Gospodarske stvari. 0 živinoreji. (Poduk v ljutomeftki kmetijaki šoli.) (Konec.) Dokler ni tele pol leta staro, naj ne hodi na pašo. Tudi ae sme zunaj prezebovati; jako mu tudi škoduje močna vročina in bude mube. Tndi na paši naj dobiva tele kaj posebka, na pr. zrnja ali pa piav dobrega sena — vsaj prve tedne. Tele ne potrebuje le dosti nastlanega proBtora za poskakovanje, zdravega zraka, dobre hrane (jedi in pijače), nego menjkati bi mu tudi nikakor ne snielo — čoble (štrigelna) in krtače. N.ti za odrasla goveda, še meuje pa za teleta je dolga pot na pašo brez škode. Le parkrat na teden naj gre govedo na bližnjo pašo, da 8e sprehodi, sicer pa naj bi se goveda doma paela, nepotrebui pašuiki naj se obrn6 za kaj koristuišega. Kako dobro d6 životu čebljanje, o tem se je že gotovo vsak sam prepričal. Ako č^hljaš žival, drobiš jej od kože prah, ki jo zjeda. Prahu pa iina žival vedno dosti, kajti stara vrbnja koža se drobi v drobne delce; pa tudi cestni in diugi prah prerad ostaje na koži. Glej, kako milo te gleda živiiiče in ti obrača srbečo kožo, ako se mu bližaš s čelilo ali krtačo v voci. In kdor izmed gospodarjev tako ljubeznjivo ravna z živino, gotovo more z diugačnim ponosom peljati v svoj hlev tujca, nego pa ovi, kateri le v mokrem pušča revno živino svojo in jo lačno v pretežkem jaimu — z batino čehlja in krtači, da se kar sibi! Imej torej usmiljenje z živino in ne preziraj je nikedar, kajti tudi ona čuti prijetno in neprijetno. Le tako smes piičakovati dobička od uje in vedi, da iz nič je bilo, je in bode vselej nič. Ta skrb pa ne trpi le nekohko časa, nego pozablti ne smeš, da se moiaš brigati za govedo že dolgo popred nego povrže. Izbiraj teleta za pleme od izvrstnih starišev najboljšib ploh, katere so najboljše za dotične kraje in skrbi pošteuo za govedo od spočetja do mesnice. Tako delajo pametni gospodarji po vsem svetu, in nje moramo v živinoreji posuemati, ako hočemo napredovati. Gospodarska uaznanila. Razdelitev plemenskih prasižkov. Za letošnje leto se bo za državno podporo kupljenih 50 plemenskib svinjic obojega spola in scer sufolskega in berkširskega nar6da razdelilo. — Kteri si takih sviuj želijo, naj se brž ko mogoče za to ali neposredno v kancliji graške kmetijske družbe (Scbmiedgasse Nr. 25), ali pa posredno po dotičmh podružnicab oglase. V oglasilu se mora zaznainovati pleme in spol, pa tudi poslati 10 gld. za rsako svinjo. Kako se lep. rumen puter zmede. Holandski puter se ua prvem svetovnem trgovisču ue samo zarad tega visoko ceni, ker je tečen, nego tudi zarad lepe rumene (žolte) barve. Ta žolta barva ni putru prirojena, ampak se mu umetno tako-le daje: Vzame se lepa rumena mrkva (kovenje), ziiba se na ribežu, na tako zribano žolto kašo se nalije sladkega mleka, in ko se je vse vkup dobro poinešalo iu stlačilo, se žolti sok precedi skozi čisto, gosto, platneno cunjico. Ta ždlta ocedovina se vlije v smeteno, ko se gre puter mest. Tako dobi puter lepo in zdrav^o žolto ali rumeno barro. Z čim se prešiei uajboljše opitajo? Anglež Beever, ki se mnogo s pitanjem prešičev peča, je o tera sledeče opazke razglasil. Najtecnejše in najtežje je svinjsko meso, ako se je svinja z mlekom pitala; za mlekom je najbolje meso od takib svinj, ki so se z zrnjem: kuruzo, ječmenom, ovsom, grabom itd. pitale. Od krompirja je meso redko, laliko in ne tečno. Z otrobi pitane svinje dajejo žolto in slabo meso. Od želoda jo meso trdo iu nezdravo. Svetovati je toraj, svinje z želodom pitane dalj časa preje nego se koljejo, s kornzo ali drugiiu zrnjem pitati. (Zagrb. Gosp. list.) Tistim, ki hočejo na Dnnaj k razstavi iti. Dnnajska srenja je manj premožnim na kovist poskrbela, kolikor se je dalo, stanovališč po nizki ceni, ter ustanorila v raznib mestnih okrajih pisaraice, v kterih se od 9. ure zjutiaj do 4. ure popoldne vse potrebno zve. Dobijo se stanovališča, za kako dolgo kdo hoče. Pisarnice pa so: I. V notranjem mestu v mestni biši Wipplingerstrasse Nr. 8. — II. V predmestji Leopoldstadt: ,,Kleine Sperlgasse" Nr.10.—-Ill.VpreJmestji Wieden: ,,Scbafergasse" Nr. 3. — Razun teh so še pisarnice v drugih okrajih, kainor pa tujci, prihajajoči po jnžni železnici, ne pridejo lehko.