OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 1 TRGOVINA CIZEJ PARIŽUE 1 3314 BRASLOVČE TEL: 063/ 70-33-130 GOSTILNA CIZEJ STUDENCE 46 3310 ŽALEC TEL: 063/ 728-340 ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOŠIR KOŠIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fox: 063/472-596 GSM: 041 666-468 Savinjske doline M/ Leto // • številka 9 • cena 200 SiT • 27. september 2000 Po dollni Kultura TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a tel.: 701-888, faks: 702-088 To številko Utripa Savinjske DOLINE PODARJA OBČANKAM IN občanom Tabora Planinsko Dva jubileja, tri pridobitve str. 6 Roža, ki je lahko tudi srce str. 18 društvo Tabor ob praznovanju 20-letnice Zajčeve koče. 15. oktobra bomo volili poslance Tudi leto 2000 je za Slovence volilno leto. Tokrat bomo volili nove poslance, saj se je sedanjim iztekel štiriletni mandat. Iz Savinjske doline smo imeli ob koncu tega mandata dva poslanca in oba ponovno kandidirata. Volišča se bodo po vsej Sloveniji odprla v nedeljo, 15. oktobra. Na letošnjih volitvah bo imelo pravico voliti 1.586.235 državljank in državljanov. Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot. Spodnja Savinjska dolina sodi v peto volilno enoto s sedežem v Celju, razdeljena pa je na 4. volilni okraj (levi breg Med potjo po celjski regiji je tako imenovani Evrobus v soboto pripeljal tudi v Žalec. Na tak način vlada oziroma vladni urad za informiranje že tretje leto zapored načrtno obveščata slovensko javnost o Evropski uniji in vključevanju Slovenije vanjo. V Evrobusu je obiskovalcem na voljo veliko literature na to temo, gre Savinje) in 5. volilni okraj (desni breg Savinje). V 4. volilnem okraju bo lahko letos volilo nekaj manj kot 16.000 volilnih upravičencev, odprtih pa bo 27 volišč. Vanj sodijo: Vinska Gora, Galicija, Ponikva, Gotovlje, Šempeter, Polzela, Andraž in Žalec. V 5. volilni okraj vključuje: Liboje, Petrovče, Griže, Šešče, Prebold, Trnavo, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor, Vransko. Približno 16.600 volilnih upravičencev bo volilo na 44 voliščih. V 5. volilni enoti je svoje kandidatne liste vložilo 13 političnih strank, trije pa so neodvisni kandidati. K. R. pravzaprav za potujočo knjižnico in informacijsko pisarno. Uslužbenci odgovarjajo na vprašanja ljudi, omogočeno pa je tudi brskanje po internetu. Evrobus je namenjen vsem generacijam. V jesenskem delu svojega potovanja bo med 11. septembrom in 11. oktobrom obiskal 35 krajev na območju Štajerske, Dolenjske, Notranjske in Zasavja. K. R. Nova parkirišča Žalec je upravno središče Spodnje Savinjske doline in mnogi, ki prihajajo v občinsko stavbo po opravkih, zlasti urejati zadeve na upravni enoti in davčni izpostavi, se jezijo zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov. Ta problem ni omililo niti pred časom urejeno parkirišče pri železnici. Čeprav ne gre samo za občinski problem, je Občina Žalec pričela z njergovim reševanjem, za občinsko stavbo se gradi novo parkirišče, ki bo imelo 54 parkirnih mest, dovozna cesta pa bo zgrajena od ceste pri sodišču. Vrednost investicije je 25 milijonov tolarjev, odprtje pa bo predvidoma 10. oktobra, Omenjena gradnja je tudi del zunanje ureditve novega Varstveno-delovnega centra, ki ga bodo pričeli graditi v kratkem. K. R. ZAVOD ZA KULTURO ŽALEC vabi na veseloigro v sedmih slikah avtorja in režiserja Ivana Mikeka HALO! OBIRALKE SO TU! Podoživite čas izpred 60 let z navadami v času obiranja hmelja z gledališko skupino Kul) Svobode Griže. Predstava bo v četrtek, 5. oktobra ob 19-30 v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Vstopnice v predprodaji: Občinska matična knjižnica Žalec. biodPVSIII d o o Pohištvo za vaš DOM Trgovsko proizvodno podjetje Celje SALON POHIŠTVA KOSOVA 6, 3000 CEDE tel.: 063 / 443-144 Odprto: pon. - pet 8.-19. ure, sobote 8.-15. ure. * PEUGEOT Marjan Tratnik s.P. Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil PEUGEOT Avtopoligon Ločica ob Savinji 49A telefon / faks: 03 / 57-02-640 mobitel: 0609 652-337 Evrobus tudi v Žalcu Jesen je tu September nam je prinesel jesen in zdaj bo počasi odkimal iz naših krajev. Glede na to, da je letos narava precej hitra, je večina jesenskih pridelkov že pod streho in tudi grozdje smo večinoma že spremenili v mošt. Narava se pripravlja na zimski počitek, na zimo pa bi se morali pripraviti tudi ljudje, pa ne le s kurivom in ozimnico. Zdaj je namreč čas za jesenske sprehode in utrjevanje zdravja, da nas ne bo prvi pravi zimski mraz položil v postelje. In da bomo kos decembrskemu prazničnemu vrtincu. Seveda pa nas je že zajel vrtinec volitev. Tudi v Utripu se predstavlja kar nekaj kandidatov za poslance, žal pa vseh kanidatur nismo mogli objaviti, saj uradnih podatkov o tem republiška volilna komisija še ni objavila. Glede na vso medijsko pozornost, ki velja letošnjim državnozborskim volitvam, prav gotovo ne boste imeli težav s pravočasnim spoznavanjem vseh kandidatov in njihovih programov. Če vam je politika odveč, vam v Utripu, ki je pred vami, poleg mnogih dogodkov predstavljamo kar nekaj zanimivih Savinjčank in Savinjčanov (ki seveda ne kandidirajo), preberete pa lahko tudi to, da smo Savinjčani precej podobni ljudem s Havajev. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 718-285,710-12-10 Nagradna igra za nakup nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: 1. Muhamed Omerovič, Koželjskega 3, Velenje 2. Frida Štorman, Podlog 5/a, Šempeter 3. Dragan Glavaž, Čopova 4, Žalec ACMAN Oblačila za urejene ženske edite za močnejše GRIŽE, (03) 71 00 420, Boutique ACMAN št. 1, Velenje (03) 586 29 25, ACMAN, d.o.o., Partizanska 5, Šoštanj Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tel.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mobitel.: 0609/635-868 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX • z september2000 --------v---- Občina Žalec 12L mnoge dražji odvoz odpadkov Na 17' seji žalski svetniki o okolju, odpadkih in posledicah suše. Občina pripravlja LOKALNO AGENDO 21. Župan občine Žalec Lojze Posedel je VI. redno sejo sklical dan pred začetkom volilne kampanje, na njej pa je bilo sedem točk dnevnega reda. Med drugim so svetniki sprejeli nov tarifni sistem obračunavanja odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov. Svetniki so najprej prisluhnili uvodni predstavitvi programa varstva okolja za občino Žalec, ki nosi ime LOKALNA AGENDA 21. Izdelava tega programa izhaja kot obveznost iz nacionalnega programa varstva okolja in Agende 21, ki so ga Združeni narodi sprejeli leta 1992 v Riu De Jenem in katerega podpisnica je tudi Slovenija. Občina Žalec se je priprave tega programa že lotila, za izdelovalca pa na javnem razpisu izbrala velenjsko podjetje ERICO. Vodja projekta je mag. Emil Šterbenk, ki je predstavil Lokalno agendo. To je celovit program varstva okolja, ki posega tudi v socialne in ekonomske sfere, tako da je razvojni program v lokalni skupnosti, ki temelji na sonaravnem trajnostnem razvoju. Trajnostni razvoj upošteva tako imenovano nosilnost okolja in njegove samočistilne oziroma regeneracijske sposobnosti. Cilj je ohranjanje okolja oziroma naravnih virov za bodoče generacije. Prva faza izdelave programa naj bi bila končana še letos, v okvira le-te pa bodo javnost, organizacije in podjetja seznanjali z lokalno agendo in pripravili poročilo o trenutnem stanju okolja v občini. Svetniki so zatem potrdili poročilo o realizaciji proračuna za prvo letošnje polletje, v katerem na nobeni Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča vse starše otrok, rojene v letu 1994 in januarja ter februarja 1995, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2001/2002 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče. I. OSNOVNA ŠOU ŽALEC bo vpisovala v 1. razred na matično šolo ter na podružnici Gotovlje in Ponikva od 2. oktobra do 27. oktobra 2000 med 8. in 12. uro v pisarni socialne delavke. Šolski okoliš matične šole obsega naselja: Ložnica pri Žalcu, Podvin, Vrbje in mesto Žalec. • PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOU GOTOVLJE . Šolski okoliš obsega naselje: Gotovlje. • PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOU PONIKVA Šolski okoliš obsega naselja: Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence. II. OSNOVNA ŠOLA GRIŽE s podružnico Liboje bo vpisovala v 1. razred od 16. oktobra 2000 dalje. Šolski okoliš obsega naselja: Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170/a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160/a in hišne številke 169). Vpis: delovni dan (razen torka) od 7. do 13- ure PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOU LIBOJE Šolski okoliš obsega naselja: Bmica, Kasaze, Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170/a), Zabukovica postavki ne prihaja do posebnih prekoračitev. V prvi polovici leta je bilo realiziranih 51 odstotkov od dobre 1,6 milijarde tolarjev prihodkov ter le 37 odstotkov načrtovanih odhodkov. Kot je poudaril župan je do tega razkoraka v prvi polovici leta prišlo zaradi naravne porabe na nekaterih področjih oziroma investicij, ne pomeni pa, da del proračunskih sredstev ob koncu leta ne bi bil porabljen na predvidenih postavkah. V nadaljevanju seje so svetniki po dokaj obširni razpravi potrdili predlog novih cen na področju zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov, ki so posledica spremembe tarifnega sistema obračuna. Spremembe je predstavil direktor Javnih naprav Celje Ivan Čerič. Namesto stanovanjske površine bo odslej osnovni kriterij obračuna cen prostornina posode za odpadke in število odvozov. Povišanje cene bo za posamezna gospodinjstva različno, največje bo znašalo 28 odstotkov (po starem sistemu od 1.800 SIT za 59 kvadratnih metrov stanovanjske površine v individualni hiši na 2.400 SIT za osem mesečnih odvozov odpadkov iz 120-litrske posode), pri določenih uporabnikih pa se bo cena celo znižala za 6 odstotkov. Povišanje bodo najbolj občutila gospodinjstva v individualni hiši z eno ali dvema osebama, zato so Javne naprave pripravile tudi določene popuste za takšna gospodinjstva. Vse pritožbe in popravke podatkov bodo preverjali in upoštevali pri Javnih napravah. Nov tarifni sistem v redno ceno vključuje tudi dosedanji prispevek za investicijska vlaganja, zato bo odlok (od hišne številke 138 do l60/a in hišne številke I69). Vpis: torek od 7. do 11. ure III. OSNOVNA ŠOU PETROVČE $ podružnicama Velika Pirešica in Galicija bo vpisovala v 1. razred od 6. oktobra do 13. oktobra 2000 na sedežu matične šole vsak delovni dan med 8. in 12. uro. Šolski okoliš obsega naselja: Arja vas, Dobriša vas, Drešinja vas, Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje. • PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOU GALICIJA Šolski okoliš obsega naselja: Galicija, Hramše, Zavrh pri Galiciji. • PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOU VELIKA PIREŠICA Šolski okoliš obsega naselja: Velika Pirešica, Pemovo, Železno. Ker na OSNOVNI ŠOU ŠEMPETER izvajajo poskusno 9-letno šolo in vpisujejo 6-letnike, bo njen vpis potekal šele februarja 2001. Šolski okoliš šole obsega naselja: Kale, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje. Vse starše še enkrat pozivamo k vpisu otrok v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče. Samoiniciativno ste dolžni vpisati otroka v predvidenem času. V kolikor boste dobili vabilo s točno določenim datumom in uro vpisa, potem upoštevajte vabilo šole. o tem prispevku prenehal veljati, prav tako pa so v ceno vključena sredstva za zbiranje kosovnih odpadkov, predvidoma za dve akciji na leto. S posebnim sklepom so svetniki izvajalca odvoza zavezah tudi k pričetku izvajanja sistema ločenega zbiranja odpadkov oziroma tako imenovanih ekoloških otokov. Svetniki so se nato seznanili s posledicami letošnje suše in vročine v kmetijsktvu. Skupna škoda je po normativih državne komisije dosegla 632 milijonov tolarjev, največ v hmeljarstvu, od tega bo država povrnila 524 milijonov, vendar letos le 20 odstotkov. Dodatna škoda po suši se bo še ocenjevala, saj je tako sklenila tudi vlada. Zlasti v sadjerstvu se bodo posledice pokazale tudi na pridelku prihodnje leto. Svetniki so potrdili še sklep, da bodo hmeljarjem, ki so odkupili Hmezad Kmetijstvo v stečaju, iz proračunskih sredstev izjemoma regresirali tudi temeljno in realno obrestno mero. Prav tako so dah soglasje za izgradnjo še ene hladilnice sadja, ki jo načrtuje Sadjarstvo Mirosan. Ob koncu seje je svetnica Danica ježovšek-Korent svetnike seznanila, da je maja ustanovljen sklad dela ža pričel delovati, namenjen je predvsem podjetnikom, ki imajo težave s presežnimi delavci oziroma neustrezno kadrovsko strukturo. Župan Lojze Posedel pa je svetnike seznanil s problemom blokade žiro računa I. osnovne šole Žalec, ki je posledica sodne izvržbe oziroma izplačila odškodnine za učenca, ke se je poškodoval pred leti. K. R. VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2001 Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča vse starše, katerih otroci obiskujejo vrtec, da že sprejema vloge za znižano plačilo vrtca (obrazec VRT/1) za let» 2001. V skladu s 6. členom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih je potrebno oddati vlogo za leto 2001 najkasneje do 15. novembra 2000. Starši lahko oddajo vloge z zahtevanimi prilogami na Občini Žalec, soba št 52/11: ponedeljek • od 7. 30 ure do 10. 00 ure • od 12. 00 ure do 14.30 ure sreda • od 7.30 ure do 10. 00 ure • od 14. 00 ure do 16.30 ure petek • od 7.30 ure do 10. 00 ure Vloga mora biti izpolnjena v skladu z navodili, ki so priložena obrazcu VRT/1. VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE Župan izroča priznanje častni občan akademski slikarki Jelici Žuža, ob njej Rudi Španzel. V prihodnje še več pozornosti mladim Na praznik občine Žalec, to je 6. septembra, na dan, ko je bil leta 1868 v Žalcu drugi slovenski tabor, je bila slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj. Seja se je pričela z Zdravljico, ki jo je zapel komorni zbor A-Capella iz Petrovč pod vodstvom Mitje Bervarja. Zbor je v nadaljevanju programa zapel še več pesmi, slavnostni govornik pa je bil župan Lojze Posedel. V svojem govora je župan ob občinskem prazniku izrekel čestitke svetnicam in svetnikom ter vsem občankam in občanom. Poudaril je, da je bilo v minulem lem v žalski občini opravljenih veliko stvari, zastavljenih pa je bilo mnogo dobrih projektov. Pohvalil je delo občinske uprave in občinskega sveta ter naštel glavne pridobitve minulega leta. Med drugim je bila končana gradnja kanalizacije v Vrbju, nadaljuje pa se gradnja ah izdelava projektov za kanalizacijo v Petrovčah, Šempetra, Žalcu in Gotovljah. Zgrajeno je bilo reciklažno dvorišče za ločeno zbiranje odpadkov v Surovim. S področja ekologije je pomembna odločitev, da bo centralna kurilnica v Žalcu letos prešla na ogrevanje s phnom. Saniranih je bilo 9 plazov, med njimi najzahtevnejši pri sveti Jederti, v vrednosti 40 milijonov tolarjev. Začela se je gradnja vodovoda in črpališča v Stebovniku na Ponikvi, za boljšo oskrbo s pitno vodo tudi v obdobjih suše je načrtovana širitev rezervoarja Plevno ter gradnja dveh novih vrtin v Podlogu in Vrbju. Glede škode zaradi suše in vročine je kmetijstvu, zlasti pa hmeljarstvu, obljubil tudi podporo iz občinskega proračuna. Prometni problemi v Levcu in Šempetra so po županovih besedah prav tako tik pred rešitvijo. S področja šolstva je izpostavil zelo uspešen začetek uvajanja 9-letke na osnovni šoh Šempeter ter trud občine in krajevnih skupnosti, da do leta 2003 zagotovijo primerne pogoje za devedetko na vseh šolah. Pri tem je prišlo po besedah župana tudi do nepotrebnega razburjanja staršev glede teh investicij, saj si nihče ne žeh varčevanja pri otrocih. Pomembna je tudi izdelava glavnega projekta za novo glasbeno šolo, gradnja podružnične šole Trje in telovadnice v Petrovčah. Prav tako se bo prihodnje leto pričela gradnja varstveno-delovnega centra v Žalcu. V tem lem je bilo precej narejeno za starejšo generacijo: ustanovljena je bila Univerza za tretje življenjsko obdobje in samostojna društva upokojencev. Več pozornosti v prihodnje bo občina posvečala problematiki mladih, za katere je bilo zlasti s strani študentskega kluba in zveze špor- tnih društev že vehko narejenega. S področja kulture je župan še posebej izpostavil odprtje Galerije savinjskih likovnikov in začetek obnove dvorca Novo Celje, v katerem je prav v času praznovanja občinskega praznika potekal mednarodni likovni simpozij IMBS 2000. Sledila je podehtev občinskih odličij. Plakete so prejeh: Mira Kodran, Andrej Podpečan, Bojan Zapušek in Savinjski oktet, grbe pa Jože Kruleč, Janko Melanšek in Planinsko društvo Zabukovica. Priznanji Častni občan sta prejela akademska slikarja Jehca Žuža in Rudi Španzel. Oba živita v Ljubljani. V imenu nagrajencev so se zahvalili Jože Kruleč, Andrej Podpečan, Rudi Španzel in Jehca Žuža, ki se je iz Žalca izselila potem, ko je bila porušena njena rojstna hiša na mestu sedanjega parka v središču mesta. Povedala je: “Vesela in počaščena sem, da sem postala častna občanka občine Žalec. Prizadevala si bom, da bom s svojimi dejanji upravičila ta naziv. Večji del življenja sem preživela v Žalcu in m se še vedno počutim doma, zato mi je to priznanje oziroma naziv še posebej dragocen.” Slavnostna seja občinskega sveta se je zaključila z odprtjem tretje od načrtovanih štirih shk Rudija Španzla v avh doma. K. R., foto: T. T. Vplivi čistilne naprave na okolje Obveščamo vas, da je Občina Žalec pripravila lokacijsko dokumentacijo in poročilo o vplivih na okolje za dograditev in posodobitev CČN Kasaze. Dokumentacija obravnava dograditev in posodobitev CČN Kasaze v II. etapah znotraj obstoječega območja ČN. V prvi etapi je predvidena ureditev obstoječih razmer - dograditev linije blata z anaerobno stabilizacijo (zaprt sistem - gnihšča), dograditev ostalih objektov za obst. obremenitev 40.000 E ter ureditev zelenega zaščitnega pasu, s čemer bi se preprečili negativni vplivi na okolje (smrad), v H. etapi pa povečanje zmogljivosti na 60.000 E. Javna razgrnitev in obrav- nava dokumenta je predvidena v mesecu oktobra. M. Kopitar OBČINA ŽALEC zaradi reševanja stanovanjskega vprašanja 88-letnega upokojenca poziva vse zainteresirane, ki bi bih pripravljeni sprejeti občana v svoj dom in mu nuditi samostojno sobo z vso oskrbo. Upokojenec ne potrebuje posebne zdravstvene nege, saj je pokreten. Ima svojo pokojnino, ki jo je pripravljen v celoti prispevati tistemu, ki bi ga sprejel v svoj dom. Prednost imajo starejše upokojenke oziroma starejši pari brez otrok, ki bivajo v okolici Žalca, Gotovelj, Podloga, Šempetra in Vrbja. Za vse dodatne informacije pokličite po tèi.: 717-121, Tatjano Urlep. Težko brez avtomobila 22. september je evropski dan brez avtomobila. Lani se je praznovanju tega dneva pridružilo več kot 150 mest v Franci in Italiji, letos pa je v akciji z naslovom V mesto brez avta! sodelovalo tudi 21 slovenskih krajev, med njimi mesto Žalec. V petek sicer ni bilo opaziti manj avtomobilov v mestu kot običajno, so pa lokalni mediji javnost obvestili o akciji, Občina Žalec, MS Žalec in Turistična zveza Spodnje Savinjske dohne pa so organizirale tudi krajšo krožno vožnjo s kolesi po mestu, udeleženci akcije, ki jih letos sicer še ni bilo prav vehko, so se zbrali na Fihpovem trgu, nekateri tudi s takšnimi alternativnimi prevoznimi sredstvi, kot je skiro. K R. Proti Podlogu in Grušovljam po širši cesti V Šempetru so se reševanja cestno-varnostne zagate v smeri proti Grušovljam in Podlogu lotili zelo temeljito. Potem ko so pričeli z rekonstrukcijo zloglasnega železniškega prehoda, kjer so lani v prometni nesreči avtobusa in vlaka umrli štirje četrto-šolčki, so se lotili še razširitve odseka ceste, ki povezuje ta železniški prehod z magistralno cesto. Istočasno gradijo novo kanalizacijsko omrežje s kolektorjem za Sp. Grušovlje. Gradnja poteka s sredstvi za ureditev križišča, ceste in zapornic, ki so jih zagotovili Občine Žalec in Slovenske železnice. Gradnja bo končana konec tega meseca. T. Tavčar Dela pri razširitvi ceste in pločnika Sanirali plaz in obnovili cesto Pri sv. Jederti v KS Gotovlje so pred dobrim tednom in pol pripravib krajšo slovesnost, na kateri so namenu predah obnovljeno cesto in sanirah plaz. Neurje pred dvema letoma, ki je povzročilo plaz, je ta zaselek razdvojilo na dvoje, ljudje pa so morah domov po drugi, veliko daljši poti. Sedaj sta sanacija plazu, ki jo je opravilo podjetje Hudournik, in obnova ceste končani. 0 investiciji sta na slovesnosti spregovorila žalski župan Lojze Posedel in predsednik sveta KS Gotovlje Polde Škafar. Poudarili sta, da je bil ta plaz med devetimi v občini največji in je saniranje stalo kar 34 milijonov tolarjev. S prerezom traku so obnovljeno cesto in saniran plaz predah namenu Zofka Nahtigal, Lojze Posedel, Polde Škafar in Aleksander Žolnir. T. Tavčar Saniran plaz in obnovljeno cesto je blagoslovil dekan Branko Zemljak iz Gotovelj. Žalska šola z blokiranim računom Šolsko leto se je za I. osnovno šolo Žalec pričelo zelo neprijetno. Približno sto zaposlenih (učencev je skoraj tisoč) ni prejelo avgustovskih plač, in to zaradi blokiranega žiro računa šole. Razlog za blokado je sodna izvršba, po kateri mora šola izplačati okoli 40 milijonov tolarjev odškodnine. Z delno sodbo so takšno odškodnino iztožili starši nekdanjega učenca, ki se je pred štirinajstimi leti hudo telesno poškodoval v prometni nesreči na izletu s kolesom in je od takrat nepokreten. Tožba se je vlekla kar 14 let in jasno je bilo, da bo do izreka sodbe prišlo slej kot prej. S pravnomočnostjo sodbe pa je sodišče blokiralo žiro račun šole, vse dokler znesek ne bo poravnan. Upoštevajoč, da znaša letni proračun šole približno 27 milijonov tolarjev, bi to pomenilo blokado najmanj dve leti. Kljub opozori- lom občine kot ustanovitelja šole, naj ministrstvo po blokadi na žiro račun šole ne nakazuje denarja za plače in materialne stroške, je ministrstvo storilo prav to, zato so zaposleni ostali brez plač. Občina jim je nato kot pomoč sicer izplačala znesek neto plač, vendar pa pri tem plače dejansko niso bile obračunane niti niso bik plačani prispevki. Zaposleni, ki pomoč iščejo tudi prek sindikata vzgoje in izobraževanja, poudarjajo, da za nastalo situacijo niso nič krivi, občina pa je po besedah župana Lojzeta Posedela prepričana, da bo moralo denar za izplačilo odškodnine zagotoviti ministrstvo, ne občina. Reševanje nastalega položaja poteka zelo intenzivno, pouk pa zaenkrat kljub vsemu poteka nemoteno. Dejstvo pa je, da je poleg težav zaradi plač šola tudi v vedno večjih dolgovih in da se bo to kmalu odrazilo pri pouku in izvenšolskih dejavnostih. K.R. Največ dela na komunalnem področju Letos, že drugič zapored, so v KS Galicija praznovali krajevni praznik, ki je povezan z II. slovenskim taborom. Praznovanje so povezah z otvoritvijo asfaltiranega cestnega odseka Lukane - Dinovec in novo zgrajene brvi pri Mlinarju čez potok Pirešica. Poleg tega so ob cestah Pemovo -Gorica, Galicija - Podgora, v Železnem, Hramšah in Zavrhu uredili bankine, in kjer je bilo potrebno, oporne stene in propuste. Pripravljajo še postavitev ograje in ureditev parkirišča ob igrišču v Galiciji, razširitev pokopahšča, izgradnjo pločnika, radi bi sanirah plaz v Hramšah in očistili melioracijski jarek na Grmovju. Vehko so govorili o izgradnji podružnične osnovne šole, za katero je v izdelavi glavni projekt. Na slavnostni seji sveta KS, katere se je udeležil tudi žalski župan Lojze Posedel, je o vsem tem govoril predsednik sveta KS Vlado Majer. Na koncu so podelili priznanja KS, ki so jih prejeli: Bojan Čretnik, Edi Doler, Rudi Gabrovšek, Anton Grobelnik, Alojz Jazbec, Silvo Križan, Jože Kruleč st., Ivo Lindič, Stanka Pečnik, Katica Petrin, Andrej Podpečan, Marko Potočnik, Franc Šmarčan, Stanko Veber, Jože Pohole, Dom Nine Pokom in trgovina Košarica. Ob tej priložnosti so v Domu krajanov odprh razstavo likovnih del oskrbovancev Doma Nine Pokorn. T. Tavčar Novo brv čez Pirešico sta vsak s svojega brega otvorila Marija Podpečan in Jože Rakar st., ki sta se kot prva srečala in pozdravila na sredi brvi. Ob njiju predsednik sveta KS Galicija Vlado Majer. V imenu društva Sožitje je grb mesta Žalec prevzel njegov predsednik Rihard Kopušar. Praznik mestne skupnosti Žalec Mestna skupnost Žalec praznuje krajevni praznik v spomin na II. slovenski tabor, ki je bil v Žalcu leta 1868. V počastitev praznika je bila v Galeriji savinjskih likovnikov v Savinovi hiši slavnostna seja sveta MS Žalec s podelitvijo priznanj za leto 2000. 0 pomenu praznika je govoril predsednik sveta Janez Meglič. Izpostavil je dogodek izpred 132 let, ko se je na tabora v Žalcu zbralo okoh 15 tisoč udeležencev iz vseh slovenskih pokrajin. Od takrat se tohko obiskovalcev v Žalcu ni zbralo nikoh več, kar še dodatno dokazuje pomen tabora za slovenstvo. V nadaljevanju je govoril o gospodarskem stanju v Žalcu, o dosežkih v infrastrukturi, na družbenem in kulturnem področju ter o potrebah in načrtih. Po nastopu pianistke prof. Magdalene Navodnik sta predsednik Janez Meglič in podpredsednik Peter Gominšek podelila priznanja, katera so prejeli: Silvester Marič, Danica Jezovšek - Korent, Bojan Zapušek, Matjaž Žohar in Teniški klub Žalec. Grb mestne skupnosti Žalec sta prejela Ivan Centrih in Sožitje - medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Žalec. T. Tavčar Kmalu čistejši zrak za Ložnico V maju, juniju in juliju smo na Občino Žalec prejeli številne pritožbe krajanov Ložnice pri Žalcu zaradi smradu in dima, ki se že dalj časa širi iz dimnika Juteksove proizvodnje v Ložnici. Na podlagi ukrepanja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Žalec ter Ministrstva za okolje in prostor, Inšpekcije za okolje, je družba JUTEKS d. d. v juniju zagotovila izvedbo meritev emisij v zrak. Meritve so bile izvedene v treh različnih obratovalnih pogojih proizvodnje. Rezultati meritev so pokazali, da količina dietilheksiftalata na izpustu iz obstoječe filteme čistilne naprave, ki čisti odpadne phne iz proizvodnje pred izpustom v zrak, presega mejne dovoljene vrednosti, predpisane na osnovi Zakona o varstvu okolja. Obstoječa čistilna naprava, ki deluje na osnovi kondenzacije, za sedanji režim dela proizvodnje ni zadostna in učinkovita rešitev. V razgovorih z vodstvom družbe JUTEKS d. d. smo ugotoviti, da so povečane proizvodnje kapacitete in sprememba strukture PVC talnih oblog vzrok povečanja emisije hlapnih snovi v zrak. Ugotoviti smo tudi, da je družba s tehnološko neustreznostjo obstoječe čistilne naprave seznanjena in še načrtuje nov sistem čiščenja izpušnih plinov. V septembru je družba JUTEKS d. d. pričela z izvajanjem dogovorjenih ukrepov za sanacijo stanja na področju emisij v zrak, in sicer: - v zaključni fazi je izbira nove čistilne naprave, ki bo temeljila na termični oksidaciji - to je izgorevanju izpušnih phnov in vračanju odpadne toplotne energije. Preostanek polutama po čiščenju je predviden dalež pod mejnimi dovoljenimi vrednostmi. Še v tem mesecu bodo opraviti zadnji ogled izbrane tehnologije čiščenja v delujoči sorodni tovarni. Sledil bo podpis pogodbe, ki naj bi bil izveden do konca meseca septembra, - dobava predvidene opreme naj bi bila izvedena do januarja 2001 ter - montaža in zagon do februarja 2001. Po instalaciji nove čistilne naprave bodo izvedene ponovne meritve emisij v zrak ter na ta način preverjena uspešnost delovanja novega sistema čiščenja odvajanih phnov. V kohkor bodo z meritvami ugotovljene še kakršnekoli pomanjkljivosti, odsto- panja v smislu Zakona o varstvu okolja, bodo le-te morale biti v celoti odpravljene. Po besedah Direktorja družbe JUTEKS d. d., g. Dolarja, ocenjujejo vrednost investicijskega vložka na 800 DM do 900.000 DM. Hkrati bodo povečani tudi stroški obratova- nja, in sicer v ocenjeni vrednosti 170 do 210.000 DM. Velika nabavna vrednost opreme je tudi edini razlog, zaradi katerega investicije niso izvedb še prej. Pomemben pa je tudi podatek, da so pri merjenju emisij v zrak v preteklosti (zadnje poročilo izdelano na ZZV Celje, dne 10. 4. 1998) bile vse izmerjene količine pod mejnimi dovoljenimi in tako izvedba sanacije čiščenja ni bila obvezujoča. Poleg sanacije emisij v zrak pa se v družbi JUTEKS d. d. lahko pohvalijo tudi z dejstvom, da so eden od redkih proizvajalcev PVC talnih oblog v svem, ki je v sorazmerno kratkem času osvojil novo tehnologijo tiskanja z vodnimi sistemi tiskarskih barv in v celoti izključil uporabo barv na osnovi organskih topil. Z uvedbo nove tehnologije priprave tiskarskih barv in tiskanja PVC taktih oblog so izključiti nevarnost požara in eksplozije, izboljšati kvaliteto delovnega okolja in neposredne bli- žine proizvodnega obrata, saj so vodni sistemi negorljivi, nimajo neprijetnega vonja, niso hlapljivi ter ne predstavljajo nobene fiziološke ali toksične nevarnosti. Zaključano lahko, da se v družbi JUTEKS d. d. okoljske problematike zavedajo, jo rešujejo, dokončno odpravo neprijetnega vonja pa lahko, skupaj s krajani Ložnice, realno pričakujemo v prvih mesecih naslednjega leta. Višja svetovalka za komunalni nadzor Simona Bolarič september2000 Častni občan Braslovč domači župnik ministrstvom za okolje in prostor ter podjetjem PUV Celje nadaljujejo gradnjo jezu na Savinji. S pomočjo države in občine se nadaljuje obnova gradu Žovnek, pripravljajo pa se tudi na uvedbo devetletne osnovne šole. Za ta namen so že odkupih potrebna zemljišča v Braslovčah in Letušu. Župan je omenil tudi vzorno urejene cerkvene objekte, ki so s svojim izgledom v okras in ponos trgu ter drugim krajem v občini. Na slavnostni seji so prvič doslej podelili občinska priznanja. Zlate plakete z zlatim cekinom so prejeli: PGD Braslovče, Anton Klokočovnik, Jože Pencelj in Franc Kumer, st., srebrno plaketo s srebrnim cekinom: Martin Cirer, Dušan Goričar, Emil Ribič in Danijel Brišnik, bronasto plaketo z bronastim cekinom pa: KO RK Trnava, Janko Šoštarič, Ida Cizej in Franc Kumer, ml.. Naziv Častni občan občine Braslovče so podelili domačemu župniku Juriju - Jožetu Zidanšku. T.T. Občina Braslovče je v tem mesecu praznovala svoj drugi občinski praznik. Praznovanje so pričeli s slavnostno sejo občinskega sveta, ki so se je poleg župana in svetnikov udeležili tudi župani in podžupani Sosednjih občin ter dobitniki letošnjih občinskih priznanj. Za slovesen začetek seje so z ubranim petjem poskrbeli Dobroveljski fantje, zatem pa je vse navzoče pozdravil župan Dušan Goričar. V svojem govoru je nanizal za občino pomembne pridobitve in predstavil načrte za prihodnje. Najpomembnejše pridobitve so: 800 metrov kanalizacije v Braslovčah, več na novo asfaltiranih odsekov, zamenjava celotnega ostrešja Doma krajanov na Dobrovljah, ureditev središča Grajske vasi in delna ureditev javne razsvedjave. Za boljšo požarno varnost so namestili več nadzemnih hidrantov in pripravili dokumentacijo za gradnjo pločnikov v Letušu in Rakovljah. Skupaj z občino Polzela, Dobitniki občinskih priznanj. Nova stanovanja v Braslovčah j I Mppfe) 1 '41 I j ■BiÉÉiÉà J IjBlil- f -/.\l Med govorom braslovškega župana Dušana Goričarja pred novim poslovno stanovanjskim objektom Med največje pridobitve ob letošnjem prazniku občine Braslovče sodi nov poslovno stanovanjski objekt v trgu Braslovče, ki so ga pred časom predali svojemu namenu. Ob tej pomembni pridobitvi je zbranim spregovoril župan občine Braslovče Dušan Goričar, ki je dejal, da je v novem objektu 8 stanovanj, v prithčju pa bodo novi prostori Občine Braslovče. Dela so potekala dalj časa, uredili pa so tudi okohco objekta s parkirnimi prostori. Celoma investicija je znašala več kot 100 milijonov tolarjev. Nov objekt je blagoslovil braslovški župnik Jože Zidanšek, ki se je med drugim zahvalil za največje priznanje občine, naziv Častnega občana. Sledil je kulturni program z braslovškimi pevci in preboldskimi godbeniki. Župan Dušan Goričar je prerezal trak novega objekta. V spodnjih prostorih je bila na ogled razstava likovnih del domačinke Magde Posedel. Vse dopoldne pa je bil na trgu Braslovče zelo dobro obiskan sejem domače obrti in izdelkov (kulinaričnih, čebelarskih, ribiških, lovskih itd.). T. Tavčar Občina Polzela Za praznik vrsta prireditev Na sobotnem turistično-pla-ninskem pohodu po občini Polzela se je pričelo praznovanje občinskega praznika obči- ne Polzela, ki ga praznujejo 2. oktobra, na dan leta 1942, ko Nameni pohoda so bili sprrehod, sprostitev, spoznavanje domačega krepa in druženje pohodnikov in domačinov ob poti. Luč razsvetlila Žovnek Grad Žovnek je eden najstarejših slovenskih gradov, verjetno zgrajen vil. stoletju, iz katerega izhajajo žovneško-celjski gospodje, kasnejši Celjski knezi. Zgradili so ga svobodni gospodje Žovneški, takrat lastniki zahodnega dela Savinjske doline in v začetku 14. stoletja že kranjski deželni glavarji. Vse od leta 1816 je grad nenaseljen, zlasti hitro pa je propadal po drugi svetov- ni vojni. Leta 1993 je njegovo rušenje ustavila skupina zanesenjakov iz Braslovč, ki je pričela čistiti in obnavljati ruševine. Ustanovljeno je bilo kul-turno-zgodovinsko društvo Žovnek, ki si prizadeva za čim večjo popularizacijo te kulturne dediščine. Pred dnevi je grad končno osvetlila tudi luč. Prvotni načrti so bili skromni, saj je bil cilj samo to, da očistijo zaraščene ruševine in postavijo nekaj klopi. Toda načrti so rash, zaščititi je bilo namreč treba nekatere dele zidov, ki so bik močno poškodovani. Hkrati se je povečevalo število obiskovalcev na gradu. Kmalu se je izkazalo, da brez električnega toka obnova in oživitev gradu ne bosta uspešna. Čeprav je bila javna električna napeljava od gradu oddaljena slab kilometer, so se v Braslovčah lotih tudi tega zalogaja. Po pridobitvi projekta in soglasja so z deli pričeli letos spomladi. Podjetje Pluton je izkop jarka, dolgega 500 metrov, opravilo brezplačno, ročne izkope pa so opravili člani društva. V zadnjem tednu so bili v Mariboru kot talci ustreljelni prvi Polzelani. Tako je bilo v soboto medrevirsko strelsko tekmovanje, ki ga je pripravila Lovska družina Polzela, v petek, 29. 9., bo tenis turnir, drugi turnir v malem nogometu v Andražu, otvoritev učne poti v Šeneku, svečana seja občinskega sveta v kristalni dvorani graščine Šenek, otvoritev prenovljene šolske kuhinje in koncert Hiša v dvorani kulturnega doma. V soboto, 30. 9-, bo turnir v odbojki, likovna kolonija, šahovski turnir in košarkarska noč, pred občinsko stavbo pa bo sejem Dobrote s kmetij. Na sam praznik v ponedeljek, 2. 10., bodo položili venec na grob padlih borcev, sledila bo maša za mir in blagor v občini, v petek, 6. 10., bo otvoritev novo zgrajene asfaltirane ceste v Založah, v soboto, 7. 10., ko bodo praznovanje zaključili, pa bo gasilska verižna vaja v Andražu in regijsko tekmovanje šolanih psov na kinološkem vadbišču na Polzeli. T. Tavčar marca je bil položen podzemni kabel in zasut delno ročno, delno strojno. Juhja je bila napeljava končana in električni tok priključen. Skupaj s prostovoljnim delom, prispevki v materialu in odškodninami je vrednost celotnega projekta 3,5 milijona tolarjev. Ministrstvo za kulturo je prispevalo 750.000 tolarjev, krajevna skupnost Braslovče pa 150.000 tolarjev, dolg pa naj bi bil po besedah predsednika društva Francija Kralja poleg donatorskih sredstev poravnan tudi z izkupičkom od knjige Žovnek in Žovneški, ki bo izšla te dni. K. R. Največji zalogaj občine Tabor Prebivalci občine Tabor so se udeležili in veselili na slovesnosti ob otvoritvi odsekov cest, v skupni dolžini 2,3 km, ki so ju v letošnjem letu modernizirali in asfaltirali. Gre za odseka Ojstriška vas - Kurnik in Ojstriška vas - Klovn. Kot je povedal Milan Lesjak, član odbora za gradnjo, so prizadevanja za to, kar jim je sedaj uspelo stara 50 let, toda nikoli iz različnih vzrokov niso uspela. Zbranim je govorila tudi taborska županja Vida Slakan, ki je na kratko orisala postopke, ki so pri- peljali do takega zaključka. Poudaril je, da je bil to za taborsko občino največji zalogaj doslej, vreden 35 milijonov tolarjev. Občina je potrebna sredstva zagotovila, pričakuje pa še vedno pomoč krajanov. Kulturni program so pripravili Moški pevski zbor PD Ivan Cankar in najmlajši iz vrca in šole. Po blagoslovitvi, ki jo je opravil dekan Polde Selčan, so Vida Slakan in svetnika Leopold Drča in Milan Blatnik prerezali trak in s tem cesto izročih namenu (na sliki). T. Tavčar Prijave tudi po telefonu Inšpektorat za okolje in prostor Republike Slovenije je po svojih območnih enotah vzpostavil sistem tako imenovanih prijavnic na telefonskih številkah in elektronskih naslovih. Prijavnica pomeni obliko dela, na podlagi katere pristojni inšpektor uvede postopek. Prijava pomeni sleherno sporočilo ah inforamcijo o pojavu oziroma ravnanju, ki se nanaša na področje, za katerega je pristojen inšpektorat za okolje, kadar gre torej za domnevno kršitev oziroma nedovoljen poseg v prostor, okolje ah naravo. Tako kršitev lahko med drugimi prijavi vsak državljan, pri čemer inšpektorji upoštevajo tudi anonimne prijave. Za celjsko območno enoto je telefonska številka: 03/426-52-40, elektronski naslov pa: irsop.oe-ce@gov.si. Vendar pa na inšpektoratu poudarjajo, da je potrebno nujne primere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, še vedno sporočati na telefonski številki Starejši niso pozabljeni V občini Vransko vsako leto poskrbijo, da se starejši občani ne počutijo odveč. Mlajše generacije jih spoštujejo in cenijo njihove zasluge ter izkušnje. Eden od izrazov tega je srečanje starejših občanov, starih 70 let in več, ki sta ga tudi letos . pripravili župnijska Karitas in Občina Vransko. Srečanje so pričeli s sveto mašo v župnijski cerkvi, druženje pa nadaljevali ob kosilu v gostišču Slovan -Filač. V imenu Karitasa je zbrane pozdravila Martina Felicijan, v imenu občine pa župan Franc Sušnik, ki je med drugim povedal, da se na Vranskem pospešeno pripravljajo na gradnjo doma za ostarele. Zahvalil se je vsem, ki pomagajo pri tem projektu. V kulturnem programu so nastopih sekstet sv. Mihaela in otroci. T. T. Po DOLINI september2000 Zajčeva koča praznovala Med Krvavico in Brložnim, skrita med gozdovi, je pred desetletji stala hribovska domačija. Reklo se je pri Zajc. Zajčevih že dolgo ni več, njihov dom pa živi naprej... Ne več kot domačija, ampak kot planinski dom, ki nudi zatočišče številnim planincem in pohodnikom. 3. avgusta je minilo 20 let, kar so planinci Zajčevo domačijo, ki so jo iztrgali propadu, slovesno predali svojemu namenu. Ko so sredi septembra uradno praznovali dvajsetletni jubilej Zajčeve koče, se je ob njej zbralo toliko planincev in ljubiteljev narave, kot še nikoli. To je nidi dokaz, da je koča postala priljubljena planinska točka, za kar so gotovo zaslužne domačnost, planinska gostoljubnost in bližina Krvavice z večno zgodbo o Veroniki Deseniški. Jubilejna slovesnost je bila pravi kulturni in planinski praznik, s številnimi govorci, kulturniki, voditeljem Jožetom Groblerjem in še kom. Zbranim je najprej spregovoril predsednik PD Tabor Dani Topovšek, nato pa podžupan občine Tabor Janko Šmit, podžupan občine Žalec Ferdo Haler, predstavnik Meddruštvenega odbora PD Savinjske dobne Božo Jordan in drugi, ki so ob čestitkah podariti planinskemu društvu tudi kakšno spominsko darilo. Ob vsem tem se je daleč naokrog razlegala glasba in pesem citrarke Irene Zdolšek, učenk Saše Manček in Vesne Hrastovec, Mešanega pevskega zbora Tabor, Moškega pevskega zbora Ivan Cankar Tabor, Savinjskih rogistov, članov Savinjskega okteta, ki so za to priložnost nastopili pod imenom Zajčev kvintet in Hmeljarskega tria. Poslastica praznovanja za pohodnike, ki so se na Zajčevo kočo odpraviti organizirano preko Okna v Krvavici, so biti že pred odhodom na pohod Savinjski registi, ki so poskrbeti za prijetno presenečenje, saj so rogovi na Krvavici čisto drugače zveneli. Zajčeva koča, ki je za to priložnost dobila tudi novo streho, ostaja spomin na Zajčeve in je lahko v ponos sedanjim in bodočim planinskim rodovom. D. Naraglav Koncert drugačnih otrok Občina Tabor je letos na jesenski koncert povabila skupino Toom mutters schulle Frankenthal iz Nemčije. Koncert z naslovom Naj zasveti luč v naših srcih je bil v ponedeljek.v Domu krajanov. Skupino sestavljajo duševno in telesno prizadeti otroci, pobrani s ceste, pa vendar svetovni popotniki, ki igrajo na posebne instrumente. Na izviren način izvajajo pesmi narodov sveta, naučiti pa so se tudi nekaj slovenskih pesmi. K. R. Na Mrzlici tokrat brez politike Letošnje srečanje Savinjčanov in Zasavcev sicer ni bilo tako množično kot preteklo leto, ko se je hkrati odvijala proslava v počastitev 100. obletnice postavitve prve koče na Mrzlici, ki so jo poimenovali po Janezu Hausenbichlerju. Kljub temu pa na savinjskem in zasavskem “Triglavu” ni manjkalo številnih ljubiteljev Mrzlice in planin, ki so prišli z obeh strani zasavsko-savinj-skega hribovja in drugih krajev Slovenije. Tako kot običajno je za vzdušje najprej poskrbela pihalna godba, letos je bila to Godba Zabukovica, saj je bila organizacija srečanja v rokah občine Žalec. Uidi ostali nastopajoči so biti iz žalske občine, in sicer mešani planinski pevski zbor Žalec. Župan Lojze Posedel je pozdravil udeležence srečanja, še posebej vse župane občin, ki so skleniti, da se v hribih ne bodo šli več nobene politike oziroma takšna srečanja izkoriščali v prid ene ali druge stranke. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer, ki je ravno tako poudaril, da je PZS nestrankarska organizacija in da zaradi tega med planinci ne sme biti politike. Dejal je tudi, da je trenutek, v katerem živimo, zelo politično naelektren in lahko vsakršno vnašanje politike v društveno življenje vodi do nesoglasij med članstvom, pa tudi do slabšega delovanja ati celo razpada. Za PZS, katero tvori kar 228 planinskih društev in 13 medruštvenih odborov, bi to pomenilo že kar katastrofo, saj gre za naj-večjo športno-rekreativno organizacijo, ki jo tvori več kot 1000 registriranih planinskih vodnikov in veliko število gorskih stražarjev ter drugih ljubiteljev narave in planin. Torej gre za armado ljudi, ki so pripravljeni delati in skrbeti za naše planine, planinske domove, vzgojo kadrov in vključevanje mladih, na katere prežijo številne pasti samouničenja. Tradicionalno srečanje je znova lepo uspelo. Čez leto dni bo novo, katerega organizator bo ena od zasavskih občin. D. Naraglav ° ° **% OMOMMMMMMMOOOOOMUMI Pretili nastotf za srečanja z Vašimi prijatelji, znanci, za poročne in Vse g druge slovesnosti ter poslovne razgovore je GOSTIŠČE PLEVČAK LATKOVA VAS 227, 3312 PREBOLD, tel. : 701 -030 | ooooooeooooeoaoooeeaooeoaaoooeoooooooo« I Ustanovitev lokalne turistične organizacije vse bliže Udeleženci sestanka med razpravo o ustanovitvi lokalne turistične organizacije na Vranskem pri zakoncih Zdešar, kjer je tudi sedež kultumo-tehničnega in turističnega društva Mlin na Vranskem. Že dalj časa potekajo aktivnosti za ustanovitev lokalne turistične organizacije (LTO), ki jo v sodelovanju z občinami peljejo pri Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline (TZSSD). V začetku tega meseca so se na Vranskem na 1. razširjeni seji sestali člani upravnega odbora in drugih teles 1ZSSD ter župani ali njihovi namestniki občin Spodnje Savinjske doline, da dorečejo še nekatere nejasnosti v zvezi z LTO in pospešijo njeno ustanovitev. Hkrati s tem pa so se udeleženci delovnega srečanja spoznali tudi z delom, rezultati in načrti, ki jih ima na področju turizma občina Vransko. Udeleženci sestanka so se najprej zbrati na Vranskem, nato pa so se odpeljati v tri kilometre oddaljen Jeronim, v Merinco, kjer sta zakonca Zdešar resno zastavila svoj turistični korak z obnovo nekdanjega Močnikovega mlina, ureditvijo ribnika in izgradnjo apartmajev in sob za dve ali več oseb. Za gostoljubnim sprejemom zakoncev Zdešar, ki sta tudi predstavila svoje načrte in razkazala objekte, je zbranim spregovoril še predsednik Turističnega društva Vransko Vlado Rančigaj, ki je dejal, da Vransko postaja vse bolj poznan turistični kraj. Da je tako, gre zahvala številnim posameznikom in občini, ki vidijo svojo tržno nišo tudi v turizmu. Vransko postaja mesto muzejev, k temu pa se pridružujejo še novi načrti: oživeti avto kamp, zgraditi stezo za motoriste, povečati prenočitvene kapacitete in še marsikaj drugega. Prvo razširjeno sejo TZSSD v novem sestavu, ki se jo je udeležil tudi glavni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster, je pričela predsednica Ivica Čretnik. Za njo je podala oceno aktivnosti priprav za ustanovitev lokalne turistične organizacije Danica Jezovšek-Korent, ki je pripravila tudi odlok o ustanovitvi Zavoda za turizem Spodnje Savinjske doline, ki naj bi opravljal vlogo Lokalne turistične organizacije, kar narekuje Zakon o pospeševanju turizma. Ustanoviteljice Zavoda bodo vse občine Spodnje Savinjske doline, njegov namen pa je načrtovanje, organiziranje in izvajanje promocijskih in informativnih dejavnosti v Spodnji Savinjski dolini z namenom pospešitve in trženja turističnih storitev na domačem in na tujih trgih ter za sodelovanje in povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in po svetu. V nadaljevanju sta zbranim spregovorila še žalski in preboldski župan, ki sta povedala, da podpirata ustanovitev LTO, da pa je potrebno nekatere stvari še doreči, da ne bi bilo pozneje kakšnih problemov in nejasnosti glede njenega financiranja. V prvi fazi naj bi to zagotavljale občine iz svojih proračunov, pozneje pa bi financiranje slonelo na članstvu LTO, ki ga naj bi tvorili vsi, ki sooblikujejo turistično ponudbo v določeni občini. V zvezi z Zakonom o pospeševanju turizma in ustanavljanju LTO je precej govoril glavni tajnik TZ Slovenije Alojz Šoster, ki je tudi predlagal spremembo postopka za ustanovitev ETO, kar bo skrajšalo pot do njene formalno-pravne registracije. Udeleženci so to njegovo priporočilo sprejeti in tako bodo najprej pripravili odlok o ustanovitvi ITO in na podlagi le-tega odlok o ustanovitvi Zavoda za turizem Spodnje Savinjske doline. Vranski župan Franc Sušnik, ki se je zaradi drugih obveznosti pridružil sestanku nekoliko pozneje pa je še dejal, da v občini Vransko podpirajo vsako rešitev, ki bo prispevala k razvoju turizma, hkrati pa je še pristavil, da bo LTO lahko uspešno živela in delovala le, če bo po meri večine turističnih subjekov. V razpravo so se nato vključiti tudi nekateri drugi udeleženci sestanka iz posameznih turističnih društev in namestniki županov, zatem pa je strokovni delavec TZSSD Janez Kroflič podal poročilo o delu zveze v minulem mesecu in aktivnostih v mesecu septembru. D. Naraglav Nova kuhinja na polzelski šoli Prvi gostje nove jedilnice so bili najmlajši iz vrtca. Ob združitvi OŠ Polzela z vrtcem v enoten javni zavod so se odprle različne možnosti sodelovanja, vse z namenom, da čim prej poenotijo vzgojno-izo-braževalno delo. Spremljanje otrok naj bi tako teklo od njihove najnežnejše dobe do zaključka osemletnega šolanja. Eno najpomembnejših področij je prav gotovo kulturno in zdravo prehranjevanje, zato so prav temu namenili največjo pozornost. V celoti so prenovili kuhinjo v šoli, kjer bodo poslej pripravljali hrano tudi za vrtec in zunanje naročnike. Kuhinji v šoti in vrtcu sta biti dotrajani. Kuhinja v vrtcu ni več ustrezala standardom in normativom, zato so jo preuredili v čajno kuhinjo, kuhinjo v šoti pa usposobiti za pripravo 1200 obrokov na dan. Združitev kuhinj in sodobni gospo- dinjski aparati bodo omogočili cenejšo in bolj zdravo pripravo hrane. Hkrati s to obnovo so prenoviti tudi jedilnico šole, garderobe za najmlajše učence ter likovno in gospodinjsko učilnico. Poskrbljeno je tudi za sodoben transport hrane iz šole v vrtec. Celoten projekt, katerega vrednost znaša 39 milijonov tolarjev, je izpeljalo podjetje Slorational Slovenj Gradec. T. T. september2000 Ro DOLINI Uresničena dolgoletna želja Trnava je pred dnevi v okvi- znika, ki ga imajo vsako leto svetljavo v Orli vasi in delno v ru praznovanja praznika obči- od postavitve telovadnice, Šentrupertu, ne Braslovče in športnega pra- postala bogatejša za javno raz- V Orli vasi in pozneje v Šentruper- tu sta zbranim vaščanom spregovorila predsednik krajevnega odbora Trnava Vinko Herodež in Milan Šoštarič, direktor občinske uprave občine Braslovče, ki je povedal, da je investiciji stala okrog 8 milijonov tolarjev. V Orli vasi je postavljenih 20 luči, v Šentrupertu pa osem, vendar tam izgradnja javne razsvetljave še ni zaključena. Oba govornika sta pohvalila izredno aktiven režijski odbor za izgradnjo razsvetljave, ki je od ideje do realizacije le-te porabil manj kot leto dni. Pohvala pa je veljala tudi izvajalcu del Elektru Ivanc, ki je delo opravilo v treh mesecih. Dolgoletna želja vaščanov Orle vasi je tako uresničena. Hoja po vasi bo odslej prijetnejša in varnejša. Pridobitve pa so zelo veseli tudi v Šentrupertu, kjer so za popestritev slovesnosti poskrbeli s “talno razsvetljavo” - s svečami v bučah. D. N. Dva jubileja, tri pridobitve Gasilska zveza Žalec praznuje letos 45-Ietnico svojega obstoja, PGD Braslovče, ki je prav tako član žalske zveze, pa 100-letnico delovanja. Oba jubileja so združili z Dnevom gasilca GZ Žalec, ki je bil v Braslovčah. Braslovče in 45-letnico uspešnega delovanja GZ Žalec. V počastitev slednje, so razvili nov gasilski prapor zveze. Kot predstavnica GZ Slovenije je gasilcem čestitala podpredsednica zveze Marinka Cempre - Turk, v imenu vlade pa minister za kmetijs- čili svojemu namenu, tako kot prapor pa ju je blagoslovil žalski župnik Braslovče. O visokem jubileju je predsednik društva Martin Vodovnik podal kroniko stoletnega delovanja društva, ki je v tem dolgem obdobju doživljalo vzpone in padce, nikoh pa Razvitje prapora GZ Žalec Viktor Arh. Sledila je podelitev priznanj GZ Slovenije. Odlikovanje za posebne zasluge je prejelo PGD Braslovče, gasilsko plamenico I. stopnje Martin Lenošek, gasilsko odlikovanje I. stopnje Janez Rokovnik, gasilsko plamenico II. stopnje Danijel Pantner, Janko Tomanič, Bogdan Pantner in Martin Dernač, gasilsko odlikovanje II. stopnje Leopold Hribernik in Vlado Božič, gasilsko plamenico III. stopnje deset gasilcev, gasilsko odlikovanje HI. stopnje pa osem gasilcev. Že večer pred to slovesnostjo je bila tudi slavnostna seja PGD ni prenehalo delovati. Danes društvo šteje 151 članov in sodeluje na vseh področjih oziroma aktivnostih, ki se odvijajo v občini in v okviru GZ Žalec. Ob tej priložnosti so v zahvalo za pomoč društvu podelili plakete Vidu Blagotinšku, Francu Gorišku, Francu Naraksu in Dušanu Goričarju ter posebni priznanji Hubertu Schumacherju in Maksu Korošcu iz Nemčije. Plakete gasilskega veterana so prejeli Marija in Štefan Matko ter Janko Šoštarič, podeljenih pa je bilo tudi več priznanj GZ Žalec. T. Tavčar Ob 100-letnici so brasbvški gasilci dobili rabljeno (levo) in novo gasilsko vozilo. Slovesnost se je pričela z gasilsko povorko skozi trg na prireditveni prostor, kjer je zbrane najprej pozdravil predsednik PGD Braslovče Martin Vodovnik. Nato je govoril župan občine Braslovče Dušan Goričar. Predsednik GZ Žalec Franci Skok je v svojem nagovoru dejal, da ima dan gasilca GZ Žalec tokrat posebno simboliko, saj je združen s praznovanjem 100-letnice PGD tvo Ciril Smrkolj. Med gosti so bili tudi predstavniki gasilcev iz hrvaških Kirževcev in Willacha iz Nemčije. Slednji so braslovškim gasilcem podarili rabljeno gasilsko vozilo. Društvo je kupilo tudi nov gasilski avtomobil Volkswagen GV 1, ki je stalo 9,4 milijona tolarjev, sredstva zanj pa so prispevali občina Braslovče, botri in številni donatorji. Na slovesnosti so obe vozili izro- Ena večjih pridobitev ob letošnjem občinskem prazniku občine Polzela, ki ga praznujejo v tem mesecu, je novo teniško igrišče v Andražu. Novo igrišče, ki so ga otvorili pred dnevi, so gradili kar precej časa in zanj opravili več kot tisoč ur prostovoljnega dela. Teniško igrišče pomeni novo športno ponudbo članstvu Športnega društva Andraž in drugim občanom. O poteku gradnje je govoril predsednik Športnega društva Andraž Simon Ograjenšek, igrišče pa je odprl župan občine Polzela Ljubo Žnidar, ki je tudi odigral otvoritveni dvoboj s predstavnikom graditeljev Francem Hriberškom. Sledila je podelitev spominskih loparjev šestim najbolj prizadevnim pri gradnji igrišča in družabno srečanje. Ker so se ta dan pričele v Sidneyu olimpijske igre, so prižgali simboličen kres. T. Tavčar Teniško igrišče v Andražu Polzelski župan Ljubo Žnidar je predal namenu novo igrišče. Podeželje ponuja veliko zanimivega Uidi letos so se sredi septembra v Žalcu zbrali predstavniki turističnih društev, ki delujejo na slovenskem podeželju. 4. posvet doslej je bil v dvorani gasilskega doma, kjer se je zbralo približno 50 turističnih delavcev. Zbranim je spregovoril predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, v uvodu posveta pa je bil prisoten tudi župan občine Žalec Lojze Posedel. Predstavniki turističnih društev podeželja so prisluhnili predavanju o možnostih oblikovanja turistične ponudbe slovenskega podeželja oziroma iskanju turističnih vsebin, ki bi na podeželje privabile čim več obiskovalcev. Predstavih so tudi svoje delovanje in težave, s katerimi se pri tem soočajo. K. R. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE RK ŽALEC organizira krvodajalsko akcijo na POLZELI, v petek, 6. oktobra 2000, med 7. in 13. uro v prostorih Kulturnega doma Polzela. OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB SPODNJE IN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE IN DOMICILNI ODBOR II. GRUPE ODREDOV CELJE vabi na tradicionalno proslavo v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko oktobra 1941, ki bo NA ČRETIV SOBOTO, 7. oktobra 2000, ob 11. uri. Proslava bo ob vsakem vremenu. Vljudno vabljeni! Sanacija vodotokov Visoke vode, ki so leta 1998 povzročile vehko škode na vodotokih in objektih na njih, tudi Savinjski dolini niso prizanesle. Ko še posledice poplave iz leta 1991 niso bile povsem odpravljene, so naredile dodatno škodo. Na Savinji so nekaj posledic že odpravili, trenutno gradijo jez na Polzeh in Štrajharjev jez na Bolski (na sliki). Dela opravlja Podjetje za urejanje voda iz Celja, financira pa jih Ministrstvo za okolje in prostor Gasilci tekmovali v spomin Draga Gajška Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas je v spomin na svojega zelo prizadevnega člana in predsednika društva Draga Gajška tudi letos pripravilo hitrostno gasilsko tekmovanje, ki naj bi postalo tradicionalno. Tekmovanja se je udeležilo šest članskih ekip iz Gasilske zveze Prebold in ekipa PGD Žalec. Vse ekipe so pokazale zelo dobro pripravljenost in usposobljenost, račun pa se je najbolje izšel gasilcem iz Šešč, ki so tako poleg pokala za prvo mesto prejeh tudi prehodni pokal. Slednjega so imeli eno leto v svoji vit- rini že gasilci PGD Žalec, ki pa so letos zaradi napake - preslabo spojene sesalne cevi, pristali na tretjem mestu. Drugi najboljši so bili gasilci iz PGD Groblja, ki so na to tekmovanje prišli z dvema desetinama. Tekmovanju je pod velikim šotorom sledilo družabno srečanje gasil-- cev in krajanov, na katerem so tudi razglasih rezultate. Pokale je podelila žena Draga Gajška, ki se je gasilcem tudi zahvalila za organizacijo in udeležbo na spominskem tekmovanju. D. N. mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/726-390, avtotelefon: 041/626-814 • IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA • IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL • IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... • OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV Po DOLINI september2000 Po dolini s turističnim vlakom V času od 2. do 9. septembra je po Savinjski dolini vozil turistični vlak. Že drugič ga je letos najela Turistična zveza Spodnje Savinjske doline, ki je v sodelovanju s turistično agencijo Bemi iz Žalca pripravila pester program potovanja po vsej dolini z obiskom njenih zanimivosti. Zadnji dan vožnje turističnega vlaka Savinjčan so dolino spoznavali tudi predstavniki turističnih agencij in drugi, ki sooblikujejo turistično ponudbo v svojih okoljih. Nekatere izmed njih smo povprašali, kako so kot potniki turističnega vlaka doživljali Spodnjo Savinjsko dolino. Majda Ačko, Turistična agencija Divais iz Velenja: “Lahko rečem, da sem danes preživela res lep dan. Čeprav nisem daleč od vaše doline, je nisem še nikoli doživela tako celovito. Spoznala sem kraje, vasi, kjer še nisem bila. Tildi v jami Pekel sem bila prvič. Presenečena sem bila nad urejenostjo krajev, prijaznostjo ljudi in zanimivostmi, ki jih premore Spodnja Savinjska dolina. Skratka, bilo je enkratno.” Jože Rataj, Pokrajninski muzej Celje: “Današnji dan je bil zame res prijeten. Doživljal sem ga kot turist, ki ne ve vebko o krajih, kjer smo se ustavijaU in mimo katerih smo se vozih. Savinjsko dolino sicer kot Celjan kar dobro poznam, kljub temu pa sem bil presenečen, koliko zanimivih turističnih točk imate. Mislim, da bo tudi ta turistični vlak, ki je popestritev že sam po sebi, pripomogel, da bo dobna turistično še bolj prepoznavna.” Goran Senič, Turistična agencija Unitur Ljubljana: “Bilo je enkratno. Zahvaljujoč naši kolegici Miji iz TA Bemi in ostalim, sem nekatere kraje videl prvič. Moram reči, da sem bil zelo presenečen nad urejenostjo krajev. Posebno so me navdušile Braslovče, ki niso zastonj nosilke laskavega turističnega pri- znanja Najlepša evropska vas. Povsod, kjer smo se ustaviti, je bilo lepo in prijetno in zato odhajam iz vaše doline z res lepimi občutki.” Katja Kovač, Intregral Zagorje: “Vreme nam je bilo danes res naklonjeno. Dolino smo spoznavati in doživljati na zelo zanimiv način. Nisem prvič v teh krajih, vendar mi je kar malo nerodno, da jo tako malo poznam, glede na bližino Zagorja. Veliko zanimivega smo slišati o dolini, veliko novega tudi videti. Pravzaprav sem prijetno presenečena in mislim, da tudi vsi drugi, ki so se danes peljati z vlakom. Le tako naprej.” Saša Mandeljc, Integral Zagorje: "Današnji dan mi bo ostal v prijetnem spominu. Pohvaliti velja organizatorje, da so se na takšen način lotiti ene izmed promocij doline, ki jo večinoma poznamo kot dolino hmelja, manj pa kot dolino, ki se ponaša s številnimi turističnimi zanimivostmi. Nad vsem, kar smo videti in doživeti ta dan, sem prijetno presenečena. Mislim, da bodo takšno mnenje deliti z mano tudi tisti, ki jih bom pripeljala v vaše kraje.” Turistični vlak v Prebolskem gaju Mija Berglez, Turistična agencija Bemi Žalec: “Savinjska dolina ima dobre možnosti, da postane turistično zanimivo področje slovenske turistične ponudbe. Veliko korakov v tej smeri je že bilo narejenih, še več pa jih bo, ko bo zaživela Lokalna turistična organizacija. Tildi miselnost Savinjčanov se bistveno spreminja, saj vse bolj spoznavamo, da je lahko turizem pomembna gospodarska panoga. Današnjega dneva sem vesela tembolj, saj so vsi, ki sem jih popeljala na ogled doline s turističnim vlakom, zelo zadovoljni.” D. Naraglav TRGOVINE MEŠIČ mJt [*J EUROPHONE LEVEC 56, tel.: 471-015 MOZIRJE, GRABNERJEVA HIŠA, tel.: 839 08 20 VELENJE, STARI TRG 36, tel.: 897 18 00 Predsednica TD Prebold Milena Miklavc podeljuje nagrado zmagovalcu Alešu Stenovcu (skrajno levo lanskoletni mister Boris Virant). Veliko zabave, smeha in glasbe Hiristično društvo Prebold je tudi letos organiziralo v Preboldskem gaju zabavno-turistično prireditev, ki je bila v dopoldanskih urah namenjena predvsem otrokom in njihovim staršem, popoldan pa še vsem ostalim. Lanskoletni prvi turistični piknik je zelo dobro uspel in organizatorji so se odločili, da bo postala ta prireditev tradicionalna. V prijaznem okolju preboldskega gaja so otroci uživati, skakati in se prevračati na napihnjenem gradu. Za otroke je bil zanimiv tudi sejem, ki so ga s svojimi učiteljicami pripraviti učenci četrtih razredov. Za glasbo so poskrbele tri vedno bolj poznane mlade pevke: Monika Kumer, Vita Črepinšek in Suzana Krivec, ki so potegnile v glasbeni vrtinec mlado publiko in s tem pokazale, da postajajo pevke, ki bodo v prihodnosti pomembne akterke slovenske glasbene scene. Popoldanski del prireditve se je začel s povorko motoristov -ljubiteljev starih motorjev, ki so vključeni v Klub starodobnikov Savinjska dolina, katerega sedež je v muzeju motociklov na Vranskem, in mažoretkami iz Trbovelj, ki so korakale ob zvokih pihalne godbe TT Prebold. V nadaljevanju si je bilo mogoče ogledati razstavo starih motorjev, kaj kupiti na sejmu, predvsem pa uživati ob glasbi, dobri hrani in pijači, za katero je skrbelo osebje gostišča Račk. Prava specialiteta sta bila kozji golaž, ki ga je kuhal kozje-rejec Franci Otavnik iz Marija Reke, in domač kruh, ki so ga spekli v njihovi krušni peči. Program je vodil Roman Zelič -Jerry ob pomoči Monike Miklavc. Za glasbo so skrbeti: Hmeljarski trio, Alenka Lesjak s prijatelji in pop skupina Tabu. Valiko smeha in zabave je bilo v popoldanskem delu, ko je potekalo tekmovanje za izbor mistra preboldskega gaja za leto 2000. Deset tekmovalcev se je pomerilo v petih disciplinah, in sicer v zdržljivosti, v petju, jedenju kremnih rezin, pihanju balona in spretnosti lovljenja jabolka v čebru vode, seveda le z usti. Tekmovanje je ocenjevala petčlanska komisija. Največ točk je zbral Aleš Stenovec iz Sv. Lovrenca, ki je postal mister preboldskega gaja za leto 2000. Za točko manj je zaostajal Matjaž Krivec, za štiri pa tretjeuvršče-ni Mirko Stojnic Novega mistra je z lento okronal lanskoletni mister Boris Virant, nagrade je prvim trem uvrščenim in vsem sodelujočim podelila predsednica TD Milena Miklavc. D. Naraglav Nov prapor PD Zabukovica Župan občine Žalec Lojze Posedel in Jx>džupan preboldske občine Franc Pukovnik med razvitjem prapora oziroma med predajo le-tega praporščaku Žanku Roglu. Planinsko društvo Zabukovica, ki letos praznuje 50-letnico obstoja, je z razvitjem novega društvenega prapora kronalo svoje praznovanje in zaokrožilo aktivnosti, ki so ob tem potekale. Prapor so razvili na slovesnosti pri Dragovem domu na Homu. Dragov dom na Homu je bil drugo soboto v septembru prizorišče slovesnosti, za kar so zasluženi vsi nastopajoči, gosti in pa “oni zgoraj”, ki je zagotovil lepo sončno vreme. Posebno “štimungo” so dajati godbeniki Godbe Zabukovica, pevci in pevke mešanega planinskega zbora Žalec z voditeljico slovesnosti Magdo Šalamon. Predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk ml. je na kratko orisal zgodovino društva, ki gotovo sodi med najuspešnejša PD v Sloveniji. Zbranim je spregovoril tudi župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je reden gost planinske postojanke na Homu. Poudaril je pomen planinstva in čestital planinskemu društvu za njihovo delo, hkrati pa pripomnil, da v planinah ni mesta za politiko. Za spomin na slovesnost je planincem izročil sliko Rudija Španzla, ki bo krasila eno od sten Dragovega doma. Za njim je planince pozdravil podžupan občine Prebold Franc Kukovnik. Sledilo je pospravljanje starega in razvitje novega prapora. Praporščak Žanko Rogi je najprej opravil zadnji pozdrav s prapori drugih društev, nato pa skupaj s predsednikom društva prapor zvil, povezal in ga predal v hrambo tajniku društva Franciju Ježovniku. Nov društveni prapor sta razvila župan Posedel in podžupan Kukovnik ter ga predala praporščaku Roglu. Sledilo je še pripenjanje 12 trakov. Zbranim je nato spregovoril podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer, ki je planincem čestital za jubilej in nov prapor ter poudaril pomen planinstva, ki ga nadvse uspešno gojijo in razvijajo Savinjčani. Ob zaključku prireditve, ki jo je neposredno prenašal tudi Radio Goldi, so kulturni program obogatiti še učenci - planinci z OŠ Griže, ki so prikazati življenje v planinskem taboru. Svoje so pridati še razni gostje in predstavniki drugih planinskih društev, ki so planincem izročiti spominska darila in se zahvaliti za sodelovanje. S tem pa druženja na Homu še zdaleč ni bilo konec, saj je ob brezplačnem okusnem golažu in kozarčku vina bilo na razpolago še veliko drugega. Za prijetnejše druženje in ples so poskrbeti člani ansambla Planinski odmev. D. Naraglav Športne igre upokojencev Zveza društev upokojencev Žalec je ob prazniku občine Žalec pripravila tekmovanje v metanju pikada, krogov in v streljanju z zračno puško. Nastopilo je 183 udeležencev, pri posameznih igrah pa je bila ekipna uvrstitev sledeča: metanje pikada $ ženske - 1. DU Ponikva (110 krogov), 2. Petrovče (105), 3- Šempeter (92 krogov); moški - 1. Liboje (114), 2. Vrbje (113), 3- Žalec (109); metanje krogov ženske - 1. Ponikva (13 krogov), 2. Žalec (10), 3. Vrbje (9); moški - 1. Petrovče (16), 2. Šempeter (15), 3. Ponikva (12); streljanje z zračno puško ženske - 1. Šempeter (57 krogov), 2. Žalec (56 krogov), 3. Liboje (32); moški - 1. Šempeter (70), 2. Petrovče (68), 3. Gotovlje (68 krogov). T. Tavčar Pri metanju obročev september2000 Volitve 2000 DeSUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 4. VOULNI OKRAJ Krajevne skupnosti: GALICIJA, PONIKVA, GOTOVUE, VRBJE, ŽALEC, ŠEMPETER, POLZELA, ANDRAŽ in VINSKA GORA Po poklicu sem univ. dipl. pravnik, poročen, oče in dedek dveh vnukov. Upokojil sem se kot direktor takrat cvetočega podjetja Ferralit Žalec. Sem partizan od poletja 1944. Z družino živim v Žalcu. Zadnja štiri leta sem bil poslanec Državnega zbora Repubbke Slovenije - vodja poslanske skupine DeSUS. ANTON DELAK univ. dipl. pravnik upokojenec. 5. VOLILNI OKRAJ OBČINE: BRASLOVČE, VRANSKO, TABOR, PREBOLD IN DEL OBČINE ŽALEC (krajevne skupnosti: Griže, Liboje, Petrovče in Levec) Po pokkcu sem ing. telekomunikacij in od leta 1992 upokojenec TELEKOM-a CELJE. Po upokojitvi sem se aktivno vključil v društvo upokojencev, zadnja štiri leta pa uspešno vodim upokojensko stranko DeSUS za območje SPODNJE SAVINJSKE DOLINE. FRANC LENKO, ing. ŠENTRUPERT Zavzemala se bova zlasti za: razvito gospodarstvo, za pobio zaposlenost in dostojne plače zaposlenih za večjo varnost že pridobljenih pravic UPOKOJENCEV, INVALIDOV in BORCEV za učinkovito zdravstveno zaščito vseh, predvsem pa starejših in otrok za socialne pravice in večjo pravno varnost vseh, zlasti pa zaposlenih. uživava Imava znanje in bogate VOLILCI! vaše zaupanje, nama dajte svoj glas! izkušnje in ne bova vas ra: Sl LS « Sl KI D Slovenska ljudska stranka ZA SLOVENIJO S PONOSOM Bil je pravi ljudski župan, ODPRT IN SPREJEMLJIV ZA VSE LJUDI IN DOBRE POBUDE. Milan Dobnik, prof. V skladu s strankinim programom se bom še posebej zavzel: • za varčno in ljudem prijazno državno upravo; • za ukrepe (nižji davki in trošarine), ki bodo pospešili gospodarsko rast ter zagotavljali delo in socialno varnost; • za pridelavo zdrave domače hrane; • za šole, ki bodo mlade pripravljale za življenje; • za podporo družinam in spoštovanju tradicionalnih vrednot. Najbolj pomembno je biti človek! PONOSEM SEM, DA SEM PREDSEDNIK STRANKE, KI POVEZUJE IN ZNA CENITI VREDNOTE, KI NAS ZDRUŽUJEJO. Dr. Franc Zagožen Vedno se bom zavzemal za interese vseh ljudi na vseh območjih Slovenije, tako na podeželju kot v mestih. Strpno, povezovalno in neizk-Ijučujoče delovanje je temelj gospodarskega, skladnega regionalnega razvoja in kar je še važnejše, temelj za kvaliteto življenja vsakega posameznika. Moje odločitve bodo v skladu z usmeritvijo naše stranke tudi naprej premišljene in dobre za Slovenijo, usmerjene v prihodnost, k zagotavljanju gospodarske in socialne trdnosti države ter skrbi za varnost naših državljanov. Vse to me je vodilo tudi pri odločitvi, da ponovno kandidiram tu, pri vas in prepričan sem, da mi boste izkazali zaupanje. Savinjske doline Volitve 2000 september2000 olaj ROŽIC Liberalna demokracija Slovenije "Za kandidaturo sem se odločil, ker dobro poznam življenje v volilnem okraju. Se naprej želim vplivati na .pogoje življenja, predvsem na gospodarski razvoj, na reševanje okoljevarstvene problematike, še posebno pa prispevati k hitrejšemu demografskemu razoju. Želim nastopiti proti diskriminatornem državnem financiranju in si na vseh ravneh prizadevati za izboljšanje standarda našega okraja. Rodil se je leta 1937 v Celju. Živi v Braslovčah, je poročen in oče treh otrok. Diplomiral je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Leta 1961 in 1962 je bil zaposlen v Nemčiji, kjer je deloval pri načrtovanju in izgradnji avtoceste Bremerkreuc. Od 1963 je bil zaposlen pri družbi PUV NIVO, kjer je bil osem let glavni direktor. Od leta 1983 do 1994 je bil direktor in nato prokurist družbe Hidrogea, naslednja tri leta pa samostojni podjetnik. Od leta 1999 dalje je poslanec v Državnem zboru. Je avtor številnih projektov, kot so: Nacionalni program vodnega gospodarstva, Preliminarni projekt obvladovanja ekosistema Jadrana, Master plan Jadrana, Inženiringi na področju zbiranja in čiščenja odpadnih voda. Bil je delegat Republiške skupnosti za ceste, član upravnega odbora Vodnega sklada, član odbora za gradbeništvo pri Gospodarski zbornici, občinski svetnik v Žalcu, predsednik odbora za okolje, član odbora za kmetijstvo in član upravnega odbora Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije. Zavzel se bom za obvezno sofinanciranje lokalne infrastrukture iz državnega proračuna (lokalne ceste, gradnja objektov za zbiranje in čiščenje odpadnih voda). Gozdne prometnice propadajo, zato moramo sistemsko zagotoviti stalen vir za njihovo vzdrževanje. Dokončati želim zastavljene projekte, ki bodo zagotovili poplavno varnost doline in hudourniških področij." Nikolaj ROŽIČ Slovenijagrenaprej www.2000.lds.si Liberalna demokracija Slovenije Ljudje izgubljajo voljo; s svojimi idejami ne prodrejo več nikamor, vse se namreč ustavi na Trojanah Nekoč smo imeli skoraj 4% svetovni delež v proizvodnji hmelja. Danes smo ga že prepolovili. In kaj bo jutri? Rojen je bil leta 1950 v Celju. Je poročen in ima tri otroke. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil v Hmezadu v Žalcu, nato pa je bil računovodja na Kmetijstvu Žalec. Leta 1980 je bil imenovan za vodjo izvoza na Export Importu v Žalcu, od leta 95 do letos je bil tudi njegov direktor. V prostem času rad potuje, v zadnjem obdobju pa se ukvarja tudi s proizvodnjo hmelja. Na prelomu stoletja in tisočletja tudi sam prehajam v dobra petdeseta leta. Rodil sem se v času socialističnega samoupravljanja in delavskih svetov. Menim, da moramo zdaj izkoristiti priložnost za vstop v Evropsko Unijo. Slovenija potrebuje Evropo in prav tako Evropa potrebuje nas. Vanjo lahko vstopimo s ponosom!" "Savinjski regiji bom skušal vrniti nekdanjo vodilno vlogo v kmetijstvu, predvsem hmeljarstvu. Slovenijagrenaprej www.2000.lds.si september2000 Podjetništvo »trip Lanski dobiček nerazporejen Tovarna nogavic Polzela d.d. praznuje svoj praznik 9-septembra. Ob tej priložnosti so, tako kot je navada vsa leta, povabili na priložnostno slovesnost delovne jubilante in upokojene delavce zadnjega leta. Delavci so prejeli jubilejne nagrade, upokojenci pa spominska darila. Zbrane je pozdravil predsednik uprave Alojz Dosier, ki je na kratko predstavil položaj podjetja, dosežene rezultate in načrte za prihodnje. Povedal je, da je tovarna nogavic Polzela letošnje prvo polletje zaključila dokaj uspešno, zadovoljni pa so tudi s prodajo jesensko-zimske kolekcije, s katero naj bi iztržili pri- bližno 600 milijonov tolarjev. Zatem je kvintet Lastovka zapel nekaj pesmi, sledilo pa je družabno srečanje. V začetku septembra je bila tudi 5. redna skupščina delniške družbe Polzela, tovarna nogavic. Na skupščini so obravnavah in sprejeli letno poročilo o poslovanju družbe, odločali o razporeditvi dobička iz leta 1999 in se odločili, da 35 milijonov tolarjev, koliko znaša dobiček, ostane nerazporejenih. Odločili so se tudi za oblikovanje sklada lastnih delnic iz sredstev rezerv, ki presegajo zakonite oziroma statutarno določene rezerve v višini do 10 odstotkov osnovnega kapitala. T. Tavčar Z letošnje 5. skupščine delničarjev. Tudi oddelek s časopisi Blagovnica Žana v Žalcu je prve dni septembra svojim kupcem pripravila dodatno ponudbo. Odslej lahko namreč časopise in revije kupujejo na posebnem, lepo urejenem oddeku v pritličju. Poleg časpi-sov in drugih artiklov, ki sodijo v takšen kotiček, lahko kupci v njem izbe- rejo tudi kakšno priložnostno darilce. Sicer pa v Žani za kupce redno pripravljajo razna presenečenja in nagradne igre, kakršno je Žanino kolo sreče, ki se je zavrtelo tudi ob odprtju časopisnega kotička. K. R., foto: T. T. JUTEKS, kemijsko-tekstilno podjetje d.d. PONUJA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE na Hmeljarski 1 v Žalcu. Na voljo so naslednji prostori: Pisarne v izmeri od 7 do 21 m2, 28 prosotrov, nadstropje: Pisarne, 3 prostori, pritličje; Manjši poslovni prostor v izmeri 50 m2, pritličje; Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 730 m2, pritličje; Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 115 m2, nadstropje; Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 945 m2, nadstropje; Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 307 m2, nadstropje; Skladiščno-proizvodni prostori v izmeri 57 m2, vhod iz Pečnikove uhce; Klet v izmeri 730 m2; Klet v izmeri 734 m2. Možen je tudi stalen ah občasen najem prireditvene dvorane (247 m2) in sejne sobe (64 m2) - obe v 1. nadstropju. Najemne pogodbe bomo sklepah praviloma za 4 leta. Prostori so na voljo takoj oz. po dogovoru. Dodatne informacije po tel.: 715-310; prostore si je možno ogledati vsak dan med 8. in 14. uro. Nov objekt, na dan odprtja. Nova pridobitev za Žalčane 9. september je bil za podjetje RR-line d.o.o. iz Žalca velika prelomnica, saj so slovesno predali namenu nov, lepo urejen poslovni objekt, ki obsega 900 kvadratnih metrov. V njem je supermarket z mesnico, zelenjavnim kotičkom in darilnim butikom ter bistro s picerijo. Direktor RR-line Roman Romih je povedal, da so pred 10. leti pričeli s trgovinico, ki je merila 30 kvadratnih metrov in imela tri zaposlene, danes pa je zaposlenih že 20. Na vzhodni strani objekta je tribuna stadiona s 400 sedeži. Nov poslovni objekt je odprla družina Romih, tribuno pa žalski župan Lojze Posedel. T. T. Aškerčeva 4a, 3310 Žalec Tel.: 03/713-53-00, faks: 03/5715-390 00 29.999 SIT LASERSKI TISKALNIK 00 39.999 SIT CD ROM ATAPi 40 X 00 9.774 SIT HUEKT barvni tiskalnik 00 19.999 SIT APC ZAŠČITE OD 4.250 SIT IBM PC OD 109.999 SIT IBM APT IVA komplet (iz TV reklame) 199.990 SIT Vse cene so brez davka. Cene veljajo za takojšnje plačilo vyiK&mi msTV® m mimmmim Jure VEUGOŠEK, s.p.,GRIŽE, tel.: 063 716-820, 041 656 041 PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ TER VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA. Ugodni plačilni pogoji in popusti ✓ VABIMO VAS TUDI V DNEVNI BAR FLORJAN V ŠEŠČAH PRODAJNO SERVISNI CENTER Yaris EVROPSKI AVTO LETA Avtosalon Celje telefon: 03 54-83-473 Avtosalon Šentjur telefon 03 747-17-70 ®TOYOTA Plačilni pogoji: TOYOTA KREDIT ali LEASING OB NAKUPU TOYOTE YARIS 1.000.000 SIT plačate šele čez eno leto, brez obresti TOYOTA SUZUKI NOVI RAV 4 Kapelca, kot pravijo krajani Vrbja stavbi, v kateri je trgovina in gostinski lokal, na dan otvoritve Petkovo popoldne, 15- septembra, si bodo krajani Vrbja in vsi, ki so bili na otvoritvi obnovljene trgovine in gostinskega lokala, še dolgo zapomniti. Pilo in jedlo se je brezplačno, kot je to že običajno pri otvoritvah Brglezovih lokalov. Za glasbo in humor je skrbel Miro Klinc z Okroglimi muzikanti. Na slovesnosti MOTOR 1,0 WT-i ali 1,3 CCM VVT-i AKCIJA KLIMA, 3 ali 5 vrat, cena že od 1.971.600 SIT samo ZB 98.OOO SIT MOTOR 2,0 VVT-i, 150 KM, 3 ali 5 vrat, stalni 4 kolesni pogon, CENA - že za 5.088.000 SIT za odločitev, da prevzame nekdanjo trgovino Savinjskega magazina in tako obogati trgovsko in gostinsko ponudbo v njihovi krajevni skupnosti. Sledil je slavnostni prerez traku. Ta čast je pripadla Romanovi mami Mariji Brglez, ki sinu in snahi vseskozi pomaga in se veseh njunih poslovnih uspehov. Brglezovim je čestital še žalski župan Lojze Posedel. Trgovina in gostinski lokal v Vrbju že uspešno posluje. Krajani imajo spet svojo Kapelco in zadovoljstvo je tako obojestransko. Podobno je na Vranskem, v Celju, Velenju, Petrovčah, Grižah in Žalcu, kjer sta “doma” Brglezova gostoljubnost in bogata ponudba. EP Pek in podjetnik Roman Brglez je od sredine tega meseca postal nekako tudi krajan Vrbja. Z nakupom in preureditvijo trgovine in gostinskega lokala, ki ga krajani in mnogi drugi poznajo pod imenom Kapelca, je prinesel v kraj novo svežino in boljšo trgovsko ponudbo. Hkrati s tem je razširil verigo svojih trgovskih in gostinskih lokalov, kar mu omogoča, da v njih prodaja svoje proizvode in to je glavni razlog širitev lastne prodajne mreže. Vsako odprtje zagotavlja nova delovna mesta, kar je v tem času, ko vlada precejšnja brezposelnost, toliko več vredno. V Vrbju je lokal otvorila Brglezova mama Marija Brglez. so razrezali veliko torto. Roman Brglez se je vsem, ki so sodelovati pri realizaciji odprtja novega lokala, prisrčno zahvalil. V imenu KS Vrbje je spregovoril tajnik Dušan Pungartnik, ki je gostom zaželel prijetno dobrodošlico, Romanu Brglezu in njegovemu kolektivu pa se je zahvalil SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 063/702-070 GSM:041 709-186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILCEV Brglez sedaj tudi v Vrbju Podjetništvo september2000 Nagrajenci tudi iz Savinjske doline Na 33. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ld je bil odprt od 8. do 17- septembra, se je predstavilo tudi precej podjetij in obrtnikov iz Spodnje Savinjske doline. Tildi dobitnik Zlatega ceha prihaja iz Žalca. Zlate, srebrne in bronaste cehe podeljuje Obrtna zbornica Slovenije. Letos sta bila podeljena dva zlata ceha. Poleg First Rototehnike iz Mozirja ga je prejelo podjetje NUGGET, d.o.o., proizvodnja in prodaja nakita, Žalec, in sicer za kolekcijo pozlačenega in srebrnega nakita. Njihovi izdelki so serijske in individualne izdelave, v petletnem obstoju družbe pa je Nugget svojo blagovno znamko uspel uveljaviti tudi na tujem trgu, tako da polovico proizvodnje izvozijo. Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, sta sam postopek izdelave in oblikovanje nakita plod njihovega lastnega znanja. Med nagrajenci Celjskega sejma d.d. je bil tudi Sašo Rus iz Kasaz pri Petrovčah, in to za izredno zanimivo predstavitev izdelkov domače in umetne obrti. Na razstavnem prostoru Turistične zveze Slovenije pa so bdi na ogled tudi nagrajeni turistični spominki z natečaja, ki ga je pripravila Turistična zveza Spodnje Savinjske doline. Spomnimo, da je prvo nagrado prejel Sašo Rus iz Petrovč, drugo nagrado Turistično društvo Šempeter, tretjo nagrado pa Sašo Korber iz Celja. K. R. PODJETNIŠTVO IN RAZVOJ V SEPTEMBRU 20< Gli PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC SE PREOBLIKUJE V “RAZVOJNO AGENCfJO SAVINJA” Skupščina GIZ Podjetniški center Žalec je že v preteklem letu sprejela prvi in letos spomladi drugi sklep o preimenovanju centra v Razvojno agencijo Savinja, v teh dneh pa teče postopek za dokončno spremembo imena tudi na registracijskem sodišču. Razlog za spremembo je bil predvsem ta, da je naš center razširil področje svojega dela od izključno podjetniškega svetovanja na vsa razvojna področja, saj smo med drugim prevzeli tudi nalogo koordinatorja pri pripravi strategije regionalnega razvoja za območje Spodnje Savinjske doline. V prihodnje nas torej najdete na starem naslovu v Ulici Heroja Staneta 3 v Žalcu, toda pod novim imenom “ RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA”! JAVNI RAZPISI JR za sofinanciranje razreševanja presežnih delavcev pri delodajalcih in pospeševanja novega zaposlovanja; namenjen je za sofinanciranje aktivnosti pri razreševanju presežnih delavcev in spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju brezposelnih oseb in/ali presežnih delavcev. Prijavitelji so lahko gospodarske družbe, organizirane na podlagi 1.člena ZGD, zadruge in samostojni podjetniki, ki izpolnjujejo kriterije razpisa. Odpiranje vlog bo vsak prvi torek v mesecu s pričetkom ob 12.uri, upoštevale pa se bodo vloge, ki bodo prispele vsaj en dan pred odpiranjem do 13-ure. Javni razpis je odprt do porabe sredstev, vendar najkasneje do 6.11.2000. OBVEŠČAMO IN PRIPOROČAMO! Vabimo vsa podjetja, ki zaradi težav v poslovanju načrtujejo presež- ke delavcev, da nam to sporočijo, saj je v mesecu septembru začel delovati Sklad dela Savinjske regije, ki se bo ukvarjal z reševanjem problematike prekvalifikacije in prezaposlovanja presežnih delavcev in iskalcev zaposlitve na našem območju. Trenutno poteka prva zaposlitvena delavnica Programa razvoja poklicne kariere, v katero je vključenih 18 udeležencev! Še naprej vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljajo o dvigu kvalitete svojega poslovanja in želijo pridobiti certifikat kakovosti po standardih ISO 9000, da se nam oglasite! Vabimo vse podjetnike in tiste, ki se odločate za podjetništvo in nimate urejene dokumentacije ali iščete poslovne prostore, da nas pokličete ! Hkrati pa vabimo vse, ki se ukvarjate z inovacijami in imate ideje in predloge za oblikovanje podpornega okolja, da nas obiščete na naslovih Razvojna agencija Savinja v Žalcu ah v Novem Celju, kjer deluje PPC-pod-jetniška zadruga in v njenem okviru tudi podjetniški inkubator. Podjetja in vse druge, ki imate raz-vojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev ipd. vabimo, da nam zaupate svoje načrte in dogovorili se bomo, da jih vgradimo v skupne razvojne dokumente naše doline. S tem boste pridobili možnost tudi za morebitno sofinanciranje iz evropskih virov, saj je Savinjska statistična regija, postala ena od treh pilotnih regij v Sloveniji! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel.: 03/730-68-60, faks: 03/713-68-70, (Danica Jezovšek-Korent, Mirjana Bevanda, Alenka Doler, UrošGovek) e-mail: podjetniski.center@zalec.si ali preko naših partnerjev UPI-Ljudska univerza Žalec (03/703-16-50, g. Sotošek), PPC Žalec (041/726-546, g. Virant), Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (03/713-68-68, g. Kroflič), IZVIR d.o.o. Žalec (03/571-71-81, g. Kač) in drugih. Novem - podjetje evropske kakovosti Direktor Ivan Podpečan (levo) in Peter Klučar, predstavnik BVQI Ložnica pri Žalcu in z njo celotna občina Žalec je bila minulo soboto Evropa v malem. Za to so poskrbeli v podjetju Novem car-interior-design (prej EMTEKS), ki so ob svoji desetletnici povabili v goste kolegice in kolege iz Nemčije, Italije in Vel. Britanije, ki so del velikega svetovnega koncerna NOVEM, ki ima svojo tovarno še v ZDA in Hondurasu. Vse tovarne v omenjenih državah, vključno s tovarno na Ložnici, predstavljajo 50% svetovne proizvodnje lesenih oblog v avtomobilih. Slovensko podjetje, ki ga že ves čas suvereno in uspešno vodi direktor Ivan Podpečan, sodi med najmodernejše tovrstne tovarite v svetu. Konec lanskega in v začetku tega leta so investirali v novo opremo okrog 6 milijonov nemških mark. Rast in uspešnost podjetja pa se kažeta tudi v zaposlovanju. Ko so pred dvema letoma sprejeli plan prestrukturiranja, so zaposlovali 89 delavcev, sedaj jih je zaposlenih že 220, do konca leta pa naj bi ta številka narasla na okrog 270. Naročilo za opremo novega modela AUDI A4 zagotavlja delo zaposlenim za najmanj šest let. Dobra organizacija dela, visoka storilnost, točnost dobavnih rokov in predvsem kakovost proizvodov so podjetju že leta 1994 prinesli certifikat kakovosti ISO 9001. Letos je bila s ponovno preverbo potrjena in podaljšana njegova veljavnost, hkrati pa je podjetje pridobilo certifikat o izpopolnjevanju standarda nemške avtomobilske industrije VDA 6.1, ki je nadgradnja ISO 9001. Posebno pa so ponosni, da jih je AUDI uvrstil med svoje dobavitelje skupine “A” in da ta uvrstitev velja za celoten koncem VW. Oba certifikata sta bila direktorju Ivanu Podpečanu izročena na slovesnosti pod velikim šotorom v Veliki Pirešici, kjer je potekalo družabno srečanje vseh zaposlenih iz Ložniške tovarne in njihovih kolegic in kolegov iz nemških mest Vorbach in Kulmbach, italijanskega Bergana in angleškega Coventrya. Slovesnost je pričel s pozdravom v štirih jezikih direktor Podpečan. Zbrane je nato pozdravil žalski župan Lojze Posedel, ki je slavljencem izročil spominsko darilo. Svoje sodelavce iz štirih držav je zatem nagovoril generalni direktor firme NOVEM g. Reiner Schulle, ki je ob tem čestital direktorju Podpečanu za jubilej in uspešno poslovanje in razvoj firme. V nadaljevanju slovesnosti je Peter Klučar, predstavnik slovenske certifikatske hiše BVQI, ki ima sedež v Londonu, podelil direktorju Podpečanu oba certifikata kakovosti. Sledil je kulturni program, ki so ga obogatili člani in članice folklorne skupine iz Šempetra ter pevke pevskega zbora iz Galicije. Uradni del prireditve se je zaključil s podelitvijo pokalov za nogometni turnir, ki je v dopoldanskih urah potekal na nogometnem igrišču žalskega športnega centra med ekipami iz vseh petih tovarn NOVEM. Najuspešnejši so bili Angleži, drago mesto so zasedli Italijani, ki so prejeli tudi pokal za feir play, tretji so bili igralci iz nemškega mesta Kulmbacha, četrti Žalčani in zadnji nogometaši iz Vorbacha. Podelitev pokalov je bila pravi navijaški spektakl, kjer so si posebnega duška dali Italjani in Nemci, medtem ko so zmagovalci tudi tukaj potrjevali svojo tradicionalno angleško zadržanost. Slovesnost ob desetletnem jubileju, ki so jo začeli v dopoldanskih urah z dnevom odprtih vrat ogledom proizvodnje ter razstavo starih avtomobilov in motorjev, bo ostala gostom še dolgo v prijetnem spominu. D. Naraglav Gostilna Cizej ■ gostišče dobrih jedi in pijač Slovenija je tako lepa in raznolika, da se včasih kar težko odločimo, kje bi preživeli proste trenutke. Ob vseh lepotah in zanimivostih, ki jih premore naša majhna država, so dobre gostilne vedno prijetna popestritev potovanj in drugih trenutkov našega vsakdana. Med takšne sodi tudi gostilna Cizej, ki se nahaja med Arjo vasjo in Velenjem, natančneje v kraju Studenci, prav ob prehodu iz Savinjske v Šaleško dolino. Pred kratkim smo se tudi sami oglasili pri njih in se ob dobri hrani in pijači prepričali, da komaj slabo leto dni odprta gostilna sodi med res izvrstna gostišča v Sloveniji. Že od daleč obiskovalca vabi lepo urejeno poslopje z velikim parkirnim prostorom. Po svoji izvrstni domači kuhinji in prijazni postrežbi postajajo znani daleč naokrog. Že ob sedmih zjutraj odprejo svoja vrata in marsikoga prebudijo z opojno dišečo kavo Caffe de Colombia. Po deveti uri mnoge privabljajo okusne malice, po dvanajsti uri pa izdatna kosila, ki so pripravljena po receptih naših babic. Vedno sveža hrana, ki jo lahko izberete med pestro ponudbo z jedilnega lista, že sama po sebi zbuja tek in nudi užitke. Dobrote in specialitete babičine kuhinje, med katere spadajo česnova juha z opečenim kruhom, jurčkova juha, domači ajdovi žganci, sladki ah granirani Štuklji in še vrsto drugih jedi, so nekaj, kar velja poskusiti. Posebnost je srnin file in šefov krožnik, ki ga sestavljajo široki rezanci z morskimi sadeži in biftek prelit z žafranovo omako in obložen s škampi. K okusni hrani se prileže tudi dobra pijača. V gostišču Cizej se lahko pohvalijo z izvrstnimi vini iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev. Izbirate lahko med visoko kakovostnimi vini znanih slovenskih vinarjev. Iz Goriških brd so na mizi vina vinarskih družin Bučenel, Erzetič in Ščurek, iz kraškega vinorodnega področja imajo vino družine Lisjak, iz mariborskega okoliša je na voljo vino znane vinarske družine Horvat, iz Koprskega je vino Ludvika Glavina, dolenjski cviček pa dobivajo od družine Frelih. Odlične penine so iz Radgonsko-Kapeljskega področja, tropju imajo sobo za 40 oseb in jo njihovi gosti najemajo za razna poslovna srečanja, seminarje in druge priložnosti. Preostale sedežne kapacitete pa daje še tretja, zelo lepo opremljena soba blizu vhoda. Vsi ti prostori so zelo primerni za poroke, praznovanje raznih obletnic, poslovna in družabna srečanja ter razne druge priložnosti. Na svoj račun pridejo lahko tudi otroci, saj jih zunaj čaka lepo urejeno igrišče z raznovrs- pravljenih kosil. Za informacije ah rezervacije jih lahko pokličete na telefonsko številko 03/ 714 80 60 ter si tako zagotovite, da bo vaš obisk gostišča povsem v skladu z vašimi željami in potrebami. Ob bljižnjem enoletnem jubileju gostišča se lastnik Borut Cizej s kolektivom iskreno zahvaljuje številnim gostom za doslej izkazano zaupanje, hkrati vabi vse, da v prihodnje preživljajo skupaj lepe in prijetne ne manjka pa tudi drugih kakovostnih vin in ostalih pijač. Gostilna ima na voljo 150 sedežev, ki so razporejeni v treh prostorih. V največjem letno-zimskem vrtu sprejemajo skupine do 55 oseb. V nads- tnimi igrah, kar omogoča njim in njihovim staršem še prijetnejše preživljanje trenutkov v gostišču. Vsak petek in soboto je poskrbljeno za živo glasbo, ob nedeljah pa se velja poslužiti njihovih izvrstno pri- trenutke ob dobrotah in specialitetah babičine kuhinje in vsem ostalem, kar bogati njihovo gostinsko ponudbo. EP AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA tel.: 063 / 718-222 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGA • ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo september2000 Volitve 2000 / Obvestila Voli modro ! Sem za lepšo in bogatejšo dolino, strpnejši odnos do soljudi ter večjo socialno varnost vseh. Da bi se to uresničilo potrebujemo voljo in energijo. Le tako bomo Spodnji Savinjski dolini ponovno vrnili njen nekdanji ugled. Nujno se mora uredi področje kmetijstva in hmeljarstva, hkrati pa potrebujemo nekaj novega, novo energijo in alternativne programe. Žal pa danes veljajo neke druge vrednote, družbo prevzema socialno razslojevanje, mlade generacije pa ne vidijo izhoda iz vsakodnevnih stisk. Prebivalcem doline moramo omogočiti enakopravnejši dostop do odločanja o njihovi sedanjosti in prihodnosti. Savinjske čete 2,3310 Žalec tel: 034916450, Mobitel: 0609-619-732 e-mail: sreckoroskzis@siol.net Volilni okraj: Že leta opravljam svoje delo kot predsednik Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, hkrati pa sem član Upravnega odbora Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije. Zavzemam se za bolj human odnos države do delavcev, upokojencev in vseh ostalih državljanov, vzpostavitev pravne države in zmanjševanje socialnih stisk. Za prihodnost Spodnje Savinjske doline pa je nujno potreben gospodarski program , ki bo v dolino prinesel sveži kapital za njeno prestrukturiranje in nova delovna mesta za mlade. za rešitev socialnih stisk za korekten odnos države do delavcev za več možnosti mladim Moji napori bodo kronani z uspehom le z vašo pomočjo. Dobnsavas 52/A, 3301 Petrovče GSM: 041-775-396 Volilni okraj: 5 za lepšo in bogatejšo dolino za strpnejše odnose med soljudmi za večjo socialno varnost vseh Prihodnost ni črna temveč modra ! ZDRUŽENA USTA Območna organizacija socialnih demokratov Spodnje Savinjske doline N Si Nova Slovenita Krščanska ljudska stranka NOVA SLOVENIJA - BESEDA VELJAit • Svobodno gospodarstvo in priložnost za vse! • Prednost družini in mladi naprej! • Širina znanja im odprte možnosti! • Evropa pri nas doma! • Podpreti podeželje pomeni kruh za vse! Za dobro zelene Savinjske doline volite poslanskega kandidata M Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Ga. VILMO TEKAVC, poslansko kandidatko v 4. volilnem okraju - levi breg Savinje. G. dr. IVANA DOLINARJA, poslanskega kandidata v 5. volilnem okraju - desni breg Savinje. V NOVO SLOVENIJO VSTOPAMO LJUDJE, KI IMAMO RADI SVOJO DOMOVINO (Dr. A. Bajuk). JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.0.0. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225, 715-098, 715-378 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612-731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZD^jO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. lil [lilII „„,„v CERTIFIKAT št 129 V\ // 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 ISO 9001 ■ ' tel.: 063/717-121, faks: 063/717-282 NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu septembru 2000 povečale za 0,48 %. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu septembru 2000 12.223,95 SIT in je 250,17 SlT/mz. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 11.563,87 SIT, na Polzeli pa 13-058,10 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu septembru 2000 povečale za 0,48 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 907,30 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo bo v mesecu septembru znašala l6l,40 SIT za m2 ogrevalne površine in se je povečala v primerjavi z mesecem avgustom za 13,25 SIT/m2. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. Politične stranke september2000 Neka) več kot eno leto sem poslanec v Državnem zboru. Nadomestil sem bivšega poslanca Petroviča. Prvi koraki v parlamentu so bili zame nadvse zahtevni. Vključil sem se v delo Državnega zbora, prav v času, ko je bilo delo zbora predvsem angažirano z evropsko zakonodajo. Da sem se lahko aktivno vključil, sem bil primoran proučiti obširno že sprejeto zakonodajo iz prvega branja. Nadaljni postopki, drugo branje in priprava amandmajev so sledili že v normalnem postopku. Od m dalje je delo potekalo že skladno s tekočimi dnevnimi redi in ni bilo več težav pri spremljanju in aktivnem sodelovanju dela v parlamentu. V državnem zboru sem prevzel obveznosti člana odbora za gospodarstvo, člana odbora za znanost in tehnologijo ter odbora za lastninsko preoblikovanje podjetij. Odbori, ki so zame sicer najzanimivejši in tudi skladni z mojo izobrazbo, so bili zasedem, kot naprimer odbor za infrastrukturo in odbor za kmetijstvo. Neglede na zame ne najboljši izbor članstva v odborih, sem spremljal delo ostalih odborov kot namestnik, kjerkoli je pač to bilo potrebno. Pri pripravi zakonodaje sem bil aktivno vključen pri obravnavi zakona o izdelkih iz plemenitih kovin, zakona o statistiki, zakona o slovenskih železnicah, zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki. Vključen sem bil tudi v postopku in obravnavi zakona o poplačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Žal ta zakon ni bil obravnavan v tretjem branju, kar pa se bo po mojem mnenju zgodilo na prvi naslednji seji Državnega zbora v novi sestavi. S posebnim zadovoljstvom sem se vključil v pripravo zakona o vodah. Zakon je bil sprejet v prvem branju, nadaljni postopek pa bo predmet obravnave v novem mandatu. Po zagotovilih sedanjega vodstva parlamenta in strank je temu zakonu dana prioriteta. V zadnjem obdobju smo poslanci in Uidi sam osebno bili angažirani s sprejetjem zakona o zagotovitvi sredstev za delno poplavo posledic suše, neurja s točo in plazenjem tal. Državni zbor je zakon sprejel. V zadnjem obdobju je bil sprejet še zakon o industrijski lastnini, v katerem Upokojenci, bodimo enotni! Upokojenci smo ustanovili svojo stranko - Demokratično stranko upokojencev (DeSUS) zato, ker nismo bili zadovoljni z drugimi strankami pri reševanju gospodarsko-socialnega razvoja države, zlasti z reševanjem problemov sedanjih in bodočih upokojencev. Kot volilno telo pri volitvah smo upokojenci za vse stranke zelo zanimivi. Po volitvah pa stranke pozabijo na svoje obljube. Daljšanje življenjske dobe in s tem čedalje več upokojencev pomeni, da nam mora družba dopustiti sodelovanje in odločanje pri reševanju te problematike. Geslo “NIČ O NAS BREZ NAS” zato širimo na geslo “NOBENIH ODLOČITEV O USODI SLOVENSKE DRŽAVE BREZ NAS”. Tvorno bomo sodelovali pri velikih projektih kot sta EU in NATO, vendar pa za našo stranko še naprej ostaja glavna skrb za: • uspešen gospodarski razvoj, • polno zaposlitev naših otrok in vnukov, • dostojno in človeka vredno življenje upokojencev, invalidov LDS Liberalna demokracija Slovenije sem sodeloval v celotnem postopku v odboru za znanost in tehnologijo in v parlamentu. V državnem zboru sem na vseh zasedanjih državnega zbora, kjer so bila predvidena poslanska vprašanja vladi izkoristil priložnost in postavil aktualna vprašanja. Obširno vprašanje je bilo naslovljeno na Ministrstvo za okolje in prostor na neh sejah, ki so se nanašala na aktivnosü ministrstva v zvezi s preskrbo spimo vodo na vododeficitamih področjih, še posebej pa za naše področje, preskrba z vodo Savinjske doline. Ministrstvu za promet sem postavil vprašanje urejanja regionalnih cest za naše območje. Na Ministrstvu za okolje in prostor sem imel stalne stike z ministrom dr. Gantarjem. Uspelo mi je prepričati ministra, da je v letošnjem lem za urejanje voda predvidel bistveno več sredstev za urejanje voda, kot je to bilo v preteklosti. Ker sem član upravnega odbora ekološko razvojnega sklada, sem imel možnost, da sem odločal o investicijah na področju komunale. Na upravnem odboru ekološko razvojenga sklada sem podprl vse zahtveke, ki so bili vloženi za področje celome bivše občine Žalec. Z Ministrstvom za promet in Repubbško upravo za ceste sem se dogovarjal za čim prejšnjo uresničitev ureditve regionalne ceste skozi Šempeter. Ta problem je obveza še iz časa gradnje avtoceste. Z Ministrstvom za kmetijstvo in samim ministrom sem imel več stikov v zvezi z izplačilom škode zaradi suše (hmelj) in tudi ostale škode po sprejetem zakonu o posledicah suše in neurja v letošnjem lem. Opozoril sem Ministrstvo za kmettjstvo, da je treba čim prej sistemsko urediti financiranje vzdrževanja lokalnih cest, kajti sredstva, ki jih imajo na razpolago občine, ne zadostujejo za najnujnejše vzdrževanje. Niko Rožič, poslanec IDS v državnem zboru DeSUS in otrok. V preteklem mandatu je bila naša stranka in poslanci DeSUS-a v DZ močno angažirana t.i. UPOKOJENSKI ZAKONODAJI. Smelo lahko trdim, da bi bile brez nas rešitve mnogo slabše, seveda v škodo upokojencev. O naših prizadevanjih smo vas sproti obveščali v Savinjčanu in Utripu. V zadnjem času smo priča, kako nova VLADA nenehno poudarja primanjkljaj v pokojninski blagajni in napoveduje likvidnostne težave pri izplačevanju pokojnin za november in december. Vse to dela z enim samim ciljem, da bi upravičila spremembo pokojninske zakonodaje v našo škodo. Upokojenci! Bodimo složni in pokončni ter se držimo vsebine verza: “Če pravico iščeš, glavo pokonci nosi, ker pravičnega vsak tepta, za norca ga ima, zato le zahtevaj, nič ne prosi!” Pojdimo na volitve in glasujmo za upokojensko stranko -DeSUS. Franc Lenko, ing. ZAKAJ SMO VREDNI ZAUPANJA Pred nami so volitve poslancev v slovenski parlament za obdobje 2000 -2004. Združena lista socialnih demokratov Slovenije se je odločila, da s svojimi člani, ki jim ne manjka znanja, izkušenj in volje do dela, odločilno poseže v oblikovanje gospodarske in socialne politike Slovenije v naslednjih letih Vladni program, ki ga ZLSD ponuja za naslednja štiri leta, temelji na večji gospodarski rasti, večji dostopnosti do znanja, s katerim bomo lahko tekmovali s svetom, na odpiranju novih delovnih mest in zmanjševanju socialnih razlik. Z modrostjo in izkušnjami starejših ter znanjem in energijo mlajših je ta program povsem uresničljiv. Preteklosti ne moremo spremeniti, lahko pa se iz nje marsikaj naučimo, kar nam bo pomagalo oblikovati prijaznejšo prihodnost. Le strpni medsebojni odnosi, brez zahtev in afer so jamstvo za lepši jutri. Tildi v naši dolini smo potrebni temeljitega premisleka, kako naprej. Spremembe, ki so se zgodile v zadnjih desetih letih, zahtevajo od vseh nas, da se odgovorno lotimo prenove našega gospodarstva. Ne moremo in ne smemo čakati samo na pomoč države, ampak, z znanjem in voljo do dela, ki ju imamo, pripraviti programe, ki bodo vsem dela-voljnim ljudem omogočili delo in človeka vredno življenje. Komunalna infrastruktura, ki smo jo gradili dolga leta (tudi s samoprispevki občanov), nam omogoča odpiranje novih obrtnih con za razvoj malega gospodarstva, ki bo lahko zaposlovalo mlade, ki šele prihajajo iz šol. Uidi v kmetijstvu moramo izdelati alternativni program pridelovanja tržno zanimivih m ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov kultur, ki bodo kmetovalcem dajale ustrezen zaslužek za njihovo vloženo delo. Le na podlagi dobrih programov bomo lahko v dolino pripeljali sredstva iz državnega proračuna, ki so namenjena pospeševanju gospodarskega razvoja. Dokler ne izboljšamo stanja v gospodarstvu, še posebej v kmetijstvu, ne bi smeh hiteti s prošnjami za sprejem v Evropsko skupnost. V ZLSD se zavzemamo za takšno zakonodajo, ki bo ščitila domačo pridelavo pred nekontroliranim uvozom cenenega tujega blaga. Verjamem, da je le malo takih, za delo sposobnih ljudi, ki bi želeh kakršnokoli socialno podporo, če so se ob normalnih pogojih za delo sposobni sami preživljati. Program, ki ga je pripravila ZLSD, vsebuje vse elemente, ki so bili našteti, in ponuja tudi ustrezne rešitve. Ob skrbi za gospodarsko rast pa daje močan poudarek socialni varnosti državljank in državljanov Slovenije, na kar ob želji po večjem dobičku podjetniki vse bolj pozabljajo. Vsi vemo, da se zakoni, ki uravnavajo življenje v državi, sprejemajo v državnem zboru. Na volitvah se odločimo modro in izberimo takega predstavnika, ki mu lahko zaupamo, ki ga poznamo in za katerega vemo, da se je s svojim delom že izkazal. In za konec še to. Če ne kupim srečke, ne morem upati na dobitek, če ne grem na volitve, ne morem vplivati na to, kdo bo v državnem zboru zastopal moje interese. Ludvik Semprimožnik Socialdemokratska stranka Slovenije vsako leto organizira izobraževanje svojih članov. Tako sta letos končala Socialdemokratsko politično akademijo dva člana Občinskega odbora Žalec. To sta Jurij Blatnik in Januš Rasiewicz. Slavnostna podelitev diplom je bila v Lepeni, kjer sta se oba postavila za “gasilsko fotografijo” s predavateljem dr. Milanom SDS Zverom podpredsednikom Socialdemokratske stranke. V občinskem odboru SDS sta pred dvemi leti uspešno zaključila Socialdemokratsko akademijo še Peter Gominšek in Simon Mali. Letošnjima diplomantoma iskrene čestitke. P.G. m ZA SLOVENJO S PONOSOM V naši stranki smo se odločili za slogan, ki ima dvojen pomen. Pove naj, da se dela za Slovenijo, torej za vse nas, lotevamo s ponosom. Prav tako pa si žehmo imeti takšno državo, na katero bomo lahko povsod ponosni, ki bo imela ponos. Da bi lahko bdi na našo državo ponosni, menimo, da moramo v njej zagotoviti stabilnost, varnost in razvoj. Kot stabilnost razumemo takšne razmere, da se ne bomo neprestano bah kaj bo jutri, pač pa bomo v miru in z zaupanjem pričakovali prihodnost. Uidi če bo država trenutno brez vlade, nas ne sme biti strah, kaj se bo zgodilo, ker morajo državni organi tudi v takem primeru delovati nemoteno v skladu z ustavo in zakoni. V različnih dejavnostih posebej pa v gospodarstvu moramo vzpostaviti takšno stanje,da se ne bomo neprestano bah, da so razmere, ki jih prikazuje trenutna vlada čisto drugačne od resničnih. Ustvariti žehmo zaupanje v našo državo in njene organe ter njene politične predstavnike. Pod varnostjo si predstavljamo mednarodno, če tako rečem vojaško in politično varnost. Zagotovimo si jo lahko s članstvom v mednarodnih gospodarskih, političnih in vojaških organizacijah in seveda s primemo lastno pripravljenostjo. Pod varnostjo razumemo tudi to, da bomo doma in na uhci brez strahu, da se nam lahko pripeti kaj neprijetnega. Seveda je najpomembnejša socialna varnost. Ne sme nas biti strah kaj bo, če zbohmo, zgubimo delo ah potem ko dosežemo zasluženo upokojitev. Predvsem pa nas ne sme biti strah kaj bo z našimi otroki, kako se bodo šolah in kako se bodo zaposlili. Najpomembnejše zagotovilo za sta- SLS «SKD Slovenska ljudska stranka bilno in varno državo je njen uspešen vsestranski razvoj. Stranke s podobnim programom, kot je naš, so bile nosilke razvoja v Evropi. Lahko bi rekli, da so bile in so ustvarjalke tistega načina življenja, ki ga označujemo kot evropskega in si ga tudi mi postavljamo za svoj cilj. Prvi pogoj za uspešen razvoj je varčna, uspešna in do vsakogar prijazna ter pravična državna uprava. Samo takšna uprava je tudi poceni. Omogoča nižje davke in s tem večjo konkurenčnost gospodarstva. Močno in konkurenčno gospodarstvo ponuja lepe možnosti vsem v družbi, predvsem pa ponuja mladim dovolj priložnosti za zaposhtev in uveljavitev. Zato lahko trdimo, da je naša stranka s svojim programom tista, ki ponuja mladim stvarne možnosti. Svoje sposobnosti in želje b&ste najlažje uresničili s podporo programu, ki ga ponujamo. Pomembna osnova za uspešen razvoj vsake države je uspešno, pokrajinskim pogojem prilagojeno kmetijstvo. Urejena krajina in na zdrav način pridelana hrana sta neprecenljivo bogastvo, ki si ga lahko privoščimo. Za uspešen razvoj države in za zdrave odnose v njej imajo izjemen pomen družine. Država mora nuditi družinam posebno skrb v materialnem in moralnem smislu. Skupaj z družinami ima za vzgojo in oblikovanje osebnosti mladih vehk pomen šola. Radi bi, da bi bilo v šolah manj učenja na pamet in da bi se več naučili za življenje. Dobro zakoreninjeni v narodovi tradiciji imamo najboljše možnosti, da bomo sposobni razreševati naloge, ki jih bo pred nas postavil prihodnji čas z globalizacijo in tehnološkim napredkom. Milan Dobnik /V SIT R/A družba za ekonomsko svetovanje, d.o.a pogodbeni partner Gorenjske borzno posredniške družbe, d.d. Kranj Šlandrov trg 35, Žalec (v bivših prostorih A BANKE) PRI NAS LAHKO UREDITE VSE V ZVEZI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI, IN SICER: * prodate delnice podjetij, ki že kotirajo na borzi, kot so: Petrol, Krka, Lek, Cinkarna, Gorenje, Bohor, Pivovarna Laško, Sava... * prodate delnice podjetij, ki še ne kotirajo na Ljubljanski borzi, kot so: Alpos, Cestno podjetje, Ljubečna Celje,Telekom, Aero,... * prodate delnice skladov (PID-ov), kot so: Atena, Maksima, Nacionalna finančna družba, Arkada, Triglav, Krekova družba Kmečka družba, Krona ... * prodate pokojninske bone, * poslužite se lahko informacij o dnevnih cenah vaših delnic * kupite katerikoli vrednostni papir kot alternativo ali kot strateško naložbo, * opravite preknjižbo vrednostnih papirjev na podlagi sklepa o dedovanju. Veselimo se Vašega obiska ali klica po telefonu 710-0-560 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do 17. ure j TIKA imona Šempeter v S. d. 13a tel. 063/701-547 Celje, Ul. mesta Greweebroicha 9 Ufimcma dy&dn.ndji. tel. 063/415-0Ö6 OKULISTIČNI PREGLE»! VIDA PO» V00STV0M SPECIALISTA OKULISTA - Šempeter, 19.10.2000 NOVO - NOVO - NOVO V sodelovanju z Obliko Simona sedaj tudi okulistični pregledi v ZDRAVSTVENEM »OMU PREBOL» - 28. 9. 2000. Prijavite se lahko po tel.: 724-500. Obiščite nas in videli boste bolje! september2000 Volitve 2000 Franc Sušnik Spoštovani! Sem Franc Sušnik, kandidat v Vašem volilnem okraju za volitve v državni zbor. Volilni okraj zajema krajevne skupnosti Levec, Petrovče, Griže in Liboje v občini Žalec in občine Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko. Kot Vaš poslanec se bom zavzemal za pravično in socialno državo in za skladnejši regionalni razvoj in razvoj podeželja. Obljubljam, da znam in zmorem ustrezno zastopati Vaše interese in potrebe občin Spodnje Savinjske doline v državnem zboru. Prizadeval si bom, da se zaustavi gospodarsko in splošno nazadovanje naše doline in da Savinjska dolina spet postane gospodarsko uspešna in ljudem prijazna. Vaš glas zame je glas za Slovenijo, je glas za lepšo in prijaznejšo Savinjsko dolino! Franc Sušnik Jurij Blatnik Kandidat za volitve v državni zbor Spoštovani, kot Vaš poslanec se bom zavzemal, da bodo vrednote, ki izražajo iskreno upanje mnogih naših ljudi po boljši, prijaznejši Sloveniji, tudi v resnici zaživele. Prizadeval si bom, da se bomo kot družba začeli ukvarjati s pravimi problemi, ne pa z izmišljenimi dilemami, ki nas usmerjajo v preteklost, namesto v prihodnost. Slovenski ljudje smo si seveda zelo različni, vendar pa spet ne toliko, da bi si morali biti nenehno navzkriž, tudi takrat, ko se pogovarjamo o tem, kako ustvariti pogoje za razvoj naše države, še posebej naših krajev, ki jih želim zastopati. Zato si bom prizadeval, da ustvarimo Slovenijo, v kateri bodo vsi ljudje imeli dostojno življenje, zaposlitev, socialno varnost in enakovredno izobraževanje, Slovenijo, v kateri bo zagotovljena gospodarska uspešnost in socialne pravice kot temelj našega skupnega življenja. Državo, ki bo znala spodbujati svoje državljane pri njihovi podjetnosti in ustvarjalnosti, ki bo znala poskrbeti in pomagati tudi tistim med nami, ki imajo zaradi različnih osebnih razlogov nekoliko manjše zmožnosti delovanja. Kot Vaš poslanec si bom prizadeval, da v Sloveniji ne bo več priviligiranih in na drugi strani zapostavljenih državljanov. Vsi moramo imeti enake možnosti za izobraževanje in zaposlitev, enake možnosti za zdravstveno oskrbo in enake pravice do socialnega varstva. Ne smemo se deliti na bolj ali manj enake. Slovenija mora biti država, ki spoštuje vsakega državljana, ki vsakemu zagotavlja enake možnosti za človeka vredno življenje. Vaš glas zame je glas za prijaznejšo Slovenijo. Je glas za Slovenijo, kakršno si vsi želimo. 5. VOLILNA ENOTA Skupaj lahko zmagamo! 4. VOLILNI OKRAJ - občina Žalec, občina Polzela, KS Vinska gora das za Jurija Blatnika - SDS je gias ZÄ)siovenijo. september2000 Racionalna in okolju prijazna energija Vrtoglave cene kurilnega olja silijo v alternativno uporabo trdih goriv Človeške aktivnosti in ekonomski razvoj zahtevajo vedno večjo količino energije. Ta zavest, skupaj z vedno večjo pozornostjo do okolja, postavi v ospredje potrebo po zmanjševanju energetske porabe, s tem, da se maksimizira izkoristek uporabe energije ter zmanjša raven izpuščanja one-snaževalnih snovi. Energetski viri se lahko delijo na: • obnovljive vire: sonce, veter, geotermični viri, reciklaža odpadkov in rastlinskih produktov, plima in oseka, itd; • vire odpadnih energij: uporaba energijskih odpadkov v procesih ah sistemih, kogeneracija; • klasične vire: fosilna goriva (premog, nafta, plin). OBNOVLJIVI VIRI Predstavljajo najbolj čisto obhko energije, vendar v sedanjem stanju predstavljajo tudi najtežje pridobivanje energije, ki jo lahko uporabimo za civilno in industrijsko rabo, ne glede na to, da se raziskovalci stalno trudijo in izdelujejo številne eksperimentalne sisteme. KLASIČNI VIRI - FOSILNA GORIVA (premog, nafta) V Evropski skupnosti prevladuje uporaba fosilnih goriv, pri čemer se 50% potrebnih količin uvaža. Poleg ekonomskih problemov in bodoče izrabe vseh razpoložljivih virov te energije je zelo očitno onesnaževanje atmosfere. Emisije spreminjajo normalno stanje okolja in zraka ter direktno ogrožajo zdravje človeštva oziroma ga ogrožajo posredno z ogrožanjem bioloških virov, ekosistemov in materialnih dobrin. Glavni onesnaževalci ozračja kot posledica izgorevanja fosilnih goriv (brez upoštevanja morebitnih aditivov, ki so prisotni zaradi raznih specifičnih razlogov v nekaterih tipih goriv, npr. svinec-prisoten v bencinu za avtomobile), so: ogljikov dioksid (CO,), dušikovoi oksidi, žveplov dioksid (S02), ogljikov monoksid (CO) in lebdeče snovi. Zaznavanje negativnih vplivov te situacije za okolje je pripeljalo do sprejetja specifičnih ukrepov za zmanjšanje porabe energije, med katerimi je tudi program SAVE (Specific Action for Vigorous Energy Efficiency), ki ga borno predstavih v naslednjih prispevkih. KLASIČNI VIRI - ZEMELJSKI PLIN Kljub temu, da se je začelo s pospeševanjem raziskav in ukrepov za uporabo obnovljivih virov ter zmanjševanje porabe energije, obstaja alternativna možnost, ki se lahko izvede takoj in s tem zmanjša onesnaževanje ozračja. Sprememba, ki je navadno najbolj ekonomična in izvedljiva v kratkem času, je prehod iz goriv kot so naftni derivati in premog na zemeljski plin. Glavne smeri prilagajanja se nanašajo na vozila, na civilnem področju predvsem na ogrevanje, na industrijskem področju pa segrevanje (procesov) ter proizvodnjo električne energije. Primeri iz Italije: V obdobju 1970-1998 je poraba energije v Italiji narasla s 120 na 178 milijonov ton nafte (ekvivalent), prispevek naravnega plina pa je prešel z 9% na 29%; Uporaba zemeljskega plina v Italiji je leta 1998 znašala 62,4 milijard m3 in tako preprečila emisijo v atmosfero -51 milijonov ton C02, 860.000 ton SO:, I6O.OOO ton NO in 80.000 ton prahu, s pomembnimi prednostmi za zaviranje onesnaževanja in nastajanja phna, ki povzroča učinek tople grede; Pomembno znižanje emisije ob uporabi zemeljskega plina v primerjavi z uporabo drugih goriv je opazno tudi pri povprečni družini, stanujoči v enodružinski hiši, z ocenjeno porabo 2000m'/leto zemeljskega plina. Iz študije, izvedene za regijo “Regione Liguria” v letu 1996, je opaziti, da za nekatere tipe onesnaževanja (npr. CO, NOx, PST) vehko prispeva dejavnost transporta. V ta namen je potreben razvoj politike, ki bo vzpodbujala uporabo zemeljskega plina za različne vrste prevozov (državni ah privatni avtobusi,..). Največja ovira razvoju je večja začetna investicija. VIRI ODPADNIH ENERGIJ -KOGENERACIJA To je tehnologija, ki dovoljuje istočasno proizvajanje električne in toplotne energije iz enega skupnega primarnega izvora in tako omogoča prihranek goriva (torej tudi zmanjšanje emisije) za več kot 40%. Z uporabo kogeneracije je mogoče v praksi pridobiti večji del izgubljene toplote v procesu proizvodnje elektrike in s tem doseči skupni izkoristek enak izkoristku v proizvodnji toplote. S sprejemom skupnih pravil za celoten evropski trg električne energije je potrebno na tem področju šele odpreti trg.” Italijansko-Slovenski seminar o varovanju okolja, Mestni plinovodi d.0.0 Koper, Povzetek pripravila M. Kopitar, svetovalka za okolje, Občina Žalec Zaradi vključitve občanov v okolju prijaznejšo energetsko oskrbo je OS Občine Žalec sprejel sklep o dotaciji za priključek na zemeljski plin v višini 20.000,00 SIT. Informacije: Mestni plinovodi d.0.0., Distribucija phna, PE Žalec, tel.: 710 26 03, Hmeljarska ulica 3, Žalec. Zima je skoraj pred vrati in najbrž ni več daleč dan, ko bo potrebno začeti z ogrevanjem stanovanj. Marsikdo bo z ogrevanjem odlašal čim dlje, saj kurivo vse bolj postaja pravo razkošje, kar še posebej velja za kurilno olje. Cene kurilnega olja so se namreč zaradi skokovite rasti cen surove nafte na svetovnem trgu v zadnjem letu podvojile in tudi napovedi za v prihodnje niso nič kaj spodbudne. Mnogi zato že razmišljajo, da bi se preusmerili na druga, cenejša goriva. O alternativni uporabi trdih goriv in univerzalnih dimnikih razmišljajo tudi v podjetju Schiedel. “Podjetje Schiedel d.0.0. iz Prebolda je nosilec proizvodnje visoko kakovostnih SCHIEDEL dimniških sistemov s skoraj 30-letno tradicijo na slovenskem trgu. V razvojnem oddelku koncema Schiedel s sodobnimi konstrukcijskimi rešitvami in čedalje kvalitetnejšimi šamoti, ki predstavljajo jedro dimnika, sledimo razvojnim dosežkom na področju ponudbe kotlov in obvladujemo vse specifične pogoje, ki lahko nastanejo v dimniku. Na slovenskem trgu na področju prodaje montažnih dimnikov dosegamo 75-odstotni tržni delež, in to z različnimi sistemskimi rešitvami. • Novost predstavlja SIH dimnik z UNI šamotno cevjo. $ tem dimnikom in celovitimi sistemskimi rešitvami zagotavljajo 100-odstotno univerzalnost. Dimnik je namreč namenjen za priključitev vseh vrst kotlov (nizko-ali visoko-temperaturnih) in za vse vrste goriv (trda, tekoča ali plinska). • SR dimniki so namenjeni za klasične visokotemperatume kotle in peči na trda in tekoča goriva; • sanacijski dimniki DREHFK in NC iz nerjaveče pločevine; • dvoplaščni DW kovinski dimniki, namenjeni za sodobne nizko-temperatume kotle na olje in plin; • etažni dimniki, namenjeni za blokovno izgradnjo; • Quadro dimniki, namenjeni za priključitev do 10 plinskih peči z zaprto izgorevalno komoro na eno vertikalo; • prostostoječi TmpD dimniki, namenjeni za večje kotlovnice - do 0 100 cm. Da je SIH dimnik z UNI šamotno cevjo vreden zaupanja, da zagotavlja varnost družini in topel dom, potrjujemo s 30-letno garancijo, s katero jamčimo obstojnost proti ognju, kislinam in vlagi. Za naše kupce smo naredili še več. Poleg naravnih materialov, ekonomične gradnje in statične stabilnosti SIH dimnik z UNI šamotno cevjo vsak trenutek dopušča prosto izbiro pri prehodu na drugo gorivo ah kotel. Če smo včeraj prisegah na olje in danes že razmišljamo o phnu, ni daleč čas, ko bomo ponovno razmišljah o cenejših virih, med katerimi bodo imela trda goriva ah ogrevanje z biomaso sigurno prednost. SIH dimnik z UNI šamotno cevjo bo tudi pri takšnih preusmeritvah brez dodatnih stroškov ustrezal vsem specifičnim pogojem, ki lahko nastanejo v dimniku. To pa za kovinske, plastične in druge dimniške rešitve ne velja. Upoštevati moramo omejitve pri izdelavi, uporabi, vgradnji in čiščenju, na kar nas strokovnjaki in proizvajalci opozarjajo. Za kovinske dimnike, izdelane iz nerjaveče pločevine, predstavljata bistveni problem vsebnost halogenih spojin v dimnih plinih in prekoračitev mejne temperaturne uporabe 300 stopinj Celzija, kar lahko v zelo kratkem času uniči kovinski dimnik. Pri plastičnih dimnikih pa smo zaradi omejitve temperaturne obremenitve vezani na plinsko gorivo in v primeru izpada ne moremo koristiti dimnike za priključitev peči z alternativnimi gorivi. Kovinske dimnike iz nerjavečega jekla priporočamo le za obnovo starih, dotrajanih dimnikov in tam, kjer poseg v konstrukcijo z izgradnjo novega SIH dimnika UNI šamotno cevjo ni možen. Sicer pa so strokovnjaki podjetja Schiedel našim kupcem vedno na razpolago s strokovnimi nasveti.” Tako je o ponudbi dimnikov iz podjetja Schiedel povedala Silva Derča, ki vodi prodajo na slovenskem trgu in se rada pohvali, da zaradi povezanosti s koncernom Schiedel, za katerega so pomemben dobavitelj, zagotavljajo tudi na slovenskem trgu evropsko raven kakovosti. LETNE EMISIJE ZA POVPREČNO DRUŽINO (2000 M3 ZEMELJSKEGA PLINA-EKVWALENT) C02/1000 □ mazut lELkur.oije □ zem.pln EMISIJA ONESNAŽEVALCA LOČENOZBLRAPJE KOSOVNIH ODPADKOV -1 KAKO NAPREDIJE LOČENO ZRIRAfiffE ODPADKOV NA RECIKLAŽNEM DVORIŠČE Občina Žalec je v sodelovanju z družbo SUROVINA d. d. v mesecu juniju 2000 uredila reciklažno dvorišče. Poročilo o uvajanju in prvi meseci delovanja reciklažnega dvorišča kažejo, da je dvorišče zelo hitro in v celoti zaživelo. Vsak dan dvorišče obišče od 10 do 20 občanov, prinašalcev odpadkov. V času od 26. junija do 15. septembra smo na reciklažnem dvorišču ločeno zbrali skupaj ca. 516 m’ sekundarnih surovin: • 140 m’ papirja, • 85.000 kg kovin (ca. 85 m3 prešanega materiala), • 8 m' odpadnega stekla, • 11 m' odpadnih gum, • 42 m' gradbenih odpadkov, • 1800 kg odpadnih akumulatorjev (ca. 3 m3), • 6.080 kg lesnih odpadkov (ca. 120 m3), • 43 kom avtomobilskih karoserij (ca. 107 m3). V tem času je bilo zbrano tudi 103 m' ostalih kosovnih odpadkov, za katere snovna predelava ni možna in so bili prepeljani v deponiranje na odlagališče v Bukovžlak. Rezultati ločenega zbiranja odpadkov na reciklažnem dvorišču so pokazali, da je kar 83% zbranih odpadkov sekundarnih surovin in jih je kot takšne mogoče nadalje predelati in uporabiti. Neuporabnega ostanka odpadkov, potrebnega za odlaganje na odlagališču, je bilo 17% -RAZLIKA JE OČITNA! S prvimi rezultati in izkušnjami na področju zbiranja smo lahko zadovoljni. Tildi odziv občanov in zaposlenih na reciklažnem dvorišču je pozitiven. Omeniti pa velja tudi težave in probleme, s katerimi se srečujemo pri iskanju možnosti in načinov za snovno predelavo določenih vrst zbranih sekundarnih surovin. Ampak tudi ti problemi so rešljivi in kot takšni ostajajo naloga za naprej. • LOKACIJA - Reciklažno dvorišče se nahaja na prostoru družbe SUROVINA, enota Žalec. • NAMEN - Reciklažno dvorišče je urejeno za ločeno odlaganje gospodinjskih odpadkov kot sekundarnih surovin in vseh ostalih kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove velikosti ne moremo odlagati v lastne tipizirane posode za odpadke. UPORABNIKI in CENA brezplačna možnost odlaganja odpadkov, do količine 1 m3, za vse občane občine Žalec. Za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, je brezplačno omogočeno odlaganje papirja, akumulatorjev in posebej sortiranih kovinskih odpadkov. DELOVNI ČAS - od ponedeljka do petka: od 9- do 18. ure ter ob sobotah od 9- do 14. ure. Ob nedeljah in praznikih je zaprto. Z nami k čistemu in urejenemu okolju! S. B. Deleži zbranih odpadkov september2000 Po DOLINI Tretje srečanje planincev na Brnici Krajani Gomilskega so se pred dnevi zbrali na Rezani, kjer je bil blagoslov novega križa. Križ so postavili s prostovoljnim delom, izdelal pa ga je Matjaž Sajovic. Ob tej priložnosti sta bila uradno predana v uporabo tudi dva na novo asfaltirana odseka Brinovec in Rančigaj - Šalamon. Vse pridobitve je blagoslovil župnik Martin Cirar. M. Š., foto: T. T. Srnica nad Libojami s planinskim domom PD Liboje postaja vse bolj priljubljena planinska točka, s katere je lep razgled na Celjsko kotlino z obrobnimi vrhovi. Z nje se odpira tudi lep pogled na Savinjsko dolino, Goro Oljko, Peco, Uršljo goro, Mozirske planine, Kamniško-Savinjske Alpe in še kam. Dom stoji na višini 457 metrov, do njega pa vodi nova asfaltirana cesta. Še več je drugih poti za pešce, ki vodijo iz raznih koncev doline. Planinski dom na Brnici in planinsko društvo Liboje sodita med najmlajše planinske postojanke in društva, čeprav so korenine precej starejše. Zemljišče, na katerem stoji dom, je že leta 1978 kupila KS Liboje. Leta 1980 so postavili brunarico, ki jo je priskrbel Anton Uplaznik in jo je imelo v upravljanju Tbristično društvo Liboje, iz katerega je nastala planinska sekcija KIL Liboje, ki se je pozneje preimenovala v planinsko sekcijo Krajevne skupnosti Liboje. Že od vsega začetka je bilo njihovo matično društvo PD Zabukovica, leta 1996 pa so se odločili ustanoviti samostojno društvo. Danes društvo uspešno deluje in s tem dokazuje pravilnost odločitve izpred štirih let, saj so prav z ustanovitvijo lastnega društva uspeh postati lastniki zemljišča in doma, ki je bil takrat v tretji gradbeni fazi. Letos je bil dom tehnično prevzet, izdano pa je bilo tudi uporabno dovoljenje za izvajanje gostinske dejavnosti. Čeprav dom še ni povsem končan, saj usposabljajo še sobo, ki so jo pridobili s pozidavo terase, manjka pa tudi še fasada, je že sedaj zelo lepo urejen in vreden obiska. V domu bo z novo sobo okrog 100 sedežev. Kmalu naj bi se lotili ureditve prenočišč, tako da bo dom postal res ževanje članov in v svoje vrste vključuje vedno nove člane, med katerimi je tudi veliko mladih. Vsako leto pripravijo planinsko srečanje in letos je bilo že tretje od ustanovitve društva. Septembrska nedelja je bila tako zapolnjena s številnimi družabnimi igrami. Udeleženci so se kot člani ekip ah posamezno lahko pomerili v kegljanju, metanju krogov, pikadu, šahu in teku z nahrbtnikom. Najmlajši, ki je pretekel progo, sicer ®s Petrovče 232, 3301 Petrovče Tel: 03/712-0600, faks: 03/712-0620/ e-imal: matjazdoo@siol.net internet: www.matjaz.si VRATA ZA INDIVIDUALNE OBJEKTE • dvižna enokrilna garažna vrata BERRY • sekcijska garažna vrata • notranja kovinska vrata • protipožarna vrata • kovinski podboji • motorni pogoni z daljinskim upravljanjem let tO garancije ! VRATA ZA INDUSTRIJSKE OBJEKTE • sekcijska industrijska vrata • navojna industrijska vrata - rolo • hitro tekoča industrijska vrata • protipožarna vrata • motorni pogoni V LETU 2000 V PODJETJU MATJAŽ d.0.0. PRAZNUJEMO 10-LETNICO POSLOVANJA. VSEM NAŠIM STRANKAM SE OB JUBILEJU ISKRENO ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE. ODSLEJ SALON - TUDI V TRZINU. Planinski dom Bmicaje tudi na letošnje srečanje privabil veliko planincev. “prava” planinska postojanka. Planinsko društvo, ki mu predseduje Franc Čretnik, ob vsem delu pri domu ne pozablja na ostale aktivnosti. Uspešno sodeluje z ostalimi planinskimi društvi, organizira planinske izlete in pohode, skrb za izobra- brez nahrbtika, ki je bil težak sedem kilogramov, je bil petletni Štefan Frece. Med starejšimi pa je bilo kar nekaj takšnih, ki so imeli preko šestdeset in več let. D. Naraglav 8. pohod po obronkih KS Ponikva Planinska sekcija Ponikva pri Žalcu organizira vsako leto, zadnjo nedeljo v avgustu, pohod po obrobju svoje krajevne skupnosti. Ker je ta precej obsežna, je pohod speljan v dveh delih in obkroži KS prav tako v dveh dehh. Letos je bil že osmi pohod po severni strani KS. Pohod se je pričel ob osmih pri Vodosteču, kjer se je v lepem in sončnem jutru zbralo okoh 300 pohodnikov iz Spodnje Savinjske in Šaleške doline in širše okohce. Pot je vodila po gričevnatem, ponekod tudi hribovitem terenu kraške Ponkovske planote. Na poti smo spoznavah krajevne znamenitosti, na katere so opozorili organizatorji. Prav posebej pa so se izkazali domačini ob trasi, ki so poskrbeli za dobro počutje pohodnikov, saj so se lahko okrepčali z raznovrstnimi domačimi dobrotami. Manjkalo ni ne jedače ne pijače iz domačih shramb. Takih “postojank” je bilo kar osem. Pohod smo zaključili po petih urah razgibane hoje. Cilj je bil v bližini starta, v prijetnem okolju dveh ribnikov. Ob tem pa ni manjkala enolončnica, ki so jo pripravili ponkovški planinci. Pohodniki so bik navdušeni nad prijaznostjo in gostoljubnostjo domačinov, zato se ob tej priliki zahvaljujem vsem, ki ste pripravili okrepčevalne postojanke. Predsednik RS Ponikva Dani Jelen Ročna dela v Grižah V okviru Društva upokojencev Griže že štirinajst let deluje krožek ročnih del. V krožku kvačka in plete 17 članic, ki svoje izdelke vsako leto tudi razstavijo. Nadele so si ime Jelka, saj so vse leto “žive”, kot pravijo, oziroma delovne, še posebej pozimi, ko naredijo največ. Imajo svojo himno, v kateri zapojejo o svojem delu in počutju. Sodelujejo z drugimi sorodnimi krožki, letos pa so se podale še v čipkarsko šolo v Idrijo. Letos so prvič razstavljale v okviru praznika krajevne skupnosti Griže. Ob odprtju razstave je vse prisotne pozdravil predsednik DU Griže Marjan Rojnik, ki je zelo pohvalil sekcijo ročnih del, predvsem vodjo Zinko Okorn. Članicam je priporočil, da še naprej delujejo tako organizirano in obljubil, da jim bo Društvo upokojencev stalo ob strani. Članice so pripravile kratek kulturni program. Zapele so svojo himno, na citre je igrala Fanči Lapajne, pel je duet Valčka in Slavica, veselo je zaigral tudi griški kvartet Cigurite. Na koncu so Jelke zapele dve pesmi skupaj s članicami skupin Lipa, Dobra misel in Sončnice. V šoh so si sposodile razstavne panoje, da so bik izdelki lepše vidni. Novost letošnje razstave so bili kvačkani nageljni in nekaterim so ga članice sekcije poklonile v spomin na razstavo. Skvačkale so jih skoraj 200. Obiskovalci so si lahko ogledali kvačkane prte in prtičke, pletene prtičke, vezene prte, kvačkane bluze, bluze s kvačkanimi vstavki, kvačkam sovi, kvačkane košarice in vaze ter poslikave na svilo in steklo, pa tudi gobehne. Vseh razstavljenih izdelkov je bilo kar 450. Članice krožka ročnih del so bile vesele vsakega obiskovalca, še posebej člane drugih krožkov ročnih del iz Prebolda in okohce, Vrbja in DU Petrovče. Z zelenega Pohorja je avtobus pripeljal članice krožka ročnih del iz sedmih skupin, s katerimi si izmenjujejo izkušnje in modele, in s katerimi so se spoprijateljile in kakšno tudi skupaj zapele. Društvu upokojencev se krožek zahvaljuje za vso pomoč, je še povedala predsednica sekcije ročnih del Zinka Okorn. K.R. Z razstave krožka ročnih del v Grižah. J j JSTAL^JJ-E, SŠKVB, VODOVODA; Jj J AÙ£MJJBA£ D?si£A\£ FRANC HUS S.P. Na Dobravi 5,3312 Prebold Tel.: 063/724-135. 041-748-505 h\Oh TA» imMMm um; mov ® Napovednik september2000 PRIREDITVE V OTOBRU 2000 DATUM, ura 2000 NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 1.10., 7. 10. in 8. 10. MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR DOM SVOBODE GRIŽE ŠAHOVSKI KLUB~GRIŽE HRNČIČ ALOJZ 03 /710-540 1. 10. STRELSKO TEKMOVANJE LOVSKA KOČA ZALOŽA LOVSKA DRUŽINA POLZELA MATIJA PRUNGL 2.10. ob 17. uri POLOŽITEV VENCA PRI SPOMENIKU NOB SPOMENIK NOB - POLZELA ZVEZA BORCEV POLZELA 5.10. ob 19- 30 HALO! OBIRALKE SO TU! DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/710-29-00 6. 10. ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE 10. LIKOVNE KOLONIJE PRIJATELJSTVA KULTURNI DOM POLZELA SLKD 01 ŽALEC, KUD POLZELA JOŽICA OCVIRK 03/491-38-40 7.10. REGIJSKO TEKMOVANJE ŠOLANIH PSOV KINOLOŠKO DRUŠTVO POLZELA IVAN POLESNIK 03/720-031 7. 10. ob 8.30 ZELIŠČNE DELAVNICE OB TEDNU OTROKA OSNOVNA ŠOLA POLZELA 7.10. ob 16. uui VERIŽNA GASILSKA VAJA ŠPORTNO IGRIŠČE ANDRAŽ OBČIN. GAS. POVELJSTVO POLZELA 7.10. ob 10. uri SREČANJE BORCEVNAČRETI ČRETA MZZB 7.10. POHOD V MARIJO REKO MARIJA REKA SMUČARSKI KLUB PREBOLD 8. 10. POHOD PO ANDRAŽH POTI ŠPORTNO DRUŠTVO ANDRAŽ 11.10. ob 19. uri SALONSKI VEČER: PIANISTKA ANA RUDNIK SAVINOVA HIŠA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/710-29-00 13. 10. DAN ODPRTIH VRAT SD LIBOJE - MLADINA LIBOJE SD LIBOJE 14. 10. POHOD NA BOČ PD ŽALEC 14. 10. POHOD NA HOM PD ZABUKOVICA 14. 10. POHOD NA NANOS PD PREBOLD 14. 10. KOSTANJEV PIKNIK NA HOMU šFlatkova VAS 14. 10. RIBIŠKO TEKMOVANJE PRESERJE RE PREBOLD 14.10. r KOSTANJEVA SOBOTA PLANINSKI DOM NA GORI OLJKI PLANINSKO DRUŠTVO POLZELA VILI VYBIHAL 15.10. KOSTANJEV PIKNIK NA GORI ŠENTJUNGERT PD ŽALEC 21. 10. SREČANJE DRUŠTEV OBČINE PREBOLD MARIJA REKA ŠD MARIJA REKA 21.10. POHOD NA MRZLICO MRZLICA SMUČARSKI KUB PREBOLD 22.10. JESEN NA BUKOVICI - 30 LET BUKOVICA PD ŽALEC 26.10. ob 19. uri VREČARJEVA “SAVINJSKA DOHNA“ OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC OB.MA1TČNA KNJIŽNKAŽALEC IRENA ŠTUSEJ 03/715-123 27. 10. ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE J . MEGLIČA SAVINOV LIKOVNI SALON ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/710-29-00 28.10. ob 19-30 REVIJA ISKRE USTVARJALNOSTI HMELJARSKI DOM ŠEMPETER KUD GRIFON VERA KALČIČ 041-455-04 28.10. ob 19. uri MEDOBMOČNO SREČANJE TAMBURAŠKIH ORKESTROV KULTURNI DOM LIBOJE SLKD 01 ŽALEC JOŽICA OCVIRK 03 /4913-840 28. 10. ob 19- uri KONCERT Z DOMAČIMI IZVAJALCI DOM KRAJANOV GALICIJA KD GALICIJA IVO LINDIČ 03/5728-293 28. 10. OB 19. uri V. REVIJA ISKRE USTVARJALNOSTI GLEDALIŠČE DVA OBRAZA DVORANA HMELJAR. DOMA KZ ŠEMPETER GRIFON, KUD ŠEMPETER VERA KALČIČ 041-455-504 30. 10. ob 19.30 GLEDALIŠKI ABONMA ZA ODRASLE - TROJKA, TROJKICA DOM U. SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 03/710-29-00 PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V OKTOBRU 2000 Datum, ura NAZIV PRIREDITVE KRAJ PRIREDITVE ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA TELEFON 1.10 ob 10.30 ROŽNOVENSKA NEDELJA CERKEV SV. KRIŽA GORA OLJKA ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR JOŽE KOVAČEC 03/5705 - 00 - 03 2.10. ob 18. uri MAŠA ZA MIR IN BLAGOR V OBČINI ŽUPNIJSKA CERKEV SV. MARJETE POLZELA ŽUPNIJSKI SVETOLETNI ODBOR JOŽE KOVAČEC 03/5705 - 00 - 03 8.10. ob 10.30 SREČANJE BOLNIH IN OSTARELIH ŽUPNIJSKA CERKEV NA POLZELI ŽUPNIJA POLZELA JOŽE KOVAČEC 03/705 - 00 - 03 Kinoskop Oktobrski sprehod po vodah kino programa se bo tudi tokrat le narahlo dotaknil Misije nemogoče (hej, ah se vam ne zdi, da Tom Cruise sedaj že zares pretirava?) in se raje pozabaval z ZVESTOBO DO GROBA, ki se predvsem sprašuje: komu ah čemu naj moški ostane zvest. Do groba ah pa ne? Ženski? Glasbi? Ah pa čemu tretjemu? Johnu Cusacku, ki se o teh vprašanjih odloča, ne gre vedno povsem verjeti, ne glede na to je povsem bistra zadeva z dovolj znosnimi količinami humorja in realizma - čeprav je meni knjiga še vedno bolj všeč. Če greste v kino, ne pozabite na branje. Primerjave so zanimive. Glede na to, da ZVESTOBA igra okoli osmega, to je datum, ki zaznamuje tudi teden otroka, moram omeniti, da nas takrat čaka kakšna posebna, predvsem družinska - filmska projekcija. Spremljajte obvestila! V nadaljevanju pa... TRENUTEK ODLOČITVE je visoko dramatična zadeva z odličnimi igralci, Tommy Lee Jonesom in Samuelom L. Jacksonom, ki jo je posnel prav tako odlični režiser, W. Friedkin. Kaj bi vi naredili, če bi bili poveljnik vojaške enote v kakšnih nemirnih krajih in bi domačim na vas potegnili orožje, vi bi jim z orož- jem vrnili, potem pa bi vas doma zaradi tega tožili? Da ne govorim o odvetniku, ki si ga boste najeli zato, ker je prijatelj, ne pa zato, ker odvetniški posel obvlada? In to je šele začetek, konec pa je še daleč... 28 DNI - Sandra Bulockova tokrat ni tako zelo romantična osebica in morda zato ni imela pretiranega uspeha s filmom, v katerem se zdravi zaradi odvisnosti. Od vsega možnega. Škoda, da ni več časa odvisna in manj časa zdravljena. Kot odvisnica je namreč mnogo bolj zabavna, kot zdravljeni osebi pa ji prizore večinoma ukradejo soigralci. Ni ravno slab film, čeprav nič posebnega. KREMENČKOVE v Rock Vegasu in MIRNO JEZERO bomo mimo izpustili, vsekakor pa je vreden omembe naslednji: ZA VSAKO CENO. Le nekaj besed: Al Pacino. Cameron Diaz. Oliver Stone. Ozadje športa, v katerem se obračajo milijoni, to je ameriškega nogometa, in kako se ljudje znajdejo - ah pa ne - v tem. Adrenalinsko, z odlično glasbo. Primerjave s slovenskimi športniki in razmerami v njihovih panogah so zaenkrat še nemogoča misija. Čeprav ne Tomova. Lep filmofilski pozdrav do naslednjega meseca, Peter Zupanc KINO ŽALEC 29. 09. do 01. 10. MISIJA: NEMOGOČE 2 - akcija . 06. 10. do 08. 10. ZVESTOBA DO GROBA - komedija 13. 10. do 13. 10. TRENUTEK ODLOČITVE - triler 28 DNI - drama 20. 10. do 22. 10. MIRNO JEZERO - komična grozljivka, KREMENČKOVI - VIVA LAS VEGAS - komedija 27. 10. do 29. 10. ZA VSAKO CENO - športna drama, OPOLDANSKI OBRAČUN - komični western 03. 11. do 05. 11. VIHAR VSEH VIHARJEV - akcijska drama JtO+SO^g) POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV ŠkodaFabia CLASSIC 1.4 1.766.293,00 SIT ŠkodaOctavia LX1.6 2.162.385,00 SIT ŠkodaFelicia LXM.3 1.405.188,00 SIT NOVA OCTAVIA TESTNE VOŽNJE 29. in 30. SEPTEMBRA IN 1. OKTOBRA 2000 OD 10. DO IB. URE RABUENA VOZILA I MARIBORSKA C. 20, CELJE I 063/492-32-70 Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Z S po) Ur. list RS 22/98 objavlja Občina Žalec JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2001 Predmet javnega razpisa so programi javnega interesa na naslednjih področjih: Programi interesne vadbe za predšolske otroke (Zlati sonček, naučimo se plavati, 40 - umi programi). Programi interesne vadbe za šoloobvezne otroke (Zlati sonček in Športna značka - Krpan, 80 - umi programi, šolska športna tekmovanja). Programi vadbe otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (športne šole 1. do 5., 80 - umi rekreativni programi mladine, programi kategoriziranih športnikov, programi športnikov nad 18 let, ki tekmujejo v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih zvez). Sofinanciranje športnih prireditev invalidov. Sofinanciranje športno rekreativnih prireditev - šport za vse in rekreativne prireditve občinskega pomena. (Veter v laseh, Mesec športa, Slovenija v gibanju, Olimpijski tek...). Šolanje in izpopolnjevanje strokovnega kadra (študentov FŠ, trenerjev in sodnikov). Investicijsko in tekoče vzdrževanje športnih objektov. Organiziranje mednarodnih prireditev in udeležba na mednarodnih prireditvah. Priznanja športnikom in športnim delavcem. j j Prijava na razpis 1. Na razpis za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo športna društva, zveze športnih društev, vrtci, gospodarske dmžbe, zasebniki, zavodi in ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne in izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo sedež in delujejo na območju občine Žalec predložijo potrdilo o plačani članarini svojih članov za leto 2000 imajo odprt žiro račun pri Agenciji za plačilni promet ah poslovni banki 2. Za sredstva pod točko 7 lahko kandidirajo društva, ki so lastniki ah upravljalci neprofitnih športnih objektov in izvajajo programe, ki se financirajo iz javnih sredstev. 3.0brazce za prijavo dvignete na Zvezi športnih društev občine Žalec, Ul. Savinjske čete 4, od 4. oktobra 2000 dalje, ah na Občini Žalec (soba št. 52). 4. Prijave pošljite v zaprti kuverti z oznako “Za sofinanciranje športnih programov - ne odpiraj” na naslov: Zveza športnih dmštev občine Žalec, Ul. Savinjske čete 4, 3310 Žalec, do 6. novembra 2000 do 12. 00 ure. Odpiranje prijav na javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Žalec bo 6. novembra 2000 ob 15. uri v prostorih ZŠD, Savinjske čete 4, Žalec. 5. Športna društva in drage posebej opozarjamo, da v primem neprijave na javni razpis ne bodo opravičeni do sofinanciranja programov športa iz proračuna občine Žalec.Kandidati bodo o popolnosti prijave in upravičenosti do sredstev za sofinanciranje obveščeni do konca leta 2000, o višini odobrenih sredstev pa v 30 dneh po sprejemu proračuna občine Žalec za leto 2001. Med izvajalci športnih programov in občino bodo sklenjene pogodbe o medsebojnih obveznostih. OBČINA ŽALEC september2000 Kultura Dvorec je očaral umetnike Glasba na platnu Dvorec Novo Celje je od 25. avgusta do S. septembra oživel mednarodni slikarski simpozij IMBS 2000. Simpozij je bil ustanovljen pred sedemnajstimi leti, skupina slikarjev pa se na njih srečuje vsako leto. Stalni član simpozija iz Slovenije je Jure Cekuta, ki je bil poleg občine Žalec organizator tokrat drugega obiska umetnikov v Sloveniji. Tudi dvorec Novo Celje jih je očaral. Iz Nemčije so prišli: Barbara Giloi, Erika Klos, Renate Kohl, Almut Plate, Horst Reichle in Liesbeth ter Walter Wohrizek, iz Avstrije: Renate Polzer in Shannon Wardell (sicer Američan), Alan Leitner iz ZDA, poleg Jureta Cekuta pa so bili na simpozij kot predstavniki dežele gostiteljice tudi slovenski slikarji in kiparji: Matejka Belle, Rudi Španzel, Biljana Umkovska, Dare Zavšek in Katja Gorup. Vsem je čas v Novem Celju minil prehitro, tudi zato, ker so jim organizatorji vsak dan pripravili kakšno presenečenje, jih popeljali na ogled doline, njenih turističnih zanimivosti in med tukajšnje ljudi. Tako so med drugim obiskali Ponikvo, kjer so jim kmečke ženske in moški zbor prikazali nekadnje običaje ob obiranju hmelja. IMBS 2000 se je zaključil z razstavo del, nastalih na simpoziju, v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Razstavo je postavil in o njej sprego- voril likovni kritik Drago Medved. Slikar Jure Cekuta je poudaril predvsem dve novosti letošnjega likovnega simpozija, ki vsako leto poteka v drugi državi. To sta interaktivni studio v dvorcu, zato so lahko ljubitelji umetnosti spremljali delo umetnikov tudi prek interneta, in katalog simpozija, ki je prvič izšel že v času simpozija. Za gostoljublje se je zahvalila ena od ustanoviteljev simpozija Renate Polzer. Razstavo je odprl župan Lojze Posedel, ki je vsem udeležencem simpozija izročil spominska darila. Razstavljena dela so umetniki podarili občini, ki jih bo prodala na dražbi, 18. novembra, izkupiček pa namenila nadaljnji obnovi dvorca. K. R., foto: T. T. Ustanovljen sklad za obnovo Novega Celja Občina Žalec je letos ustanovila poseben sklad za obnovo Novega Celja. Sredstva, zbrana na računu sklada, bodo namenjena izključno nadaljevanju obnove dvorca. Poleg izkupička od prodanih del likovnih umetnikov, ki so ustvarjali na mednarodnem likovnem simpoziju, lahko v sklad za obnovo dvorca denar nakažejo tudi občani, ki so ob dnevu odprtih vrat ponovno pokazali zelo veliko zanimanja za Novo Celje, in podjetja, ki so prav tako precej prispevala k finančnemu pokritju simpozija. Številka žiro računa Je: 50750-789-3251 - Sklad za obnovo dvorca. Letos je občina namenila že 9,3 milijarde tolarjev za rušenje dotrajanih objektov v parku, pričela se je obnova vhodne avle in kapele (gradbena dela), katere vrednost je 9 milijonov tolarjev, restavratorska dela v avli in kapeli v vrednosti 10 milijonov tolarjev pa poleg občine sofinancira ministrstvo za kulturo (30%). V prihodnjem letu se bodo nadaljevala obnova štukatur na stopnišču in restavratorska dela v slavnostni (viteški dvorani), še naprej se bo urejala okolica dvorca, pripravil pa se bo tudi idejni načrt o namembnosti dvorca. Takoj po slavnostni seji občinskega sveta občine Žalec, ki je bila 6. septembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora in na kateri so podelili letošnja občinska odličja, je bila v avli še kratka slovesnost, posvečena odkritju tretje od načrtovanih štirih slik, ki krasijo in ponazarjajo dejavnosti v žalskem domu kulture. Hmeljski princesi (književnost), ki jo je naslikal ob odprtju doma pred 15 leti, in sliki z naslovom 666 se je pridružila alegorija glasbe. Platno, veliko 2,5 krat 2 metra sta odkrila avtor, akademski slikar Rudi Španzel in žalski župan Lojze Posedel, o umetnim pa je spregovo- ril likovni kritik dr. Nace Šumi. Poudaril je, da je Španzel sicer zvest realizmu, je pa tokrat presenetil z zelo svetlimi podobami. Alegorijo glasbe ponazarja mlado dekle, ki leze iz zlatega Žaklja (zakladnice) in si v spirali ovija tančico, ki ponazarja gibanje. To mlado dekle je Cecilija, zavetnica glasbe, ki sedi po Šumije-vih besedah na morda najmanj mogočnem instrumetnu - čelu. Tu je tudi rog, na katerem je mali brglez, levo zgoraj je kanja s školjko v kljunu (simbol rojstva glasbe), v ozadju pa je še galeb. Slika je nastajala približno pol leta, zadnja iz tega cikla pa bo ponazarjala likovno umetnost. Ob odprtju razstave v Savinovem likovnem salonu K. R., foto: T. T. Španzlovo alegorijo glasbe je predstavil dr. Nace Šumi. Roža, ki je lahko tudi srce Na mednarodnem likovnem simpoziju v dvorcu Novo Celje so se zbrali zelo različni umetniki, mnogi se med sabo sploh niso poznali. Med tistimi, ki jim je bil obisk Slovenije in Savinjske doline največja uganka, je gotovo Alan Leitner s Havajev. Po besedah Jureta Cekute gre za enega od dvajsetih ta čas najbolj uglednih slikarjev na svetu. Simpozij je bil imenitna priložnost za pogovor o umetnikovem odnosu do slikarstva in umetnosti ter predvsem o njegovem doživljanju naših krajev. Alana Leitnerja je na simpozij v Novo Celje povabil Jure Cekuta, ki se je ob obisku Havajev srečal z njim na Univerzi v Honoluluju. Za povabilo mu je zelo hvaležen, kajti v Sloveniji je preživel čudovita dva tedna in pol. Na obisku v Sloveniji sta bili tudi njegova žena Birgitta in osemletna hä Marika. Alan Leitner se je rodil leta 1947 v Los Angelesu. Diplomiral je iz slikarstva na Univerzi v Honoluluju, ltjer je zaposlen kot profesor. Bil je svetovalec in sodelavec mnogih umetniških inštitudj, doslej pa je razstavljal v mnogih galerijah v Združenih državah Amerike. ' Kdaj in kako ste se odločili postati umetnik - slikar? ‘To sem si želel vse življenje. Nikoli nisem niti pomislil, da bi postal kaj drugega V šestem razredu, ko se v Združenih državah konča osnovna in se prične srednja šola, smo morali napisati, kaj želimo početi, ko bomo odrasli. Napisal sem risanje karikatur, čeprav sploh nisem bil dober v risanju. A mi je bilo vseeno, to sem hotel početi. Moj prvi likovni uatelj je bil v drugem razredu deček Paul, s katerim sem se veliko družil in je bil že takrat odličen likovnik. Ko smo se z razredom vrnili z obiska farme, smo morali narisati nekaj, kar smo videli tistega dne. Rekel sem prijatelju: ‘Ti si tako dober slikar, želim si, da bi bil tudi jaz tako dober kot ti." Hotel sem naslikati kmeta. S čopičem sem narisal krog za obraz, pa je pričela barva polzeti po listu. “Vidiš, kaj mislim,” sem rekel, “nisem dober, sem že naredil napako”. Prijatelj pa je odvrnil: “Ni problema.” Vzel mi je čopič in potegnil po packi ter rekel: “Iz tega pač naredi vrat" Tega se spominjam, kot bi bilo včeraj. Poznam veliko ljudi, ki polovico svojega življenja skušajo ugtoviti, kaj bi radi počeli.” V Združenih državah Amerike je prav gotovo težko uspeti kot slikar? ‘To je res, vendar pa je vse odvisno od tega, kaj imenujete uspeh. Je uspešen slikar tisti, ki samo slika, ali tisti, ki proda veliko svojih del? Poznamo veliko umetnikov, ki jih v času življenja niso imeli za uspešne, saj so imeli težko življenje, prodati so malo svojih del. Vsi poznamo na primer zgodbo o Vincentu van Goghu, ki ni prodal niti ene stike. Pa bi rekli, da ni bil uspešen slikar? Mislim, da ne. Zame je uspešen umetnik tisti, ki ustavrja In veste, prav to je najteže pri vsem tem - biti umetnik. Določene Alana Leitnerja stvari v življenju te lahko odtegnejo od dela To je morda služba, ki ti vzame čas in energijo za ustvarjanje. Če žena in tvoji otroci ne živijo dobro, si najdeš drugo zaposlitev, s katero zaslužiš več denarji Si bolj uspešna oseba, vendar manj uspešen slikar, saj ne stikaš več. Zato se imam za zelo uspešnega slikarja. Vse življenje se ukvarjam z umetnostjo. Pred leti je bilo samo šest mesecev, ko nisem stikal. Delno zato, ker sem dobil mesto profesorja na univerzi in sem menil, da moram postati zelo dober profesor, da moram vso energijo in kreativnost vložiti v poučevanje. To sem skušal doseči, toda moji otroci in žena niso bi zadovolji z mano, ker sem bil čemeren in godrnjav. Moje življenje je pričelo razpadati, pa nisem vedel, zakaj, dokler mi i nekdo rekel: “Stikati moraš, vrniti se moraš k delu, ker to si ti." Res sem storil tako.” Slikate vsak dan? “Ne, vsak dan pa počnem kaj, kar je povezano z umetnostjo: rišem, berem o umetnosti, počnem kaj takšnega, kar mi pomaga do novi idej. Štiri do pet dm v tednu pa res stikam.” Kateri so vaši najljubši motivi? ‘To je moje najljubše vprašanje, ki mi ga zastavi vsak, ko izve, da sem slikar. Ta čas so moj najljubši motiv ptice in rože. Ptice, cvetje m vrtovi so pravzaprav ideja oziroma motivi slikarstva 19. stoletja in impresionizma Vendar moje delo ni impresionistično. Ptice in rože v mojih delih uporabim na način, da to niso ptice in rože, ampak so oblike, ki nosijo določeno duševno, psihično aktivnost Naj povem, da sem se včasih ustvarjal z abstraktnim slikarstvom. Nekega dne pa sem bral knjigo poezij. Ne spomnim se več, ägava je bila, spomnim pa se pesmi, ki se pričenja z opisom zaledenelega okolja, v katerem vlada neusmiljen mraz, vse je mrtvo in mimo. Nato pa pesnik pravi: Nič se ne premika, razen očesa črne ptice. Pomislil sem, to je tako lepo... Takrat sem pripravljal razsta- vo in čez nekaj dni sem na platno postavil to črno ptico. Mislil sem, da jo bom naslednji dan zbrisal ati naredil kaj drugega. Ko pa sem jo pogledal naslednjič, sem si rekel, da je doba Gre za način, kako je postavljena ta ptica - to ni ptica, ki si jo predstavljaš, kako leta okoli, je le podoba ptice. Ne umre, ne živi, obstaja samo na platnu, je le oblika Tako kot moje rože, ki jih stikam kot nekaj abstraktnega. A ljudje jih prepoznajo kot rože. To je kot znak stop. Ni simbol česa, ampak le znak, ob katerem ustaviš. Nič drugega ne pomeni in kar zadeva mene, tudi moje ptice in rože ne pomenijo ničesar, so le podobe, ki delujejo. Uživam, ko jih gledam. Rad delam s podobami vse od takrat, ko sem se pred približno 20. leti ukvarjal s fotografskim postopkom brez sreba in sem fotografiral ribo, ovito z žicami. Naavna bit je postala le podoba. To je bila zame zelo globoka izkušnja. Moje ptice so abstraktne, vendar jih ljudje prepoznajo in vanje prenesejo svoje ideje. Ko sem pred katkim prodal sliko, mi je moj menager povedal, da je dama, ki je sliko kupila, rekla, da ji je ugajalo srce na njej. Nisem se spomnil, da bi narisal srce, potem pa me je prešinilo - to je bila roža z listi. Ker je podoba abstraktna, lahko gledalec v sliko prenaša svoje ideje in ji daje svoje pomene. To naj bi pravzaprav počela slika Slikar ne sme vanjo položiti pav vse informadje, del sebe moa vanjo prenesti tudi gledalec. To je čudovito pri slikarstvu. Kot pri glasbi, ki jo vsak doživlja nekoliko drugače. Podbno je bilo, ko je nekdo kupil mojo abstraktno sliko in mi rekel: “Všeč mi je klavir na njej.” In sem si mislil - zelo dobro, vesel sem, da slika deluje.” Kakšna so bOa vaša pričakovanja pred prihodom v Slovenijo, ko ste bili povabljeni na mednarodni likovni simpozij v Novo Celje? “Naj sem se še tako trudil predstavljati, kaj me čaka tu, si nisem mogel ustvariti nobene predstave. Narisal sem celo nekaj risb z besedo “neznano". Bral sem o Sloveniji, pogledal na internet, predvideval sem določene stvari, pa vendar je bilo vse velika neznanka Bil sem vznemirjen, tudi nervozen, ker nisem vedel, kam grem. A mi je hkarti to - neznano, tudi ugajalo: šel bom v neznane kraje, spoznal neznane ljudi, delal s slikarji, ki jih ne poznam in ne vem, ati se bom lahko vključil mednje... Lahko pa povem, da niti v sanjah nisem pričakoval tega, kar sem doživel tu. Po odprtju svoje razstave v Celju sem bil namesto srečen zelo žalosten, saj sta bili razstavi v Celju in Žalcu začetek konca izkušnje. Ta obisk je zelo globok in pomemben dogodek v mojem življenju. Slovenija in ljudje, ki sem jih spoznal: slikarji, organizatorji simpozija, župan, vi, vsi, ki sem jih srečal, so za vedno spremeni moje življenje in življenje moje družine. Veste, ljudje na Havaji so zelo ponosi na to, čemur parijo “spirit of aloha” - duh alohe: topline in velikodušnosti. Ko se bom vrnil domov, jim bom povedal, da je duh alohe tudi v Sloveniji. Vsak dan mislim, da sem doživel največ, kar sem lahko, pa me naslednji dan preseneti še bogatejše in lepše doživetje. Kolegico Renato, ki je bila na več simpoziji, sem vprašal, kako lahko pusti vse to in se vrne domov. Povedala je, da se simpoziji včasih pač enostavno končajo, včasi pa pritečejo tui solze. Rekla je, da bo tokrat jokala. Sam se počutim, kot bi postal del družine, ki jo zapuščam, in tega nisem občutil vse od najstniških let." Kaj pravite o samem dvorcu Novo Celje? “Ko sem prvič stopil vanj, mi je zastal ih, stisnilo me je v želodcu. Z velikimi očmi sem prvič opazoval plesno dvorano. Vprašal sem se, ali bom tu preživel naslednje dni. Ne morem verjeti. To ni le kamen in malta, to je živ organizem. Ena od najlepših stvari na simpoziju je bila, da so nas natančno poučili o dvorcu, tako da sem skoraj razumel igro o Fany Hausmann, čepav msern razumel slovensko, fit je prisoten duh alkimije. Veste, moje delo je pravzaprav alkimija Tako kot so skušati alkimisti spremeniti železo v zlato, enako počnemo slikarji in pisatelji. Kot so nam povedati, sobe ob tem hodniku v dvorcu predstavljajo štiri osnovne elemente: zrak, zemljo, ogenj in vodo. To so - osnova alkimije. Moj studio je ogenj. To daje mojemu doživetju še večji pomen, alkimija tu še živi. Poleg tega sem opazil nekaj vplivov drugih slikarjev tudi v mojih delih,” Kljub kratkemu obisku v Sloveniji ste spoznali veliko krajev in ljudi. Kaj vam je morda najbolj ugajalo? “To je pa najtežje vprašanje. Iskreno povedano, vse je bilo čudovito, vse na svoj način: pokajina, jama Pekel, hmelj, mesto, restavacije, ta prostor. In ljudje so bili vse-povspod čudoviti. Še v trgovini, kjer sem skoraj vsak dan kupil tisto, kar sem potreboval pri delu. Vedno sem kaj založil ati nisem vedel, kje naj kaj najdem. Prodajalci so najbrž misliti, da sem malo čuden, ko sem bil tako odsoten z mislimi. A zdaj se mi zdi, da jih že poznam, celo prodajalci so biti čudoviti z mano. Nehal sem se voziti z avtom od hotela do dvorca Rad hodim mimo trgovin, navdušila sta me Celje kot majhno in toplo mesto ter Ljubljana.” Povedali ste, da je enako navdušena nad našimi kraji tudi vaša žena. Kaj pa hči Marika? “Marika je staa osem let. Je na tujem, kjer ne srečuje otrok. Vse kar počnemo, je za odrasle in ne pozna jezika Pa vendar je zelo pridna in uživa Pavi, da pogreša svoje prijatelje in da se veseli snidenja z njimi, da jim bo lahko povedala vse, kar je tu doživela Nihče si ni predstavljal tega, kar smo doživeti. Ko je letalo pristalo na Dunaju, sem bil zelo vznemirjen. Moji predniki namreč prihajajo iz Evrope. Očetov oče je bil Avstrijec, mati Nemka, mamina mama je bila Rusinja, oče pa Poljak. Vse življenje sem hotel priti v ta del Evrope. Ko sem kot otrok gledal prizore iz Vzhodne Evrope, so kazali le stavbe, ne pokrajine in ljudi. Vedno je bilo vse sivo, hladno, ljudje pa mrki. A ko sem prišel sem, je sijalo sonce, vse je bilo zeleno, veliko drevja in hribov, ljudje so odprti. Sicer pa se ti najlepše stvari v življenju zgodijo, kadar jih ne pričakuješ. Zagotovo se bomo v Slovenijo še vrniti.” L R. A rUL TURA september2000 19 Antični junaki * v Šempetru Gledališka skupina Kultumo-umetniškega društva Grifon Šempeter se je letos lotila posebnega izziva - mitološke zgodbe o ljubezni z naslovom Zevs in Evropa. Dramatizacija in režija sta delo Vere Kalčič, zgodba pa se odvija v nadvse primernem okolju antičnega parka v Šempetru. Premiero so skupaj s šempetrskim turističnim društvom pripravili prvo septembrsko soboto in kljub dežju so mladi igralci do konca odigrali zgodbo o Zevsu (igra ga Boštjan Regulj), najvišjem bogu pri Grkih, ki se zaljubi v mlado in lepo Evropo (Nuša Masnec). V vlogi njegove žene Here je nastopila Nives Grčar, njuno hči Hebo, boginjo mladosti, je odigrala Tanja Dobravc, Zevsovega sina Hermesa pa Igor Štorman. Agenor je bil Zmago Rovšnik, Telefasa Jelka Dobravc, Azija Silva Vodovnik, Afrodita Silva Terglav, Eros Kristjan Terglav, Ganimed Marko Rogan, princeske pa: Metka Dobravc, Alja Terglav, Simona Hropot, Anja Rogan in Saša Privošnik. Za koreografijo je poskrbela Simona Kučer, za luč Uroš Zimšek in Bojan Štorman, za zvok pa Damir Peric. Pred igro so nastopili Savinjski komorni zbor KUD Svobode Žalec pod vodstvom Matjaža Kača ter flavtistka Dijana Pajk in kitaristka Lucija Lavbič. Premieri je pred dnevi že sledila tudi ponovitev, predstava pa bo odslej dodatna ponudba šempetrskega antičnega parka. Turisti, predvsem večje organizirane skupine, bodo tako lahko poleg rimskih grobnic spoznali tudi del antične mitologije. K. R., foto: T. T. Na premieri: Zevs (levo) Agenorju pripoveduje o svoji ljubezni. Nika pika Med kulturnimi prireditvami ob prazniku občine Žalec je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora tudi premiera kabareja znane Žalčanke, Nikolaje Vipotnik. V približno enournem programu Nika s feministično obarvanimi šalami in songi komentira odnose v vsakdanjiku oziroma tipično slovenstvo, kot ga vidi sama. Pri sestavljanju kabareja sta ji pomagala Adi Smolar s teksti v njegovem prepoznavnem stilu in Vinko Šimek z veznim tekstom. P. Z., foto: K.R. Skulpturi sta odprla škof dr. Franc Kramberger in domači župnik Jože Zidanšek. Skulptura Slomška in Kosarja V Braslovčah so v nedeljo, 17. septembra, odkrili bronasto skulpturo Antona Martina Slomška in Franca Kosarja. Slovesnost je zaradi vseslovenske pomembnosti privabila v Braslovče množico ljudi iz bližnjih in daljnih krajev. Skulptura, ki v naravni velikosti predstavlja blaženega Antona Martina Slomška in Franca Kosarja, stoji pred vhodom v braslovško župnijsko cerkev. O obeh znanih Slovencih je govoril mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je poudaril, da sta moža doprinesla slovenstvu neprecenljiv delež. Medtem ko nam je o A. M. Slomšku veliko znanega, pa o Francu Kosarju nismo vedeli prav veliko. Rodil se je leta 1823 v Braslovčah, kjer je preživel otroška leta. Že od ranega otroštva ga je zaznamovala globoka vernost staršev, ki so ga učili molitve, poslušnosti in pridnega dela. Po končani osnovni šoli ga je vzel k sebi stric Leonhard Kosar, gvardijan v Kamniku, kjer je končal samostansko šolo, potem pa se skupaj s stricem preselil v Novo mesto, kjer je nadaljeval šolanje na frančiškanski latinski šoli. Ker ga je vleklo v duhovni stan, je svoje šolanje nadaljeval v tej smeri in bil leta 1846 posvečen v duhovnika. Posvetil ga je A. M. Slomšek, ki je malo pred tem postal škof. Po razgibani poti službovanja ga je usoda ponovno povezala z A. M. Slomškom. Bil je njegov svetovalec, spovednik in prvi življenjepisec. Vseskozi je bil izredno pokončna osebnost in prav zaradi tega ni bil potrjen za Slomškovega naslednika - lavantinskega škofa. Spomenik sta odkrila škof dr. Franc Kramberger in domači župnik Jože Zidanšek. Zbranim sta spregovorila še braslovški župan Dušan Goričar in ravnatelj OŠ Braslovče Emilijan Ribič. V kulturnem programu so nastopih Mešani cerkveni pevski zbor Braslovče pod vodstvom Mije Novak, Moški pevski zbor pod vodstvom Marka Slokarja in Dekliški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Anje Jezernik. Z odkritjem in blagoslovitvijo skulpture Slomška in Kosarja so v Braslovčah obeležili svoj občinski praznik in 200-letnico rojstva A. M. Slomška. V čast svojemu rojaku Francu Kosarju je izšla brošura Braslovče, rojstni kraj Franca Kosarja, ki jo je izdal in založil župnijski urad Braslovče, tekst pa je zbral in uredil pomožni škof v Mariboru dr. Jožef Smej, ki je brošuro predstavil nekaj dni pred tem po maši za domovino v župnijski cerkvi v Braslovčah. T. Tavčar GRIFON, KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO ŠEMPETER, folklorna skupina z dolgoletno uspešno tradicijo vabi vse, ki vas aktivno zanima FOLKORNI PLES, da postanete njeni člani. K sodelovanju vabimo tudi godbenice in godce. Dobrodošli na naših vajah, ki so vsak ponedeljek ob 20. uri v dvorani Hmeljarskega doma KZ v Šempetru. Vabljeni! Ob prijetnem druženju ohranjamo bogato dediščino slovenskega folklornega plesa! Jubileji domačih literatov Miloš Mikeln, Ervin Fritz in Vasja Predan so trije poznani in cenjeni slovenski ustvarjalci. Na kratko povedano je prvi pisatelj, drugi pesnik, tretji pa kritik, čeprav so se vsi ukvarjali še z mnogimi drugimi dejavnostmi - med ostalim jih krepko povezuje delo z gledališčem. Vsi so doma iz Spodnje Savinjske doline in so ustvarjalci, ki letos skupaj štejejo 200 let. Njihova obletnica je bila obeležena z literarnim večerom v Občinski matični knjižnici Žalec. Pogovor z njimi je pred številnim občinstvom spretno vodila profesorica Marija Končina. Predstavila je njihova dela od začetka do sedanjega časa, pri tem potovanju pa ni manjkalo niti razkrivanja načinov pisanja niti branja odlomkov njihovih del - kar so opravili ustvarjalci sami - niti duhovitosti. Ni čudno, saj sta vsaj dva od prisotnih znana po svoji ostri satirični humorni misli, tretji pa se v tem v svojem javnem nastopu od njiju niti najmanj ne razlikuje. Skratka, večer je bil pester, nikakor pretežek, prijeten in poln smeha. Pravi vzor za pripravo tovrstne prireditve. P. Z., foto: T. T. Miloš Mikeln, Ervin Fritz, Marija Končina in Vasja Predan Minerali na razstavi Zmago Žorž iz Radelj ob Dravi je nabiral svojo bogato zbirko mineralov vsepovsod, od kamnoloma Pirešice do Šoštanja in Pohorja. Urejeno zbirko je poimenoval Minerali Štajerske in Koroške in jo postavil na ogled v avli Doma II. slovenskega tabora Žalec. Ob odprtju razstave je svoje obsežno strokovno znanje dokazal tudi ob predavanju z diapozitivi, od katerih so nekateri prava posebnost. Prikazujejo namreč minerale, poprej še neodkrite v Sloveniji, posnete pod mikroskopom in razvite v Gradcu, ki so bili tokrat premierno prikazani v javnosti. Razstava je bila odprta do 20. tega meseca. P. Z., foto D.N. Zbiralec Zmago Žorž (desno od panoja). Nagrada Acu Markoviču Medobčinski zavod za likovne dejavnosti Obalne galerije Piran je v sodelovanju s Studiom Galerijo Gasspar Piran, Ateljejem Duka Piran, Skupnostjo Italijanov Piran in Avditorijem Portorož priredil XXXV. mednarodni slikarski extempore Piran 2000. Enodnevni slikarski ex-tempore je potekal 10. septembra na elipsi Tartinijevega trga v Piranu, kjer je bilo tudi odprtje razstave in podelitev nagrad. Mednarodna strokovna žirija je podelila posebno nagrado podjetja V1NAKOPER za temo Vinogradništvo Vinakoper ACU Markoviču iz Griž. M.C. ___• ___ S tekmovanja za pokal Matk. Trije državni rekordi Športno društvo Matke in Lokostrelski klub Polzela sta letos organizirala tradicionalno lokostrelsko tekmo F1TA 900 krogov za prehodni pokal Matk in točkovanje v slovenskem pokalu. Tekme se je udeležilo 61 lokostrelcev iz vseh slovenskih klubov. Izboljšani so bdi trije državni rekordi, in sicer je to uspelo pri mlajših dečkih Ožbeju Račiču (LK MINS Postojna), pri dečkih Aleksandru Ošepu (LK Mozirje), pri članicah pa Dolores Čekadi (LK MINS Postojna). Slednja je ta uspeh dosegla v olimpi- jskem slogu, prva dva pa v slogu com-paund. Med lokostrelci iz klubov Spodnje Savinjske doline sta bila pri članih uspešna Mladen Melanšek (LK Polzela) in Miran Cestnik (LK Žalec). Pri kadetih je bil zmagovalec Gregor Cestnik, na tretjem mestu pa je pristal Matija Kuder (oba LK Žalec). Dobro so nastopih tudi dečki: Gregor Jerin, Tadej Cink in Alen Grum (vsi LK Žalec). Prehodni pokal Matk je osvojil Marko Jamnik iz Lokostrelskega društva Koroška, ki je v slogu com-paund nastreljal 878 od 900 možnih krogov. D. N. Pred začetkom starta pri Športnem parku v Matkah, kjer je bil tudi cilj. Tek skozi pet vasi Športno društvo Matke je letos ponovno organiziralo tradicionalni tek z naslovom Tek skozi pet vasi. Letošnji tek, ki je bil že 8. po vrsti je potekal pod pokroviteljstvom občine Prebold in občine Žalec. Proga je vsako leto speljana skozi vasi Matke, Pongrac, Griže, Šešče in Sv. Lovrenc. Že drugo leto pa je tek vključen v akcijo Slovenija teče za zdravje, katere organizator je Olimpijski komite Slovenije. Letošnjega teka se je udeležilo 80 tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije, ki so tekmovali bodisi na 10,8 km ah na 4,4 km dolgi progi. Tekači so bili razdeljeni na več starostnih kategorij. Absolutni zmagovalec na razdalji 10,8 km je postal Igor Mernik iz Celja, ki je progo pretekel v času 35,55 minut. Absolutna zmagovalka na isti razdalji je bila Špela Kržan iz Domžal s časom 42,38 minut. Na 4,4 km dolgi progi je absolutni zmagovalec postal Boris Podpečan iz Vehke Pirešice, ki je progo pretekel v času 16,14 minut, absolutna zmagovalka na isti progi pa je postala Alisa Šehič iz Trbovelj s časoml9,55 minut. Absolutni zmagovalci so prejeh pokale, prvi trije v posameznih kategorijah pa medalje. Vsi udeleženci so prejeh spominska darila. V okviru tega tekmovanja je organizator pripravil tudi pohod na hrib nad Matkami, od koder je lep razgled na njihovo vas. D. N. Veterani premagali duhovnike Ob odprtju novega poslovnega objekta RR v Žalcu sta se v prijateljskem dvoboju v malem nogometu srečali ekipa veteranov NK Žalec in reprezentanca duhovnikov Slovenije. Na novi tribuni si je tekmo ogledalo 300 gledalcev. Duhovniki so zamudili veliko priložnost. Z boljšo igro so jih vet- erani premagali s 6 : 3 (3 : D-Srečanje je vodil Džuro Tešanovič iz Žalca. Za zmagovalno ekipo veteranov so nastopih: Vaš, Pesjak, Mavrek, Naprudnik, Šarlah, Zupanc, Jelen in Jošt, za duhovnike pa: Gržulj, Arzenšek, Firlus, Cerar, Stamper, Bolčič B. in Radič. J. G. Športni praznik v Trnavi Športno društvo Trnava je letos pripravilo že tretji športni praznik, s katerim obeležujejo dan, ko je bila zgrajena telovadnica. Organizirali so med-vaški nogometni turnir in medobčinski šahovski turnir. Letos so športno popoldne popestrili še z medvaškim nogometnim turnirjem pionirjev. Prvo mesto med starejšimi nogometaši so osvojili nogometaši Trnave, ki so po več letih v trajno last prejeh prehodni pokal, drugi so bili Šentrupertčani, tretji pa nogometaši iz Orle vasi. Pri pionirjih so bik najboljši mladi nogometaši iz Šentruperta, drugi so bili pionirji iz Orle vasi, tretji pa Trnavčani. Prvouvrščeni so prejeh tudi prehodni pokal. Pri šahu, ki so se ga udeležile ekipe iz žalske, preboldske, polzelske in braslovške občine, so bili najboljši šahisti Žalca, drugo mesto so osvojili Preboldčani, tretje pa Braslovčam. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov je sledila prava veselica, kjer ni manjkalo tradicionalnega golaža, odbojke in vsega, kar naredi razpoloženje še bolj veselo. D. N. Karate Nastopilo kar 195 tekmovalcev Karate klub Žalec je ob svoji 25-letnici in v počastitev občinskega praznika pripravil močan mednarodni turnir, ki se ga je udeležilo 195 tekmovalcev iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Na Matjaž Končina, ki je pred svetovnim prvenstvom optimistično razpoložen. tekmovanju je nastopila celotna slovenska reprezentanca, ki bo v začetku oktobra nastopila na svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Najuspešnejši tekmovalec turnirja je bil domačin Matjaž Končina, ki je zmagal v svoji kategoriji in postal absolutni prvak. Njegov klubski kolega v kategoriji nad 80 kg Grega Jančič je bil drugi, v absolutni razvrstitvi pa je pristal na četrtem mestu. V najlažji moški kategoriji do 60 kg je zmagal prav tako domačin Damir Vrbanič, Gašper Maruša iz Petrovč pa je bil drugi. Pri kadetih do 65 kg je bil Luka Marič drugi, Dašo Djordjevič pa četrti - oba KK Žalec. Pri članicah do 53 kg je zmagala Teja Šavor, pri dečkih do 12 let je bil Aljoša Križnik iz Žalca tretji, pri dečkih do 10 let pa Artur Belozorov, prav tako Žalec, treji. T. T. V Žalcu tudi balinarke Potem ko je balinarski klub Žalec v času počitnic organiziral brezplačno šolo balinanja, je na žalskem balinišču vedno več mladih. Novi člani kluba so pritegnili tudi pozornost mimoidočih, ki se zaustavijo ob ograji igrišča in opazujejo trening, ki včasih traja do večernih ur. Zanimanje za balinanje se je prebudilo tudi pri ženskah, saj je klub pridobil tri članice. Drugo leto bo tako klub tekmoval v vseh kategorijah: dečki, mladinci, člani in članice. Ob tem pa je še bolj izrazita prostorska stiska kluba, kajti dvostezno igrišče ne zadošča več za redno vadbo vseh članov kluba. L. K. Šahovske novice ŠK Savinjčan Šempeter je vzorno pripravil prvi jesenski mesečni hitropotezni turnir. Izmed 20 udeležencev je zmagal veteran Stane Skok (16,5 točk) pred Štefanom Šincekom (15,5) in Marjanom Vitancem. Najboljši med mladinci je bil Bojan Grobelnik (12). Na drugem turnirju je zmagal Štefan Šincek. Trnava - Krajevna skupnost Trnava je ob prazniku občine Braslovče organizirala pokalni ekipni medobčinski šahovski turnir, na katerem je nastopilo pet ekip iz občin Prebold, Žalec, Polzela in Braslovč. Zmagala je ekipa občine Žalec v postavi: Dušan Brinovec, Franci Brinovec, Milan Lesjak in Dimitrij Urisek ml.. Žalec - Na sedmem nagradnem ciklus šahovskem turnirju ŠK Žalec, v aktivnem šahu za leto 2000, je zmagal mojster Vladimir Ivačič iz Domžal pred Dušanom Brinovcem iz ŠK Žalec. Sledijo pa Marko Jurič iz Trbovelj in Karli hirk iz Žalca. ŠK Žalec je pripravil tudi redni mesečni posamezni hitropotezni šahovski turnir za mesec september. Med 15 udeleženci je zmagal Tomo Studnička pred Karlijem Ihrkom in Jožetom Rancingerjem. Pri mladincih je bil najboljši Damjan Zagožen. Polzela - Šahovski klub Polzela je priredil nedeljski hitropotezni šahovski turnir, na katerem je zmagal Stane Skok pred Štefanom Šincekom iz Polzele ter Marjanom Vitancem. Jože Grobelnik Pogled na teniška igrišča v Športnem centru 20. memorialni turnir Vlada Vebra Teniški klub Žalec je pripravil 20. memorialni turnir v spomin na športnega pedagoga Vlada Vebra, katerega se je udeležilo 38 udeležencev obeh spolov. Pri članih je zmagal Gorazd Reberšak pred Tomažem Novakom, pri članicah Karmen Orter pred Lidijo Domjanič, pri naključno izžrebanih dvojicah pa Igor Jan in Lojze Posedel pred Darkom Zupanom in Tomažem Volkom. Posebno nagrado na turnirju je prejel Zoran Vučer kot najstarejši udeleženec turnirja. Predsednik Mestne skupnosti Žalec Janez Meglič pa je podelil priznanje MS za leto 2000 Teniškemu klubu Žalec za 30-letnico uspešnega delovanja. Praznovanju tega jubileja se je pridružila tudi Zveza športnih društev občine Žalec. Njen predsednik Janko Melanšek je klubu podelil priznanje zveze. Povejmo še, da je v TK Žalec vključenih 90 članov in da uspešno sodeluje s Teniško akademijo prof. Tomaža Volka. Člani uspešno nastopajo v n. in III. slovenski ligi, najmlajši pa v pionirskih ligah. V svojih vrstah imajo dva državna prvaka, to sta Nejc Podkrajšek in Tomaž Jamnikar. T.T. Konjske dirke v Trnavi Konjeniški klub Mustang z Gomilskega je v Trnavi pripravil II. konjske dirke. Več kot 1500 gledalcev, ljubiteljev konjskega športa je prišlo na svoj račun, saj so lahko videli spretnostno jahanje, dvovprege, vožnjo s kočijo, enovprege ter sprint na 200 metrov za kmečke in toplokrvne konje. V prvi disciplini - v spretnostnem jahanju je slavila članica domačega KK Mustang Suzana Rožič, drugi je bil Milan Rosenstein iz Savinjske konjenice, tretji pa Igor Šalamon iz Veniš. Pri dvovpregah spretnostno je zmagal Dušan Brinovec iz Zgornje Savinjske doline, tretji je bil Milan Košenina iz KK Mustang. Pri enovpre-gah spretnostno je zmagal Alojz Blekač iz Zgornje Savinjske doline, Marko Grašinar iz KK Mustang pa je bil tretji. V sprintu na 200 metrov s kmečkimi konji je zmagal Igor Šalamon iz Veniš, Milan Rosenstein iz Savinjske konjenice je bil drugi. V sprintu na 200 metrov pri toplokrvnih konjih je zmagal Leon Ajdnik, tretji pa je bil Rok Konkar, oba KK Mustang. T. Tavčar . SilTli Najuspešnejši na II. konjskih dirkah je bil Milan Rosenstein iz Savinjske konjenice, doma iz Andraža, kije bil dvakrat drugi. Sport september2000 Šport na kratko Novi center Hopsov Nova okrepitev v ekipi Savinjskih Hopsov je Aron Molnar, 211 centimetrov visok Kanadčan romunskega rodu, ki bo igral na mestu centra. Hopsi so pred sobotnim začetkom prvenstva v ligi Kolinska, ko bodo gostovah v Škofji Loki pri Loki kavi, odigrah še zadnje prijateljsko srečanje z ekipo Zagreba in izgubih z 88 : 112 (22 : 26, 46 : 55, 66 : 86). Najuspešenjši pri Polzelanih je bil prav Molnar, ki je dosegel 20 točk, pri gostih pa Daugherty (25). Okrepljeni odbojkatji SIP-a Odbojkarji ekipe SIP Šempeter bodo letos po več letih spet nastopih v prvi slovenski odbojkarski ligi. Na prvenstvo, ki se bo pričelo 7. oktobra, se že dalj časa pripravljajo pod vodstvom trenerja Uroša Dvornika. Ekipo so okrepili tudi z dvema novima igralcema. Iz Žuženberka je prišel Aleš Smerke, ki bo igral organizatorja igre, iz Mishnje pa je nova moč Uroš Zupanc, ki bo igral na poziciji centra t srednjega blokerja. Šempetrski odbojkarji so odigrah tudi več prijateljskih tekem. S 4:1 so premagali Topolšico in Triglav, z Ohmpijo pa izgubih (1 : 4). Minuli vikend so bili na tridnevnih pripravah v Portorožu. Zmagi odbojkaric Odbojkarice Bel&Utripa Šempeter, ki se prav tako pripravljajo na tekmovanje v prvi slovenski odbojkarski ligi, so odigrale dve prijateljski tekmi in v obeh zmagah. Na gostovanju v Šoštanju so premagale istoimensko drugoligaško hgo s 3 : 0, nato pa so bile v domači dvorani z enakim rezultatom boljše tudi od novomeške ekipe TPN. Dva poraza Žalčank Rokometašice Žalca so tudi po 2. krogu državnega prvenstva v rokometu brez zmage. V prvem krogu so doma izgubile srečanje z okrepljeno ekipo M Degra Piran, in sicer z rezultatom 21 : 26 (13 : 19). Žalčanke so igrale odlično le v prvem delu srečanje, nato pa popustile, tako da so Pirančanke v drugem delu, v 45. minuti izenačile rezultat, nato povedle za 5 zadetkov in na koncu brez težav zmagale. V drugem krogu pa so gostovale v Škofji Loki in srečanje z ekipo Jelovice izgubile z 31 : 34 (14:14). Zmaga Vranskega Nogometaši Vranskega, ki letos prvič nastopajo v III. slovenski nogometni ligi, so zabeležili prvo zmago. Na domačem igrišču so premagali ekipo Gerečje vasi s 5 : 1 (2:1). Na prvenstveni lestvici so s 6. točkami na sedmem mestu. Zbral: T. T. Lokostrelski klub Žalec je v začetku tega meseca orga- niziral državno prvenstvo v lokostrelstvu za članice in člane. V Športnem centru se je pomerilo 27 članov in 8 članic. Državno prvenstvo v lokostrelstvu V slogu Goh lok je največ točk (763) zbral Maksi Muznik iz LK Gornji Grad, za štiri točke slabši je bil njegov klubski kolega Žare Krajnc, tretji pa Damjan Šorh iz LK alpkomerc (665 krogov). V slogu Ukrivljen lok je postal zmagovalec Ivan Muznik iz LK Gornji Grad (821 ), na drugo mesto se je uvrstil Rok Zore iz LD Mamut s 783 točkami, tretji pa je bil Jure Urlep iz Gornjega Grada. V slogu Sestavljen lok je zmagal Dejan Sitar iz LK Valvazor Kranj, ki je nastreljal od 900 možnih 888 krogov, za tri manj je bil slabši Štefan Ošep iz LK Mozirje, na tretje mesto pa se je uvrstil Mladen Melanšek iz LK Polzela (874). V tej kategoriji je bil uspešen tudi sicer najboljši žalski lokostrelec Miran Cestnik, ki je nastreljal 867 krogov in osvojil peto mesto. Pri članicah je bila pri sestavljenem loku najboljša Memarda Zemljak iz LK Mozirje (864 krogov), v slogu Ukrivljen lok je zmagala Dolores Čekada iz LK Mins Postojna (818), njena klubska kolegica Irena Šantelj pa je s 600 krogi postala zmagovalka v slogu Goh lok. D.N. Lanski zmagovalci Preboldčani Sredi septembra se je pričel jesenski del medkrajevne nogometne lige v malem nogometu za sezono 2000/2001. Liga ima na območju sedanje občine Prebold že deset in večletno tradicijo, lansko sezono pa je na prvem mestu lestvice končala ekipa Prebolda. Preboldčani so v minuli sezoni zbrali 44 točk, za štiri točke manj so zbrali igralci Kaplje vasi, ekipa Ropotar pa je skupaj osvojila 33 točk. Le za točko so zaostali člani ekipe Zlatoroga Marija Reka, ki so pred tem kar šest sezon kraljevali na lokalnem hgaškem nogometnem prestolu in ob tem osvojili Uidi dva prehodna pokala. Naj strelec je lani z doseženimi 30 zadetki postal Jože Čvan iz ekipe Prebolda, sledila pa sta mu Boris Štorman iz ekipe Ropotar in Tonči Pristavec iz ekipe Marija Reke, ki sta dala 17 oziroma 16 golov. Uidi letošnjo hgo bo vodilo Športno društvo Matke, oziroma njihov predsednik Boris Golavšek. D.N. Dobitniki medalj skupaj z županom in predstavnikoma Zveze športnih društev Žalec Pred novo sezono - medalje V hotelu Žalec je bila nekaj dni pred začetkom nove rokometne sezone krajša slovesnost, na kateri so igralkam in vodstvu Ženskega rokometnega kluba Žalec podelili medalje RZ Slovenije za minulo sezono, katero so Žalčanke zaključile z osvojitvijo tretjega mesta, kot že nekaj sezon nazaj, za Krimom in Olimpijo. Slovesen sprejem s podelitvijo medalj in priložnostnimi darili je pripravil župan občine Žalec Lojze Posedel skupaj s strokovno delavko in predsednikom Zveze športnih društev občine Žalec Anito Seles in Silvom Maričem. Zbranim je najprej spregovoril župan, ki je dobitnikom čestital za uspešno sezono ter za delo, ki ga vlagajo v razvoj ženskega rokometa. Hkrati je izrazil obžalovanje, ker RZS ni že prej poskrbela za medalje, saj je pred vrati nova sezona. Čestitkam se je pridružil Silvo Marič, ki je dejal, da smo Savinjčani lahko ponosni, da imamo kar tri moštva, ki so v prvi republiški ligi, in sicer so to moška in ženska odbojkarska ekipa iz Šempe- tra ter rokometašice Žalca, ki imajo bistveno slabše finančne in druge možnosti kot Krim in Olimpija. Po podelitvi je spregovoril še predsednik ŽRK Žalec Milan Dolar, ki je gotovo med najzaslužnejšimi za razvoj in uspehe žalskega ženskega rokometa. Zahvalil se je za moralno podporo s strani občine in župana, vendar je hkrati poudaril, da je vse težje zagotavljati finančna sredstva. Ob tem je izrazil željo, da bo klub deležen posluha tudi takrat, ko bo prišlo do morebitnih težav. D. N. Memorial Sergeja Gominška Košarkarski klub Plima Prebold je organiziral košarkarski turnir za memorial Sergeja Gominška - Serža, s katerim se že tretjič zapovrstjo spominjajo svojega nekdanjega igralca, ki je pred leti tragično preminul. Turnirja so se udeležile štiri ekipe. Turnir je otvoril predsednik TVD Partizan Prebold Jani Laznik. Prvo tekmo so začeh veterani. Boljši so bili Preboldčani, ki so se pozneje pomerili za prvo mesto s prvo A ekipo članov KK Phma Prebold in jih sedaj vodi zelo uspešen košarkar Matjaž Tovornik. Vse tekme sta sodila sodni- ka Milhar in Pur s Polzele. Na koncu so na zmagovalne stopničke stopili igralci preboldske A ekipe, drugi so bili veterani, tretji pa člani B ekipe KK Plima Prebold. Četrti so bili veterani KK Pivovarna Laško. Najboljši strelec je postal Sašo Govc, ki je dal 36 točk, za naj igralca pa je posebna komisija izbrala Dejana Zupanca. Pokale in nagrade, ki jih je prispevalo podjetje Plima Žalec, sta ekipam izročila žena pokojnega Sergeja Gominška in Jani Laznik. Na turnirju, ki je potekal v telovadnici OŠ Prebold, je novi trener KK Plima Prebold Matjaž Tovornik povedal: “Sklenil sem, da vsaj za enkrat končam z aktivnim igranjem košarke in se preizkusim tudi v trenerskih poshh. Preboldčani so moj prvi izziv v tej smeri, saj si žehjo priti v višji rang tekmovanja. V kakšni meri nam bo to uspelo je sedaj še nemogoče napovedovati, vsekakor pa se bomo potrudili, kohkor bo le mogoče. Dejstvo je, da v tekmovalnem športu štejejo predvsem zmage, čeprav tudi kakšen poraz pride prav, da se človek ne prevzame. Izziv je torej dan, kako pa bo, bomo še videli.’’ D. N. Ob zaključku turnirja fotografija vseh sodelujočih igralcev s predstavniki KK Plima Prebold, ženo in hčerko Sergeja Gominška in še nekaterimi. Sporočilo za javnost Predsedniki podružnice Združenja lastnikov razlaščenega premoženja (ZLRP) Slovenije, zbrani na zborovanju v Ljubljani, 6. septembra 2000, glede uresničevanja Zakona o denacionalizaciji (ZDEN) ugotavljamo naslednje: Decembra 2000 bo minilo devet let od uveljavitve ZDEN. Doslej rešenih 50 odstotkov vloženih zahtevkov za denacionalizacijo pomeni za pravno državo enega njenih največjih neuspehov. Pomanjkanje politične volje za izvedbo veljavnega zakona je zaznamovalo vsa leta tako imenovanih Drnovškovih vlad - od leta 1993 do 2000. Vrstili so se nenehni poskusi spreminjanja in rušenja ZDEN s strani nasprotnikov denacionalizacije. Novela ZDEN, sprejeta leta 1998, po predlagatelju imenovana tudi Bavčerjev zakon, je slovenskim razlaščencem prizadejala največjo škodo. Za sprejem tega sramotnega akta je v Državnem zboru glasovala vsa tedanja vladna koalicija (LDS, SLS in DESUS) skupaj z izven-vladnimi postkomunisti. Na stran slovenskih razlaščencev sta se kot vedno doslej postavili samo SDS in tedanja SKD po vodstvom Janeza Janše in Lojzeta Peterleta. Vlada dr. Andreja Bajuka vnaša v izvajanje ZDEN vsebinski preobrat, saj je v kratkem času prišlo do pomembnih premikov pri vračanju premoženja. Poleg jasno izražene politične volje za hitro izvedbo ZDEN uveljavlja vlada tudi številne praktične rešitve. Imenovanje dosedanjega predsednika ZLRP Martina Jakliča na mesto državnega sekretarja za denacionalizacijo je posebej koristno in pomembno. Kljub pozitivnim naporom vlade in njenih najvišjih predstavnikov pa še vedno ugotavljamo, da večletna negativna selekcija strokovnih delavcev v državni upravi še naprej rojeva grenke sadove za slovenske razlaščence. Le daljše obdobje vladanja pozitivno naravnane garniture, kakršna je sedanja Bajukova vlada, bo zagotovilo potrebne zamenjave tudi na teh delovnih mestih. Ponoven prihod Drnovškove ekipe na oblast bi vse napore druge slovenske pomladi v najkrajšem času izničil. Iddi vladna koalicija, podobna tisti iz preteklih let, bi pomenila nadaljevanje agonije slovenskih razlaščencev. S tatvino in zločinom obremenjena vest je hud sodnik. Zato tistemu, ki je pridobil tujo lastnino na račun lastne ali režimske nepoštenosti, ni lahko. Le tako dolgo, dokler najvidnejše avtoritete v državi zagotavljajo tudi takšnim dejanjem politične alibije, se krivci še lahko opravičijo pred samim seboj. V tem kontekstu tudi laže razumemo, zakaj je doslej izostala jasna beseda predsednika države o tem, kako hud zločin je bilo nasilno razlaščanje nedolžnih državljanov Slovenije po drugi svetovni vojni. Ljudski spomin pa ni tako oslabljen, kot bi si marsikdo želel. V vseh okoljih gre iz roda v rod izročilo, kako je bilo to ali ono premoženje ustvarjeno in kaj deduje današnja generacija od svojih očetov: ali pošteno ah nepošteno pridobljeno posest. Moralne dileme, ki se skrivajo v teh vprašanjih, lahko razreši samo zavestno odrekanje ukradem lastnim in njeno pospešeno vračanje izvirnim lastnikom. Predsedniki podružnice ZLRP Slovenije posredujejo svoja opažanja slovenskim razlaščencem in vsej slovenski javnosti v odločilnem času za nadaljnjo usodo Slovenije in veljavnega Zakona o denacionalizaciji. Skupaj z vodstvom ZLRP Slovenije želimo, da bi vse pomembne odločitve slovenskega človeka temeljile na poštenosti, čisti vesti ter spoštovanju zasebne lastnine, pravnega reda in človekovih pravic. Predsedstvo 7I.RP in predsedniki podružnice ZLRP Pokojnine - vsem enako V pismu bi napisala nekaj o pokojninah, kar je precej aktualen problem naše družbe. Tudi te postajajo iz meseca v mesec vedno težje izplačljive kot izplačilo regresa, ki ga je potrebno izplačati v dveh obrokih, in OD v delovnih organizacijah. Marsikateri občan se sprašuje, kje je zdaj moj denar, katerega sem vlagal vsa delovna leta v sklad za pokojnine, a odgovora ni. Ali smo se kdaj vprašali (tukaj apeliram na delavce, ki so za to odgovorni), kaj narediti glede nastale situacije. Sedanji upokojenci so v strahu, kaj bo prinesel naslednji mesec. Namesto da bi bodoči upokojenci v miru pričakovali čas, ko bodo upokojenci, se bojujejo z burnimi časi, ki jih doživljajo na delovnih mestih. V zahodnih državah, v Angliji, Švedski se zavedajo, da imamo vsi enake želodce in prejemajo vsi upokojeni enake pokojnine, kar se mi zdi zelo pravično in korektno. Če bi bili v naši Sloveniji bolj pravični, bi bilo lahko tudi tako. Statistika ima podatke, koliko znaša najvišja pokojnina in koliko najnižja. Razlike so porazne, sramotne in za marsikoga ponižujoče. Na stvar gledam iz logičnega razmišljanja, da smo za čas, ki smo ga prebili na delovnih mestih, prejemali različne OD in tudi v sklad za pokojnine smo zneskovno različno plačevali, kar je tudi prav, saj je vodilni delavec prejemal glede na svoje delovno mesto veliko večji OD od delavca za strojem. Vendar še vedno trdim, da smo po upokojitvi vsi upokojenci, naša delovna mesta so zasedb mlajši in sposobnejši. Menim, da bi način izplačevanja pokojnin vsem enako zagotovil, da bi vsi upokojenci živeli človeka vredno življenje in ne tako, da marsikateri živijo v revščini in pomanjkanju, kar pa je najbolj boleče, trpijo tudi lahkoto! Najbrž se bo kakšen upokojenec z visoko pokojnino razhudil nad mojim pismom, sklicujoč se na sredstva, katera je nekoč odvajal za SPIZ, vendar v sedanjih hudih kriznih časih bi lahko bili solidarni do prizadetih. Kje je naša solidarnost, ko se bahamo z njo? Ah smo kdaj potrkali na svojo vest, če jo sploh še imamo in ah nas je kdaj zapekla? Hlastanje po denarju je iz večine ljudi naredilo to, da gledajo na življenje skozi prizmo denarja, ne meneč se za vse ostalo, kar jih obdaja. Naša država je ena izmed redkih, ki rada spreminja zakone, tako da se morajo poklicni odvetniki in sodniki dodatno učiti in slediti tem spremembam, samo zakon o pokojninah se nikakor ne spremeni. Verjetno so ljudje, ki so za to pristojni, med tistimi “dobro plačanimi” bodoči upokojenci z visoko pokojnino. Povedati moram, da sem upokojenka in da imam že od otroških let zelo razvit čut za pravičnost, zato me takšne stvari zelo bolijo. Marija Grobelnik iz Žalca PRVE OBJAVE Preženimo počitniški dolgčas Zadnji dnevi počitnic znajo biti za marsikoga še kako dolgočasni. Morje, hribi, potepanja pri sorodnikih, vse to je že za nami. Očka in mamica sta zopet v službi. Prijatelj, ki se mu nikamor ne mudi, je televizija v kom sobe. Da bi pregnah ta počitniški dolgčas, smo se na OŠ Prebold odločili, da ponudimo učencem tridnevne počitniške dejavnosti v drugi polovici avgusta. Ob koncu šolskega leta smo k sodelovanju povabili učence od prvega do petega razreda. Odzvalo se je le petnajst otrok, bilo pa je druženje in delo kljub temu zelo prijetno. Zadovoljstvo smo občutili učitelji, ki smo program izvajali, prav tako pa tudi učenci. Med njimi sta bik tudi dve petletni deklici, ki sta se v družbi večjih otrok odlično znašh. Izdelovah smo lutke, risali s pomočjo računalnikov, se igrah računalniške igrice in spoznah nekatere taborniške spretnosti. Preizkusih smo se celo v veščim molčanja. Prav vsem je uspela! In kaj so o teh dnevih povedali otroci? Začetek predzadnjega počitniškega tedna je bil zelo zanimiv. V ponedeljek sem uživala ob izdelavi metuljčka in slikanju na svilo. V torek sem z računalnikom narisala jadrnico. V sredo smo šli v gaj iskat zaklad. Peh smo taborniške pesmi. Te tri dni je bilo super! Blažka, 4. razred Na počitniških dejavnostih je bilo odlično. Vse tri dni je bila z mano sestrica Lina. Lepo je sodelovala. Čeprav je stara pet let, je naredila prav vse, kar smo naredili šolarji. Obe bova še prišli. Tina, 2. razred Čeprav sem komaj čakala konec šolskega leta, sem prav tako nestrpno čakala začetek novega. Med počitnicami se mi je pripetilo marsikaj. Vehko sem bila na morju. Proti koncu počitnic sem se udeležila otroške delavnice, kjer smo bili zbrani zato, da se doma nismo dolgočasih. Najbolj mi je bilo všeč kurjenje tabornega ognja in igranje računalniških igric. Nika, 2. razred V treh šolsko-počitniških dneh sem se imela odhčno. Pod vodstvom gospe Janje smo izdelali metulja iz pene in kosa svile. En dan smo namenih taborniškim dejavnostim, iskali smo figure na drevju in grmovju, pripravili in zakurili ogenj in peh taborniške pesmi. Eva, 2. razred Med poletnimi počitnicami sem se udeležil počitniških delavnic. Ker so bile organizirane v zadnji polovici počitnic, sem že komaj čakal, da pri- dem v šolo in morebiti srečam svoje prijatelje. Poseben izziv pa je zame pomenila vožnja s kolesom v šolo in domov. Prvi dan smo namenih izdelavi lutk. Nameravali smo jih dokončah naslednje jutro, pa smo ugotovili, da barva še ni suha. Odšh smo v računalniško učilnico, kjer smo se igrah s programom Miškina mala šola in Miška na potepu. Sonce je medtem posušilo barvo in lutke smo lahko dokončah. Vsaka je bila drugačna in po svoje zanimiva. Žal mi je, da sem zamudil tretji dan delavnic, ker sem imel druge obveznosti. Na počitniški delavnici mi je bilo zelo všeč, zato si želim, da bi se lahko vpisal tudi naslednje leto in da bi se mi pridružilo več sošolk in sošolcev. Zahvalil bi se vsem učiteljicam, ki so si med počitnicami vzele čas za nas. Davor, 5- razred Tako, led smo prebili. Dobra izkušnja, ki smo jo ob tovrstnem delu dobih sodelujoči, je bila porok za ustanovitev tima učiteljev, ki bo skrbel za preganjanje dolgčasa v zimskih in poletnih počitnicah. Gospa učiteljica Tatjana Hedžet je z veseljem sprejela organizacijo počitniških delavnic. Prepričani smo, da bo zanimanje za te dejavnosti naraslo, saj je najboljša reklama zanje prav zadovoljstvo, ki so ga ob druženju doživeli in izrazih otroci. Dolgčas smo z otroki v zadnjih počitniških dneh preganjale učiteljice Tatjana Hedžet, Janja Klančnik, Janja Kotnik in Nevenka Pader. Z veseljem bomo delo nadgrajevale in z njim nadaljevale. Zahvaljujemo se Zavarovalnici Triglav, ki je pomagala oblikovati skriti zaklad, gospodu ravnatelju, Milanu Jezerniku, ki je bil vedno tu, kadar smo ga potrebovali in kuharicam, ki so nam pripravile slastne malice. V imenu vseh Nevenka PADER, učiteljica Komendi Oh, prelepi grad Komenda, na hribu tam stojiš. Na Polzeli prava si legenda, ker stoletja že v daljavo strmiš. Tvoji zidovi so rumeni, kot sonce je polet. Niso ravno lepo ohranjeni kot zaprašene so klet. Ubogi stari grad Komenda, tebi žuga razpadajoč propad. Še kar živela tvoja bo legenda, čeprav te zvlekli bodo na odpad. Vid Jelen, 7. b/9 OŠ Polzela Kako je Polzela dobila ime - ljudske pripovedke Pod dvema graščinama se je razprostirala dolina. Ih so bile revne kmetije in polja. Pridelke sta pobirala graščaka, kmetje pa so pridno delali. Zgodilo pa se je, da sta dva grabežljiva kmeta obdelovala sosednji njivi. Kar skušala sta se, komu bo polje bolje obrodilo, da sta se lahko potem primerjala. Tako sta neko davno leto sadila na polju zelje. Bilo je zelo vetrovno vreme in tako se je ena sadika zasadila ravno na meji njiv. Zelje je zraslo in nista se mogla dogovoriti, čigavo je. Prerekala sta se in vaščani so zahtevah, da zelje prerežeta na pol. Tako je iz “pol zelja” nastal kraj Polzela. Aljaž Kolšek, 7. b/9 OŠ Polzela Neki cesarji so nekoč prišli na Polzelo obiskat cesarja, ki je živel v Komendi. Ker pa so prišli pozimi, je bila pot do Komende zamrznjena. Zato je cesarjem pot pod nogami polzela. In zato so se odločili, da se bo ta kraj imenoval Polzela. Po pripovedovanju Kristine Turnšek zapisala Natalija Šebjan, OŠ Polzela Učenci OŠ Žalec smo se vključili v projekt Pomagajmo Darku Pobuda učencev 8. a razreda je bila, da po svojih močeh pomagamo desetletnemu invalidu Darku, ki ga je mati narava prikrajšala, da bi bil takšen, kot smo mi. V časopisu Delo smo izvedeti marsikaj o njegovem življenju, močno pa nas je pretreslo, da ga prava starša zaradi pohabljenosti že ob rojstvu nista marala in se je zanj zavzela dobra družina, ki ga je vzela v svojo oskrbo. Ko smo prebrali, da zbirajo denar za invalidski voziček in šolanje, smo učenci 8. a razreda na naši šoh začeti z akcijo zbiranja denarja. S predlogom so se strinjati tudi učitelji. Po vseh razredih smo predstavili to humanitarno dejavnost. Učenci so biti navdušeni nad idejo. Pripravljeni so biti dati svoje prihranke in se odreči kakšni sladici, da bi pomagati Darku. Učenci 8. a Prijateljstvo tabora Ti Štefka bila si nam mati zlata. Dala si nam ljubezen in srečo tabora. Ko sonce v jutro zažari, Štefka povej nam, kateri žarek tvoje so oči. Ko nebo utone v noč, povej Štefka, katera zvezda tvoj srček nam skriva. Tako kot reka v daljavo se zgubi. Za vse prav ti še enkrat Štefka hvala. Vse na svem bi pobrali, da bi tebi Štefka dah. Lepše rožice pač ni, kot so taborske vezi! Sreča in zdravje sta bisera dva, naj ti Štefka v življenju sledita oba, to so želje naše iz tabora. Mišel Podgorski, Prebold m irhtofa pxtäm&w *« ftsmrm* Rrika mia 21, 3312 PrtMd teh: 063 705 30 12, faks: 063 705 30 13, GSM: 041 678 775 NOVO - NOVO - NOVO tutnfiriii Prodajalec vseh vrst GOODYEAR traktorskih in damper gum /.a Celje in Savinjsko dolino, ___________ •' __________________________ Mi LAD/ september2000 23 Hailensteinski punk Skupino je pestila nezrelost, čeprav so naredili že veliko na glasbenem prizorišču. Imeli so nekaj neuspelih sodelovanj, menjavo v skupini, ki jim nikakor ni prinesla napredka, prej obratno. Ponudili so bojno sekiro vsakemu, ki jo je sprejel. turo?” Mislim, da nas bolj zanimajo tekoče stvari. H: “Ja, takole je... Naš bobnar Matija je šel najprej delat na Primorsko, kjer je ostal dalj časa. Potem se nam je pridružil drug bobnar in klaviaturistka, se pravi, da smo postavo rahlo obogatili oziroma vsaj mislili smo tako. Nova člana se nista najbolj ujela in smo jih morali pripraviti do tega, da sta uvidila, da stvari niso takšne, kot smo si jih mi kot skupina želeli. Žal ni vedno tako, kot si človek želi. To obdobje je bilo polno nekih konfliktov in prerekanj, za katere mislim, da Sedaj pa je čas, da jim ponovno prisluhnemo. Zakopali so Uidi bojne sekire in se spremenili... Bolj zreli? Hailenstein? Nekako se nam je zdelo vredno stvar podrobneje pretipati. Najprej bi vas rad vprašal, zakaj ste šli narazen, če ni seveda to preveč osebno vprašanje? Hailenstein: "Šli smo že večkrat. Ti pa misliš na to našo zadnjo avan- so sedaj končno za nami. Matija, naš originalni, prvotni bobnar se je kasneje pridružil skupini Samson, katera se je pred kratkim predstavila na slovenskem glasbenem prizorišču. Tako smo ostali z novima članoma v bendu slabo leto, kar pa za razvoj skupine nikakor ni bilo dobro. Tako smo nevede narediti krajšo pavzo v glasbenem ustvarjanju. Konec koncev lahko rečemo, da je vsak od nas počel kakšne druge stvari, se preizkušal še v drugih tovrstnih vodah in Matija je bil verjetno prvi izmed nas treh, ki je zapustil bend zaradi želje po novem. Mislim, da ni prišlo do kakršnihkoli zamer s strani gostujočih v naši skupini, če pa,... naj tako ostane. Z naše strani je gledanje na vso situacijo skrajno indiferentno, mi smo tu samo zaradi glasbenega ustvarjana oz. tega, kar počnemo že pet let”. Se je vaša glasba sedaj kaj spremenila oz. bomo lahko opazili kakšne novitete? H: “Strašnih sprememb nismo in ne bomo uvajati, je pa res, da smo si umisliti ‘ritem mašino’, ki bo dopolnjevala našo glasbo. Vsi smo mnenja, da je naša glasba sedaj bolj polna in zrela oz. takšna, kakršno smo si želeti ustvarjati že od samega začetka, ko je skupina Hailenstein prvič pogledala iz garaže. Poskušamo vključiti čim več novih zvokov in pojavlja se tendenca, da imamo veliko voljo preizkušati nove stvari.” Ta čas, ko ste nekako tavali v temi, je prišlo do različnih sodelovanj z drugimi skupinami. H: “Kot smo že dejati, je naš bobnar sodeloval s skupino Samson, pred tem pa še s skupino Tramal Curice, v kateri smo se več ati manj zamenjati vsi v skupini. Nekako pa že vseskozi skupina sodeuje s Perom Lovšinom in jaz, Simon Cukjati, sem bil za turnejo Slovenija gre naprej njegova druga kitara. Meni in našemu basistu Jožiju Jošoucu se je ponudila priložnost, da z njim še naprej igrava oz. vsaj tako dolgo, dokler naju bo potreboval, saj Lovšin konstantno menjuje glasbenike. To sem opazil tudi na tej turneji, ko so natopati Kreslin, Predin in Lovšin, da nič okoli teh ljudi ni stalnega. Suma sumarum je, da je največje sodelovanje z naše strani bilo zagotovo sodelovanje s Perom Lovšinom pri njegovi spremljevalni zasedbi Križarji.” Mislim, do so to fantastične izkušnje za glasbenike, kakršni ste vi. Kaj pa vaš samostojni projekt? H: “Vsak od nas je individum zase in verjetno tudi zaradi tega prihaja do razhajanj na naši glasbeni poti. Ampak mislim, da smo sedaj dozoreti kot skupina, da smo pripravljeni delati več in večje stvari. V planu imamo izdati cd ali zgoščenko, kakor je komu ljubše. To bi se lahko zgodilo še letos. Naš namen je dobiti dobrega managerja, ki bo s profesionalnim odnosom pristopil k stvari, ki nas bo razumel in delal v našo korist, kar se tiče koncertov in ostalih stvari, finančnih itd. Sam se trenutno ukvarjam tudi s samostojnim projektom, za katerega sem zbiral ideje in voljo že kar nekaj časa in mislim, da je sedaj, ko je situacija v skupim bolj obetavna kot kdajkoli poprej, najboljši čas, da stvari realiziram. Vsak od nas se najde še v kakšni drugi zvrsti, dela druge stvari in skrbi za to, da se na vse možne načine dopolnjujemo.” Ob vseh teh drastičnih spremembah v skupini je prišlo mogoče tudi do spremembe v mišljenju in o splošnem nazoru do stvari? H: “V tem času smo poskušati vse živo. Vendar smo ugotoviti, da je treba narediti spremembo, ki bo kmalu postala evidentna tudi za druge, ne samo za nas. Naš basist Joži se je posvetil tudi šoti, pri čem mu žetim veliko uspeha, sam sem nekako ujet med vajeti glasbenega delovanja, kjer mislim ostati, ker mi to vsaj trenutno daje ogromno “satisfakcije”. Bobnar pa se zaradi svojega sodelovanja s skupino Samson in Tonetom Košmrljem giblje v bolj prefinjenih krogih našega glasbenega prizorišča, kar mislim, da nam bo prineslo tudi ogromno drugih možnosti, poznanstev itd.” Lahko za konec dodamo še kaj? H: “Ja, stvar je taka. Skupina Hailenstein je pripravljena delati velike oz. večje stvari, če pa nam bo uspelo in v kakšni meri, bo pokazal samo čas.” Foto in tekst: Mitja Knapič Tabujevci ogreli mrzel žalski večer Deveti september - mrzel, neprijazen, a vesel, tabujevski! Tabu so bili kot zadnja skupina, v sklopu "Poletje v Žalcu 2000”, ki je potekal pod organizacijo žalskega Študentskega kluba, predstavljeni devetega septembra. Koncert se je pričel z lokalno predskupino, ki je začela 'ogrevati’ občinstvo, saj je bilo res hudičevo mrzlo. Res trda realnost poosebljenega konca poletja. Skupina Tabu je vsaj za nekaj časa prekinila in preglasila mrzlo vreme in odmeve Power dancerk pred novo trgovino v Žalcu. Tabujevci so nova vzpenjajoča se glasbena skupina na slovenskem glasbenem prizorišču in očitno je, zakaj je temu tako. Njihova pevka oranžnih las daje skupini energijo in vnaša svežino s svojim dobrim glasom, ki je preglasil Ljubljano in privekal tja iz provin-cionalnega področja, kjer se žal, za distancirano Ljubljano dela tudi dober pop. Nekako šokantno, če hočemo biti malo predrzni, zelo dobro, če hočemo ostati realni. Koncert je bil res vreden ogleda in upam, da se bomo v našem uredništvu lahko uskladili s skupino za termin, da vam jih lahko čim prej predstavimo. Upam, da nam bo uspelo, na glasbeni sceni pa njim. Že sedaj pa jih lahko obiščete na naslovu: http://go.to/tabu. Mitja Knapič Glasbene novičke Kaj se dogaja na glasbenem področju v naši dolini in v Sloveniji nasploh!? - V žalski Bergerjevi hiši je našel svoj prostor pod soncem nov lokalni bend z imenom “The Stiches”. - Dreamwalk, nova punk skupina iz Ljubljane in okolice, ima že vidospot v glasbeni oddaji Video Spotnice. - 29. septembra bosta Strelnikoff in D.v.M. v Šentjurju pri Celju - Skupina PsychoPath so imeti spot in intervju na nemški glasbeni televiziji VIVA2. - V septembru bo Društvo X Kulture organiziralo koncert Fabrika Live za vse alternativne skupine na slovenskih tleh. Skupine, če ste pripravljene igrati, se javite na naslov DXK, Javornik 28, 239O Ravne na Koroškem. - V začetku septembra jo je vreme pošteno zagodilo organizatorjem tradicionalnega Žura pod Žvajgo. - V Kijevu v Ukrajini je bil od 7-10. septembra mednarodni festival "Slavianski bazar”. Kot že ime pove, na njem sodelujejo predstavniki slovanskih držav, vendar vabijo tudi predstavnike drugih držav, tako da so biti v desetih letih festivala med udeleženci tudi predstavniki Kitajske, ZDA, Kanade, Velike Britanije, Izraela, Francije, Švedske in drugih držav. Letos so se ob jubilejnem festivalu organizatorji še posebej potruditi in v goste povabili številne mednarodne zvezde, med drugim tudi Tinkaro Kovač (Tinkara je letos poleti navdušila tudi v Žalcu), Simono Weiss, Terezo Kesovijo, Mikija Jevremoviča, Michella le Grana, veliko pa je bilo tudi mlajših pop rock zvezdnikov predvsem iz držav nekdanjega vzhodnega bloka. Pokrovitelj festivala je bil Ukrajinski predsednik Leonid Kučma, veliki koncert na prostem ob zaključku festivala pa je obiskal tudi predsednik ukrajinske vlade. Med številnimi povabljenci so biti predstavniki slovenskega veleposlaništva v Budimpešti. Vse dni festivala so biti tam številni novinarji in TV ekipa, ukrajinska televizija pa je prenašala vse glavne dogodke in koncerte in oba festivalska večera. september2000 Savinjske zgodbe Ansambel Mira Klinca “Klinc, pa taka muzika” Jubilejni koncert priznanega glasbenika iz Liboj “Se vas je v noč odela, uživala svoj mir, pri nas pa luč gorela je pozno v večer. Ko melodije snuješ, na prosti čas ne glej, samo tako praznuješ lahko svoj jubilej.” Z uvodno skladbo Za naš jubilej, iz katere je tudi gornji tekst, se je začel vsebinsko bogat jubilejni koncert Mira Klinca iz Liboj, ki že 15 let bogati slovensko nar-odno-zabavno glasbeno sceno ter s svojim igranjem in humorjem vnaša med Savinjčane in druge Slovence vedrino in smeh, ki z likom Klobasekovega Pepija in s sodelovanjem Podhomskega Jožeta postaneta še toliko odmevnejša. Iddi na jubilejnem koncertu, ki je bil pod velikim šotorom pri cerkvi sv. Neže v Libojah, je bilo tako. Posebnost jubilejnega koncerta, ki sta ga vodila radijca Tone Vrabl in Darja Vrhovnik, je bila, da so ta večer skupaj z jubilantom zaigrali skoraj vsi nekdanji člani glasbenih sestavov Mira Klinca. Glasbena pot Mira Klinca, ki že od svojega sedmega leta igra na diatonično harmoniko, je mnogo daljša kot 15 let, vendar pa je vzel kot resen začetek svoje glasbene ustvarjalnosti čas, ko je osnoval svoj prvi narodnozabavni ansambel. Začel je v triu z Jožetom Žlavsom in Francem Božnikom. Kerje bil Miro poleg har-monikaša tudi klarinetist, se je po treh letih nastopanja s triom odločil za kvintet. K sodelovanju je povabil Mateja Bovhana iz Trbovelj, ki je igral trobento, in Franja Mačka iz Laškega, ki je oplemenitil njihovo igranje s klarinetom. Ansambel je veliko nastopal v tujini. Leta 1992 se je Miro ponovno odločil za trio. V njem sta poleg njega sodelovala še kitarist Mitja Mastnak in basist Vanč Juričan, ki je živel v tujini. Slednjega je zaradi tega velikokrat nadomeščal svak Vinko Frece. Zaradi velike odal-jenosti članov ansambla in s tem povezanimi problemi je po treh letih skupnega nastopanja prišlo do ponovne spremembe. Ansamblu so se pridružili trobentar Jože Balažič, ki je šest let igral v ansamblu bratov Avsenik, klarinetist Matjaž Lorenci iz Slovenske Bistrice, kitarist Sandi Knez iz Celja in basist Martin Marko iz Blance. V tej zasedbi so posneli dve zgoščenki in kaseti z zanimivim naslovom Če ženska nosi hlače in Za naš jubilej. Nastala je tudi popularna viža Ciganska polka, ki se je dve leti vrtela v avizu TV odaje Po domače. Po treh letih skupnega nastopanja je ansambel zaradi operacije hrbtenice zapustil Martin Marko. Zamenjal ga je Marko Mastnak iz Laškega, ki je s svojo pojavo in večnim nasmehom prispeval še več humornega vzdušja ob njihovih nastopih. V tem obdobju je ansambel posnel zgoščenko in kaseto z naslovom Mine, pa taka muzika. Za popestritev in vokalno razbremenitev je Miro vključil v ansambel svojo nečakinjo Alenko Frece. Vendar njeno nastopanje skupaj s teto Mileno ni trajalo dolgo, saj je vaje ogrožala službena obveznost članov ansambla. Zato se je Miro odločil, da preneha z javnim nastopanjem in se posvetil bolj delu v svojem glasbenem studiu in poučevanju harmonike. Seveda pa njegova odločitev ni povsem obveljala, saj brez javnega nastopanja skoraj ne more, pa tudi povpraševanje po nastopih je bilo pred letošnjo sezono veliko. Marca je tako čez noč nastala skupina Miro Mine in Okrogli muzikantje. V ansamblu igrata dvojčka Leon in Robi Polanec, prvi igra trobento, drugi klarinet, kitara je v rokah Francija Verbovška, bas igra Marko Mastnak, harmoniko pa Andrej Toplišek. Miru v tej zasedbi ni glavni inštrument harmonika, ampak skupaj z ženo Mileno skrbita za vokalni del skupine. Z Okroglimi muzikanti je sklenil dogovor za eno sezono, kako pa bo v prihodnje, se bo še odločil. Z jubilejnim koncertom v Libojah je na najlepši način predstavil bogato glasbeno ustvarjalnost, ki se lahko pohvali s tremi ploščami in kasetami, ki jih je posnel v tujini ter z devetimi kasetami in štirimi zgoščenkami, ki jih je posnel v Sloveniji. Poleg tega je napisal prek sto petdeset melodij in posnel več kot šestdeset televizijskih spotov za TV Slovenija. Dosegel pa je tudi veliko zmag na glasbenih lestvic- ah raznih radijskih postaj. Veliko njegovih sHadb, za katere je največ tekstov napisal Tone Gaberšek, nekaj pa tudi Ivan Sivec, je postalo uspešnic. Prva med njimi je bila skladba Dvigni zlato kupico. Z njo se je po uvodni skladbi Za naš jubilej začela jubilejna prireditev. Tej je sledila še Polka za prijatelje, s katero je Miro postal že drugič zapovrstjo zmagovalec Zlate harmonike Ljubečne. V nadaljevanju je nekaj sto udeležencev jubilejnega koncerta lahko uživalo ob skladbah, M so jim dajali poseben čar glasbeniki, ki so v posameznih obdobjih igrali z Mirom. Zaigrah so številne uspešnice, med njimi seveda tudi Mine, pa taka muzika. V odmoru je zbrane zabaval čarodej Jani Jošovc iz Petrovč, ki je leto dni nastopal skupaj z Mirom. Med nastopajočimi je bil tudi Jože Galič oziroma Podhomski Joža, ki je dodobra nasmejal občinstvo. Smeha je bilo še veliko ob nastopu jubilanta v vlogi Mobasekovega Pepija in “har-monikašicah”, ki so skoraj “znorele” občinstvo. S skladbo Pa kaj potem, če sem potepuh, ki jo je Mobasekov Pepi uglasbil za 15-letni jubilej Mira Klinca, se je njihov šou tudi končal. Igranju, petju in humorju je ob koncu jubilejnega koncerta sledila še slovesnost s podelitvijo spominskih daril, s katerimi se je jubilant zahvalil radijskim in TV postajam oziroma posameznikom v teh medijih, županu Lojzetu Posedelu, občini Žalec, vsem nekdanjim in sedanjim članom njegovih glasbenih sestavov, svojim ožjim sodelavcem in drugim, ki so pomagali soustvarjati njegovo 15-letno glasbeno pot. Mnogi med njimi so ob tej priložnosti Miru izročili spominska darila. Seveda pa praznovanje ne bi bilo pravo brez velike torte, ki mu jo je ob jubileju podaril pek in podjetnik Roman Brglez, ki ansambel Mira Minca vključuje v vse svoje prireditve oziroma otvoritve novih poslovalnic. Jubilejni koncert je bila prava glasbena poslastica in kulturni dogodek. Darko Naraglav Življenje za glasbo V majhnem Žalcu, kjer se povečini srečujejo sami znani obrazi, živi velika umetniška duša. Ob srečanju z njo večina hiti dalje ne zavedajoč se njene veličine. Magdalena Navodnik, pianistka, zaposlena kot profesorica klavirja na glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu, pa zna in rada odpre svojo dušo človeku, ki jo je pripravljen spoznati in poslušati. Kdaj si prvič sedla za klavir in ugotovila, da ti je igranje nanj všeč? “Ko sem bila stara štiri leta in smo pri nas doma obrezovali trto, me je soseda povabila, da grem k njej in na Mavir nekaj zaigram. Ona je seveda mislila, da si ne bom upala, ker na klavir do tedaj še nikoh nisem igrala. Moja prva skladba, ki me jo je naučila, je bila Jager pa jaga. Od tedaj naprej sem bila skoraj vsak večer pri njej. Najprej me je učila igrati z eno roko, kasneje pa sem znala že z obema”. In kako si prišla do svojega prvega klavirja? “Ko so starši videli, da uživam ob igranju na ta instrument, so mi kupih star klavir znamke STINGEL. Bil je zelo star in nanj se skoraj ni dalo več igrah. Potem pa sta ga moj oče in sosed, ki je bil mizar, popravila. Ta moj prvi klavir mi ni vzel samo veliko prostega časa ampak tudi veliko prostora. V moji sobi sem potem lahko imela le še klavir in posteljo. No, kasneje so starši ta klavir prodali Krajevni skupnosti Letuš, meni pa so kupih Yamaho pianino”. In kdaj si potem začela obiskovati glasbeno šolo? “Ko sem bila stara sedem let, so me starši vpisali v nižjo glasbeno šolo na Polzeli”. Kako se je tvoje glasbeno izobraževanje nadaljevalo? “V Mariboru sem štiri leta hodila v srednjo glasbeno šolo, nato sem se vpisala še na glasbeno akademijo v Ljubljani. Tam sem leta 1991 tudi diplomirala pri Dubravki Tomšič Srebotnjakovi”. In kakšen naziv imaš po vseh teh letih glasbenega šolanja? “Na moji diplomi piše Diplomirani Akademski glasbenik -pianist”. Rodila si se v Letušu. Kako si se potem znašla v Žalcu? “V Žalec sem prišla med študijem, eno leto preden sem opravila diplomo. Ravnateljica Glasbene šole Risto Savin iz Žalca Tanja Cehner mi je ponudila delo. To delo sem sprejela, saj so se tudi moji starši strinjali, da bi bil že čas, da se malo osamosvojim”. Sedaj še vedno poučuješ na tej šoli? “Ja, na Glasbeni šoh Risto Savin že enajst let poučujem klavir”. Vendar pa poleg tega, da si diplomirani glasbenik, da že imaš delo, svoje šolanje še vedno nadaljuješ? “Od leta 1992 do 1999 sem študirala na zasebni Accademii di Alto Perfezionamento Musicale di Chioggia v Italiji v razredu maestra Constantina Bogina. Tja sem se vozila vsak mesec sama z avtom. Vključno s šolnino in ostalimi stroški sem vse financirala sama. Poleg tega sem se eno leto izpopolnjevala pri profesorju Alexeiu Komienku na deželnem konzervatoriju v Celovcu in na raznih seminarjih pri raznih priznanih glasbenikih”. In sedaj si študentka na Visoki šoli za glasbeno umetnost ”Ino Mirkovič“. “Delo na tej šoh sem spoznala že pred tremi leti na seminarju pri Larisi Dedovi, februarja leta 1999 pa sem se vpisala na specijalizacijo, nakar so me zaradi izjemnih sposobnosti čez pol leta sprejeh na študij magisterija, ki za tuje študente predvidoma traja dve leti”. Koliko pa je potrebno plačati za takšno šolanje? “To je edina glasbena ustanova v srednji Evropi, ki ima licenco Magdalena Navodnik ruskega konzervatorija Peter Iljič Čajkovski v Moskvi. Šolnina za eno leto znaša 12.000 mark. So seveda še drugi stroški, najem sobe v Lovranu, bencin, avtocesta, hrana,... Te stroške si moram zaenkrat kriti sama”. Torej te šolanje veliko stane ... Imaš mogoče kakšne sponzorje, ki ti ali pa so ti pomagali? “Ja, v lanskem letu, ko sem zaprosila za štipendijo so mi pomagali Mestna skupnost Žalec v času ko je bil njen predsednik Eran Sadnik, potem hrvaški del podjetja Gorenje in pa glasbena šola Risto Savin Žalec. Vendar pa moram poudariti, da so bik to sponzorji za preteklo leto. V tem letu že zamujam s plačilom, zato pozivam vse tiste, ki bi mi lahko pomagali, da se bo moj študij lahko nadaljeval". Koliko časa na dan pa vadiš klavir? “Ja, to je zdaj glede na mojo službo težko. Vadiš pač toliko kohkor zmoreš. Pred koncerti vadim šest do osem ur na dan, kar praktično pomeni cel dan”. Kako pa je s koncerti? “Veliko sodelujem tudi na koncertih. Igrala sem že na raznih klavirskih recitalih, klavirskih večerih, božično - novoletnih koncertih, na koncertih mladih talentov, Na koncertih moraš biti verjetno zelo zbran, da lahko daš vse od sebe. Kako se ti pred koncertom sprostiš, da si potem skoncentrirana samo na klavirske tipke in skladbe, ki jih igraš? “Pred koncerti, ki so ponavadi zvečer, si zjutraj privoščim malo daljši spanec, potem pa se odpravim kam v naravo, da se sprostim. Seveda pa je pred koncertom spanje zame pogoj. Na samem koncertu se osredotočim samo na glasbo, ko jo moram zaigrati”. Kaj te na koncertih najbolj moti? “Najhuje je, če kdo zamudi, govoril, kašlja in tudi prehrano slika z bliskavico. Ko zabhska, pianist za par minut avtomatsko izgubi stik s klaviaturo. Po moje se pianist lahko nauči dve tretjini skladbe, z eno tretjino pa na koncertu pokaže svojo ustvarjalnost in zbranost. Zato je na koncertu še kako pomembna tišina”. Kako pa sprejemaš kritike ljudi na tvoje igranje, tako negativne kot poztivne? “Spoštujem vse vrste kritik. Predvsem imam rajši negativne kot pozitivne. Poslušam pa vse. Vse to vzamem samo na znanje. Jaz sama najbolje vem, kako je bilo. Ponavadi se tudi posnamem in potem sama analiziram svoje delo. Tildi od svojih sodelavcev glasbenikov kritike vzamem samo kot pripombo. Ker sama vem, kaj imam rada in ker si zamislim, kako naj bi neka skladba zvenela, najbolj upoštevam sebe in samo sebi tudi sledim”. In kakšna zvrst glasbe ti je najbolj všeč? Kakšno glasbo najraje igraš in kakšno glasbo najraje poslušaš? “Masika me je popolnoma prevzela, zato na klavir večinoma igram le to zvrst. V prostem času pa najraje poslušam Barbaro Streisand, Georga Michaela, Michaela Jacksona, Bjork, Princa, Elvisa Prestleya, stari jazz,...” Kaj pa najraje počneš v prostem času? “Glede na to, da imam prostega časa zelo malo, sem takrat, ko ga kaj najdem, najraje doma z mojima dvema mačkoma. Rada grem na sprehod v naravo, ali pa se z avtom odpeljem v Letuš na obisk k sorodnikom. Tako se malo razbremenim vsakdanjih stresov in naporov”. Morda bi za konec želela povedati ali imaš v prihodnosti zarisane kakšne večje plane? “Trenutno pripravljam krajšo turnejo po Rusiji s klavirskim koncertom ruskega skladatelja Sergeja Rachmaninova in vrsto koncertov v zasedbi violina - klavir s prijateljico violinistko Ulijano Golikovo. Turneja naj bi trajala približno dva tedna, v tem času pa bom imela tudi krajši seminar za ruske študente klavirja”. Magdalenino stanovanje sem zapuščala polna novih vtisov in spoznanj. Le drobec njene poh in njena ljubezen do glasbe sta me obogatila. Tako bi se lahko obogatili vsi na njenih koncertih. Saša Pukl Savinjske zgodbe september2000 90 let Marije Kumer V krajevni skupnosti Šempeter imajo navado, da predstavniki KS in KO RK obiščejo krajane, ki praznujejo tako visoke jubileje kot je 90-letnica rojstva. Pred dnevi je tak jubilej praznovala Marija Kumer. Rodila se je v župniji Olimje in že s 16. leti prišla v Šempeter kot služkinja. Hikaj je spoznala Petra Kumra in se z njim 1941. leta poročila. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Zgradila sta si lasten dom. Marija je leta 1976 ovdovela. Danes živi s sinom Petrom in njegovo družino. Poleg številnih drugih sta Marijo ob tem lepem prazniku, ki ga je dočakala dokaj čila in zdrava, obiskala v imenu krajevne skupnosti Peter Skrabar in Marija Hrovat kot predstavnica KO RK (na sliki). T. Tavčar Roman Zelič Jerry - radijski voditelj tisočletja Romana Zeliča iz Prebolda, ki je mnogim bolj poznan pod imenom Jerry, so poslušalci izbrali za radijskega voditelja tisočletja. Ta laskav naslov si je pridobil v konkurenci voditeljev s 33 komercialnih radijskih postaj Slovenije, ki so se vključile v akcijo Radio tisočletja in Radijski voditelj tisočletja. Akcija je potekala v okviru festivala ČRTICA, ki ima sedež v Kopru. Festivale je prenašala TV 3, glasovanje pa je potekalo preko telefonske številke 090 in glasovnic, ki so bile objavljene v Slovenskih novicah. Na podlagi zbranih glasov je radio tisočletja postal Radio Gorenje, radijski voditelj tisočletja pa voditelj na Radiu Goldi Prebold Roman Zelič -Jerry. Jerry je postal radijski “maček” pred sedmimi leti, ko se je vključil med ustvarjalce programa Radia Goldi. S tem je zašel na pot, ki mu je pisana na kožo, saj je imel že v osnovnošolskih letih in pozneje željo biti eden izmed tistih ljudi, ki ustvarjajo in razveseljujejo druge ljudi. To je počenjal z imitiranjem raznih slavnih oziroma poznanih oseb iz javnega življenja kot glasbenik v raznih glasbenih sestavih. Od mladostniške skupine Filter do Mesečine ter sedanjega sestava Alenke Lesjak in Boža A. Kolariča s prijatelji. Ne nazadnje je to prisotno tudi v njegovih karikaturah. Te Jerry že od nekdaj rad riše, pa tudi sicer mu je likovna ustvarjalnost zelo pri srcu. Še posebno rad portretira z najrazličnejšimi risarskimi pripomočki. Zadnja leta, ko je močno angažiran pri radiu, mu za likovno ustvarjanje primankuje časa. Precej časa pa mu vzamejo tudi borilne veščine, s katerimi se ukvarja, kot pravi, za krepitev lastnega duha in telesa. O njegovi zavzetosti za ta šport govori tudi dejstvo, da je mojster JU JITSA in nosilec črnega pasu II. dan. Roman Zelič - Jerry je ob vsem svojem angažiranju pridobil še naslov radijskega voditelja tisočletja. In kaj pravi na vse to? “Iskreno povedano sem bil ob razglasitvi in podelitvi, ki je bila na festivalu Črtica v Strunjanu zelo presenečen. Vedel sem, da je naš radio dobro poslušan in da imam tudi jaz kar dobre možnosti, vendar sem pozneje na vse skupaj pozabil. Ko sem šel v Strunjan na zaključno prireditev akcije, nisem vedel, na katero mesto so me uvrstili poslušalci in prav zato je bilo presenečenje še toliko večje. Tega priznanja sem vsekakor zelo vesel, saj dokazuje, da je moje vodenje oddaj ljudem všeč, hkrati pa je to priznanje tudi “mojemu” radiu in soustvarjalcem. Vsem, ki držijo z mano in z nami, velja iskrena zahvala.” D. Naraglav Andrej Štorman -osemdesetletni mežnar Andrej Štorman se je rodil leta 1920 v skromni hiši na Ložnici. Dobri starši so mu dali versko vzgojo in kmalu je postal ministrant, zatem pa mežnar. Leta 1942 je bil mobiliziran v pionirsko enoto na Češko, nato pa preko Avstrije v Grčijo, kjer je enota ostala dve leti. Od tam se je vrnil peš vse do Vinkovcev, od koder je pot nadaljeval z vlakom v Avstrijo. Vojaki so bili nekaj časa v ameriškem, nato pa še v angleškem taborišču (lagru), kjer so izvedeli za konec vojne. Andrej Štorman se je vrnil domov, nova oblast pa ga je poslala v zapor. Po amnestiji se je domov vrnil takšen, da ga ni prepoznala lastna mati. Že naslednji dan se je odpravil v domačo cerkev. Tam je obstal ves žalosten in pretresen, saj so med vojno iz zvonika pobrali njemu tako drage zvonove. Kljub hudim preizkušnjam je nadaljeval mežnarsko delo. Zaposlen je bil pri Elektru Celje, kjer je delal kot inkasant. Starejša generacija se še dobro spominja, kako je peš ah s kolesom hodil po hišah in obračunaval električno energijo. Nikoh ni godrnjal nad slabim vremenom ah slabo potjo, vedno je bil priden, vesten in zanesljiv delavec. Ves ta čas je tudi marljivo mežnaril in krasil cerkev. Še danes še veseh vsakega novorojenčka, ki ga prinesejo h krstu, kjer mu z veseljem prižge vehko krstno svečo. Žalosti se za vsakim, ki ga z zvonjenjem spremlja na njegovi zadnji poh na pokopališče. Leta 1991 je Andrejev obraz žarel od sreče, saj so v zvonik žalske cerkve potegnili dva nova bronasta zvonova, kasneje pa še dva stara v cerkvico na pokopališču. Zdaj je bilo zvonjenje spet čudovito. Zelo zanimivo je poslušati pripovedovanje Andreja Štormana, ki se vsega spominja zelo dobro. Je živa legenda. Ima tudi zanimiv konjiček -fotografiranje. Že leta 1936 si je kupil fotoaparat. V njegovi zbirki se je nabralo že prek tri tisoč fotografij. S prešernim nasmehom na obrazu rad pove, da ima opravljene kar štiri gimnazije: prva je bila “ta prava” v Celju, druga in tretja sta bili vojaški, četrta pa zaporniška. Še danes rad sede na kolo in se zapelje v Žalec. Z veseljem pove: “Če bi se rodil še enkrat, bi bil zopet rad mežnar!” Župnija Žalec je zato lahko ponosna na svojega mežnarja, ki ima kar 68-letni staž. Tildi jaz pravim: “Na zdravje gospod Drejček, naj živi starosta slovenskih mežnarjev!” Na njegov 80. rojstni dan, 20. avgusta, mu je župnik pater Viktor Arh pri sveti maši izročil fistino škofa dr. Franca Krambergerja v zahvalo in priznanje za dejavno in požrtvovalno službo cerkovnika ter za sodelovanje in pomoč v domači župniji. F. P. Franc Golavšek -aktivist širokega srca V vsakem kraju so ljudje, ki s svojo vsestransko dejavnostjo bogatijo življenje v svojem Franc Golavšek okolju in so gibalo napredka, kulture in društvenega delovanja. Tudi Franc Golavšek iz Šempetra je eden izmed takšnih. To dobro vedo gasilci iz PGD Šempeter in mnogi drugi sokrajani, ki so ga predlagali za častnega krajana. Listina o tem mu je bila izročena ob letošnjem krajevnem prazniku. Franc Golavšek je marsikomu poznan kot dolgoletni obrtnik, izdelovalec mlinov in kmetijskih strojev. Kot strojni mojster je s to dejavnostjo začel leta 1958 in s svojimi izdelki veliko prispeval k razvoju mlinarstva in kmetijstva v Savinjski dolini. Njegovo delo je bilo poznano tudi drugod po Sloveniji in preko njenih meja. O tem piše tudi knjiga Kaplja zgodovine, ki je izšla nedavno. Njegovo poklicno mojstrstvo dokazujejo najrazličnejša priznanja in odličja, ki jih je prejel na raznih sejmih in od uporabnikov. Njegovo poklicno delo se navezuje tudi na SIP Šempeter, kjer je nekaj časa delal kot vodja izmene v montaži, bil pa je dejaven tudi v raznih organih podjetja. Kot krajan Šempetra se vseskozi zavzema za razvoj in napredek kraja. Bil je pobudnik za številne akcije in vodil je številne režijske odbore: izgradnja vodovoda Šešče Šempeter, izgradnja ceste, ki povezuje omenjena kraja itd. Vehko truda je vložil v izgradnjo asfaltirane ceste v Martijake in izgradnjo vodovoda Manijake - Zalog. Zelo se je angažiral pri gradnji nove osnovne šole, pri izgradnji mrhške vežice in drugih javnih delih. V tem času se uresničuje njegovo dolgoletno zavzemanje za ureditev cestnega prehoda čez železniško progo Grušovlje in Podlog. Franc Golavšek je še danes vključen v razna društva in organizacije. Dejaven je v Društvu upokojencev Šempeter, v Planinskem društvu in v Zbornici malega gospodarstva upokojenih obrtnikov občine Žalec. Že od rane mladosti je gasilec. Vrsto let je bil tajnik šempetrskih gasilcev, preko dvajset let pa tudi njihov predsednik. Je gasilski častnik II. stopnje in državni gasilski sodnik Dolga leta deluje v Gasilski zvezi Žalec, za posebne zasluge pa je bil imenovan tudi za častnega predsednika društva. Za aktivno angažiranje na raznih področjih mu je bilo podeljeno vrsto najrazličnejših priznanj, med njimi so plaketa Občine Žalec, odlikovanje za posebne zaluge Gasilske zveze Slovenije, srebrni znak Rdečega križa Slovenije, posebna plaketa Hrvaške Gasilske zveze in plaketa Gasilske zveze Kirchenberga. Za konec velja še povedati, da je vedno rad pomagal ohranjati kulturno dediščino svojega kraja. V njegovi delavnici se je v tej smeri marsikaj naredilo. Lansko leto je izdelal zaščitno ograjo ob novih orglah. Ob praznovanju 120-letnice PGD Šempeter je društvu podaril kip sv. Florjana, ki sedaj krasi pročelje njihovega gasilskega doma. Slednje je še dokaz več njegove pripadnosti gasil-stu in kraju, ki ga ima resnično rad. D. Naraglav Novi številki uredništva: Telefon: 03 713 68 88 Telefax: 03 713 68 90 Od 14. do 17. septembra je v Hotelu Žalec potekala Bučijada 2000. S svojimi izdelki so na njej sodelovali številni ljubitelji buč in pripravili zanimivo razstavo. Velike, okrogle, rumene, zelene, okrasne, jedilne in še kakšne so razvajale oči gledalcev. Nastale so bučje družine, ptiči, ježki, pujski, strašilo, voziček z dojenčkom in še in še. Da bi bilo počutje na bučijadi čim boljše so v hotelu seveda pripravili tudi gurmansko ponudbo bučnih jedi: bučne juhe, pečene buče, zrezki iz buč, pico iz puč, bučni krožnik, bučni narastek in še marsikaj. Manjkala nista nifi bučni ples, tekmovanje za najtežjo, največjo in najbolj naravno bučo ter izbor najlepše okrašene buče. Prvo nagrado za najtežjo naravno bučo je prejel Milan Čremožnik iz Braslovč, njegova buča je tehtala dobrih 68 kg, drugo nagrado je za največjo bučo prejela Mojca Drofenik iz Paške vasi (njena buča je obsegala 173 cm), tretjo nagrado za naravno bučo, ki je najbolj izražala lastnosti buč, pa je prejel Joži Sevčnikar iz Slatin. Prva nagrada za najlepše okrašeno bučo je bila podeljena žalskemu vrtcu, in sicer za motiv strašilo in ježek, nagrajene pa so bile tudi številne izvirne in lepo okrašene buče.Največ okrašenih buč so poslali otroci žalskih vrtcev, vrtca Petrovče in osnovna šola Šmartno ob Paki, ki je razstavo tudi pripravila. T. L. Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 063/724-554 Herman Albin, s.p. slikopteskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 063/724-039, mob.: 0609/626-116 Bučijada v Žalcu september2000 Naša dediščina Fran Kocbek (1863 - 1930) Raziskovalne naloge in društva Fran Kocbek se je rodil 26. januarja 1863, učiteljišče je obiskoval v Mariboru in leta 1882 maturiral. Istega leta je nastopil prvo službo v Žalcu in tu ostal do leta 1889. Potem je služboval na Rečici ob Savinji in od 13. oktobra 1890 kot nadučitelj v Gornjem gradu. 27. avgusta 1893 je v Mozirju ustanovil Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva. Skupaj z Mihom Kosom je leta 1894 izdal Vodnik za Savinjske planine in najbližjo okolico. V njem najdemo oglas, da se za letovišča na Štajerskem priporočajo: Mozirje, Vransko, Gornji grad, Ljubno in Luče. Leta 1903 je napisal knjižico Savinjske planine, vodnik po gorah in planinah. Vodnik je založil Anton Cvenkel, trgovec iz Šempetra. V Vodniku so kratka Navodila hribolazcem (prvotno so bili turisti, potem hribolazci in sedaj planinci). Predstavljene so Savinjske Alpe, planinska zavetišča, posamezne doline, različni prehodi in dostopi na vrhove. Pri opisu poti marsikje najdemo opombo, da je pot opremljena z rdečimi pikami. Anton Cvenkel je bil tako kot dr. Rihard Bergmann, Hubert Zeriner iz Prebolda in drugi ustanovni član Savinjske podružnice SPD. Leta 1925 je Kocbek spisal in leto kasneje izdal delo Savinjske Alpe spomenica 30-letnici SPD. V knjigi je opisal, kako se je odvadil omotice, kako sta s prijateljem Franom Roblekom hodila v cerkveni stolp v Žalcu in gledala navzdol, kako sta hodila na Kamnik pri Grižah (na vrh sta se povzpela tik nad prepadom). Opisuje, kako je prvič odšel na Ojstrico, opisal pa je različne kraje, kot sta Vransko in Braslovče. Nemogoče je našteti vse njegovo delo, ki ga lahko strnemo v resnico, da je z njim ohranil Savinjske Alpe slovenske... Leta 1887 je izdal knjigo Pregovori, prilike in reki. Znano je, da je Kocbek zbiral material za svojo knjigo po celotni Savinjski dolini. Veliko je zapisoval tudi v okolici Žalca in Polzele. Savinjske novice so leta 1996 iz te knjige objavile Vremenska prerokovanja za posamezne mesece. Bil je navdušen botanik, ki je v okolici Žalca, ko je bil tu še učitelj, nabiral rože in hrošče. Botanične in didaktične prispevke je objavljal v Učiteljskem tovarišu in Popotniku, glasilih Zaveza slovenskih učiteljskih društev. V avstrijskem strokovnem časopisju je objavljal prispevke o štajerski flori. Na Biotehnični fakulteti je ohranjen del Kocbekovega herbarija. Od navdušenega botanika se je spremenil v vidno turistično-planinsko silo. Od prvih botaničnih izletov je prešel na zahtevne ture na Ojstrico in druge vrhove Savinjskih Alp, tu je markiral poti, postavljal koče in kot zaveden Slovenec nabiral narodno blago. 8. 7. 1893 je bil prvič v Solčavi. 11. 7. 1895 sta vpisana v Harletovo vpisno knjigo iz Solčave Kocbek in Roblek, ki sta skupaj prišla iz Celovca. Kocbek je bil vpet v življenje Savinjske doline, o čemer so ohranjeni dokumenti in zapisi. Janko Orožen je na primer v Celjskem zborniku 1969/70 objavil sestavek Zapiski o Šentjungerti. Piše o spominski knjigi s Šentjungerti, z gore na severu Savinjske doline, na kateri je cerkev sv. Kunigunde. Piše tudi o vpisni knjigi, v katero sta se 14. maja 1882 prva vpisala Artur Sermage in njegova žena Leonie, graščaka Grmovja. Omeni posamezne vpise v knjigo in zapiše: “Razumljivo je, da je planinska vnema privedla na goro tudi kasnejšega načelnika Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva Frana Kocbeka.” V knjigi najdemo podpise Robleka, Širce, Petrička, Bergmanna in drugih znanih Žalčanov in zavednih Slovencev. Kocbek je že kot učitelj navezal prijateljske stike s temi narodnjaki. Marsikaj so skupaj napravih. Omenimo kočo na Mrzlici, ki so jo Žalčani na predlog in ob pomoči Kocbeka zgradili leta 1899- V Koledarju Družbe sv. Mohorja iz leta 1901 najdemo zapis o zgodovini slovenskega planinskega društva, da je bila otvoritev Hausenbichlerjeve koče na Mrzlici leta 1899 in “da se imenuje po vrlem rodoljubu Janezu Hausenbichlerju, očem Slovencev v Savinjski dolini.” V že citiranem koledarju lahko preberemo, da ima Savinjsko planinsko društvo štiri častne člane. To so: Franc Kladnik pisatelj, prof. dr. J. Frischauf, g. Jakob Aljaž in g. Fran Kocbek. Dva od njih sta se borila za slovenske Savinjske Alpe (Frischauf in Kocbek) - postavljena sta ob Jakobu Aljažu. Leta 1922 so pod vodstvom Frana Robleka zgradili cesto v Logarsko dolino. Pred 70. leti je umrl mož, ki je živel v času hudih narodnih stisk, potujčevanja za vsako ceno in vražjega načrta, da se naj ta del naše zemlje (Savinjska dolina) očisti slovensko govorečih prebivalcev. Kocbek je bil med tistimi, ki so pripomogli, da se niso uresničile sanje celjskih, tujih gospodarjev, da v teh krajih v petdesetih letih ne bo nobenega Slovenca. Letos je 70 let, kar je umrl Aljaž Savinjskih Alp in v kroniki župnije je ohranjen zapis: “7. 8.1930 je umrl Franc Kocbek, nadučitelj v pokoju, stekel si je za Gornji grad precej zaslug. Na njegovo iniciativo se je zidala šola, zlasti intenzivno pa je bilo njegovo delovanje za povzdigovanje turistike (planinstva) in tujskega prometa. Udejstvoval se je tudi kot pisatelj in zbiratelj folklornega gradiva...” Fran Kocbek je prinesel v naše kraje seme planinstva, marsikaj je naredil tudi na drugih področjih. Se ga bomo kdaj spomnili? Mogoče s kakšno uličico v mestu Žalec. Planinci, zbrani na razvitju prapora 9- 9. 2000 na Homu, so podprli predlog, da se na stavbi na Pavličevem sedlu odkrije spominska plošča Kocbeku, profesorju Fnischau in domačinu Piskerniku, ki so že v 19. stoletju načrtovali cestno povezavo med Solčavo in Koroško. Franc Ježovnik Ob zaključku šolskega leta 1999/2000 je bila na Osnovni šoli Polzela predstavitev raziskovalnih nalog različnih šol. Predstavitev je pokazala, da so se na šolah lotili marsikaterega dogodka iz zgodovine kraja, kjer delujejo. Za krajevno skupnost Griže je bilo leto 2000 leto jubilejev. Okroglo obletnico praznujejo različna društva, ki so se povezala s šolo in učenci - raziskovalci, ki so se poglobili v zgodovino posameznih društev in sestavih raziskovalne naloge. Te naloge so bile osnova za sestavo jubilejnih publikacij, ki so jih izdala posamezna društva. Planinsko društvo Zabukovica praznuje 50 let in mladi planinci šole so društvu podarili raziskovalno nalogo Pod platneno streho - pregled mladinskih taborov. Pod vodstvom mentorice Martine Tominšek so napravih kronološki in vsebinski pregled vseh taborov, ki jih je mladinski odsek društva organiziral od leta 1983 do leta 1999- Opisah so 16 taborov. Naloga je zelo obsežna, saj ima 118 strani in je popestrena s planinskim albumom fotografij iz posameznih taborov. Risbe, pesmi in opisi življenja v posameznih taborih popestrijo raziskovalno nalogo. To je že tretja raziskovalna naloga iz planinstva, ki so jo napravih mladi planinci - raziskovalci na Osnovni šoh Griže. Druga raziskovalna naloga, ki so Orientacija je doživela v dolini v posameznih letih padce in dvige. V raziskovalni nalogi Orientacija in orientacijski rezultati v našem kraju, ki so jo napravili mladi planinci Planinskega društva Zabukovica vidimo, da sežejo prva tekmovanja v leto 1972, ko je bilo tekmovanje na Šmohorju in v letu 1974, ko je jo pod vodstvom Milene Smisi in Brede Veber, zborovodkinje pevskega zbora, sestavile mlade raziskovalke šole je In v pesmi ves svet... 50 let ženskega pevskega zbora KUD Svoboda Griže. Raziskovalke so podrobno obdelale zgodovino pevskega zbora. Opravile so intervjuje s posameznimi pevkami, med drugim z gospo Valčko Gnus, ki je v zboru prepevala 30 let, in Slavko Žvajger, ki v zboru prepeva že 35 let. Pogovorile so se s prvo zborovodkinjo zbora ga. Justiko Holobar in Marijo Goršek. Raziskovalke so dosegle cilj, ki so si ga zadale, da v raziskovalni nalogi zberejo vse Usto, kar je 50 let bogatilo žene in jih vzpodbujalo, da so vztrajale v neprekinjenem prepevanju. Raziskovalna naloga je bila vir za skromno, a vsebinsko izredno bogato knjižico Ženski pevski zbor KUD Svobode Griže. Zborovodkinja je v knjižici zapisala: “In prav glasba, njena pesem, vsem mojim pevkam mnogo pomeni. Le kako bi drugače zdržale tako dolgo pot?” Zbor vehko pomeni tudi kraju. To potrjuje polna dvorana poslušalcev na slavnostnem koncertu in ena izmed ugotovitev v anketi, ki je objavljena v raziskovalni nalogi, je, da je od 55 vprašanih 44 že bilo na kakšnem nastopu zbora. Godba Zabukovica slavi 120 let. Izdali so izredno bogato opremljeno knjižico “120 let Godbe Zabukovica”. V besedi in sliki je prikazana zgodovina godbe. Knjižico PD Vransko - Tabor organiziralo prvo tekmovanje na Čred. Vsakoletna tekmovanja na Čreti so bila zelo priljubljena. Tekmovanje je sledilo tekmovanju, nekatera društva so se priključila, druga so odstopila. PD Zabukovica je vztrajalo vsa ta leta. Med tistimi, ki se prijavljajo na tekmovanja v letošnji orientacijski ligi, so tudi mladi iz je uredila Janja Ramšak. Pri izdaji knjižice so vehko pripomogli mladi raziskovalci šole, ki so izdelali raziskovalno nalogo Lepo je biti muzikant. Janja Ramšak je vodila mlade raziskovalce, ki so v raziskovalni nalogi podrobno obdelali zgodovino godbe. Vehko vrednost ima pester in skrben izbor slik, ki daje nalogi svojevrstno vrednost. Če kje, se je tu pokazala povezava med šolo in društvom, ki je bila na žalost premalo poudarjena. Ob raziskovalni nalogi bi bih krivični, če bi pozabili na učence, ki so uredili gozdno učno pot Hrastje in sestavih raziskovalno nalogo Gozd. Opozorili so na gomilo in jo vključili v gozdno pot. S tem so opozorili na halstatske gomile, ki so v Pongracu in na katere smo popolnoma pozabili. Gomile nam odkrivajo življenje v bronasti in starejši železni dobi, 800 do 400 let pred našim štetjem, pred prihodom Keltov v našo dohno. V nalogi so prikazane shke predmetov, ki so bih odkopani ob raziskavah nekaterih gomil, med njimi tudi simbol božanstva reke Savinje in bronasta ženska fipra v obliki račke. Z raziskovalno nalogo in gozdno potjo so učenci odkrili del bogastva našega kraja. S tem opozarjajo na napako v zemljevidu Od Rinke do Sotle, kjer je pod geslom Prebold zapisano, da spadajo Griže pod Prebold in da so tu “keltske najdbe”. Franc Ježovnik osnovne šole Griže. 14. septembra se je zbralo 51 otrok osnovne šole Griže, trije učitelji in dva zunanja sodelavca. Načelnik mladinskega odseka Bogomil Polavder jih je seznanil s cilji planinstva, poučil o tem, kako se hodi v gore, predvsem pa je spregovoril o orientaciji. Sledilo je tekmovanje. Na barvnih zemljevidih so bile označene točke, ki so jih morah tekmovalci poiskati: Gradišče, Šprajčev hrib, Reber, cilj pa je bil pri planinski koči na Bukovici. TU so tekmovalci prejeh dipolome, se posladkati z bonboni in odžejati s čajem. Srečanje, ki je trajalo vse tja do 14. ure, je lepo uspelo. Franc Ježovnik Orientacija Jesen je tu in začela seje sezona orientacijskih tekmovanj Govče ob štiristoletnici porušenja molilnice Polistajmo tokrat po prevodu potopisa Izlet iz Celja v Solčavo (Ausflug von Colli nach Salzbach), ki ga je leta 1816, 1823 in 1826 objavil leposlovec, zgodovinar in potopisec Janez Anton Zupančič. Zupančič je bil rojen leta 1785 v Ljubljani, leta 1809 pa je dobil zaposlitev v Celju. Med dijaki, ki jih je učil, je bil Anton Martin Slomšek. V Celju je učil do leta 1919, v tem času pa se je ukvarjal tudi z našimi kraji. Savinjske novice so leta 1985 izdale prevod knjižice iz leta 1826, ki ga je opravil Peter Weiss. Avtor opisuje dohno, posamezne kraje itd. Pri Žalcu zapiše: “V času reformacije so bih prebivalci Žalca kljub vsem nasprotnim ukazom deželnega kneza tako trdovratno vdani luteranstvu in svojemu spoštovanemu pastorju Weidingerju, da je bilo treba tamkajšnjo molilnico spustiti v zrak...” Ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna in 200-letnici rojstva škofa Antona Martina Slomška ter ob 1000-letnici Brižinskih spomenikov, kjer je bila zapisana prva slovenska beseda, moram poudariti, da letos praznujemo 450-letnico izida prvih dveh slovenskih knjig - Trubarjevega Katekizma in Abecednika. V Katekizmu so posredovane temeljne verske resnice; s pomočjo Abecednika pa naj bi se ljudje naučiti brati. S temi deti si je Primož Trubar pridobil sloves začetnika slovenskega knjižnega jezika. Abecednik je bil prvi slovenski šolski učbenik. Anton Martin Slomšek je napisal Blaže in Nežica v nedeljski šoh. Letošnje jubilejno leto torej opozarja na začetke šolstva. Prof. Božena Orožen je ob 400-letnici smrti Primoža Trubarja zapisala, da je bilo v drugi polovici 16. stoletja na Celjskem precej protestantov. Njihov pridigar je bil Janko Maček. Protestanti so bih moteči za katoličane in so biti pregnani iz Celja. Dobili so dovoljenje, da si lahko postavijo molilnico v okohci Celja. Hoteti so si urediti prostore na Frengi v Žalcu. Uidi od tu so bih pregnani. Zato so imeti v Žalcu službo božjo in šolo v tako imenovani Luthrovi kapeli, v sedanji Zotelovi kovačiji. Prvo šolo je leta 1580 ustanovil predikant Juri Maček, prvemu učitelju Vinku Florijančiču je plačeval po 10 goldinarjev mesečno. Ker tu niso uspeh z izgradnjo cerkve, so jo pričeli graditi v Govčah, v bližini Ložnice. Iz Celja je najprej prišel predikant Jurij Maček, nato še predikant Janez Weidinger. Maševati so slovensko in nemško. Ohranila se je Dalmatinova Bibhja z Weidinggerjevim podpisom. Iz ruševin frančiškanskega samostana v Nazarjah jo je med drugo svetovno vojno rešil Vinko Jordan iz Gotovelj. Kako je prišla v Nazarje in kako so jo rešiti pred požigom knjižnice v Govčah, ni znano. Znano pa je, da je bila v Govčah bogata knjižnica in da je bilo tu vehko slovenskih knjig. Protestanti so izdati 60 knjig. V slovenski zgodovini je bila knjiga orožje slovenskega naroda v boju za preživetje. Današnja knjiga se je dvignila iz pepela slovenskih protestantskih knjig, ki jih je zažgala protireformacija pod vodstvom škofa Tomaža Hrena in na Govčah pod vodstvom žalskega župnika Mihaela Šege. Molilnico v Govčah so začeti zidati leta 1582 in leta 1589 je bila dograjena. Načrte je napravil stavbenik Antonio Pigrato iz Slovenskih Konjic. Zasnovana je bila v dvanajsterokotnem oklepu. V širini ene stranice je bil prislonjen nižji prezbiterij. Stavba je bila izredno ambiciozno izvedena. Leta 1589 so sezidati tudi obzidje kvadratnega tlorisa s 4 vogalnimi stropi (v enem je bilo predikantovo stanovanje). V prezbiteriju je bil tridelen oltar s slikanimi tablami in nad njimi Križani. V molilnici so biti še prižnica, krstni kamen (1591) in več nagrobnikov. Bila je izredno lepa stavba, obložena z marmorjem. Od opreme se je ohranil večji kapitel (glava stebra) z živalskimi maskami, ki je morda podpiral prižnico. Na pokopališču so našli otroško avbo. Morda je avba od hčerke predikanta Jurija Mačka, ki je umrl leta 1591 in je bil skupaj s hčerko pokopan v cerkvi. Januarja leta I6OO je prišla v Celje protireformacijska komisija. Molilnica v Govčah je bila rimoka-totiški cerkvi že dolgo “trn v peti”. Prvi poizkus miniranja stavbe, ki ni uspel, je bil 14. 1. I6OO. Cerkvena gosposka, na čelu z žalskim župnikom, je začela hujskati vernike proti molilnici na Govčah. Množice so začele ropati cerkev, s kopačo so razbiti prelepo prižnico, 21.1. I6OO so cerkev podminirati in dokončno porušiti. Porušila se je molilnica, onečastilo se je pokopališče, uničile so se učilnice in stanovanja predikantov. Franc Ježovnik Nagradna križanka september2000 JAPONSKI PREMIER Cl KARNIJ. ALP COPRNIK DEL STOPALA POTOMEC POLARNI PTIC, ALK SMESNICA OLIVER TWIST AZIJSKA DRŽAVA SKAND. INDIJSKI BOG SMRTI UMRLIH REKA.V NEMČIJI NASLOV DENAR V ZDA TOLUEN IVAN TAVČAR VRANSKEM CENT ATLET BOLDON REKA V ODTENEK, RAZLIČICA EVAIRGL NEKD.JUG, NOGOMETAŠ KRAJ PRI LJUBLJANI VULKAN NA J. VERNOVE CVETJE MAHKOTA KAMEN NEM.KEMIK (FRANZ K.) ZAIMEK NIKOLA TESLA SAMOSTANA PEVCEV DELEC Z EL. NABOJ. 3. ZENA ATLANTSKI JAZZA AFRIŠKE VOLOVSKE ANTILOPE POLJSKA KNJI- ŽEVNICA (GABRIELA) POLNI STIK LETALSKA AKROBACIJA TONE FORNEZZI SP. BASK. PROVINCA MESTO PRI MILANU (DIRKE FORMULE 1) FR. MESTO OB ZEN EV. JEZERU ZMRZNJEN SNEG ZEMELJSKO DELO TISK. AGEN. BEOGRADU PRIPRAVA ZA KAJENJE, FAJFA PESNIK C ES. POET GOZDOV STARA ENOTA ZA OBSEVNO DOZO BONTON FOTO RIZMAL ŽALEC-CELJE IRONIČNI SPIS DIRIGENT KONDRASIN DELAVEC NA SOLINAH PAS PRI KIMONU POPOLNA LEPOTNA KRALJICA HIDRO- TERAPIJA VESOLJEC ARMSTRONG SL. PISEC NESTRO- DELCEK VODNE PARE RONALD REAGAN NORV.PIS. SMILJAN ROZMAN IVAN JEZERNIK RAVS, PRETEP MESTECE V ITALIJI OB IZLIVU PADA SL. PISEC ČEDERMAC) PAPIGA MILAN ? VESOLJEC SL MEJNO It TELESNI IZLOČEK, SEČ RUSKI PISATELJ (PAVEL) LJUBEZEN. GLASBENIK AVSTRIJ. PISATELJ (FRANZ, PROCES) HRIBOVJE V ZAHODNI SAHARI MESTO V DALMACIJI OB CETINI ČASTILEC HUDIČA RUS. PISEC (JUNAK JASEGA CASA) VERDIJEVA OPERA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve križanke, objavljene v avgustovski številki Utripa: PETDESETA-OBLETNICA-PLANINSKEGA-DRUŠTVA-ZABUKOVICA-DRAGOV-DOM-NA-HOMU. Izžrebani nagrajenci obiščite Dragov dom na Homu, kjer boste prejeli nagrade: 1. Anica Lebič, Latkova vas 251, Prebold, 2. Silva Korošec, Savinjska 69, Žalec, 3. Marija Antloga, Mala Pirešica 12, Petrovče. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa je FOTO STUDIO RIZMAL, RIZMAL BLAŽ s.p., Savinjska cesta 18, Žalec. Za nagrade boste koristih usluge njihovega foto studia. Rešitve križanke (samo gesla), ki jo objavljamo v tej številki Utripa pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 14. oktobra 2000. OKTOBER - VINOTOK Če je Gal (16.) suhoten, oznanjuje, da ob letu suša pripotuje. Če vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. Kakršno vreme Urša (21.) prinese, tako se rada jesen in zima obnese. Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje. V oktobru burja, mraz - januarja sončen čas. Vinotoka velike vode, grudna hudi vetrovi buče. Vreme vinotoka je aprilu za poroka. OKRASNI VRT Vrt se odeva v jesenske barve, dela pa je sedaj gotovo veliko, tako s pospravljanjem plodov kot s skrbjo že za naslednjo pomlad. Oktobra in novembra je najboljši čas za sajenje trajnic, saj se bodo le te do mraza primemo ukoreninile in tako dobro prenesle zimo, spomladi pa že zgodaj začele z rastjo. Odcvetele enoletnice sedaj zamenjamo z dvoletnicami: mačehe, spominčice, knofki ali beliš, popeljni. Mednje čim prej posadimo spomladanske čebulnice in gomoljnice: tulipane, narcise, žafrane, čebulne perunike, jarice, anemone, scile, hiac-inte in še druge. Pred mišmi in voluharji jih lahko zavarujemo tako, da jih povaljamo v miniju, posadimo mednje nekaj strokov česna ah pa cesarski tulipan, ki jim smrdi. Zimzelene listavce in iglavce ob sušnem vremenu močno zalijemo, da pozimi ne bodo trpeli suše. V tem mesecu si narežite potaknjence vrtnic in raznega okrasnega grmovja in si jih potaknite na vrt. Zanesljiveje se ukoreninijo, če jih posadite na folijo na širši greben, v katero naredite zarezo v obliki križa. Ko odpade listje dalij, gladiol in begonij, jih izkopljemo, očistimo in prenesemo v hladnejši prostor, kjer pozimi ne zmrzuje. Gladiole shranimo popolnoma suhe, ostale pa zasujemo z vlažno mivko. Pred mrazom spravimo na varno najbolj občutljive okenske rastline in posodovke: dature, pelargonije, fuksije in sobne okenske rastline.Vsi citrusi lahko ostanejo na prostem dokler ne pade temperatura pod 5”C. Če je potrebno, poskrbimo za zaščito pred mrazom tudi za občudjivejše vrste krizantem, predvsem velikocvetne. Najbolje je, če jih predčasno potrgamo in prenesemo na toplo v svetal prostor, da se do prvega novembra lepo razcvetijo. Če jih imamo posajene v posodah, pa to storimo kar s posodami vred. Z obiranjem jabolk in hrušk ne odlašajte predolgo, posebno letos, ko je sadje prej dozorelo. Preveč dozorela jabolka in hruške postanejo v kleti premehke in raje gnijejo. Ko obiramo za ozimnico, moramo biti pri delu previdni, da sadja ne obtolčemo ali ranimo. Po obiranju okopljemo kolobarje okoli sadnega drevja, v kolikor nismo delali vse leto zastirke s pokošeno travo, odstran- imo plevel, ter jim dodamo zrel kompost. Sadno drevje obrezujemo konec zime, še vedno pa lahko obrežemo maline in robide, kosmulje, rdeči in črni ribez, če še tega nismo štorih. ZEI,E\J \VM VRT Če v septembru še ni bilo slane, lahko še vedno pobiramo toplotno bolj zahtevne rastline (paprika, paradižnik, stročji fižol, kumare). Če žehte imeti buče celo zimo, jih pustite na soncu do 14 dni, da povrhnjica otrdi. Tako jih bomo jedli do konca zime, če jih bomo branih pri temperaturi 10 °C. Sedaj pobiramo za ozimnico korenček, ki smo ga posejali v maju. Pobiramo ga, ko začnejo rumeneti spodnji listi, ker je takrat v korenih največ hranilnih snovi. Če s pobiranjem odlašamo, začno, predvsem ob močnih padavinah, koreni pokati, hranilne snovi pa se začno razgrajevati. V tem mesecu že začnemo s kisanjem zelja, ki mu okus še izboljšamo, če mu dodamo 10 % ohrovta. Do konca oktobra poberemo vse korenovke: korenček, rdečo peso, črno redkev, repo, gomoljno zeleno, podzemno kolerabo. Najbolje jih je shraniti v vlažno mivko. Če je v kleti centralna, pa zaboje zavijemo še v fohjo, da preprečimo čezmerno izhlapevanje. Sedaj je Uidi zadnji čas, da pred mrazom zavarujemo endivijo in radič. Če imamo možnost, ju lahko prenesemo v toplo gredo, sicer pa ju pokrijemo z vlaknasto fohjo ah tunelom. Ta mesec še lahko presadimo zimsko solato, najbolje v jarke, čeznje pa potegnemo vlaknasto fohjo. Tako bomo dobili spomladi zgoden pridelek. Če jo sadimo v tunel, pa mednjo vsejemo še motovilec. Oktober je nidi čas, ko posadimo še zimski česen, čebulo majski srebrnjak in tudi navadno čebulo. Slednjo posadimo malce globlje kot spomladi in tako ne bo potrebno spomladi hiteti s sajenjem v mrzlo zemljo. Če ste posejali kitajski kapus, le ta sedaj lepo oblikuje glave. Pushte ga še rash, saj z rastjo prekine šele pri - 4°C. Tako vam bo še dolgo nudil svežo in okusno solato ah prikuho. Če je brstični ohrovt zrasel zelo visoko, mu boste morah ponuditi oporo, saj se sicer prevrne in na spodnji strani brsti niso več lepi, ah pa rastlina celo propade. Pred slano pospravite tudi korene blitve, ki jo lahko pozimi silite prav tako kot radič. Za zimo se bo dobro obnesel peteršilj, ki ga boste sedaj presadili v korita ah lončke in ga še nekaj časa pustih na prostem. Če imate težjo zemljo, jo obdelajte že jeseni, sicer pa posejte z rastlinami za zeleni podor ah preprosto pokrijte z zeljo, listjem, pokošeno travo ah slamo, da boste preprečili izpiranje hranil, izboljšala pa se bo tudi struktura zemlje. Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing. Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA P E T R O V Č E, 2. o. o. Organizirata od 2. do 14. oktobra 2000 MESARSTVO ČAS Ervin Čas, s.p. ŽALEC JESEN v blagovnici BALA V PETROVČAH V tem času pripravljamo v blagovnici BALA razne aktivnosti: - degustacije izdelkov naših dobaviteljev, - nagrajevanje kupcev pri nakupu nad 8.000 SIT in nad 15.000 SIT. V dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah bosta v soboto, 14. oktobra, od 9. do 18. ure: RAZSTAVA in tekmovanje za “NAJ PRIDELEK”: največjo bučo, najatraktivnejšo okrasno bučo, največji cug (buča), največji krompir, največjo zeljno glavo, največjo krmno peso. Zmagovalci bodo nagrajeni z bogatimi nagradami! Naj pridelke dostavite v dvorano do 9- ure. RAZSTAVA GOB, ki jo prireja Društvo upokojencev Petrovče. Ob 11. uri bo razglasitev zmagovalcev in podelitev bogatih nagrad. Prisrčno vabljeni! Pridelava jabolčnega soka Sadni sok je končni izdelek, lahko pa tudi osnova za proizvodnjo sadnega vina, žganja in kisa. Pri izdelavi sadnega soka je zelo pomemben izbor surovine. Če želimo sok harmoničnega okusa, moramo uporabiti pravilno razmerje kislih, sladkih in aromatičnih sort jabolk. Dober sok dobimo le iz dozorehh in zdravih jabolk. Nedozorela jabolka, ki prezgodaj padejo z drevesa, niso primerna za predelavo v sok, ker vsebujejo preveč kislin, ki so lahko zdravju škodljive. Prezrela, moknata jabolka dajejo moten sok, ki ga je težko zbistriti. Pri predelavi sadja je zelo pomembno, da uporabimo le zdravo sadje, ki mora bih higiensko neoporečno. Sadje moramo čim hitreje predelati, da je čim manjše porjavenje - oksidacija in izguba vitamina C. Prekomerno oksidacijo lahko preprečimo z dodatkom antioksidantov 1 - askorbinske kisline (sintetični vitamin C). Večina kovin je škodljivih za sadne sokove, izjema so le aluminij, žlahtno jeklo, pocinkam, kromirani in posrebreni deli. Za pasterizacijo jabolčnega soka niso primerni bakreni koth za žganjekuho! Pri pasterizaciji moramo paziti, da ni sok predolgo časa izpostavljen previsoki temperaturi. Osnovni tehnološki ukrepi Mletje Za predelavo moramo sadje najprej prebrati ter izločiti vse nagnite in plesnive plodove. Nato sadje skrbno operemo. Mletje opravimo s sadnim mlinom. Za pečkasto sadje so ustrezni mlini kladivarji ah strgala. Kohčina zmlete drozge naj bo usklajena z zmogljivostjo stiskalnice. S tem preprečimo porjavenje drozge in dobimo sok svetlejše barve. Stiskanje Stiskalnice morajo omogočiti hitro odtekanje soka in to že pri majhnih tlakih. Stiskalnice s koši niso najbolj ustrezne, ker se doseže dober izplen šele po večkratnem stiskanju ob mešanju in uporabi visokih tlakov. Za domačo predelavo lahko hidravfične stiskalnice priredimo tako, da odstranimo koš in stiskamo v tkanini z lesenimi drenažnimi sloji. Stiskanje začnemo vedno z nizkim tlakom, ki ga le počasi zvišujemo, da je odtok soka nemoten. Pasterizacija S pasterizacijo preprečimo delovanje encimov in kvarljivcev (ocetno in mlečnokislinskih bakterij ter šibkovrelnih kvasovk). Pri izdelavi soka ni potrebno dodajanje konzervansov, ker toplota zagotavlja popol- no stabilnost izdelka. Edini upravičeni dodatek je lahko askorbinska kislina (vitamin C), s katero preprečujemo porjavenje soka. Segrevanje - pasterizacija omogoča, da bo sok uporaben najmanj eno leto, če bomo preprečili naknadno okužbo. Pomembno je, da sok segrejemo na 77 do 85 stopinj Celzija, vročega napolnimo v čiste, ogrete steklenice (do vrha) in jih s pomočjo kronskega zamaška zapremo. Steklenice takoj nato obrnemo v vodoravni položaj za 20 minut. S tem naknadno pasteriziramo vrat steklenice in notranjo stran pokrovčka. Sokove hranimo v temnih, hladnih prostorih. Sok lahko hranimo Uidi v jeklenih sodih - cisternah. Če nismo dosledni, je verjetnost kvara tu večja. Da se temu izognemo, moramo vso kohčino soka (naenkrat) segreti na 95 stopinj Celzija. Sok nato takoj zlijemo v jekleno posodo, ki smo jo prej skrbno oprah. Še vroč sok pokrijemo s plavajočim pokrovom in nalijemo parafinsko olje. Vse skupaj pokrijemo še s protiprašnim pokrovom. Skozi pipo spustimo približno en hter vročega soka, da pasteriziramo še pipo. Posodo hranimo pri nižjih temperaturah (pod 15 stopinj). Irena Kos, Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti OPOZORILO! Zaradi številnih primerov odstranjevanja - kurjenja odpadkov, predvsem bioloških (vejevina, travišča, ostanki kmetijskih rasthn, hmeljevine...) na prostem, pri čemer se razvija močan dim in onesnažuje zrak, obveščamo vse občane, da je KURJENJE ODPADKOV NA PROSTEM PREPOVEDANO! Kršenje predpisa je sankcionirano, in sicer skladno z določili Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in skladno z Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju, z denarno kaznijo najmanj 10.000 SIT. Nadzor izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pohcija. Skladno z določili Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju je prepovedano: - kuriti ah sežigati ostanke kmetijskih rasthn na obdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se pri gorenju razvija močan dim, če kurišča ni mogoče urediti na predpisan način, torej če kurišče ni obdano z negorljivim materialom, prostor okoh kurišča ni očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m, če kurišče ni oddaljeno od dreves vsaj 10 m oz., od gozda vsaj 50 m,... - zažigati nepokošene travnike ah ledine med kmetijskimi zemljišči ah na območjih, kjer lahko ogenj ogrozi gozd ah neobdelovalna zemljišča. Pri kurjenju v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljiva tekočina ah materiah, ki pri gorenju razvijajo močan dim ah strupene pline. Navodilo ravnanja z biološkimi odpadki - za individualne lastnike vrtov in zelenic se predlaga ureditev kom-postnice za odlaganje odpadkov s teh površin (zelenjavni odpadki, vrtni odpadki, trava, listje, vejevje...). Tildi odstranjevanje ostankov kmetijskih rasthn naj temelji na postopku kompostiranja in vračanja dozorelega komposta nazaj na kmetijske površine. Vse občane pozivamo k upoštevanju tega opozorila, tako zaradi varovanja okolja, kot tudi v izogib težavam zaradi kršenja predpisov. Občina Žalec Vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a, tel.: 701-888, faks: 702-088 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. «SW® REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE TELEVIZOR GORENJE, DIAGONALA 51 cm, TELETEKST, 3-LETNA GARANCIJA CENA: 36.900 SIT AKCIJA SUŠILNIH STROJEV OO 49.700 SIT DALJE BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, ANTENE, ANTENSKI PRIBOR, SATELITSKI SISTEMI VGRADNE PEČICE GORENJE (izvozni modeli) OD 43.500 SIT dalje PRALNI STROJ GORENJE, WA 1142 S (1100 obratov) CENA: 79.800 SIT REZERVNI DELI ZA ŠTEDILNIKE, PRALNE STROJE, SUŠILCE PERILA, HLADILNIKE, BOJLERJE BREZPLAČNA DOSTAVA POOBLAŠČENI SERVIS IN REZERVNI DELI ZA SESALNIKE VORWERK RTV SERVIS ŠE VEDNO MOŽEN NAKUP S ČEKI CHRflNr V POLZELA <$• ZA VA® GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/7037 130, 7037 131 UGODNA PONUDBA „ V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI PROGRAM G-2000 Program za opremo spalnic, dnevnih, mladinskih in otroških sob. 1 A S E 1 N A SAVINJSKA I VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC 24 UR Celjska c. 3/a, Žalec Tel.: 063/716-733 716-016 Mob.: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek - petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure, sobota od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO, tel.: 725-007 IZPOSTAVA POLZELA, tel.: 722-333 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. — Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/70 37 130, 03/70 37 131. POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! IZDELUJEMO; cvetlična korita, fontane elemente za ograje elemente za brežine tlakovce, plošče robnike tople grede, kompostnike kamine, umivalnike mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 intex Trgovina in storitve Talne obloge Žalec, Šlandrov trg 41 a, tel./faks: 063/ 715-931 V NAŠI PRODAJALNI VAM PONUJAMO: preproge 200 x 300 že od 12.000 SIT dalje - 4-metrske tople pode in itisone za vsak dom in poslovne prostore - 2-metrske tapisome, obloge za stopnice - tekače, preproge, dekorativno blago, pliš, pluto, predpražnike, namizne prte - material za polaganje talnih oblog - zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom - simpatex za kopalnice, kopalniške garniture, umetno krzno. Na željo kupcev talne obloge zarobimo in brezplačno dostavimo na dom. Polagamo vse vrste talnih oblog in tapeciramo sedežne garniture in stole. "W- Prodaja gradbenega in tehničnega blaga mYwm Dobrteša va's 46 b ŠEMPETER 063/ 700 15 10 Po ugodnih cenah vam nudimo fasade: AKCIJA V MESECU OKTOBRU!!! IZOLACIJE NOVOTERM LAMINAT m* 1.590 SIT 10% POPUST ZA MEŠALNE BATERIJE ARMAL, NIKA, ITALIJA In GIPS PLOŠČE KUPLJENO BLAGO VAM DOSTAVIMO NA DOM KURILNO OLJE TRSCS LIBOJE tel.7t 0-0-7 tO 'os iM \ NAROČILA PO telefonu: 710-0-710 ali 707-420 HVALA ZA ZAUPANJE Šempeter 126 b, 3311 ŠEMPETER, Tel: 063/700-16-11 CHAMPION el F C Olja in maziva Blagovne znamke: Zastava, Suzuki, Volkswagen, Škoda, Seat, Rover, Renault, Peugeot, Opel, Nissan, Mitsubischi, Mercedes, Mazda, Lada, Hyundai, Ford, Fiat, Daihatsu, Daewoo, Citroen, ^■^Ste^ltessis^ftrts, BMW, Audi, Alfa TS A ^ QUAVn Žefimo varno vožnjo in se prporočaiio m ota&kJ Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlogi, 3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 0609 646 202 Ambulantni čas: pon. - pet.: 7.00 - 9.00, 17.00 -18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/702-250, faks: 702-251 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM AKCIJSKE CENE V MESECU OKTOBRU AKCIJSKE CENE - Strešnikov BRAMAC IN TONDACH - SALONIT PLOŠČ - FASAD TIM IN BAUMIT - OPEKE MODUL IN POROTHERM - SIPOREX OPEKE - DIMNIKOV SCHIEDEL - GRADBENIH LEPIL IN MAS KEMA, UNIHEM - PRANIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV 00 OPEKE... 00 STREŠNIKA in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NOVO: SALON KERAMIKE Tel.: \JČL Ć.J'D CENTRALA TRGOVINA KERAMIKA KOMERCIALA Vse za ureditev kopalnic Velika ponudba ker. ploščic: Gorenje, Martex, Marazzi, Pastorelli Sanitarna keramika: Keramag Nemčija Strumica Makedonija Kopalniška oprema Kolpa San Kopalniški dodatki AKCIJSKE CENE • kopalniške ker. Gorenje 20 X 25 od: 1.171 SIT/m2 K klasa • talna keramika Martex 30.6 X 30.6 od: 1.373 SIT/m2 A klasa 10 X 20 od: 833 SIT/m2 C klasa • kopalniška ker. Marazzi 20 X 25 od: 1.790 SIT/m2 A klasa za gotovino. Vse cene so z DDV. september2000 Kronika Jeseni bolj ogroženi pešci Jesenskim razmeram na cestah se morajo prilagoditi tudi pešci in vozniki. Zlasti meglena jutra in vedno bolj zgoden večerni mrak sta lahko nevarna pešcem, ki hodijo ob robu cestišča, zato še bolj velja poziv Stopimo iz teme. Pešci morajo imeti pri hoji ob cestišču kresničko, veliko pa lahko k njihovi varnosti pripomorejo svetla oblačila z odsevnimi všitki. Seveda vse to še bolj velja za otroke oziroma šolarje. T\idi vozniki morajo že misliti na to, kdaj bodo svoje jeklene konjičke obuli v zimske pnevmatike. Le-te še nekaj dni sicer niso obvezne, vendar pa je treba vedeti, da so vlažne in še posebej z listjem prekrite ceste izredno spolzke in nevarne. Zato naj velja predvsem opozorilo za počasnejšo in razmeram na cesti prilagojeno vožnjo. K. R. Pred letom dni je gorelo v Šempetru 4. oktobra bo minilo leto dni od lani največjega požara v Savinjski dolini, ki je povsem uničil skladišče hmelja v Šempetru. Uidi po lem dni še ni jasno, ali je bil požar podtaknjen oziroma kaj ga je povzročilo. Kot smo zapisali pred letom dni, je požar v smeri skladišča hmelja ob 16.19 uri prvi opazil predsednik šempetrskega gasilskega društva, ki je to takoj sporočil regijskemu centru za obveščanje, ta pa po prioritetni listi gasilskim enotam GZ Žalec in GZ Prebold. “Čeprav so gasilci zelo hitro prispeli na kraj požara, je bila takrat v ognju že vse stavba. Gasili so požar, poleg tega pa so morali varovati tudi sosednje stavbe, da se nanje ne bi razširili ognjeni zublji, ki so bili dolgo vidni daleč naokoli. Gašenje je potekalo prek tako imenovane verige iz vodnjaka in Struge ter iz gasilskih avtocis-, tem, na pomoč z lestvijo pa so priskočili tudi gasilci iz Velenja. Pri gašenju je sodelovalo 173 gasilcev iz več kot 30 prostovoljnih gasilskih društev s 24 avtocistemami in več orodnimi vozili. Nekaj pred 19. uro je bilo končano gašenje požara prek verige, postopoma so nato gasilci zapuščali požarišče. Po 22.30 uri je na požarišču ostala požarna straža, ki je tudi naslednji dan na-dzorovala požarišče, iz katerega se je kadilo še več dni,” smo zapisali lani. Skladišče hmelja je bilo v lasti Hmezada Kmetijstva Žalec v stečaju, V njem je bilo od okoli 360 ton hmelja v lasti Perutnine Ptuj, nekaj malega pa naj bi bilo v njem tudi še hmelja, last Kmetijstva. V pritličju je bilo več traktorjev in druge mehanizacije. Objekt je razen betonske konstrukcije pogorel v celoti, materialna škoda pa je zelo velika. “V požaru je bil uničen ves posušeni hmelj, ki ga je imela Perutnina vskladiščenega v Šempetru, sreča v nesreči pa je, da sta bili dve tretjini pridelka na drugih lokacijah. Vseeno pa izguba dobre tretjine pridelka letine hmelja ni katastrofa le za Perutnino Ptuj, ampak za nacionalno gospodarstvo oziroma za kmetijstvo v celoti. Potem ko se je v reševanje letine vključilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter poskrbelo za to, da Slovenija ohrani kontinuiteto na svetovnem trgu zelenega zlata, so ognjeni zublji uničili dobršen del truda in vložkov. Upoštevati moramo tudi posredno škodo, ki jo bo kljub recesiji na svetovnem trgu hmelja zaradi požara utrpela Slovenija,” je lani dan po požaru povedal predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser. K. R., foto: T. T. Ranjeni dve osebi V sredo, 13. septembra zvečer se je na regionalni cesti zgodila prometna nezgoda, v kateri sta bili dve osebi poškodovani, od tega ena huje. Tovornjak, ki ga je vozil Štefan Š. (45) z Dobrne se je avtobusnega postajališča v Kapli vključeval v promet v smeri proti Žalcu. Iz smeri Vranskega je takrat z osebnim vozilom pripeljala Petra P. (20) iz Laz pri Velenju in trčila v sprednji levi bočni del tovornjaka, ki ga je odbilo nazaj na postajališče, kjer je trčil v stoeječ neregistrirano vozilo domačina. Osebni avtomobil pa je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je vanj trčilo drugo osebno vozilo, ki ga je iz smeri Žalca vozila Stanka P. (43) iz Ljubljane. Voznica Petra je utrpela hude telesne poškodbe, voznica Stanka pa lahke. Požar uničil sušilnico V torek, 29. avgusta opoldne so bili policisti obveščeni, da je v Gotovljah zagorelo v prostorih sušilnice hmelja, last Ivana J. Ogenj je v celoti uničil dvonadstropno komoro za sušenje hmelja, veliko 4 krat 4 metre. Požar so pogasili gasilci iz Gotovelj, Žalca, Šempetra, Petrovč in Griž. Požar je po prvih podatkoh povzročil približno 10 milijonov tolarjev škode. Po vsej verjetnosti je zagorelo zaradi vnetljivega delca, ki ga je ventilator odnesel do suhega hmelja v komori. Kurilno olje po tleh V ponedeljek, 4. septembra ob 13-15 uri je prišlo pri polnjenju cisterne za ogrevanje na Bregu pri Polzeli do razlitja kurilnega olja. Izteklo je približno 15 litrov kurilnega olja, ki so ga popivnali oziroma posuli z absorbcijskim sredstvom gasilci PGD Žalec. Priložnost vabi V začetku septembra je Drago V. z Brega pri Polzeli doživel tatvino. V garaži, ki pa ni bila zaklenjena, je pogrešil kovček s pnevmatskim kladivom, vrednim približno 120.000 tolarjev. Vlom v hišo V soboto, 16. septembra, je vlomilec očitno opazil odsotnost domačih med 21. in 23. uro in vlomil v stanovanjsko hišo v Levcu, last Hermana M.. Preiskal je notranjost hiše, vendar pa ni ničesar odtujil, tako da je škode le za 2.000 tolarjev, kolikor je potrebno za popravilo vhodnih vrat. Zgorel napis V petek, 22. septembra, se je 15 minut pred polnočjo vnel reklamni napis na stavbi avtomobilskega servisa v Levcu. Vzrok požara še ni znan, omejilo in pogasilo pa ga je enajst gasilcev PGD Levec in Žalec. Po nestrokovni oceni gasilcev je škode za okoli 200.000 tolarjev. Zahvale sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do vsakega tretjega petka v mesecu. Uredništvo je v Bergmannovi vili (pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel: 713-68-88, faks: 713-68-90 POGREBNA SLUŽBA MORANA TEL. 063 572 00 03,572 06 60 7000-640 Življenje je le kratek hip, ki se ugasne kot utrip! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome in sestre ALOJZIJE TAVČAR iz Zgornjih Grušovelj 18 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v času njene težke bolezni. Posebej se zahvaljujemo dr. Cukjatiju, patronažni sestri Tatjani, Cvetki Ušen, pogrebni službi Ropotar ga. Ivanki za poslovilni govor in g. župniku za pogrebno mašo ter pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku in ji prinesli cvetje, sveče in darovali za sv. maše. Njeni: sin Slavko z Bredo, hči Dragica z Branetom, vnuki Sebastjan, Ines, Adrijana, Tadeja ter sestra Pavla Vsaka pesem se izpoje, vsa življenja minejo, melodija pa ostane v srcih z lepo mislijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, mame, sestre, tete in svakinje IVANKE ROJSEK roj. Cvenk za Založ 74, Polzela (14. 9. 1944 - 30. 8. 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi. Iskrena hvala g. župniku Kovačecu za ganljiv obred, g. Pungartniku za poslovilni govor, moškemu pevskemu zboru s Polzele, trobentaču za odigrano žalostinko, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala sodelavcem Vrtnarske šole Celje in sodelavkam Doma upokojencev Polzela. Posebna hvala njenim bivšim sodelavkam in prijateljicam. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi pjeni. POGREBNE STORITVE tel: 700-16-85 GSM: 061 015-209 GSM: 061 768-906 Šempeter 112/e, 3311 Šempeter bebu ni čas: od 00. do 26- ure Mnogo prezgodaj si za vedno zatisnil svoje očke, mnogo prezgodaj si zaključil svojo življenjsko pot. Mineva leto dni, odkar nas je zapustil ljubi sin, nečak in vnuk SASO PIRC (2. 7. 1984 - 6. 10. 1999) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke. Mamica, oči in ostali žalujoči V SPOMIN MARIJI - MICI REMSE Ob žalostni drugi obletnici Tvoje smrti, 15. septembra, se Te spominjamo z bolečino, ker nisi več med nami. Srčna hvala vsem, ki postojite ob njenem zadnjem domu, ji prižigate sveče in prinašate cvetje na njeno gomilo. Hvala vsem za lepo misel in spomin, ki ga gojite nanjo. Vsi pjeni Prebold, september 2000 Savinjske doline Kronika september2000 31 Spomin je edini cvet, ki ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 27. septembra mineva 5 let, odkar nas je prezgodaj zapustil dragi mož, oče in dedi JOŽE CIGALE s Polzele. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite pri njegovem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN 10. septembra 2000 je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin, brat in stric ANTON DEŽELAK iz Pongraca. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu v spomin prižgete svečke in poklonite cvetje, ali se s kakršnokoli mislijo spomnite nanj. Žalujoči: mama, sestra Dragica in brat Miran z družinama ter ostalo sorodstvo Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ŠTEFKI PADER iz Migojnic. Ohranili bomo lepe misli nate, na tvojo nesebično ljubezen, dobroto in milino. Marija, Tamara in Gregor ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in starega očeta JANEZA KRAŠOVCA iz Migojnic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: žena Jožica, sin Ivan in hčerka Breda z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in prababice MARIJE PLAHUTA iz Čopove ul. 6, Žalec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi godbi iz Liboj, govorniku g. Jurhaiju in trobentaču. Hvala tudi patru Viktorju za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MILANA ŠPACAPANA iz Petrovč 247 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala osebju doma oskrbovancev Polzela in zdravstvenemu osebju celjske bolnice. Hvala tudi gospodu patru Manesu, organizaciji ZB, OŠ Petrovče, pevcem in gospodu Valterju za poslovilni govor. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN Minilo je leto, odkar nas je zapustil naš dragi brat in stric ANTON CULK iz Smatevža pri Gomilskem. Hvala vsem, ki ste ohranili lep spomin nanj. V žalosti: sestri, nečakinja in vsi sorodniki Že dve leti dom naš je prazen, ko nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. V SPOMIN STANKU TRATNIKU iz Šempetra (18. 4. 1931 - 8. 9. 1998) Hvala vsem, ki ga obiščete na grobu in mu prižigate svečke. Žalujoči vsi njegovi Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcih tiha, skrita bolečina. V SPOMIN 26. septembra 2000 je minilo 10. leto, odkar nas je prerano zapustil dragi mož in ati JANKO PEČNIK iz Žalca. Vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu in prižgete svečko, se iskreno zahvaljujemo. Žena Mija, sin Matjaž in hčerka Janja ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame in babice TANJE DOBELŠEK iz Letuša 44/b (1954 - 2000) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazih sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Iskrena zahvala osebju Bolnišnice Topolšica in Kliničnemu centru Ljubljana, posebej dr. Pajkovi ter osebnemu zdravniku dr. Stuparju za lajšanje bolečin. Zahvala tudi kolektivu Petrola in njenim sodelavcem, govornikoma, pevcem ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi pjeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, dedija in svaka VINKA VRABIČA iz Brega pri Polzeli 33 se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste v dneh žalosti prisluhnili naši bolečini in z nami sočustvovali ter nam na kakršen koli način ponudili svojo pomoč. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi V SPOMIN 16. septembra 2000 je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil mož in oče JOŽE GRADIŠEK. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo. Žena Milena, hči Mateja, sestra Danica z družino, brat Slavko in vsi ostali september2000 Zanimivosti Župani krstili kolesarsko pot Nova kolesarsko pot, speljana po cestah občin Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec, je dolga $0 km, poimenovali pa so jo Kolesarska pot 01. Pot je vseskozi označena in speljana mimo številnih naravnih in kulturnih znamenitosti Spodnje Savinjske doline. Ob njej je dovolj možnosti za počitek in okrepčilo. Prvi so se uradno po tej poti podali župani petih občin, manjkal je braslovški župan Duško Goričar, nekateri občinski svetniki, lokalni politiki, gospodarstveniki, športniki in drugi. Na pot so krenili izpred Hotela Žalec ob 8. uri, vmik pa so se okoli 13. ure. T. T. Na začetku so bili v ospredju žalski župan Lojze Posedel, županja Tabora Vida Slakan in vranski župan Franc Sušnik, ob njem pa polzelski župan Ljubo Žnidar, ki se je ponašal z oldtimerjem iz leta 1935 (ki ni bil kriv za županov padec), in preboldski župan Vinko Debelak. T. Tavčar 200 let trdnih korenin V letnem gledališču Limberk v Grižah so se znova zbrali številni člani rodbine Dolinar, ki je pognala korenine leta 1800 v Migojnicah. V vseh teh dvajsetih desetletjih se je rodbina močno razširila. Pred desetletji se je Milan Dolinar, eden izmed članov rodbine, odločil izdelati družinski rodovnik in organizirati srečanje vseh, ki imajo svoje korenine v rodbini Dolinar. Vsakih pet let so se v letnem gledališču Limberk zbrali Dolinarji iz vseh koncev Slovenije in preko njenih meja, katerim je bila zibelka domačija v Migojnicah. Tako je bilo štirikrat zapovrstjo in bilo bi gotovo po petih letih tudi petič, če glavni organizator Milan Dolinar ne bi zbolel. Letošnje leto, ko mineva 200 let obstoja njihove družine, je sklenil, da po osmih letih premora ob pomoči domačih, znova povabi svoje sorodnike v Limberk. Najmlajši med njimi pripadajo že deveti generaciji. Vseh skupaj je trenutno okrog 400. Največ jih živi v Savinjski dobni, precej jih je okrog Sevnice, v Velenju in po drugih krajih Slovenije, živijo pa tudi v Nemčiji, Švici, Ameriki in še kje. Srečanje je bila znova zelo prijetno, čeprav je bila udeležba nekobko skromnejša, kot je Milan pričakoval. Za dobro počutje vseh so tokrat skrbeh člani in članice KUD Svoboda Griže, poleg njih še Vib Golavšek, ki je skrbel za glasbo in ples. Srečanje so popestrila tudi dekleta iz Viderge pri Izlakah, ki so zaigrale nekaj prijetnih skladb. Srečanje je uspelo in Milan si žeb, da bi bilo tudi v bodoče tako. Vprašanje je le, kdo bo tisti, ki bo prevzel organizacijo naslednjega srečanja. D. Naraglav Letošnp udeleženci srečanja rodbine Dolinar Utrip Savinjske dobne, naslov uredništva: Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 063/713-68-88, faks: 063/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Milan Lesjak, Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginala - Vasja Knapič, obkkovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR. d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov. Udeleženci memorialnega nogometnega turnirja v spomin Jožeta Turnška Nogometni dan v Šempetru Na nogometnem igrišču v Šempetru, kjer se je lani iztekla življenjska pot velikega ljubitelja in igralca nogometa Jožeta Turnška, je bil pred kratkim nogometni spominski turnir, ki se ga je udeležilo 8 ekip. Na igrišču so se pomerili nogometaši iz ekip Marija Reke, Latkove vasi, Steptransa, Ropotar teama Roje, Šempetra, Asila, Božiča in Račnika. Večina nogometašev igra tudi v preboldski nogometni bgi, kjer je kot član ekipe Zlatorog Marija Reka igral tudi Jože Turnšek. Zmagovalci so postab nogometaši ekipe Božič, na drugo mesto so se uvrstih člani ekipe Steptransa, tretje mesto pa so dosegb nekdanji Jožetovi soigralci iz ekipe Zlatorog Marija Reka. Najstrelec je postal igralec Šabac iz ekipe Božič, najgol-man pa igralec Guček iz ekipe Steptransa. Turnir bo odslej vsako leto, kar nakazuje tudi podebtev prehodnega pokala, ki ga bodo leto dni hranih nogometaši ekipe Božič. D.N. K taki odločitvi vabijo sbkoviti panoji, ki sta jih postavila Turistično društvo Šempeter in Turistična zveza Spodnje Savinjske doline v sodelovanju z gostišči Štorman in občino Žalec. Te reklamne table mimoidoče že od daleč opozarjajo, da se bbžajo kraju, ki se ponaša s pestro turistično ponudbo, katere krona sta kraška jama Pekel in rimska nekropola. Opozarjajo pa jih tudi, da so v Dobni zelenega zlata, kakor še vedno radi rečemo Savinjski dolini. T. Tavčar Generalni sekretar ZWS Jože Kuzman izroča plaketo Alojzu Kampušu. Srečanje veteranov V preboldskem gaju je bilo minulo soboto precej živahno. ŠD Partizan Prebold je po mejah občine Prebold organiziralo kolesarjenje, nato pa 2. srečanje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, ki ga je organiziralo predsedstvo območnega združenja veteranov. Zbrane je najprej pozdravil predsednik območnega združenja Lojze Kampuš. Spregovoril je o pomenu organizacije, ki postaja vedno bolj pomemben dejavnik v naši družbeni skupnosti in varuh vrednot, ki so se izkristahzirale v slovenski osamosvojitveni vojni. Nato je prevzel besedo generalni sekretar ZWS Jože Kuzman, ki je Lojzetu Kampušu podelil plaketo ZWS za aktivno delo v času osamosvojitvene vojne in pri vodenju območne organizacije. V drugem delu srečanja se je pod vodstvom predsednika PD Prebold Karhja Satlerja nekaj udeležencev podalo na krajši krožni pohod preko Žvajge, nekateri so se pomeriti v tenisu in v streljanju z zračno puško. Vsem pa se je na koncu prilegel tudi Okusen golaž, ki so ga skuhati pripadniki Slovenske vojske. Ob vsem tem tudi ni manjkalo glasbe in plesa, prijetnih in zanimivih pogovorov ter obujanja spominov na čas, ko so se morati s puško v roki postavljati temelji naše samostojnosti. Prihodnje leto bo desetletni jubilej in veterani se nanj že pripravljajo. Žebjo, da se v organizacijo vključijo tudi tisti, ki tega še niso storiti, čeprav imajo status vojnega veterana. D. Naraglav