot pokra- k0!0 sredmo!	t01’*"''1 Je zadeva vsega slo- lem letu 80 000 ton Da bol	^ po mnenju
jinski davkar se je priključi! revolucionarnemu pokretu, ki Zbor ima na razpolago nove ven3tva- In ker od matične Roka laze tekmovala s Ti- teh jjudl s0 vsi nemški vojni	—,	-----——
je postavilo gen. Jose Moncado za predsednika. V zahvalo	plošče naših pesmi, ki gredo kar domovine naši koroški rojakiustom,	pripravljajo	v	Ju8os'a'	ziočinci	nedolžni,	oni	so	“storil!	Panami	so	pa	odkrili druščino,
za to je bil imenovan najprej za pokrajinskega governerja,	dobro izpod rok. Sezite po njih, tdane,K n0 morejo veliko priča-	viji	sedaj	osnutek	zakona,	po	Je	svojo	dolžnost.”	Dokler	niso	ki	je	napravila načrt za umori-
pa postal kasneje zunanji minister. Pod vplivom poslanika dokler jih ne zmanjka!	Uovati, ker tam je prvo socia-lw*™™ Wn	nQ R-vil..	-	.
Združenih držav je bil Somoza imenovan 1. 1932 za direk- Na kraju bi pa rad še tole j lizacijat. j. komumzacija vse-torja vojske, ki jo je naglo pridobil zasp. Tako je postal od- oznanil: pripetilo se je, da jeka življenja, zato smo v prvi ločilna oseba v deželi. Ko se mu je 1. 1937 predsednik repu- naš podporni član umrl, pa smo. vrsti mi, ki zivimo^v svobod-blike “po njegovi milosti” postavil po robu, ga je odstavil	bili o tem prepozno ali splch ]nem svetu, dolžna, da jim stein prevzel sam predsedništvo. Po desetih letih se je iz tega	nič obveščeni. Zbor se je žara- jimo v njihovi neenaki borbi
V Srednji Ameriki imajo svojo zabavo. Sedaj se gresta vojsko Nicaragua in Costa Rica, v
mesta umaknil, pa se dal tri leta kasneje izvoliti znova. Se- ri tega znašel v veliki neprili danja predsedniška doba mu bo potekla 1. 1957.	ki, četudi nič kriv. Zato prosi-
Somoza je lastnik blizu cnc desetine vse obdelane zem-No, da v kakem ponovnem ta-Ije v deželi in soudeležen pri celi vrsti gospodarskih podje- kem slučaju, takoj obvestite
zbor ali pa bilo katerega člana
Da Somozi reformni načrti predsednika Coste Rice niso našega zbora, posebno pri srcu, je iz povedanega precej razumljivo. To- še enkrat hvala vsem in na
ob strani.
“Horuck ueber den Loibl!”
Toliko grdih žalitev vsega slovenstva, iše več, toliko gnojnice še ni bilo polite nad Slovenci, kakor se je to zgodilo v zadnjih tednih v avstrijskih
katerem bodo uredili na RekiLj jjmjjg na svobodi, pravijo, si prosto cono. Računajo, da bo- bo vsak nemški vojak pomišljal do s prosto cono povečali pro-[ izvršiti povelje svojega predpo-
met z Avstrijo na Reki na 200,000 ton letno. — V tej zvezi še to: Doslej je šeili madžarski tranzitni promet preko Avstrije, sedaj se pa v Bel-gradu madžarska gospodarska deltegacija pogaja o novih določbah za tranzitni promet Madžarske preko Jugo-slavje v Trst.
stavljenega in brez stroge discipline in pokorščine ni megoča dobra vojska. —■ Ob takihle zahtevah bi človek res začel dvomiti v modrost in smiselnost ustvaritve nove nemške armade in to celo z delno našim denarjem in na naše stroške. Kdo ve, če ne bodo ti ljudje spet požigali in morili po naši domovi-
tev Ameriki prijaznega bivšega predsednika Ramona. Morilec sam je bil neki propali odvetnik, ki so mu zarotniki obljubili, da bo postal justični minister, če njihove nakane uspejo.
* • •
Državni pravdnik v Beogradu je poslal tamkajšnjemu okrožnemu sodišču obtožnico proti M. Djilasu in V. Dedijerju, ker sta. “vršila protidržavno propagando.”
Aiierisk/i Domovii\i/i
AM€RICAN IN SPIRIT PORCI6N IN LANGUAM ONLY
SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR
Iz slovenskega Toronia
Pomen razvedrila in zabave!
Kake dobro de človeku, če| more včasih vreči raz sebe vsakodnevno enoličnost, skrbi ini I enostransko usmerjenost svojih |
Sestanek društva N. I. J. je bil v dvorani po drugi maši. Udeležilo se ga je 56% vsega, članstva. Nekaj članov se je opravičilo, ker so bili nujno za-
prizadevanj. Vse to mori duha.I držani. Sestanka se je udeležil in izčrpava tudi telesne sile. tudi naš starosta g. Alojzij Am-Uteči vsaj za nekaj časa okolici, brožič. Po predavanju so člani ki človeka tedne in mesece ob- živahno posegali v debato. Tako daja in mu nudi vedno isto sliko, predavatelj kot člani, bi želi go-kako blagodejno to vpliva, že voriti še o drugih sredstvih, ki moreča vsakdanjost sili k spro- razvedrilo prinašajo, pa žal ni stitvi. Pa tudi človeška narava bilo časa. Pred predavanjem je je tako ustvarjena, da ji je spro- imel lepo duhovno misel duho-stitev v razvedrilu in zabavi ta- vni vodja društva Rev. J. Kopač, ko potrebna .kot telesu vsakda- Duhovna misel je s predavanjem nji kruh.	tvorila harmonično celoto.
Vendar vsaka zabava ne služi Vidno zadovoljni so člani vz-temu, kar narava potrebuje — trajali na sestanku skoraj do: sprostitvi. Mnogo je takih, da ene ure popoldne, pustijo glavobol, ‘moralnega	Sestanek S. L. S.
mačka’; druge prinašajo name-1 V nedeljo, 9. januarja, ob 4. stci telesne sprostitve še večjo [popoldne so se zbrali na sesta-utrujenost tretje škodijo pošte- nek člani SLS v Torontu. Senju; nekatere sicer nevidno, a stanek je bil ob pogrnjenih mi-zato tem bolj gotovo kvarijo zah, kar mu je dalo bolj dru-okus o resnični lepoti in dobro- žabni značaj. Da družabnost nej ti; končno ni malo zabav, ki oži- bi bila preveč motena, ni bilo jo kulturno razgledanost in pri- na sestanku ne posebnih govo-našajo poplitvenje. Gotovo je rov in predavanj. Vse je pote-proč vržen denar in zapravljen kalo bolj ob razgovorih, v kate-čas v zabavah, ki take in podob- rih so se pojasnjevala razna ne škode prinašajo.	vprašanja, ki se nanašajo na
Gornje misli so napisane obl SLS in na njeno delo v tujini, predavanju, ki ga je imel v ne- j Navzoči so v razgovore živahno deljo, 9. januarja, na sestanku I posegali, društva N. I. J. g. dr. W. Bra- Sestanek je začel in vodil tina. Na načelne misli o pome- predsednik g. Alojzij Ambrožič nu in o potrebi razvedrila je na- st. Pozdravil je navzoče, vsem to navezal nekaj misli o kinu, voščil srečo v novem letu in iz-radiu, TV, in o naravi kot o razil veselje, da so Slovenci v sredstvih, ki se jih človek naj- Torontu dobili svojo cerkev in bolj pogosto poslužuje, kadar se [dvorano. Toplo je tudi priporo-hoče sprostiti.
Kinodvorane so verjetno danes najbolj obiskan prostor po vsem svetu, kjer ljudje iščejo oddiha in razvedrila. Zanimivo je opazovati, po kakšnih vidikih se obiskovalci filmov ravnajo:
čal, da bi se vsi dobromisleči strnili okrog tega farnega središča in okrog dušnih pastirjev. Naj bi vsi člani za to tudi delali.
Po uvodnih predsednikovih besedah je eden izmed članov v
Nekaj je takih, ki hočejo videti kramljajoči obliki pnkazal, kak-vsak film, ne glede na kakovost 5en je pomen programa za vsa-in njega moralno vrednost. Nek- ko stranko. Omenil je program do gre vedno v najbližjo kino- SLS, ki ga je lani izdalo njeno dvorano in se nič ne vpraša kaj vodstvo in je bil na sestanku predvajajo. Drugi gredo vedno navzočim razdeljen. Z novim v najcenejši kino. So pa tudi Programom slovenske večinske taki, ki nikdar ne vidijo nobe- demokratične stranke so Sloven nega filma. Seveda so pa med ci v tujini predstavljajo drugim izjemami tudi taki, ki premišje-1 narod°m *n Pm pripovedujejo
včasih pri delu v stranki in ki jih je treba v bodoče odpraviti. Razgovor je polagal posebno pažnjo tudi na delovanje komunistov med Slovenci v Torontu, zlasti na razdiralna gesla, ki jih mečejo med ljudi. Za levji delež nesloge, ki je med Slovenci, nosijo odgovornost prav komunistična gesla. Tako se je zvedelo, da imajo svoje agente že v pristanišču, kjer prihajajo novii imigranti v Kanado. Slovence tam opozarjajo, naj se ne javijo v slovenskem župnišču ^ Torontu, češ takoj bodo zahtevali, da plačaš nekaj za cerkev. Sklep debate o tem je bil: budnost in razkrinkavanje!
Zaključno besedo na sestanku je imel podpredsednik g. F. Valant, ki je obenem tudi vršilec dolžnosti tajnikt. Podal je kratek pregled dela SLS edinice v Torontu ter delo, napore in povezavo stranke z drugimi zlasti r š č a n s k o-demokratičnimi; strankami.
Skoraj tri ure je trajal sestanek, pa je hitro minul. Člani so se' razhajali z željo, da bi se Kmalu zopet videli.
Gradbena družba ‘Triglav’
Pred nekaj dnevi so se sesta-!i družbeniki gradbene družbe ‘Triglav’. Družba je novo slovensko podjetje v Torontu, ki še nima eno leto delovnega življenja za seboj. Družbenike je pripeljala skupaj želja videti poslovanje družbe v njenem še ne enoletnemu obstoju. Ko so slišali mnogo številk, videli resnično velik promet in spoznali, da bo do konca poslovnega leta njihov cilj verjetno dosežen, so bili nadvse zadovoljni. Kako tudi ne, saj se bodo njihovi denarni vložki lepo obrestovali. Ob tem zadovoljstvu ni čudno, če so se še v bodočnost ozrli in bili takoj pripravljeni podaljšati družbi življenje za nedoloče' no dobo.
no izbirajo, preden se odločijo, kakšen film bodo šli pogledat. Taki hočejo namreč videti res samo moralno neoporečne in kvalitetno dobre filme. Samo tak film namreč dviga, boljša,
kako si zamišljajo ureditev svoje stare domovine. Največje važnosti pa je program stranke za zasužnjeni narod doma. Ko ga žuli komunistični sistem, katerega je uklenjena Sloveni-
Vodja opozicije Rowe je dejal, da moremo pričakovati, da se bo število brezposelnih v prihodnjih dveh mesecih povečalo na 600,000 oseb.
Večjo brezposelnost napoveduje

Ottawa. — Vodja opozicije Rowe je ob razpravljanju o prestolnem govoru zavrnil trditev vlade, da bi bila brezposelnost Kanadi samo krajevnega in sezonskega značaja. Pozval je ministre, naj zanikajo, če morejo, da v njihovih domačih okrajih ni resne brezposelnosti. Nihče od članov vlade se ni pozivu odzval.
Vlado je napadel, da ni znala ohraniti kanadskega zunanjega trga, posebno za pšenico, da ni rešila perečega vprašanja brezposelnosti, da ni zmanjšala davkov in s tem proizvodnih stroš-cov v posameznih industrijah, kar naj bi oživilo tekmovanje, dalje je grajal vlado, ker da ni znala preprečiti nepotrebnega razmetavanja denarja. Naštel je še vrsto drugih očitkov.
Predsednik spodnjega doma je opozoril govornika, da je morda pametnejše, če svojo kritiko omeji na samo nekatera vprašanja in si razpravljanje o drugih prihrani za bodoče. V našem parlamentu obstoji namreč navada, da vlada lahko zavrne
debato o nekem vprašanju, o katerem se je v istem zasedanju že razpravljalo.
Stališče predsednika je podprl tudi CCF voditelj Coldwell, ki je kasneje v svojem govoru I pozdravil zlasti načrt o bolniškem zavarovanju, grajal pa je vlado, ker da se je vrnila k politiki nenadzorovanega in nenačrtnega gospodarstva, ki je povzročilo gospodarski zastoj in brezposelnost v predvojnih letih.
Rowe je v svojem govoru zavrnil trditev vlade, da se je narodni dohodek zmanjšal zaradi slabe letine. “Če bi imeli dobro letino,” je razlagal, “vlada ne bi vedela kaj storiti s pridelkom, ker ji še ni uspelo prodati niti dobrega pridelka prejšnjega leta.”
Sedaj je 40,000 več brezposelnih, kot jih je bilo pred enim letom, če sploh ne računamo neprijavljenih in onih, ki so samo delno zaposleni. Če pojde tako dalje, bomo imeli predno bo minil 60 dni nad 600,000 brezposelnih, je svaril vodja opozicije.
Eni presamoiavestni, drugi preobčutljivi
DOMA IN PO SVETU
Zvezna vlada je dovolila Novi Zelandiji prost uvoz sira. L. 1952 je novozelandska vlada obljubila, da bo uvoz sira v Kanado omejila. Razmere, ki so tedaj zahtevale tako omejitev, so se sedaj spremenile.
vzgaja širi kulturno obzorje in I ia- narod doma z upanjem zre obenem služi sprostitvi. Za tak na stranko, ki mu hoče dati kr-film denar ni proč vržen in časi ščanski sistem svobode in demone zapravljen.	kracije. Končno pa je program
Sredstvo za razvedrilo, ki je velikega pomena tudi za Sloven še bolj pri roki kot kino, pa je cev tujini, ker jih druži med se radije. Ta tudi ne zavzame ta- b°i.in Požiga v delu za osvobo-ko celega človeka kot kino. PriUenie domovine.
Na Japonskem baje bolj cenijo ženske potapljače kot meške cer zdrže dalj časa pod vodo. V plitvih obalnih vodah imajo ve-ike “nasade” bisernih školjk, s katerih nego se ukvarja na tisoče potapljačev. Industrija, umetnih biserov prinaša Japou ski vsako leto lep dobiček.
radiju je tudi možna večja izbira, ker mnogo postaj daje najrazličnejše programe: muzika, petje, poduk, poročila, za šalo itd. Toda tudi poslušanje radija zahteva premišljenega izbiranja in dobro vzgojenega okusa, ker ni vse dobro, kar hrešči iz radijskega zvočnika. Kdor želi poslušati verska predavanja, mora paziti, da bo poslušal res katoliškega. Še več pažnje kot radij o, pa zahteva televižen, ki lahko postane zelo nevarno sredstvo razvedrila. TV zahteva namreč prisotnost celega človeka, nudi zelo majhno izbiro programov in še ti so navadno veliko slabši kot na radiju.
Zelo pa se v velikem mestu zanemarja še en važen vir sprostitve in oddiha, to je prosta narava. Da opuščanje razvedrila v naravi prinaša ljudem, ki stalno živijo v mestnem prahu in hfupu veliko škode, je več kot jasno. Vir zdravja za huha in telo je v prosti naravi.
Ko je Frank Tinker lani odstopil kot ameriški podkonzul v Torontu, je ob .svojem odhodu dejal, da je vesel, da zapušča Kanado.
Čemu je bil vesel, je Tinker pojasnil v odkrito pisanem članku v Macleans magazinu.
Bilo mu je dovolj neobjektivnega kritiziranja in nerganja, ki ga je doživel v dveh letih zastopanja Združenih držav v Torontu. Tinker piše, da so se Kanadčani stalno pritoževali zaradi ameriških vselitvenih zakonov in predpisov, pri tem pa pozabili, da njeni lastni zadevni predpisi niso skoraj nič manj strogi. Kanadsko časopisje se je jezilo zaradi 7-odstotne carine na uvoz kanadskega svinca v Združene države, pa ni nikdar omenilo, da Kanada zahteva 25% carine na uvoz ameriških avtomobilov.
Tinker pravi, da je nekoč slišal nekega kanadskega zveznega poslanca, ki je slovesno govoril o z orožjem rožljajočih ameriških, diplomatih. Kritičnih
Po teh besedah o programu sta udeležencem postregli s čajem, s kavo in ,s prigrizkom ga.
Valantova in gdč. Tončka. Ob prigrizku se je razgovor nadaljeval. Član odbora je prikazal glavne smeri, v katerih bi se moralo delo strankine edinice v Torontu poživiti. Študij strankinega programa nudi veliko: lepega in zanimivega dela. članstvo si želi informacij o delu.
Razširjanje katoliškega tiska, ki stranko podpira, je nujni apostolat članov. Potrebna je tudi povezava in navezava stikov političnimi organizacijami drugih narodov. Letos je tudi sveta dolžnost strankine organizacije, da počasti spomin vseh, ki so v drugi svetovni vojni in po vojni padli za svobodo in pravo demo- stotka celotne proizvodnje, 1.
Neki sovjetski oficir je nedavno hotel na Dunaju odpeljati s silo neko bivšo uslužbenko ameriškega poslaništva, ki pa se ji je posrečilo pravočasno pobegniti.
*
Delavstvo Chryslerjevih avtomobilskih tovarn je sklenilo, da za enkrat ne bo gnalo spora vodstvom podjetja do skrajnosti ker ne kaže, da bi bilo istočasno v stavki kot so delavci pri Fordu. Delavstvo v omenjenih tovarnah zasluži povprečno pd $1,71 na uro, pa se zavzema za 15 centov povišanja in še za nekatere druge ugodnosti.
*
Kanada je 1. 1939 izvozila, 58 503 motorna vozila ali 37.6 od-
kracijo. Saj je bila zlasti večina domobrancev iz vrst SLS. Za tako proslavo so člani takoj naredili potreben sklep.
Debata članov je opozorila na 'nekatere nepravilnosti, ki so bile
1953 pa le 45,222 ali 9.4 odstotka. Za letos pravijo, da bomo izvozili kvečjemu kakih 35,000 motornih vozil. Angleži in Nem ci nas izrivajo vedno bolj s svetovnega trga ter silijo celo na
naš domači trg.
*
Dr. Vladimir Petrovič Demi-cov, znanstvenik na Moskovskem inštitutu za kirurgijo, je sporočil, da se mu je posrečilo presaditi glavo enega psa na drugega, žal je žival z tujo gla vo po šestih dneh poginila. Poskuse bo baje nadaljeval in pri čakuje večjih uspehov.
id
Neki sodnik v indijski prestol niči New Delhi je razsodil, da imajo kipi v hindujskih templjih pravico do osebne lastnine in morejo onega, ki bi jim jo hotel kratiti, klicati pred sodišče.
pripomb je bilo dovolj tako v j privatnih kot službenih razgovorih. Na čajankah in raznih | podobnih družabnih prireditvah ameriškega ( zastopnika Kanadčani neusmiljeno zbadali zaradi McCarthya in njegovih na-1 stopov, zaradi zunanje politike Združenih držav in zaradi kakr- j šne koli stvari, pa naj jo je za-1 grešil Hollywood, U. S. Steel ali'| C. I. O.
Tinkerjev članek je v kanadski javnosti vzbudil veliko zanimanje. Dobra polovica pisem, ci jih je prejelo uredništvo orne-1 njenega časopisa, se strinja z njegovimi pripombami in je za-skrbjena zaradi raztočega proti-ameriškega razpoloženja v Kanadi.
Nedavno se je k temu članku oglasil tudi znani pisec Hugh Maclennan. Dejal je, da nas je Tinker potipal tam, kjer nas j najbolj boli. “Smo malo neje-j voljni, pa nas je tudi sram samih sebe!”
MacLennan je vedenje Kanadčanov do Amerikanca in| njegov odgovor razložil z nervoznostjo, ki se je lotila takod nas kot Amerikancev. Kanadčani pričakujemo priznanja od mogočnega soseda, ta pa priča- ] kuje našega prijateljstva.
Tako samozavestni Kanadča-1 ni omalovažujejo in kritizirajo* Združene države v želji, da bi dvignili svoj lasten ugled, Ame-rikanci, ki pričakujejo znakov prijateljstva, so pa preobčutlji-j vi za vsa td malenkostna zbada-! nja.
Po mnenju MacLennana jel mogoče rešiti to vprašanje z medsebojnim razu mevanjem. Obe strani se marata potruditi razumeti stališče svojega soseda.
Neveste uvažajo
Dr. Masengrab, predsednik nedavno ustanovljene komisije
Priznanje nadškofu
Quebec; Que. — Nadškof Maurice Roy je prejel red ‘Franco-
za boj proti nizkemu prirastku ske zvestobe.’ Odlikovanje mu
* • i .	-%, -r • rr i	: • ? ’ : ~ ^ ^ 1; 1., -fvr* r-»	o rlob-u
prebivalstva na Novi Zelandiji, je predlagal vladi, naj bi prosila Veliko Britanijo in severnoevropske dežele za pošiljko večjega števila dobrih deklet navdušenih za družinsko življenje. Ta dekleta bi se poročila s 40,000 fanti, ki ne najdejo v Novi Zelandiji “boljših polovic.”
je podelila francosko-kanadska kulturna oi-ganizacija ‘La vie Francaise.,’ To odlikovanje je bilo podeljeno kot priznanje za delo s katerim je nadškof pomagal ohranjati francosko-ka-nadsko kulturo med francoskimi manjšinami v New England, v 'Maritimes in v zapadni Kanadi.
rj; mm
W-
Nuznanilo in Zahvala
Z žalostnhp in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je umrla 26. oktobra 1954 moja nepozabljena sestra
Marija Kočevar
rojena MATEKOVIČ
Rojena je bila 30. novembra 1893 v Radoviči pri /Metliki, poročena v Bojanji vasi, od koder je prišla k sestri v Kanado 21. februarja 1951. Pogreb se je vršil 28. oktobra 1954 iz hiše žalosti v St. Saviour’s cerkev, od tam pa po opravljenih katoliških obredih na pokopališče k večnemu počitku zraven njenega soproga, ki se je smrtno ponesrečil pred 12 leti v zlatem rudniku.
Pokojnica je bila članica Hrvatske bratske zajed-nice broj 814, Val d’Or, Quebec, in Loyal Order of Moose.	/
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo ča-, stitima gospodoma Rev. Edward Licznierski in Rev. Philippe Blanchard, katera sta opravila pogrebne molitve in pokojnico spremila na pokopališče. Hvala pogrebnemu zavodu J. M. Marcoux za vzorno voden pogreb in najboljšo ter vsestransko postrežbo.
Iz srca se zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence k njeni krsti in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Nadalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše za mir in pokoj njeni duši. Srčna hvala vsem, ki so prišli drago pokojnico kropit in molit k njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremlili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje kakor tudi vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile na razpolago tako, da se je udeležilo pogreba veliko število naroda. Srčna hvala članom in članicam Hrvatske bratske zajednice, katerim je pokojnica pripadala, za lepo slovo od umrle sestre, ki jo J je izrekel pri odprtem grobu društveni tajnik Matt Kranchevich, nadalje lepa hvaia nosilcem krste članom H.B.Z., Nick Brunski,.Louis Uršič/Martin Naglich, Steve Ljubanovich, Frank Prince in Ignac Žerjav. Srčna hvala našim botrom Mr. in Mrs. Louis Zidar Sr., ki so nam bili v veliko pomoč in tolažbo v času žalosti.
še enkrat srčna hvala vsem in vsakemu posebej, ki nam j e.v žalosti nudil sočutno naklonjenost. Posebno hvala našemu rojaku in prijatelju Johnu Cesar, kateri je prišel na pogreb 600 milj daleč. Prosimo vse in vsakega, naj nam oprosti, ker'nam je radi prostora nemogoče napisati imena vsakega, kateri se je udeležil pogreba, svete maše, daroval venec in nam izrekel sožalje ustmeno ali pismeno. Bog plačaj vsem!
Ljuba sestra, Tvoj kelih je bil poln do vrha žalosti in trpljenja, Tvoja pot življenja je bila s trnjem posuta. Soproga si izgubila, dstala sama z nedoraslimi otroci na milost in nemillost brez varuha in hranitelja. Potrpežljivo si prenašala vse težave tega sveta. Vse upanje in ljubezen si gojila do svojih otrok ali usoda je tudi tukaj pretrgala Tvoje načrte. Kruta vojna Ti je uničila dom in družino. Izgubila si najdražje, kar |. ti je še ostalo, hčerko in sina. Temni dnevi so nastali zate. Priporočila si se Mariji sedem žalosti in ona Ti je dala moč in pogum. Odprta noč in dan so groba vrata, ali dneva ne pove nobena pratka! Zapustila si | rodno grudo z željo, da obiščeš še gomilo svojega ljubljenega moža. Ta želja ti je bila uslišana.
Prišla si k svoji sestri, katera te je tako željno pričakovala ali na žalost ti je bilo odmerjeno le še malo časa. Božja volja je hotela drugače. Tebe je Bog poklical in združil s Tvojo družino, po kateri si vedno hrepenela.
Ljuba sestra, naše bolečine za teboj so velike ali jih ne moremo primerjati s Tvojimi. Končana je Tvoja trnjeva zemeljska pot. Odšla si k Stvarniku, da prejmeš plačiloma vse grenkosti življenja. Bodi naša priprošnjica, da se enkrat snidemo v kraju večnega življenja! Vedi, da boš med nami v spominu živela do konca naših dni. Zapisana si v srčno globino.
Počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda nove domovine. Duši Tvoji večni mir in pokoj.
Žalujoči ostali:
HELEN STUKEL, sestra JOHN, svak
MARY, JENNY in JOSEPH, nečaki
V	starem kraju zapušča: sestro ANO, nečakinjo KATERINO, nečaka JOŽEFA MATEKOVIČ, svaka TONETA in JOŽETA KOČEVAR z družinami in druge sorodnike.
V	Kimberley, British Co-lumbia, zapušča svaka FRANKA KOČEVAR z otroci, VIOLET, RUDY in LEON, ter nečakinjo MARY KOČEVAR, dalje družini MRS. ŽAGAR in MRiS. ANA REŽEK.
V	Johnstown, Pa., U.S.A., zapušča pa bratranca PETER BAJUK in sestrično MARIJA RADMAN. Bourlamaque, Quebec, Canada, 18. jan. 1955.
Sas Rohmari
SKRIVNOST DR. FU-MANCUJA
Pustil sem svoje pisanje in spravil pisalne potrebščine v torbo, ki sem jo imel s seboj. Weymouth je privil v svetilki stenj, ki se je pričel kaditi. Po prstih sem odšel do stopnic in potihoma por do sobe, kjer je bila bolnica. Vse je bilo tiho in Mrs. Weymouthova mi je zašepetala, da bolnica trdno spi. Vrnil sem se dol in našel Smitha, da je po svoji stari navadi razburjeno korakal po sobi, kar je bilo zmerom znak, da se bliža kaj nenavadnega. Ob četrt na tri je vetrič čisto ponehal in okrog nas je zavladala taka tišina, da si je ne bi nikoli mogel misliti tako blizu vedno šumne-ga Londona. Celo dihanje Weymouthovo sem lahko slišal. Sedel sem ob oknu in gledal ven v temne sence pod cedrami. Smith je končal obhod in stal spet čisto tiho pri ognjišču. Poslušal je! Sicer pa ne dvomim, da smo vsi po^ slušali.
Rahel šum je pretrgal to izrazito tišino; prišel je od vaške ceste. Bil je le nerazločen in kratkotrajen šum, po katerem je nastopila zato tem večja tišina. Smith je bil že nekaj minut prej utrnil svetilko. V temi sem slišal, kako je močno z zobmi hlaptnil.
Zdajci se je čisto razločno oglasilo trikratno skovikanje sove.
Vedel sem, da je to pomenilo, da je prispel spl; toda od
V blag spomin
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABLJENEGA OČETA
Ignac
Slapnik
ki ga je Bog poklical k sebi dne 18. januarja 1944
Dragi nepozabni ljubljeni oče, deset let že počivaš v grobu, zaklad spominov na Tebe, dragi, večkrat prisili tihe solze v oči; k Bogu naše prošnje se dvigajo, da v nebesih Ti On plačilo da.
Žalujoči ostali:
CHARLES, JAMES in LOUIS, sinovi
VNUKI in VNUKINJE Cleveland, O., 18. jan. 1955.
kod je prišel in kakšne vesti je prinašal, mi ni bilo znano. Prijateljevi načrti so mi bili nerazumljivi; tudi ga nisem nadlegoval, da bi mi dal kako pojasnilo glede teh, ker sem vedel, da je bil ves napet in malce razdražene volje, ki se ga je polaščala v časih negotovosti — ko je dvomil v smotrnost svojega početja in pravilnost svojih domnev. Toda ni se ganil.	,
Zelo tiho sem slišal, da je ura udarila pok Spet je rahla sapica zavela skozi vejevje. Veter je moral spremeniti smer, sem si mislil, ker prejšnjega udarca ure nisem slišal.
Kaj kmalu za udarci ure se je oglasil drug glas — glas, ki smo se ga vsi nadejali in nanj čakali — toda ko smo ga začuli, mislim, se nihče ni mogel popolnoma obvladati.
I Tišina je bila pretrgana tako, da mi je srce divje posko-jčilo, ko je zadonelo — velevajoče trkanje na vratih!
“Moj Bog!” je zastokal Weymouth — toda ni zapustil svojega mesta ob oknu.
“Petrie, pojdi z menoj!” je velel iSmith.
Vem, da sem bil zelo bled. Mislim, da sem zakričal, ko sem padel nazaj in se umaknil s sklenjenimi rokami pred »tistim, kar je stalo na pragu.
Bila je divja, zanemarjena postava, ki je imela razmrše-no brado in grozno strmeče, srepe oči. Z rokami je oprijemala zdaj lase, zdaj brado, potem spet se je grabila za usta. Nikaka mesečina ni padala na poteze tega nezemeljskega obiskovalca, toda, četudi je bila razsvetlava slaba, smo lahko videli blesteče se zobe — in divje, srepe oči.
Pričela se je smejati — izbruh za izbruhom je vrešče in odurno zvenel v noč.
še nikdar nisem kaj tako groznega slišal. Odrevenel sem od groze, ki jo je vzbujalo tisto smejanje.
Tedaj je Smith pritisnil na gumb električne žepne svetilke, ki jo je imel š seboj. Naperil je beli svetlobni krog tako, da je svetloba polno padala v tisto lice na pragu.
“Oh, Bog!” je zavpil Weymouth. “John je!” In spet in spet je ponovil: “Oh, Bog! Oh, Bog!”
Takrat sem morda prvič v svojem življenju resnično mislil, da je stalo bitje z drugega sveta pred menoj. Sram m« je priznati obseg groze, ki me je navdala. James Weymouth je dvignil roke, ko da bi hotel vreči od sebe tisto strahotno bitje med vrati. Momljal je — mislim, da je molil, toda čisto nerazumljivo.
“Drži ga, Petrie!”
Skočil je naprej in ko ®e je spoprijel s tistim, ki je bil trkal, sem spoznal, da je bil človek iz mesa in krvi — človek, ki je tulil in se boril ko divja zver, se penil okoli ust in v divji blaznosti škrtal z zobmi; vedel sem, da je blaznež — da je žrtev Fu-Mančuja — da je blaznež nadzornik Weymouth ! Bliskovito sem spoznal vse to in priskočil Smithu na pomoč. Tedaj so se oglasili bežeči koraki in moža, ki sta zunaj stražila, sta pridrvela na prag, za njima pa še neki tretji. Vseh nas pet se je oklenilo razbesnelega blazneža, a smo mu le s težavo bili kos. *
“Vbrizgalko, Petrie!” je zasopel Smith. “Brž! Moraš mu dati vbrizg!”
Izvil sem se iz borbe in zdir-jaft noter po torbo. Po Smithovem naročilu sem prinesel s seboj vbrizgalko, ki je bila že napolnjena. Celo v tistem razburljivem trenutku sem se moral čuditi veliki previdnosti svojega prijatelja, ki je u-ganil, kaj se bo zgodilo.
Naj »se ne zadržujem predolgo ob koncu tiste grozne borbe. Vsd smo že obupavali, da ne bomo mogli pomiriti ubogega, blaznega človeka. Toda slednjič nam je uspelo; in suhi, okrvavljeni divjak, ki smo ga bili poznali kot detektivskega nadzornika Weymou-tha, je negibno ležal na ležišču v lastni sobi. In začudenje, polno groze, me je prevzelo ob misli na tisti strašni veleum, ki je samo s praškom igle napravil iz vrlega, prijaznega človeka to nesnažno, zverinsko bitje.
Nayland Smith se je z divjim pogledom in še tresoč se zaradi ogromnega napora o-bmij k možu, za katerega sem vedel, da ga je poslal Scotland Yard.
“No?” se je obrnil.
“Aretiran je, sir,” je detektiv sporočil. “Pridržali so ga v njegovem stanovanju, kakor ste odredili.”
“Ali je ves ta čas prespala?” je dejal Smith meni, ki sem se bil pravkar povrnil iz sobe zgoraj, kjer je ležala bolnica.
Prikimal sem.
“Ali bo tale miren za kako uro ali dve?” je vprašal, ka-žoč na stegnjeno postavo na ležišču.
“Za osem do deset ur,” sem mrko odvrnil.
“Pojdi, torej! Najino de* lo nocoj še ni končano!”
Zublji
.Kasneje so se pokazali dokazi ,da je ubogi Weymouth živel divjaško življenje, ko se je bil skrival med gostim grmovjem na zemljišču, ki se je razprostiralo med vasjo in predmestjem ob sosednem griču. Dobesedno se je bil povrnil v divjaštvo; hranil se je s hrano nižjih živali, ni se pa pomišljal, krasti, kakor smo dognali, ko so odkrili njegovo zatodišče.
Zqlo pretkano se je skrival; toda pojavile so se priče, ki so ga bile v mraku opazile in pred njim zbežale. Nikdar niso vedeli, da ni bil predmet njihovega strahu nihče drug
ko bivši nadzornik John Weymouth. Kako je ušel smrti v Temzi, kako je neopaženo prešel London, nismo nikoli zvedeli. Vsekako je morala biti njegova navada, da je hodil vsako jutro ob pol treh trkat na lastna vrata v podzavestni skrivnostni zvezi s staro navado.
Povrnem se k tisti noči, ko je Smith razkril zagonetko o trkanju. V avtomobilu, ki je čakal nanj na koncu vasi, sva se peljala po zapuščenih ce-
MALI OGLASI
NAPRODAJ
Blizu Lake Shore Bulvarja, lepa izbira novih hiš z 2, 8 ali 4 spalnicami, ki bodo skoro dovršene, v najbolj prijetni okolici Euclida, nekatere z dvemi kopalnicami, priključena garaža. Vse so polno podkletene in vse s plinsko kurjavo.
Tudi zamenjava je možna! KOVAČ REALTY 960 East 185 St. KE 1-5030
(15) I
stah do New Inn Courta. Jaz, ki sem spremljal Naylanda Smitha skozi neuspehe in uspehe njegovega poslanstva, sem vedel, da je bil to noč prekosil samega sebe, da je upravičil zaupanje, ki ga je vanj polagala najvišja oblast.
Vedli so naju v zanemarjeno sobo — ki bi lahko pripadala dijaku, potniku ali kakemu čudaku. Sredi slikovitih in neurejenih predmetov iz raznih zgodovinskih dob je
Ženske dobilo delo
Delo za dekle
Dekle dobi delo, da bi pošiljala račune, nekaj knjigovodstva, odgovarjala na telefon in splošno delo, in ki ima dve leti izkušnje. Samo ena v uradu. Nič stenografije.
INDUSTRIAL ENGINE PARTS, Inc.
1053 E. 61st St.
EN 1-2095
(14)
Stanovanje se odda
3 neopremljene sobe se odda odraslim v fari sv. Vida. Kličite med 4. in 6. uro BR-1-0655.	(x)
Iščejo stanovanje Mlad par z enim otrokom išče 4 ali 5 sob. Kličite EX-1-7787.	(13)
ZULICH
’ INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo
rVanboe 1-4221 18115 MCFF ROAD
Delniška seja
AMERICAN JUGOSLAV (ENTER se vrii dne 23. januarja 1955
• ob 2. uri popoldne
V A. J. C. DVORANI 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio
To naj se smatra za uradni poziv za vse naše delničarje
Mi pripravimo ZDRAVILA xa Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo In izvršujemo po pošti tudi sa Cleveland
GE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
sedel v velikem rezljanem stolu pred neko sobo Buddhe mož, ki je imel roke vklenjene. Njegovi lasje in brada so bili dostojanstveni, njegova drža pa je bila izredno častitljiva. Toda izraz njegovega obličja je bil docela zakrit s temnimi očali.
Dva detektiva sta stražila jetnika.
“Aretirali smo profesorja Jennerja Monda, ko je vstopil, sir,” je dejal mož, ki nam je bil odprl vrata. “Nikake izjave nam ni podal. Upam, da ni nobene zmote.”
(Dalje prihodnjič)
J Pozor, pozor! Resnična razprodaja! ((
OB PRILIKI ŠESTE OBLETNICE OTVORITVE ^ TRGOVINE
STAN F. MAJER
6107 ST. CLA1R AVE.
Izredno nizke cene na gotovih čevljih tako ženski kot noski. Za zgled: ženski čevlji, ki so prej stali od 7.00 lo 9.00, zdaj samo 2.89 ali 2 para za 4.95. Moški čevlji,
Iti so prej stali od 8.00 do 13.00, sedaj samo 4.95. Pridite h se prepričajte. Je to posebno izredna prilika za tiste,
'ti pošiljajo čevlje svojcem v Jugoslavijo. Pridite in si 'zberite; ne bo vam žal. Omenjamo pa, da to veljo le sa gotove vrste obuvala, ki je zelo trpežno in prvovrstno.
STAN F. MAJER
U*e O ur Lay-a-Way Plan
QUALITY AT A PRICE-EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH, Prop.
IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Road
STORC HOURS: Monday, Thursday, Friday—9 A.M, to 'I P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Neon
TjTjTTLfLnjirijrLrmrmjirLrmjT^
K. S. K. JEDN0TA
Moj stari naslov;
Moj novi naslov:
MOJE IME:.....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
POSOJUJE DENAR (lanom K. S. K. J. po 4^% obresli nečlanom po S1^0/« obresti na zemljiiča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pišite nat
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
VTJTrmJiriJiJTjrLrirL a

TEŽKA NALOGA — V nekem šolskem razredu v švedski prestolnici je devet parov dvojčkov. Eden od vsakega para se uči brati samo s pomočjo ušes, drugi samo s pomočjo oči. Na ta način hočejo ugotoviti, katera metoda učenja je boljša. To je vse lepo in prav, toda revež učitelj, ki mora vse te otroke loč iti enega od drugega!

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in Črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
ti Sto! ’